METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JUNIJU 2017 Climate in June 2017 Tanja Cegnar unij je prvi mesec meteorološkega poletja. Temperatura junija v dolgoletnem povpreč ju še narašč a, sonč ni žarki pa že dosežejo največ jo moč , zato se moramo sredi dneva pred njimi zašč ititi. Junija je Slovenijo zajel prvi vroč inski val tega poletja. Č eprav vroč inski valovi še niso tako izraziti kot v osrednjem delu poletja, so za obč utljive ljudi lahko ravno tako obremenilni, saj na zač etku poletja še nismo vajeni vroč ine. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka junija 2017 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, June 2017 Junij je bil toplejši od dolgoletnega povpreč ja, v več ini krajev je bil drugi najtoplejši junij od zač etka meritev, le junij 2003 je bil toplejši. Dolgoletno povpreč je je bilo več inoma preseženo za 2 do 3 °C. V severni polovici Slovenije je prevladoval odklon med 2 in 2,5 °C, v južni polovici pa med 2,5 in 3 °C. Za več kot 3 °C topleje so dolgoletno povpreč je presegli v Beli krajini, manjšem delu Notranjske in zelo omejenem območ ju Krasa ter na Kredarici. V drugi polovici meseca nas je zajel prvi vroč inski val tega poletja. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, največ jih je bilo v delu Julijcev in Trnovske planote, kjer je padlo več kot 300 mm. Proti jugu in vzhodu je količ ina padavin pojemala. Med kraje s skromnimi padavinami se uvršč ajo Obala, Bela krajina, vzhodna in severovzhodna Slovenija. Ponekod so padavine komaj presegle 40 mm. -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) PORTOROŽ -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) NOVO MESTO -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) KREDARICA -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) LJUBLJANA J Agencija Republike Slovenije za okolje 4 Od dve do tri petine dolgoletnega povpreč ja padavin je padlo v Beli krajini, na vzhodu in jugu Dolenjske in na spodnjem Štajerskem. V pasu iznad jugozahodne nad severovzhodno Slovenijo je padlo od 60 do 100 % dolgoletnega povpreč ja padavin. Na Goriškem, Trnovski planoti, na severozahodu Slovenije, v Karavankah, manjšem delu osrednje Slovenije in Kamniško-Savinjskih Alpah so dolgoletno povpreč je padavin presegli, ponekod tudi za več kot dve petini. Za več kot 80 % so dolgoletno povpreč je padavin presegli v Č rni vasi in Plavah, za več kot polovico pa so dolgoletno povpreč je presegli v Rateč ah, na Krnu, Lokvah, v Morskem, Novi Gorici, Biljah, Opatjem selu, Lescah in Radegundi. Junij 2017 je bil nadpovpreč no sonč en, na severovzhodu države je bil presežek nad dolgoletnim povpreč jem do desetine. Več inoma je bilo od 10 do 30 % več sonč nega vremena kot obič ajno. 30 % več sonč nega vremena kot obič ajno je bilo v Lavrovcu in Šmarati, na Kredarici pa so dolgoletno povpreč je presegli za 33 %. Največ ur sonč nega vremena je bilo na Obali, kjer je sonce sijalo 323 ur, najmanj pa na Kredarici, kjer je bilo le 225 ur neposrednega sonč nega obsevanja. Junija so izrazito prevladovali toplejši dnevi od dolgoletnega povpreč ja. Bili sta le dve kratkotrajni ohladitvi, takrat se je povpreč na dnevna temperatura prehodno spustila nekoliko pod dolgoletno povpreč je, to je bilo 7. in 8. junija ter ob koncu meseca. Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June and the corresponding means of the period 1981–2010 V Ljubljani je bila povpreč na junijska temperatura 21,7 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povpreč jem in opazno presega meje obič ajne spremenljivosti, saj je to druga najvišja vrednost v celotnem nizu podatkov. Najtoplejši je bil junij leta 2003, takrat je bila povpreč na temperatura 23,5 °C, sledi mu letošnji junij, nato pa z 21,3 °C junij leta 2012, 21,1 °C je bilo junijsko povpreč je leta 2002, 20,9 °C junija 2000 in 2007, junija 1998 pa je bilo v povpreč ju 20,7 °C. Daleč najhladnejši je bil junij 1962 s 16 °C, s 16,2 °C mu je sledil junij 1974, le malo višja je bila povpreč na junijska temperatura v letu 1956 (16,3 °C) in nato v letih 1975 in 1989 (obakrat 16,5 °C). Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 16,0 °C, kar je 2,3 °C nad dolgoletnim povpreč jem in druga najvišja vrednost. Najhladnejša so bila jutra junija 1962 z 10,3 °C, najtoplejša pa junija 2003 s 17,4 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 27,8 °C, kar je 3,2 °C nad dolgoletnim povpreč jem in druga najvišja vrednost. Junijski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 29,9 °C, najhladnejši pa v junijih 1962 in 1975 z 21,8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA -5 0 5 10 15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje 5 Tako kot drugod po državi je bil junij 2017 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka 7,4 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povpreč jem in druga najvišja povpreč na junijska temperatura. Najtoplejši doslej so bili juniji 2003 (8,9 °C), sledi letošnji junij, nato pa junija 2002 in 2012 (obakrat 6,8 °C) ter junij 2000 (6,5 °C). Doslej najhladnejši je bil junij 1962 z 1,5 °C, 1,7 °C je bilo v junijih 1956, 1985 in 1989; v junijih 1969, 1971 in 1980 je bilo 1,9 °C, 2 °C pa leta 1975. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. Slika 3. Število vroč ih dni v juniju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- rature at least 30 °C in June and the corresponding me- an of the period 1981–2010 Slika 4. Število toplih dni v juniju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature above 25 °C in June and the corresponding mean of the period 1981–2010 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Takih dni junija po nižinah ni, na Kredarici so zabeležili dva. Vroč i so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. V Ljubljani je bilo 8 takih dni (slika 3), kar je štiri dni nad dolgoletnim povpreč jem; od sredine minulega stoletja je bilo največ vroč ih dni leta 2003, ko so jih našteli 16, od sredine minulega stoletja je bilo 22 junijev brez vroč ih dni. Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) junijska temperatura in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in June and the 1981–2010 normals Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več . Največ toplih dni je bilo na Letališč u Portorož, kjer samo en dan ni izpolnjeval tega kriterija. O 26 toplih dnevih so poroč ali na Bizelsjkem, Č rnomlju in v Ljubljani. Od sredine minulega stoletja v Ljubljani še ni bilo junija brez toplih dni; največ takih dni je bilo junija 2003, ko jih je bilo prav toliko kot letos, najmanj pa junija leta 1989, bili so le štirje topli dnevi. 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 10 20 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 4 8 12 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA 26 28 30 32 34 36 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 6 V visokogorju je bila najvišja temperatura letošnjega junija izmerjena že 12. junija, na Kredarici se je ogrelo na 15,2 °C. V nižinskem svetu je bilo najtopleje 22. ali 23. junija. V Novem mestu je temperatura dosegla 35,0 °C, ponekod na Dolenjskem in Štajerskem je bila najvišja temperatura med 35 in 36 °C. V Ljubljani je bila najvišja temperatura v letošnjem juniju 34,2 °C, najvišje junijska temperatura je bila v prestolnici dosežena leta 2003 (35,6 °C), vroč e je bilo tudi leta 2006 (35,1 °C) in 2014 (35,0 °C). Po letu 2000 je najvišja temperatura junija v prestolnici vsako leto presegla 30 °C. Najhladneje je bilo 8. ali 9. junija. Na Kredarici se je ohladilo na −4,0 °C, v Rateč ah se je temperatura spustila na 3,8 °C, v Lescah na 4,9 °C, v Koč evju so izmerili 5,7 °C. V Ljubljani je bila najnižja junijska temperatura 9,0 °C, kar je nad dolgoletnim povpreč jem in v mejah obič ajne spremenljivosti. Junija 2003 se temperatura v prestolnici ni spustila pod 13,8 °C. Najhladneje je bilo v juniju 1962, ko so izmerili le 2,7 °C, v tem stoletju pa se je najbolj ohladilo junija 2006, in sicer na 3,8 °C. Na Letališč u Portorož je bila najnižja temperatura v juniju 2017 11,3 °C. Slika 6. Potek povpreč ne temperature zraka v juniju Figure 6. Mean air temperature in June 0 2 4 6 8 10 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA 14 16 18 20 22 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA 14 16 18 20 22 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) MURSKA SOBOTA 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) PORTOROŽ 14 16 18 20 22 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) NOVO MESTO Agencija Republike Slovenije za okolje 7 Slika 7. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), junij 2017 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), June 2017 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) LJUBLJANA 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) NOVO MESTO 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) CELJE 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) MARIBOR 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) MURSKA SOBOTA 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) PORTOROŽ 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) BILJE -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Posebej smo prikazali dnevni potek najvišje, povpreč ne in najnižje temperature na osmih izbranih merilnih postajah; na nekaterih merilnih mestih je prikazan tudi potek najnižje dnevne temperature na višini 5 cm. Junijska povpreč na temperatura je bila nad dolgoletnim povpreč jem; odstopanje od povpreč ne temperature primerjalnega tridesetletnega obdobja je presegalo obič ajno spremenljivost, saj je bil junij 2017 na več ini merilnih postaj drugi najtoplejši, obč utno toplejši kot letos je bil le izjemno topel junij 2003. Poletja v zadnjih 20-tih letih so v Sloveniji v povpreč ju za dobri 2 °C toplejša, kot so bila v šestdesetih in sedemdesetih letih minulega stoletja. Najhladnejši junij je bil v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Celju in na Kredarici leta 1962, na Obali leta 1974. Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka junija 2017 povprečja 1981−2010 Figure 8. Mean air temperature anomaly, June 2017 Povsod po državi je bilo opazno topleje kot v dolgoletnem povpreč ju, ki je bilo več inoma preseženo za 2 do 3 °C. V severni polovici Slovenije je prevladoval odklon med 2 in 2,5 °C, v južni polovici pa je prevladoval odklon med 2,5 in 3 °C. Za več kot 3 °C topleje kot v dolgoletnem povpreč ju je bilo v Beli krajini, manjšem delu Notranjske in zelo omejenem območ ju Krasa ter na Kredarici. Junij 2017 je bil na več ini merilnih mest drugi najtoplejši, odkar spremljamo temperaturo v Sloveniji. Slika 9. Stabilno toplo vreme je bilo ugodno za številne športne prireditve, Ponova vas, 4. junij 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 9. Stable warm we- ather was favourable for sport events, Ponova vas, 4 June 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Padavine so bile junija razporejene zelo neenakomerno, največ jih je bilo v delu Julijcev, kjer je padlo več kot 300 mm, obilne pa so bile padavine tudi na Trnovski planoti. Na Krnu je padlo 326 mm, Vojskem 368 mm, Lokvah 308 mm, v Plavah 320 mm in na Kredarici 300 mm. Proti jugu in vzhodu je količ ina padavin pojemala. Tako se med kraje s skromnimi padavinami uvršč ajo Obala, Bela krajina, Agencija Republike Slovenije za okolje 9 vzhodna in severovzhodna Slovenija. Ponekod so padavine komaj presegle 40 mm, v Kostanjevici padlo le 42 mm, v Smledniku pa 44 mm. Slika 10. Padavine v juniju in povpreč je obdobja 1981−2010 Figure 10. Precipitation in June and the mean value of the period 1981−2010 Slika 11. Prikaz porazdelitve padavin junija 2017 Figure 11. Precipitation amo- unt, June 2017 Prikazali smo tudi padavine v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Dve do tri petine dolgoletnega povpreč ja padavin je padlo v Beli krajini, na vzhodu in jugu Dolenjske ter na spodnjem Štajerskem. Na Lisci in v Smledniku je padlo le 37 % dolgoletnega povpreč ja, v Kostanjevici pa 36 %. V pasu iznad jugozahodne nad severovzhodno Slovenijo je padlo od 60 do 100 % dolgoletnega povpreč ja padavin. Na Goriškem, Trnovski planoti, na severozahodu Slovenije, v Karavankah, manjšem delu osrednje Slovenije in Kamniško-Savinjskih Alpah so dolgoletno povpreč je padavin presegli, ponekod tudi za več kot dve petini. Za več kot 80 % so dolgoletno povpreč je padavin presegli v Č rni vasi (padlo je 181 % dolgoletnega povpreč ja) in v Plavah (188 %), za več kot polovico so dolgoletno povpreč je presegli v Rateč ah, na Krnu, Lokvah, v Morskem, Novi Gorici, Biljah, Opatjem selu, Lescah in Radegundi. 