Posamezna številka Din 1—.	Poštnina	plačana	v	gotovini.
ŠTEV. 81.	V	LJUBLJANI,	četrtek,	7.	maja	1925.	LETO	II.
&
*
ktaj* nak dan opoldne, tavzemfi nedelj ]b praznikov.
MaaeSoa naročnina: T LjubMairf ia pa poitfc Bin 20-—, inoiematvo Din 80—*
“'S"
Neodvisen političen list
URKDNI8TT0 V UFRATJOSTT^s SIMON GESGOBCICBTA ULICA |XBT, tt, O	TKLBFOH	8TBV,	KS,	,
ty
BofcepM m n* vračajo. — Oglasi po tarifo,
H——tal vprašanjem naj s« priloži -1— za odgovor.	>
lata* pri poštnem ček, urada štav, ULMt,
aaaaaaMM
mkm
'9ST
Meščanska demokracija.
Včerajšnji »Slovenski Narod< si je privoščil malo filozofiranja o sociali^-mu. Prj tej priliki je napisal stavek, da 80 moderni sociologi ugotovili, da je socializem zelo mnogo škodoval mirnemu razvoju sodobne družbe, ker da je ustvaril notranje razprtije, ki so zadrževale industrijo in trgovino, s stavkami uničevale ogromne dobrine in moderno družbo privedle skoraj v krvav« revolucije kakor v Rusiji.
Smo zelo radovedni, kje j« iztaknil >Slovenski Narod< tistega modernega sociologa, ki je napisal ta neverjeten ne-zmisel. Zgodovina ja še vedno dokazala, da delajo revolucijo samo gladni ljudje in revolucijo sitih šo svet ni doživel. Namen socializma pa je vendar revno gmotno dvigniti in kako naj torej povzročuje krvava revolucije!
Če 1» malo pogledamo po svetu, vidimo, da ja najmanjša komunistična nevarnost tam, kjer je ljudstvo dobro situirano. V bogati Ameriki komunizma ne poznajo, v Angliji enako in na Francoskem in v Nemčiji nazaduje komunizem stalno. Pač pa je vedno mogoča revolucija tam, kjer nima ljudstvo eksistenčnih možnosti, kjer ljudstvo gladuja in *ato je bila krvava revolucija v carski Rusiji, zato so bili italijanski koloni dostopni za komunistična gesla, zato sa bolgarski zemljedelci raje družijo a njim sicer nasprotnimi komunisti, ko krvniki ▼lade Cankova, zato je bila ob silni gospodarski katastrofi Porenja komunistična nevarnost na višku in zato ni v Jugoslaviji prav nobene komunistične nevarnosti, pa čeprav jo nerodni državniki naravnost izzivajo.
Socializem ne povzročuje krvavih resolucij, temveč naravnost njihovo smrt
zato so komunisti proti socialni evoluciji, 2*t0 odklanjajo odpravo proletar-
stva.	J	.
Ampak za gotovo ljudi je socializem res nevaren in č« se »Slovenski Narode med nje prišteva, je čisto v redu. Za vse twte ljudi namreč, ki nočejo, da bi socialne neenakosti izginile, da bi tudi najbolj priprost delavec prišel do človeškega življenja. Ti ljudje, ki se branijo dati delavnemu človeku, onemu, ki pridobiva ▼se dobrine, tudi najbolj potrebna stvari, ti slepi sovražniki socializma, ti so pravi povzročitelji revolucij. Zakaj ti silijo delavski sloj v vedno bolj in bolj odločno borbo, ki postane končno tudi krvava. ln ti so krivi, če nastajajo v družbi notranje razprtije.
Razvoj človeškega življenja gre v liniji navzgor. če je bilo v starih časih la ma-svobodnih, je sedaj svoboda vsaj ^t°i:P,loŽ-	Ce je bila včasih
. h j5. 8amo nekaterih, je danes vedno bolj last tistih, ki io obdeluieio. In če je bil včasih rudar in fizičen delavec navaden suženj, je danes v moder-»ih demokracijah prav tak gospod ko ▼sak drug. Jasno, da ta razvoj ge dolgo ^ dovršen, temveč komaj pričet. In zato b gotovo, da bodo potrebni še težki boji, dokler bo dokončan. Toda dokončan bo in naj se upirajo gotovi reakcionarji kakor hočejo. Kolesa zgodovine ni mogoče
zaustaviti.
Ker ljubimo svoj narod, hočemo, da bo v njem ta razvoj dovršen brez hudih kriz. In da se to zgodi, je dolžnost medanske demokracije. Izhajajoča iz me-&$*nstva, prežeta od prvega socialnega duha mora biti tisti most, ki bo izravna-
Delovni program anketne komisije.
Zagreb, 7, maja. Včeraj zjutraj ob 8. so prispeli v Zagreb člani anketne parlamentarne komisije: predsednik Laza Markovič in člani: Vojislav Janjič, Kojič, Milan Simonovič, Radivojevič, Bora Milovanovič, dr. Superina, dr. Šefkija Beh-men, Grga Andjelinovič, Budisavljevič in dr. Polič, ki zastopa Pečica.
Ob 16.55 so se sestali člani anketnega odbora k seji v sabomi dvorani. Posvetovanje je trajalo do 18. Na tej seji se je imela vršiti načelna razprava, kako bi se ugodilo sklepom parlamenta in da bi prišli do končnih rezultatov. Po daljši obširni diskusiji so sklenili: 1. da se pregleda sodni materijal v navzočnosti in s pomočjo preiskovalnega sodnika; 2. da se zasliši predsednika hrv. selj. kluba Pavla Radiča,; 3. da se pregledajo zapisniki s sej poslancev HSS, bivše HRSS, na katerih so govorili o vstopu HRSS v seljačko intemacijonalo; 4. da se po potrebi uvede preiskava tudi v ostalih volilnih edinicah radi točnih podatkov, kakšno stališče so zavzemali poslanci HSS, ki so pod anketo, glede vstopa v seljačko intemacijonalo.
Prihodnja seja se bo vršila danes ob 10. dop. V zvezi s tem je posetil dr. Laza Markovič sinoči preiskovalnega sodnika dr. Korblerja in se je z njim posvetoval o vsem, kar bi bilo važno za današnje delo.
LAZA MARKOVIČ O ANKETI.
Zagreb, 7. maja. Predsednik anketne parlamentarne komisija dr. Laza Mar-
kovič je na vprašanje, kaj misli o anketi, izjavil, da so se v Beogradu vršile že tri seje odbora. En del članov je zahteval, da deluje anketni odbor v Beogradu. Večina pa je bila zato, da deluje odbor v Zagrebu odnosno v Hrvat-ski. Nato smo sklepali, ali naj gre v Zagreb samo en del ali vsa delegacija. Odločili smo se za poslednje. Na zadnji seji, ko je odstopil dr. Subotič, sem bil jaz izvoljen za predsednika ankete. Kot predsednik anketnega odbora ne morem imeti nobenega mnenja v tej stvari. Najprej moramo pregledati ves materijal, potem šele si bomo lahko ustvarili končno sodbo.
IZJAVA BEHMENA.
Dr. Behmen je izjavil, da je on ob priliki verifikacije zastopal mišljenje, da je treba verificirati vse mandate radičev-cev, ker sploh ni razlogov, da bi se ti mandati razveljavili, zlasti pa ne radi komunizma. Smatra vse delo anketnega odbora za odveč, in ker je po njegovem mnenju le formalnega pomena. Upa, da bodo vsi radičevski mandati verificirani en bloc.
Slično izjavo je podal tudi član Davi-dovičevega demokratskega kluba g. Grga Andjelinovič.
Zagreb, 7. maja. Kakor doznava Vaš dopisnik, je bila včerajšnja* seja anketnega odbora zelo živahna. Po izvestnih poročilih niso bili nekateri sklepi na seji sprejeti soglasno, ampak z večino glasov.
Optimistična izjava Stjepana Radiča.
»NA SPORAZUMU SE DELA. STVAR SE RAZVIJA DOBRO.<
Zagreb, 7. maja. Včeraj je imel Stje-pan Radii priliko, da se je razgovarjal z novinarji. Stjepan Radič je podal tole izjavo: Dela se na sporazumu in določeni so že ljudje, ki imajo to vprašanje izvesti. Stvar se razvija zelo dobro.
G. Pavle Rad id je novinarjem izjavil, da je imenovanje nove vlade vzbudilo na prvi mah neugoden dojem, zlasti pa na one, ki niso bili dosedaj informirani, zakaj je ta vlada imenovana, ali pa imenovanje te vlade sploh niso pričakovali. HSS polaga v tem momentu vso pozornost na delo anketnega odbora in njegovi sklepi bodo govorili dovolj o politični
MEDNARODNA PARLAMENTARNA KONFERENCA BO V WASHINGTONU.
Beograd, 7. maja. Včeraj so se vrnili naši delegati, ki so prisostvovali mednarodni interparlamentami konferenci, na kateri so se vršile priprave za mednarodno parlamentarno konferenco v WashingtoniL Na tej seji komisije v Parizu so sklenili, da se vrši mednarodna interparlamentama konferenca v Washingtonu in je bil določen tudi sle-
situaciji. S Pašičem nisem govoril več, kakor ono, kar je bilo objavljeno v tisku, ker je g. Pašič faktično bolan. O priliki bivanja v Zagrebu sem govoril z mnogimi veljavnimi politiki radikalne stranke in vsi razgovori so se kretali v okviru vprašanja sporazuma med Hrvati in Srbi. Po mojem prepričanju to vprašanje ne bo prišlo z dnevnega reda, dokler ne bo likvidirano. Ves čas je HSS v stikih z blokom in akcija HSS v bloku se smatra kot razširjena akcija bloka.
O sami anketi g. Pavle Radič ni hotel dati nobenega pojasnila.
j deči program: 1. razorožitveno vprašanje; 2. vprašanje mednarodnega carinskega saveza; 3. vprašanje modifikacije mednarodnega kazenskega prava; 4. vprašanje zaščite narodnih manjšin; 5. vprašanje proizvajanja opija in zdravil. | Delegati se bodo mudili v Ameriki pre-: ko 20 dni. Naša delegacija bo izvoljena ! kasneje.
val prehuda nasprotja med enim in drugim taborom. Dolžnost meščanske demokracije je, da uveljavi tudi v kapitalistični družbi zmisel za moderne socialne zahteve, katerim odreka danes upravičenost samo kulturen analfabet, in šele potem bo meščanska demokracija v sta-nu, da med delavskim slojem vzgoji čut narodne solidarnosti. Je naravnost ne-zmisel, zahtevati od delavca, da se navdušuje za onega, ki mu jemlje njegove zadnje sile in mu ne priznava niti najbolj osnovnih pravic.
Pred vojno je na Češkem vodil tako stranko meščanske demokracije. Masa-ryk. Brez njegove realistične stranke ne bi bil Češki narod na tej višini, na kateri je.
Tudi Slovenci rabimo svojo realistično stranko, ki bo seznanjala narod z modernimi pridobitvami in ga vodila na pot, ki so jo drugi naredi že davno dosegli. Ali pa je danes naša inteligenca tako zdrava in tako požrtvovalna, da se loti te naloge?
Upamo, toda ne trdimo.
Radikali za ustanovitev senata.
Beograd, 7. maja Med radikali se je včeraj govorilo, da postaja vprašanja revizije ustave vse bolj aktualno. Svoj cas je obstojalo vprašanje, da se uvede pri nas dvodomni sistem:	Zgornja	in
spodnja hiša. Izvedba te ustanove pa se zahteva radi tega, ker sam parlament postavlja državo v težke razmere, med tem ko bi senat v veliki meri mogel ko« rigirati delo v parlamentu in ohraniti državo v normalnem stanju.
Semit, ki se namerava uvesti, bi se-stojal z dve tretjini izvoljenih članov, ena tretjina pa bi bila imenovanih. Ker pa se uvedba dvodomnega sistema ne more izvršiti brez revizije ustave, zato je potrebna inicijativa z merodajnega mesta. Ta ideja pa, če tudi je bila v začetku močna, pozneje ni dobila krepke-ga razmaha. Kajti samo po sebi umevno, bi bila s tem dana možnost za revizijo ustave tudi v drugih točkah. Če pa bi prišlo do revizije vsled ustanovitve senata, bi krona sama v tem slučaju odredila one člene, ki se imajo revidirati. V tem slučaju bi moglo tekom tega leta priti do ponovnih volitev. Kako ulogo bo igrala pri tem vprašanju HSS, o tem je še prerano govoriti. Od-nošaji med radikali in radičevci so še v razvoju in bodo ostali na tem potu, dokler ni dosežen predsporazum.
IZJAVE KALFOVA.
Beograd, 7. maja. Bolgarski zunanji minister Kalfov je prispel v Beograd. Z ministrom Ninčičem je imel doljšo konferenco, nakar je s prejel novinarje. Dejal je, da je namen njegovega potovanja v inozemstvo dokazati realno nevarnost komunizma. Bolgarska, da je sicer v stanu, da sama zatre komunizem, toda. vseeno se hoče dogovoriti o tem tudi z drugimi državami. Komunizma da je kriv Stambolijskijev režim, ki ga je podpiral. Komunisti kmetskih mas ne morejo pridobiti. Samo posameznike lahko ubijajo, toda zmagati ne morejo. Katastrofa na veliki četrtek je bila velika, vendar je ostalo ljudstvo povsodi mimo. Samo napolnaobraženci so s komunisti. — Glede izjav bolgarskih ministrov o krivdi Srbije je dejal Kalfov, da more samo ponoviti oficielno izjavo vlade Cankova. Odnošaji med Bolgarsko in Jugoslavijo pa so dobri. Novih vojakov Bolgarska ne zahteva, ker zadostuje sedanje število vojska Vpoklicanih 10.000 rekrutov bo koncem maja odpuščenih.
KRALJEVO POTOVANJE V DALMACIJO.
Beograd, 7. maja. Nj. Vel. kralj in kraljica nameravata posetiti 16. t m. Dubrovnik. Nato bo kraljeva dvojica prepotovala vso Dalmacijo. Kraljica bo iz Dalmacije potovala na Bled, kralj pa se bo preko Ljubljane vrnil v Beograd.
PASIČ - OZDRAVEL.
Beograd, 7. maja. Radikali izjavljajo, da je zdravstveno stanje Pašiča najugodnejše. Danes pričakujejo sejo vlade, ki se bo vršila ali v domu g. Pašiča ali pa v predsedništvu vlade. Na seji vlade bo Ninčič poročal o položaju in o 'svojem sestanku s Kalfovom. Zvečer pa potuje Ninčič s poslednjim brodom v Bukarešto na konferenco Male antante.
Gosoodarski program SKS.
Govor inž. Zupančiča na občnem zbora SKS.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Mladinski listi so prenehali s svojim bav-bavom. Verjetno je, da ga bodo sedaj vpo-rabljali le v privatni agitaciji. Zato se nam zdi vredno, da objavimo še gospodarski program SKS, kakor ga je podal g. inž. Zupančič. To tem bolj, ker je ravno gospodarski program za kmetijsko stranko najvažnejši in ker jasno .dokazuje, da ni nobena stvar SKS tako tuja, ko separatizem ali pa protisrbstvo.
G. inž. Zupančič je izvajal:
Naš gospodarski položaj
je z ozirom na težko gospodarsko krizo, pomanjkanje gotovine ter nam nenaklonjeno državno gospodarsko politiko naravnost kritičen. Slovenija se bori v najakutnejši krizi, ki lahko postane usodepolna za ves naš marljivi rod. Celo nekdaj najbolj cvetoče panoge našega gospodarstva so prišle v prav bedno situacijo. Kaj je temu vzrok? Za nas je odgovor enostaven, ker stoji naša stranka neomajno na stališču, da bodi država urejena tako, da bo v njej svobodno in neovirano odločevala ljudska volja v vseh zadevah bodisi političnega ali gospodarskega značaja.
Nacijonalni moment je bil, ki nam je izvo-jeval svobodo, ki nas je ujedinil v eno državno celoto in ki bo tudi v bodoče poklican v obrambo naše narodne svobode. Sad te svobode, socijalno srečo in blagostanje nam zamore roditi pa šele dobro narodno gospodarstvo. V tem poglavitnem vprašanju tiči pravo
jedro svobode
in nje pravi pomen. Narodnemu ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državno telo mora slediti neposredno tudi tesna gospodarska spojitev naših gospodarskih enot. Nepobitno dejstvo je, da tvorimo Slovenci eno gospodarsko enoto in zato ne moremo razumeti, da se iz gole strankarske strasti ali celo iz materijalizma in osebnega egoizma izroča to gospodarsko edinico v brezobzirno gospodarsko izkoriščanje.
Promet.
Medsebojni promet in trgovina v državi bi morala postati kar najživahnejša. V okviru državnih mej je potreba odstraniti vse tozadevne zapreke. Predpogoj dobremu gospodarstvu so pa v splošnem dobre komunikacije, to je dobre ceste in ugodne železniške zveze. Slovenija potrebuje za svoj gospodarski razvoj dograditve treh važnih železniških prog in sicer:
J. Zvezo Kočevja in Črnomlja preko Lu-kovdola z obstoječo progo Karlovac-Reka tako, da dobimo najkrajšo zvezo s Sušakom. Potrebno je, da postane naša trgovina neodvisna od italijanskih pristanišč: Trsta in Reke.
2. Spojitev Št. Janža s Sevnico. Tukaj gre le za progo 12 km. Ta železniška zveza je bila kot prva že leta 1919 sprejeta v program novogradenj železnic in je bil tudi dovoljen državni kredit za trasiranje, katero se je izvršilo že v letu 1920.
3. Tretja potrebna železniška zveza je spojitev Rogaške Slatine s Krapino, kjer manjka ca 17 km železniške proge. S to zvezo bi se spojila Štajerska 's hrvatskim Zagorjem. Zgradbo te železnice zahtevajo tudi hrvatski gospodarski krogi.
Pripominjam, da je zgradba obeh prvih gori navedenih prog že uzakonjena v zakonu o Bleerovem dolarskem posojilu.
Razen teh železnic, od katerih so bile prve dve vzakonjene po izrecni zaslugi SKS, je še obilo drugih nujnih zvez. Radi tega smelo zahtevamo, da se končno vendar že premakne vprašanje železnic v Sloveniji z mrtve točke. Ravno tako bo brezpogojno potreba pristopiti tudi k gradnji potrebnih mnogih eest v Sloveniji.
Naša skrb gre za tem, da se doseže popolna gospodarska osamosvojitev kmečkega ljudstva, ker to ljudstvo ni le stan, ampak je narod sam. Položaj tega kmečkega naroda pa je od dne do dne težavnejši. Vedno težje občutijo produktivni sloji davčno breme. Gospodarski krogi sami radi uvidevajo težak položaj države in avtonomnih korporacij, vendar pa mora imeti vse gotove meje.
Proti preobremenitvi.
Povsod so našle utemeljene zahteve gospodarskih krogov razumevanje, kar je najboljši dokaz, da so bile njihove zahteve upravičene. Le finančno ministrstvo je ostalo brezobzirno in noče ničesar uvideti. Le tako je razumljivo,*da smo dobili za letošnjo Veliko noč namesto pirhov nove krute davčne odredbe dvanajstinskega zakona. Invalidski davek je bil povišan za 100%, remontni ko-morski pribitek za vojaška prevozna sredstva pa znaša novih 100% invalidskega davka. Vrhu vsega tega smo pa dobili še nov davek na fizične ali ročne delavce, ki znaša 2% celega zaslužka. Delodajalci jamčijo za plačilo tega davka od strani delavcev. Iztir-jevanje bo zahtevalo velik uradniški aparat, in bo zato uspeh tega davka le majhen. Slovenija pa bo tudi za ta davek takozvani poskusni zajec. Ako ga prenese, je prav, ako ga ne prenese, tužna ji majka! Saj je naša delegacija finančnega ministrstva prava mačeha svojih ožjih rojakov. O tem smo si pač že dolgo na jasnem. Neverjetno ali resnično je, da si ravno naša ljubljanska delegacija, prizadeva, da nas pripravi celo ob vso
itnovino bivše dežele Kranjske.
Načelno je nesporno, da je »Imovina bivše dežele Kranjske« Sli pa štajerske juridična oseba in dokazano je tudi, da država te imo-vine do sedaj ni prevzela. Tudi v zemljiški knjigi je še vedno razvidno, da je lastnik te imovine dežela Kranjska. Finančni delegaciji to seveda ne zadostuje. Vsakemu je menda jasno, čigav je deželni dvorec v Ljubljani, saj že ime samo to pove. Le naša finančna
delegacija ima svoje pomisleke, ki bi jih rada uveljavila na našo škodo v Beogradu.
Deželno premoženje tako Kranjsko kot Štajersko je znosil skupaj z mravljinčjo pridnostjo naš davkoplačevalec in zato more to premoženje pripasti samo bodočim pokrajinskim oblastim kot pravnim naslednikom t naših bivših dežel. Neodpustljivo je, da se* vspostavitev deželnih oblasti od strani današnjega režima brezvestno zavlačuje. Štiri leta so pretekla, odkar so take avtonomne pokrajinske oblasti po ustavi predvidene in dasi se režim krčevito drži Vidovdanske ustave v drugih zadevah, jo v tem brezobzirno gazi. Deželna oblast kot faktor nam je brezpogojno in nujno potrebna za gospodarski razmah kakor ribi voda. Ako hočemo gospodarsko korakati naprej je pa tudi potrebno, da mora biti naša dežela kot samoupravna oblast osnovana na popolnoma ne-zavisni finančni podlagi. Beograd dosedaj ni pokazal v naših velikih nujnih gospodarskih vprašanjih nikakega razumevanja. Poseči moramo po samopomoči, kajti gre za eminentne gosp. interese najširših plasti naroda.
Država je inkamerirala naše deželne doklade in potrebno je, da začno avtonomne korporacije energično akcijo, da jim država prepusti del svojih lastnih dohodkov. To bi bili predvsem realni davki. Ne moremo dalje mirno gledati, da pri nas propadajo ceste, da se hladno prezira potreba vodovodov in da se reducira število bolniških postelj. Stojimo odločno na stališču, da smo ena državna celota in zato je v celokupnem interesu, da se v vsakem pogledu osamosvojimo od inozemstva. Zato tudi ni dobro, ako se pusti pri nas še nadalje propadati važne gospodarske panoge iz golega lokalnega patri-jotizma sedanjega vladnega režima. Napredno kmetijstvo naj tekmuje, tekmujeta naj obrt in industrija. Da se zamore to uspešno izvršiti, je nujno potrebno, da se posveti skrb v večji meri gospodarskim vprašanjem, ki interesirajo široke kroge naroda.
V	to rubriko spada
vprašanje kmetijskih kreditov.
Nadalje vprašanje obrtniških kreditov in vprašanje kreditov za domačo industrijo. Zakon o kmetijskem kreditu je baš sedaj v aktualnem Stadiju in le želeti je, da bi se ta akcija čimpreje izvedla, in pa da bi se sredstva za njo izdatno zvišala. Žalostno pri tem je le, da se vladi ne gre toliko za stvar, kakor pa za strankarski prestiž. Proti tozadevnim dosedanjim zakonskim načrtom so bili od vseh naših zadružnih zvez vloženi protesti, ker niso odgovarjali dejanskemu namenu. Tudi zakonski načrt o obrtniškem kreditu ne pride radi istih bolezni do zaže-ljene rešitve. Odločno odklanjamo zlorabo tako važnih gospodarskih vprašanj v strankarske namene. Z eno besedo zahtevamo enakopravnost in to tembolj, ker plačujemo ravno mi Slovenci efektivno največ davkov.
Finančna uprava je ponovno odbijala vse prošnje za znižanje sedanjih previsokih davkov v Sloveniji, ker stojimo tik pred izenačenjem neposrednih davkov.
Do takrat da naj potrpimo! Zato se pa tudi mi postavljamo na enako stališče in odločno protestiramo, da bi se pri nas posamezne davčne vrste linearno poviševale ali pa uvajali celo novi davki pred izenačenjem neposrednih davkov, za celo državo.
Nič manj važno kot davčno vprašanje za nas je
carinska in tarifna politika
ter trgovinske pogodbe, ki jih vlada sklepa s tujimi državami. Ker smo kmetska država, bi se moralo v vseh teh velevažnih gospodarskih vprašanjih v prvi vrsti ozirati na zahteve kmetijstva in interese agrarne produkcije. Pogrešna carinska in tarifna politika v naši državi sta nam prizadejali že ogromne škode in naša živina in poljski pridelki so skoraj izpodrinjeni že iz vseh večjih svetovnih tržišč. Taka gospodarska politika vodi naš narod v siromaštvo, obenem pa bosta propadla tudi obrt in trgovina, da o domači industriji niti ne govorim. Vsled tega je nujno, da se takoj ustanovi kmetijska zbornica za Slovenijo, ki bo v vseh važnih gospodarskih vprašanjih zastopala interese našega kmetijstva. Dokler se pa zbornica ne ustanovi, pa naj vlada upošteva predloge Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Istočasno pa je potrebno, da se posveča tudi večja pozornost izobrazbi kmetijskega naraščaja in zato se naj vendar že enkrat ustanovi tolikokrat obljubljena kmetijska in mlekarska šola za Gorenjsko.
Edino razveseljivo poročilo, ki vam ga morem podati, je konstantno in vstrajno napredovanje
zadružništva.
Promet v Zvezi slovenskih zadrug je v lanskem letu narastel od 36,000.000 na 55,000.000 dinarjev. Dobro organizirano, solidno kmetijsko in obrtno zadružništvo, ki si je pridobilo trdno zaupanje v narodu, je doseglo v zadnjem letu dokaj lepih uspehov za malega človeka. Vse tri naše zadružne zveze so prihranile v zadnjem letu samo na razliki vsled nižje obrestne mere kmetu, obrtniku in malemu človeku nič manj kot 20,000.000 dinarjev poleg raznih drugih gospodarskih koristi. Zadružništvo najbolj odgovarja pravemu agrarnemu socijalizmu in je vsled tega naše kardinalno sredstvo v dosego osamosvojitve podeželskega delavnega ljudstva.
Uravnajmo naše delo tako, da bo narodu in državi v kar največjo korist. Z združenimi močmi se lotimo dela, ki nas povede zanesljivo v lepšo in boljšo bodočnost. Neustrašeno naprej do zmage našega gospodarskega programa, ki jo bomo zanesljivo izvo-jevali ramo ob rami s srbskim zamljoradni-kom in hrvatskim seljaštvom.
Včeraj se je vršila redna javna seja Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Zborovanje je otvoril zbornični predsednik g. Ivan Knez. Pozdravil je dva jubilarja, ki sta praznovala te dni petdesetletnico svojega rojstva: načelnika oddelka ministrstva trgovine in industrije dr. Rudolfa Marna in zborničnega podpredsednika Ivana Ogrina, nato se je spominjal umrlega zborničnega člana Ivana Rakovca, nakar je podal predsedstveno poročilo, ki je obsegalo sledeče točke: 1. trgovsko-politične zadeve, 2. finančne in davčne zadeve, 3. prometne zadeve, 4. kriza industrije in izvoza, 5. kreditne zadeve, 6. socialnopolitične zadeve, 7. obrtnopravne zadeve, 8. razstave in velesejmi, 9. statistika trgovskega in obrtniškega gibanja.
Iz tega poročila resumiramo sledeče podrobnosti :
1. Pogajanja s kraljevino Italijo za rešitev likvidacijskih vprašanj, ki so se poprej vršila v Benetkah, so se nadaljevala v Firenci. Dosedaj še niso uspela do definitivnega zaključka o predvidenem programu. Do konca januarja so bile sklenjene konvencije o ureditvi reškega pristanišča, o ureditvi železniškega prometa med našo državo in Reko, o razdelitvi arhivov bivše avstro-ogrske monarhije med nasledstvene države ter za naše gospodarske kroge zelo važna konvencija o ureditvi privatnih dolgov in terjatev, ki se glasijo na stare avstro-ogrske krone. Nadaljnje konvencije se nanašajo na upravo podmorskih kablov ter podrobno ureditev službe v bazenu Thaon de Revel.
2. Finančne in davčne zadeve. Dvanajstin-ski zakon vsebuje več za naše gospodarske razmere odločilno važnih določb. Predvsem je tu omeniti pričetek izvajanja komornega prireza, ki je bil uzakonjen že z zakonom o ustrojstvu vojske in mornarice leta 1923, kakor tudi 100% povišanje invalidskega davka. Ko je zbornica zaznala za nameravano povišanje davkov, je v imenu gospodarskih organizacij brzojavno opozorila odločilne faktorje na pretežko obremenitev Slovenije po hišnem davku, dohodnini in posebni pridob-nini. Povdarila je, da potrebujemo radi velike brezposelnosti in krize industrije omilitve davkov ter da bi vsako novo breme moralo izzvati kritične posledice
3. Kljub mnogim urgencam še ni stopila v veljavo že lani odobrena 30% znižana tarifa za izvoz lesa preko prog bivše južne železnice. Pretekli teden je pričela v Benetkah konferenca za sestavo jugoslovensko-italijan-ske jadranske tarife, ki ima že v teku meseca maja stopiti v veljavo. Zbornica j« zbog vedno bolj kritičnega položaja v obratu naše industrije posvečala ureditvi tarifnih vprašanj posebno pažnjo in naslovila na odločilna mesta celo vrsto spomenic.
4. Število brezposelnih se ceni v zborničnem okolišu na 23—25.000. Uvidevajoč ta opasni položaj, je zbornica naslovila celo vrsto vlog na ministrstvo trgovine ter ministrstvo financ in tudi z osebnimi intervencijami posredovala za čimprejšnjo uveljavljenje nove carinske tarife.
5. Ena od usodepolnih posledic porosta dinarja je naraščajoče število poravnav in kon-kurzov. Število poravnav v zborničnem področju znaša v zadnjem četrtletju pri proto-koliranih tvrdkah 12, pri neprotokoliranih pa 17. Konkurzov je bilo razglašenih 13, in sicer 7 o protokoliranih tvrdkah, 6 pa o neprotokoliranih. Na mnoge pritožbe radi zastoja v reševanju trgovskih sporov pri sodiščih in radi počasnega eksekucijskega po-
stopanja v Vojvodini in Srbiji je zbornica intervenirala pri ministrstvu pravde za pospešitev eksekucijskega postopanja ter se udeležila pripravljalnih akcij za ustanovitev organizacije za zaščito interesov upnikov v Sloveniji.
5.	Na konf. bančnih zavodov glede vprašanja regulacije obrestne mere, ki se je vršila dne 28. februarja v Ljubljani, se je dosegel sporazum glede obrestovanja vlog. Obrestna mera znaša sedaj od 5—12%. Glede obrestovanja posojil pa ni bil dosežen noben sporazum. Te znašajo sedaj do 16%. Z ozirom na kreditne neprilike je zbornica opetovano posredovala, da se dovoli plačevanje davkov v obrokih.
7. Vsa Slovenija uživa sedaj pri Narodni banki okoli 125 milijonov dinarjev kredita, ali povprečno 9% vseh kreditov, kar nikakor ni v skladu z gospodarsko važnostjo in razvitostjo naše industrije.
8. Za udeležbo na vzorčnem sejmu v Milanu ni bilo v krogih naše industrije in eks-portne trgovine mnogo interesa. Lyonskega velesejma se je udeležilo iz Slovenije 10, pariške razstave pa 28 razstavljalcev.
9. V trgovskem registru beležimo v zadnjem času 84 novih vpisov in 27 izbrisov. V obrtnem katastru znaša v zadnjem polletju število prijav 855, število odjav pa 797. Posebno veliko je število odjav pri trgovini ■ lesom, kjer je kriza zelo akutna. Med rokodelskimi obrati znaša število prijav v zadnjem polletju 879, število odjav pa 256.
Zbornični I. tajnik dr. Murnik prečit* predlog na pomnožitev števila članov pred-sedstvenega odseka. Število naj sp pomnoži za 3 člane. Predlagajo se: Rebek Zadravec in Petovar. Sprejeto.
Nato poroča o rekurzu pokojninskega zavoda za nameščence proti zbornični dokladi, ki se je predpisala njegovemu oddelku za prostovoljno višje zavarovanje nego je normirano v zakonu. Poročevalec je na podlagi §§ 7 in 21 zborničnega zakona ter člena 271 trgovinskega zakona podrobno utemeljil upravičenost predpisa ter predlagal, da se rekurz zavrne, kar je zbornica sprejela bre* debate.
Zbornični član gosp. V. Rohrmann poroča v imenu računskih pregledovalcev o računskih zaključkih zbornice za leto 1924.
Premoženje večjih zakladov ob koncu leta 1924 je znašalo: Pri zborničnem zakladu Din 2,599.911.35; pri pokojninskem zakladu Din 349.239.65; pri zakladu za višjo trgovsko šolo Din '85.003.— ; pri zakladu za volitv« Din 88.392.57; pri stavbnem zakladu Din 676.890.46; pri zakladu za izdajanje učnih knjig Din 26.000.—.
Na podlagi izvršene revizije in skontrarije predlagajo pregledovalci, da se računski zaključki zbornice in njenih fondov za 1.1924 odobre in naj se predlože ministrstvu trgovine in industrije, I. zborničnemu tajniku
g. dr. V. Murniku kot raČunodajalcu pa da absolutorij. Soglasno sprejeto.
Nato povzame besedo g. Ivan Jelačin ml., ki se zavzame s toplimi besedami za prošnjo Ljubljanske borce, ki prosi, da se ji dovoli brezobrestno posojilo. Borza se mora boriti neprestano za dosego pripadajočih ji privilegijev, ki bi ji zagotavljali obstoj in nemoten razvoj. Zbog te okolnosti se je morala borza zadolžiti. Da premaga te začetne težkoče, prosi borza zbomieo za brezobrestno posojilo. Glede na važnost in potrebo borze v Ljubljani je zbor. dovolila borzi 120.000 Din brezobrestnega posojila. Predlog je bil soglasno in z odobravanjem sprejet.
Dogodki v Bolgarski-
Razprava proti sofijskim atentatorjem.
Kot prvi je bil zaslišan v torek Francoz Eugen Luis Leger, bančni uradnik, ki ni vedel ničesar važnega.
Na popoldanski razpravi je bil kot prvi zaslišan kmet Kosta Petrov. Okovan je v težke okove. Petrov je odločen mož. Po revoluciji je pobegnil v planine in se pridružil četi Todora Grudeva. Ta četa je hodila po vaseh in agitirala za revolucijo. Po zimi je četa pobegnila v Grčijo, od tam v Turčijo in končno v Srbijo. Nastanili so se v Nišu. Državni pravdnik sprašuje: Kdo je plačal hrano in stanovanje v Nišu? — Ne vem, — odgovarja Petrov.
»Kdo je vse prihajal k emigrantom,« vprašuje dalje državni pravdnik.
»Zemljodelski ministri. Jančev pa je odhajal v Beograd in se sestajal z ministrom Atanasovim.«
»Tn s kom še?«
»Z Radičem.«
>Kdo je Radič?«
»Zemljedelski vojvoda.«
»Kakšen vojvoda?«
»Hrvatski zemljedelski vojvoda«
Nato je zaslišan Ceho Kirov kot priča. Tudi on je v okovih. Pravi, da se je večkrat boril z vladnimi četami. Bil je v Nišu in tajno prišel v Bolgarsko. Na vprašanje, kdo da je
Politične vesti-
= Kako jc zgubljal Pribičevič bitko ra bitko, poroča prav lepo zagrebški »Obzor«. Ko je bila HRSS še republikanska in se je moglo Radiča sumničiti kot separatista, je mo-; gel govoriti, da je njegova politika, ki po-: bija Radiča, državotvorna. Ko pa se je HRSS odrekla republikanstvu, je izgubila Pribiče-vičeva politika zmisel. Tidaj pa je morala retirirati Pribičevič korak za korakom. Pri-bičevič je i>o razglasu obznane trdil, da so radičevei veleizdajalci, katere je treba vse j skupaj zapreti, Pnšič pa je smatral za pa-
plačal železnico, pravi Kirov, da srbska država.
Za njim jo bil zaslišan Strati Štefanov, ki ni v okovih, ker jih je zmanjkalo. Imel j® nalogo, da izvršuje zvezo z ilegalnimi organizacijami, toda je bil takoj pri prehoda meje aretiran.
Kot zadnji je bil zaslišan dijak Kolev, ki je dejal, da je bil advoluit Friedman glavni član nelegalne komunistične organizacije. Razprava je bila nato preložena.
Še tri žrtve.
Tekom včerajšnjega dne so podlegle ranam še tri žrtve atentata na katedralo. Med njimi sanitetni polkovnik dr. Stančev in rezervni podpolkovnik Nikolajev.
Običajna smrtna formula.
V Plovdivu je bila odkrita nova komunl-Mično-zemljedelska zarota. Izvršene so bil« številne aretacije. Eden od teh zarotnikov, bivši aviatik Agov, ki je bil v tajni službi Stambolijakega je bil ubit, ker »je skušal pobegniti.«
V Ruščuku so ubili orožniki Ivana Rešova, ki je bil osumljen, da je ubil policijskega agenta Kuzinceva. Ubit je bil, ker je »skušal pobegniti.«
metneje, da .se prične z njimi pogajati. Ko je Pribičevič to videl, je izdal parolo, da j« pogajanje z radičevei sicer dopustno, toda le s celim »nacionalnim« blokom. Ko je videl Pribičevič, da tudi to ne drži in da se nasprotno, vrše že pogajanja za vstop radi-čevcev v vlado, je bila njegova zahteva, da smejo radičevei vstopiti v vlado le, če ostanejo v vladi samostojni demokrati. Ko j» tudi ta zahteva padla, pa hoče, da se sprejme sam. demokrate v radik. stranko. In M tem zadnjem adutu bo obvisel g. Pribičevič.
= Ne gre tako, kakor bi želeli samostojni demokrati. Mladinski listi so napovedovali dan za dnem, da se bo izvršila rekonstrukcij«
vlade, ki bo definitivno utrdila vlado »nacionalnega« bloka. Te rekonstrukcije ni še danes, temveč samo skromna izpopolnitev vlade. Pribičevič je v skupščini slovesno napovedal, da bo v torek prečitana vladna deklaracija, kar bi se sicer moralo zgoditi že davno. Tudi to se ni zgodilo in o deklaraciji se danes niti ne govori. — Pribičevičeva »Rež< je pričela dalje ostro kampanjo proti •Jladiču, češ, da je neiskren. Toda odziva ni. Nasprotno, vodilni radikalni listi so nastopili proti. Najprej »Vreme-?, sprva sicer le indirektno, nato pa oficielna »Samouprava«, in Sicer direktno. Je to prvi slučaj, odkar obstoji »nacionalni« blok, da polemizira »Samouprava« z glasilom samostojnih demokratov. Pa pri tej prvi polemiki ne ostane.
= Diplomatižni konflikt med Rusijo in -Japonsko. Novi sovjetski poslanik Kop se je n> potu v Tokio ustavil v Harbinu in imel pri tej priliki govor, ki je japonsko vlado »elo vznemiril. Japonska vlada vsled tega noče sprejeti poverilnih listin poslanika Ko-Pa in je na njeno prošnjo slovesna predaja akreditivov preložena. Japonski listi pišejo, 'da je bil govor Kopa v Harbinu prvi in Poslednji govor, ki ga je imel kot poslanik v Tokiu.
= Sprememb« sovjetske ustaTe. Vsero-sijskemu kongresu sovjetov, ki se prične dne "S. maja, bo predložena sprememba ustave v "tem znrislu, da se priznava sovjetom in tujim družbam lastninsko pravico, če se s tem pospešuje produktiven razvoj Rusija V zvezi
*	tem se poroča, da bo dovolila sovjetska vlada tujim družbam velike koncesije, in Biser za pridobivanje zlata ob Leni v Sibiriji
. bakra in železa v Altaju in Uralu. (V “urnem času se je ob Leni pridobivalo letno ®° 100.000 kilogramov suhega zlata.)
= Danajska propaganda za priključite? Avstrije Nemčiji. Ob priliki renske prosla-ve je imel avstrijski podkaneelar dr. Waber ogovor, v katerem je med drugim dejal: »Šele tedaj, če se bodo državne meje krile z narodnimi, se bo izvršil sporazum narodov v ^smislu njihove samoodločbe. Danes pozdrav-Jjamo z Donave tja k Renu. Samo priključi-il#v k velikemu enotnemu nemškemu gospodarskemu ozemlju more pospešiti razvoj /nemškega naroda v Avstriji. Samo priklju-'žitev more dati Ostmarki in Porenju lepšo bodočnost.« — Še odločnejše pa je govoril ^predsednik vladne velike nemške stranke •«s!r. \Votava, ki je dejal:	»Veliko-nemška
stranka pričakuje od nemške in avstrijske vlade, da bosta vse potrebno pripravile za veliko uro in stavile v službo te velike misli -diplomacijo in žurnalistiko. Nikdar se ne bo pustil nemški narod Avstrije vsiliti v kako donavsko konfederaeijo, nikdar ne bo opu-atil boja za samoodločbo vseh Nemcev Srednje Evrope.
dnevni blagajni v operi. Zunanji posetniki j naj naroče vstopnice pismeno pri upravi Narodnega gledališča. Cene sedežem iste kakor lansko leto.
| Novi stenski zemljevid Slovenije po profesorju Franc Orožnu priredil dr. Karl Capuder. Nova izdaja že splošno upeljanega Orožnovega zemljevida vojvodine Kranjske, ki pa je obsegal tudi južno Štajersko in Koroško ter slovenske dele Primorja ter dobro služil našim šolam in uradom zaradi svojega raz-i meroma velikega merila (1 : 130.000), je po-| stala nujna potreba, ker je izdaja zastarela j in tudi pošla. Nova izdaja ima namen seznaniti z novo politično razdelitvijo slovenske zemlje. Zlasti važne so naturne državne meje. I Upošteva najnovejše podatke jugoslovensko-’ italijanske razmejitve, zlasti razmejitvene po-: sledice rimske pogodbe z Italijo pri Reki. Da-‘ si še ni končno izvršena vsa razmejitev, so I vendar dela že tako napredovala, da ni pričakovati, večjih izprememb, ki bi jih bilo mogoče na karti v tem merilu vidneje označiti. Na novo je dodan kot posebni zemljevid Dolenje Prekmurje in Medjimurje. V notranjosti je na podlagi zakona o razdelitvi države
na okrožja (sreze) in raznih dodatnih določb razdeljena Slovenija. Posebno velike izpre>-membe so na nekdanjem južnem Štajerskem. Ta razdelitev bo važna za urade, ki dosedaj nimajo tako nazornega pripomočka za spoznavanje nove administrativne razdelitve, ker po uradih še vedno vise stari sedaj že samo zgodovinski zemljevidi. Popravljena so na podlagi rezultatov zadnjega ljudskega štetja znamenja za kraje. Na novo so vrisane želeo-nice in važnejše nove ceste, spremenjenih je mnogo krajevnih imen, da so v skladu s uradno upeljanimi imeni in posebej še s stenskim zemljevidom, ki ga je izdala Slovenska Matica. Tudi višine so točneje določena V šolah bode tedaj omogočen pouk Domovmoznan-stva, ki so ga doslej ovirale zastarele stenske karte. Zemljevid obstoji iz Sest listov in velja nenalepljen 120 Din, nalepljen na papir s platnenimi prigibi 240 Din, na platno s palicami Din 360. Kdor ima pa kak star na platno kaširan zemljevid, ki ima vsaj velikost 180 X 146 cm ga lahko pošlje Jugoslovanski knjigami, ki mu ga proti mali odškodnini prelepi z novim zemljevidom. Zemljevid s« dobi v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani.
Dnevne vesti.
Prosveta.
•«^idV.J:esfoma ča,et® in Orlovem. Da-•ffles v četrtek zvečer gostujeta zopet v operi Aicla in sicer v naslovni vjogi gospa Vika Caleta, v vlogi Radamesa pa junaški tenor gospod Dimitrij Orlov. Ostale vloge so v
• sledeči zasedbi: Amneris — Thierry-Kavčni-bova, Svečenica— Ribičeva, Amonasro —
"■Cvejic, Sel — Mohorič, — kralj egiptovski
—	Pugelj, Ramfis — Zathey. — Predstava se ■ vrši za red A. Začetek ob pol 8. uri.
Gledališka oprava opozarja vsa posetnike ljubljanskega opernega gledališča, da se bo--do v maju in juniju začenjale krajše oper-‘£e predstave mesto ob pol 8. ob 8. uri zve-
* n« Tako za?ne sobotna predstava opere »vHumači« in >Cavalleria rusticana« že ob
uri. Natančno določeni začetek je razviden "•vse!ej z gledališkega lista.
Gostovanje Hudožestrenikov v Ljubljani vrši v sledečem redu: V petek, dne 15. »i Rl' >^a dnu«, v sobota 16. t. m. Gogoljeva j^^edija »Zenitevc in v nedeljo 17. t. m. •klasična »Medea«. Vstopnice za ta tri gostovanja so v predprodaji od petka dalje pri
Persekucija uradništva se ; nadaljuje.	!
Včerajšnji »Slovenski Narod« poroča, da so premeščeni: prof. mariborske gimnazije g. ! Fran Bračun v Niš, prof. I. drž. gimnazije v Ljubljani Evgen Jarc v Tuzlo in profesor
II.	realne gimnazije Bogumil Remec v Jogo- , dino.	'
Ko so prečitali mladinski fanatiki to vest, so sigurno vzkliknili: Al’ smo jih!
Pa imajo le deloma prav. Ker bolj ko omenjeni profesorji, je udarjena avtoriteta države.
Vsi premeščeni profesorji so stalni državni nameščenci in po zakonu ee jih sme premestiti le na lastno prošnjo ali pa vsled disciplinarne preiskave. Niti eno niti drugo se v tem slučaju ni zgodilo, temveč vsi so premeščeni iz političnih razlogov. Prof. Bračun, zato, ker pripada narodno socialistični stranki, ki je glasovala za ustavo, prof. Jarc in Remec pa, ker sta »klerikalca«. Ali mar »klerikalec« ne sme služiti v Sloveniji, ki je izvolila 20 »klerikalnih« poslancev.
Persekucija uradništva je smrt dobre uprave in je gazenje zakona. Ta pa je fundament države. In kljub temu so naši »državotvorci« na svoje zadnje dejanje ponosni I
Da so omenjene premestitve tudi skrajno nekulturen čin, ni treba posebej dokazovati, ker so izraz sovraštva in nizkotne maščevalnosti, ki je lastna samo barbarom.
Značilno je, da so se premestitve izvršile tik po profesorskem kongresu. Ali bo profesorsko društvo nastopilo sedaj v obrambo svojih članov? Ali moramo v resnici dvomiti? In kaj misli narediti uradniško udru-ženje? Morda se bo poklonilo celo g. Pribi-čevLču'?
Toda premestitve niso samo nemoralne, temveč tudi bedaste. Kaj si domišljujete, da bo sedaj »klerikalne« stranke konec? Prof. Jarc in Remec sta v prijetnem položaju, da moreta resignirati na prijetnost bivališča v Tuzli ali pa v Jagodini. In z državnim pen-zijonom moreta iti s polno paro na delo za SLS. Naj si vendar mladini na domišljujejo, da je to čisto vseeno.
Danes pravijo mladinski fanatiki: Al’ smo jih! Pride čas, ko bodo to rekli drugi, in verjetno: še z večjo brezobzirnostjo. In tako se bo ponavljal zakon o akciji in reakciji in ugonabljal naše kulturno življenje. Komu v korist? Komu v čast?
Naj odgovori na to cekinasta mladinska politika!
— Donesek k slovenski, pa tndi jugoslo-venski politiki. Naj večja politična afera zadnjih dni je bila odstranitev cirilskega napisa z Jugoslovenskega kluba. Ali Slovenci res nimamo nobene večje skrbi? In, ali nimajo naši »državotvorci« nobene druge stvari, da bi dokazali svojo ljubezen do države? Eni ko drugi so smešni, žal, da plača to smešnost mesto njih — narod.
— jRoitsch«. Tako imenuje »Balkan«, prijatelj naših mladinov Rogaško Slatino. Gorje, če bi to storil kak Davidovičev list. Ali bi deklamirali naši mladini o avstriakant-stvu.
— Prof. dr. Josip Gruber. V nedeljo je umrl v Pragi prof. dr. Gruber, eden prvih čeških znanstvenikov, ki je užival kot sociolog in narodno gospodarski strokovnjak svetoven sloves. Rojen 1. 1865. v Lužah pri Li-tomišlju, je dovršil 1. 1890. v Pragi univerzo in postal po 11 letih profesor na praški univerzi. Njegovo znanstveno delo je bilo zelo obsežno. Mnogo se je udejstvoval tudi na publicističnem polju ter bil velik prijatelj novinarjev, kar je tudi z dejanji dokazal kot minister za socialno politiko. Zlasti se je trudil za ustanovitev novinarske visoke šole v Pragi. — Politično Je pripadal Masary-kovi realistični stranki in ostal njenim načelom zvest do zadnjega. Vsled svoje visoke kulture pa je užival ugled pri vseh strankah in njegovo smrt ob&ti kot udaree ves češki narod. — Pokojni dr. Gruber je bil tudi vnet prijatelj Jugoslovenov in zvesto podpiral jugoslovenske Študente v Pragi. — Slava njegovemu spominu!
— Prispevki za novinarski penzijski fond. Jugoslovensko novinarsko udruženje je prejelo do sedaj sledeče prispevke za ustanovitev penzijskega fonda: Kralj 20.000, predsednik Pašič 4000, rentjš Milan Stefanovič 2000, industrijalec Milan Stanojevič 500, kavarnar Mata Vukoinanovič 500, bivši predsednik Narodne skupščine Ljuba Jovanovič 150 in fran-cogko-srbska banka 2000 Din.
— Likvidacija agrarnih direkcij odloieo*. Ministrski svet je sklenil odložitev likvidacije agrarni^ direkcij v Ljubljani in Zagrebu do dne 31. oktobra 1925- Vsled tega bodo nadaljevale agrarne direkcije do omenjenega dne svoje posle v dosedanji kompetenci.
— Transakcija Trboveljske premogokopn* družbe. V svojem listu z dne 3. aprila t. 1. smo iz »ju ta m ega lista« posenli vest, v kateri se stavlja gosp. M. Roter, predsednik Banque des Pays de l’Europe Centrale v zvezo s provizijo pri prodaji delnic družb« »Arsa« ter z nakupom delnic Slavenske ban-ke. Kakor smo imeli naknadno priliko se in-
formirati, ta vest ne odgovarja resni*!, kar lojalno beležimo.
— Jugoslovensko Češkoslovaška Lig« * Ljubljani — iilet na Češkoslovaško. Sestanek članov, ki so se prijavili za izlet na Češkoslovaško, se vrši v petek dne 8. t. m. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji Zvezda. Kar se izlet vrši že v prvi polovici junija, naj m sestanka v evrho podrobnega razgovora sigurno udeleže poleg že prijavljenih izletnikov tudi vsi oni člani Lige, ki se »a ta i*-let zanimajo.
— Notarska vest Notarski kandidat Jur« Detiček je imenovan substitutom pok. notarja Jurija Detička v Celju.
— Zdravniška vest. Sekundarni zdravnik javne bolnice v Celju dr. Fran Benedetiž jt imenovan za rudniškega zdravnika v Senovem pri Rajhenburgu.
— Poplava Save pri Zagreba. Pri Zagrefc«
je Sava sicer že nekoliko padla, vendar je ie vedno tako visoka, da do včeraj ni bilo mogoče priti do meitnega kopaliSča, ker je bfl teren krog in krog poplavljen. Voda je napravila veliko škodo, ker je raeruvala m zemljo. Oceniti bo škodo mogoče šele, ko voda izgine. Na poljih je uničena via setev. Voda je poplavila teren od mestnega kopališča do polovice Cvjetne ceste ter od tipografskega igrišča do Miramarske ceste. Ha tipografskem igrišču je bila voda visoka pol metra.
Kam v soboto zvečer]
V dvorano „Kazlne“, tam priredi pevski odsek
„GRAFIKA“ svoj prvi zabavni veter s petjem, plesom In drugimi zabavnimi točkami.
— Katastrofalna poplava v Parafina.
Vsled zadnjih nalivov je prišlo dne 5. t. v. ponoči v Paračinu do katastrofalne poplava. Izstopila je reka Črnica ter preplavila Pam-6in tako, da stoji voda mestoma po dva, tei in štiri metre visoko. Vsled tega stoje manjše hiše do strehe v vodi. Valovi so odnesli mnogo živine, pohištva in raznih drugih predmetov. V svrho rešilnih del je bilo alarmirano vojaštvo. Železniška proga med Pa-račinom in Zaješarom je razdejana v dolgosti 400 metrov. Hidrotehnični strokovnjaki ia vojaštvo so prebili visoki železniški nasip, da ima voda odtok ter se zmanjša njen pritisk na nasip. Ljudstvo je prenočilo večinoma na strehah, v kolikor se ni posrečilo vojaštvu, da ga je rešilo. Domneva se, da jo zahtevala povodenj tudi večje število Slovaških žrtev. Živine je poginilo veliko, krma je voda vso uničila.
— Nesreča na Blejskem jecera. Predvčerajšnjim zvečer okrog polnoči je popivala družba 5 delavcev v gostilni »Strgulc« na Mlinem ob Blejskem jezeru. Ko so se fantje dobro »pokrepčali«, so postali razposajeni ki prišlo jim je na misel, da bi se šli vozit pe jezeru. Štirje so poskakali srečno v čoln, ko pa je skočil z vso silo peti, se je čoln prevrnil in fantje so padli v vodo. Dasi eo biti samo kake tri metre od brega, sta se reiik samo dva, dočim so našli trije v hladni vodi žalostno smrt. Ti trije so: Stanko Knalel, čevljarski pomočnik, rojen 1903 v Doslov-čah, občina Breznica na Gorenjskem, Marke Artel, čevljarski pomočnik, rojen 1906 na Bregu, občina Bled in Alojzij Mihelič, delavec, rojen 1903 na Bledu. Včeraj dopoldne jih je izvlekel iz vode ribič France MandL Stvar je vzbudila na Bledu in v okolici precejšnjo senzacijo, ker ne poumijo ljudje, da bi bili utonili v Blejskem jezeru kar trije ljudje naenkrat.
tGdfar Itiee Burroughs:	49
farzanovi doživljaji v džungli.
___	zarenčala	in	pokazala	zobe.	Ga-
»>»*	od 1 e*n’ a °na 11,11	9 svanlnim kreeg-
£h! napovedala, naj se umakne drevQ Q ^
m novi obozevanec m posebno prijetno presenetil, je zapazil njeno nevoljo ter je spremenil svoje ot»mšanje. Začel se je košatiti pred njo, se bil s iPeatmi po prsih in se gravitetično prekladal pred
~ Jaz sem Toog! — se je bahal. — Glej moje
-sani-116' JIo*e oriaške roke *n m°g°^ne noge. Z enim “	u8^izom	ubijem	najmočnejšega samca. Sam
'želel. -°p1 Sheeto- Jaz sem Toog. Toog te je pobilo treba d°oW	je Prič«koval usPeha’ Ni
oa“ «utati. Z nenavadno spretnostjo za
* 0T't l6 £	obrnila	in zbe&ila v drugo
Jf7^0 Pognal za njo, a mala samica .le bila urnejša. Nekaj žaaa jo je ;reganjal, nato je
sopihajoče obstal m nabijal z orjaškimi pestmi Po tleh.	J
Z drevesa je mladi Gazan nejevoljno opazoval Prizor. Ker je bil še mlad ter se čutil varnega, je *abrusil preganjalcu neprimerno psovko. Toog se je ozrl kvišku. Teeka je stala precej vstran — kajti 'daleč ni mogla od Baluja. Toog je hitro razumel ter se je sklenil a tem okoristiti. Videl je, da £api Gazan na samotnem drevesu, s katerega mora spletati če bi hotel k materi. Poizkušal bo pridobiti ma-^ter, ki ne more zapustiti otroka.
Zavihtel se je na spodnje veja Gazan ga ni ve8
zasramoval. Ko je pričel Toog plezati se je izraz obraza hitro spremenil v bojazen. Teeka ga je posvarila, da naj spleza visoko med veje. Gazan se je povzpel med najtanjše veje, ki ne bodo mogle nosti težkega samca. A vkljub temu je Toog plezal. Teeka se ni vznemirjala. Vedela je, da Toog ne more tako visoko, da bi zagrabil Baluja. Zato je sedla na travo in zasramovala z različnimi džungelskimi priimki Tooga, kar je kot samica posebno dobro znala.
Toda pretkane zlobe Toogovih m ožgan ni poznala. Sklepala je, da bo splezal tako visoko, kolikor bo pač mogel, a bo takoj nato zopet nadaljeval z njenim zasledovanjem, kar bo seveda brezuspešno. Tako je živo verovala v varnost svoje lastne osebe in svojega otroka, da ni iztisnila klica na pomoč, ki bi takoj privabil krdelo opic.
Toog je plezal tako visoko, v kolikor se je pač mogel zaupati visokim vejam. Gazan se je ntthajal še vedno pet metaov nad njim. Toog se je ugnezdil ter zagrabil široko vejo in jo pričel tresti. Na tanki veji je visel Gazan, visoko nad zemljo. Takoj pri prvem stresljaju je izgubil ravnotežje, a ni padel. Obdržal se je z vsemi štirimi. Toog je podvojil napor. Tresljaji so povzročali divje otepavanje veje. Teeka je jasno videla, kakšen bo konec. Vspričo velike materinske ljubezni je pozabila na svojo varnost ter je skočila k drevesu.
Se preden ga je dosegla, je Toog omajal Casanovo ravnotežje. Z divjim krikom je strmoglavil mali skozi veje ter obležal nepremično pred materinimi nogami. Le zamolkel udarec se je čul. Obupno jadikujoča se je pripognila uboga Teeka, da bi
ga vzela v naročje, a v tem hipu je bil Toog za njo.
Divje se je borila, toda orjaške mišice so bile premogočne za njeno telo. Toog jo je davil in pretepal, tako da se je že napol udala v svojo usodo. Nata jo je zadel na ramena in odkorakal z njo proti jugu.
Na tleh je ležal nepremično mali Gazan. Ni stokal. Tudi ganil se ni. Počasi je zahajalo solnce. Premetena zver se je plazila skozi džunglo v grmovju. Dango, hijena. Grozni gobec je porinila skozi odprtino med listjem, povohala je in oči so zagledale Gazana.
Tega dne se je Tarzan že navsezgodaj podal v kočico ua Obflji, kjer je preživel že toliko srečnih ur, kadar se je ostalo krdelo nahajalo y bližini. Na tleh je ležal moški skelet — vse kar je še spominjalo na lorda Graystoka. Prav tako je ležal skelet, kakor je nekoč treščil Keršak še živega moža ob tla. Že zdavnaj so jtermiti in drugi mrčes oglodavali kosti do golega. Tarman mu ni nikoli posvečal po-zgmosti, kftkor drugim kostem ne, ki so ležale razstresene podžungli. Na postelji je počival drug skelet, manjši in nežnejši. Tudi za tega se Tarzan n> zmepil. Kako naj bi vedel, je bil ,*$en m&te-, rin, drugi očetov? Še manj se je brigal za kupček kosti, ki so ležale v zibelki, katero je pokojni lord s ;tak,Q ljubeznijo izdelal. Da so bile baš te kos'' pogrebne za dokaz njegovega pravega izvora, to j_, daleč presegalo mladeničevo domišljija Zanj so bile kosti — kosti. Rabil jih ni, kajti na njih ni bilo mesa, postelje ni potreboval, skelet na tleh pa je lahko vsak čas prestopil.
(Balje prifc.)
— Ncnataden samomor. T ponedeljek se je pripetil v Beogradu nenavaden samomor. Okrog 9. ure »jutraj si je vzel na železniški progi življenje Ilija Brankovič, prožni mojster na ta način, da je odpel na neki strmini vagon, ga spravil v tek, skočil predenj ter položil glavo na tračnico, nakar mu je Slo kolo čez vrat ter mu odrezalo glavo. Kaj je napotilo moža do tega čudnega samomora, ni znano.
’— Drama radi Ijubssamnssti med osemdesetletnikoma. Kakor poročajo ia Stockholma, se je odigrala te dni v občini Kvarsta na Švedskem drama radi ljubosumnosti, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Neki 80 letni delavec je bilo ljubosumen na svojo prav toliko staro leno. Zato jo je tako naklestil, da je umrla vsled poškodb, nakar je izvršil stares samomor s tem, da si je prereaal lile.
Ljubljana.
1— Ljubljanske volilee »pssarjam«, da si Ogledajo pravočasno volilne imenike. Boj at avtonomijo Ljubljano mora biti častno do-bojevan, zato se ne sme izgubiti niti en glas. — Pričakujemo, da bodo stranko Ljubljanske samoupravne »veze storilo v polni meri svojo dolžnosti 1— Mestnema magistrata bi priporočali, da bi vendar enkrat pričel se baviti a mislijo. da je treba odprte vozove za smeti odpraviti. Ta higijenski škandal bi se res že lahko končal.
1— Ini. Ciril Metod Koch je umrl včeraj v Ljubljani. Pokojnik je bil rojen 1. 1867. v Kranju, dovršil 1. 1890. Specialno šolo za arhitekturo na akademiji vpodabljajočih umetnosti na Dunaju in postal 1. 1893. ljubljanski mestni arhitekt. Potresna katastrofa je dala agilnemu arhitektu obilo prilike, da je uveljavil svoje zmožnosti v korist Ljubljane. Regulacijski načrt je v glavnem njegovo delo in enako tudi velik del novih stavb. Hotel Tivoli, šola Mladike, šola na Barju in druge stavbe so bile zgrajene po njegovih načrtih. Pokojni arhitekt je bil zaveden narodnjak in odločen naprednjak. Bodi mu ohranjen časten spomin.
— Kap je sadela včeraj popoldne na Kon-
Csanem trgu vpokojenega nadučitelja Ivana vstika ■ Vrhnike. Prvo pomoč mu je nudil Sskol Ljubljana. Preminul je naš dolgoletni član, brat iag. Ciril Koeh mestni Stavbeni nadsvetnik. — članstvo poživljamo, da se vdeleii v čim največjem itevilu pogreba, ki se vrši jutri, v petek ob 4. uri popoldne. Kroj, civilni a znakom. — Zdravo I Ljubljanski Sokol.
slučajno navzoči dr. Minar, nakar s oga prepeljali v bolnico, j	1—	Zahvala. Akademsko društvo jugoslo-
1	venskih tehnikov v Ljubljani se najtopleje ! zahvaljuje cenjenemu občinstvu, ki je s svojimi darovi ob priliki cvetljičnega dneva 26. aprila t. 1. pripomoglo do lepega uspeha, in upa, da mu ostane i nadalje naklonjeno. — Odbor A. D. J. T.
vedno na skladišču.
A. LAMPRET, Ljubljana
KREKOV TRG ŠT. 10. — TELEF. 247.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 6. maja 1925.
Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 den.
61.50,	bi. 63; loter. 2%% drž. renta za vojno škodo den. 169.50; Celjska posojilnica den. 200, bi. 205; Ljubljanska kred. banka den. 225; Merkantilna banka den. 110, bi. 124; Prva hrv. šted. den. 795, bi. 805; Kred. za v. za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. bi. 134; Trboveljska premog, družba den 375; Združ. pap. Vevče den. 110, bi. 120; Stavbna družba den. 265, bi. 280.
Blag*: Deske 30, 40, 50, 60 mm, monte, fco meja, 4 vag., den. 580, bi. 580; hrastovi frizi od 4—9, od 25—60, I. in II. vrsta, fco meja den. 1380; jelovi hlodi od 25 cm prem., različne doli. fco nakl. post. den. 250; eerovi hlodi od 25 cm, od 2 m dolž., fco nakl. post.
2	vag., den. 18, bi. 18; bukova drva, 1 m dolž. suha, feo meja den. 25; pšeniea Rosa te, rinf., par. Ljubljana bi. 470; pšeniea avstralska, rinf., par. Ljubljana bi. 465; pšenica Hard Winter št. 2, rinfusa, par. Ljubljana bi. 490;
otrobi pšenični, deb., fco vag. Ljubljana den. 215; otrobi pšenični, drob., fco vag. Ljubljana bi. 190; koruza promptna, par. Ljubljana den. 215; oves makedonski, orig., par. Ljubljana den. 340; krompir rumeni, fco štaj. post. bi. 115; krompir roza, fco štaj. post. bi. 135.
BORZE:
<	— Zagreb, 6. maja. Devize: Curih 11.97—
i 12.07, Praga 183—185.40, Pariz 322.50—
327.50,	Newyork 61.67—62.47, London 299.855 ! — 302.885, Trst 253.75 — 256.75, Dunaj 0.086970—0.088170.
|	— Curih, 6. maja. Borza: Beograd 8.335,
Pariz 27.075, London 25.09, Newyork 517.10, Milan 21.26, Praga 15.325, Dunaj 0.00728.
! X Prodaja starih avtomobilov, avtomobil-! skih gumijev in železnih odpadkov se bo vr-
; šila dne 4. junija t. 1. pri Avtokomandi I.
armijske oblaati v Petrovaradinu. Predmet-i ni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani interesentom na vpogled.
! X Dobave. Dne 15. maja t. 1. s« bo sklenila v pisarni intendantskega slagališta 5 Dravske divizijske oblasti v Ljubljani po-: godba za dobavo olja, masti, fižola, riža, ma-; karon, zdroba, jesiha, sladkorja in kave. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; Dne 20. maja t. 1. pri komandah mesta
o	Otočacu in Sisku, dne 21v maja pri koman-; di mesta v Petrinji glede dobave mesa za garnizije Otočac, Sisak in Petrinja. — Dne
2.	junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kositra in mehkega j svinca. — Dne 4. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave I mrežastega platna ter glede dobave vijakov (Whitworth). — Predmetni oglasi i natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja starih sodov se bo vršila dn« 30 maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
2enitbeai pl«.
Vsako pomlad, ko »veto rožice in srca, se priredi, že nekaj let sem, v pariški okolici ženitbeni ples, ki naj bi olajšal ljudem ženitev. Zakaj Francija potrebuje otrok.
Ideja ima smisel, in organizacijski komi-
te jo izvede prav strokovnjaško. Mladeniči, ki se hoče oženiti, mora imeti že grozno veliko smolo (ali pa srečo?), da se vrne neza-ročen domov. Ples na vrtu med cvetočim, drevjem in grmičevjem, ki izgleda natančna tako kot vsaka druga plesna zabava in je vendar popolnoma drugačen: vsi plesalci so numerirani. Zakaj, kdor se udeleži te prireditve mora navesti v jamstvo za resnost svojih namenov v pisarni svoj naslov ter pripisati, kaj želi, da mu nakloni usoda in, kaj; moie sam ali sama nuditi usodi, lorej, na primer:
Številka pet. Ernest Dapont, komi v trgovini mobilij, 800 frankov mesečne plače, trideset let star, bil dve leti v vojni, ranjen, toda zdrav, bi želel okroglo blondinko, ki nima opreme, toda bi rada imela velik«.-otrok.
Ali pa:
Številka osemnajst. Rozalija Durant, mo-
distinja, samostojna, z nekaj prihranki in vo-likim krogom odjemalk, 29 let, želi dostojnega moža krepke postave, dobrega srca inv, liberalnega svetovnega naziranja.
Mimogrede omenjeno: Te navedbe niso izmišljene, samo imena so izpremenjena.
Akti se sbranijo v pisarni, gospodu Du-pontu pripno na levo stran suknje številke pet, gospodično Rozalijo Durand pa okrase.-s številko osemnajst in nato ju izpuste na-lov za srečo. Komur se dopade mladenka ali mladenič, ta gre v pisarno ter si da pokazati številko. Potem je takoj iasno, ali je mogoče, da se najdeta srci — no', da, take-se vendar reče — ali pa je treba iskatb naprej.
Ta občekoristna institucija se je obnesla. Lansko leto je bilo razpoloženje posebne-ugodno; nedelja je končala z bilanco osemdesetih parov zaročencev. To pomlad, ss-zdi, je bila žetev nekoliko manj bogata. Že--nitbeni ples se je vršil v Fontenay-sous-Bois*_ kjer so motile socialni pomen spomladanska-prireditve mnogobrojne neslane šale nedeljskih izletnikov. Komite zagotavlja, da je bil. ta dan izjema. Solnce je razgrelo zemljo in-razposajenost se je razvijala kakor pomladanski popki. Vrem« jo bilo nesolidno, ljudje niso imeli veselja za zaroke.
»Toda,« je pristavil zaupnik z nadepolninr smehljajem, »čeprav ni bilo poročnih parov: otrok bo pa vendar prišlo nekaj ntt>. svet.«
9mek Liidn:
Burni
(77)
doživljaji.
Roman m iužnegn morfa.
Toda v teh krajih je vladala neka tradicionalna gostoljubnost, ki nikakor ni dovoljevala, da bi svojega gosta kakorkoli opomnil na umestnost njegovega odhoda. Tudi ni ■ogel posvariti Joane, ker mu je neki ob-frjtAlr narekoval, da tako ravnanje ne bi bilo pravilno. C« bi vedel kako malenkost, ki bi govorila v neprilog Tudorju — je ne bi mogel povedati Joani — in vendar je bilo najhujše od vsega, da o tem človeku »ploh ni vedel nič slabega. Bal to je bilo najbolj mučno in »ato so Sheldona včaaih njegova lastna čfavstva tako poraaila in raiočarala, da je moral »Doma pomiriti svoje živse ter nepristransko razsoditi, da njegova nenaklonjenost aapram Tudorju i»vira le i* neutemeljenih predsodkov in ljubosumnosti.
Na zunaj pa je kazal mirno in smehljajoče Mee. Delo na plantažah je napredovalo. Ladji Martha in Flibberty Gibbet ste prihaja in odhajali in vmes so tupatam priplule tudi druge obrežne ladje, ki so se ustavile, da počakajo na veter in da njihove posadke malo pokramljajo, popijejo par steklenic in
zaigrajo partijo biljarda. Satan je vztrajno branil črncem dostop na dvorišče. Boucher je prihajal redno v svojem ribiškem čolnu ter prebil vsako nedeljo na Berande. Joana, Sheldon in Tudor so se shajali po dvakrat na dan pri zajtrku in pri obedu, se pomenkovali kot tovariši ter v miru ln prijateljstvu preživljali večere na verandi.
Nato pa je prišlo tisto. Tudor je napravil napako. Niti oddaleč se mu ni sanjalo o njeni neskončni plahosti, o njenem slepem sovraštvu do vsake sile in pritiska, o njenem odporu proti vsaki nadvladi; toploto in navdušenje v njenih očeh, ki ga je izzvala njegova zadnja povest, je pomotoma smatral za nežno privolitev; potegnil jo je k sebi, položil šiloma roko krog njenega pasu in mislil, da njen divji odpor ne pomeni nič drugega kot plaho obrambo neizkušene deklice. Ta prizor se je odigral po zajtrku na verandi; Sheldon je bil takrat v hiši, kjer je pregledoval katalog nekega veletrgovca ia Sid-neya, ter zapisoval svoja naročila za parnik, ki je imel pripluti prihodnji dan. Tedaj pa je zaslišal ostri krik Joane in takoj nato i udarce roke, ki je glasno plosknila ob oblič-! je. Joana se je iztrgala i* Tudorjevega ob-1 jema, ki je bil zanjo znamenje zoperne sile, [ ter ga udarila s mnogo večjo močjo in odločnostjo po obrazu kot svoj čas Gogoomyja.
Sheldon se je zdrznil ter je hotel planiti pokonei, vendar se je obvladal ter sedel v naslonjač; ko je Joana vstopila, se je imel že zopet popolnoma v oblasti. Desna laket ji je počivala v levi dlani, ki jo je krepko ; stiskala, dočim ga je njeno bledo obličje s plamtečimi rdečimi lisami sredi lica spomi-' njalo na čase, ko jo je prvič videl srdito in ! razburjeno.
j — Roko mi je stisnil, — je izbruhnila jea-! no, odgovarjajoč na njegov vprašujoči pogled.
| Nehote se je moral nasmejati. To je bilo i tako podobno njej in še bolj podobno onemu j fantu, ki je tičal v njej: pritekla je ter se ! pritožila nad telesno bolečino, ki jo je utrpe-j la. To pač še ni bila žena, ki bi spoznala
I	navade moških in vedela, kako je treba ž j njimi ravnati. Glasna zaušnica, ki jo je bila ! prisolila Tudorju, je Sheldonu še vedno zvenela v ušesih. In ko je gledal to dekle pred seboj, ki je tožilo nad bolečino, sa mu je nasmeh še bolj razširil.
In baš ta smehljaj je povzročil, da je Joana spoznala neumestnost svojega krika in živo zarudela kot še nikoli dosihdob. Njeno grlo, obličje in čelo je zažarelo od sramežljive rdečice.
—	On, on — je skušala opisati globoko ogorčenje, nato pa se je znenada obrnila ter odšla skozi zadnja vrata in po stopnjicah navzdol.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Sheldon je obsedel v sobi in je jel premišljevati. Bil je jezen in čimbolj se je> pečal s tem dogodkom, tem bolj se je srdll.. Če bi se bilo to pripetilo katerikoli drugfc ženi in ne Joani, bi bila stvar samo zabavna. Toda Joana ni bila žena, katero bi smel kdo» poljubiti s silo. Vsa ta stvar j« imela prav zahrbtno lice — ter je dišala po umazani in slabi komediji, ker pa se je tikala Joane, niš pomenila nič več in nič manj kot svetoskrunstvo. Oni možak tam bi moral biti pač malo pametnejši. Sheldon je imel občutek,, da mu je nekaj ukradel, in sicer nekaj, kar-je smatral za svojo last, in ljubosumnost ljubečega moža se je pri tej misli na to izsiljene.-zaupnost pripravljala na boj.
Takšno je bilo njegovo razpoloženje, ko so s« steklena vrata žvenketajoče zaprla a* Tudorjem, ki je vstopil v sobo in obstal pre<£ njim. Sheldon ni bil pripravljen na Tudor-jevo jezo, čeprav je bilo očito, da je bil razkačen.
— No? — je vprašal Tudor izzivajoče.
Tedaj se je Sheldonu razvezal jezik.
— Upam, da nikdar več ne poskusite kaji podobnega. Več vam ne bom govoril. Ome-
, niti hočem le še, da bom ob vsakem časa j neizmerno srečen, če vam bom mogel ponuditi svoj ribiški čoln. T par urah va* spravi na Tulagi...
ALI OGLASI
Rt fc—* Dh »—» mb aadaUaa bsssds
k
mtm
Suhe mavrohe ali smrfke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Abadie
cigaretni papir z • p e t »talno na cjagi. A. Lampret, Krekov trg 10.
Na dobro
In orno domačo hrana so sprejme vol o»eb. Naslov pove uprava.
$>valni stroj
ohranjen se kupi. Ponudb« m ■pravo pod »T a k o J«.
Miren gospod
kateri jo celi dan odsoten išče sobo a separatnim vhodom, najraje v bli-fiai opere. Ponudbe do 21. majo aa ■pravo li»ta pod »Soba«.
Službo išče
ikademišno saobraien 25 leten go-tpod v industriji, trgovini ali drugem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod »Delo«.
Kupi se
pohištire za pisarno (večjo amerik. omaro, stole, event. celo garnituro, preproge itd. — Podrobne ponudbe na upravo lista pod šifro »I. B.<
Damski in dekliški
slamniki
po znižanih cenah ravnokar došli!
Oblike damske od Din 70'— do Din 150‘—, otroške od Din 50" -do Din 70'- nakileni od Din 100'-naprej — dokler Iraja zaloga. Oghjte si cene v izložbi
MINKA HORVAT. Ijubljana,
Stari trg štev. 21
Vrtnice
PLATNENE ČEVLJE ZA DAME
dobite pri tvrdki M- TREBAH, Ljubljana, Sv. Petru c. ©
po sledečih cenah:
Beli platneni	na	1	špango	z	leseno	peto  .........Din	1201—.
Beli platneni	na	2	špange	z	leseno	pelo...........Din	120-—
Beli platneni na frake z leseno peto..............Din	120 —
Sivi platneni	na	1	špango	z	leseno	pelo...........Din	12CF—
Sivi platneni	na	1	španoo	in	usnjeno peto.........Din	120.—
Sivi platneni na trake in usnjeno pelo..........  Din	120'—
PoSIlfa se tudi po postnem povzetju.
visokodsbshis, priznano lepih vrst, kakor tudi vrtaiee-pleaalks in vrt-■iee - ialajke nudi cenj. občinstvu Antoa Fsraat, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg št. S. Naročila »e »prejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu.
Trgovci zaslužijo
dobr« pri pateatiraaih javorjsvih pralnikih 28 X II •■> kot slonsks-ščeni, trpežnejši od pločevinastih, 50 komadov 400 Din povzetja*. Vrečko, Polista.
NajbolJSl
Šivalni »troj I* edino le
Josip
Petelinc-a
Orltzner in Adler
>• rodbino, obrt In Industrijo
Ljubljana
Pouk v vuuju brupUIu. Vsftstu girudjs.
Delavnica ea popravila M.rits	Tstoto« SIS_"■
Širite »Narodni Dnevnik" I
€€
»GROM
CARINSKO POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUREAU
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41.
Naslov brzojavkam:	Telefon	Interurbnn
,OBOM*.	»lev.	4M.
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje ln pod kulantnlmt popojt.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke.
Kupi se
dobro ohranjeno moško kol. Ponudba na upravo pod šifro »K o 1 o«.
Matematiko
smeren.
vouluje profesor. Honorar Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«.
Pozori
Večja množina različnih znamk sc« esao proda. Ponudbe do 20. maja niu upravo pod »Znamke«.