s
tod »a* >Ztuvtld tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredmilo odbor. — Odgovorni urednik Stas« Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje X, Trg revolucije 26. — Telefon it. n. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje »00-70-1-14*. — Ust Izhaja vsak petek. — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din. Cena izvoda v kolportall K din, — Tlaka tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo.

ipll
jih
m
MIK
Rt. 33
TRBOVLJE, 15. avgusta 1958.
Lelo XI
ZAKLJUČNA DELA NA DALJNOVODU
mwmm.
S sestankom najvišjih torej ne bo nič, zato pa se je v sredo začelo izredno zasedanje Generalne skupščine OZN, ki obravnava vprašanje Bližnjega vzhoda.
Zakaj ni prišlo do sestanka Varnostnega sveta, katerega bi se udeležili predsedniki vlad velikih sil Vzhoda in Zahoda? Sovjetski premier Hruščev je v odgovoru angleškemu ministrskemu predsedniku MacMlllanu navedel razloge, zakaj je sovjetska vlada predlagala sklicanje Generalne skupščine namesto seje Varnostnega sveta. Hruščev trdi, da je iz poslanic in pojasnil vlade ZDA, kakor tudi iz poslanice predsednika Eisenhowerja postalo jasno, da so mislili samo na sklicanje običajnega zasedanja Varnostnega ijveta z vsemi njemu lastnimi negativnimi stranmi in pomanjkljivostmi spričo njegove sedanje sestave
Le umik tujih sil
iz Libanona in Jordanije lahko zagotovi mir na Srednjem vzhodu. To je poudaril tudi predsednik Nehru in do-dal. da bi morala biti začetna točka razprave na izrednem zasedanju Generalne skupščino umik tujih čet s tega vodročia. Objavljen pa je tudi rizijsko-afriški predlog za retitev sedanje krize■ Predlagali bodo sestanek na naj-viši1 mvvi Obstaja namreč mnfunoi rin bodo nekatere dežele rnhtpvale. naj Generalna sirupfčipn priporoči šefom Vlad 7DA ZSSR. Velike Bri-tani’« F-avrije in Indije, da bi sp spili zaradi ureditve vprpfnpi na Srednjem vzhodu V kolikor bi ta predlog dobil ustrezno podporo, Generalna skupščina ne bi sprejela nobenih sklepgv
Komune in skib za liudi
V Vidmu-Krškem so letos nadaljevali * elektrifikacijo preostalih podeželskih krajev. Kmalu bo zasvetila luč na območju Mrtvic, Vel. Trna in Sennš.
vojna v alžiru se nadaljuje
Nov položaj Alžirije ni prinesel bistvenih sprememb. Začel a se je oelo nova ofenziva upornikov na področjih Orana in Varsenija. Tako je bilo v zadnjih dneh ob začetku tedna v več napadih al-Hrskih borce« ubitih precej desetin francoskih vojakov-Se celo uradni predstavnik ftancoskega poveljstva je moral potrditi, da so Alžirct gospodarji celotnega področja v trikotu Orleanville — Freude — Omal, in da je to področje v celoti odrezano od ostale Alžirije.
ZDAJ SE JAPONCI
zahtevajo opustitev jedrskih Poskusov. Japonsko zunanje ministrstvo je sestavilo osnutek resolucije, ki zahteva opustitev jedrskUh eksplozij. Ta osnutek bo predložila japonska delegacija na prihodnjem Sesedanju Generalne skupščine OZN neodvisno od drugih Predlogov, ki jih bodo sprožili Pa področju razorožitve. Japonski predlog je zanimiv, saj določa takojšnjo opustitev atomskih poskusov za nedoločen čas. Vprašanja v zvezi z ustavitvijo poskusnih jedrskih eksplozij bi obravnavali neodvisno od drugih vprašanj. Povezanih z razorožitvenim Problemom
Ustanavljanje raznih služb ln organizacij za Izboljšanje življenjskih pogojev delavcev dobiva vse šlrži razmah. Zdaj obstaja že v vseh večjih mestih široka iniciativa ljudskih odborov ln drugih zainteresiranih družbenih organizacij, da z odpiranjem raznih servisov in dragih uslužnostnih delavnic pripomorejo zadostiti vsakdanjim potrebam prebivalcev.
Do nedavnega je bilo mnenje, da je Maribor dosegel v tem pogledu največ. Zdaj je že vrsta mest kot so Celje, Zrenjanin, Niš, Subotica in druga, ki se že lahko merijo z mestom ob Dravi ali pa se mu naglo približujejo. S povečano mrežo restavracij, raznih servisov in servisnih služb, otroškimi nstanovami in dragimi uslužnostnimi dejavnostmi, vsi resno žele čimbolj izboljšati življenjske pogoje zaposlenih občanov.
Kakšne prednosti nudijo takšne nstanove, lahko vidimo is samo nekaj primerov. Delavci in uslužbenci pa tudi dragi meščani v Zrenjaninu lahko dobijo v restavracijah družbene prehrane kosilo za 88 din. Nekoliko podjetij in tovarn je osnovalo servise za pranje, v katerih so usluge zelo poceni — pranje 1 kg perila stane 30 din. Čevljarske, krojaške, pleskarske in drage delavnice nudijo prebivalcem razne usluge po razmeroma nizkih cenah. Čeprav smederevska komuna ni morda še nič storila za ustanovitev raznih servisov, se je pa vendar precej zavzela za dobro in kalorično visoko hrano, ki jo nudijo po restavracijah delovnim ljudem. To ji je uspelo z vsestransko skrbjo celotnega občinskega ljudskega odbora kot posameznih podjetij.
Iniciativa, ki so jo dali občinski ljudski odbori v posameznih omenjenih in dragih mestih skupaj z gospodarskimi organizacijami, je dala prve rezultate. Ti so za začetek dobra znamenja; da se da s skupnimi močmi mnogo doseči.
Zdaj je že prišel čas, ko niso več vprašanje materialna sredstva. Od organov oblasti ln dragih družbenih organizacij je mnogo bolj odvisno reševanje teh zelo pomembnih vprašanj 1 a občane in njihov standard. Videti je, da lahko gospodarske organizacije v veliki meri pripomorejo v akcijah komunalnih
organov, ker razpolagajo z znatnimi sredstvi, hkrati pa so in morajo biti živo zainteresirana, kako žive njihovi delavci in uslužbenci. V tem pogleda nudijo povoljne ugodnosti novi gospodarski predpisi. Brez skrbi lahko rečemo, da so dani pogoji za hitrejše reševanje vprašanj okoli življenjskega standarda, tako osebnega kot splošno družbenega, če se za to zanimajo vsi v komuni.
Prav tako ne smemo pozabiti, da širša družbena skupnost pomaga iniciativi ljudskih odborov, gospodarskih organizacij in dragih organov, ki delajo na tem področju. To posebej prihaja do izraza v zakonskih predpisih, po katerih se dajejo olajšave za vse tiste ustanove, ki nudijo u^huge gospodinjstvom in ob-
čanom.
Nedavno je prišel v javno razpravo načrt lakona o stanovanjskih skupnostih, ki izmed ostalega posveča posebno skrb servisom za pomoč gospodinjstvu, oproščujoč jih raznih obveznosti do skupnosti. Gotovo je, da bo ta zakon še bolj razvil iniciativo v komuni. Z osnovanjem stanovanjskih skupnosti bodo tudi sami prebivalci še bolj zainteresirani za ustanavljanje in delo vseh obrtnih vej, ki bodo neposredno vplivale na Izboljšanje življenjske ravni.
Zakon o stanovanjskih skupnostih bo v zvezni ljudski skupščini izglasovan verjetno v septembra ali oktobra. O načrtu tega zakona se v javnosti dosti govori, o njem pa razpravljajo tudi občinski ljudski odbori. Dobro bi bilo, ko bi v pomunah ob proučevanju načrta zakona pripravili posvetovanja organov oblasti ia družbenih organizacij, hkrati pa ugotovili kakšne možnosti obstajajo za nadaljnje izboljšanje življenjskih pogojev občanov.
To morajo v prvi vrsti storiti zlasti občinski ljudski odbori, ki doslej iz objektivnih ali subjektivnih razlogov doslej niso mnogo napravili na tem pomembnem področju.
SE MALO IN DELO BO KONČANO
Na stadionu Rudarja je vsak dan pri delu približno 100 ljudi, ki pomagajo urejevati igrišče. Doslej so se s prostovoljnim delom najbolj izkazali nogometaši, rokometaši, člani kolektivov rudnika Trbovlje, Strojne tovarne in Cementarne. Do vključno 9. avgusta je bilo na igrišču opravljenih 1000 prostovoljnih ur dela. Zavoljo tega lahko zapišemo, da bo igrišče kmalu predpisno urejeno, pričakujemo, da se bodo predpisno pokazali tudi nogometaši, ki Igrajo v nedeljo v Sisku proti Metalcu odločilno tekmo. Vso srečo, tovariši Radar jevci!
I kt, ' :v,
BRANISLAV PETROVIČ
Bizeljsko
Zaklju&ek občinskega praznovanja v Zagorju
85 LET GASILSTVA. — V soboto in v nedeljo so bizeljski gasilci slovesno proslavili 65-Ietnico obstoja svojega društva, Pokrovitelj prireditve je bil občinski ljudski odbor v Brežicah. V soboto zvečer Je bila baklada s sprevodom, v nedeljo pa slavnostna seja, položitev venca umrlim gasilcem in spominski govor. Hkrati Je bila tudi velika tombola, katere čisti dobiček so namenili za dograditev gasilskega doma.
Slavnostna sefa in jubilej gasilcev
Razen odbornikov obeh zborov občinskega ljudskega odbora so se slavnostne seje udeležili tudi: generalmajor Vujevlč, podpredsednik OLO Ljnbljana tov. Gorjanc, predsednik trboveljske občine tov. Gosak, predsednik litijske občine tovariš Pungeršič ia dragi gostje.
Politično življenje v mladinskem naselju v Korenitki
Razen vsega dela. ki ga opravlja 5. novomeška mladinska delovna brigada iz naselja »Rade Končar« v Korenitki na svojem delovišču, je v polnem teku tudi delo same mladinske organizacije.
V tej brigadi delajo mladinci v dveh izmenah, v svojem prostem času pa delajo vsi kot zavedni mladinci politično, to se pravi, da imajo razne sestanke in predavanja. Ravno v nedavnih dneh, ko je deževalo, so napravili tl mladi brigadirji kar precejšen korak naprej v političnem življenju. Največje zanimanje je vladalo — čeravno malo pozno — za predavanje o -Bitki na Sutjeski«.
Upajmo, da bodo tl mladi brigadirji še v nadalje tako zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti do domovine, kakor na svojih deloviščih tudi na političnem področju.
Marija Henigman
Slavnostni govor o por občinskega praznovanja Je imel predsednik občine tovariš Rado Taufer, ki Je med drugim poudaril važnos vsestranskef r. razvoja zagorske komune in pozval vse občane, naj v bodoče še tesneje sodelujejo z občinskim ljudskim odborom in tako vsi
skupaj rešujejo skupne probleme za blaginjo delovnega ljudstva. Po slavnostni seji so odborniki in gostje odšli na letni avditorij TVD »Partizan«, kjer so zagorski gasilci praznovali 50-leitnico obstoja 'ruštva. V sprevodu vseh zagorskih gasilcev ao sodelovali tudi godba na pihala DPD »Svobode« in za-
stopniki gasilskih društev Iz sosednjih krajev ln občin.
Letošnje občinsko praznovanje v Zagorju je bilo izredno bogato po različnih prireditvah, preseneča pa tudi velika udeležba na prireditvah VI. festivala in visok obisk II. povojne indu-strijsko-obrtne razstave. (v)
OTVORITEV PLAVALNEGA PRVENSTVA V TRBOVLJAH
Na prvenstvu je sodelovalo 10 plavalnih klubov. Najboljši je Triglav iz Kranja, sledi Ljubljana, presenečenje prvenstva je tretje mesto, ki so ga zasedli plavalci Rudarja. Čestitamo!
illllllllllllllillRIillllllllllll!
Vinogradniška razstava v Posavskem muzeju
Ob priliki velikega vinogradniškega zborovanja v Brežicah in praznovanja 10-letnico obstoja izvoznega podjetja »Vino-Brežice« bodo odprli v Posavskem muzeju v Brežicah vinogradniško razstavo, ki bo dokumentarno prikazala razvoj vinogradništva v Posavju. Posebna zanimivost te razstave bo lepa zbirka najrazličnejših vinogradniških predmetov, povezanih s slikami In dokumenti. Na ta način bo torej na razstavi prikazan razvoj vinogradov v 19 atol., propast vinogradništva zaradi pojava trsne nši in ponovna borba za obnovo vinogradov z uspehi v 20. stoletju.
Priprave za to razstavo trajajo še dolgo in pospešitev tempa do uresničenja vinogradniškega oddelka v Posavskem muzeju je podprin * velikim ra-
zumevanjem podjetje »Vino-Brežice«.
V podrobnosti so za sedaj ne bomo spuščali, ker bomo vse to obravnavali v našem listu še pred odprtjem razstave, ki bd v soboto 6. septembra 1958 dopoldne. Razstava bo odprta od 7. do 15. septembra dnevno od 9. do 12. in od 14. do 16. ure.
Pričakujemo, da si jo bodo ogledali v tem času vsi naši vinogradniki.
Pold
Obiskali so jih
Ciper je se vedno v ospredju
Mednarodnih problemov ln Nedavni MacMillanov obisk v PrifJei prestolnici ni dal želenih rezultatov. Slišijo se celo Olasovi, da bo grška vlada v najbližjem času predlagala °ZN, da bi postavili vprašaje Cipra na dnevni red zasedanja Generalne skupščinp °ZN,
V H E M E
OD 15. DO 24. AVGUSTA ▼ splošnem nestalno s pogostimi padavinami In hladno. Pa. "kvlno In ohladitve prlčakuje-j predvsem sredi avgusta In ^*d 19. ln 22. avgustom (obenem neurja). V ostalem zboli-■khJe vremena.
V. M
Prejšnji tedenj Je skupina uslužbencev Doma onemoglih iz Irapol-ce obiskala Istoimensko ustanovo v Loki pri Zidanem mostu.
Gostitelji so Jim obisk vrnili. S tem srečanjem so sl uslužbenci obeh ustanov Izmenjali izkušnje v
delu ln sl povedali pomanjkljivosti, kt so lih opazili pri obisku.
Toliko kot zadnje tedne posavski kmetovalci o kooperaciji menda še niso nikoli govorili. Občinski ljudski odbor v Brežicah je skupaj s kmetijsko proizvajalno poslovno zvezo, kmetijskimi zadrugami in SZDL začel po vaseh široko akcijo za boljše hektarske donose, za zdaj pri pšenici, s pomočjo kooperacij. Seme ni padlo na neplodna tla.
Ce smo lahko še pred kratkim mnogo-kje ugotavljali precejšnjo konservativnost In nezainteresiranost ljudi, lahko zdaj zapišemo, da se slika občutljivo popravlja, da ljudi ta kooperacija čedalje bolj zanima, saj teče beseda o njej celo na sejmn, ko se srečata Btzeljanee in Krškopoljec.
Oni prvi se zavzema za tako imenovano zadružno sodelovanje štev. 2, pri katerem bo vračal vse kredite, ki Jih bo dobil pri KZ v obliki pridelka.
Drugi, ta pa odločno zagovarja kooperacijo štev. 1. Tu bo vlagal sredstva za proizvodnjo skupaj z zadrugo, sorazmerno z vloženimi sredstvi pa si bosta oba potem razdelila tudi dobiček.
Impolčan! so bili zelo presenečeni nad tako vzornim in lepo urejenim parkom v domu v Loki. ki mu dajelo lepoto mogočna drevesa, g peskom posute poti ln cvetlične grede, ob katerih »o klopi In mize. Na koncu parka pa e balkon, a katerega ge ti raz-orostira lep razgled na bližnje vasi in hribe. Vae Je tako mladostno in lepo urejeno, da človek pozabi, da le v domu onemoglih.
KONČNO
Ob parku sl le mladina zgradila tudi Igrišče. Mladi ljudje so večkrat razposajeni, a starčki ne godrnjalo ln se ne pritožujejo nad živahnostjo mladine, ampak se ob Igri mladine večkrat apomlnlalo na svoja mlada leta.
V Dobovi bodo te dni izročili svojemu namenu novo železniško
bovčani ao na to pridobitev zelo ponosu . Z novo postajo pa so je povečal tudi ugled Jugoslovanskih železnic, ki se s črvivimi In razleidajočiml barakami ob mednarodni progi re. niso mogle postavljati.
Tud) Ločani so pohvaliti urejenost ln gostoljubno postrežbo proti oskrbovancem v Domu onemoglih v Impolcl
Oboji so sklenili, da bodo Izmenjali še več takih obiskov, ker so spoznali, da 10 koristni ln Jih toplo priporočajo is drugim u»ta-
Oba priznata, da šele zdaj pravzaprav prav poznata to tujko — »kooperacijo«, da sta sl jo prej drugače zamišljala ln bila nasploh nezaupljiva do nje. Sele zadnjič, po sestanku na KZ in potem doma po temeljitem premisleku in več srečanjih z uspehi takšnega dela, sta prišla do prepričanja, da stvar vendarle ne more biti tako črna. Zdaj bosta prvič poskusila.
V Brežicah so pripravili načrt, po katerem naj bi na področju KZ Cerklje, kjer sejejo vsega skupaj 45 ha pšenice, zasejali 10 ha v kooperaciji štev. 1 in v kooperaciji štev. 2 — kO ha; na Bizeljskem od skupnih 83 ha v kooperaciji Štev. 1 — 5 ha In v koperacijl štev. 2 — 14 ha. Ali na področju celotne občine, kjer posejejo s pšenico 833 ha. v kooperaciji štev. 1 — 78 ha in v kooperaciji štev. 2 — 157 ha. Od tega sorto Salto na 170 ha, San Marino na 40 ha, TT1 na 10 ha in Bavarsko kral jico na 13 ha.
Ko so o tem razpravljali na nedavnem plenumu SZDH v Brežicah, so bili vsi soglasni, da je moč predvideno število še povečati.
Čeprav te dni še nimajo zbranih dokončnih podatkov z vseh področij, že lahko postrežejo z nekaj številkami iz posameznih vasi, kjer so priglasitve presegle pričakovanja.
Največ, kar je po teh koristnih sestankih sredi poletja opaziti, je precejšnje nezaupanje kmetovalcev. To pa ima svoje osnove v premajhni dosedanji dejavnosti SZDL na vasi in v preveliki komodnosti in negibnosti nekaterih kmetijskih zadrug.
Ko smo se z beležnico mudili med ljudmi, so nam povedali primere, ki govore, koliko lahko drobna dejanja dovedejo do škode, ki jo je potem težko odpraviti.
Skupina kmetovalcev je šla v kooperacijo pri saditvi krompirja. Zmenili so se za sorto in vse je bilo lepo. Medtem pa je menda te zmanjkalo, pa so brez vsakega pojasnila dobili drngo. To pa so šele čez čas lahko opazili sami. Menili so, da so kratko ln malo potegnjeni za nos. Vsaka takšna stvar pa se seveda mnogo prej raznese kot dobra.
Ze nekaj let se je ofc mlačvi ponavljala vedno stara pesem. Domača zadruga je nastopala z dvema majhnima in zastarelima mlatilnicama, od drugod pa so prihajali ljudje z velikimi, hitrimi in racionalnejšimi pri uporabi delovne sile. Seveda so se ljudje posluževali teh, še toliko bolj, ker so KZ vedno znova svetovali, naj stara stroja proda in kupi enega sodobnejšega. Nasprotno pa se je KZ na vse načine prizadevala, da bi ti -uvožene!« čimprej zapustili vas in prepustili delo njej. S takimi ukrepi zadružniki niso mogli soglašati.
Letošnja jesenska setev bo menda prva, ki jo bodo kmetovalci pričakali zares pripravljeni, ves brežiški primer pa kaže, da se da s pravilnim začetkom in polaganjem odprtih kart pred ljudi doseči mnogo več. kot pa so po mnogih krajih s prevelikim formalizmom dosegli doslej.	-jak
novam.

' Te zgodbe odkritosrčnega brigadirja objavljamo šoto, da bi videli, kako se na mladinski delovni akoiji ne razvija samo boj s kublki, ampak tudi borba na vzgojnem področju: za novega človeka s vedrim pogledom v bodočnost, kremenitega značaja, zvestega stvari napredka.
Srečal sem ga na Trgu revolucije. Roko ja imel obvezano! povedal mi je, da mu je ■večer pred 22. Julijem eksplodirala petarda v roki in mu odnesla konce treh prstov. Ne ve, če bo dobil invalidnino, a bržkone se to ne bo zgodilo, ker do nesreče ni prišlo na delu. Organi socialnega zavarovanja pa bi morali vendarle upoštevati dejstvo, da nesreča ni bila zaradi neprevidnosti, ker je s petardo ravnal po predpisih in ni mogel vnaprej vedeti, da je prišla petarda iz rok neodgovornega izdelovalca.
Potem sva govorila o njegovi zaposlitvi. Pred odhodom v brigado je bil zaposlen v
mu je prišel nekdo povedat, da brigadirji nočejo delati. Potem so sestavili delegacijo, ki mu je prinesla sporočilo brigadirjev, da se bodo vsi vrnili domov, če jih bo zapustil. Sele takrat se je zavedal posledic svojega ravnanja. Stopil je pred brigadirje, priznal svojo napako in jih opozoril tudi na njihove. Drug drugemu so se odkrito izpovedali in sklenili iti po novi poti. Rilo jih je sram preteklosti.
Zaupanje brigadirjev mu je vlilo novih moči. Delal je podnevi in ponoči: podnevi med brigadirji, ponoči pri poročilih. V brigadi pa vseeno še ni bilo vse, kot treba. Pomočnik komandanta se očitno ni zavedal svoje dolžnosti. Njegov odnos do brigadirjev ni bil pravilen. To mu je odkrito povedal, vendar ni nič pomagalo. Tudi odkrite besede brigadirjev niso zalegle. Ni bilo druge pomoči, kot da je prišla zadeva pred komandanta naselja, ki je odločil, da mora pomočnik komandant^ domov.	•
Odkritosrčna izpoved brigadirja
Krškem. Ko se je po dveh mesecih vrnil v podjetje, so mu povedali, da mu priznajo samo en mesec delovnega razmerja. Tega kajpak ni mogel razumeti. Bilo mu je tako hudo, da je zapustil podjetje in si poiskal zaposlitev drugje. Pot ga Je zanesla v Trbovlje in tu so mu na rudniku rade volje dali primerno zaposlitev. Vmes je prišlo do nesreče, zaradi česar se je bal, da na rudniku ne bodo mogli držati obljub. Pa se je motil, ker so mu v podjetju ponovno zagotovili, da se bo lahko zaposlil pri njih kot varilec, brž ko bo ozdravel. To mu je spet povrnilo zaupanje in danes je njegov pogled v bodočnost spet vedrejši.
Nato je beseda nanesla na življenje v brigadi. Odkrito je priznal, da je bilo v začetku hudo. Postavili so ga za sekretarja brigade, on pa brez izkušenj. Povrhu tega vodstvo brigade ni bilo najboljše. Posledica tega je bila nedisciplina, ki je nevarno razdejala brigado. Poizkusil je vse, toda zaradi neresnosti in neodgovornosti pomočnika komandanta brigadirji tudi njemu niso več zaupali. Zaradi tega se je odločil, da bo zapustil brigado. Oblekel ae je že v civilno obleko, ko
V brigadi Je bilo potlej vse drugače. Problemi so se bolj poredko vrstili, uspehi pa so bili vse večji in večji. Zadnji udarniški naslov je bil šesti po vrsti. To priznanje pa ni bilo nezasluženo. Brigadirji so delali na delovišču pravcate čudeže, disciplina je postala vzorna, v barakah red in čistoča. Celo tisti brigadirji, ki so bili prej skrajno nedisciplinirani, so postali drugačni. To je pomenilo, da Je pretres, ki ga je doživela brigada v začetku, mnogo koristil. Bil je preizkušnja, ki so jo skoraj vsi prestali. In na zaključku jim ni bilo žal, da je bilo tako. Nekateri so celo dejali: »Ce bi bilo drugače, bi zamudili priložnost, da se otresemo napak ...« Seveda, majhnih človeških napak, ki jih doma niti niso poznali, v kolektivu pa so naenkrat prišle na dan. Ce je v ozkem krogu, na primer v družini, taka napaka še vzdržna, postane nemogoča v kolektivu. Leta v zelo kratkem času, skoraj neverjetno, prekvasi človeka, da postane drugačen.
Da ne bo ugibanja o verjetnosti ali neverjetnosti zgodbe, moramo na koncu zapisati še ime njenega junaka: Ivan Cernuš, varilec v trboveljskem rudniku.	8.
Razvoj turizma v Zgornjem Zasavju
prvi pogoj za napredek turizma — urejeno gostinsko omrežje
Naši zasavski hribi ne privlačujejo samo turistov iz naših zasavskih krajev. K nam prihajajo radi tudi ljubljanski izletniki, pa tudi gostje iz hrvaških ravnic. Turizem bi bil ob askrbnejši organizacij vse bolj dobičkonosna gospodarska veja, kakor pa je danes.
Na levem bregu Save so znane Izletniške točke: Vače, Slivna s Pdvkelj turaom, pa mnoge partizanske vasi med Slivno in Vegovo Zagorico, predvsem Miklavž Sn Cecelj. Za dostop v te hribe med dolino Save in Moravško dolino in Limbarsko goro služijo železniške postaje Ltija, Kresnice, Jevnica in Laze. Pa seveda tudi glavna cesta skozi Zasavje od Ljubljane mi-

Smrt zaslužnega gasilca v Brežicah
V	Brežicah je v 56. letu starosti umrl tov. Mihael Novak, znan gasilski delavec. V PGD Brežice okolica je vstopil 1925. leta kot ustanovni član društva. Na prvem občnem zboru je bil izvoljen za poveljnika, katerega dolžnost je opravljal polnih M let.
V	svojem dolgoletnem delu si Je močno prizadeval usposabljati članstvo, predvsem pa mladino. Leta 1937 je že poskrbel za prvi gasilski naraščaj. PGD Brežice-okollca ima danes po njegovi zaslugi zelo lzvežbano pionirsko desetino, ki nastopa na raznih tekmovanjih celo v okrajnem merilu.
Nikoli mu ni bilo žal žrtvovati prostega časa za delo v organizaciji, zlasti rad Je vodil vaje in požarne akcije.
Za zasluge v gasilstvu Je dobil več odlikovanj UT. in H. stopnje GZ LRS, odlikovanje za posebne zasluge VS FLRJ in značko za SO-letno službovanje.
Njegovega pogreba se Je udeležilo lepo število gasilcev in drugih ljudi, saj je bil med vsemi zelo priljubljen.
mo Dolskega, Senožeti in skozi Ribče, Vemek in Hotič, pa do Hitije.
Včasih Je bilo na tem področju več gostiln, ,tako v Hotiču kar tri, a tudi pri Cerarju v Verneku, nasproti železniške postaje Kresnice, v Ribčah pri Lovšetu ter pri Rovšku v Senožetih in več gostiln v Dolskem pri Ljubljani. Zdaj pa ni od Dolskega do Litije nobene gostilne, kar ovira razvoj turizma. Popotni človek ima rad med potjo kako zavetišče, da se zateče tja, zlasti ob slabem vremenu, in si priveže dušo, kadar čuti potrebo po jedi in pijači.
Apeliramo na turistične kroge v Litiji, naj začnejo z akcijo za organizacijo gostinske postrežbe ob vznožju zasavskih hribov na levem bregu Save. V posnemanje naj bo podjetni zasavski domačin Peter Kokalj, po domače Gril na hribu Sv. MiMavža, ki ima na pobudo ljubljanskih turistov dobro oskrbovano in ceneno gostišče na Sv. Miklavžu, tej lepi razgledni točki našega Zasavja. Miklavžev hrib obiskujejo zato radi celo hrvaški izletniki.
—jž-
NEKAJ MIŠU OB ZAKLJUČKU TL GOSPODARSKE RAZSTAVE V ZAGORJU 1958
DOSEŽEN NAMEN
Vrata v razstavne prostore v to* pllški osemletki so se zaprla. Preko 6.0M obiskovalcev si je v času 6 dni ogledalo to lepo in prepričujočo razstavo, ki so Jo ustvarile pridne In sposobne roke naših delovnih ljudi, naše zagorske komune. Knjiga vtisov Je skoraj polna laskavih priznanj in toplih pohval rasstavijalcean in organizatorjem. Diplome so pod«-ljene, čeprav bi bilo treba ugotoviti, da je vs» delo na razstavišču m ves prikaz pravzaprav ena sama diploma ln priznanje. In ker je hotela letošnja razstava prikazati v novi obliki, neki nov, bi dejal prototipni prikaz lokalne gospodarske dejavnosti ln zmogljivosti, je prav, da se ob zaključku pri nekaterih stvareh malo pomudimo in Jih potekušamo nadrobneje analizirati.
Prva in najvažnejša ugotovitev nam mora biti predvsem jasna: da nam pri tej razstavi ni šlo za nekako velesejemsko prikazovanje, kjer ni važno, od kod Je kaka firma, kako proizvaja, kako Je z njeno rentablliteto in organsko rastjo, ampak da le lepo uredi svoj paviljon z Izdelki, posebno izdelanimi za ta velesejem (čeprav teh in v taki kvaliteti ne proizvaja m prodaja); nadalje, da sl napravi reklamo, ker Je že kar moderno, da greš na velesejem, sicer bi kdo mislil, da je vaša firma zaostala. Ce pa je to dobro, pametno in gospodarsko, pa ni važno. No, tako razstavljati ln prikazovati ni bil naš namen.
Organizatorji letošnje gospodarske razstave v Zagorju smo Ji postavili nov ln jasen smoter: to naj bo občni zbor vse naše Industrijske, obrtne In delno tudi kmetijske dejavnosti pred vsemi občani, pred vsemi proizvajalci tn potrošniki. Nekaki zbor volivcev, nekako zborovanje, kjer m praznih referatov s suhoparnimi številkami o porastu prokzvodnje, dinarjev na občana, novih podjetij Itd. Itd. Na zboru volivcev, ki smo ga organizirali v obliki razstave, smo dosegli več kot na običajnem v dvorani. Ljudje so lahko sami videli ves porast In ogromen napredek gospodarstva v naši občini v zadnjih š letih. Ljudje so na lahek način razumeli to pisanje, to predavanje in s pono-svm ugotavljali, da Imamo marsikaj, da pa smo ljudje taki, da največkrat napraviti znamo, pokazati |n povedati kaj o tem, pa ne ■mo. NajvečJi krltlkastrl ln oportunisti so bili odrinjeni, v zemljo so jih zabili prikazani uspehi razstavljalcev ln spontano priznanje tisočev obiskovalcev. Prikazati na tej razstavi, kako je pravzaprav z našimi podjetjd. Javni občni zbor vse naše Industrije ln obrti — ne pa velesejemskl kič ln ČIČ, to Je bil osnovni moto naše razstave. Ml smo prosili vsakega razitavljalca naj v tem smislu razstavlja, le škoda, da vsega tega niso vsi napravili. Nekatera podjetja so uredila svoje paviljone, ne s poudarkom na osnovni gospodarski dejavnosti svojega naslova, ampak so pokazala osnovno dejavnost enega Izmed obratov, ki pa po gospodarsko- finančni zmogljtvstoi ne more biti nosilec podjetja v primeru, če glavna gspodarska dejavnost te firme odpove. To je velesejemskl način prikazovanja, ki ni bil v skladu z našo linijo.
Nadalje je občutna škoda, da niso vodstva naših trgovin sodelovala na našem občnem zboru, tako kot Je bilo prvotno zamišljeno ln kakor to najprej tudi oblju-MU. Trdimo, da bi ta podjetja absolutno moTala sodelovati In Jih j« ta zbor vpllvcev zelo pogrešal. Ne — da razstavljajo, to nismo želeli, ampak da na tvoj način prikažejo, kako so pravzaprav vključeni v našo parolo: dopoldan proizvajalec — popoldan potrošnik. Saj vendar gredo vsi izdelki dopoldanskih proizvajalcev skozi njihove roke ln smo vsi: prolivs-jalci, prodajalci in potrošniki ne-razdružljivo povezani. To vez prikazati na taki razstavi se da In Je dolžnost. Seveda pa to da nekaj toč dela. Toda: brez mule, se še čevelj ne obuje. Zares škoda In V tem pogledu razstava ni bila •oipolna.
Nadalje smo pogrešali na naših
hodnikih In Javnih prostorih razstavišča grafikon o prikazu naše komunalne dejavnosti, stanovanjske Izgradnje, pozidanih novih stanovanjih, porušenih, število prosilcev stanovanj, njihov porast In padec itd. Itd. Za vse to smo prosili strokovne uslužbence ustreznih obilnsklh resorjev. To ni veliko dela, ker so vsi podatki na razpolago — saj jih podjetja v redu oddajajo — tudi' strokovnjaki so v teh resorjih. Le škoda, da so ostali samo pri obljubah, prihodnja razstava mora biti tudi po tej smeri popolnejša.
Mnogi privatni olrtnikii niso sodelovali, nekateri so sodelovanje podpisali, toda razstavna miza Jih še danes čaka prazna. Več discipline od njih smo vsekakor pričakovali.
H koncu Se nekaj splošnih ugotovitev, ki naj služijo prihodnjim organizatorjem razstave. Razstava Je samostojna ustanova z vsemi njenimi organizacijskimi oblikami in zahtevami. Pripravljati se mora dovolj časa In ne sme biti sama sebi namen, niti vezana na kak ozek okvir — določen čas. Najprimerneje bt Jo bilo organizirati v Jeseni ln že v začetku leta obvestiti vse sodelujoče, da se bodo lahko mirno in zanesljivo z dovolj dolgim rokom na njo pripravili. V času počitnic na vrat na nos delati tako odgovorno delo, ni uspešno. Seveda so v tem času na razpolago šolski prostori, mogoče pa bo prihodnja razstava ie v vseh dvoranah novega delavskega doma. Vsekakor pa se bo morala še razširiti ln biti prikaz vsega dela in ustvarjanja, skratka vsega življenja od svete do športa v zagorski ob
Mogoče smo s tem novim konceptom, ki pa še zdaleč ni bil popoln In mu še mnogo manjka, ker nt bilo časa, zadeli na neodobravanje. Prosimo vse razstavljalce, da nam tega ne zamerijo; koncept smo Jasno razvili, od njega nismo odstopali niti za la«, vsak
zastarel in nazadnjaški cilj ali težnjo smo neusmiljeno rušili in jo premagali, pozivali na okope Za obrambo novega in naprednega vsakogar, kdor je pripravljen za to se žrtvovati ali pa se boriti proti nesmiselnim, podedovanim, največkrat zgrešenim »tradicijam« in »starim izkušnjam« lz pokopane preteklosti, ki so rajši botrovale likvidaciji zagorske opekarne ln klejame namesto rojstvu novih proizvodnih obratov.
Naj ob koncu zapišemo prelep stavek, ki ga Je zapisala hvaležna obiskovalka v knjigo vtisov: »Vsem Vam, ki ste nam to presenečenje pripravili, vse priznanje in zahvala«!
Hvala vam delovni kolektivi — razstavljalcl! Naša razstava nas Je še bolj povezala v veliko družino proizvajalcev naše komune. Bo-
I pro-obcini.
VELIKAN SKOZI LEČO NAŠEGA FOTOREPORTERJA
NAS KOMENTAR
GRADNJA
INDUSTRIJSKE RUDARSKE SOLE V ZAGORJU LEPO NAPREDUJE
Zagorsko kmetijstvo v luči perspektivnega načrta
Pospeševanje kooperacije
najvažnejša naloga v prihodnjih petih letih -Velike možnosti za razvoj sadjarstva, živinoreje ter povečanje proizvodnje krompirja
rimo se vsak dan v naših podjetjih, tako kot za prikaz naše proizvodne dejavnosti na razstavi — za napredne Ideje in nazore, čeprav bomo včasih naleteli na kak odpor pri odmirajočem svetu.
Ob koncu še Iskrena hvala vsakemu odborniku našega odbora. Naj ostane tako razstavljanje naše obrti, Industrije In kmetijstva v naši občini tradicija. Ljudje sl to želijo, ravnotako proizvajalci, čeprav je to zvezano z veliko mujo in stroški ter prebedenimi nočmi. III. gospodarska razstava bo v prihodnje velik dokument ln kadar bo. naj bo nov list v zlati knjigi velikih naporov delovnih ljudi našega lepega Zagorja ln njihovih zmag — zmag novega, svetlega, nad starim in prežtveellm.
Franc Kojnlk
Svet za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru v Zagorju je že začel podrobno razpravljati o perspektivnem razvoju zagorskega kmetijstva. Cejrav danes še ni moč konkretno razpolagati s podatki, ki govore o dokončni podobi perspektivnega načrta, ni nobenega dvoma, da bo po trenutno znanih pokazateljih kmetijstvo znatno napredovalo in dajalo mnogo več kot danes. Ena od osnovnih nalog v perspektivnem načrtu bo brez dvoma razvijanje kooperacije. Ze zdaj je predvideno, da bo zadružna kooperacija tja do leta 1961 zajela vsaj 5« odst. površin, zlasti pri proizvodnji žit in krompirja. Ta osnovna naloga ne bo lahka ln bo vsakršno kampanjsko delo več škodovalo kot koristilo. V zavest kmetijskega proizvajalca mora prodreti načelo, da pomeni kooperacija, postavljena na solidne temelje, obojestransko korist in da lahko na tej podlagi doseže močno izboljšanje svojega gmotnega pololaja.
Celokupna kmetijska proizvodnja bo po perspektivnem načrtu porasla za 55 odst. v primerjavi z letom 105«. Predvidene so znatne spremembe v strukturi njivskih posevkov! ker močno primanjkuje živinske krme, bodo ob povečanih pridelkih sena začeli gojiti na traviščih več krmnih rastlin, na njivah, med iltl, pa več krmnih iit.Vrtnlne bodo ostal« na Uti ravni. močno pa se mora povečati proizvodnja krompirja
POleg sadjarstva Je v občini najvažnejša živinoreja. Računajo, da se bo pridelek sadja dvignil v le-
tu 1961 za 141 odst. To povečanje bo doseženo z asanacljami starih sadovnjakov, predvsem pa z zasaditvijo strnjenih nasadov. V kolikor ho mogoče, hodo letno zasadili 9 ha sadovnjakov, kar znaša do leta 1961 skupno 43 ha na novo zasejanih sadovnjakov.
Predvideno je, da se bo ob po-
večani krmni bazi ob skoraj ena« kem številu živine dvignila proizvodnja v živinoreji za 52 odst, in sicer približno 89 odst. v proizvodnji in okrog 17 odst T prirastku. In ker bo letos dograjena veterinarska ambulanta na Izlakah, bo razširitev umetnega osemenjevanja velikega pomena za razmah živinoreje.
V petih letih bodo Investirali precej sredstev za gradnjo gnojišč in gnojnih jam, za ureditev nasadov, nakup strojev ln popolno preureditev mlekarne na Izlakah,
(v)
Obvezniki PVV na Dolu pri Hrastniku se uče
Obvezniki predvojažke vzgoje na Dolu pri Hrastniku redno obiskujejo predavanja, saj vedo, da iim bo to, kar se bodo naučili, koristilo pri odsluženju vojaškega roka. Predavanja pa n:so samo vojažtka, ampak tudi športna. Na sporedu je pa tudi učna tvarina, ki je ni mogoče mladincem demonstrirati podnevi, in talko so se odločili, da bodo napravili pohod na Kal-sko planino. V soboto zvečer so odrinili. Med potjo so se ustavili, ko pa so prišli na Kal, so imeli kratek odpočitek, nato pa so nadaljevali z učenjem. Ponavljali so razne vaje, in to od stražarske službe naprej. Bil je tf tudi prvi primer v njihovem življenju. Drugi dan so si pri-
pravili kulturno razvedrilo. Največji užitek pa so imeli pri 'streljanju z zračno puško in s« kosali, kdo bo boljši. — V prostih poletnih dneh je treha izkoristiti čim več takih prilik, saj si bodo le na ta način pridobili kar največ znanja.
Z. 9.
Kmečki praznik Kostrevnici
v Veliki
Otvoritev lovske koče na Predmeji
Lovska koča na Predmeji je pripravljena! V nedeljo, 17. avgusta ob 9. url zjutraj bo slovesno odprta, zatem pa bo v idiličnem kraju nad trboveljsko dolino pristna lovska zabava. — Igrala bo delavska godba na pihala iz Trbovelj, lovci pa nam obetajo dobro pijačo in jedačo, pri kateri seveda ne bo manjkalo raznih jagraklh specialitet. Na svoj račun bodo prišli zlasti ljubitelji srnjaka v omaki. Pa tudi sicer bo ta dan na Predmeji poskrbljeno sa sabavo. Zato proč s dvomi o tem, kam na nedeljski Izleti — Trboveljčani se bodo. lahko zapeljali do nove koč« z avtobusi Izpred restavracije na Trgu Revolucije.
Kmetijska zadruga v Veliki Kostrevnici v litijski občini j« med najbolj delavnimi od vseh KZ v Zasavju. Zdaj pripravljajo Kostrevničani kmečki praznik, ki bo 23. in 24. avgusta. Domačini pripravljajo za ta dva dneva bogat in pisan program.
Sestanek v palači OZN
Minuli petek se je v palači Združenih narodov v New Torku začelo zasedanje Generalne skupščine Organliscije združenih narodov, na katerem razpravljajo o razmerah na Srednjem vzhodu, slasti o ameriški vojaški Intervenciji v Libanonu ln britanski v Jordaniji. Na prvem sestanku je Generalna skupščina določila dnevni red. Delovni del sesedanja se je sačel v sredo.
Jugoslavija Je takoj po izkrcanju ameriške mornariške pehote v Libanonu ln angleški intervenciji v Jordaniji predlagala, naj bi čimpreje sklicali izredno zasedanje Generalne skupščine OZN. Ta svoj predlog je naša vlada objavila v posebnem Sporočilu, v katerem Je opozorila na nevarnost vojne ter zahtevala, naj ZDA ln Velika Britanija umakneta svoje čete iz Libanona in Jordanije. Toda velesile se spočetka niso navdušile za ta naš predlog. Po neuspešnih poskusih, da bi se sestali šefi velesil (v OZN ali izven njih) pa Je postalo očlto, da je Generalna skupščina edini forum, ki je sposoben rešiti srednjevzhodno krizo In odpraviti nevarnost vojne.
Sklicanje Izrednega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov seveda še ne zagotavlja, da bodo problemi Srednjega vzhoda pravilno In pravično rešeni. V Generalni skupščini se namreč uveljavljajo različne težnje ln tudi negativne, ae pravi vse težnje, ki danes vladajo na svelu. Vendar široki demokratični temelji Združenih narodov nudijo možnost, da se uvelja-
vi mnenje večine driav ln narodov, ki ureditev, šive v svobodi in neodvisnosti no akcijo OZN na Srednjem vzhodu.
V teh dneh, ko v New Yorku zaseda Generalna skupščina je najvažneje, da se narodi In državniki zavedajo in podrobno spoznajo dejavnosti vseh tistih reakcionarnih sil, ki lahko preprečijo pozitivne reiitve ln privedejo zasedanje na stranpot. Gre namreč sa sile, ki bi rade obtožile Združeno arabsko republiko la vmešavanje v notranje zadeve drugih arabskih driav, (Libanona in Jordanije), se pravi za »indirektno agresijo« kot govore " ZDA. Na Zahodu ae tudi nekateri ljudje trudijo, da bi s pomočjo OZN ohranili svojo nadvlado na Srednjem vzhodu. Nekateri pa bi radi Izkoristili izredno zasedanje za propagandno tribuno, s katero bi drug drugemu očitali agresivnost, storili pa ničesar. Tem težnjam ae morajo v teh dneh še bolj kot doslej upreti vsi miroljubni narodi ln njihovi državniki, drugače se bo zasedanje Generalne skupščine končalo brez uspeha. Demokratična večina v tem svetovnem forumu mora odloč-
no poudariti, da napetosti na Srednjem vzhodu niso povzročile težnje arabskih narodov po svobodi ln popolni neodvisnosti, povzročile so jo Imperialistične ali«, ki bi rade obnovile v teh deželah svoje stare postelje. Tisto, kar se dogaja v arabskih deželah, ne ogroža mednarodnih odnosov, ne Ikoduje svetovnemu miru, ampak samo koristi mednarodnim stikom in miru, kajti dejavnost naprednih arabskih gibanj le krepi realne osnove miru ln napredka na Srednjem vzhodu. Nevarnost vojne povzroča vmelavanje zahodnih sil v notranje zadeve arabskih držav, njihove težnje po nadvladi ln želje, da bt savrll normalni razvoj arabskega sveta. V tem Je bistvo problema. Notranja politična krlsa v Libanonu na primer ni prav nič ogrožala miru v tem delu sveta. Opazovalci Združenih narodov, ki jih Je Ham-marskjBld poslal v Libanon, so se prepričali, da so trditve o vmelavanju Združene arabske republike Is trte zvite. In vendar je Elsenhower poslal ameriške čete v Libanon. Intervencija ni prav nič koristila rešitvi libanonske krise. Nasprotno, pred lifterven-oijo so se dogodki razvijali v pozitivni smeri, prihod Američanov pa Je ta proces začasno ustavil. Za Jordanskega kralja Huseina pa bi lahko rekli, da je najbolj saaovražena osebnost na Srednjem vzhodu ln da M se njegov
prestol takoj podrl, če ne bi stal na angleških bajonetih.
Demokratična večina v Organizaciji združenih narodov, mora odločno poudariti, da se razmere na Srednjem vzhodu ne bodo mogle zboljiatl, dokler se Intervencionlstt ne bodo umaknili. To Je najvažneje. Izredno zasedanje Generalne skupičlne OZN mora najti možnost sa čim hitrejžl umik amerllklh čet is Libanona in angle-žklh is Jordanije, kajti napetost so povtročlle prav te čete. Sleherno razpravljanje o urejanju razmer r.a Srednjem vzhodu, mora temeljiti na popolnem priznavanju pravlo arabskih narodov, da sami odločajo o avojl usodi, Ubirajo takžno ali drugačno družbeno ureditev, žive v svobodi in neodvisnosti ter sami režujejo vse svoje notranje probleme. Velesile sicer Imajo veliko odgovornost v odnosu do Srednjega vzhoda, vendar ta odgovornost lahko temelji le na priznanju dejstva, da Srednji vshod nikakor ni nekakšen prazen prostor, kt bi ga bilo treba napolniti. Tuja nadvlada je na Srednjem vzhodu preživela. Arabski narodi so dozoreli ln zahtevajo svoje pravlee. To je normalen proces, ki ga ni moč preprečiti niti s oboroženo Intervencijo. In prav to mora poudariti Izredno zasedanje Generalne zkupičlno Organizacije združenih narodov.
TA TEDEN NA ULICI IGRA CEN
V dve diagonalni črti po-• stavljene stojnice med občinsko hišo in trafiko. Škripajoče stare tehtnice. Skladovnice sadja, jajc; nekaj perutnine in mlečnih izdelkov. Uslužne prodajalke in uradno zgovorne nakupovalke. Vmes reporterjeva beležnica, ki sprašuje »vse o brežiškem trgu«.
M. I., gospodinja: — Trg v Brežicah? Ali smemo tole sploh tako imenovati? Ženska, ki pride iz malo večjega mesta, je tu odkrito povedano: razočarana. Ce poleti še nekako gre, je za zimski čas škoda besed. Takrat so tu tri, dve prodajalki. Pri perutnini pa tudi zdaj ni nobene izbire. Cene v večini primerov niso realne.
I. K., uslužbenka: — Sadje je bilo še do pred kratkega pri nas hudo drago, šele danes, v sobo, 9, avgusta, se je močno pocenilo. Hruške dobite že po 15 din.
R. S., gospodinja: — Trg je vsaj delno dobro založen le ob sredah In sobotah.
B. P., gospodinja: — Zelenjava je spomladi držaja kot v Zagrebu ali v Ljubljani. Krompir jie zdaj v primeri z drugimi kraji, k* imajo prevozne stroške in drugo, precej drag, *
Tudi razlike med cenami Jajc v Trbovljah ali v Ljubljani, ki je lani Se nekako bila, skoro ni. Ob »o* botah Je poceni edino sadje« ker Je dovolj ponudbe.
M. I., prodajalka: — Jajca odkupuje po prav tolikšni ceni zadruga na dontu-Ne vem, kam jih pošilja-Potem pa ml tudi res B* moremo biti cenejši.
KAJ, KO BI SE NEKOU ZAČELA SE IGRA CEN V KORIST POTROŠNIKA?
-jak
Program praznovanja občinskega praznika v Vidmu-Krškem
, V Vidmu-Krškem so se odlotill, fa bodo letoišnji III. praznik svoje •Mine počastili z najrazličnejšimi prireditvami, ki bodo trajale ••1 mesec. Zato se Je tudi naš list Odločil, da prinese tudi širši javnosti našega Zasavja program teh Prireditev, saj se bodo nekaterih izmed teh udeležili tudi prebivalci drugih občin Praznovanje svoje-občinskega praznika so pričeli v nedeljo, 10. t. m., in sicer z •tvoritvijo filatelistične razstave v Prostorih ObLO, z otvoritvijo foto-atnaterske razstave v avli doma Ivobode, nadalje so v nedeljo izročili v počastitev občinskega Praznika svojemu namenu električno omrežje v Smedniku z ljud->ko zabavo ob igranju gasilske godbe na pihala iz Krškega, prav t»ko pa so v nedeljo priredili še nogometno tekmo na stadionu »Matije Gubca«. — V torek, 12. avgusta, je bila ob 5. uri zjutraj budnica godbe, ob S. uri pa je »Jedila slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Po tej slovesni seji so ob 9. uri dopoldne razvili zastavo DPD »Svobode« pred domom društva. Ob 10. uri so v Kovinski zadrugi v Vidmu-Krškem odprli nove objekte, nato pa je sledil ogled razstave v tem podjetju. Ob 11. uri so položili venec Pred spomenik padlih borcev «OV, ob 11,30 pa odkrili spominsko ploščo dr. Janezu MENCINGERJU. Zvečer od 18. ure dalje *o imeli v Vidmu-Krškem ljudsko rajanje pri krajevnem bazenu •b sodelovanju sindikalne in gasilske godbe.
V	počastitev občinskega praznika so v načrtu še sledeče prireditve:
Danes, v petek, 15. avgusta, bodo ob 15. uri izročili svojemu namenu električno omrežje v Mrtvicah, nato pa bo tamkaj ljudsko rajanje ob sodelovanju sindikalne godbe z Vidma. — Ob 19. uri bo igralska družina iz Leskovca uprizorila na Zdolah Benedettije-Vo igro »DVA DUCATA RDEČIH VRTNIC«.
V	nedeljo, 17. avgusta se bo ob •. uri dopoldne pričel v hotelu »Sremič« na Vidmu veliki šahovski turnir, ob 15. uri pa bodo na stadionu »Matije Gubca« velike MOTORNE SPEEDWAY DIRKE, kjer bodo nastopili razen najboljših Jugoslovanskih dirkačev tudi avstrijski in nemški tekmovalci. Omenimo naj še, da bo v nedeljo, •b io. uri dopoldne pričetek gradnje stanovanjskega in trgovskega bloka v Vidmu-Krškem.
V	torek, 19. avgusta bo ob 20. url v domu DPD »Svobodg« pa Vidmu VEČER NARODNIH PLESOV IN GLASBE. Na tej prireditvi bodo sodelovali mlajši in starejši člani folklorne skupine in zabavni kvintet Celuloze.
V	petek, 22. vagusta, ob 20. url bo ob bazenu Celuloze PROMENADNI KONCERT gasilske godbe.
Vrsta prireditev bg v Vidmu-Krškem spet v nedeljo, 24. avgusta. Ob 8. uri zjutraj se bo pričelo STRELSKO TEKMOVANJE na strelišču Celuloze, ob 9. uri pa bo ROKOMETNI TURNIR pri bazenu na Vidmu. Ob 15. uri bodo v Velikem Trnu izročili svojemu namenu električno omrežje, nato pa bo tamkaj prosta zabava s sodelovanjem sindikalne godbe. — V nedeljo 24. t. m. bo igralska družina z Zdol gostovala v Leskovcu s Hans Fritzevo igro SREBRNA LILIJA.
V	torek, 26. avgusta se bodo ob 15. uri pričele PLAVALNE TEKME v bazenu Celuloze, ob 18. uri bo dvoboj v NAMIZNEM TENISU med eknpama Celuloze in TVD-Partizana, ob 20. uri pa bo PROMENADNI KONCERT sindikalne godbe pri bazenu Celuloze.
V	petek, 29. avgusta bo ob 20. uri igralska družina DPD »Svobode« v svojem domu uprizorila Nicodemijevo igro UČITELJICA.
V	nedeljo, 31. avgusta, bodo naj-prei ob 9. uri dopoldne TEKME V ODBOJKI, ob 15. uri bodo ponovili v domu DPD »Svobode« igro UČITELJICA, prav tako bodo ob 15. url v Senušah izročili svojemu namenu električno omrežje, nato pa bo tamkaj ljudska zabava ob sodelovanju gasll-skegodbe iz Krškega.
V	torek, 2. septembra Je ob 29. uri v domu TVD »Partizana« v Krškem na sporedu KONCERT MEŠANIH ZBOROV IN SOLISTOV. Na koncertu bodo sodelovali mešani zbor prosvetnega društva z Zdol, Leskovca in DPD »Svobode« ter oktet tega društva, nadalje solisti prof. Klepač, inž. Armlč in tov. Armičeva.
V	petek, 5. septembra bo ob 26. uri v domu TVD »Partizana« TURISTIČNO PREDAVANJE člana Republiške turistične zveze iz Ljubljane o turizmu pri nas in v svetu.
V	nedeljo, 7. septembra, bo Gasilsko društvo na Vidmu proslavilo 75-LETNICO svojega obstoja, in sicer bo ob 8. uri zjutraj slavnostna seja, nato pa podelitev priznanj in odlikovanj. — Ob 14. uri bo na objektih tovarne Celuloza MN02ICNA OPERATIVNA GASILSKA VAJA z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki (člani štirih gasilskih društev iz Zasavja, ob sodelovanju gasilskih društev iz Zaprešlča, mesta Zagreb in garnizije JLA iz Cerkelj). — Po končani vaji bo prosta zabava pri bazenu Celuloze s sodelovanjem gasilske godbe.
V	torek, 9. septembra bo ob 29. uri SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA občinskega praznika v domu Svobode na Vidmu, podelitev nagrad ter diplom pevskim zbgrom in igralskim družinam ter najzaslužnejšim članom prosvetnih društev.
POČITNIŠKI DOM CELULOZE
Kam greš na dopust? V Materado!
Takšno vprašanje in odgovor •Ušiš skoraj pri vseh dopustnikih v občini Videm-Krško, ki so ie izkoristrili svoj letni dopust ali pa ga nameravajo Še nastopiti.
Materada je obmorski kraj, ki je oddaljen tri kilometre od Poreča. Tam Je počitniški dom Podjetja »Celuloze«, kjer lahko Prežive svoj letni dopust vsi Člani sindikata in nijhovi svojci, ki so zaposleni na področju občine Videm-Krško.
Do sedaj je bilo v tem domu *e okrog 300 ljudi na tedenskem oziroma štirinajstdnevnem oddihu. Tisti, ki jim je S
posebno pri srcu ples, se niso najbolj odpočili, zlasti če niso imeli s seboj lastnega vozila, ker jih je že sama pot v Poreč nekoliko utrudila. Enkrat ali celo dvakrat tedensko vozi na večerno zabavo v Modro laguno tudi avtobus. Tu je mednarodni kamping, kjer je več sto montažnih hišic. Ker je tu mnogo ljudi, Je tudi primerno večerno razvedrilo.
V počitniškem domu »Celuloze« je prav dobra hrana, lepa plaža, lično stanovanje pod platnenimi in montažnimi hišicami, pa tudi v dveh zidanih stavbah.
PODOBNIH LIVAD JE V KRAKOVSKEM GOZDU SE NA PRETEK. ZAL SO ZDAJ SE OBRASLE
S KISLO TRAVO
Kakšna bo letos tetina ?
Po raznih vaseh bo ta mesec prvič zasvetila električna luč
Z združenimi močmi
so uspeli
Ktetotorifiioaeija vasi na območju občinskega ljudskega odbora Videm-Krško je bila do nedavnega šs zelo problematična, S tem, leo bodo letos elek-trififloirali predel Mrtvic, Ve-' likega Tmat in Senuž, bodo lah-* ko v sej občini uparabhjad! električno razsvetljavo, ki bo prebivalstvu znatno koristila.
Štirinajst dni pred izročitvijo električnega omrežja prebivalcem v Mrtvicah sem obiskal predsednika jelektrififoacijskega odbora tov. Račiča in še neka-,■ tore člane odbora ozir. bodoče koristnike električne energije in se z njimi pogovoril o elek-trifkacSjsklh delih in dokončni napeljavi nizkonapetostnega omrežja.
Tokrat so skomčavaii dela na 3 in pol kilometra dolgem daljnovodu poklicni električarji in si nenehno tešili žejo z vodo, ker ni bilo v bližini dobiti kaj
boljšega za suho grlo. Transformatorsko postajo so zunanje urejevali, tako da bo imela 13. avgusta slavnostno podobo. Ker so že napeljali ves daljnovod, so se lotili napeljave nizkonapetostnega omrežja, kajti žic« 6o pravkar pripeljali
Kakor pravijo, so transformatorsko postajo zlahka postavili, saj so jo gradili cela tri leta. Ze leta 1955 so postavili temelje postaje in tako je šlo počasi naprej do strehe.
Letos so morali pošteno prijeti za delo. Vsa težaška opravila in vožnje pri daljnovodu in nizkonapetostnem omrežju so naredili prolatovoljno. Prav Itako so prispevali prostovoljno drogove in žice. Zal pa niso bili vse enako požrtvovalni. Nekateri, Im to zlasti večji kme-tje* so stali raje ob strani, ker ■e niso strinjali s pravilnikom, ki določa, da morajo premož-
Kljub temu, da še nismo pospravili vse letošnje pridelke, že vendar lahko podamo približno sliko letošnje letine v primeri s predvidenim letnim načrtom — seveda če izvzamemo morebitne elementarne nezgode.
Slabši pridelek rži in ječmena
Poljedelstvo je močno trpelo zaradi spomladanske suše, kar se je zlasti poznalo na ozirrii-nah. Najbolj sta bila prizadeta ječmen in rž, manj pa pšenica razen zgodnjih sort, ki so nekoliko bolj prizadete na Krškem polju. Pridelek ječmena in rži bo manjši kot lani. Povprečen pridelek na hektaTr bo pri ječmenu 9 stotov, pri rži 8 stotov, pri pšenici pa 13 stotov. Čeprav je suša vplivala na rast okopavin, so se te po dežju zelo opomogle, tako da normalno rastejo. Pričakujejo, da bo ta pridelek približno za 10 odstotkov večji kot lansko leto, in to zaradi uporabe boljših semen in zaradi večje uporabe umetnih gnojil v lanskem in deloma v letošnjem letu.
Obeta se dobra vinska letina
Povsem kaže, da bo letos dobra vinska letina. Kmetje bodo pridelali več dobre vinske kapljice kot vsa prejšnja leta in tako prispevali k večji kmetijski proizvodnji.
Ker je primanjkovalo cepljenih trt, so obnovili spomladi le 4 ha vinogradov, od tega 2 ha v kooperaciji. V bodoče bo treba zagotoviti cepljenke, da večji prostori ne bodo ostali le zrigolani.
Sadna letina bo letos boljša kot lani, vendar ne tolikšna, kot je predvideval plan. Kriva je deloma suša, deloma pa po-
zeba. Slab bo pridelek jabolk in breskev, nekoliko bolj bodo obrodile hrtiške in slive.
Ker so nasadi breskev veliki na zadružnem posestvu »Matija Gubec« v Leskovcu, bodo slabo letino posebno občutili na tem posestvu. Pravijo^ da ne pomnijo tako slabe letine breskev. Na tem posestvu so letos zasadili 9 ha hrušk in pričeli urejevati veliko drevesnico v Žadovinku, kjer je že letos posajenih okrog 100 tisoč bre-skvinih 'koščic. Posestvo je izvedlo tudi orondacijo, si uredilo svoje gospodarsko dvorišče in si kupilo tudi namakalno napravo, ki jo potrebujejo posebno v drevesnici.
Vinogradniško posestvo KZ Videm na Sremiču je letos uredilo novo žično oporo na dveh hektarih vinograda. Ker so pred leti ofondyili precejšnje površine vinogradov, pričakujejo letos obilno trgatev in dobro vino, ki bo marsikaterega spravilo v dobro voljo.
Letos je bilo tuberkuliniziranih 1970 govedi
Spomladanska suša je precej vplivala na pridelek sena, ki je bil za približno) 25—30 odstotkov manjši kot lanski. Toda kljub temu živinoreja ni nazadovala. V občini Videm-Krško so posvetili vso skrb raznim zdravstvenim ukrepom, kot so to tuberkulinizacija govedi, pregled o metiljavosti živine, cepljenje živine in podobno. Tuberkuliniziranih je bilo 1970 goved, od katerih je bilo 4,5 odstotka aktivnih. Vsa tuberkulozna živina, razen visoko brejih krav, je bila oddana v zakol. Na ta način bo
mogoče omejiti to bolezen med živino.
Glede metljavosti je bilo pregledano 823 goved. Pri vseh pregledih so ugotovili, da je 53 odstotkov metiljave živine, kar negativno vpliva na prirejo. Edino z načrtnim izsuševanjem zamočvirjenih travnikov in pašnikov bo mogoče sčasoma metiljavost zatreti. Na Krškem delu so z izsuševalnimi deli že pričeli. Ko bodo dela na tem področju končana, bo tudi uspeh glede zatiranja metiljavosti zagotovljen.
Krave in telice osemenjujejo umetno že v šestih osemenjevalnih postajah, kjer je bilo v prvi polovici leta osemenjeno 618 krav oziroma telic. S tem so znatno znižali odstotek spolnih okužb pri govedi.
TAKLE JE GLAVNI ODVODNIK
Plodno deJo »Svobode« v Vidmu-Krškem
Dne 12. avgusta bo slovesno razvitje zastave DPD Svobode v Vid. mu-Krškem, ki ga zadnje leto uspešno vodi tov. Matko Matjan.
Da se Je Svoboda utrdila med delovnimi množicami in da njeno delo s polnim zaupanjem spremljajo naše množične politične in gospodarske organizacije ter ustanove, dokazuje dejstvo, da bo nova društvena razstava okrašena s 111 žebljički iz 13 trakovi.
Ce Izvzamemo vse prireditve, ki bodo v času praznovanja 3. občinskega praznika v Vidmu-Krškem, ugotavljamo, da je bilo v pretekli kulturni sezoni pri nas G gledaliških premier z gostovanjem v Sevnici. Brestanici in Artičah, dva koncerta z gostovanjem v drugih krajih itd.
Razen tega so razne sekcije Svobode sodelovale na vseh proslavah državnih praznikov in drugih sllo-vesnostlh. Najbolje se je izkazala folklorna in pevska sekcija. Tudi šahisti so pred nedavnim odigrali
dve simultanki proti šahovskemu mojstru Bogdanoviču.
Razen LU bi rekli, da bodo lahko vse sekedje društva z zadovoljstvom podale obračun dela.
Trdili bi tudi lahko, da so bile v zimskih mesecih skOTaj vsak teden kulturne prireditve. Za t° je poskrbel upravni odbor svobode, ki je sosednim igralskim družinam nudil dvorano brezplačno, razen tega pa pripravil občinstvu več prijetnih presenečenj, ker Je povabil na gostovanje trikrat celj. sko poklicno gledališče. Slovenski oktet iz JublJane, soliste ljubljanske Opere. Avsenike In orkester Mojmira Sepeta.
Takšnega kulturnega življenja in uspeha DPD Svobode v Vidmu -Krškem do letos še ni doživela, zato Je treba izreči priznanje društvenemu upravnemu odboru, ki Je na 15 rednih sejah usmerjal Id spremljal vse delo društva in njegovih članov, ki so z nesebičnim In odgovornim delom pripomogli skupno z UO in predsednikom društva do takšnih uspehov.
nejši kmetje več prispevati kot očitali. Kljub temu, da so stali ob strani, ne bodo prišli ceneje do električnega priključka niti v poznejših letih, ker jtih bo zakočil pravilnik.
Pasivnost nekaterih onemogoča oziroma otežkoča priključek električnega toka tudi ostalim, ki naj bi zato plačali oziroma vložili denar za vso žico, čeprav teče električna napeljava mimo soseda, ki za sedaj Še noče imeti elektrike.
Podobne težave se pojavljajo na vseh področjih, kjer elektrificirajo vasi, zaupati pa je treba elektrifikacij skim odborom, ki ne bodo pozabili, kako težko so prišli do potrebne elektrike, in kdo so tisti, kd so zaradi svojega napuha ali trmoglavosti, ali pa morda zaradi špekulacije stali pasivno ob strani in delali težave treznim in uvidevnim ljudem.

Hrastnik dobi sodobno cestno JJazsveti-javo. 23 takihle drogov
HODO POSTAVILI IN GLAVNO DELO BO OPRAVLJENO
Hrastnik je v poletnih mesecih, slasti če so ti sončni, mnogo bolj Prijazen kot druge letne čase. Upokojenec Martin, drugače strasten ribič in prijatelj narave, me je Strajno prepričeval o tem.
Pojdite, kamorkoli — je hitel,
'— vsepovsod boste srečevali same Prijazne obraze. In če se boste z n j i— RU zapletli v pomenek, vam bodo Pripovedovali o dopustih, dobrem, a Jal dragem pivu, ki ga točijo v Rrastnlšklh oštarijah in ga redkokdaj zmanjka, o doživetih izletih V hrasitniško okolico in še marsikaj drugega, prijetnega za uho. Se na Rtlsel jim ne bodo prišle bližnje fikrbl ki se pri nas začnejo takole SePtembra — je možato zatrdil Mar-»Jn in hitel ljube'% božati svoje ribičke fekvizite.
Hrastniška
kramljanja
Potem sva mimogrede zašla na pomenek o savskih ribah, ki jih pozna kot svoj lasten, večkrat prazen žep, in ko je videl, da še kljub temu dvomim o resničnosti njegovega prejšnjega zatrjevanja, se je nagnil k mojemu ušesu in zašepetal:
— Veste pa tudi zato so naši ljudje mnogo bolj sproščeni, ker vidijo, da se poleti pri nas toliko gradi in zida kot malokateri letni čas. Stanovanja potrebni hitijo malone vsak
'EM POLETNEM JONC.U ^ ZIDARJI pri GRADNJI SOLE
GRADNJA PRIZIDKA NOVE SOLE NA RUDNIKU V HRASTNIKU
dan tja na ono stran Save, kjer priganjajo graditelje, matere na rudniku opazujejo spretnost zidarjev pri zidanju novih šolskih prostorov, poštarji vsakomur pokažejo nove poštne in bančne prostore, v katere se bodo vselili vsak čas. Glažarji ne gredo nikdar mimo nove hale molče. Navadno se ustavijo in ugibljejo, kdaj se bo v njihova delovišča preselila pomlad. In tako bi vam lahko našteval in dokazoval. Pa saj boste sami videli, če niste na eno oko slepi — je spet končal Martin in se tako hudomušno zarežal, da sem razločno videl tiste njegove redke zobe, ki so mu na stara leta ostali zvesti.
Povabil me je k Savi in' obljubil prvo ribo, ki jo bo ujel na svoj dolgi trnek. Skoro bi sprejel, če ne bi povedal, da navadno namaka trnek po več ur, preden kaj prime. Vendar sem mu moral le obljubiti, da bova, če ne ta,,pa (jrugi mesec našla dan, da me bo naučil te spretnosti, ki ji navadno posveča 20 ur na dan.
Martin je torej govoril o gradnjah
V Hrastniku. Hvaležen sem mu za. idejo, kajti v nasprotnem primeru bi moral iz Hrastnika več ali manj praznih rok, za kar bi mi Hrastničani prav gotovo ne bili hvaležni. *
V spodnjem delu Hrastnika so delavci pravkar postavljali drog električne cestne razsvetljave. Novost, kajne? Občani bodo dobili ob gladki, s kockami pokriti cesti še sodobno fluorescenčno razsvetljavo. Mlad delavec mi je razložil, da bo zasvetila luč vseskozi ob cesti tja gor do zgornjega dela Hrastnika in da bodo v celoti postavili kar 23 dro-
NOVO BANČNO IN POSTNO POSLOPJE v HRASTNIKU BO KMALU SPREJELO PRVE OBISKOVALCE
KAR PRECEJ VODE JE TREBA PREPELJATI, DA JE HRASTNISKA CESTA REŠENA DUSLJIVEGA PRAHU, NAD KATERIM SE OBČANI VEDNO JEZIJO. VOZNIK ŠKROPILNEGA VOZA NAM JE POVEDAL, DA MORA NATOČITI VODO NAJMANJ ŠESTKRAT
gov. Stvar je sicer draga, vendar hudo potrebna. Nič čudnega, če se je pri postavljanju drogov nabralo toliko firbcev.
Poštarski in bančni hram je tik pred vselitvijo. Takole zaupno pa lahko povem, da je ravno sedaj zmanjkalo denarja in se občina močno trudi najti še tista preostala sredstva za dokončno ureditev hiše. Kar je res, je res: poslopje je zelo lepo, morda eno izmed najlepših v Hrastniku, ker stoji sredi kraja. Sploh bo s to hišo okolica zelo pridobila in se bo ta del mesta lahko upravičeno ponašal.
Kaj pa šola na rudniku? Marljivi zidarji so mi hiteli pripovedovati, da morajo biti gotovi do pričetka šol-
skega leta. Otroci bodo hoteli v šolske klopi. Prav zavoljo tega se jim tako mudi. Kajpada pa to ni samo njihovo delo. Po tem, ko bodo končali svoje delo, pridejo na vrsto obrtniki, saj bo treba še mnogo urediti, da se bodo vselili v prizidek šole učenci.
Rekonstrukcija Steklarne kar lepo napreduje. Vsaj za zdaj, ko je lepo, sončno vreme in je dovolj delavcev. Prav tako gradnja stanovanjskih hiš onkraj Save. Jeseni se morajo vanje vseliti stanovalci. Ali se bodo? Steklar Tone mi je dejal, da se morajo, ker že hestrpno pričakujejo tega dogodka. To bo konec vseh dolgih let stiske v zatohlih im sila neprijaznih Stanovanjih. Dodal je še, da bo v prihodnjih desetih letih stanovanjska kriza v Hrastniku skoro povsem odpravljena. Lepi obeti, kajne?
Tako! Naštel sem nekaj novogradenj. Pripravljajo pa še mnoge druge, seveda če bo denar, če bodo hrastniška podjetja tudi v bodoče tako tesno sodelovala z občino in ji pomagala urejevati pereče komunalne probleme.
Ko sem se odpravljal, sem šel iskat Martina, da bi ga ujel v lečo. Zal ga nisem našel. Dva druga ribiča sta mi povedala, da je šel proti Zidanemu mostu iskat srečo. Škoda, bil sem ob zariimiv posnetek...
(v)
i " '	
8r	
IN ZA SLOVO SE POSNETEK HRASUT-NIŠKE STEKLARNE, TUDI TOD DstO USPEŠNO NAPREDUJE

Razvoj zdravstvene službe v Zaaorju
Obeti za prihodnost
V zagorski občini se število Usvarovancerv socialnega zavarovanca iz leta v leto dviga. Trenutno jih je že nad 4.340, zaradi tega pa seveda nenehno naraščajo tudi stroški zdravstvenega zavarovanja. Le-ti so predlani znašali 86,865.812 din, lani pa že nad 101 milijon din.
Zdravstveni dom v Zagorju lzni vsako leto več obiskov. Leta 1956 je bilo v njem opravljenih 66.922 pregledov, za kar
je bilo porabljenih nad 17 milijonov din, lani mnogo več. Kljub tako visokemu številu pregledov pa se nujno poraja vprašanje, ali so bili vsi ti pregledi kvalitetni, saj je znano, da ima Zagorje samo dva ambulantna zdravnika, dva dentista in nekaj pomožnega osebja. Vsekakor sta morala biti zdravnika, če odštejemo zdravnico, ki vodi bolnišnico, prezaposlena. in prav zavoljo tega nista
NA SLIKI NI VIDETI, VENDAR LAHKO VSEENO VERJAMETE, DA JE PRED SPOMENIKOM PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO V BREŽICAH POLNO SMETI IN ŽIVINSKIH ODPADKOV. TUDI STANOVANJSKA HIŠA V OZADJU NE DELA SPOMENIKU ČASTI- MARSIKDO JE 2E POMISLIL, DA NE BI BILO POSEBNE ŠKODE, CE BI RAZPADAJOČO HIŠICO PODRLI IN OKROG SPOMENIKA UREDILI LEP PARK
NAJ NAM BO ZA VZOR!
Tovariš Rajko Zupanc, ki se je rodil 25. marca 19*7. leta v Gorenjem Leskovcu, Je do nedavnega gkužboval ie več let na katastrskem uradu v Vldmu-Krškem.
V mladinski organizaciji Je začel aktivno delati že 1962. leta Ker je bil zelo požrtvovalen delavec na tem področju In imel velik čut odgovornosti, so ga že leta 1965 Izvolili za sekretarja občinskega komiteja LMS. Se isto leto pa je prevzel tudi dolžnost predsednika komiteja.
Vse do avgusta letošnjega leta J« opravljal važne funkcije v mladinski organizaciji, ko je odšel na odslužitev svojega kadrovskega roka-
Želimo, da bi se tudi v naši JLA dobro počutil in se nato spet vrnil v mladinsko organizacijo, kateri bi Se vnaprej žrtvoval ves svoj prosti čas in nesebično vodil mla dinskt komite kot doslej
r
Plame&to (pepcka
Prav bi bilo, če 61 napisali v tedenskem pregledu najnovejših dogodkov ie ta primer, ki je vsega obsojanja vreden.
Pravijo; nekoč so bile Brežice nemiko gnezdo — toda to je bilo nekoč.
Narodnoosvobodilni boj nam je dokončno prinese' svobodo. Očistil nam je ozračje, osvobodil vseh spon, ki so nas dolgo tlačile. Nemčurskega gospodarjenja je bilo konec.
In dejali boste; to je bilo pač nekoč!
Toda v zmoti ste — hudo se motite, če mislite, da ie res tako.
Grem po cesti in poslušam, kako se nemškutari
Sedim v avtobusu in moram poslušati nemiko ilobudranje, kupujem v trgovini in slišim zahtevo v tem jeziku — in to iz ust, ki znajo slovensko, ker žive v našem kraju od rojstva naprej, če ■ 'so bili celo po Nemcih preseljeni ali celo izseljeni.
Vprašujem se, ali je res ta jezik »die Sprache der besseren Gesellschaft?«
Vprašujem se, ali smo res še vedno hlapci in dekle?
Menim, da mora biti enkrat za vselej kraj takemu početju, ker drugače bomo morali postaviti na najbolj živahnem mestnem kraju sramotilni steber naših dni
“leSko
prejšnja leta, kljub temu pa zadajajo rudniku še mnogo skrbi. V kolikor bi rudnik lahko dobil dva zdravnika, bi se ambulantna zdravnika v zdravstvenem domu lahko bolj posvečala temeljitejšim pregledom ostalih pacientov in dosegla izboljšanje zdravstvenega stanja tudi v ostalih podjetjih in med ostalimi zavarovanci.
Še letos nameravajo v zdravstvenem domu ustanoviti am-
bulanto za žene, torej ustanovo ki si jo zagorske žene želijo že vrsto let. Perspektivno pa je v načrtu, da bo zdravstveni dom dobil tudi protituberkulozni dispanzer. V kolikor bodo na razpolago potrebna sredsva, bo zdravstveni dom v prihodnjih letih ustanovil še druge oddelke, kar bo nedvomno v marsičem izboljšalo zdravstveno službo v zagorski občini.
(v)
Hazard na cesti
Sejmske Brežice zažive že zgodaj dopoldne. V posavski metropoli se takrat znajde na desetine ljudi od blizu in daleč, kamor je že segel glas o slovitih kršfeopoljskih svinjah; sklenejo kupčije jn si z bizelj-čanom nazdravijo v ostarelih krčmah. Znajdejo pa se ta čas tu tudi drugi, lahkoverni zaslužkarji. Trije so bili zadnjič. S čudnimi igrami, katerih imen menda celo sami ne vedo, ali pa so ta zanje skrivnost, ki je ne izdajo. Gre za preprosto napravo: nekakšno mizo, kegeljc :n leseno kroglo na vrvici. Na mizi so razstavljene ure, sponke in druga manj vredna šara
za vabo. Ti} je hripav glas »šefa«, z neprestanim: »Poskusite, poskusite 1 Plaitite. ništa zgubljeno!«
Zbirajo se ljudje in padajo stotaki, in menda celo petsto-taki. Posel v smešni traparij: odlično teče. Videl sem možaka, ki je v nekaj minutah zapravil dva tisočaka. Ne, ni bil magnat, slabo opravljen, in kaj vse bi lahko za to kupili Morda bi zaradi tega trpela družina? Kaj ko bi v takšen javen hazard na ulici le nekdo posegel? Nobene škode bi ne bilo, če se več ne bi bohotil v Brežicah,
-jak
Metropola ob Morači
Mesto se je razpletlo v slikovitost starega in novega.
Sivi asfalt in beli beton. Krivenčasta postaja in preživele bajte stare Podgorice. Hrušč zakotne kavarne.
Panorama sodobnih stanovanjskih blokov. Moderen hotel v pet nadstropij. Palača izvršnega sveta. Nove šole. nova industrija.
Titograd včeraj, danes, jutri.
Ob tistih nekaj hišah, kar jih je v Podgorici še ostalo od štiriletnega viharja voj-' ne, je vzklilo pred desetletjem in pol mlado življenje, ki še vedno raste. Črna gora si je zgradila svojo novo prestolnico Titograd pod Gorico v slikoviti dolini Morače in Ribnice.
Titograd je danes mesto z blizu 20.000 prebivalci.
Uspehi, problemi in načrti se mešajo v našem pogovoru s podpredsednikom tito-grajske ob.ine, Spasojem Vukadinovičem, mladim, simpatičnim Črnogorcem. Pripoveduje:
Zgrajenih je bilo preko 1.300 novih sodobnih stanovanj.
Kraj, nekoč brez vsake industrije, ima zdaj kovinsko in lesno-predelovalne delavnice, tovarno za termično izolacijo, močno transportno avtopnevozniško podjetje in še nekatera druga.
V Titogradu so v zadnjih letih zgradili mimo mnogih stanovanjskih blokov tudi vrsto drugih objektov. Mesto ima popolno srednjo šolo. TŠS z vsemi oddelki, ESS. trgovsko šolo in srednjo glasbeno šola
O
1953. leta so v središču izročili namenu velik hotel *Cma gora««, ki sodi med najlepše v državi, razširili bolnišnico, napeljali vodovod, lani odprli (Jispanzer za otroke, sodobno mlekarno, nekaj obrtnih obratov, klavnico s hladilnico, skoraj vse ulice pa asfaltirali.
Za hitrim razvojem metropole je močno' zaostala trgovina. Zdaj so začeli to vprašanja kompleksno reševati. Problem kadrov, ki je bil doslej precej velik, bo mnogo zmanjšala šele pred kratkim ustanovljena trgovska šola, več prodajaln bodo specializirali. lotili pa se bodo tudi gradnje skladišč, ki jih primanjkuje.
Se pred kratkim tudi slika v obrti ni bila najboljša. Manjkalo je zlasti raznih uslužnostnih obratov. Tudi tu je že bolje. Letos «pa nameravajo ustanoviti še servis za pomoč ženam.
Med komunalnimi problemi mimo stanovanjske stiske najbolj stopa v ospredje nujna ureditev kanalizacije, ki je mesto doslej še nima, in ureditev električnega omrežja, ki ni najboljše.	v
Tako živi vsakdanji Titograd, ponos Črnogorcev.
Ko posedam s kolegi v njihovem klubu in se v hotelski novi in periferijski postarani kavami srečam z novimi znanci, povsod teče pogovor o njem, o novi Cmi gori, o skoraj dokončani železnici iz Ploč do Titograda.
Čudovite besede so to.	-jak
mogla opravljati svojega dela tfko, kot bi morala. Znano j«, da imata ambulantna zdravnika naj večje število pregledov v enem dnevy, če računamo število pregledov v ambulantah ostalih industrijskih krajev Zasavja. Zavoljo tega se nista niti mogla posvečati preventivnemu delu med zagorskimi rudarji.
Zdaj se sicer obeta izboljšanje, ker bo rudnik najkasneje prihodnje leto odprl svojo ambulanto na obratu Kisovec. Potreboval pa bi vsaj še enega zdravnika za obrat Kotredei. oba pa bi se morala posvetiti preprečevanju poklicnih bolezni, ki jih je sicer med zagorskimi rudari! mnogo mani kot
Iz Litije in okolice
Pomanjkljivosti v preskrbi Litije
Krajevni odbor SZDL za Litijo je sklical v avgustu množični zbor. ki naj bi razpravljal o sedanjem stanju preskrbe in Izvolil tudj nove potrošniške svete Čeprav Je Litija industrijski kiraj, še nima posebne trgovine za zelenjavo, zatorej Je dostikrat primanjkuje. Volivci so o tem že razgovarjali na več dosedanjih zborih In sklenili, naj bi se občinski odbor zavzel za ustanovjitev trgovine za zelenjavo.
Na spomladanskem zboru volivcev. ko so razpravljali v dvorani na Stavbah o občinskem proračunu. je razgovor zavil na stransko pot ln se Je večina debate sukala le okrog nekulturne postrežbe v mesarijah Do zdaj pa vse te in druge napake še niso odpravljene In s« volivci o njih razpravljali tudt na tem zadnjem sestanku ZSDL. Na vabilu za zbor Je bilo zapisano, da bo zborovanje le kratko, zaradi pomembnosti perečih zadev okrog preskrbe pa se Je zbor zelo temeljito poglobil v stvar.
Zboru ja predsedoval predsed-
Litijski rojak predsednik pravoslavne občine na Dunaju
Na Dunaju obstaja močna kolonija srbskih rojakov, ki ima celo svojo pravoslavno občino. Za predsednika dunajske pravoslavne občine Je bil Izvoljen Dragan Bergman, ki se Je rodil kot trgovčev sin v Litiji in ima zdaj tudi svojo trgovino na Dunaju. — Starejši Litijski rod 6« še spominja te trgovine sredj litijskega glavnega trga, ki sta jo v začetku tega stoletja ustanovila dva kompanjo-na, trgovca Lehinger in Bergman. Ko se je firma razšla, se Je trgovec preselil v Beograd in je tam začel s trgovino, njegov sin pa se Je preselil na Dunaj, kjer ima zdaj med našimi izseljeno) pomembno vlogo in je celo predsednik srbske pravoslavne občine.
nlk lltuakega odbora SZDL tov. Ivan Finžgar. Giavno poročilo o delu potrošniških svetov Je podal tov. Krivic, v diskusiji pa Je sodelovalo mnogo naših žena. ki so opozorile na stvari, ki ne delajo časti Litiji in njeni preskrbovalni mreži. Zborovalci so ugotovili, ds ni bilo na zboru navzočega nobenega od delovnega kolektiva litijske mesarije, od trgovcev pa Je bil navzoč en sam Tak odnos do SZDL in do potrošnikov je vse graje vreden. Navzoči zborovalci so okrtačill mestno mesarijo zaradi mesa slabe kvalitete, medtem ko pošiljajo v ljubljansko podružnico vse bolj kvalitetno meso, kakor ga prodajajo v Litiji. Tudt postrežba v mesnicah ni kulturna in zato ni socialistična. V mesnici streže za časa prodaje pijan mesar. zato nastajajo spori Prl tehtanju in obračunavanju prodanega mesa posameznih strankam. Zbo-
rovalci so naročili odboru SZDL, občinskemu odboru in novoizvoljenim potrošniškim svetom, da energično urede vse te pomanjkljivosti. ki škodujejo kraju in posameznim potrošnikom.
Člani starih potrošniških svetov so poročali tudi o nekaterih prezirljivih odnosih posameznih trgovskih uslužbencev, ki so podcenjevali ln ovirali funkcijo članov potrošniškega sveta in Jim otež. kočah delo. ker Jim na sejah niso podajah zaprošenih podatkov. Na sestanku Je podal poročilo o prizadevanju ObLO za izboljšanje preskrbe predsednik občine tov. Slavko Pungerčar. Na kraju zborovanja. ki je bilo sicer pičlo po obisku, a bogato Po razpravah ln poročilih, so izvolili za litijske trgovine, mesnice in pekarne 6 potrošniških svetov, v Šmartnem pri Litiji pa bodo Izvolili še dva potrošniška sveta.
PRIKUPNA BRESTANICA ,
Brestanica je — čeprav stisnjena med dva hriba — zelo lepa. Kakor ljudje drugod po svetu, pa imajo tudi Brestaničani svoje težave. Na cesti, ki drži skozi naselje, se za pogostimi avtomobili dvigajo oblaki prahu. Nekoč bistri potok, ki je včasih privabljal Izletnike od bliiu ln daleč, se je zadnja leta spremenil v tekoče blato. Tudi umazana Sava^nj več tako privlačna, kot je bila včasih. Kljnb vsemu temu pa ie Brestanica še vedno lopa
Cesto bi potrebovali
Prebivalci med vasjo Gradišče nad Litijo pa vse tja do Polšnika prosijo že desetletja za cesto. Od Gradišča do Polš-nika^je tri ure hoda po zanimivem hribovskem svetil Iz Litije je že speljana dobra cesta skozi Jablaniško dplino v Gradišče Laze in nato do hribovske vas) Gradišče. Zdaj pa bi bilo treba speljati cesto še skozi vasi in zaselke; v Dobovec nad Gradiščem, v Cebeaj-ndk in v Podmilj, kjer so po osvoboditvi ustanovili dvoraz-redno šolo. V bližini Podmilja je gorska vas Mamolj, ne daleč za njo pa nova lovska koča na Kugatovnl. Iz Podmilja se pot vzpenja na Prelesje ter na najvišjo gorsko točko v višini 800 metrov, na Dolgo brdo. Včasih so imenovali ta hribovski kraj Dolgi rt, pa so ga menda iz sramežljivosti preimenovali.
Cez Dolgi rt je držala v
prejšnjih stoletjih tovormška pot. Tedaj še ni bilo zasavske železnice, niti ni »lukama ti j a« vozil po Dolenjsem. Zato so prenašali vino in druge pridelke iz dolenjskih vinogradov in krajev iz Šentjanža in Mokronoga preko Dola nad Litijo in po hribovskih stezah nad Polš-nikom ter preko Dolgega brda v Šmartno in nato skozi Za-vrstniško dolino do Trebeljne-ga ter skozi Besniško dolino v Ljubljano.
Tovore so prenašali na konjičih, vino pa hranili v mehovih. O teh spominih pripovedujejo radi še danes prebivalci po Dolgem brdu in drugih hribovskih vaseh, ki so imele v prejšnjih stoletjih živahen to-vorniški promet, danes pa so vsi ti kraji odročni ln pozabljeni, ker nimajo vozne poti.
Ljudje žele, da bi potegndiM to zamišljeno cesto še po višinskih predelih na Zglavnlco,
ki Jo poznajo mnogi brigadirji iz prvih let po osvoboditvi, ker so meli tam svoje sečne brigade. V Zglavnico že drži cesta od Volčjega hriba. Ta je v sredini med Veliko Presko, ki stoji ob glavni cesti Litija—Velika Preska, — dolina Sopota in Radeče. Niže pod Volčjim hribom pa sta zaselka Glinjek ln Slop, nekaj streljajev pod njima pa Polšnik. Nova pot od Gradišča do Polšnika bi koristila - zapostavljenim domačinom, pomembna pa bi bila tudi z k poživitev turizma, saj so tam prekrasni kraji, ki bi bili potem dostopni tudi motoristom.
Ta dopis objavljamo na željo domačinov, ki so se zglasili pri našemu sodelavcu v Litiji ln ga naprosili, naj bi z dopisom v Zasavskem tedniku poživil vprašanje te prepotrebne ceste, ki bi tekla po ozemlju litijske ln zagorske občine.
lanmid me. če	f...-
ulanmci za prehojeno »Zasavsko pot« kakšen spominski znak. Pa še to, koliko oseb ta znak že ima. — 2. B.. Sevnica.
Zasavska planinska društva Sele pripravljajo uvedbo takšnega znaka. Kdaj jih bo moč dobiti, bomo sporočili.
Prosim, svetujte mi kaj naj naredim. Ze štiri dni me grozno boli zob. sem čisto otečena, vsi zobarji pri nas v Hrastniku pa so šli ta mesec na dopust. Ali naj čakam in trpim, da pridejo nazaj, alj kaj ml svetujete? - K K.. Hrastnik.
Poiščite sl najbližjega zobarja v sosednem kraju, račun za pot pa pošljite tistemu, ki Je pozabil, da gospod Zobobol ordlnira vse dni v letni
Ali ste že vi tudi kdaj slišali za leteči -stol? — J M.. Brežice.
Seveda smo. Leteči stol se Imenuje najnovejši sovjetski turbo helikopter, ki ga Je Izdelal konstruktor A. Rafaeli-janc. To letalo Ima zelo čuden Izgled In ni podobno niti eni vrsti dosedanjih helikopterjev ali letal.
IlllillilUllllllllUlllllllIllIllllIllill!
Lednik mu je sledil z očmi. Kot veverica je fantek skakljal z veje ius vejo, prsti so mu trgali češnje, da bi sto škorcev ne moglo bolj.
»Glej, glej,* je mrmral zase. »Kakor peresce. E, kje so časi, ko tem bil sam takšenle spodletenec!«
Spet se je hotel pogrezniti v branje, pa se mu Je zazdelo, da sliši 'drsanje bosih nog.
»Stric!*
Ozrl se Je in zagledal pred sabo dečka.
»Nekdo je na češnji!• je važno povedal pobec in ga premeteno pledal.
»Vem,* je odvrnil Lednik in premolknil.
»In veste, kdo je?*
»Vem. A kdo si tl?«
V drobnih očeh se je zganilo nekaj kakor strah. Deček je počasi In previdno odvrnil:
»Lepinov Peter.*
»Aha, tisti-------?!* je zavrelo v Ledniku.
Toda v hipu se je potajil in se, vsaj na videz, skušal lotiti branja. Zbrati pa se ni mogel. Znenada je zaslišal za sabo rahlo pošepetavanje. »Vrzi mi eno!- je šepnil Peter.
»Ne smem,- se je oglasilo š češnje. »Ga ne vidiš?*
»Vrzi, saj dremlje!*
»Pssst!- \
ln s češnje ni kanil noben sad. Nastala je mučna tišina.
Poba za hrbtom je spet začel;
•Stric! Po plečih vam lazi gosenica. Fe), ta golazen!*
Lednik ni zinil nobene, le z roko je mahnil preko rame, da bi odgnal mrčes.
•Niste je zadeli. Ali na) vam jo stepem jaz? Bi? Smem?*
»Le!* je zagodel stari in komaj krotil smeh.
Gosenica je bila bliskovito na tleh.
Spet je med njiju legla tišina, ki je bila za Petra kakor večnost. •Stric!- je začel, premagan od poželenja. »Ali smem na češnjo?• Takrat je starega popadla jeza.
»Ti, na češnjo? ha — ha — prav tl, seme hudirjevo, ki si ji polomil polovico vej' Spet na češnjo, ha!*
Peter se je umaknil korak — dva, pa spet zaprosil-»Stric, nikoli več/«
>Kaj ti jih ne privoščim? Toda tako prostaško, tako divje — vzeti tako brez srca ogoliti drevo —! Vse, kar je prav!*
•Stric —!* je mali ginil od koprnenja
•Kakšen stric! Oče. oče, on na) te naklesti! Kaj bi porekel, če bi »vedel za vse tvoje vragolije To povej. zini. mrha. ki tnaš tako milo prositi.-
Peter pa ga ni več slišal Njegove oči so objemale prelepe sadove JU so neskončno vabljivi žareli v vrhu.
»Oj, kakšne so!* mu je žehtelo iz duše -Samo eno, stric, samo toliko, da jih okusim/ Prosim - prosim/.
Ledenik se je upiral srcu, toda ono ga je premoglo
»Zgini!- je izbruhnil ln se Že popravil: »Ne, le zlezi na drevo
hudoba, zlezi in zoblji, šent te plentaj, pa če te raznese. Toda če mi odlomiš eno samo vejico, potem ti gorje!*
Vzel je knjigo, da bi se pomiril. Toda misli so mu pobegnile preko vrstic daleč nazaj v njegova mlada leta. Oj, tiste graščinske češnje! Debele 'so bile kakor orehi in rdele so, da je otrokom dvigalo srce. In dobre, kako dobre so bile! Niti strašni zobje popadljivih graščinskih psov jih niso mogli zatreti poželenja. O, ti češnja mladih dni/ — Pa se je zgodilo, da jih je zalotil oskrbnik in nanje naščuval svoja volčjaka.,.
N Ob tem spominu se je Lednik ves stresel. Kako so takrat trepetali in se oklepali vej! Psa sta renčala in divjala, oskrbnik pa je rohnel in Jim ukazoval, da morajo dol.
V takšnih mislih je Lednik zaslišal besedovanje na češnji.
Loj se Avsenaki	(Nadaljevanje tn konec)
•Za vse, kar smo počeli, še stari ne ve ne,* je začel Peter. »Za tisto s psom že ne/«
»Pssst/ Slišal te bo.*
»Saj dremlje, viš, roke ima prekrižane na knjigi!*
•Pssst, nič se ne ve!*
»Pa poskusiva!*
Na Ledni kova pleča Je padla češnja. Mož Je široko zazdehal, pogledal na drevo in se začudit.-
»Kako — ali sta še vedno pori? No, vesta kaj, vsake dobrote je enkrat konec. Dol!*
Počasi in nerada sta ubogala. Ko pa sta prišla do zbodljivih vel, fu Je mož zaustavil:
•Cujta! Pa kako je bilo tisto s ^som?«
Zardela sta kot makov cvet in se spogledala.
»S psom?* je prvi začel Peter. »S psom, pravite? Hm — pa mi ne boste nič storili?*
•Govori, ti pravim!*
»Opazovali smo, in ko ste Sit z doma — mi pa na češnjo!*
»Pa kako ste vendar vedeli, da pojdeva z doma?*
»Me ne boste nabili, če vam povem?*	I
•Ne čenčaj!* je vzrojil stari.
»Ali ni bila pri vas nečakinja .. .?*
Lednik se je spomnil in zazijal. Iz oči mu je bllsknila jeza in trim ga je bilo poraza.
»Pa ne, da ste jo vi nagovorili — vi, vi? Pa kaj še sprašujem! Vi, vi! Nikdar naju ni ta malopridnica silila v kino, O, le čakajta!* Razburjeno se je vrtel naokrog, kakor da bi iskal, s čim na) bi mahnil po njima. Naenkrat pa se je spomnil poglavitnega.
»A pes? Kaj je storil pes?*
»Storil?* je začel Peter. »Renčal je, da Je bilo groza! Ce bi koga dosegel, temu bi pač ustrojil kožo.«
»Ne muči me, ti češnjevec nemarni, drugače jo bom jaz tebi!*
•Nismo mogli do češenj,« je povzel fant, »pa smo poskusili drugače. Dražili smo psa in se mu umikali okoli češnje. Tako se je na verigi navijal okoli debla, dokler nam ni bil več nevaren. Takrat pa smo navalili na češnje.«
Lednik je osupnil. Ze je kazalo, da bo vzkipel, naenkrat pa j® bruhnil v smeh in zatleskal z rokami po polenih.
•O, vi zlodeji! Le kaj vam ne pride na misel! Saj ste hujši, hujši, kakor smo bili.. .*
Odrezano je utehnil.
Takrat sta fanta zdrknila z drevesa in se hotela zapoditi proti cesti. Toda od hiše sem se je v velikih skokih zagnal domači pes proti njima.
»Crt!« je kriknil Lednik in s svojimi širokimi plečmi zavaroval dečka. »Le poskusi se mi ju dotakniti, grdun ti, nemarni/ Proč!*
Pes pa je divjal okrog njega in se mu skušal zagnati za hrbet. Takrat ga je zgrabil za ovratnico in ga ugnal.
Ozrl se je za dečkoma. Ni ju bilo več...
•Mrcina ti takšna!* se je znesel nad psom. »Tl bi jim trgal hlače, o, veml Pa kožo tudi, a ne boš, ne smeš/ Kaj ne veš, da so jih same želje in same oči? Celo odrasli smo takšni, pa ne bi bili otroci?*
Dobrohotno je gladil psa, misli pa so mu spet zletele tja v mlada leta in se znašle pri graščinski češnji. Srečno se Je nasmehnil.
»Kje je že vse tisto! A zdi se mi, kakor da bi bilo včeraj. 1* tista volčjaka! Ali se ni vse tisto ponovilo prav zdajle? Sem bil kaj boljši kakor osorni graščinski oskrbnik? Kaj mu imam očitati? Oj. kako hitro se vse to pozablja!«
Zazrl se je proti cesti, kakor da bi hotel priklicati nazaj mladost, kakor da bi hotel popraviti, kar se popraviti ne da. Tam je bilo vsi tiho, le živa meja se je raztezala ob bodeči žici, više gori nekje P® se je slišalo cepetanje bosih nog, ki se je kakor v odmev njegovih misli, izgubljalo po prašni cesti.
FILM • FILM • FILM • FILM • FILM • FILM • FI^M
S
Tl
E
Tl
Ameriški ežiser In producent George Cu-kor pripravlja film »Vražji fant s pištolo«. Kot pove že ime, gre za western, njegova značilnost pa je želja režiserja, da bi as glavni vlogi v njem pridobil Anno Magnani eno danes največjih karakternih Igralk, in Sophio Loren, eno najpopularnejših Italijan, skih filmskih zvezd, ki že nekaj časa nastopa v Ameriki. Sophia se Je že odločila za vlogo v tem filmu, Anna pa baje še pre-
S5 mišlja.

2
P
2
•
■n
2
P
2
Slavni francosko-ameriški igralec Charles Boyer zapušča filmsko kariero. Poslej bo nastopal le še v gledališču.
xxx
Za filmskim Igralcem In producentom postaja, Mari on Brando še gledališki igralec. V nekem brodwayskem gledališču bo skoro nastopil v naslovni vlogi v drami »Callgula«* ki jo je napisal francoski književnik Albert Camus, lanskoletni dobitnik Nobelove nagrade za književnost.
Hkrati pa poročajo, da pripravlja Marlon Brando svoj naslednji film »Rokuj se z vragom«. V njem bo skupaj z Brandom zaigrala zares prvorazredna ekipa: James Cagney, Tony Perkins, Claire Bloom, Joan Collins in John Mills. Film bodo posneli na Irskem.
Ob zukl)u6ku VL zagorskega kulturnega festivala
Za napredek amaterizma
Mlada Francozinja Genevieve Cluny je bila do nedavnega ena najbolj popularnih napovedovalk pariške televizije. Zdaj je ta poklic zapustila, ker je dobila pač donosnejšega: postala je filmska igralka. V svojem prvem filmu bo igrala špikerico pariške televizije.
XXX
Italijanski karakterni igralec Raf Valone, ki smo ga doslej videli tudi v mnogih pri nas prikazanih filmih, je sklenil postati režiser. Prvi njegov film bo »Dve uri pozneje«. V njem bo igral tudi glavno vlogo, partnerka pa bo Brigitte Bardot.
Z
-J
ul
Z
_J
u.
FILM
FILM
FILM
FILM # FILM
FILM
FILM
■H
Ifi -kssšAii
■PMPMMPI
'.1 n x f* J
a«,
rnssmmmmm
Prvenstvo Slovenije v plavanju
Minulo soboto smo v Zagorju z uprizoritvijo *Jezusovih apostolov* končali VI. povojni kulturnoprosvetni festival zagorskih »Svobod« in vaških prosvetnih društev. Vsa dela, razen zadnjega, io pripravili domači amaterji, predvsem *Svobode« Zagorje, Loke in prosvetnega društva Kotredež.
Čeprav ni naš namen ocenjevati pravkar končani festival, ki je bil tokrat v počastitev občinskega praznovanja, moramo kljub temu vsaj zapisati nekatere misli, ki se svobodarjem v Zagorju vsiljujejo zdaj, ko je letni avditorij onemel in so. odrske deske ostale prazne. Nekolikokrat smo že zapisali znano ugotovitev, da se kulturna sezona v Zagorju prične pozno, pravzaprav v najbolj vročih poletnih mesecih. Istočasno pa smo tudi povedali vzroke takega stanja in jih tokrat ne bi ponavljali. Zlasti ne zato, ker je letošnje leto menda zadnje, ko je zagorski amater brez lastnega hrama in zato prisiljen zimsko sezono zamenjati za letno.
Bolj važno se nam zdi tole: v skrbeh moramo biti zaradi nezadovoljive kvalitete letošnjih festivalskih prireditev, saj ni nobena presegla običajnih pričakovanj. Močno se pozna letošnja pomladna nede-
javnost in nenačrtnost v vodenju programske politike. Društvene skupine so bile bolj prepuščene svoji lastni iznajdljivosti in če niso storile tistega, kar bi pač morale, je odgovoren za to tudi upravni odbor.
Ali lahko upamo na izboljšanje amaterske dejavnosti? vsekakor! Novo upravno vodstvo ima trden namen že konec avgusta začeti izdelovati podroben program zimskega dela in skupno z vodstvi posameznih skupin poiskati vse razpoložljive možnosti za tak repertoar, ki bo zadovoljil vsakega obiskovalca ali poslušalca. To delo kajpak ne bo lahko, kajti doslej je bila programska politika več ali manj zanemarjena. Vendar smo lahko optimisti. Saj so festivalske prireditve med drugim pokazale, da imamo dela voljne amaterje, zlasti med mladimi ljudmi, in da imamo hvaležno publiko, ki je vsak večer napolnjevala letni avditorij in s tem dokazalo in pokazalo, da ji dobro denejo take prireditve po večmesečnem zatišju.
Prihodnje leto bo drugače. Če se bodo izpolnili obetj — mislimo na dograditev Delavskega doma — se bo kolo amaterizma po dosedanji poti krepkeje zavrtelo. Med zagor-
skimi amaterji bo veliko več volje in prizadevnosti, saj bodo vedeli, da bodo dajali svoje stvaritve v povsem drugačnem okolju, predvsem « mnogo bol j znosnih pogojih.
Čeprav, kot rečeno, letošnji festival ni prinesel tistega, kar bi spričo že kar lepe festivalske številke moral, smo lahko zadovoljni. Če nismo še dosegli zaželjene kvalitete, smo pri ljudeh vsaj zbudili željo videti še kaj več, pri aktivnih amaterjih pa voljo dosegati v prihodnje lepše uspehe.
(v)
SAH V TRBOVLJAH
Na brzotumirju 'za prvenstvo posameznih šahistov v mesecu avgustu je sodelovalo 11 igralcev SD »Rudarja«. Ves čas turnirja je vodil Tone Drobež. Ker pa v zadnjih treh kolih ni napravil niti točke, je zaostal za zmagovalcem Hinkom Jazbecem ml. za točko in pol. Dobro je igral tokrat Vili Ovnič, medtem ko je inž. Drobež razočaral.
Končni vrstni red: Jazbec ml, 8,5 točke, Tone Drobež 7. Jazbec st. 6,5, Ado Taušlč in Vili Ovnič po 6, Ivan Škrbec 5,5, Vili Rugel 5. Borštnik 4 točke, katerim slede ostali.	(n)
SENOVO
Na področju občinskega ljud-skega odbora Senovo so se rodili«
Ceglar Vida, gospodinja iz Pre-sladola. št. l, je redila sina Alojza dne 3. VII. 1958. Božič Stanislava, gospodinja Iz Brestanice. 124, hči Stanislavo, roj. 9. VH. 1858. Clm-žar Ana, gospodinja kmetovalca, iz Armeškega. št. 29, hči Ano, roj. 11. VII 1958. Sušterič Angela, žena rudarja, iz Reštanja. št. 91, sina Mirana, roj. 17. VII. 1958. Kre-velj Ana. gospodinja kmetovalca, Lokve, št. 24, hči Bemardilko, roj« 20. VII. 1838. Radej Terezija, gospodinja delavca, iz Brestanice, hči Bija.no, rj. -7. VII. 1958. Po-zvek Frančiška, gospodinja rud. nadzornika s Senovega 191. hčerko Fani, roj. 28. VII, 1858. Zvar Alojzija, žena rudrrja iz Sedma, št. 22, hčerko Ljudmilo, 30. VH. 1958. Kozole Kristina, žena rudarja iz Dobrove, št. 33, hčerko Ano. 30. VII. 1958. Jeler Ljudmila, žena rudarja iz Dobrove, št. 56, hčerko Jelko, 31. VH. 1958.
Umrli so:
Pečnik Franc, osebni upotkoje-nec, Senovo, št. 183, star 68 let,
umrl 7. VH. 1958. perc Ana. zasebnica Senovo 89, stara 72 let, umrla 7. Vn. 1958. Divjak Martin, kmet, Dolenji Leskovec 29 star 59 let, umrl 12. VH. 1956. Avsenak Alojz, sekretar rudnika Senovo. star 56 let, umrl 30. VEL 1958.
Poročili so se:
Erjavec Karel, elektromonter, Brezje 13 z Vidmar Marijo, friz. pomočnico, Senovo 33, dne 5. VH. 1058. Gelze Franc, žični tkalec, Ribnica št. 114, ln Erjavec Marija, kuharica, Ribnica 64, dne 5. vn. 1958. Dernač Miroslav, predmetni učitelj. Senovo št. 97, in Spendov Ivana, učiteljica. Senovo št. 97. Poročila sta se 12. VH. 1958.
Lep uspeh Rudarja
REKORDER — JANEZ KOCMUR
deseto povojno prvenstvo v plavanju — tokrat
ŽE DRUGI C ZAPOREDOMA v TRBOVLJAH — VSA SLOVENSKA PLAVALNA ELITA V BORBI ZA NAJBOLJŠA MESTA — SODNIŠKI ZBOR IN FUNKCIONARJI PLAVALNE ZVEZE SLOVENIJE ZELO ZADOVOLJNI Z REZULTATI IN ORGANIZACIJO — REKORDOV NI MANJKALO — ZLASTI OSEBNIH — KOCMUR REKORDER EVROPSKEGA FORMATA — ALI VELIK NAPREDEK SLOVENSKIH PLAVALCEV
starejšo rutinirane plavalke ln Je že sedaj znatno pripomogla k uspehu domače ekipe. Seveda pa je zasluga vseh plavalcev za uspeh, saj so se razen v disciplini 100 m hrbtno domači povsod plasirali v finale.	«
Poglavje zase pa Je plavalec — cravvllst Janez Kocmur iz Kranja,
,	, _	_-I/I.trn.lrrol TVAnfdV11
Pa preidimo na podrobnosti. Ze iald časa opažamo, da se kvali-:eta slovenskih plavalcev nenehno tboljšuje, zakar nam je dokaz ne-taj odličnih in rekordnih rezul-(atov plavalcev »Triglava«. »Ljub-jane« in »Rudarja« ter ostalih Iruštev, zlasti pa letošnje republiško prvenstvo, ki je po svojih "ezultatih preseglo vsa pričakovanja. Ne mislimo, da smo kdaj Podvomili v rezultate Kocmurja, Pratov Brinovcev. Kočnika, Drofenika, Konciljeve in drugih slovenskih »asov«. Toda nadvse razveseljivo je dejstvo, da se je
tuljček; 1. Koncilja (Tr.) 1:24,1, 5. Irt. (R) 1:37,4. - 200 m prsno: 1. Breskvar (Celuloza) 3:11,4. ‘2. BUt-kovec (R) 3:18,8. — rt« m hrbtno: 1. Hočevar (Lj.) 1:27,0. 3. Podlesnik (R) 1:34,1, 5. Kočar (R) 1:35,2, — loo m prosto: 1. Koncilja (Tr.) 1:14,2. 4. Koritnik (R) 1:20,0.
Štafete: 4X100 m mešano:	1.
Ljubljana 5:48,9, 3. Rudar 8:07,2. -4 X 100 m prosto: 1. Triglav 5:19,9, Rudar 5:41,4.	. ,_
Končno stanje točk: 1. Triglav (Kranj) 301 točka; 2 Ljubljana 152: 3. Rudar 72; 4. Celuloza (Kr ško-Vtdem) 47: 5. Prešeren (Ra-dovljica 23; 6. Branik (Maribor) 11 i 7. Ilirija (Ljubljana) 2; Neptun (Celje). Fužinar (Ravne) brez točk.
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 31. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata iz 31. številke »Zasavskega tednika« se glasi (vodoravno in navpično): 1. SILO, 2. IRAK, 3. LASO, 4. OKOP.
Žreb 3e prisodil nagrado za rešitev uganke Marjanci HRIBAR, učenki 4. razreda osnov, šole, pošta Litija 57, nadalje Marijanu ROŽMANU, učencu 1. razreda gimnazije, Gregovec 6, pošta Stara vas ob Sotli. Bizeljsko. Obema borno knjižno darilo poslali po pošti.
Vsem ostalim rešiteljem, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA DOPOLNILKA ZA PIONIRJE
Po stmišču se podi in male miške lovi, mehka je vsaka njena tačka, to sosedova je.....
Izpopolnite pike gornje uganke z ustrezno besodo in pošljite rešitev na naše uredništvo do nedelje, 24. avgusta
_ 1 J — — V n — M _ _-M — —	Lamaa Mn r.W a! 1 1 1 MITA I ATT : Iris It 'ftsi
poglavje pa	pasijite resne v na nase ureamsrvo ao neaeue, -6*».
kuTv1 teh^neh^dvakrat^popralii £etrtj nOteSoi ZO najbOljSo opoldne. Za pravilno rešitev bomo razdelili dve lepi knjižni svoj republiški rekord, prvi dan ‘____... tT ri-i_ Tun	nagradi (po odločitvi žreba).
je z rezultatom 59,0 dokazal, daf je	fOtogrOT!10 IIKo nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svo-
jega imena in priimka še razred šole, ki ste jo obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
najhitrejši ne samo v Sloveniji, temveč je to rezultat, ki veliko pomeni tudi Izven naših meja.
'eseljivo”"*je""dejstvo, da se je Pa to mu	trebi “telesne'"vzgoje vsakeu-
sredina« nekako dvignila iz pov- dan je najavil točko	pavijana Jugoslavije ln da dvig-
[rečnih rezultatov >n POČa«i Pic- rekorda -Jd	?e bilo nemo ^vameto^totogr	FjS.-
TIZANA ’ FLRJ razpisal natečaj
Partizana Jugoslavije
Da se izboljša propaganda o po-•	- ----<- vsakega dr-
—„ novim rekordom naproti. In fekaz za to: nekaj plavalcev Je feseglo taksne osebne uspehe, ki ’i pred leti predstavljali republiki rekord. Prav gotovo pa Je »ajvečje presenečenje »Rudar* iz Trbovelj, saj po vojni še ni do-egel takega uspeha — tretje meto v Sloveniji. Naj omenimo tu »vida Burjo, ki Je — po rezulta->h in po mnenju strokovnjakov odeč — četrti cravvllst v Slovenji in bi se z vestnim treningom ahko še bolj približal znani Tri-llavovi »B K B trojici«. Herma ^oritnikova je v predtekmovanju iosegia najboljši čas na 400 m >rosto. namreč 6:02,8, toda v fina-U pa ni zmogla odličnega starta konciljeve. Butkovčeva Je na 200 n etrov prsno presenetila ne samo iledalce. temveč tudi strokovnjake. saj je bila ne samo enakovredna Horvatovi, temveč jo Je v felalu tudi premagala. Juška Podanikova pa se vztrajno rine med
program, toda navdušenje je bilo popolno, ko so sodniki javili nov rekord — 58.8 na 100 m prosto!
MOŠKI
1500 m prosto:	1. Brinovec V.
(Triglav) 19:43,2, 4. Burja (Rudar) 20:54,8. — 200 m metuljček: l. Brinovec V. (Tr.) 2:51,1, 5. Čibej (R) 3:03,5. — 100 m prosto: 1. Kocmur (Tr) 59,0, 7. Burja (R) 1:05,4. — 200 m prsno: 1. Pelc (Ljubljana) 2:50,0, 7. Amon (R) 3:07,2.
Štafeta 4 X100 m, mešano:	1.
Ljubljana 4:58,2. 4. Rudar 5:17,3. — 400 m prosto:	1. Brinovec (Tr.)
4:49,3, 4. Burja (R) SMO,9, — 100 m hrbtno: 1. Goršič (LJ.) 1:11,8. — Štafeta 4 X 200 m: 1. Triglav II. 9:39,4, 5. Rudar 10:26,0.
ZENSKE
400 m prosto: 1. Koncilja (Tr.) 6:04,6, 2. KoAtnlk' (R) 6:07,0, 4. Podlesnik (R) 6:23,4. - 100 m me-
KINEMATOGRAFI
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: od 15.—18. avgusta mer. barvni vistavisen film »Pustolovščine Arsena Lupina«; d 19. do 21. avgusta pa amer. film »Mojih šest kaznjencev«.
Kino »Partizan« Sevnica: 16. in 17. avgusta poljski film Kanal«; 23. in 24. avgusta angl. film »Semenj želja«.
Kino »Svoboda — Trbovlje II«: bo predvajal ameriški arvin film »Kjer reka zavije«. Predstave od petka 15. do Gnedeljka, 18. avgusta.
•^♦•♦♦^♦•»••»♦»♦M********************************.
IELIKA TRADICIONALNA TOMBOLA
športnega društva »Rudar«, Trbovlje
bo v nedeljo, 31. avgusta 1918
GLAVNI DOBITKI SO: motorno kolo, pralni stroj, radijski aparat itd.
CENA SREČKE SAMO 50 din za kos. Rezervirajte svoj prosti čas sa obisk tombole.
♦♦♦♦»•»•»♦»—♦♦♦•M —
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Komisija za štipendije pri tovarni Jugotanin v Sevnici Opisuje v smislu določil Temeljnega zakona o štipendijah ^slednje
štipendije’
1 na mojstrski šoli — kovinarski oddelek,
1 na ekonomski fakulteti ali tehnični fakulteti oddelek za kemijo,
1 na srednji ekonomski šoli,
1 na srednji tehnični šoli — kemijski, strojni ali lesno Industrijski oddelek.
Prednost pri dodelitvi štipendije Imajo	pad“h
orcev In prosilci Iz območja občine Sevnica. tesilcl pošljejo na naslov Jugotanln, Sevnica, najkasneje d
■	septembra 1958. Prošnji je priložiti:
1. prepis zadnjega spričevala, 2. potrdilo o vpi®“ ^
■	Potrdilo o otroškem dodatku in potrdilo o premoženjske tanju, 4. izjavo, da prosilec še ne prejema štipendije.
KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE
za najboljše fotografije . področja dela telesnovzgojne organlza-
C1Fotog?aU*a' naj prikuje ieles-ne vaje, ali posameznikov ali skupin, v telovadnici ali lzve*}, nje, lahko tudi v naravi, na orodju ali brez njega, motive iz d*la organizacije Partizana, iz družbeno-zabavne dejavnosti in ostalih področij dela telovadnih društev.
Pogoji natečaja: 1. pravico, da se udeleže natečaja, Imajo vsi državljani FLRJ:	& vsakavtor
lahko pošlje največ 6 velikosti 18 x 24 do 3<r x » cm, 3 kolorlrane ali črnobele slike se sprejemajo v konkurenco, pod enakimi pogoji; 4. na zadnji strani fotografije je navesti naslov slike in šifro; 5. pošiljateV foto-grafij je anonimno — pod šifro — zato Je treba obrazložitev šifre poslati posebej v zapečateni kuverti; 6. avtor s svojim podpisom (v obrazložitvi šifre) potrdi, da Je fotografija njegovo delo.
Žirija, ki bo ocenila fotografije, ima na razpolago sledeče nagrade za najboljše slike: 1. nagrada 30.000 din, 2. nagrada 20.000 din, dve 3. nagradi po 10.000 din in dve 4. nagradi po 5000 din. — Nadalje žirija lahko odkupi določeno število ostalih fotografu po 500 din za komad.
Izvrešni odbor Partizana Jugoslavije ima pravico, da prosto razpolaga z vsemi nagrajenimi ln odkupljenimi fotografijami.
Fotografije, označene s šifro, z imenom in natančnim naslovom avtorja oz. odpošiljatelja je treba poslati v posebni kuverti na naslov: Partizan Jugoslavije — Sa-vez za telesno vaspitanje. Beograd, Terarije br. 35,HI, fah 45d.
Zadnji dan prejema fotografij Je 15. november 1958.
Fotografije bo prejemnik pazljivo čuval. V kolikor pride do poškodbe slik v poštnem prometu, zanjo organizator natečaja ne prevzame odgovornosti. — Organizator natečaja se obvezuje, da bo nenagrajene in neodkupljene fotografije vrnil do 1. decembra 1958.
Rezultat natečaja bo objavljen v listu PARTIZAN
m. Ik°4' jtiinV '.Vi1. M
miAk
»Mirti "m, timi m
mm
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.95, 7.00, 13.00. 15.00. 17.00 tal 19.30 v radijskem dnevniku tor ob 22.05. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14,30, ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14,15. — »Kmetijske nasvete In kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. — »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pesteT glasbeni spored)) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
NEDELJA, 17. AVGUSTA
8.43 Slavko Zimšek tal Marijan Lipovšek izvajata popularne skladbe za violino tal klavir; 9.00 Ponovitev javnega četrtkovega večera z dne 17. 10. 1957; 10.00 9e pomnite, tovariši...	10.30 Počitniške
turni pregled; 18.45 Domače akuai-nostl.
SREDA. 20. AVGUSTA
8.05 Venček narodnih in domačih; 8.45 Pet pevcev — pet popevk;
11.00	Pesmi in plesj s Tahitija;
12.00	Pojo koroški pevci iz Sen* Daniela pri Prevaljah; 13.30 Slovenske narodne v priredbi vlada Goloba poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sftkoška;
18.00	Koncert po željah; 17.10 Za vsakogar nekaj v zabavni glasbi; 18.45 Razgovor o mednarodnih vprašanjih.
ČETRTEK, 21. AVGUSTA
8 05 Pisana paleta; 9.20 Melodija od'tu In tam; 11.00 Veseli vrtiljak; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.25 Havajski zvoki; 14.00 Veliki zabav-
nlte. tovarni... n.J® rocnntsse	________
SeniCS^CT.^V^“.Gviu M0® Cetrt)kOV d0maC,h
licgd
taža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 22. AVGUSTA
8.3« Odlomki iz znanih oper; 11.00 Za dom ln žene; 12.00 Melodije Johanna Straussa; 13.45 Skladbi priredbe Antona Nageleta
PRIZNANJE ZA POŽRTVOVALNOST
Na partizanskem pohodu Ob žici okupirane Ljubljane Jc sodelovala tudi ekipa PVV Videm-Krško, ki Je v Konkurenci 33 ekip pred-vojaške vzgoje zasedla drugo mesto in zato prejela denarno nagrado. predsednik ObLO Je takoj p,o prejemu obvestila o doseženem uspehu sprejel požrtvovalno ekipo, Ji čestital k uspehu in ji zagotovil tedenski dopust v Poreču.
Ekipo so sestavljali Jože Benje Iz celuloze. Alojz Pirc ln Ivan Molan Iz Kovinarske zadruge ter Jože Puntar, urarski pomočnik ln Jože Škulj, čevljarski vajenec.
Čeprav Je poteklo že nekaj mesecev. odkar so bili na pohodu okrog okupirane Ljubljane, te še zelo živo spominjajo, zlasti sedaj, ko so zvedeli za dosežen uspeh, I11 spominjajo se na težke trenutke, ki so Jih preživljali na polu. Pot Je bila zelo naporna,
327,1 m; 21.30 Športna nedelja.
PONEDELJEK, U. AVGUSTA
8.05 Jutranji divertlmento; 9.40 Ljubljanski Jazz ansambel Vam
predstavlja Duo iz Kvamera; 10.40 be tn priredbe Antona mageiesa Narodne napeve pojo ln igrajo poje Ljubljanski komorni zbor pod Štirje fantje in kvintet »Niko Strl- vodstvom Jožeta Hanca; 14.30 Tu-tof«; 11.30 Oddaja za otroke; 13.50 rlstična oddaja; 14.45 Poje Jelka Glasbeno razvedrilo; 17,10 Popevka cvetežar; 15.40 Iz svetovne knjl-tega tedna; 18.00 Družinski pogo- žervnosti — Ferencz Molnar: Go-
---— ..  --------------»-----— ■	spod Nab; 18.00 Iz naših kolektivov
18.45 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 20.00 Univerzitetni zbor Iz Valparaisa poje čilske narodne pesmi; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled.
SOBOTA. 23. AVGUSTA 8,03 Humoreska tega tedna — George Mikes: Italija za začetnike;
11.00	Pppevke ln melodije; 11.30 pionirski tednik; 12.00 Tri skladbe za violino in klavir; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja;
16.00	Ura popevk In ritmov; 17.10 Slavni solisti pojo In igrajo; 18.13 Pesmi ln plesi Jugoslovanskih narodov; 18.43 Okno v svet: Danska;
20.00	»Spoznavajmo svet in domovino«; 21.00 Zabavni zvoki za konec tedna.
tvuuaf	» usiuoni
vorl; 18.45 Korolke narodne v priredbi Lovra Horvat« ln Luke Kramolca; 20.00 Revija zabavne glasbe.
TOREK. It. AVGUSTA
8.05 Nepozabna pesem; 9.00 Za prijetno (razpoloženje; 10.10 Slovenske narodne pesmi; 11.00 Za dem in žene; IB.00 Zadovoljni Kranjci pojo in Igrajo; 14,30 Zani-II v osti iz znanosti in tehnike; 16.00 Ura ritmov tal popevk; lt.oo Kul-
Ke.
bod
predvsem zaradi neznosne vroči-
MEDNARODNE SPEEDWAY DIRKE V VIDMU-KRŠKEM
V nedeljo, IT ev.u.U b. *v,e. n.0,0 dnm.o » »“‘"f 15. uri v počastitev občinskega praznika ^' ^^^^e^Gubca kjer bodo razen mednarodnih dlrkačeV;; u,fke'bodo na ®ta^ ®"u	” ‘jL tckmovalci ir Avstrije in
najboljših jugoslovanskih dirkačev nastopili tudi najboljši
ZahV.TkaL7hoeta prireditev velika zanimivost, ki »i jo bo ogledalo mnogo ljubiteljev motornega športa.
ne tat višinske razlike 170 m ter zaradi težkega nahrbtnika ln puške, Na vsem pohodu so prehiteli preko 30 ekip. Na 22. kilometru so prišli v krizo. Ce ne bi bilo Jožeta Benjeta, bi skoraj gotovo opustili pohod kot mnoge druge ekipe. Ko so se vzpenjali proti Golovcu, Je svoje tovariše nenehno vzpodbujal ter jim pomagal nositi opremo. Kljub skrajni utrujenosti so v 4 urah In 20 minutah prehodili 35 kilometrov in prikorakali na cilj zelo strumno, tako da so tam želi vse priznanje občinstva.
ZAHVALA
iskreno se zahvaljujem primariju dr. Berglezu in dr. Gluštču za uspešno opravljeno operacijo pri najinemu sinku Francetu, enaKO se zahvaljujeva tudi strežnemu osebju.
Franc ln Zinka Hrastov šok, Brožiče — Brežin
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem tovarišu Karlu Spltalerju ln rešilnemu moštvu obrata Trbovlje za prvo pomoč ob nezgodi na delovišču, nadalje primariju dr. Krasniku, dr. Krasnikov!, dr. Cerku in strežnemu osebju bolnišnice, ker »o me rešili gotove smrti. — Mths Prsš-nikar. Ribnik 14, Trbovlje.
MALI OGLASI
rSCF.M resno žensko za varstvo otrok v dopoldanskem času. — Naslov v upravi našega lista. ZGUBIL SE JE PES, domači čuvaj (ččn, male rasti). Sliši na ime Bobi. Kdor bi kaj o njem vedel, lepo prosim, naj sporoči proti nagradi Mirku Zupanu, Marno — Dol-Hrastnlk, ali pa Janezu Pozniču, Dol, Leskovec UPOKOJENCI! Zelo lepo stanovanje — zdravo sončno — v bližini trgovina, pošta, avtobusna postaja, prodam zelo ugodno v dosmrtno uživanje. — Ponudbe na upravo Usta.
PRODAM tesan smrekov les, suh, dolžine 14 tn 8 m, premera 16 x 18 cm. — Nadalje prodam nekaj dobro ohranjenih vinskih sodov po 16, 12 in pol ter 21 hi. Natančneje zveste pri Ivu Sum-pretu. Krško, Gubčeva 17.
PREKLIC
Podpisani Franc KrošelJ iz 2u-pelevc št. 48 preklicujem govorice o Ivanu Bratoš iz Stare vasi Ob Sotli m izjavljam, da so neresnične. Obenem se mu zahvaljujem, do Je odstopa od tožbe.

Krištof Dimač
PO POVESTI JACKA LONDONA
Biic: J. Spltaler
Komaj sta spravila Brečkov čoln od brega in dosegla prve razburkane valove, že so ti začeli pljuskati v stranice. Bili so to sicer še majhni valovi, vendar so jasno napovedovali, kaj še pride.
Cok je nemirno grizel svoj neizogibni zalogaj tobaka, Dimač pa je čutil, kako mu nenavadno toplo gomazi po hrbtu. Imel je občutek človeka, ki ne zna plavati, a mora hočeš nočeš v valove.
Nameril je čoln v to krivenčasto strujo in občutil veliko zadoščenje, ko je čoln zavozil v sredino grive. Od tam naprej ni videl ničesar več. Nenadoma sta splavala v mirnejšo vodo. Čoln je bil skoraj do roba preplavljen in lažji kosi opreme so plavali.
Dimač in Čok sta bila premočena do kosti. Čoln je nalahko zadel ob breg in obstal.
Z vrha brega je zrla nanju gospa Breckova. Bila je uslišana in solze hvaležnosti so ji rosile lice.
»Ljuba fanta, vzemita vendar denar!« jima je klical Breck.
Cok je vstal, a mu je spodrsnilo ter se je nenavadno naglo sesedel v vodo.
»Naj zlodej vzame denar!« je dejal. »Prinesite raji tisto steklenico! «
Helikopter SH, ki ga vidite na sliki ima posebna dvigala za reševanje žrtev iz razburkanega morja.
bilo priaiv, da bi ob prilito zbrali vse te spominke in jih ohranili našim znancem.
Nekaj podrobnosti o pripravah dn izvedbi napada nam je povedal zdaj po iizidu našega članka tov. Jože Strlekar-Nace, ki je bil med NOV sekretar Okrožnega komiteja, ki se je takrat največ zadrževal pri Smrkoljevih, po' domače pri. Majorjevih, na Ušeničku, v okolici Vač. V okolioi Vač so se tedaj zadrževali tudi vodilni partizanski organizatorji, tako Mica Slandrova, danes žena tov. Mihe Marinka, pa tudi tovariš Sergej Kraigher. Oba sta imela zavetišče pri Tomažeto-
na Vačah zato, da bi domačini imeli čim manj stika z zunanjim svetom.
Na pošti v Litiji im na Vačah so potem dalj časa opazovali, kdaj bo dobil švabski komandant na Vačah paket od doma iz Nemčije. Treba je bilo preračunati vsako malenkost, da ne bi bila kaka nepoklicana oseba onemogočila dzrvedbe načrta. Tistega dne, ko je prišel na litijsko pošto paket za komandanta nemške posadke na Vačah, je vozil pošto fc Litije zaupnik OF tov. Jože Jež, po-setnik na Vačah. Na poti so ga ustavili) na samotnem klancu med Hotičem in pod Vačami
INDONEZ KRITIZIRA PROGRAM ZKJ Sekretar KP Indonezije Njoto je kritiziral Program ZKJ na ta način, da je primerjal nekaj njegovih odstavkov s citati desničarja Hate v nekem ameriškem časniku. Kako je s to rečjo? Njoto navaja, da je v Programu ZKJ napisano: OZN lahko postane jedro demokratskega mehanizma in more postati pomoč naporom ostvarjenja večje enotnosti sveta.« Nato navaja besede Hatine: »V okviru OZN naj se vloie napori za odklanjanje sporov med dvema blokoma.« — S takimi »argumenti« Njoto dokazuje, da je Tito kakor Hata, in na koncu »modro« zaključil, da v Jugoslaviji vladajo v industriji delavski sveti, kar doka-zuje, da se je »situacija približala stanju anarhije«.
Imenitni argument, kajne?
Peklenski stroj je izročila Nemcem na Vačah tov. Mica Cerar iz Potoka
Najmlajši sin z mamico v trgovini »Postrezi si sam«
Vače nad Hitijo 6lave vsakoletni krajevni praznik NOV dne 6. julija, v spomin na 6. julij 1944. leita, ko so s peklem-stom strojem pregnali z Vač nemško posadko. O osvoboditvi Vač in prazniku NOV smo poročali že v »Zasavskem tedniku« dne 18. julija. Tak pomembni dogodek, kaikor je bila zasnova drznega napada, izdelava peklenskega stroja in teročitev pošiljke ia zaitem osvoboditev ceiotnega ozemlja, j« zahteval vrsto temeljitih priprav. Naš članek je vzbudil tako pri Vičanih kakor tudi pril drugih bralcih našega tednika mnogo razprav. Večina domačinov še pomni premnoge zanimive posameznosti, ki zanimajo tudi širšo javnost, in bil
vih v Dešnu, samotnem zaselku nad Ribčami nad Savo. Tam v bližini je imel svoj sedež tudi minerski vod, ki ga j« vodil minerec Janez — tov. Ivan Okrajšek, sedaj v Stalcarjih na Kočevskem.
Tov. Jože Tič in dirugi Va-čani, to so bili naši obveščevalci, so nas opozorili na nadutega nemškega komandanta na Vačah in njegovo nasilno posadko. Zato je bil takrat pripravljen sklep, da bodo poslali nemškemu komandantu na Vačah v posebnem zavitku peklenski stroj. Akcijo so temeljito pripravili in so buli povezani z zaupnik); na litijski pošti in na posredovalnem poštnem uradu na Vačah. Nemci so namreč med vojno opustili redno pošto
partizanski obveščevalci in mu odvzel; paket dn poštno »premi-nico. Nato so mimerci v svoji delavnici vzeli iz zavitka nekatere predmete in vložil; namesto njih v paket peklenski stroj. Razstrelivo je sestavil mineirec Ivan Okrajšek, leseno škatlo pa so izdelali pri mizarju Kunst-lerju v Litiji. Naslednjega dne so izročil; na istem prostoru zavitek z razstrelivom pošto, uslužbenki tov. Micki Urbanija, po domače Brencetovi iz vasi Potok pri Vačah. Ta je odnesla zavitek na nemško komando. To dejanje je izvedla drzno, saj je bila sama partij zamska aktivistka in zaupnica, vsa Urbanijeva družina s Potoka pa je bila v partizanih. — Kmalu nato, ko je Brecetova Mioka, danes vdova Micka Cerar, 'Izročila zavitek z razstrelivom, je sledila strahotna eksplozija, ki jo porušila stavbo nemške komande in pobila več okupatorskih vojakov. — Vače so tedaj postale osvobojeno ozemlje, kar je bila tudi zasluga pogumne aktivistke Micke Cerarjeve.	j, 2.
Premoženje za življenje brez žensk
»Ste že kdaj razmišljati o tem, kako bi si prihranil kar največ denarja, da bi živeli tako, da bi potrebovali za vsakodnevne stroške čimmanj denarja in da bi živeli kje v pa-
radižu tropskih krajev? Ste že kdaj sanjali o takem življenju? In možnosti, da vse to dosežete, so tu!«
Gornje obetajo z velikimi črkami lepaki, ki jih je videti
po vseh krajih širom po ZDA. »Za plačo 2 in pol milijona dinarjev (preračunano v naš denar),« — tako pripovedujejo ti lepaki dalje — »iščemo ljudi, ki so voljni, da se naselijo na otoku Parry Island. Razen naštetih prednosti vam bomo nudili še druge ugodnosti, med katerimi naj omenimo samo brezplačen obisk kinematografov in brezplačno dostavo televizijskih afraratov.«
V naslednjem omenjajo ti lepaki še vrsto raznih ugodnosti vsem tistim, ki so priprav-, ljeni oditi na otok Parry Island.
Ta otok leži sredi Tihega oceana. Na njem pripravlja država atomske eksperimente, ki jih bodo vsako drugo leto praktično preizkusili. Moškim, ki se bodo odločili živeti na tem otoku, ni treba, da vedo kdo ve kaj o fiziki ali da so morda geniji na področju atomske znanosti. Vendar pa ima ta zapeljiva ponudba neko »kljuko«, namreč pogoj, k; je na koncu lepaka natiskan s čisto drobnimi črkami: »Za čas bivanja na otoku Parrv Island vsi tisti, ki se bodo odločili za to službo, ne bodo imel; nobene možnosti priti v stik z ženskami!«
Gre torej za stvar, ki je samo za moške: nobena Evina hčerka ne sme živeti na tem otoku! In moški se morajo obvezati za večletno službo. Toda prav ta okoliščina je vzrok, da se je za to, na splošno tako 'zapeljivo ponudbo, odločilo do sedaj zelo malo moških ...
ZMAGA BOLGARIJE NAD SOSEDI Sef bolgarske partijske delegacije Dimitar Ganov na kongresa Enotne socialistične stranke v Berlina je govoril na mitinga tovarne krogličnih ležajev: »Do vojne so bili naša država in njeni sosedi na približno istem nivoju. Medtem pa je ta slika danes povsem drugačna: Bolgarija je daleč presegla Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo, tako v gospodarskem in kulturnem pogledu, kakor tudi glede višine življenjskega stapdarda prebivalstva. S ponosom lahko izjavimo, da je socialistična Bolgarija zmagala v tekmovanju s sosedi.«
Skoda, da delavcem v Vzhodnem Berlinu ni dovoljeno, da •e smejejo...
FOTOKAMERA ZA SNEMANJE SATELITOV
Postaja za opazovanje poti zemeljskih satelitov, ki je nedaleč od mesta Vlila Dolores, ima za osnovni instrument ogromno kamero tipa Baker Super Schmidt, s katero je moč posneti premikanje v vsemirju, ki ga človeško oko niti najmanj ne opazi.
Ta velika fotografska kamera, težka tri tone, leži na posebni betonski plošči. Ker je od vseh kamer, ki so postavljene širom po zemeljski obli, najbliže južnemu tečaju, je njen položaj izrazito ugoden za opazovanje poletov umetnih satelitov. Kamero so postavil) v specialno za njo sezidano zgradbo, katere streha je premična In se po želji lahko odpira.
MERJASEC UBIT TIK PRED PARIZOM
Pred kraticam je neko noč na »Zahodni avtomobilski cesti« skoraj na vratih Paniiza, voznik nekega kamiona utoiii 80 kg težkega merjasca. Voznik je z vso hitrostjo pognal vozilo proti ži-vallii, ko je prišla ravno iz gozda. Nenavadno trofejo so potem izročili bolnišnici v Saint-Clou-d>u.
V
Poglavar me je čvrsto privezal k stebru. Sama sem ga po našem vodiču Karterju, ki je 4<fini izmed nas govoril jezik Batunga, prosila, da z menoj postopa tako, kakor s pravim sužnjem. Med tem časom sta brneli dve filmski kameri, kajti režiser Holt je hotel napraviti posnetek iz dveh kotov.
Ko je bilo vse pripravljeno, sem bila k stebru privezana tako, da so mi roke odmrle, v nogah pa sem čutila mravljince, četudi so me do neke mere varovali čvrsti čevlji. Takrat so namestili okrog nas, pravzaprav okoli mene, železno mrežo, prostor pa je bil razdeljen na dvoje z debelo stekleno ploščo. V prvem delu sem bila jaz, v drugem pa kletka s panterjem. Panter naj bi me napadel. Seveda bi se zver ustavila ob stekleni plošči, vendar bi posnetek kazal, kakor da me je panter zagrabil.	a
Pravkar so se vsi umaknili in železno ograjo dobro zaprli. Takrat pa se je pojavil neki črnec, ki je krepko mahal z rokami. Karter ga je začudeno pogledal. Črnec ponovi svoje svarilo, toda naš vodič se naglo zavrti okrog sebe in pade. Vedela sem že, kaj se je zgodilo: spet ga je napadla mrzlica. Mi smo ostali tedaj praktično nemi, kajti nihče se ni znal sporazumeti s črnci.
Režiser Holt je priskočil. Pokazal je črncu sveženj dolarjev. To ga je spravilo nekoliko v dobro voljo. Pogledal je na kolibe v vasi in z znamenji pokazal, da hoče več. Režiser je pomišljal, meni pa je bilo tega dovolj.
»Pohitite, Holt, ali pa me odvežite. Dosti mi je tega.«
»Za to ste plačani,« — odgovori s šaljivim glasom režiser, vendar primakne črncu še nekaj dolarjev. Snemanje je moglo započeti.
»Postavite še en reflektor z leve strani,« zagrmi Holt. Treba je ublažiti sence, ki jih meče sonce.«
Ko pa se je zabliskal reflektor, sem zaslišala neko znamenje s trobento ali rogom. Glas je prihajal Iz gozda.
Z dolgim drogom so odprli kletko. Panter je sto pil iz nje, se pretegnil in gledal na levo in desno.v Zame se ni zmenil.
Zver ni mislila na to, da me napade, pač pa je poskušala, da pobegne. Toda zaustavila jo je žica.
Panter je poskušal na vse mogoče načine, da pobegne. Zapletel se je nekajkrat v steklo, vendar brez uspeha.	k
»Trdoglava zverina,« je besnel Holt. »Noče vas raztrgati. Porabili smo že zaman cel zvitek filma.«
Morda bi režiser rohnel še dalje. Takrat pa se je tista trobenta začula že mnogo bliže, istočasno pa sem čutila, da se zemlja trese. Tudi Holt se je vznemiril. Neka koliba se je nenadoma podrla, na njenem mestu pa se je pojavil velikanski slon. Za njim so prišli še drugi. Z očmi sem iskala panterja. Skril se je v kletko
Resničen doživljaj neke igralke
in trepetal. Moji tovariši so zginili, kakor da jih je zemlja požrla. Ostala sem sama, brez moči, privezana h kolu sredi zamorske vasi.
»Zbogom Evelin Moris, zbogom HoUywood, zbogom Kalifornija!«
Prvi sloni so podrli železno ograjo in drveli proti kletki. Neki slon je lomastil proti meni. Ločila naju je samo ograja in streber z reflektorjem, ki je še vedno svetil. Pridrvel je do reflektorja, ga zgrabil * rilcem, toda od bolečine je zarjul. Prav gotovo se je močno opekel. Obrnil se je v drugo stran, zdrobil stekleni zid in odšel tuleč dalje. Za njim so ostale krvave sledi. Takrat pa se je pojavil iz iste smeri še neki drugi slon. Mogoče je mislil, da sem jaz kriva nesreče njegovega sotovariša, ker je visoko vzdignil rilec in se zaletel proti meni. Ze je prispel do ograje. Oddaljena sva bila drug od drugega koma) še kakih deset metrov. Zamižala sem, kajti nikoli nisem mogla prenesti prizora, kjer nekoga ubijajo. Nikoli nisem priznala. da sem se bila onesvestila.
Ko sem spet odprla oči, sem videla, kako se naši vračajo. Holt je žalostno stal pred kamero. Panter je j biZ popolnoma iznakažen. Sloni so ga razmesarili z okli in pohodili z nogami, še prej pa popolnoma de-molirali kletko. Pogledala sem na desno, od koder je hitel proti meni moj slon. Ležal je na zemlji in se ni premaknil. Pozneje smo ugotovili, da se je zapletel v žice reflektorja, v katerih je bila. visoka napetost. Tako je našel smrt na električnem stolu.
Zvečer se je Karter že toliko opomogel, da nam j je lahko povedal, kaj mu je črnec pripovedovat Bil je vaški čarovnik. Opozoril ga je, da bodo še prišli sloni, kajti že neka) dni iščejo panterja, ki jim j e raztrgal mladiča iz njihove črede.
------- '
KGHTHA CHRISTIE
39
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
»Dve škatli,« je godel Polrot. »To bo lepa zmešnjava.«
Brez diha je prišla sestra nazaj. »Miss Buckley tudi ne more z gotovostjo povedati, ker je obe odvila, preden je pogledala vanje. Vendar misli, da vaša škatla ni prišla s pošto, kar bi bilo pa tudi mogoče.«
'XXX
»Dlablej« je preklinjal Polrot, ko sva odhajala. »Ali Je sploh kdo, ki je v svoji stvari povsem nezmotljiv. V detektivkah — da. Toda v življenju — v resničnem življenju pa vlada vedno velika zmešnjava. Ali lahko verujem sam sebi? Ne, ne, tisočkrat ne!« ,
»Lazarus?« sem dejal lalconsko.
»Da,> to imenujem — presenečenje — kajne?«
»Boste o tem govorili z njim?«
»Umevno. Radoveden sem, kaj bo dejal. V ostalem bi bilo nesmiselno pretiravati tehtnost kokainskega zastrupljenja gospodične, če bi s spretnim besedičenjem vzbudili vero, kot da stoji že z eno nogo v grobu. Razumete, Hastings? Svečani obraz... to bo krasno! Dragi moj, podobni ste vabilcu na pogreb!«
Srečo sva imela in se pri hotelskem portalu zaletela v mr. Lazarusa, ki je ravnokar nekaj popravljal pri hladilniku in Poirot se je nameril naravnost k njemu. Včeraj zvečer ste poslali v sanatorij za gospodično Nick škatlo konfektov, gospod Lazarus,« je pričel moj prijatelj.
Jim Lazarus ga je presenečeno pogledal in prenehal z delom. »Da, res je.«
»To je bilo zelo ljubeznivo od vas.«
»Da si ne prislužim nezasluženo pohvalo, moram priznati, da jo je poslala Fr^die, mislim mr. Rice. Jaz sem jo samo predal.«
»Da, razumem.«
Jim Lazarus se je zopet sklonil nad hladdilnik, ko mu je Poirot stavil le eno vprašanje: »Kje je mrs. Rlce?«
»Mislim, da v veži.«
In res je sedela tam pri čaju. Kakor hitro nas je opazila, namd je pomahala in nato zaskrbljena vprašala. »Ali je kaj resnice na tem, da je Nick resno obolela?«
»Madame, dotikate se zelo zagonetne zadeve. Najprej ml povejte, če ■te včeraj poslali škatlo konfektov.«
»Da, prosila me je, da jih priskrbim.«
»Gospodična Nick vas je prosila. Saj ji je bilo prepovedano sprejeti kakršenkoli obisk.«
»Saj je tudi nisem obiskala. Nick mi je telefonirala.«
»In kaj je rekla?«
»Da ji naj preskrbim veliko škatlo Cailier-konfektov.«
»Kako je zvenel njen glas? Slabotno?«
»Ne, nikakor ne slabotno. Venddar nekako spremenjen, tako, da ga nisem takoj spoznala, ddokler ni povedala imena.«
»Ste gotovi, da je bila vaša prijateljica?«
Frederica je prestrašeno pogledala Poirota, nato mene. »Jaz... jaz ... seveda je bila Nick! Kdo naj bi drugače bil?«
»To Je izredno važno in zanimivo vprašanje, madame.«
»Joj, joj...»
Ali lahko prisežete, madame, da je bil glas vaše prijateljice, če se ozirate le na zvok in ne na vsebino pogovora?«
»Ne,« je odgovorila Rice, »to bi ne mogla. Njen glas je zvenel tuje, vendar sem mislila, da je temu vzrok telefon, ali pa njena bolezen.«
»Ce bi gospoddična ne imenovala svojega imena, bi je morda ne spoznala, madame.«
»Mislim da ne, čeprav je to težko presoditi. Toda povejte mi mr. Pirot, ali Nick ni sama govorila. Kdo je bil potem?«
»To bi tudi jaz nadvse rad vedel, madame.«
Resnoba, ki je ležala na obrazu malega Belgijca, jo je osupnila.
»Ali se je Nick... kaj zgodilo?« je zašepetala prestrašeno. .
Poirot je prikimal. »Bolana je, nevarno bolana, madame, konfekt Je bil zastrupljen!«
»Konfekt, ki sem ga jaz kupila? Nemogoče, mr. Poirot. Nemogoče!«
»NI nemogoče, madame, ker se gospodična Nick bori s smrtjo.«
»Jojmene!« Skrila je obraz med roke in ko jih je zopet spustila, so ji ustni kotički trzali od zadržanega joka. Tega ne razumem. Ono drugo ja, toda to ne. Čokolada ni mogla biti zastrupljena, ker se je razen mene in Jima nikdo ni dotaknil. Vi se morate zelo motiti mr. Poirot.«
»Ne motim se, čeprav se je nahajala v škatli vizitka z mojim imenom.«	,
Bleda plavolaska je brez diha strmela vanj, ne vedoč kaj.
»Ce gospodična umre...« je dejal in zagrozil z roko.
Medtem ko se ji je izvil lahen krik, se je urno obrnil, me prijel pod roko in odšla sva navzgor v najino skupno sobo. ,
»Ne razumem, prav nič!« je zavpil in vrgel — on redoljubnež — svoj stohuk na mizo. »Tipam okoli sebe v egiptovski temi. Kdo bo imel korist
od Nickine smrti? Madame Rdce? Kdo je kupil čokolado in pripovedoval zgodbico o nekem telefonskem klicu, ki ni trajal niti minuto? Madame Rice. To je preenoetavno — preneumno. In madame ni neumna.«
»Potemtakem...«
»Toda ona je vzela — ker me v nasprotnem nikdo ne bo prepričal — kokain, Hastings. In v komfektu je bil kokain. Kaj je mislila s pripombo: ,Ono drugo,, da, toda to ne?’ Na to si mora maddame že pripraviti kakšno pojasnilo!... In vitld mr. Lazarus — kako daleč ima on prste v igri? Kaj ve madame Rice? Vsekakor nekaj ve. Le žal, da je ne morem prisiliti, da bi spregovorila, ker strašitev in podobno pri njej nič ne zaleže. Hastings, Hastings, blondinka nekaj ve. Kaj mislite vi, ali je njeno pri« povedovanje glede na telefonski razgovor izmišljeno ali resnično?..? Povsod, povsod egiptovska terna!«
»Tik pred mrakom je najsvetleje,« sem ga skušal pomiriti.
Vendar je prijatelj odkimal z glavo. In nato škatla, ki je prišla » pošto? Ne! Ker gospodična nd prepričana. Oh, človek je pa res velik revež!«
Hotel sem mu odgovoriti, ko mi je togotno odkimal. »Ne, ne! Nikar mi ne prihajajte z novim lepim pregovorom. Ne prenesem ga! Ce se rili hočete pokazati kot dober prijatelj, kot dober pomoči nudeči prijatelji Hastings, tedaj pojdite v mestece in ml kupiti igralne karte.«
»Rad,« sem hladno odgovoril, ker nisem niti za trenutek podvomili da se me hbče na ta način rešiti.
Vendar sem ga napačno sodil. Ko sem namreč še isti večer okoli desete ure stopil v sobo, sem našel Poirota, zaposlenega s tem, da j® Izredno skrbno gradil s kartami hišice in tedaj sem se spomnil! Bilo je to priljubljeno sredstvo za pomirjenje živcev.
»Se spomnite, dragi moj?« se mi je smehljal. »Treba je natančnosti-Karto na karto... tako... za las točno na pravo mesto... in to no*’ nato težo postavljenega nadstropja... tako... in tako In tako naprej-Pojdite v posteljo Hastings. Pustite mene prt mojih hišicah lz-kart. bolj ne zbistri duha.«
Moralo je biti okoli pete ure zjutraj, ko me Je zbudilo močno tresenj4 Poleg postelje je stal Poirot, zadovoljen in srečen.
»Kako resnične so bile vaše besede, m on ami! Ne, ne le resnične — duhovno bogato, to kar ste rekli.«
Z očmi še težkimi od spanja, sem mežikal vapj. Tik pred mrakom j* vedno najsvetleje. Ali se nieo glasile tako vaše besede, Hastings in sedsi je mrak tukaj!«
Omamljen sem pogledal k oknu in videl, da Je res tako.
»Ne, ne, Hastings!« se je smejal prešerno. »Ne tam zunaj! V glavi! V možganih! Male sive celice!« Za trenutek Je umolknil In nato pristavflf »Razumete vi, Hastings, gospodična je mrtva.«
»Kaj?« sem zavpil in »e takoj vzdramil.
»Počasi, počasi. Tako je kot pravim. Razumljivo, ne povsem, tod* tako se lahko obrne. Za štiri in dvajset ur ae lahko tako obrne. Z doktorjem in sestrami bom skoval tak komplot. Ne razumete namena, vi zaspanec.
-	(Dalje prihodnjič.)