0 100 200 300 400 500 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) NOVO MESTO 0 50 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Slika 13. Meseč na višina padavin v mm junija 2017 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in June 2017 and the 1981–2010 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici, in sicer 17, 13 takih dni je bilo v Kamniški Bistrici, veliko krajev na severu Slovenije je poroč alo o 11 takih dnevih. Samo 3 taki dnevi so bili na Obali. Junija je v Ljubljani padlo 150 mm padavin, kar je 4 % nad dolgoletnim povpreč jem. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v juniju 1977, namerili so le 38 mm. Najobilnejše padavine so bile junija 1985 (328 mm), 264 mm je padlo junija 1982, 251 mm so namerili junija 1948, 245 mm pa junija 1974. 0 50 100 150 200 250 300 350 Slika 12. Višina padavin junija 2017 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981−2010 Figure 12. Precipitation amount in June 2017 compared with 1981–2010 normals Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Bizeljsko Sevno Črnomelj-Doblič e Ljubljana Koč evje Nova vas Postojna Portorož Bilje Kneške Ravne Kobarid Soč a Log pod Mang. Lesce Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Brnik povpreč je 1981–2010 junij 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje 11 Slika 14. Število padavinskih dni v juniju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s pada- vinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in June with precipitation 20 mm or more (blue), with precipita- tion 10 or more but less than 20 mm (green), with precipita- tion 1 or more but less than 10 mm (red) and with preci- pitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 podali podatke o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, niso pa vključ ene v preglednico 2. Slika 15. Konec junija je minil v znamenju prijetnega vre- mena, Veliki Lipoglav, 30. ju- nij 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 15. Weather was ple- asant at the end of June, Veliki Lipoglav, 30 June 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Slika 16. Padavine v juniju in povpreč je obdobja 1981−2010 Figure 16. Precipitation in June and the mean value of the period 1981−2010 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 12 Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki – junij 2017 Table 1. Monthly meteorological data – June 2017 LEGENDA: LEGEND: NV − nadmorska višina (m) NV − altitude (m) RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation Na sliki 17 je shematsko prikazano junijsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Junij 2017 je bil nadpovpreč no sonč en povsod v Sloveniji. Najmanjši presežek nad dolgoletnim povpreč jem je bil na severovzhodu države, kjer odklon od dolgoletnega povpreč ja ni presegel 10 %. Več inoma je bilo od 10 do 30 % več sonč nega vremena kot obič ajno. 30 % več sonč nega vremena kot obič ajno je bilo v Lavrovcu in Šmarati, na Kredarici pa so dolgoletno povpreč je presegli za 33 %. Slika 17. Trajanje sončnega ob- sevanja junija 2017 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 17. Bright sunshine dura-tion in June 2017 compared with 1981– 2010normals Največ ur sonč nega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 323 ur. V Biljah je bilo 300 ur sonč nega vremena. Za poletne mesece je znač ilno, da je v gorah manj sonč nega vremena kot po nižinah, na Kredarici je sonce sijalo le 225 ur. Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 211 97 13 Brnik 364 150 103 6 Zgornje Jezersko 876 252 146 11 Log pod Mangartom 648 218 121 11 Soč a 487 254 120 11 Kobarid 240 279 133 11 Kneške Ravne 737 279 123 11 Nova vas 722 73 47 7 Sevno 545 92 65 8 Vuč ja Gomila 225 65 68 9 Ptuj 235 79 71 8 Mač kovci 275 86 77 11 Agencija Republike Slovenije za okolje 13 Slika 18. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) junija 2017 (Opomba: 24-urno viši- no padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 18. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2017 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) BILJE Agencija Republike Slovenije za okolje 14 Na sliki 18 so podane dnevne padavine in trajanje sonč nega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Slika 19. Trajanje sonč nega obsevanja Figure 19. Sunshine duration Slika 20. Število ur sonč nega obsevanja v juniju in povpreč je obdobja 1981−2010 Figure 20. Bright sunshine du- ration in hours in June and the mean value of the period 1981– 2010 V Ljubljani je sonce sijalo 274 ur, kar je 15 % nad dolgoletnim povpreč jem. Najbolj sonč en je bil junij 2000 (318 ur), med bolj sonč ne spadajo še juniji 2002 (298 ur) in 2003 (283 ur); junija 2001 in 2010 je sonce sijalo 281 ur, uro manj pa junija 1996 in 2013. Najbolj sivi so bili juniji 1975 s 151 urami, 1954 s 157 urami, 173 ur je sonce sijalo junija 1995, junija leta 1989 pa 180 ur. Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, kjer so jih našteli 9. Po 8 takih dni je bilo v Rateč ah in na Bizeljskem, 7 v Č rnomlju. Na Kredarici sta bila dva taka dneva, prav toliko tudi v Koč evju in Ljubljani. V prestolnici (slika 21) so tako zaostajali za dolgoletnim povpreč jem za en dan. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici osem junijev brez jasnega dne- va, največ jasnih junijskih dni, po osem, je bilo v letih 2000 in 2002. V Mariboru je bil junija 2017 le en jasen dan. 0 100 200 300 400 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 število ur KREDARICA 0 100 200 300 400 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 število ur NOVO MESTO 0 100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število ur MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur PORTOROŽ 0 100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število ur LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Slika 21. Število jasnih dni v juniju in povpreč je obdobja 1981−2010 Figure 21. Number of clear days in June and the mean value of the period 1981–2010 Slika 22. Število oblač nih dni v juniju in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 22. Number of cloudy days in June and the mean value of the period 1981–2010 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ oblač nih dni je bilo na Kredarici, našteli so jih 10. 6 takih dni je bilo v Lescah in Mariboru. Na Obali je bil tak le en dan. V Ljubljani (slika 22) so bili 4 oblač ni dnevi, kar je 3 dni manj od dolgoletnega povpreč ja. Junija 2005 je bil le en oblač en dan, 16 pa jih je bilo v juniju 1954. Največ oblakov je bilo nad gorami, največ ja povpreč na oblač nost je bila zabeležena na Kredarici (6,1 desetin), po nižinah so oblaki v povpreč ju prekrivali od 3,7 do 5,8 desetin neba. Slika 23. Kopalna se- zona se je na nekater- ih jezerih zač ela zgo- daj, Podpeško jezero, 2. junij 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Bathing se- ason started early on some lakes, 2 June 2017 (Photo: Iztok Sinjur) 0 3 6 9 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki – junij 2017 Table 2. Monthly meteorological data – June 2017 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 19,0 2,1 25,5 12,7 32,9 22 4,9 8 0 19 10 248 111 5,5 6 6 226 168 11 7 0 0 0 0 Kredarica 2514 7,4 3,1 10,4 4,6 15,2 12 −4,0 8 2 0 348 225 133 6,1 10 2 300 147 17 14 14 14 120 1 754,3 8,0 Rateč e–Planica 864 17,0 2,0 24,5 10,4 31,0 23 3,8 9 0 16 20 235 114 4,8 5 8 229 162 12 11 1 0 0 0 919,6 14,5 Bilje 55 22,4 2,3 29,0 15,6 34,3 24 8,9 8 300 123 195 166 9 8 Letališč e Portorož 2 23,3 2,8 29,1 16,6 33,1 24 11,3 9 0 29 0 323 116 3,7 1 9 51 60 3 8 0 0 0 0 1013,9 17,6 Godnje 295 21,7 3,2 289 65 51 5 5 Postojna 533 19,3 2,5 26,1 12,2 30,7 22 6,7 9 0 22 0 287 129 4,6 3 6 104 76 6 9 4 0 0 0 Koč evje 468 18,8 2,3 27,1 12,6 33,1 23 5,7 9 0 22 0 5,4 4 2 130 93 9 6 5 0 0 0 Ljubljana 299 21,7 2,6 27,8 16,0 34,2 22 9,0 8 0 26 0 274 113 5,1 4 2 150 104 8 9 2 0 0 0 980,7 16,7 Bizeljsko 170 21,4 2,6 28,5 14,4 35,2 23 7,9 9 0 26 0 3,9 1 8 56 46 7 8 5 0 0 0 16,5 Novo mesto 220 21,4 2,7 28,2 14,8 35,0 23 8,4 9 0 25 0 270 117 5,2 3 3 65 50 9 10 3 0 0 0 990,7 17,3 Č rnomelj 196 22,4 3,3 28,8 14,5 34,2 22 7,0 9 0 26 0 4,5 5 7 76 62 8 9 0 0 0 0 18,0 Celje 240 34,4 22 7,3 9 0 240 108 161 122 11 12 Maribor 275 21,5 2,5 27,6 15,7 35,9 23 9,6 8 0 23 0 278 118 5,8 6 1 66 54 11 9 0 0 0 0 Slovenj Gradec 444 19,4 2,5 25,4 12,6 33,1 22 6,6 9 0 235 106 114 76 10 11 Murska Sobota 187 20,9 2,2 34,1 22 7,6 9 0 270 110 103 99 9 6 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). ∑ = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 17 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka – junij 2017 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – June 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 21,4 27,8 29,2 15,0 11,3 13,5 9,4 23,5 29,1 30,2 16,4 12,4 14,6 7,7 24,9 30,5 33,1 18,3 16,1 17,3 14,7 Bilje 20,4 27,5 30,7 13,7 8,9 23,3 29,7 30,8 15,7 12,3 23,5 29,8 34,3 17,4 14,0 Postojna 17,5 24,2 27,1 9,7 6,7 8,8 5,5 20,0 26,9 28,4 12,2 8,4 11,2 7,6 20,5 27,2 30,7 14,7 11,9 13,8 11,1 Koč evje 17,2 24,9 28,2 10,9 5,7 10,2 5,0 18,6 27,4 31,7 11,6 8,5 10,7 7,7 20,7 28,9 33,1 15,3 13,0 14,6 12,4 Rateč e 14,6 21,6 26,2 8,6 3,8 6,2 0,4 18,2 26,6 29,5 10,0 6,5 7,8 4,6 18,1 25,3 31,0 12,7 11,2 10,6 9,6 Lesce 17,2 23,3 28,0 11,1 4,9 9,6 2,7 20,1 26,4 30,0 12,5 10,2 11,6 8,4 19,6 26,9 32,9 14,5 10,7 13,3 9,2 Slovenj Gradec 17,3 24,0 27,3 11,9 6,6 20,0 21,1 28,4 33,1 15,1 11,8 Brnik 17,7 24,3 27,9 11,5 6,5 20,6 27,2 30,6 12,6 9,1 20,8 28,4 32,8 15,1 10,8 Ljubljana 20,0 25,5 29,8 14,1 9,0 10,8 5,7 22,4 28,3 31,5 15,7 13,0 11,3 7,0 22,9 29,4 34,2 18,1 14,9 15,2 11,0 Novo mesto 19,1 25,8 29,7 12,9 8,4 11,4 6,4 21,7 28,1 32,5 14,2 11,2 12,1 9,2 23,3 30,7 35,0 17,2 15,1 15,5 13,1 Č rnomelj 21,0 26,8 30,0 12,6 7,0 10,1 5,0 21,8 28,4 32,5 13,2 10,0 11,2 8,0 24,3 31,1 34,2 17,6 14,0 14,9 12,0 Bizeljsko 19,5 26,5 30,0 13,3 7,9 21,4 28,1 32,3 13,5 10,6 23,2 31,0 35,2 16,4 12,8 Celje 18,2 25,6 29,0 12,2 7,3 20,3 28,0 32,4 12,4 9,4 34,4 Starše 19,3 26,7 30,2 12,9 7,0 12,9 7,1 21,4 28,2 33,2 15,5 11,5 12,7 7,4 23,4 32,0 36,1 17,0 14,5 15,2 12,0 Maribor 19,1 25,0 29,8 13,9 9,6 12,8 8,2 22,2 27,4 31,9 15,5 12,8 13,8 10,7 23,1 30,3 35,9 17,5 15,2 15,6 13,6 Murska Sobota 19,0 25,6 29,2 13,1 7,6 20,8 27,1 31,4 13,8 10,5 LEGENDA: LEGEND: T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – junij 2017 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – June 2017 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. junija 2017 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2017 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2017 − total precipitation from the beginning of this year (mm) 0 200 400 600 800 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun višina padavin (mm) LJUBLJANA Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M od 1. 1. 2017 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 2,6 1 0,1 1 48,6 3 51,3 5 372 Bilje 58,8 4 1,5 1 128,0 4 Postojna 11,5 2 13,0 2 79,7 6 104,2 10 668 Koč evje 18,2 5 41,5 1 70,6 6 130,3 12 545 Rateč e 74,9 6 0,6 2 153,4 7 228,9 15 672 Lesce 64,8 6 4,9 2 156,1 8 225,8 16 660 Slovenj Gradec 55,5 6 4,8 2 52,5 3 Brnik 48,6 5 0,9 2 100,2 5 149,7 12 532 Ljubljana 49,8 3 3,3 2 96,4 5 149,5 10 578 Sevno 31,4 3 23,1 1 37,8 5 92,3 9 347 Novo mesto 25,8 4 12,3 1 27,2 4 65,3 9 322 Č rnomelj 12,7 2 40,7 1 22,7 5 76,1 8 436 Bizeljsko 31,3 4 0,6 1 23,7 6 55,6 11 294 Celje 89,4 6 3,5 1 67,7 4 Starše 23,9 6 7,8 2 55,6 5 87,3 13 285 Maribor 16,2 6 6,6 4 43,4 4 66,2 14 248 Murska Sobota 57,5 4 6,5 2 35,3 3 Agencija Republike Slovenije za okolje 19 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 24. Vetrovne rože, junij 2017 Figure 24. Wind roses, June 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik, ki sta skupaj pihala v 47 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 52 % terminov. V Ljubljani je jugozahodnik skupaj s sosednjima smerema je pihal v 25 % terminov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 28 % terminov. Na Kredarici je jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pripadlo 28 % vseh primerov, severo- zahodniku s sosednjima smerema pa 48 % vseh terminov. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 35 % vseh primerov, jugjugo- vzhodniku s sosednjima smerema pa 37 % terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, za- hodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 53 % primerov, severo- vzhodnik s sosednjima smerema pa v 19 % vseh terminov. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti povpreč ne temperature, padavin in trajanja sonč - nega obsevanja od povpreč ja 1981–2010, junij 2017 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, June 2017 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1,8 2,9 3,1 2,8 8 0 196 60 126 132 94 117 Bilje 130 159 93 126 Postojna 2,1 3,6 2,7 2,5 23 26 188 76 127 170 94 129 Koč evje 1,4 2,0 2,9 2,3 39 88 146 93 Rateč e 0,7 3,5 2,1 2,0 189 1 307 162 94 158 94 114 Lesce 1,2 3,3 1,6 2,1 153 10 323 168 100 145 90 111 Slovenj Gradec 90 141 90 106 Brnik 0,9 3,0 2,1 2,3 99 2 209 103 Ljubljana 2,0 3,6 2,8 2,6 102 6 209 104 110 148 90 115 Novo mesto 1,3 3,2 3,5 2,7 56 28 63 50 97 140 105 113 Č rnomelj 2,4 2,6 4,0 3,3 32 100 57 62 Bizeljsko 1,6 2,9 3,5 2,6 82 1 60 46 Celje 101 139 86 108 Starše 1,2 2,7 3,7 2,5 73 20 137 78 Maribor 0,9 3,4 3,2 2,5 44 16 95 54 107 153 98 118 Murska Sobota 104 135 93 110 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Prva tretjina junija je bila toplejša od dolgoletnega povpreč ja za 0,5 do 2,5 °C. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, na Obali jih je bilo komaj za vzorec, v Rateč ah pa je padlo 189 % dolgoletnega povpreč ja. Več ina krajev je zaostajala za dolgoletnim povpreč jem. Sonč nega vremena je bilo na jugozahodu Slovenije opazno več kot obič ajno, na Goriškem so dolgoletno povpreč je presegli za 30 %. Na severu države in v Novem mestu so za obič ajnim trajanjem sonč nega vremena nekoliko zaostajali. Agencija Republike Slovenije za okolje 21 Slika 25. Spravilo prve košnje, Koželjevec, 11. junij 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. Koželjevec, 11 June 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Tako kot prva je bila tudi osrednja tretjina toplejša kot obič ajno, odkloni so bili od 2,5 do 4,0 °C. Padavin ponekod sploh ni bilo, drugod jih je bilo več inoma malo, le v Beli krajini so dosegli dolgoletno povpreč je. Sonč nega vremena je bilo povsod opazno več kot obič ajno, presežek je bil na Obali le tretjina dolgoletnega povpreč ja, v Postojni pa je dosegel kar 70 %. Tudi zadnja tretjina meseca je bila opazno toplejša kot obič ajno, odkloni so bili od 2 do 4 °C. Padavine so bile tudi v zadnji tretjini junija zelo neenakomerne. V delu Gorenjske so presegli trikratno količ ino dolgoletnega povpreč ja, v Beli krajini, delu Dolenjske in spodnje Štajerske pa so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali. Z izjemo Novega mesta, kjer so nekoliko presegli dolgoletno povpreč je, je sonce sijalo manj č asa kot obič ajno, več inoma primanjkljaj ni presegel desetine dolgoletnega povpreč ja. Slika 26. Največ ja višina snega in število dni s snežno odejo v juniju Figure 26. Maximum snow cover depth and number of days with snow cover in June Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 120 cm, kar je opazno manj od dolgoletnega povpreč ja. Junija 1978 so namerili 422 cm debelo snežno odejo, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juniju. Med bolj zasnežene spadajo še juniji 1984 (415 cm), 1970 (371 cm) in 2001 (355 cm). Najtanjša je bila snežna odeja junija 1958 (13 cm), skromni s snežno odejo so bili tudi juniji 2007 (30 cm), 1966 (31 cm) in 1964 (41 cm). 0 100 200 300 400 500 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 višina (cm) KREDARICA 0 5 10 15 20 25 30 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 število dni KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje 22 Slika 27. Dnevna višina snežne odeje v juniju 2017 Figure 27. Daily snow depth in June 2017 Na Kredarici je bila snežna odeja junija 2017 naj- višja prvi dan, nato se je sneg hitro talil in snežna odeja je vztrajala le 14 dni, nato pa so bila tla kopna. Odkar so prič eli z merjenji, je sneg najmanj dni obležal v junijih 2003 in 2007, le po 4 dni. Junija in julija so nevihte obič ajno najpogostejše. Na Kredarici so junija poroč ali o 14 dnevih z nevihto ali grmenjem, v Rateč ah jih je bilo 11, v Novem mestu 10, v Ljubljani, Postojni, Beli krajini in delu Štajerske so jih našteli 9. Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juniju Figure 28. Number of days with thunderstorms in June Med prikazanimi postajami so dolgoletno povpreč je dni z grmenjem ali nevihto presegli v Rateč ah. V Ljubljani in Novem mestu pa so dolgoletno povpreč je izenač ili. Dneve od 21. do 29. junija so zaznamovala številna neurja s toč o, nalivi in viharnimi sunki vetra, najbolj izrazito pa je bilo dogajanje zadnja dva dni tega obdobja. Ker je velika več ina padavin v tem obdobju padla ob nevihtah, so bile padavine izrazito neenakomerno porazdeljene. V več jem delu države je v omenjenih devetih dnevih padlo od 40 do 150 mm padavin, v Beli krajini in Novomeški kotlini pa le okoli 20 mm. Podrobnejši podatki o junijskih neurjih so zbrani v poroč ilu na spletu Agencije RS za okolje na naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/neurja_21–29jun2017.pdf. 0 50 100 150 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan višina (cm) KREDARICA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje 23 Slika 29. Število dni z meglo v ju- niju in povpreč je obdobja 1981– 2010 Figure 29. Number of foggy days in June and the mean value of the period 1981–2010 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremen- ljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manj- šemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila dva dneva z opaženo meglo, kar je enako dolgoletnemu povpreč ju. Od sredine minulega stoletja so bili štirje juniji brez opažene megle, v junijih 1951, 1953 in 1954 pa je bilo po enajst dni z meglo. Na Kredarici so zabeležili 14 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. Po 5 dni z meglo so imeli v Koč evju in na Bizeljskem, 4 v Postojni, 3 v Novem mestu; drugod so meglo opazili v največ dveh dnevih, več inoma pa je ni bilo. Slika 30. Ribniki naredijo poletno vroč ino znosnejšo tudi v mestih, Maribor, 18. junij 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Water bodies make summer heat in cities less oppressive, 18 June 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 31 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. 6. junija je bilo dnevno povpreč je zrač nega tlaka 974,6 mb, nato se je zrač ni tlak dvignil na 986,5 mb 8. junija. Najvišji je bil zrač ni tlak 19. junija z 987,2 mb, najnižje pa se je spustil proti koncu meseca, 29. junija je bilo dnevno povpreč je le 969,1 mb. Na sliki 31 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Najmanj vlage je bilo v zraku 8. junija, ko je bilo dnevno povpreč je 11,0 mb. Največ vlage je bilo v zraku 24. junija, ko je delni tlak vodne pare znašal 23,5 mb. 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Slika 31. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare junija 2017 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in June 2017 Slika 32. Mladič lesne sove posnet pod Raduho (foto: Aljoša Beloševič ) Figure 32. A young owl (Photo: Aljoša Beloševič ) SUMMARY June was warmer than the long-term average, in most places the second warmest ever, only in June 2003 it was warmer. The long-term average was mostly exceeded by 2 to 3 °C. In the northern part of Slovenia, the anomaly was between 2 and 2.5 °C, and in the southern half it ranged between 2.5 and 3 °C. More than 3 °C warmer than in the long-term average was in Bela krajina, a smaller part of Notranjska and on Kredarica. In June Slovenia experienced the first heat wave of the summer 2017. The precipitation was distributed very unevenly, the most abundant was in the part of the Julian Alps and the Trnovska planota, where more than 300 mm fell. Towards the south and east, the amount of 965 970 975 980 985 990 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 8 12 16 20 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 25 precipitation was decreasing. The modest precipitation was on the Coast, Bela Krajina, eastern and northeastern Slovenia. In some places precipitation barely exceeded 40 mm. Two to three-fifths of the normals fell in Bela krajina, in the east and south of Dolenjska and in the southwest of Štajerska. In the area extending from southwest to northeast of Slovenia 60 to 100 % of the normlas fell. In the Goriška region, the Trnovo plateau, in the northwestern part of Slovenia, in Karavanke, in a small part of central Slovenia and the Kamniško-Savinjske Alpe, the normals were exceeded, and in some cases by more than two-fifths. In some places the anomaly reached 80 %. In the period from 21 to 29 June several severe thunderstorms caused damage. More information are available on the web site http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_21–29jun2017.pdf. June 2017 was sunnier that on average in the reference period. In the northeast of the country the anomaly was up to 10 %. Most of Slovenia was 10 to 30 % sunnier than usual. 30 % more sunny weather than usual was in Lavrovec and Šmarata, on Kredarica the anomaly was 33 %. The deepest snow cover (120 cm) on Kredarica was observed on 1 June; in June snow cover on Kredarica was reported to persist 14 days. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration