Leto XXII., št 184 LJubljana, četrtek 13» avgusta 1942-XX Cena cent. 89 <^koiui«*» mina t> M-24 fuccioJlrva M -26 oIV >pi**uiJcvo. -mm ima TeJetoc k. 11*22. 41-23 .a>rraiai jddeleK; Llubluot 3 J - leletoe it 11-23 Podružnici Nove nato • LtaMlanski ena 42 dajani i a Ltabltanskc polcraiine on poteno fekovnem atnh (L 17.749 a male krat« Ireliir -»-n ' nrt Pftfl Nr 11*11* l/Nl.jl ».!■>.» . • <«*> I V C 'talne r notninira uit >r>|.,n- ^ifMlrifi Mlijnt islaa* ta KJ * MI!_ANf. Iibtli ruk dan caatB ponedeljka Nitoi tigi mik m c • c t d o Ln 18.—, a inonauno pa Lil 22-80 U(«doilit oi Jubltaoa. Pncaniiera a lica Me*, i ke». 11-22. 91.23. 91-24 Rokopisi «• oc tiiitjo CONCESSIONAR1A ESCLUSJVa pa la pob- blicrti di provenitoa italiana ed ester*: Unione Pubblicni Italiana S. 4 MILANO Letalski boji v Egiptu U$pešnq bombardiranje angleškega zaledja — 9 angleških letal sestreljenih — Torpediranje velike sovražne vojne ladje Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 12. avgusta naslednje 806. vojno poročilo: _ _ • Na egiptskem bojišču delovanje izvid-niških oddelkov. Letalstvo osi je razvijalo živahno delovanje in z uspehom bombardiralo zbirališča čet in motornih vozil. Sovražna letala so napadla nekatera središča v našem zaledju, zlasti trdnjavo To-bruk, katere obramba je uničila eno sovražno letalo, ki je treščilo na tla v bližini Bardije. Nemški lovci so v živahnih po-novih spopadih sestrelili 8 nadaljnjih letal. Britanski letalski napadi na Catanijo ln na razne kraje pokrajine Cagljari so zahtevali dve smrtni žrtvi, tri osebe pa so bile ranjene. V zapadnem Sredozemlju je naša podmornica včeraj rano napadla veliko vojno ladjo neugotovljenega tipa, ki je imela močno spremstvo, in jo zadela z dvema torpedoma Napadi na Malto Berlin, 12. avg. d. Tudi v ponedeljek so nemška letala nadaljevala operacije proti otoku Malti. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta so nemška bojna letala ponovno napadla sovražnikovo letališče Ta Venezia, kjer so bile odvržene rušilne bombe na lope in povzročena občutna škoda. V letalskih borbah, ki so se razvile med napadi nemških bombnikov na Malto, so nemška lovska letala sestrelila 6 britanskih bombnikov. UNIČENA SOVJETSKA ARMADA Potopitev angleške ne, ke letal t(Eagle" 57.059 ujetnikov, looo tankov in 750 topov uničenih ali zaplenjenih General Ettore Bastico povišan v Rim, IL avg. s. Armad ni general Ettore Bastico, vrhovni poveljnik Oboroženih sil v italijanski severni Afriki, je bil za vojne zasluge povišan v čin maršala Italije. Ime novega maršala je in bo ostalo zvezano z nekaterimi najbolj slavnimi dogodki v njBŠi vojnL Kot vrhovni poveljnik Obaro-ženih sfi v Egeju je organiziral obrambo Egejskih otokov tako učinkovito, da jih je pret voril v nenapadljivo oporišče in odlično oporišče za naša napadalna sredstva v vzhodnem Sredozemskem morju. Nato je bil imenovan za vrhovnega poveljnika v Afriki. V drugi cirenaiški bitki in v bitki, ki je v teku zdaj na egiptskem ozemlju, je maršal Bastico kot zvesti tolmač Ducejevlli navodil m v popolni edinosti mdaH in akcije z maršalom Rammelom znova Izpričat svoje izredne sposobnosti šefa ln arganiza-terja. l2redno visoki čin, M m je bfi sedaj podeljen, je samboJična nagrada tudi za vse borce osi, ki so ponesli v vroči afriški kfir mi, ob telesnem odporu, taktični sposobnosti m neprimerljivem duhu požrtvovanja znamenja zmage tako globoko onstran sovražnih meja. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so čete pod vodstvom generala tankovskib oddelkov Paulasa, odlično podpirane od protiletalskega topništva in letalskih oddelkov pod vodstvom generalnega polkovnika v. Richthofena, v velikem donskem loku zapadno od Kalača aničile množice sovjetsko-ruske 62. armade in močne dele prve tankovske armade. V tej uničevalni bitki je bilo doslej zajetih 57.000 ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih pa nad 1000 tankov in 750 topov vseh vrst. Krvave izgube sovražnika so velike. Pri teh borbah so se odlikovale tndi hrvatske čete. Od začetka pomladanske borbe, namreč od bitke na Kerču, do konca bitke v donskem lokn so nemške in zavezniške čete na vzhodni fronti zajele 1,044.741 ujetnikov ter uničile ali zaplenile 6271 tankov in 10.131 topov vseb vrst. V istem času je bilo sestreljenih 4960 sovražnikovih letal v spopadih v zraku, 664 od protiletalskega topništva, 432 pa uničenih na tleh. Na kavkaškem področju so rumunske čete vzhodno od ožine Kerča zavzele močno branjeno mesto Slavinskaja. Nemške čete prodirajo dalje v kavkaško pogorje. Letalstvo nadaljuje napade na sovjetske prometne zveze ob obali in v črnomorskih lukah. Z bombami so bile potopljene 1 stražna ladja, 2 transportni ladji in 2 obalni ladji, 6 transportnih in 1 obalna ladja pa poškodovane. Južno od Stalingrada je bil razdejan sovjetski oklopni vlak. Na Volgi je bila potopljena 1 tovorna ladja, 3 nadaljnje pa poškodovane. Severnozapadno od Voroneža je sovražnik po daljšem času zopet začel razbremenilne napade, k} pa so bili po hudi borbi zavrnjeni. Pri tem je bilo uničenih 40 sovražnih tankov. Na prostoru pri Rževn so bili tudi včeraj ponovni napadi številčno nadmočnih sovražnih sil deloma. v protinapadih zavrnjeni. Južno od Ilmenskega jezera in na fronti SEJA MINISTRSKEGA SVETA Pod predsedstvom Duceja so bili sprejeti važni ukrepi, nanašajoči se na narodno gospodarstvo v zvezi z vojnim stanjem Rim, n. avg. s. Davi ob 10. uri se je sestal ministrski svet pod Ducejevim predsedstvom. Ministrski svet je odobril številne posebne ukrepe in običajne upravne zadeve. Predsedništvo: Na predlog Duceja fa-fizma in šefa vlade je bil odobren načrt ukrepa glede reforme zakona z dne 18. marca 1917 za zaščito in pomoč vojnih invalidov, načrt zakona glede ureditve in rabe imen borbenih združenj ter delovnih in proizvajalih zadrug, načrt zakona glede uredftve ljudskih denarnih zavodov in njih pospeševanja, kajti v 80 letih obstoja so ti zavodi znatno prispevali k napredku italijanskega gospodarstva in jih je zdaj 250 z nad 10 milijardami vlog. Odobreni so bili še nadalje načrt dekreta glede podeljevanja križa za vojne zasluge osebju, ki je od 10. junija 1940-XVIII sodelovalo v vojnih operacijah v sedanji vojni. To od-likcrvanje se podeli lahko tudi po smrti m se lahko večkrat podeli, ako sa je od-likovanec pridobil posebne zasluge. Zunanje ministrstvo: Na predlog ministra za zunanje zadeve je bilo odobrenih nekaj ukrepov raznega značaja Notranje ministrstvo: Na predlog Duceja, notranjega ministra, so bili odobreni nekateri ukrepi upravega značaja. Italijanska Afrika: Na predlog ministra za Italijansko Afriko je bjlo odobrenih več zakonskih načrtov in ukrepov, in sicer zakonski načrt, ki omejuje pravice pripadnikov židovske rase, prebivajočih v Libiji. Ukrepi za zaščito italijanske rase se niso izvajali v celoti v italijanski Libiji. Novi zakonski načrt razširja vse omejitve glede Zidov tudi na italijanske državljane v Libiji, ki so židovske rase Ravnanje z Zidi v Libiji se je moralo urediti ne glede samo na raso, temveč tudi z ozirom na muslimansko prebivalstvo, ki tvori večino; načrt zakona z normami glede uradnih postopkov z osebami, bivajočimi v Italijanski vzhodni Afriki; načrt dekreta s kazenskimi odredbami za dobo vojnega stanja v Libiji v namenu strožjega pobijanja zločinskega delovanja, za katerega v veljavni zakonodaji ni sankcij. Finančno ministrstvo: Ministrski svet je proučil in odobril načrte zakona glede sprememb državnega proračuna za proračunsko leto 1942/43. Načrt obsega znatne redukcije kreditov za razna ministrstva. V celoti se proračun, ki je bil odobren za leto 1942/43. reducira za 1661.3 milijona na nakazilih za stroške,vštevši 30.5 milijona iz bilanc avtonomnih podjetij. Nadaljnja zmanjšanja izdatkov izhajajo v višini 3500 milijonov z redukcijo nakazil za Izredna javna dela. V tem zakonskem načrtu so vsebovane tudi manjše spremembe zaradi neobhodnih službenih potreb, vštevši one na novih ozemljih. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra odobril tudi zakonski načrt glede kreditov za izredne izdatke v vojni. Ukrep bo v veljavi za dobo trajanja sedanjega vojnega stanja. Mornariško ministrstvo: Na predlog Duceja, mornariškega ministra, je bil odobren načrt zakona glede sprememb odredb, zadeva jočih rezervne oficirje kr. mornarice pri imenovanju za rezervne oficirje pomorskega inženjerstva. Ministrstvo za letalstvo: Na predlog Duceja, letalskega ministra, je bil odobren zakonski načrt glede rekrutiranja aktivnih podporočnikov. S tem zakonskim načrtom se podaljša do konca leta 1942. pravica letalskega ministrstva za razpisovanje natečajev za imenovanje aktivnih podporočnikov. Odobren je bil tudi zakonski načrt glede napredovanja podoficirjev in vojakov kr. letalstva zaradi vojnih zaslug. Ministrstvo za narodno vzgojo: Na predlog ministra za narodno vzgojo je b'SB-2« je bil sestreljen nad Aunuško ožino. Okrog polnoči je sovražnik v več zaporednih valovih z 20 letali napadel Kotko. Napad so finske protiletalske baterije odbile. Nekaj bomb je padlo na mestno področje. Po dosedanjih podatkih je bila pri tem ena oseba ubita, druga pa ranjena. Povzročeno je bilo nekaj gmotne škode. Eno sovražno letalo je preletelo tudi notranjost dežele in odvrglo nekaj bomb na neko vas. V več obalnih krajih, med drugim tudi v Helsinkih, je bil letalski alarm. Naraščajoča stiska boljševikov in zaveznikov Rim, 11. avg. s. O tako imenovani moskovski konferenci so že mnogo govorili in pisali v tujini, zlasti v An g1! i ji kjer so skušali pripisati tej konferenci izredno važnost. čeprav so njeni nameni odet: v največjo tajnost. Zdi se, da je konferenca že končana, kajti delegati ki so se je udeležili. zapuščajo drug za drugim Moskvo. Kaj so sklenili, nihče ne ve Objavljen ni biil niti običajni stereotipni komunike o popolni istovetnosti naziianj m o nadaljnjih obljubah Anglije in Amerike za pomoč. Samo ameriški velepo-lianik admiral Stan-Iey, ki ie pnhitel iz Kujbiševa v letalu s svojim angleškim tovarišem je značilno izjavil, ko so ga novinarji vprašali o uspehih konference: »Moj obisk v Mcskvn je bil popolnoma zasebnega in osebnega značaja. Pretekli četrtek sem iz vljudnosti obiskal komisarja za zunanje zadeve Molotova.« To ie vse. kar je Staniey povedal. Bern. 11. avg. s. Ameriški veleposlanik v Rusiji admiral Stanley je izjavili zastopnikom _ tiska, da so ga ruske oblasti zelo svarile pred zavlačevanjem vzpostavitve druge fronte m se je sam lahko prepričal da je rusko prebivalstvo glede tega vprašanja zelo razočarano. Iz Londona poročajo, da smatrujo zaradii pomanjkanja vsakršnih točnih vesti glede sestanka v Moskvi, da je bilo predmet razgovorov predvsem vprašanje dobav, ki jih morajo Anglosasii poslati v Rusijo, kjer so ugotovil; predvsem pomanjkanje okiopmh vozni. Nekatera švicarski listi vprašujejo, kam so šla angleška ojačenja. ki so dospela v Majkop, kakor so govorili pred nekaj meseci. Lahko se trdi, da so bila umaknjena in v naglici poslana proti Aleksandnijn. Ofenziva osn na egipt-ski meji je tako popolnoma dosegla svoj namen, oslabi jen je obrambe Kavkaza, ker je prisilila Anglijo, da je umakniia svoje čete s te fonte in jih poslala v Egipt in na Srednji vzhod. Berlin, 12. avg. d. Glas:lo nemškega zunanjega ministrstva »Politische und dipJo-matisehe Korrespondenz« se v p<«ebnem članku bavi s posvetovanji predstavnikov zavezniških držav v Moskvi ter raziskuje vzroke, zaradi katerih je postala moskovska konferenca nujno potrebna List prihaja do zaključka, da je postal položaj Sovjetske zveze tako kritičen, da skušata London in Washington z vsemi sredstvi rešiti poslednje, kar se morda še rešiti da. List pravi nato dcslovno: V zadnj h 12 mesecih se je materialni položaj obeh vojujo-čih se taborov znatno predrugačill Medtem ko so sovražniki osi še preteklo zimo na- ! stopili z vsem bogastvom tega sveta, se je v zadnjih šestih mesecih položaj temeljito spremenil Vse področje Pacifika z neizmernimi zakladi surovin — kavčuka, petroleja in rude — so zavezniki izgubili in njihovo dediščino je prevzela Japonska. Na vzhodu so bili po lanskih velikih izgubah iztrgani boljševikom novj dragoceni predeli, katerih proizvodi — žito, premog, ruda, petrolej itd. — bodo Sovjetski zveza hudo primanjkovali za nadaljevanje vojne, na drugi strani pa bodo prišli v prxi srilam osi. Posledica vsega tega je da zmerom bolj narašča potreba sovražnikov sil trojnega pakta, da bi našla nadomestila za manjkajoče in izgubljene vire kar pa zopet še bolj obremen'uje že tako skrajno kočljivi transportni problem zaveznikov. Položaj. pred katerim se je znašla tod'kanj heterogena bratovščina v Moskvi. 9e je torej dejanski obrnil v najslabšo smer. Viri surovim, na katerih temelji vojevanje nasprotnikov siil osi, so se skrč iš, na drugi strani pa so hkrati ogromno narasla ozemlja, ležišča suirovin. prehranjevalne možnosti in obseg delovnih moči s katerimi razpolagajo Nemčija in njem zavezniki. Skratka. oborožitveni potencial kakor tudi oskrbovalna osnova sta se na najbolj ugoden način razširila in zboljšalLa tako za Nemčijo in Italijo kakor tudi za Japonsko v zavojevanih pac fišikih pokrajinah, kjer se gospodarsko življenje naglo obnavlja medtem ko so se sovražnikove voine osnove v vseh pokrajinah in na vseh področjih kar najbolj poslabšale. Pospešena gradnja nemških podmornic Berlin, 11. avg. s. V članku o ogromnem razvoju gradnje podmornic v Nemčiji poudarja mornariški dopisnik »Volkischer Beobachter«, da grade v Nemčiji podmornice ne samo v serijah, marveč v množicah. Pisec opisuje ogromno pospešeno delo v vseh neštevilnih ladjedelnicah za podmornice, ki obstojajo v Nemčiji in ki naj bi bile po Churchillovih obvestilih že davno spremenjene v ruševine z angleškimi bombami. Ni več v Nemčiji nobenega področja, kjer ne bi gradili posameznih delov za podmornice in odkoder jih z neverjetno naglico vozijo v ladjedelnice. S presenetljivo naglico se spuščajo te oklepne edinice v morje. Nemške podmornice so sedaj na vseh morjih in v popolnem strateškem sodelovanju z italijanskimi in japonskimi podmornicami ter čimdalje bolj otežkočajo sovražno plovbo. Smrt slovitega danskega letalca Kodanj, 11. avg. s. Iz Amerike poročajo, da je v Minnesoti umrl znani danski preko-oceanski letalec Holger Hoeiris. Bil je 41 let star. V juniju L 1931 je srečno preletel brez pristanka skupno z nemškim potnikom Otonom Hillingom progo New York—Kodanj v 30 urah. Letel je z enokrUnikom »Bellanca«. Vstaja v Indiji se širi Izgredi v Bombaju se nadaljujejo — Veliki nemili tudi v New Delhiju ln drugih mestih — Demonstranti napadajo In požigajo angleška vladna poslopja Sanghaj, 12. avg. d. Poročila o protestnem gibanju v Indiji, ki so dospela semkaj preko torka, javljajo, da se vstaja zmerom bolj širi navzlic skrajno brezobzirnim ukrepom britanske policije. Britanske oblasti so v torek popoldne razširile obsedno stanje še na nadaljnja okrožja. Kakor javljajo iz New Delhija, je cela vrsta industrij ustavila obratovanje. Delo je prenehalo v velikih tvornicah aluminijevih izdelkov v Kalkuti in v mnogoštevilnih tamkajšnjih tekstilnih tovarnah. Britanska policija je včeraj skupaj z vojaškimi četami nastopila posebne v Bombayu z največjo brezobzirnostjo in je ponovno streljala v skupine neoboroženih demonstrantov. Poročila o britanskih in indskih izgubah v angleških uradnih krogih v Indiji najskrbneje prikrivajo, vseeno pa je značilno službeno angleško poročilo, objavljeno včeraj v New Delhiju, v katerem britanske oblasti priznavajo, da na neoboro-žene civiliste ni streljala samo policija, marveč tudi angleško vojaštvo. V Bombaju so v okraju Matunga demonstranti zažgali policijsko poslopje. Demonstranti so v skladu s proglašenim bojkotom angleških izdelkov plenili po ulicah razno obleko, klobuke in drugo angleško blago in ga sežigali. Po- ulicah Bomba j a je bil ustavljen ves vozni promet. Množice de-, monstrantov so bile v torek tako ogromne, da jih policija ni mogla več obvladati. Angleška poročila priznavajo, da so nekateri okraji v Bombaju popolnoma v oblasti demonstrantov. Te mestne okraje je nato ■obkolila angleška policija, ojačena z vojaštvom. Demonstranti so v New Delhiju napadli mestno hišo, ki stoji na eni glavnih ulic ter jo zažgali. Bangkok, 11. avg. s. Po razmeroma mirni noči so se davi v Bombaju zopet pričele manifestacije in nemiri. Kolone demonstrantov so defilirale po mestnih cestah ter se spopadle s policijo in četami, ki so večkrat streljale in ubile 14 ter ranile 40 oseb. V teku teh krvavih spopadov je bilo nekaj avtobusov prevrnjenih in zažganih. Policija, ki ji ni uspelo razpršiti demonstrantov, se je poslužila letal, ki so odvrgla na množico številne bombe s plinom solzivcem. Do incidentov je prišlo tudi v središču mesta, kjer so demonstranti napadli patrole agentov in jih pognali v beg. Indijske družine so spontano začele izvajati civilno neposlušnost in pozvale svo je otroke, naj sodelujejo pri nemirih in naj se vležejo na tramvajske tračnice ter tako otežkočajo promet. Množica dečkov v starosti od 13. do 16. leta izvaja s fanatičnost-jo to navodilo. Policija jih odstranjuje s pomočjo vode in včasih tudi strelja. V bolnišnice so že pripeljali 20 ranjenih dečkov. Vse vesti dokazujejo, da se je položaj še poslabšal. Oddelki čet so izolirali nekatere okraje periferije in zaprli vse dohode. Vse angleške tovarne, predilnice in trgovine so zaprte. Krvavi nemiri so se ponovili v Kalkuti, New Delhiju, Puni in drugod. Sanghaj, 12. avg. d. Zmerom bolj se množe vesti o velikanskih izgredih in spopadih, ki se širijo po vsej Indiji. Na razpolago so brezštevilne vesti o kritičnem položaju v Ahmedabadu, Luknovu, Nag-puru, Maduri, Agri itd. Reuterjeva agencija je objavila v sredo zjutraj seznam, ki navaja, da je bilo do torka popoldne 31 oseb ubitih, nad 250 ranjenih in nad 500 aretiranih. K temu seznamu polslužbene britanske agencije pripominjajo: V tukajšnjih nacionalističnih indskih krogih trdijo, da predstavljajo objavljene številke samo delno priznanje britanskih oblasti in da so žrtve med neoboroženimi indskimi množicami tako velike, da si jih Angleži prav gotovo ne upajo objaviti. Bangkok, 11. avg. s. Po vesteh iz Bom-baja patrolirajo po cestah Pune in Ahme-dabada oddelki motorizirane policije. V Puni so zaprli vse trgovine in v Ahmedabadu je prekinjeno delo v predilnicah. V Bombaju so zaprte vse šole, vse trgovine in vse tržnice. Železniški promet je napol ukinjen zaradi pomanjkanja osebja. Po radijskem obvestilu iz New Delhija je angleška vlada proglasila obsedno stanje v glavnih indijskih mestih ter je uvedla zopet izjemni zakon, ki obnavlja bičanje za kazen. Razgibana demonstracija je bila v ^ližini palače podkralja. Množico, ki je izvršila nasilna dejanja, je napadla policija. Bitka je trajala nad eno uro in je bilo mnogo ranjenih na obeh straneh. Zaradi teh dogodkov so predilničarji in železničarji t?koj stopili v stavko. Sanghaj, 12. avg. d. Po Bombaju je v torek New Delhi postal središče delovanja indskih nacionalistov. Na podlagi poročil, ki so bila davi na razpolago, si ni mogoče ustvariti točne slike o dejanskem položaju v New Delhiju in je mogoče samo na osnovi uradnih angleških vesti ustvariti približno sliko o velikanskem obsegu izgredov. Zelo značilna je med mnogoštevilnimi vestmi naslednja davi v New Delhiju izdana uradna angleška objava, ki takole opisuje položaj v indijski prestolnici: »Položaj v Delhiju je postal v torek zjutraj zelo resen zaradi delovanja velikih množic tovarniškega delavstva. Ugotovljeni so bili novi primeri požigov Knjigovodstvo železniške direkcije je pogorelo do tal, magi-stratno poslopje pa je bilo hudo poškodovano. Poslopje, v katerem je urad davčnega oddelka za dohodnino, je pogorelo. Policija in vojaštvo sta bila v samoobrambi ponovno prisiljena streljati. Množica je ubila tudi policijskega podinspektorja mo-hamedanske vere. Aretiranih je bilo mnogo delavcev in dijakov. Nad mestom je bilo proglašeno obsedno stanje. Zbiranje po pet ali več oseb na enem mestu je bilo prepovedano. V New Delhi so dospela nova vojaška ojačenja, ki patrolirajo po mestu. Bangkok, 12. avg. s. Po snočnjih vesten se je položaj v Indiji poslabšal. Policija ni mogla v raznih krajih obvladati položaja # in je zahtevala intervencijo močnih kontingentov čet. Po uradni izjavi iz New Delhija se je položaj zaostril. Velike skrbi povzroča sodelovanje delavcev pri manifestacijah dijakov. Policija je morala uporabiti orožje, da je razpršila demonstrante. To je razburilo ljudstvo, ki je prišlo na ceste in podprlo manifestante. Množica je napadla civilne skupine agentov ter se polastila njih orožja ln se napotila pred policijsko ravnateljstvo in zahtevala osvoboditev številnih profesorjev, dijakov in delavcev, ki so bili pretirani v teku prejšnjih manifestacij. Ker se je množica nevarno zadržala, je policija zopet uporabila orožje Manifestanti so odgovorili s streli ter so napadli policijsko palačo, po hudih borbah se je množica polastila policije ter zgradbo zažgala, številne bombe, ki so bile vržene v druge javne zgradbe, so povzročile hudo škodo. Množica je vdrla tudi v osrednje urade železnice, jih razdejala in zažgala, številni požari so izbruhnili v raznih delih mesta. Barikade dreves in drugega materiala so gasilcem onemogočile dostop do gorečih hiš. Zvečer so prišla prva ojačenja čet, ki so zasedle glavne točke v mestu. Tudi iz drugih glavnih središč Indije prihajajo vesti o uporih, nemirih in spopadih s policijo in angleškimi četami, ld so v mnogih primerih streljale na demonstrante ter mnoge ubile in ranile. Protiangleške demonstracije izven Indije Sonan, 11. avg. s. Voditelji gibanja za neodvisnost Indije so sklenili, da naj liga za indijsko neodvisnost organizira protiangleške manifestacije v vseh mestih Malajskega polotoka. Manifestacije bodo prirejene jutri in udeležili se jih bodo vsi Indijci, ki prebivajo na Malajskem polotoku. Z verskimi obredi bo počaščen §po-min žrtev angleških represalij. V Šonanu bo 30.000 Indijcev demonstriralo po ulicah in nos Ho letake, pozivaj oče k takojšnji osvoboditvi Indije. V Šanghaju so Indijci organizirali več protiangleških manifestacij z vzliki: »Dol z Anglijo!« Indijski voditelji so izjavili, da je 70.000 Indijcev pripravljenih izoblikovati vojsko, ki se bo borila za indijsko neodvisnost. Sanghaj, 11. avg. s. Indijska manjšina v Šanghaju je demonstrirala proti Angležem. Na zborovanju je manjšina sklenila stopiti v skupno fronto v borbi za neodvisnost Indije in eden izmed voditelj^ je poudaril, da je 70.000 indijskih patriotov že pripravljenih, da zgrabi za orožje proti Angliji. Kobe, 11. avg. s. Krajevna podružnica lige za neodvisnost Indije je danes zborovala v indijskem krožku in sklenila nadaljevati borbo proti Angliji. Po zborovanju so poslali vzpodbudno brzojavko centrali lige v Bangkoku. Upor med indijskimi vojaki v Egiptu Ankara, 12. avg. d. Čim so v Egiptu zvedeli za aretacijo Gandhija im dirugih voditeljev indijskega neodvisnostnega poikreta, so izbruhnili upori med več indijskimi oddelki raznih posadk v Egiptu kakor tudi na sami fronti pri El Alameinu. Prišlo je do odločnih demonstracij protj angleškim četam. Kakor se je zvedelo iz zanesljivih diplomatskih virov v Kairu, so zavzeli boji precejšen obseg. Britanska vojaška pofiicija je upore zatrla z največjo brezobzirnostjo in ločila indijske oddelke od ostalega vojaštva. Več indijskih vojakov je bilo aretiranih in bodo postavljeni prsd vojna sodišča. V nekem indijskem polku, kjer je upor dosegel posebno nevaren obseg, je bil vsak dvajseti vojak ustreljen, indijskim častnikom pa je bilo odvzeto poveljstvo. Britansko vrhovno vojno poveljništvo je s takojšnjo veljavnostjo prepovedalo poslušanje radijskih postaj vključno poročil v angleščini in hindestanšč-inii. Oblasti so zaplenile vse radijske aparate v posesti indijskih vojaških oseb. Carigrad. 12. avg. d. Reuterjeva agencija je v trr"k opoldne objavila vest iz Kaira, Zvezni tajnik je obiskal kolonijo GILLa v San Terenziu Komaj nekaj dni je, odkar je 110 otrok Ljubljanskega GILLa odpotovalo v počitniško. kolonijo v San Terenziu, v bližirtt mesta La Spezia, ko jih je ie ljubljanski zvezni tajnik nepričakovano obiskal 9. t. m. in s svojim obiskom zbudil veselo navdušenje mladih organizirancev. Med svojim obiskom Je mogel zvezni tajnik ugotoviti, da je počitniška kolonija v San Terenziu zares na prekrasnem mestu in da nudi mladim gostom vse, kar je potrebno za ptijetno bivanje. Zgodilo se je to pot prvič po priključitvi Ljubljanske pokrajine h Kraljevini Italiji, da se Je skupina slovenskih otrok podala na uživanje počitnic na obalo našega morja. In povsem naravno je bilo, da so prvi morali biti prav mali organizirana GILLa, med njimi pa najbolj zaslužni in najbolj potrebni. To ponovno potrjuje, ako je za to sploh treba dokaza, da Je pozornost režima za doraščajočo generacijo zelo velika in da se ne ustavlja niti v sedanjih izrednih prilikah. Na tisoče poletnih kolonij Uktorske mladine na gorah ali na obalah najlepšega izmed polotokov živi te dni svoje športno življenje v taboriščih e/j ob morju. Pomorska kolonija ljubljanskih otrok Je le ena izmed njih in prepričani smo, da bo število gostov prihodnje leto. ko bodo za nami sedanje prilike, neprimerno višje in da bo tako bolj razširjeno in poglobljeno skrbstvo za zdravje malih Slovencev. To je eden izmed ciljev režima v zaščiti rase: razširiti vedno bolj v globino in šit ino, zlasti glede najbolj potrebnih slojev ljudstva, blagodejno zaščito. Zvezni tajnik se je dolgo zadržati v koloniji San Terenzio v spremstvu zaupnice ženskih Fašijev v La Spezii ter zveznega podpoveljnika GILLa v La Spezii in si je pri tem ogledal vse naprave lepe vile, uporabljene za kolonijo in primerno v vseh podrobnostih opremljene, tako v sobah kakor v Jedilnici. v spalnicah, igralnicah in glede vseh zdravstvenih naprav. Malčki, ki se zdravstveno prav dobro počutijo, so mu izkazali svoje sveže in veliko navdušenje s hvaležnostjo in so v zboru zapeli »Giovinezzo« in dve slovenski pesmi. Ko se bodo čez mesec dni vrnili v svoje domove, bodo ne le na zunaj rjaui in telesno utrjeni, temveč bodo medtem spoznali in še bolj vzljubiti Italijo. da je bil angleški general E. Gott ubit po svojem povratku s puščavskega otzemlja v Kairo. Dasi angleška agencija na objavila nobenih podatkov o načinu smrti angleškega generala., se j.e vendar s poučene strani zvedelo, da' je bil angleški general, poveljnik 13. britanskega armadnega zbora, ustreljen v nedeljo popoldne o priliki upora nekega indijskega oddelka, določenega za borbo na egiptskem bojišču. Med unorom je generala Gotta ustrelil neki indijski vojak. Gandhi in tovariši kot talci Lizbona, 11. avg. s. »Daily Mail«, ki razpravlja o dogodkih v Indiji, ni zadovoljen z nastopom vlade proti Gandhiju in drugim voditeljem protiangleškega gibanja. Gandhi in njegovih 250 pripadnikov, piše list, ki so glasovali za resolucijo, da morajo Angleži zapustiti Indijo, bi morali biti takoj deportirani in zaprti v zelo oddaljenem kraju, odkoder ne bi mogli več imeti zvez z Indijo. Imeti bi jih morali za talce, ki naj bi jamčili za zadržanje vseh, ki so pripadaiki njihove ideje. Bitka pri Salomonskih otokih Američani so izgubil* 28 ladij in 41 letal Sanghaj, 12. avg. d. Vsa poročila, ki prihajajo o vojaškem položaju na Salomon-skih otokih, kažejo, da se je ponesrečil iz-krcevalni poizkus ameriških čet na otoku Tulagi v Salomonski skupini. V odločnih borbah je tamkajšnja japonska vojaška posadka ameriške čete zavrnila še pred izkrcanjem ali pa uničila oddelke, ki jim je po težkih žrtvah uspelo stopiti na kopno. Ameriški transportni parniki, ki so pripeljali čete, eo bili potopljeni. Končnih rezultatov bitke pred Salomonskim otočjem še ni na razpolago, vendar se lahko z vso zanesljivostjo trdi, da so že dosedanje borbe dovedle do uničujočega poraza ameriških in britanskih pomorskih in letalskih sil. Madrid, 12. avg. s. Španski tisk, ki komentira severnoameriško akcijo pri Salomonskih otokih, piše, da bo njen neuspeh gotovo imel za posledico demoralizacijo v Ameriki in Angliji ne samo zaradi hudih zgub, temveč predvsem zaradi tega, ker se je jasno pokazalo, da sile trojnega pakta razpolagajo povsod po svetu s sredstvi, s katerimi lahko preprečijo in pretvorijo v katastrofo vsakršen poskus take vrste. Nadaljnja iluzija demokratov se je tako zrušila pred stvarnostjo. Kot prvi dokaz tega dogodki pri Salomonskih otokih niso tolažba za London in Washington v času, ko Rusija preživlja izredno kritično dobo in se položaj v Indiji strahovito slabša od dneva do dneva. Tokio, 11. avg s. Japonski mornariški opazovalci komentirajo izjave ameriškega admirala Kinga o bitki pri Salomonskih otokih in poudarjajo, da gre za pripravo ameriške javnosti na najhujše, na poraz anglo-ameriške mornarice, ki- je, kakor je bilo uradno razglašeno z japonskim vojnim poročilom, izgubila 28 ladij in 41 letal. Admiral je moral priznati, da so zavezniki izgubili vsaj 1 križarko, dočim sta bili 2 križarki, 2 rušilca in 1 transportna ladja poškodovani. To naj bi bil samo uvod v hujše vesti, kajti King je rekel, da so operacije pri Salomonskih otokih še v teku. Tudi Avstralija je ostala brez pomoči Buenos Aires, 11. avg. s. Moralni, politični in vojaški položaj Avstralije označuje že soglasno nezaupanje v pomoč, ki sta jo Anglija ln Amerika obljubili, pa ne izvršili. V to pomoč nihče več ne verjame. Neki dopisnik lista »Times« opozarja na nerazpdloženje, ki ga je povzročil v avstralskih krogih članek lista »New York World Telegraph«, v katerem se brez ovinkov trdi, da zaradi sedanjih razmer ni mogoče več dobavljati in pomagati Avstraliji. List piše, da Avstralija upravičeno zahteva pomoč, toda priznava tudi, da sta Roosevelt in Churchill gotovo spoznala, da je pomoč kje drugje še bolj potrebna in je zaradi tega prepustitev Avstralije same sebi upravičena. Pred meseci sta Angliji in Amerika žrtvovali Birmo in Kitajsko, nista branili vzhodnih otokov in Aleutskega otočja, vse to zaradi tega, da bi pomagali in oskrbovali Avstralijo, kakor so trdili. List pa nikakor noče verjeti domnevne vojne razloge Angležev in Američanov ter ugotavlja ob zaključku, da obstoja veliko nerazumevanje potreb Avstralije. čeprav je Amerika mnogo prispevala k' obrambi Avstralije, ni dvoma, da sloni glavno breme obrambe še vedno na ramah Avstralcev, in je zmotna domneva, da so bile storjene na drugih frontah velike žrtve za zagotovitev obrambe Avstralije. Podobno prepričanje izraža dopisnik »Time-sa« iz Melbourna, ki izjavlja, da Avstralci niso dobili niti letal in ne drugih vojnih potrebščin ter so zaradi tega zelo razočarani. Lizbona, 11. avg. s. Iz Londona poročajo, da se je mudil kontraadmiral Bird na Novi Zelandiji v tajni misiji. Po poročilu iz Aucklanda je svaril pred pretiranim optimizmom in izjavil: Izvršiti moramo nadčloveške napore za likvidacijo sovražnika. Gospodarstvo Pravila Združenja trgovcev odobrena Vojna na Kitajskem Tokio, 11. avg. s. S fronte v Cekiangu se doznava, da so se na južnem področju vzdolž železnice Čekiang-Kiangsi operira-joče japonske sile polastile velikega vojnega plena. Na terenu, kjer je prišlo do spopadov, so našteli 496 sovražnih trupel. 7. t m. so japonske sile zasedle Siacov in Paovkaj, potem ko so uničile močne sovražne skupine in razdejale vojaške objekte na tem področju. Uspelo argentinsko notranje posojilo Buenos Aires, 11. avg. s. Previdno in pametno politiko vlade, ki jI je uspelo v tem težkem trenutku mednarodnega življenja z močno roko zavarovati interese držav«, odobravajo vsi sloji prebivalstva. Nov dokaz skladnosti razpoloženja med voditelji naroda in ljudstvom je uspeh notranjega posojila za pol milijarde lir. Ta> vsota je bila podpisana v teku dopoldneva danes in je moralo finančno ministrstvo izdati nadaljnje vrednostne papirje v istem znesku, ki so bili podpisani v nekaj urah. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odobril pravila Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine. Zadevna odločba je bila objavljena v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« dne 12. t. m. Pravila vsebujejo v glavnem naslednje: Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine vključuje vse trgovce v pokrajini. Včlanjeno je v Pokrajinski zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Naloga združenja je, da skrbi za splošno zaščito včlanjenih strok v skladu s splošnimi koristmi pokrajine, da preučuje in rešuje gospodarska in socialna vprašanja, zadevajoča te stroke, da začenja na osnovi pooblastil, ki mu jih da od primera do primera Pokrajinska zveza delodajalcev, pogajanja o sklenitvi kolektivnih delovnih pogodb in sporazumov za ureditev kolektivnih gospodarskih' odnošajev, zadevajo-čih včlanjene stroke, da pospešuje, sproža in podpira vsakršno pobudo za pomoč, za strokovno nravstveno in narodno vzgojo članov, da skrbi za ustanavljanje strokovnih šol, da imenuje ali predlaga predstavnike včlanjenih strok v vse svete, ustanove in organe. Člani člani so po svojem svojstvu vsa trgovinska podjetja v pokrajini, članstvo obvezuje na spoštovanje teh pravil in drugih navodil. Kdorkoli želi v pokrajini poslovati kot trgovec, mora vložiti prošnjo za vpis pri združenju, ki jo pošlje Zuezi delodajalcev. Tuja podjetja, ki imajo sedež v Ljubljanski pokrajini najmanj že 10 let, se sprejmejo kot člani, toda njih zastopniki ne morejo priti v vodstvo in zastopstvo. Članstvo preneha le hkratu s podjetjem, člani so dolžni dajati združenju vsa obvestila, poročila in podatke, ki bi jih zahtevalo v okviru svoje pristojnosti ali po nalogu nadrejenih organov. Taka sporočila morajo ostati zaupna, člani niso le dolžni spolnjevati kolektivne pogodbe in gospodarske sporazume, sklenjene od Zveze delodajalcev ali z njenim pooblastilom od združenja, temveč morajo tudi obveščati združenje o vseh sporih med njimi in njihovimi uslužbenci. Stiki v prid članstvu z delavskimi združenji se smejo vzdrževati le preko združenja in zveze. Sindikati člani se uvrste v sindikate, ki združujejo člane iste vrste delovnosti. če niso včlanjene niti tri tvrdke, izvršujoče določeno vrsto obrti, se ne ustanovi posebni sindikat, temveč se združijo v sorodni ali splošni sindikat. V področje sindikatov spadajo zlasti: skrb za sprejemanje članov, skrb za pogajanja o sklenitvi kolektivnih delovnih pogodb in kolektivnih gospodarskih sporazumov, odločanje o vseh vprašanjih, ki bi jim jih predložilo združenje v pretres, imenovanje predstavnikov sindikatov v organe združenja in zveze in v ustanove ali organe in komisije, odrejanje disciplinskih ukrepov, skrb za strokovno izobrazbo članov. Predsednika sindikata voli skupščina za tri leta. Njegovo izvolitev mora odobriti predsednik zveze. Skupščino sindikata sestavljajo vsi člani sindikata. Skliče jo vsaj enkrat na leto po odobritvi predsednika združenja in po zaslišanju predsednika zveze predsednik sindikata. Vsak udeleženec skupščine ima pravico na en glas. Skupščina odloča med drugim o sprejemanju članov in o disciplinskih ukrepih, kar pa skupščina na zahtevo predsednika sindikata in po zaslišanju predsednika združenja prenese na predstavništvo največ 12 članov, izvoljenih iz skupščine. Organi združenja Predsednika združenja izvoli svet, Izvolitev pa mora odobriti Visoki komisar. Ča Visoki komisar odobritev prekliče, funkcija preneha. Predsednik ostane na svojem mestu tri leta. Svet je sestavljen iz predsednika, dveh podpredsednikov in predsednikov sindikatov,, ustanovljenih v okviru združenja. Svet se sestane enkrat na leto na redno zasedanje, na izredno pa, kadar to smatra za umestno predsednik ali pa to zahteva najmanj tretjina članov. Za sklepčnost sej sveta je potrebna ob prvem sklicanju prisotnost najmanj polovice članov. Pri drugem sklicanju, ki se lahko določi na eno uro po prvem, je seja sklepčna ob navzočnosti vsaj četrtine članov sveta. Za veljavnost sklepov je potrebna absolutna večina glasov prisotnih. Ob enakosti glasov odloči pri javnem glasovanju predsednikov glas. Naloga sveta je zlasti, da izvoli iz svojih vrst člane izvrševalnega odbora, da izvoli vsaka tri leta nadzorni odbor treh članov in dveh namestnikov, da sklepa najpozneje do 30. aprila vsakega leta o poslovnih in finančnih poročilih predsednika in izvrševalnega odbora in o zaključnih računih združenja, da sklepa o spremembah teh pravil, ki jih je predložil svetu zveze ln pristojnim organom Visokega komisariata v odobritev, da voli predsednika m dva podpredsednika združenja. Izvršni odbor je sestavljen iz predsednika združenja, obeh podpredsednikov in največ osmih drugih članov, ki jih izvoli svet. člani izvrševalnega odbora ostanejo na svojih mestih tri leta. Na povabilo predsednika združenja lahko prisostvujejo sejam predsedniki sindikatov, ki niso člani izvrševalnega odbora, ali drugi predstavniki sindikatov. Izvrševalni odbor sklicuje predsednik vsaj vsake tri mesece. Naloga izvrševalnega odbora je: sklepanje najkasneje do 30. septembra vsakega leta o proračunu združenja, sklepanje o smernicah za kolektivne delovne pogodbe in sporazume o ureditvi kolektivnih gospodarskih odnošajev, izrekanje disciplinskih ukrepov, predlaganje ali imenovanje predstavnikov združenja pri ustanovah, organih ali komisijah, izdelovanje predlogov za ustanovitev krajevnih uradov pri poverjeništvih zveze, ki jih je predložiti zvezi v odločitev. V nujnih primerih opravlja izvrševalni odbor vse posle sveta. Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov in dveh namestnikov, ki jih imenuje svet za tri leta. člani nadzornega odbora prisostvujejo po svojem položaju sejam sveta in izvrševalnega odbora. Zfasti mora nadzorni odbor nadzorovati upravno poslovanje združenja, prisostvovati sestavi proračunov in računskih zaključkov in pred- lagati svetu letna poročila o poslovanja združenja. Proračuni m računski zaključiti V začetku vsakega proračunskega leta mora predsednik predložiti svetu in izvrševala emu odboru v odobritev od nadzornega odbora podpisani in predpisno dopolnjeni imovinski izkaz združenja. Izdatki združenja se delijo na obvezne in neobvezne. Neobvezne izdatke lahko odobri predsednik z odobritvijo najmaftj dveh članov nadzornega odbora, a skupaj nikakor ne smejo presegali letno 2o% dejanskih rednih dohodkov združenja. Ti neobvezni izdatki morajo biti namenjeni le občekoiist-nim poslom ali storitvam v korist strok, ki jih zastopa združenje. Najkasneje do 30. septembra vsakega leta mona izvrševalni odbor združenja hkratu s proračunom sestaviti tudi predloge o prispevkih za naslednje leto, ki se morajo predložiti organom Pokrajinske zveze delodajalcev in jih ta pošlje v odobritev Visokemu komisariatu. Disciplinski predpisi Predsednik sindikata sme izreči ukor članom, ki bi kršili dolžnosti dobrih državljanov, če se ne bi pokoravali določilom kolektivnih delovnih pogodb ali bi kakorkoli ne spolnjevali dolžnosti, naložene jim s temi pravili, s predpisi, navodili in sklepi sindikata in nadrejenih ustanov, član ima pravico, da se zoper ta ukrep pritoži na skupščino sindikata. Skupščina sindikata sme začasno, največ pa za oobo treh mesecev, razrešiti izvrševanja slehernega društvenega delovanja člana., ki bi kršil dolžnosti, katere mu nalagajo državni zakoni in pravilniki, ta pravila in navodila in sklepi sindikata in nadrejenih ustanov, ali ki bi se kljub ukoru ne pokoril njemu morda dairim navodilom ali ki bi ponovno zagrešil kršitve, zaradi katerih mu je že bil izrečen ukor. Preden se izreče začasna razrešitev, se morajo članu sporočiti obdolžLtve s priporočenim pismom, če bi bil zoper člana uveden soini kazenski postopek, mora predsednik sindikata po uradni dolžnosti izreči začasno razrešitev do razglasitve končne sodbe, ako je bilo izdano zaporno povelje. Predsednik združenja sme na predlog skupščine sindikata po zaslišanju izvrševalnega odbora izreči: denarno globo do največ 1000 lir, izključitev člana od uživanja morebitnih ugodnosti v korist stroke, dokončno razrešitev od vsakršnega društvenega delovanja glede člana, če je ponovno zagrešil dejanje, zaradi katerega je že bil disciplinsko kaznovan ali če so dejanja posebno težka, če je pravomočno obsojen in ima ta sodba za posledico trajno izgubo pravice do opravljanja javnih služb ali zaščitni nadzor, če je zagrešil nečastno dejanje ali kakršenkoli drug prekršek, ki dokazuje nezadostno narodno zavest ali nezadosten nravstveni čut, ki ga spravljajo v protislovje s splošnimi smernicami vlade. Pr.Eadeti član ima pravico, da se zoper zgoraj navedene ukrepe pritoži na predsednika zveze in v zadnji stopnji na organe Visokega komisariata. Če bi vodje sindikatov ponovno zagrešili dejanja, zaradi katerih ao bili disciplinsko že kaznovani ali bi zagrešili moralnim in materialnim koristim organizacije škodljiva ali nečastna dejanja, pokazali nedostajanje nravstvenega čuta ali narodne zavesti ali bi se sicer izkazalo njih ravnanje nezdružljivo z njihovim položajem, odloči izvrševalni odbor združenja, ali jih je naznaniti predsedniku zveze, ki ukrene potrebno v smislu zvezinih pravil. Spremembe teh pravil lahko predlagajo predsednik, izvrševalni odbor ali tretjina članov sveta združenja. O predlogih za spremembo mora sklepati svet in zadevni sklepi niso veljavni, če niso sprejeti z večino, ki šteje vsaj polovico članov sveta z glasovalno pravico. Tako sklenjene spremembe se morajo predložiti v preučitev svetu Pokrajinske zveze delodajalcev, ki lahko zahteva, da se popravijo, kakor se zdi njej umestno, in jih nato zveza pošlje v odobritev Visokemu komisariatu. Gospodarske vesti — Promet z netipiziranimi in tipiziranimi tkaninskimi in oblačilnimi izdelki. Z okrožnico Visokega komisariata 20. maja letos je bilo odrejeno, da je medsebojni promet z netipiziranimi tkaninskimi in oblačilnimi izdelki med grosisti in grosisti in pa detaj-listi In detajlisti prepovedan, promet s tipiziranimi izdelki pa dovoljen. Ta okrožnica se izpreminja toliko, da je za naprej prepovedan tudi promet s tipiziranimi tkaninskimi in oblačilnimi izdelki med grosisti ln grosisti in pa detajlisti in detajlisti. = Iz trgovinskega registra. Vpisala se je tvrdka »Jugoles« Industria Legnami, Societš. a g. 1. — »Jugoles«, lesna industrija, družba z o. z. v Ljubljani. Tvrdka se je vpisala zaradi prenosa sedeža iz Črnomlja v Ljubljano. Doslej je bila vpisana pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Novem mestu. Nase gledališče drama četrtek, 13. avgusta: zaprto Petek, 14. avgusta: zaprto Sobota, 15. avgusta: ob 17.: Kcvarstvo in ljubezen. Izven. Cene od 10 lir navzdol Nedelja, 16. avgusta: ob 17.30: Učiteljica. Izven. Cene od 10 lir navzdol SchiSler: »Kovarstvo in ljubezen«. Ponovitev bo v Drami v soboto 15. t. m. ob 7. Igrali bodo: Predsednika — Levar, Ferdinanda — Verdonik, Kaiba — Peček, Lady Milfordovo — Mira Danilova, Wurma — Nakrst, Miiller — Gregorin, njegova žena — Polonca Juvanova, Luiza — Ančka Le-varjeva, Knezov k»mornik — Raztresen, Zofija — Juga Boltarjeva. Za predstavo veljajo zelo znižane cene od 10 Lir navzdol. P. n. gledališko občinstvo opozarjamo, da je predprodaja vstopnic za tekoče dramske predstave tudi v teh tednih, ko Opera ne vprizarja predstav, v opernem gledališču vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19. V Drami so vstopnice v prodaji samo pol ure pred pričetkom predstave. naročnino! je vojaško poveljstvo dalo nabiti plakate, da je nevarnost odpravljena in naj se meščani blagovolijo pomiriti. Sele po razsulu Avstrije se je tudi tod začelo pravo zidanje in stalno naraščanje hiš ob cestah ln v okolici. Nastalo je mikavno predmestje, Imenitne vile ln hiše in šolske palače, Id so mestu v čast. Vse kaže, da bo Imela Ljubljana v to smer še lepo bodočnost. E Josin Ko cveto podleski in korčki Ljubljana, 12. avgusta Kakor se vrte krila mlina vetrnika, zdaj hitreje, zdaj počasneje, tako nam potekajo naglo alj pa polagoma, kakor si jih pač z lepimi doživetji in trenutki podaljšamo, dnevi, porajajoč se iz večnosti in toneč zopet vanjo, podobni drug drugemu, toda nikdar enaki. Ni še dolgo tega, ko si je priroda nadela svoj pomladni lišp. nedavno še nas je čas zazibal v toplo, razk šn poletje in že se znatno skrajšuje vsakdanja pot Daždboga na sinjem oboku, pcr letna doba je prekoračila svoj vrhunec in se polagoma, vendar neizogibno, nagiba k svojemu zatonu, saj je po večnih zakonih stvarstva v začetku vsega bitja in v spo-četku slehernega žitja zapopaden tudi njegov konec. 2e vzhaja kralj neba obenem s Siri jem, največjo zvezdo v ozvezdju Velikega psa, ki ga vidimo le pozimi, ko spremlja božanskega lovca Oripna na lov. Ker je Sirij zelo velik in svetal, so modrijani jutrovih dežel že v davni preteklosti pripisovali času. ko vzhajata Sirij in Sonce istočasno, vročino malega in velikega srpana ter imenovali to dobo pasje dni. Vzrok vročine pa seve ni Sirij, saj je predaleč v vsemirju, da bj mogli njegovi žarki ogrevati našo oblo. Mati Zemlja nas je obdarovala z dobrotami, nas oskrbela s potrebami vsakdanjosti, zaradi tega ji gre spoštovanje kakor rodni materi. Obe skrbita pod vplivom višje sile z enako doslednostjo in ljubeznijo za svoje potomstvo. Spoštujmo ju! — Po tem spoštovanju spoznamo tudi višino lastne srčne omike. Kjer ni tega spoštovanja. kjer se vzvišeno in sveto ime zlasti rodne matere surovo zasramuje, kjer se ne prizna materi veljavnost in ugled, tam manjka osnovna strogorednost, ki se začenja prav pri poslušnosti nasproti materi, ob enem nam pa razodeva tako dejstvo nravstvene pomanjkljivosti, ki vodijo sčasoma v propast. In zdaj se darežljiva mati Zemlja pripravlja k zasluženemu počitku. Kakšna razlika med Barjem pred košnjo in po njej. Prej košata ravan, vse prikrivajoča z visokim biljem, je zdaj • z otavo pregledna, sočnozelena, zmerno pisana planjava. Na zeleno podlago je božanska vezdlja uvezla raznobarvne vzorce. Skrlat postavne, vej-nate, klasastocvetne krivenke (Lythrum) valovi ponekod nalik rdečemu morju pod rahlimi sunki podsončnika, ali se pa zib-Ijejo rdečim svečkam podobni klasi ob potokih in jarkih, kjer se jim pridruži še kaka prijazno kimajoča potočnica, spomin na rajske dni velikega travna, ko je pre-tkala njena modrina vse obale vodic. Na robeh jarkov se peni belkasta lakota z majhnim, zato pa tem obilnejšim cvetjem. Travniki se belč in rumene od neštetih kobulnic, podobnih okroglim čipkam, vdelanim v zeleno tkanino. Pa tudi osatnic-vodenik ne manjka, vprav značilne so za otavo. Vmes se plaho pomeša še rdeče-glava detelja, kaka zvončnica in zlatica, kak klinček, na poteh nas pa pozdravlja z obilnimi cveti svetiooki potrošnik (ciko-rija). Dovolj barv, a vendar ni več tistega pisanega razkošja, ki ga pričara le zala Vigred. Kmalu bodo pokosili tudi otavo, ponekod prej ponekod kasneje. Pri nas ne kosijo otavčiča ali vnuke; kar zrasle po otavi, popa se živina. To vč neki prefriganec rastlinskega rodu, zato naglo, čim čuti, da je otava pospravljena, pomoli svojo belovijoličasto glavico iz zem-je, se ozre na vse strani, se vzravna in vzcveti, posamič, v skupinah, mestoma se pa polasti kar vsega travnika. Ljubki naš jesenski podlesek je to, sel jeseni. Iz ugledne družine limbarske je, oddaljen bratranec modrega pomadanskega pod-leska (Crocus), ki pokriva, mestom^ na gosto, podlesna tla in se pojavlja med prvimi otročiči boginje Vesne. Dočim ima ta lepo zavarovano stebelce in lepe vitke liste, je naš jesenko brez obleke, brez listov; gol in nag stoji revček, premražen po hladnih nočeh pod milim nebom. Svetlovijoličast in dobro vaden privablja žuželke, ki mu olajšajo spočetje, a prepozno je že za razplod; deževje in zgodna slana mu utegneta uničiti plod. Zato čaka plodnica v zavetju matere Zemlje od jeseni do zgodnje pomladi: te dni požene svoje precej široke, suličaste, š mamici podobne liste, med katerimi se razvije plod v obliki majhnega mešička, ki dozori še pred prvo košnjo in ki mu veter in ptice raznašajo seme, zagotavljajoč mu obilen zarod. Ker je na pomladnih listih jesenskega podleska vedno obilo rdečemarogastih žuželk, so mu nadeli malo spoštljivi priimek ušivec, — svet sodi pač vedno po vnanjostL Na tem primeru in na mnogih drugih se nam razodevajo čudežna pota, ki jih ubere priroda, da bd zajamčila svojim bitjem zanesljiv obstanek. 2e so se odeli holmi in gore okoli Barja s prozornimi, modrosivimi tenčicami, ki jih ne odlagajo niti ob sončnem dnevu. Na njihovih podnožjih se pa sončijo žlahtni, vonjavi korčki ali bogove žličice (Cycla-men), vitezi med jesenjaki, saj jim leži ob nogah srčasti ščit v obliki ploščatih listov. Z visokih planin, ki jim kraljuje Ded, tako vsaj so stari Slovenci nazvali Grin- tovec, piha Stribog ie dokaj robato. Temu se umikajo razni krilate i, ki so prepevali in gnezdili v višjih legah. Skoraj neopa-ženo potujejo v majhnih jatah. V krajših skokih prijadrajo z Gorenjskega. Danes še na Barju, so jutri morda že v Planini, naslednje dni na Goriškem, kjer se v toploti poraja še obilo majhnega frfotajočega sveta, ki je v tem času pri nas že bolj razredčen. Zato je utihnilo gostolenje in petje, ki je doseglo svoj višek za časa gnezditve. Davno že so gnezda prazna malčki so šli s trebuhom za kruhom. Minila jim je najlepša doba otroških dni, nikdo ne skrbi več zanje, že občutijo trdote življenja. Le blago sončece jih ogreva, zavoljo tega gredo za njim. Pomlad tone v poletje, poletje v jesen. Tako je tudi naše življenje, ki vzklije, vzkipi in pojema, zdaj hitreje, zdaj počasneje, slično kakor se vrte krila mlina vetrnika pod silo vetra z menjajočo se brzino, dokler jih ne zajame brezvetrje, tišina. mir. Protižidovska razstava v Zagrebu Kakor druge države v srednji in jugovzhodni Evropi, se je tudi Hrvatska sistematično lotila reševanja židovskega vprašanja. Bilo je to tem bolj potrebno, ker je bila Hrvatska med vsemi jugovzhodnimi pokrajinami skoro najbolj prežeta po ži-dovstvu. To se ni izražalo toliko v številčni moči Zidov, kakor v njihovem gospodarskem vplivu in sploh njihovi vlogi v javnem življenju. Ob ustanovitvi Neodvisne Države Hrvatske je živelo na njenem ozemlju okrog 40.000 Zidov, od tega več ko tretjina v Zagrebu. Zelo močni židovski postojanki sta bila dalje Osijek in Sarajevo, brez Židov pa ni bilo tudi nobeno drugo mesto in le redko katero drugo večje naselje. Lahko se reče, da je bilo vse gospodarstvo na Hrvatskem v rokah Zidov ali vsaj pod njihovim odločujočim vplivom. Izvajali so lahko na ta način pritisk na vse sloje prebivalstva, ki zaradi tega ni moglo dobiti jasne slike o vlogi židovstva na Hrvatskem. Da bi širša javnost mogla pravilno soditi, je preprečevalo tudi dejstvo, da so bila pod židovskim vplivom tudi vsa glavna propagandna sredstva, zlasti časopisje in radio. Po ustanovitvi Neodvisne Države Hrvatr ske je novi režim tudi za reševanje židovskega vprašanja uporabil Poglavnikovo načelo: »Na ljutu ranu ljuta trava«. Da bi se čim širša javnost poučila o potrebi temeljitega očiščenja, o njegovi koristnosti in njegovih metodah, je informativni in propagandni urad pri predsedstvu vlade organiziral veliko protižidovsko razstavo, ki je bila najprej prikazna v Zagrebu in roma sedaj že več tednov po vseh večjih krajih Hrvatske. Protižidovska razstava obsega štiri glavne dele. Prvi je posvečen židovstvu v splošnem in opozarja med drugim na nekatere nauke talmuda, židovskega sv. pisma. Te nauke tolmačijo mnogi tako, da Zidu ni treba imeti nikakih moralnih ob-zirov do pripadnikov drugih ver in drugih narodnosti. Tako so n. pr. nazorno prikazani izreki iz talmuda: »Posest Goimov (Nežidov) je kakor puščava; vsak si jo lahko prilasti« ali: »Goimi so ustvarjeni, da služijo Zidom« itd. Razstava s slikami, statistikami in besedilom dokazuje, da so se ravnali Zidje po teh navodilih tudi v moderni dobi Drugi del razstave prikazuje zgodovino židovstva med nežidovskim narodom, pri čemer je seveda posebna pozornost posvečena Hrvatski. Prikazano je priseljevanje Zidov od rimskih časov do znanega tolerančnega patenta cesarja Jožefa II. ter njihov razmah v preteklem stoletju in zlasti po prva svetovni vojni. Zide so imeli na Hrvatskem že za časa domačih hrvatskih kraljev pred več ko tisoč leti. Iz prve polovice 9. stoletja so znani ostri ukrepi kralja Tomislava proti židovskim in saracen-skim trgovcem s sužnji. Večinoma so se Zidje takrat, sredi srednjega veka, do-seljevali preko Soluna, deloma pa tudi preko drugih primorskih mest Vsi ti Zidje so dobili naziv »španjoli« ali »španski Zidje«, ker je bil največji naval doseljencev v letih, ko so Zide izganjali iz Španije. Židovsko udejstvovanje v hrvatskih krajih je kmalu zavzelo take oblike, da je vzbujalo naraščajočo nejevoljo prebivalstva in je bil ogrsko-hrvatski kralj Andrej IL prisiljen v začetku 13. stoletja (L 1222 in 1233) izdati dve »Zlati buli« z ostrimi ukrepi. Ti dve bula se smatrata za prve hrvatske protižidovske zakone. Zanimivo je, da vsebujeta že mnoge odredbe, ki se sedai po sedmih stoletjih, ponavljajo v sodobni židovski zakonodaji. Med drugim po določbah teh bul Zidje niso smeli biti v državni službi, ne zakupniki davkov, ne prodajalci soli. Stanovati so smeli le v določenih mestnih predelih jn nositi so morali obleko ali znamenje, po katerih jih je bilo mogoče takoj spoznati za Zide. Poroke med Hrvati in Zidj so bile prepovedane in neveljavne. V sledečih stoletjih so se ukrepi proti Zidom na Hrvatskem ponavljali v raznih oblikah, deloma kot državni zakoni, deloma kot sklepi raznih mestnih uprav. Leta 1729. je bil izdan zakon, ki je prepovedal vsako nadaljnje doseljevanje Zidov. Tu in tam so tudi skušali že stare priseljence odseliti, vendar pa hrez posebnega uspeha, ker so jim zapirale vrata vse sosedne države. Nadaljnje priseljevanje Zidov pa se je res ustavilo in se v večjem obsegu ni ponovilo, niti po že omenjenem tolerančnem patentu cesarja Jožefa II., ki je dal Zidom enakopravnost z drugimi državljani. Pač pa so se sedaj že priseljeni Zidje začeli seliti iz mest v vse večje kraje, kjer so bolj in bolj prevzemali v svoje roke vse gospodarsko življenje in se utrjevali v vseh donosnih poklicih. Po tem zgodovinskem pregledu prikazuje razstava v tretjem delu vlogo, ki so jo igrali Zidje na Hrvatskem v najnovejšem času. Med 20 največjimi denarnimi zavodi sta bila samo dva docela brez Zidov. V celoti ali vsaj deloma v židovskih rokah je bilo vseh 426 lesnih industrij. Od 196 gradbenih industrij jih je bilo nad 150 židovskih, od 14 živilskih industrij so bile 4 čisto židovske, 7 pretežno židovskih in le Eksc. F. T. Marinetti O Ekscelenoi Fiflippu Tommasu Mari-iet-tiju, ki je odšel kot prostovoljec na vzhodno fronto, objavlja »Kolnische Zeitung« daljši dopis srvojega rimskega poročevalca, kjer pravi: »Marinetti je znani vodja italijanskih futuristov in član Italijanske Akademije ki jd pripada od leta 1929. 2e v prvi svetovni vojni je bil odšel kot prostovoljec na fronto in je dobiil dve odlikovanji za hrabrost. Nato je bili med ustanovitelji Fašistične stranke z Mus^oMnijem aretiran in je mnogo pripomogel k razvoju Fašizma. V sliki in besedi je Marinetti že leta 1919 oznanjal potrebo italijanske narodne obnove. Visokošolska miladina ga je častil!a kot ognjevitega duha, ki je utiral nova pota v umetnosti io se je vnem.nl za dvig domovine. Futurizem. ki ga zastopa Marinetti, je v nasprotju s tistimi smermi, ki tnaličijo umetnost; usmerjen je docela patriotično. Marinetti ne zametuje starega, marveč vse, kar je zastarelo. Poveličuje tudi vojno, toda ne razdejaaja. temveč prevrat in prerod ■višjega človeka, ker mora marsikaj starega po prirodnem zakonu pasti, da pride novo na wsto. Marinetti poje pesem 20. stoletja, opeva stroj pni tem pa ne pozablja — in v tem je bistvena razlika med italijanskim futirrizrnom in tistim, kar imamo drugi za futurizem —, da stroj in tehn:ka kot taka nimata duše. marveč da jiih ie treba slaviti samo v službi naroda. Marinettiijeve pesmi se nam zdijo tuje, toda v njih je kljub nekoliko tujemu jeziku mnogo domoljubja. da lahko razumemo tudi to smer umetnosti, ker je pristna in italijanska. Za dvig Fašizma se je stari Ducejev tovariš boriil že pred 23 leti in to dela tudi zdaj, ko gre kot 661etnik na fronto.« 3 nežidovske. V 8 večjih alkoholnih industrijah je bilo med 21 ravnatelji 19 Zidov. Med 17 ravnatelji 10 največjih mlinov je bil samo en arijec. Podobne razmere so bile v drugih gospodarskih panogah, razen v mali trgovini in obrti, ki sta še ostali Hrvatom. V svobodnih poklicih so se Zidje najbolj udejstvovali kot advokati in zdravniki. Zadnji del razstave prikazuje protižidovsko zakonodajo na Hrvatskem, ki temelji na Poglavnikovem načelu, da »Zidje ne smejo z nikakim sodelovanjem vplivati na izgraditev hrvatske narodne in splošne arijske kulture«, in na njegovem navodilu, da je treba zdraviti »ljuto rano z ljuto travo«. »Revmatizem je civilizacijska bolezen« Pred tedni smo poročali, da so v Nemčiji ustanovili državni odbor za pobijanje rev-matizma. Državni zdravstveni vodja dr. Con ti je Imenoval za vodjo tega odbora prof. dr. Gčronnea lz Wiesbadna. Profesor Gčronne je dal novinarjem nekatere zanimive podatke o današnjem stanju raziskovanja obolenj na revmatizmu in o načrtih za pobijanje te razširjene ljudske bolezni. Zlasti v deželah severne Evrope je bilo zadnja desetletja clognano, da se revmatizem bolj ln bolj širi. Na Švedskem je bilo leta 1918 nič manj ko 9,1 % predčasno upokojenih uradnikov revmatikov, njih število pa se je do leta 1928 dvignilo na 12,4 •/». Zdravstvene oblasti so Izračunale, da boleha šestina vseh moških ln sedmina vseh žensk, Id prejemajo bolnifičnino, na revmatizma. Tudi v Nemčiji se opaža že vrsto let naraščanje teh obolenj, ni pa še zbranega zadosti statističnega gradiva o obsegu, v katerem je ta bolezen razširjena. Saški župni vodja je svojčas odredil, da morajo biti vsi za delo nesposobni revma-tiki pregledani od specialistov. Po sporočilih tovarniškega zdravnika Opelove tvrd-ke odpade na revmatizem 12 »/0 obolenj. »TI znaki so svarilni za medicino lh pozivajo zdravnike ln državo, da se natančneje pobavijo z revmatičnimi obolenji«, je rekel prof. Gčronne, vodja oddelka za notranja obolenja v mestni bolnišnici v Wies-badenu, ko se je vrnil od ustanovitve državnega odbora za pobijanje revmatizma v Berlinu. »Doslej še ni bilo opravljenega kaj mnogo dela na širokem področju te vse premalo upoštevane ljudske bolezni. V Parizu je bila 1925 ustanovljena Ligue Internationale contre le rheumatisme. Dve leti pozneje je začela večja družba zdravnikov v Nemčiji raziskovati revmatična obolenja.« O vzrokih revmatizma so zdravniki še različnih nazorov. Vedo, da nastaja bolezen z Infekcijami, predvsem zaradi slabega zobovja, pospešuje pa jo prehlad ln se bolezen lahko tudi deduje. Najbrž nosijo ljudje, ki jih napade revmatizem, kali že v sebi. Razširjenje revmatizma v zadnjih desetletjih d& slutiti, da gre za civilizacijsko bolezen. »S tega stališča bo ravnal novi nemški državni odbor,« je rekel profesor Gčronne. »Sodimo, da se bomo zoper revmo zaenkrat najuspešneje borili, če bomo še izboljšali higieno dela ln stanovanja, če bomo stalno nadzorovali zobovje ljudi in piopa-girali telesno utrjevanje. Vse, kar je telesu koristno, ga napravlja odpornejšega zoper trojno revmatično obolenje: zoper akutni in kronični sklepni revmatizem, zoper revmatizem mišičevja in zoper nevralgije med katere štejemo ishias.« Doslej so se zdravniki posluževali različnih načinov zdravljenja. Trpljenje kroničnih revmatikov se pogostokrat izboljša z zdravilnimi kopelmi posamezna kopališča so se usmerila nalašč v zdravljenje revmatikov. V drugi smeri zdravijo bolnike z dieto, s postno hrano, ki ni močno sojjena. Tudi ortopedično zdravljenje je v marsikaterem primeru uspešno. Toda noben način zdravljenja se ni izkazal učinkovit za prav vse revmatike. Po najnovejšem načinu dovajajo zdravniki v telo različna blažila — zlate preparate in injekcije Čebel-nega strupa — toda tudi ta zdravljenja ne učinkujejo brezpogojno uspešno pri vseh revmatikih. Popolnioma zanesljivega načina zdravljenja torej sodobna medicina še ni našla; raziskovanje revmatizma kaže še številne vrzeli. Najnujnejša naloga znanosti v tem pravcu je torej, da načrtno raziskuje potek obolenja v najrazličnejših primerih. Predvsem morajo specialisti opazovati številna lahka revmatična obolenja, kajti revmatizem se da v početku najbolj zanesljivo zdraviti. Ne sme se več prigodti, da bi se ljudje pol leta ali še dlje mučili z revma-tizrruom, preden gredo k zdravniku. O delu novega državnega odbora je rekel prof. G<§-ronne, da bodo v VBeh nemških deželah (žu-pah) ustanovljene posvetovalnice za revmatike. Na večjih klinikah bodo urejeni posebni oddelki. Dana je vsa možnost, da se bo marsikatera zagonetka revmatičnih obolenj rešila ob vzajemnem delovanju specialistov. Uspehi se bodo pokazali že v nekaj letih. Tetldna želja Milan se je peljal v počitnicah v Afriko. Na dan odhoda je prišla teta Liza. Prinesla je kaktus, čisto majčken kaktus. »Ali bi mi hotel storiti uslugo, Milan?« »Prav rad, teta.« »Tale mali kaktus kar noče in noče uspevati. Zato bi te rada prosila, da bi ga vzel za teden dni s seboj v Afriko. Morda bo tam doli okreval.« Spomini na staro LjttMjano Vič, Glince, Rožna dolina in ves ta okoliš je bil pred 70 leti glede hiš tudi še prav majhen. Ob Tržaški cesti, od tobačne tovarne, ki je bila sezidana pred dobrimi 70 leti, so imele Glince od nekdaj vabljive gostilničarske hiše, ki so jih Ljubljančani ob nedeljah popoldne pa tudi ob delavnikih dokaj pridno obiskovali, saj se je dobila tam vedno dobra »konkurenčna« kapljica, pečenka in gnjat. kar so ljubljanski purgarji od nekdaj šteli med prilastke zemeljskega paradiža . . . Pred 60 leti je zrasla ljudska šola, ki je bila še enonad-stropna in je za takrat popolnoma zadostovala. Danes pa ima Vič veliko moderno ljudsko in meščansko šolo. Zrasla je na oni strani ceste tudi župna cerkev s samostanom, sezidali so mnogo, prav mnogo hiš. tako da je postal Vič že sam pravo mestece. Rožne doline v današnjem smislu pred 60 leti sploh ni bilo; bili so samo travniki in nekaj polja. Na posestvu je bila edina mala nizka hiša v bližini Strelišča, zraven hiše so izdelovali opeko. Proti zahodni strani je v samoti žuborel potoček, kjer so se v poletnem času kopali predmestni otroci. Po regulaciji Gradaščice je pa potoček Izginil, ni ga več. Hiše so začeli zidati pred 50 leti in je bil razvoj prav nagel, še posebno po svetovni vojni. Danes je med vilami, hišicami ln vrtovi razpeljanih že nad dvajset cest. Trnovo, Krakovo, Mirje — ves ta znameniti starinski del pripada seveda že od nekdaj Ljubljani in vendar smo ga včasi imeli za okolico. Nič čudnega. Pred 70 leti je stala na Mirju ena sama hiša in skladišče, last znane stare zeljarske rodbine Jakopičeve po domače Matevžetove. Vse drugo so bili travniki in zelenjadni vrtovi, ki so jih prav pridno obdelovali Krakov-čani in Trnovčani. Na Mirju je bil proti Koleziji ves prostor precej nižji in močvirnat, tu je napeljana voda pozimi zmrznila, da so lahko lomili led in ga vozili v ljubljansko ledenico. Rimski zid je bil prej obraščen in ga je bilo prav malo videti. Ves kraj se je šele v zadnjih desetletjih dostojno razvil. Nastala je obsežna palača tehniške srednje šole, ki je danes jedro tehničnega študija in dela v Ljubljani. Okrog nje nastajajo novi zavodi in še vedno tudi nove vile. O Krakovem in Trnovem se je že mnogo pisalo, prav posebno sta ta očarljivi del Ljubljane poveličala župnik Ivan Vrhovnik in mojster Rihard Jakopič, a mojster Jože Plečnik je vmes posegel s svojo graditeljsko roko. Zato naj se tu pero ustavi in naj samo še priporoči vsakemu Ljubljančanu, da začne pogosteje obiskovati ta okraj, ki sam najzgovorneje pripoveduje o svojih nekdanjih in današnjih dneh. Mestni log je bil pred 70 leti kajpada tudi ves drugačen, kakor je danes. Staro kopališče »Kolezija« je bilo takrat čudovito preprosto. V hišici je bil še mlin in zraven hišice so stale lesene kabine za kopalce in ponujal se je skromen bazen. Pozneje se je kopališče izboljšalo, uredili so boljši bazen, okrog njega pa »Hribarjev gaj«. Staro kopališče za novi čas ni bilo več primerno, zato ga mestna občina popolnoma prenavlja. Od kopališča je držala čez travnike proti Viču le ozka stezica. Nikjer še ni bilo kake hiše. Na desno ob stezi smo se kopali v Gradaščici na prostem, na »Pasjem brodu« in »Folmondu«. Na prvem so se kopali starejši fantje, na drugem pa mali dečki, ki so prav pridno lovili rake. Dobro se spominjam mlajšega brata, ki je v počitnicah prebil marsikatero popoldne v vodi in nabral kar preeej rakov, še malo se ni bal posegati z roko v luknjo, odkoder je vlačil na dan prav lepe rake in jih prinašal domov, da jih je mati skuhala za okusno večerjo. Na Pasjem brodu so se kopali v vročih poletnih popoldnevih tudi vojaki. Prišle so cele kompanije in takrat se je morala mladina kar brž umakniti pred nagei. — Mali graben je bil tudi prav dobro obiskovan od otrok kakor od odraslih. Izkratka pred 70 leti je bil Mestni log idiličen kraj, samo travniki in mali gozdički so se razprostirali naokrog in veselo petje ptičev je odmevalo po vsem logu. Vse to je po svetovni vojni izginilo, sezidali so tu že mnogo hiš in napravili nove ceste, kar vse je harmonična dopolnitev Trnovega. Pripomniti moram le še, da je bil Mestni log pred 70 leti in tudi nekaj časa pozneje zavetišče raznih postopačev in njihovih to-varišic, ki jih je policija preganjala in zapirala na okrajnem sodišču. Neka taka nesrečnica je prišla pred pokojnega Cučka. Strogi sodnik je vprašal: »Kak posel Imate?« Odgovorila je: »Po štatvald' špaciram in štrikam«. Sodnik se je obrnil k pisarju šmalcu: »Schreiben Sie ,vlačuga«, fiinf Tage strengen Arrest!«. Policija je s strogim nastopom to taborišče popolnoma pregnala. Moste so bile pred 70 leti ne samo neznatne, marveč tudi jako oddaljene, ceste so bile hudirjevo blatne. Pred 50 leti je pa ob Zaloški cesti zrasla deželna bolnica, potem vojaška bolnica, vojaško oskrbova-lišče pozneje tudi gluhonemnlca iz imovine duhovnika in slovenskega pisatelja Holz-apfla. Prostor za gradnjo poslopja je kupila deželna vlada za 20.000 goldinarjev. Ko še nismo imeli tega zavoda, se je morala hoditi gluhonema mladina šolat v Avstrijo, v Linz. Tako se je torej pričel razvijati pred polstoletjem tudi ta del mesta, ki nam je približal Moste. Tudi v Mostah so jele rasti hiše. nastale so regulirane ceste in danes so Moste važen sestavni del Ljubljane, česar pred pol stoletjem še nihče ni slutil. Cesta proti Ježici je bila zasajena na obeh straneh z visokimi jagnedi, ki so jih pred 50 leti začeli sekati. Cesta je bila prašna, ob njej pa prav malo hišic. Sloveli sta od nekdaj gostilni »Pri Urbančku« in »Pri ruskem carju«. Izlet na Ježico je bil včasih kar velika partija Sčasoma so nastale razne hiše, posebno potem, ko so opustili skladišča za smodnik, zloglasni »pulferturn«. ki je bil stalna nevarnost za Ljubljano Seveda se dobro spominjam katastrofe leta 1917., ko je tu nastala huda eksplozija in je eno izmed skladišč zletelo v zrak. Stanovalci tedanje Dunajske ceste in Miklošičeve ceste so se hudo prestrašili in zbežali iz hiš. Eksplozije so sledile še nekaj dni v bližini skladišč, ker so bile razne bombe shranjene kar v lesenih barakah. Razburjenost se je polegla šele, ko Življenjska doba Od nekdaj so se filozofi in zdravniki ba-vili z definicijo življenja in smrti s posebnim ozirom na posamezna svojstva živih bitij, po katerih se živa bitja bistveno razlikujejo od mrtve snovi Važne značilnosti živih bitij sta predvsem razmnoževanje (razplod) ter menjava snovi. Težavna je definicija smrti, ki more biti le negativna in obstoja v ugotovitvi, da preneha ta ali ona značilna funkcija življenja. Niti pri človeku in večjih živalih ni mogoče točno določiti, katere funkcije naj ^e smatrajo kot značilne za življenje. Meja med življenjem in smrtjo v splošnem ni jasno določena. Navadno se smatrajo kot znak smrti, da preneha dihanje, utripanje srca ln reagiranje na dražljaje. Iz živalskega organizma, ki se po teh znakih smatra kot mrtev pa je mogoče izločiti še tkivo, čigar celice kažejo vse znake življenja, ki dihajo, se delijo in živijo. Tako izločeai kosi tkiva se dajo pod posebnimi pogoji ohraniti pri življenju še več let. Oživi jen je tkiva večtisočletnih mumij? Pred meseci so listi po vsem svetu poročali o senzacionalnih poizkusih južnoameriškega zdravnika Busse-Grawitza o oživ-ljenju tkiva davno umrlih ljudi ln živali. Prva taka poročila so že pred leti izšla v nekaterih medicinskih revijah (razprave o teh poizkusih so bile seveda objavljene z rezervo), po trditvah Busse^Grawitza je baje uspelo v določenih hranilnih tekočinah in pod določenimi pogoji oživeti celo tkivo tkiva in celic več tisoč let starih mumij in predpotopcih velikih živali. Celice takega tkiva naj bi znova pričele rasti ln se množiti. V zveži s temi poizkusi so nekateri smeli poročevalci celo govorili o oživljenju mumij. Po večletnih kontrolnih poizkusih v patoloških znanstvenih zavodih, Id so sedaj zaključeni, pa se je vendar izkazalo, da gre pri tem za poanotno tolmačenje pojavov, ki nimajo nič skupnega z oživijenjem tkiva. Sedaj po končanih poizkusih so ti Instituti objavili rezultate svojih poizkusov in te Objave so napravile konec »veliki senzaciji«. Busse-Grawitz je skušal znova uveljaviti teorijo svojega starega očeta patologa Grawitaa (Gredfsvvald) o nastanku celic iz neke osnovne substance, v kateri naj bi takore-koč spada življenjska podlaga ceHc (»Schlu-merzellentheorie«). Nevzdržnost te teorije je bila sedaj znova dokazana in se v znanstvenih krogih smatra kot dokazano, da so izsledki Busse-Grawitza zmotni. življenje tisočletnih semen Posebno zanimivi so tudi zrfanstveni izsledki glede življenjske dobe semen. 2e od leta 1933. se vedno znova pojavljajo trditve, da so vzklila zrna pšenice, ki so jih našli v grobnicah faraonov. Najbolj določeno je bila iznešena ta trditev glede vzkalitve pšenice, ki so jo našli pri odkritju grobov v dolini Indusa v bližini kraja Mohenjo-Daro. Zrna te pšenice naj bi vzklila še po 5000 letih. Ta poročila so vzbudila veliko presenečenje ne samo pri laikih, temveč tudi pri strokovnjakih, kar so bila iznešena tudi v resnih poročilih v zvezi z izkopa-njem grobov v dolini Indusa. Miinchenski profesor dr. Ludvik Fabricius si je nadel nalogo preučiti resničnost teh trditev in je prišel 6p ugotovitve, da te trditve ne morejo biti resnične. V obširnih objavah angleškega arheologa sira Marshalla, ni nikjer najti kakega poročila o vzkalitvi pše-ničnih zrn, ki so jih našli v petfcisoč let starih grobovih. Četudi je življenjska doba nekaterih semen izredno dolga, vendar doslej ni bilo mogoče nikoli ugotoviti, da bi se mogla pšenična zrna ohraniti pri življenju več stoletij, kaj šele več tisočletij. Vsako seme mora dihati, da se ohrani pri življenju. To dihanje pa je minimalno in najde semensko zrno, tudi če je zasuto v zemlji, Se vedno dovolj kisika, da se ohrani pri življenju. Teoretično zadostujejo rezervne snovi zrna, ki se potrošijo pri dihanju za več tisoč let Glede ugotovitve življenjske dobe semen so zaradi tegta merodajne le Izkušnje, ki pa kažejo pri raanih rastlinah velike razlike. Marsikatero seme (kakor n. pr. seme vrbe in topola) mora kmalu ko dozori najti možnost, da vzkali, med tem ko ostanejo semena drugih rastlin dolgo vrsto let pri življenju. To dokazujejo zlasti izkušnje, dobljene ko se posekajo stari gozdovi. Že prvo leto potem, ko je gozd posekan in pridejo sončni žarki do zemlje, kjer prej pri košatih gozdovih nI bilo pogojev za rast m vzkalitev, se pojavi bujno rastlinstvo. Zlasti zrastejo rastline, katerih seme na prenaša veter in jih prenašajo sa- mo živali, ki pa v enem letu ne morejo prenesti toliko semen, da bi bila površina posekanega gozda v prvem letu docela poraščena s takšni rastlinami, zlasti če v daljši okolici ni takih rastlin. Poizkusi so pokajzali, da se semena nekaterih vrst plevela vzdrže pri življenju več desetletij. V tej zvezi navaja prof. Fabricius tudi Izredno zanimivo ugotovitev, ki dokazuje, da se lahko seme nekaterih rastlin ohrani tudi tisoč in več let pri življenju. Starogrški rudnik Laurion je bil 1500 let docela zasut. Ko so rudnik znova odprli so z vso znanstveno previdnostjo vzeli iz rudnika zemljo in so poizkusili, če bo iz te zemlje pri ugodnih pogojih kaj vzklilo. In res so vzkalile rastline neke vrste maka, čigar seme je ležalo v zakopanem rudniku poldrugo tisočletje. Teoretično torej ni izključeno, da se ne hi ohranilo seme pri življenju tudi tisočletja. To pa še ne dokazuje da bi mogla vzkliti pšenica iz grobov faraonov a Ji iz drugih še starejših grobov. Pri takih poizkusih se je vedno izkazalo, da izvor do-tičnega semeaa ni bil zanesljiv in da gre za prevaro od strani domačinov, ki so pri izkopavanju grobov seme spretno podtaknili nI so mu dali še temnorjavo barvo, da bi zrna izgledala bolj pristna. V teku tisočletij namreč vsaka organska snov poogleni in ravno to dejstvo le dokazuje, da je tako seme že izgubilo življenje. Tudi v dolini Indusa so našli pšenico, ki je bila precej po-oglenela, kar sir I-T--navaja ▼ svojem poročilu. KAJ VEM? IKAJ ZNAM? Angleška nosilka letal »Eagle«, ki jo je nemška podmornica potopila 11. t. m. v zapadnem dela Sredozemskega morja. Ta nosilka letal je imela 22.600 ton in je bila zgrajena leta 1913. po naročila čilske vlade kot križarka »Almi-rante Cocrane«, preden pa je bila dograjena, jo je zaradi izbruha vojne prevzela britanska admiraliteta, ki je po vojni leta 1924 ladjo modernizirala in pre-gradila v nosilko letal. Po pregraditvi je ladja vozila z brzino 24 milj na aro in je imela 9 topov po 152 mm, 4 topove po 102 mm ter 12 protiletalskih topov po 47 in 40 mm. Posadka je štela 850 mož, na ladji pa je bilo prostora za 21 letal Politična matematika Razdeljevanje poŠte v nekem sprednjem kraju na egiptsld fronti V moji mladosti, pripoveduje Walter Grossmann iz Sonneberga v Turingiji, je gnezdilo v mojem rojstnem kraju ob ba-rini še nekoliko družinic štorkelj. Počutile so se tu prav dobro, enako kakor gosi m race, ki so zjutraj na vse zgodaj odhajale brez nadzorstva na daljna potovanja in so ob sončnem zahodu z gaganjem in vreščanjem ob vhodnih vratih zahtevale, naj jih spuste noter. Na vse strani so se razprostirala namreč širna močvirna ozemlja z mnogimi mlakami in ribniki, v katerih je žab, rib in podobne slastne živadi kar mrgolelo. Tudi na slemenu naše hiše Si je izbrala dvojica štorkelj svoj dom in za nas otroke je bilo vsako pomlad vel k dogodek, ko se je zopet vrnila, pripravila svoje gnezdo ter se je kmalu potem nekoliko mladičev z lačnim klepetom oglasilo čez rob gnezda. V naši hiši pa smo imeli hlapca, ki je bil vedno razpoložen za laakšne neumnosti. Nekega dne, ko je opazil, da je štorklja izlegla svoja jajca, si je izmislil nekaj norega. štorklja in samec sta bila slučajno odletela, tedaj je splezal na streho, pograbi1, jajca in jih nadomestil z račjimi jajci, štorklja je brez zle sjutnje valila dalje, ml pa smo čakali z napetostjo, kaj bo pozneje napravila s svojimi podtaknjenimi otioki. Končno so se račke izvalile, na strehi so se oglasili njih lačni glasovi, štorklja je sede3a v suhljadi in si je ogledovala ne-zaupno ter vidno zadeta te malčke, ki niso bili prav nič podobni štorkljam ter so prosjačili v nekem nerazumljivem jeziku za hrano. Nje samec očitno tudi ni bil spora- ! štorkljo zumen s temi nenavadnimi otroki, tekal je razburjeno po strehi sem in tja, klepetal vneto v svojo molčečo ženo ter zahteval po vsem videzu pojasnila. Toda gospa štorklja je gledala samo kakor omamljena v čudna bitja, ki so stopicala po njenem domu, in ni vedela kaj odgovoriti. Ko se zla sanja tudi naslednji dan ni razkadila in izrojenim otrokom niso zrasle daljše nege ter bolj našiljeni kljuni, je samec odletel. Cez nekaj časa se je vrnil v spremstvu dveh drugih štorkelj. Vse tri živali so se postavile dostojanstveno okrog gnezda, opazovale so in se posvetovale. Kazalo pa je, da ne morejo priti do nedvoumne sodbe o tem nezaslišanem primeru — čez kratek čas so spet odletele. Ni trajalo dolgo in tedaj so prileteli od vseh strani novi obiskovalci. Od vseh strani neba so prihajale štorklje, po dve, po tri, pristajale na vrtu in na travnikih. Čedalje več jih je bilo in končno se je zbralo na našem zemljišču toliko štorkelj, kolikor jih nismo prej še nikoli skupaj videli, a vse so morale prihajati od daleč, kajti v našem kraju samem sta bili le še dve gnezdi. Na svojih dolgih nogah so stopicale ptice naokrog, klepetale s kljuni, da je bilo kar hudo, zletele so od časa do časa na streho in zdelo se je, da imajo politični shod z vročo izmenjavo misli. Medtem je sedela nesrečna samica brez zanimanja ob svojih nepojmljivih mladičih in morda so ji rojile po glavi misli, kako neki je mogla pri vsej čednosti in sposobnosti zaiti v tako škandalozen položaj. Po večurnih debatah je zborovanje štor- Da ima v dogodkih svetovne vojne uporabljena matematika čedalje večjo ulogo, je razvidno že iz uradnih komentarjev, ki skušajo vedno pogosteje s primerjalnimi računi olajšati laiku umevanje velikanskih napredkov na bojiščih. Ogromne številke, ki navajajo potopitve ladij in obsežnost velikih obkoljevalnih bitk. razumemo v njihovem polnem pomenu šele tedaj, če jih premerimo ob bolj znanih dejstvih našega vsakdanjega izkustva. Po veliki delitvi dela v 19. stoletju so se matematiki čedalje bolj ločevali od empiričnih znanosti, dočim je bi matematik v prejšnjih časih istočasno astronom, fizik, geodet in bog ve še kaj. Te spremembe se zrcalijo tudi v zgodovini matematskega šolskega pouka. Nekoč so menili, da je glavna naloga matematskega pouka popolnoma formalno šolanje duha, izoblikovanje sposobnosti, s katero logično mislimo in prostorne stvari abstiaktno dojemamo. Šele ob koncu prejšnjega stoletja se je ponovno uveljavilo drugo naziranje, namreč to, da postane matematika učencem namesto znanosti brez mesa in kosti nekaj živega šele tedaj, če se ozira na prakso. Dr. P. Ziihlke, znani matematik iz Kasse-la, je opredelil matematiko v tem smislu kot »sposobnost, ki si jo pridobimo s poukom in vajo in s katero moremo po eni strani številčne vrednosti in njih medsebojne odnose, po drugi strani pa tudi prostorne vrednosti in njih medsebojna razmerja zanesljivo dojemati ter plodovito izkoriščati.« Isti Ziihlke je v nekem spisu osvetlil svetovne razmere, ki so nastale Po prvi svetovni vojni, v matematskem smislu; s pomočjo števil in tabel jih je znal tudi živo predočiti svojim bralcem. Na isti način si je prizadeval razjasniti najpreprostejše matematske osnove zavarovalništva, ki je postalo v naših časih tako važno za najširše ljudske plasti. S tem da je ponazoril pojem milijarde, ki ga uporabljamo vsak dan, a ga ne razumemo v vsem njegovem pomenu, je skušal n. pr. zbujati umevanje za ogromno breme zadolžitve, ki je izvirala za Nemčijo iz versailleske pogodbe. Kdo bi si n. pr. mislil, da je potreben za prevoz milijarde zlatih mark 400 m dolg tovorni vlak s 24 vozovi, ali da je od Kristusovega rojstva do začetka našega stoletja pretekla nekaj manj nego milijarda minut? Samo zasedba porenskih področij od konca 1918. do konca 1922. pa je požrla Nemčiji 4 in pol milijarde zlatih mark in to izven reparacijske vsote. V sedanjih časih je matematsko mišljenje seveda še bolj potrebno, če si hočemo biti na jasnem o stvareh, ki se dogajajo. Matematski pouk v šolah k temu lahko veliko pripomore, a pri tem ne gre za kakšno mešanje teorije in prakse, ki bi učenca preobremenjevalo. temveč za njiju medsebojno dopolnjevanje. Ne gre toliko za novo učno snov, kolikor za poseben način pouka, za prizadevanje, da bi se matematika spravila v čim tesnejše odnošaje z resničnostjo ter da bi se opirala kolikor mogoče na praktično računanje, načrtovanje, merjenje, ocenjevanje in primerjanje. 286. Kaj je Samota? s 287. Kaj je bila »nepremagljiva armada«? 288. Ob katerem morju leži Baku? 289. šahovski problem Mat v dveh potezah. 290. Še ena zia bistre računarje Po vzorcu naloge štev. 285. sestavite iz vseh številk od 1 do 9 račun, ki vam da kot vsoto 16. Rešitve nalog 11. t. m.: 281. Klavirski izvleček imenujemo predelavo kakšne orkestrske skladbe za klavir. 282. Potemkin je bil ruski knez v 18. stoletju, miljenec zabaveželjne carice Katarine II. Carica mu je podelila upravo nad južnimi pokrajinami, nad katerimi je tedaj zavladala Moskva. Potemkin je dal po-klati vse prebivalce, ki so se upirali moskovski nadvladi. Ko je Katarina obiskala nekoč Tavrido, sedanji polotok Krim, ji je pričaral Potemkin neki lažnivi videz o bogastvu in visoki civilizacjjski stopnji dežel, nad katerimi je neomejeno vladal, na ta način, da je dal ob rekah, po katerih je plula caričina ladja, zgraditi kulisne vasi z -azkešnimi pročelji, v katere je postavil dobro oblečene ljudi, še danes nam rabi izraz »Potemkinove vasi« kot označba za slepomišenje z dejstvi, ki jih nikjer ni. 383. Na površje potopljenega telesa tišči voda od vseh strani. Ti pritiski mirujoče vode — nazvani hidrostatični pritiski — imajo rezultanto (t. j. silo skupnega učinka), ki prijemlje tam, kjer bi odrinjena voda imela svoje težišče, in deluje navpično navzgor z jakostjo, ki je enaka absolutni teži odrinjene vode. Rezultanta vseh hidio-statičnih pritiskov na površje potopljenega telesa se imenuje »vzgon«. Absolutna teža potopljenega telesa deluje iz telesnega težišča navpično navzdol. Ker deluje vzgon v nasprotni smeri, izgubi telo navidezno na svoji teži toliko, kolikor tehta odrinjena voda. Ce težišče telesa in prijemališče vzgona ne ležita v skupni navpičnici, mora telo zavzeti ustrezno lego, se nagniti ali prevrniti. Ce je vzgon manjši od absolutne teže telesa, pada telo v vodi z manjšim pospeškom. Ce je vagon enak absolutni teži telesa, ae telo dvigne toliko nad vodo, da zmanjšani vzgon vzdržuje ravnotežje absolutni teži telesa in telo »plava«. Primer: V enem loncu pripravimo čisto pitno vodo, v drugem pa ravno toliko s kuhinjsko soljo nasičene vode. Sveže kurje jajce pade v prvi vodi na dno, v drugi vodi ostane na vrhu nekoliko potopljeno. Ce zli-jemo obe vodi skupaj, visi jajce v tej zmesi popolnoma potopljeno. Vzgon se pojavlja po istem zakonu v vseh tekočinah, v zraku in plinih. Zakon vzgona je poznal že Arhimedes, slavni matematik in fizik starega veka. [ Znana je pripovedka, da mu je nekoč kralj Hieron izročil zlat venec v preiskavo, ker je sumil zlatarja, da je del dobavljenega zlata pridržal zase, vencu pa primešal srebro. S to nalogo v glavi je Arhimedes v javnem kopališču, stopajoč v vodo in dvigajoč nogo iz vode, prišel na srečno misel, odkril je zakon o vzgonu. Z vzklikanjem »heureka« (našel sem) je tekel nag domov, z vzgonom določil specifično težo venca in ugotovil potvorbo in količino primeša-negra srebra. 284. Brakada * 285. Za bistre računarje 9 + 5472/1368 = 13. Neki znani kirurg je obiskal slavnega, francoskega slikarja Delacrcixa, ogledoval si je njegove umetnine in je dejal: »Ti-le vaši slikarski proizvodi vobče nimajo možnosti življenjskega obstoja«. Delacroix je odgovoril: »Dragi gospod doktor, ti-le slikarski proizvodi bodo na žalost dalje živeli nego vi in jaz!« Mladenič je prišel k Maupassantu z zvezkom spisov pod pazduho in dejal: »Prinesel sem vam svoje zadnje pesmi in vas lepo prosim, da bi mi jih pregledali.« »Prav rad,« je odgovoril Maupassant. »Veseli me, da so to zadnje!« Neki igralec je pripjvedoval Bernardu Shawu: »Kadar pijem črno kavo, vso noč ne morem spati. Ali se godi tudi vam tako. mojster?« »Pri meni je ravno narobe,« mu odgovori Shaw, »kadar spim, ne morem piti črne kave!« KULTURNI PREGLED Skriti vonj »Jaz se nisem nikdar bližal Prešernu po znanstvenih stopnicah ali po filozofskih ovinkih, temveč tako, kakor želim, da bi se mu bližali vi vsi: samo z odprtim čutom, s preprostim, ponižnim srcem, žejnim lepote in resnice.« Tako je nekoč začel Oton Župančič Besedo o Prešernu mladini. Tako — si licet parva componere magnis — se bližam jaz slovenščini: brez znanstvenih stop in špekulacij, samo z odprtimi ušesi in očmi. — Zadnjič sem napisal za Jutro, da rabi prevajalec nekatere besede enkrat prav, drugič »ndpek«. Pa mi je g. urednik ali kdo drugi popravil v »napak«; v Slovenskem pravopisu pa najdem: načpak = napak. Napek, ndpak in načpak je troje! Ce dobro prisluhnemo, bomo čutili. Napek je nekaj, kar ni prav: to delaš napek; ne bo napak, če to storiš t. j. če to storiš, ti bo v korist ali vsaj ne v škodo; to je naopak = ravno narobe, ravno nasprotno, obrniti rokav naopak. — Včasih vidim napis »izhod v sili«, drugič za isto »izhod za silo«. Izhod za silo je tisti, skozi katerega je še mogoče priti, izhod v sili pa je lahko prav imeniten, rabimo ga pa le tedaj, kedar je sila, kedar je torej navadni izhod premalo n. pr. ob požaru. — Bolnik pride k zdravniku »ob pravem času« t. j. kedar je zdravnik doma, kedar ordinira; »ranjenec je prišel k zdravniku slovenščine v pravem času« t. j. v času, ko je zdravnik rano še lahko zašil, v prvih 6—8. urah po ranitvi. — »Ne skrbite zame, pa če bi tudi videli, da me na drobne kose sekajo«. Pa če tudi = pa če prav. Ce v gornjem stavku zamenjamo besedico tudi s prav, dobimo: »pa če bi prav videli«, s čimer smisel popolnoma izprevržemo, kakor smo ga iz-prevrgli, ko smo raztrgali sosledje besedi« s tudi. Pri prvem dobimo pomen: prav ali neprav videli, pri drugem: tudi videli, ne n. pr. samo slišali. — »Da je temu res tako. To je jako pogost germanizem v našem pisanju. Isti pisec pove pravilno drugod: »če je pa tako« in »Ker je pa že tako«. — »študenta sta uganila slabino na don Kihotovih možganih.« Slabina = slabo mesto, locus minoris resistentiae, mesto obolenja. Doganjati slabino v možganih je najtežji problem psihiatrov in nevrologov! Zgoraj je mogoče reči samo: »slabost don Kihotovih možganov« t. j. študenta sta uganila, da ima don Kihot v možganih eno kolo preveč ali premalo. — »Presnavljanje katolištva« bi bilo Isto kot prebavljanje katoliStva! Tega pa učeni pisec ni imel v mislih, marveč, da se je katolištvo s protireformacijo postavljalo na nove osnove, da se je torej preosnav-ljalo. Presnovo in preosnovo, presnavljanje in preosnavljanje sem že nekajkrat obrazložil, pa mi je skoro zmerom tiskar- ski, korektorski ali kak drugi škrat misel izmaličil. — »Si je prevezal čelo s podveznico.« S podveznioo si je mogoče kaj samo pod-vezati — čela pa si ne moremo podveza ti z ničemer, kakor si ga ne moremo opasati ali prepasati ali spodbrecati, temveč samo prevezati s prevezo ali obvezati z obvezo. Prevezati namreč ni isto kot obvezati in to ne isto kot podveza ti!. — »Členki v verigi.« členek = gleženj; včasih pomeni členek tudi sklep — po členkih me trga — veriga pa ima člene! — »Bob v steno.« Tako včasih berem v pomenu, da je vse zaman. Pravilno pa je: bob ob steno. Podobno je razloček med »vreči na tla« in »vreči ob tla«. Beli Kranjec se usti: »Te bom hitel obetla, da te bo treba stran strgati« t. j. s tako močjo, da se boš kar prilepil na tla. »Na tla vreči« pa je toliko, kot izpustiti iz rok, prevrniti z mize in podobno. — »Brašno za pot.« Za pot je n. pr. gramoz; brašno, obleka, kovčeg pa so za na pot. — »Vso noč je prespal na dušek.« Na dušek izpijemo kozarec dobrega vina, noč pa prespimo zdržema. — Cemu »valjalni mlin«, ko pa že imamo kar dve znani oznaki za ta pojem: valjčni mlin in mlin na valjčke! — Med »slednji« in »sleherni« je razloček! Slednji = poslednji, sleherni = vsak! _ Gib in vzgib ali zgib ni isto! Gib = gib-ljaj, zgib ali vzgib pa je kraj, kjer se gib vrši: kolenski, dimeljski, komolčni zgib; Knie- Leisten- Ellbogenbeuge. Zgib pravimo včasih tudi sklepu: ramenski zgib-- »Povprečni jarki preko ogonov.« To so pač prečni jarki, saj ogone prečkajo! »Povprečno Število« je približno število, »po- vprečni človek« ni velik ne v dobrem ne v slabem. — »Dve dekleti, ki tako šivata in ki imata tak šiv, da ga nobena Francozinja ne premore.« šiv je tam, kjer je kaj sešito, zašito ali prišito: razparati rokav ali hlače po šivu. Zgoraj pa ni mišljeno to, marveč način rezanja in šivanja t. j. kroj. — »Krone zarjavelih jagnedov.« Zarjavi železo. drevesno listje pa por javi! — »Ob smrtni uri« t. j. v agoniji, ki traja lahko več uri; »v smrtni uri« pa znači uro, v kateri kdo umre. — Včasih čujem ali berem »o petkih«, »o pondeljkih« se vrši to ali ono itd. In vendar je jasno: govorim o petkih (o čem?), postim se ob petkih (kdaj?)! Takisto: ob dejavnikih, ob praznikih ali na praznike, ob rojstvu, ob poroki, ob smrti, pa o božiču, o svečnici, o veliki noči, o binkoštih, o vseh svetnikih, opoldne, opolnoči. — Govorim in pišem slovensko t. j. s slovenskimi besedami; govorim in pišem po slovensko tedaj, kedar rabim ne le slovenske besede, marveč kedar ^e besede izvirajo tudi iz slovenskega občutja in mišljenja! — Celo pri organih Imamo v raznih funkcijah različne oznake: spolovila dele ljudi po spolu — občila jih družijo — rodila oziroma plodila pa jih opominjajo pesnikovih besed: Telesa naSa, vrči dragoceni! Vzgon bitij nerojenih kri * [n a m p o 1 j e. In vkup nas biča ženo in mož& — proklet. kedor voljan je ne prenaSa, sam se izobčil je izmed svetA. Dr. Mirko Oernič WJ pcttlo očitno do nefre odločitve. Strasti n M na vide* pomirile, a nenadno se je Zganila posebna jata ln zletela na streho. Bzes oklevanja se je spravila nad gnezdo in začelo se je pravo klanje. V nekoliko sekundah so ležale Štorklja in podtaknjene račke razmrSene in prebodene po mnogih udarcih s kljuni mrtve v gnezdu, a kakor da jih je pograbila panična groza, so se štorklje dvignile nato visoko v zrak in zapustile z brzino vetra ta nesrečni kraj. Tako se je predrzno zamišljena šaloigra končala kot nepričakovana žalcigra. Medtem ko psi in mačke, kokoši in gosi včasih brez pomisleka adoptlrajo mladiče tuje vrste, niso štorklje v nepotvorjeni naravi s podtaknjenci razumele nobene šale. Od tistega časa je ostalo gnezdo na naši strehi prazno, zaman smo naslednje leto čakali, da se bodo ptice vrnile in nkoli več ni postalo dom srečnega družinskega življenja. A tujim obiskovalcem smo kazali še dolgo prazno gnezdo in jim pripovedovali žalostno zgodbo o štorklji, ki smo ji »začarali« otroke in ki je morala zavoljo tega umreti strašne smrti kakor čarovnica. Zakon serije Ameriškega državnega predsednika Abrahama Lincolna je, kakor znano, na večer 14. aprila 1865. igralec Wilkes Booth ustrelil v washingtonskem Fordovem gledališču. Robert Lincoln, predsednikov sin, je dospel ta večer v pozni uri v Washing-ton. V Beli hiši je zvedel, da so šli njegovi starši v gledališče, in je pohitel tja. Prispel je baš še pravočasno, da je videl, kako so njegovega umirajočega očeta nosili iz gledališča. Pod predsedništvom Jamesa Abrahama Garfielda je bil Lincolnov sin državni tajnik za vojsko. Kot takšen je hotel nekoč spremiti predsednika v Elberon v New Jerseyu. V zadnjem trenutku pa ga je nekaj zadržalo, utegnil je samo še na postajo, da obvesti državnega poglavarja o tem zadržku. Prispel je tja baš v trenutku, ko je padel Guiteaujev strel, ki je predsednika umoril. To je bilo 2. julija 1881. Ko je bil Mac Kinley poglavar ameriške unije, so ga nekoč povabili, naj obišče neko razstavo v Buffaiu. Povabili so tudi Roberta Lincolna. V trenutku, ko je stopil na razstavišče, je anarhist Czolgosz državnega predsednika obstreliL To je bilo 6 septembra 1901. Mac Kinley je osem dni pozneje umrl od težke rane. Tako je bil Robert Lincoln stopil trikrat k umirajočim ali mrtvim predsednikom Zedinjenih držav. Ko ga je predsednik Harding pred leti pozval, naj bi se udeležil odkritja Lincol-novega spomenika v Washingtonu, je dejal Lincolnov sin: »Ce bi predsedni]- Harding vedel, kar jaz vem. bi me ne želel tja!« Robert Lincoln je šel v \Vashington. prisostvoval je odkritju spomenika — in Harding je ostal živ. Skrivnostni zakon serije, ki je imel v življenju Roberta Lincolna trikrat tako tragično ulogo, se je bil iztekel. ZA SMEH IN KKATEK ČAS »Gospod predstojnik, naša registratura postaja vsak dan obsežnejša. Mislim, da bi mogli vsa pisma, ki so starejša nego 20 let, uničiti!« »Dobro, sporazumen sem s tem — toda prej jih dajte vse prepisati!« »Dosegli ste osvojitev, gospodična Vera,« je dejal boječi častilec, »osvojitev, na katero ste lahko ponosni!« »In ta bi bila?« je vprašala v tihem pričakovanju. »Moj oče!« je odgovoril. »Moj oče je v vas blazno zaljubljen.« »Vaš oče?« je menila razočarano. »Ta je vendar tako star, da bi bil lahko moj tast!« Mama je potolažila radoznaL sr svojega najstarejšega s prastaro bajko, da prinaša otroke štorklja. »A kdo prinaša potem male štorklje?« je vprašal radovednež. Gospod profesor se je v svojem šolskem predavanju o Aleksandru Veakem tako navdušil, da je vzkliknil: »Ko je bil Aleksander tako star kakor vi, je bil osvojil že svet!« »Toda imel je za učitelja Aristotela!« ga je prekinil eden izmed mladeničev. ANEKDOTA Aleksander Dumas se je spri nekoč z viSjim častnikom, po takratnih običajih je lahko samo kri odločila ta spor. Ker sta bila oba moža odlična strelca, so se sekun-dantl sporazumeli za ameriški način dvoboja, kocka naj bi odločila, kateri Izmed obeh mož naj samega sebe ustreli. Kocka je odločila za Dumasa. Pisatelj se je mirno poslovil od navzočih, vzel samokres v roke in odšel v sosedno sobo. Vrata je za seboj zaprl. Vsi so ostali zunaj in nepremično čakali na strel. Nenadno je počilo. Skočili so k vratom. Vrata so se v tem trenutku odprla, Dumas je stopil v sobo in dejal: »Pomislite, gospoda, zgrešil sem se!« VSAK DAN ENA »Ali vama lahko kaj pomagam, otroka ?« »Ne, leta, to res ni delo zate!« ronika Naše cenjene oglaševalce vljudno opozarjamo, da naš list v nedeljo ne bo izšel in se bodo oglasi za sobotno številko sprejemati v petek le do 12, tare. ' * Silen vihar nad Benetkaa^i. V enem zadnjih večerov se je nad Benetkami razdivjaj silovit vihar. Veter je v pristanišču prevrnil celo vrsto bark, tako da so imeli poklicni reševalci polne roke dela. Vihar je dve palači popolnoma razkril ter raznašal opeko do 500 metrov daleč, lomil je drevesa, celo debla, ki so imela cel meter v premeru, in je ponekod s korenino izdrl cele trtne nasade. Največ škode je utrpel dr. Missiroli iz Milana, ki ima tu večje posestvo. * O silnih nevihtah so poročali zadnje dni iz Švice. Zlasti hudo je bilo v tesm-skem kantonu. Nad Bellinzono, glavnim mestom tega kantona, se je nekajkrat utrgal oblak in je strašno neurje trajalo cele ure. Hudourniki so se razlili po ulicah, potočki so se spremenili v divje reke. Od dveh strani je vodovje prinašalo v mesto kamenje in zemljo. Po kleteh in pritličnih stanovanjih je visoko stala voda. V dolini Te-sina se je utrgal velik zemeljski plaz. Pri Sv. Antonu so hudourniki porušili nasipe in zalili več krajev. Tudi v raznih drugih delih Švice so neurja napravila veliko škodo. » Huda nesreča v dunajskem Pratru. V nedeljo zvečer so se v dunajskem Pratru iztirili štiri vagoni priljubljene liliputanske železnice in to na vožnji od Stadiona do Pratra. Smrtno se je pri tem ponesrečil 70-letni Žid Ignac Izrael Herninger, ranjenih pa je bilo 83 oseb. Reševalci so s pomočjo gasilcev takoj prepeljali vse poškodovance na reševalno postajo. 70 so jih po prvi pomoči odpravili domov, ostale pa v bolnišnico. Nesreča se je primerila najbrž zato, ker potniki niso ravnali po predpisih. * Vračanje cigaretnih ovojčkOv. Nedavno je bila objavljena odredba, da smejo trafike v Italiji v bodoče prodajati cigarete;, cigare in tobak v določenih količinah samo proti vračilu starega ovojčka. Kupec, ki ne prinese starega zavojčka, lahko kapi cigarete samo brez ovoja. Lastniki tr afik so osebno odgovorni, da se predpis strogo izpolnjuje. Naknadno pojasnilo navaja, da vrnjeni ovojček ne mora biti prav istega tipa kakor cigarete, ki jih odjemalec hoče kupiti. Trafikantje morajo vse zavojčke hraniti in jih po odredbi monopol-ake uprave vrniti, da se predelajo in vnovič uporabijo. * Ljudski škodljivci za zapahom. Nemška kriminalna policija je zadnje dni ostro in obsežno nastopila proti raznim ljudskim škodljivcem, ki so grdo zlorabljali oblačilne in živilske nakaznice. Razkrila je široko razpredeno organizacijo, ki so jo vodili: državni tajnik Josef Mandel, gledališki mojster Josef Sommerauer in špediter Ludwig Freudensperger. Vsi trije so iz Solnograda. Kriminalna policija je po posebnem naročilu državnega tožilca in žup-nega vodje dr. Scheela izvedla pajstrožjo preiskavo. Doslej je šlo za zapahe 8 oseb, ki so bile dobro znane v javnosti. Listi napovedujejo še nadaljnje aretacije in najstrožje kazni. * Smrtna obsodba. Dunajski sodni tiskovni urad je objavil: Kot ljudski škodljivec in nevaren zločinec iz navade je bil usmrčen 52 letni Franc Scherz iz Eg-genberga pri Gradcu. Bil je že 20 krat kaznovan in je po poslednji kazni spet izvršil različne zločine v času zatemnitve. * Mojstrske gospodinje se imenujejo po odloku nemškega prosvetnega ministra absolventke gospodinjskih tečajev, v katerih se posebno odlikujejo. Letos je bilo ob zaključku šolanja v dunajskem okrožju prvič počaščenih s tem naslovom 19 mladih žena, ki so opravile gospodinjski izpit na državni gospodinjski šoli. Skozi dve leti so po eno dopoldne na teden obiskovale tečaj in obenem dokazale, da so že nekaj let vzorno vodile lastno gospodinjstvo. * Nenadna smrt sestre in brata. V Draž- danih je smrt dohitela sestro in brata isti dan na isti cesti. Ko je prva šla sestra na delo, jo je spotoma zadela kap. Ko je njen brat kmalu nato šel čez nesrečno mesto, je prvi našel svojo sestro mrtvo, kar ga je tako pretreslo, da se je prav tako zgrudil in kmalu nato izdihnil. * žrtev hudega medveda. Na praškem gradu Hradčanih imajo že dolgo velikega medveda. Zadnjih 14 let ga je oskrboval čuvaj Jožef Peka, ki se je na medveda zelo navadil. Ko pa mu je te dni prinesel jed v veliko kletko, se je medved nenadno raztogotil in je svojega negovalca silovito napadel. Zadal mu je strahovite poškodbe po glavi, ramenih in nogah. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. * Fožirek vina nbil otroka. V neki vasi v okolici Bologne je 5-letna Rossana Ca-nova v materini odsotnosti odprla jedilno omaro v kuhinji, vzela iz nje steklenico ■vina in napravila nekaj globokih požirkov. Nekaj trenutkov nato je izgubila zavest, in ko so jo starši našli, so jo dali brž prepeljati v bolnico. Kmalu po prevozu pa je dekletce podleglo zastrupitvi z alkoholom. * Prepoved kajenja v nemških vlakih. Nemško ministrstvo za promet je izdalo nova poostrena navodila glede prepovedi kajenja. V oddelkih za nekadilce ter v prehodih, kjer je kajenje prepovedano s posebnim napisom, ne sme nihče kaditi niti s privoljenjem sopotnikov. Nadalje je kajenje prepovedano na straniščih in pločnikih tistih vagonov ali oddelkov, ki imajo napis: »Za nekadilce«. V spalnih vagonih je kajenje tudi na hodnikih prepovedano od 10. zvečer do 6. zjutraj. Kdor se pregreši zoper prepoved, bo brez posvarila moral plačati globo 2 mark. Enako globo plačajo tisti, kd bodo kadili v čakalnicah, kjer je kajenje z napisom prepovedano. Sprevodnik mora takoj odločno izterjati globo, če pa kdo noče plačati, ga je treba prijaviti zaradd prekrška železniško - policijskih predpisov. * Od rudarja do pevca v državni operi. Nemški rudar Anton Forasch, ki je bil naposled uslužben kot paznik v nekem nizozemskem rudniku, je s 1. avgustom obesil kramp na žebelj in sprejel angažman kot baritonist nizozemske državne opere. Forasch je bil 25 let zaposlen v rudarstvu Vid se je odlikoval s pridnostjo in zanesljivostjo. Ves čas je tudi pridno prepeval in je bil štet med najboljše pevce v rudarskem pevskem društvu v Recklinghausnu. Z zvočnim baritonom se je tudi na Nizozemskem uveljavil, da so mu omogočili izšo-lanje in je tako zdaj lahko stopil na deske, ki pomenijo svet. * Po štirih letih pojasnjen umor. Iz Som bora poročajo madžarski dnevniki, da se je orožnikom posrečilo pojasnita zločin, ki je bil izvršen pred 4 leti. Neki Adam Sovakov je takrat umoril višjega strojnika Aleksandra Volarja, ki je bil v službi za osuševanje pokrajine. Volarja so našli novembra 1938 mrtvega v rokavu Donave. Glavo je imel razbito in poleg njega je v vodi ležalo njegovo kolo. Zadnji čas je Adam Sovakov izvršil različne vlome v vi-ničarije. Ko so ga orožniki prijeli in ga kot osumljenca zaslišali tudi zastran umora pred 4 leti, je po daljšem obotavljanju priznal, da je Volarja umoril in vrgel v Donavo, ker je prevzel njegovo dotedanjo službo višjega strojnika. * Dva brata žrtvi požara. V Luceri pri Foggii je v kolonski hišici 19-letni Giusep-pe Tivelli skušal zamašiti posodo petroleja, ki je puščala. Pri tem si je svetil s svečo. Iznenada se je plamen dotaknil nevarne tekočine in gorečo posodo je razneslo s tolikšno silo, da je razdrlo strop in streho in da je bila vsa hišica na mah v plamenih. Čeprav so sosedje takoj pogumno prihiteli na pomoč, so nesrečnega fanta in njegovega 16-letnega brata Armanda zoglenela potegnili izpod ruševin, njunega 60-letnega očeta pa so v težkem stanju prepeljali v bolnico. IZ LJUBLJANE Sprejem! v splošno bolnico V splošno bolnico v Ljubljani se radi generalnega čiščenja kirurgičnih oddelkov odslej do preklica sprejemajo kirurg, primeri le če so neodložljivo nujni, potrebni takojšnjega operativnega posega. O nujnosti odloča bolnica, ki bo zavrnila vsak drug primer. Zato naj se zaradi morebitnega odklona nihče ne pritožuje, če bo njegova pot do bolnice zaman. Uprava. u— Poroka. V soboto opoldne sta se v trnovski cerkvi poročila g. dr. Danilo Požar, tajnik Zveze denarnih zavodov v Ljubljani in gdč. Breda Kodermanova, diplomirana filozofka, hči blagopokojnega g. dr. Karla Kodermana, mariborskega odvetnika in dolgoletnega zvestega sotrudnika »Jutra«. Ugledni par je poročil trnovski g. župnik, za priči pa sta bila nevestin bratranec g. inž Stanislav Murko, uradnik Visokega Komisariata in g. M. Klavora, poštni kontrolor. Novoporočencema želimo vso srečo na skupni poti v bodočnost. u— Nov grob. V visoki starosti 88 let je umrl g. Anton Moljk, železniški uslužbenec v pokoju. Pogreb blagega pokojnika bo danes, v četrtek, ob 15. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! u— Avgust se je spet ogrel. Ko je v torek proti poldnevu sonce premagalo oblake in se je nebo spet docela zjasnilo, se je ozračje ob prijazno pripekajočem soncu iz-nova ogrelo, kakor pred dobrimi 10 dnevi. Doslej smo imeli v avgustu najtoplejši dan 3. t. m., ko je živo srebro doseglo natančno 30° C. Potem je živo srebro dnevno nihalo na nižjih številkah in je šele v torek dopoldne spet doseglo 26.4° C. Vse popoldne je bilo vroče, ozračje mirno. Zato so imeli kopalci spet krasen dan, ki so ga pa tudi dobro izkoristili. Kopalna sezona resda po malem pojema, ker so se vode nekoliko ohladile, toda kadarkoli ponudi avgust lepo priliko, hitč mladi in odrasli v naša kopališča, da s sončenjem nabero odpornosti za zimo, da se oprhajo, kar je zdravo za živce, in da se s plavanjem prijetno raz-gibljejo. Krona sončnega torka je bil zahod. Velikanska krvavo-rdeča obla je proti 8. uri zvečer krenila tja za Polhograjske hribe oblivajoč nebo, planine in vso pokrajino s škrlatnim žarom. To je bil eden izmed najlepših večerov dosedanjega poletja. Noč na sredo je bila spet hladna in zjutraj je ležala megla, ki pa se je kmalu razgubila, nebo je bilo jasno in son-ee je obetalo nov, lep dan. Danes 13. t. m. bo godoval sv. Kasijan in o njem pravi kmečka vremenska modrost: Kakršno vreme da. Kasijan, takšno bo ostalo še marsikateri dan. u— Vrvež na trgu. Tudi včeraj so bile znatne količine uvoženih paradižnikov, jabolk in čebule na prodaj. Na ponudbo je bilo nekaj hrušk, ki so bile po 5.70 lir kg. Kakor po navadi je bilo domače zelenjave dovolj. Na prodaj je bilo tudi nekaj stroč-jega fižola, ki so ga gospodinje hitro pokupile. Veliko je povpraševanje po stroč-jem fižolu za vlaganje in pa po kumarah. Kakor vse kaže, prihajajo že zadnje domače kumare na trg, uvožene pa so že skoraj prezrele. V zgodnjih urah je bilo na prodaj tudi nekaj lisičk po 6 lir kg. Na sadnem trgu ni več toliko sadja kakor prejšnje dni. Največ je na prodaj jabolk, med katerimi je tudi že precej domačih. u— Razne bilke so smrtno nevarne, že lani ob tem času smo opozorili na grdo razvado, ki jo zlasti v poletnem času pogostokrat opazimo pri otrocih kakor pri odraslih. Na izprehodih utrga ta ali oni kar tako v en dan žitni klas in ga vtakne med zobe ali pa žveči kakšno travo, češ da si s tem osveži okus. Taka poletna razvada pogostokrat povzroči hude nevšečnosti in lahko sledi za posledico smrtno nevarna bolezen, vse to zavoljo glavice, ki je s prostim očesom ne opazimo, a lahko tiči na vsaki bilki. Obolenje, ki je poškodo- vancu zagonetno, ker se ne domisli pravega vzroka, se pokaže navadno v močni oteklini čeljusti, nad katero postane polt obraza modro-rdeča. Kmalu nastane gnojenje. Kdor bolezen pravi čas spozna in se brž odpravi k zdravniku, bo kmalu ! okreval, drugače pa se utegne bolezen kljub j raznim operacijam razširiti po krvi in se bolj in bolj zasidra v telesu, nakar so zdravnikovi ukrepi pogostokrat brezuspešni. Zato velja odraslim in mladim svarilo: klasi in razne bilke ne spadajo v usta! Starši naj posvarijo k previdnosti otroke, ki hodijo žet travo za svojo kunčjo farmo. u— Srček 's krompirja. V našem uredništvu se je včeraj dopoldne oglasil g. A. A. iz šiške in nam pokazal nekaj primerkov zgodnjega krompirja s svojega vrta, ki mu je narava nadela nenavadno posrečene oblike. Med drugim nam je pokazal štiri gomolje, ki spadajo sicer v vrsto kifeljčarjev, a so zrasli v prav izraziti obliki srca. Najlepši je eden med njimi, ki na zunaj v ničemer ne zaostaja za srci iz lecta, kakršna naši kmečki fantje kupujejo svojim dekletom na vaških proščenjih, največji »srček s krompirja« pa ima tridelno obliko, v kakršni nam po navadi slikajo srca preproste svete podobe. Redke primerke, ki kažejo, kaj vse si narava lahko izmisli v svoji igrivosti, si oglejte v izložbi Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici. u— Več pozornosti otrokom! Na kirurški oddelek so pripeljali 10-letnega sina državnega uslužbenca Miroslava Ramšaka, ki je pri igri padel in si zlomil desnico. Podobna nesreča je doletela 8-letnega Ivana Gaj-ška. sina postrežnice, ki je pri igri padel in se potolkel po glavi. Jožefa Tehovni-kova, 10-letna hišarjeva hči iz Tomišlja, pa si je pri padcu zlomila levo nogo. Ponedeljek, 17. avgusta: zaprto u— Naprava pobotnic in pogodb za najemnike. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja vse hišne posestnike, da za vsako najemnino napravijo na veljavnih tiskovinah pogodbe ie nemudoma izdajo predpisane pobotnice. Da ne bo kazni, poudarjamo, da se revizija že vrši in da so predpisi v veljavi ter da se tiskovine dobe v trafikah. — pojasnila se dobe v društveni pisarni od 9. do 12. u— Jezikovni pouk nemščine in italijanščine dobe začetniki in spretnejši v obliki konverzacije v dopoldanskih ali večernih urah. Prijavite se lahko dnevno od 9. do 12. (tudi v nedeljo): Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. u— Tečaji za popravne izpite v Trgov, domu. V tečajih poučujejo vse predmete za vse razrede gimnazije strokovnjaki temeljito in uspešno trikrat po dve uri tedensko. Dijaki imajo v tečaju okoli 40 učnih ur. Prijavljanje dnevno (tudi še v nedeljo) od 9. do 12.: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. u— Maša zadušnica za pokojnim g. Milanom Favšičem se bo darovala v petek ob 7. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi. u— Nezgoda starke. Marija Zormanova, 79 letna mestna uboga iz Ljubljane, je v sobi padla in si zlomila desno roko v rami, da so jo morali prepeljati v bolnico. u— Nesrefij, pri sekanju drv. Silvo Husu, 15 letni dijak iz Ljubljane, je doma sekal drva, pa se je s sekiro usekal v desno nogo, da so ga morali prepeljati na kirurški oddelek. u— Razstava akvarelov slikarja Eda Držaja je v zgornji dvorani Obersnelcve galerije odprta vsak dan od 9. do 12,30 in od 15. do 18,30. ' u— Mestni gospodarski oddelek v Beethovnovi ulici št. 7 v četrtek in petek 13. in 14.- t. m. zaradi snaženja uradnih prostorov ne posluje za stranke. u— Mestno kopališče v Prečni ulici bo zaradi snaženja od ponedeljka 17. t. m. pa do 1. septembra zaprto. u— Ravnateljstvo drž. klas. gimnazije opozarja učence in učenke svojega zavoda in njih starše na važno naznanilo, ki visi v veži uršulinske meščanske šole. u— Trgovine bodo na praznik zaprte. Na Veliki šmaren 15. t. m. bodo po na-redbi Visokega komisariata z dne 19 septembra 1941-XIX trgovine ves dan zaprte. u— Ravnateljstvo Mestne ženske realne gimnazije vabi ob likvidaciji spodaj navedene, da dvignejo stara spričevala v pisarni vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Pisarna je v Auerspergovi palači v I. nadstropju (poleg Križanske cerkve). A) Ap-lenc Viktorija, Arnejc Vera, Arnšek Alena, Arnšek Danica. B) Bajželj Marija, Bar-dorfer Milena, Belihar Cvetka, Beri->u<* Majda, Berginc Jožefa, Bezjak Vera, Bizjak Pia, Blaganje Vida, Božič Mira, .Božič Zdenka, Bradač Zcrka. C) Cerkvenik Ana, Cerkvenik Frančiška, Cestnik Marija, Cilenšek Friderika, Cirman Leopoldina. C) čebin Sonja. D) Dekleva Silva, Detela Olga, Dežman Anica, Djinovski Branka, Dovč Frančiška, Drganc Vasilija. E) Egger Marija, Eisenstadter Emilija, Errath Tatjana, Est Majda. F) Fajdiga Ljuba, Fritsch Hermina, Furlani Marija. G) Gaber Milena, Gaber Zdenka-Jožefa, Gaberšek Marija, Gala Breda, Globočnik Karolina, Gnezda Josipina, Godnik Tatjana, Gojznikar Hedvika, Golja Nada, Golob Vincencija, Grabner Dragica, Gregorin Marija, Gun-stek Marija. H) Herman Vlasta, Hren Ljudmila, Hutaž Vera, Hvala Ema. Hvatal Franja. I) Istinič Slava, Ivančič Zdenka. J) Jamnik Mirka, Jamnik Nada, Janov-sky Draga, Japelj Danica, Javornik Anica, Javornik Ljuba, Jeločnik Klavdija, Jero-men Angela, Juvan Marija. Od črke K do ž prihodnjič. Vabilo na občni zb°r Tiskovne zadruge z. z o. j., ki se bo vršil v četrtek, dne 20. avgusta 1942 ob pol 6. uri popoldne v poslovnih prostorih Tiskovne zadruge v Dalmatinovi ulici št. 10. Dnevni red: 1. Ci-tanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Sklepanje o revizijskem poročilu. 5. Odobritev sklepnega računa. 6. Sklepanje o pokritju poslovne zgube. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 9. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 10. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 11. Določitev skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, in najvišjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku. 12. Slučajnosti. Ako ta skupščina ob navedenem času ne bo sklepčna, se bo vršila pol ure nato na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki bo veljavno sklepala ne glede na število navzočih članov. V Ljubljani, dne 11 avgusta 1942. Z Gorenjskega Letošnji pridelek žita je večinoma že pospravljen. Kljub delni pozebi in suši na Gorenjskem je žetev pokazala boljši uspeh kakor lani. Gorenjski tednik pravi, da je to posledica bolj smotrnega obdelovanja, gnojenja zemlje in pravilnejše setve. Uspeh pa ne sme nikogar zavesti, da bi pri tem ostal, marveč naj bo v vzpodbudo, da se pridelki še povečajo. Preskrba s krušnim žitom na Gorenjskem ni mogoča samo z domačimi pridelki, zato je treba z nadaljnjim povišanjem pridelka čim bolj zmanjšati dovoz. Predvsem je treba povečati posevek rži. ker ravno te najbolj ne-dostaja. Rž daje ravno tak pridelek kakor druge žitarice, pa tudi več slame, ki je na Gorenjskem znatno primanjkuje. Uporaba gozdne stelje je za gozd velika škoda, poleg tega je še slaba za gnoj. Pomembna je setev ozimnih oljnatih rastlin (repice in gorčice). Kmetovalci se morajo vedno bolj prizadevati, da se sami oskrbijo z jedilnim oljem. Ker je setev oljnatih rastlin na Gch renjskem še manj znana, morajo priti kmetje po nasvete k prehranjevalnemu uradu. Kmetovalci naj bi si nabavili obračalni plug, da bodo odpravili ozke ogone. Umetna gnojila bodo le v omejenih količinah na razpolago in jih je treba pravilno uporabiti. Semensko žito je treba očistiti in razkužiti, seje pa naj se po možnosti s sejalnim strojem, ki naj bi ga nabavilo po več posestnikov skupaj. Smrtna nesreča pod senenim vozom. Na Gorici v radovljiški občini se je primerila pretresljiva nesreča. 54 letna vdova Katarina Rožmanova se je peljala na vozu, naloženem z deteljo. V voz je bil vprežen en sam vol. Pri kozolcu pa je voz pritisnil kmetico tako močno ob les, da je gospodinja na mestu izdihnila. Zapustila je šest sirot. Dve smrtni nesreči. Zadnje dni poročajo nemški listi o vrsti novih nesreč v planinah. Dve smrtni nesreči sta se primerili nad Lienzom in nad Beljakom, prvi ponesrečenec je 17 letni pekovski vajenec Alojz Mo-ser, koreški rojak, drugi pa.je 49letni Friderik Viljem Wenzel iz Berlina. Oba so reševalci našli že mrtva. Pri padcu sta si razbila lobanjo. Na vzh°dni fronti so padli: 31 letni šolski vodja Gustav Pristonig, višji desetnik Eduard Nessmann in 21 letni pomorski poročnik Volfgang Huber, ki je bil dodeljen letalcem na vzhodu. Nadalje je prispela v Celovec vest, da je na vzhodni fronti padel dr Herman Hornung, urednik celovškega dnevnika. »Kartner Zeitung« posveča pokojniku daljši spominski članek. Dr. Hornung je bil po rodu iz Miinstra v Vestfa-liji in je služil v Celovcu komaj nekaj mesecev, nakar je moral odriniti kot vojni poročevalec na fronto, kjer je zdaj 25 let starega zadela krogla. Svečan pogreb. V Kranju je bil slovesno pokopan Franc Gall€, uslužben pri državni delovni službi. Pogreba so se udeležili razni predstavniki, ob grobu pa je izprego-voril delovni vodja Holz. Oddelek državne delovne službe, ki mu je pokojnik pripadal, je počastil Galleta s svojimi lopatami. Za-donela je salva in zapeli so pogrebno pesem. Okrožni vodja Kuss je na grob položil venec župnega vodje dr. Rainerja. V Preddvoru je ženska skupina pod vodstvom voditeljice oddelka za narodne in domače gospodarstvo Angele Križnarjeve vkuhala 161 steklenic borovničnega soka in jih poslala Rdečemu križu. Tudi pri Sv. Križu so ženske v enem tednu očistile 114 kg borovnic in jih pripravile za vkuhanje. Voditeljica odseka za gospodinjstvo ga. Voglarjeva od Sv. Križa in njene pomočnice so napolnile nad 100 steklenic. Poslovil se je orožniški vodja in krajevni skupinski vodja Rudolf Hribernig, ki je doslej služboval pri Sv. Križu. Odšel je na svoje staro službeno mesto. Gorenjski tednik pravi, da si je pridobil pri Sv. Križu simpatije občanov. V škofjl Loki je ženska skupina prekuhala zadnji čas okrog 1000 litrov borovnic, selila 800 ovratnih rut in popravila 500 parov nogavic za vojake. Te dni je bil sklican sestanek vseh voditeljic, celic in blokov iz škofje Loke, Stare Loke in 2ab-nice. Gorenjski tednik pripominja: »Ravno žene in matere na Gorenjskem so poklicane, da s svojim vplivom varujejo družinske člane, dom in obitelj bede in pogina.« Za nemški Rdeči križ so nabrali pri peti zbirki po hišah: v radovljiškem okraju 12.500 mark, v kranjskem 17.595 in v kamniškem 5773 mark. poslednja letošnja zbirka za nemški Rdeči križ bo 22. in 23. t. m. Zbirali bodo po vseh ulicah in cestah. V Črnuče je prispel na obisk okrožni vodja Pilz iz Kamnika. Pristaši stranke so se zbrali v okrašeni dvorani pri Klemencu. Okrožni vodja je odredil carinskega uradnika Grassla za krajevnega skupinskega vodjo. Novo imenovani funkcionarji krajevne skupine so bili nato zapriseženi. Skoraj vsi so od carine. Nesreče. 64 letni Franc Rasterč iz Glo-basnice je podiral v gozdu drevje. Po nesreči ga je drevo zadelo v levo nogo in mu jo zdrobilo. Po več urah so ga spravili s planine v Velikovec, odkoder so ga prepeljali v celovško bolnišnico. Tam se zdravi tudi 37 letni Tomaž Nagi, 37 letni finančni uradnik iz Kamnika, ki si je pri padcu nevarno poškodoval levo oko. V Pliberku se je pri padcu hudo poškodovala 8 letna Erna Mo-čilnikova. že od 2. avgusta pogrešajo v Celovcu 48 letnega pletarja Karla Košutnika. Poslednjič so ga videli v nekem kinematografu, nato je za njim izginila sled. Iz Spodnje štajerske šolanje spodnještajerskih lovcev. Deželni lovski vodja prof. dr. Viljem Hoffer, na_ čeln'k muzeja za biotehniko in lovstvo na Joaneumu v Gradcu, je zadnji čas izobraževal lovce v Ptuju, šent Lenartu in Ormožu. V daljših predavanjih je seznanil spodnje-štajerske lovce s sodobnim negovanjem srnjadi. Izvajal je, da je številčno stanje srnjadi, jelenov in gamsov na Spodnjem štajerskem precej nizko in da je torej treba mnogo obzirnosti pri odstrelu, čeprav je zavoljo prehrane v vojni treba odstreliti toliko živali, kolikor je dovoljeno. Lovstvo je danes zelo pomembno za nemško prehrano in v tem pogledu tudi Spodaje štajersko m a 1|——«—I — 1111 ■■ 1 ■.—■»■ w prispeva prav znaten delež. V lovskem letu 1941 je bilo na Spodnjem štajerskem ustreljenih in izročenih prehrani 7000 kg srnjadi, jelenjadi in gamsov, nad 10.000 zajcev in okrog 6000 kljunov pernate divjadi, vse skupaj v teži 44.000 kg, kar da skoraj 30% vse na štajerskem ustreljene divjadi. Govornik je zaključil: »V skladu s Hitlerjevo željo je, da postane dežela spet lepa, polna rastlinja in živadi. To pa se bo lahko zgodilo samo tedaj, če bodo lovci prispevali svoj delež.« Gibanje prebivalstva. V žusmu so bili od 29. junija do 3. avgusta 4 porodi. Poročila sta se Franc Rihter in Marija Romihova, umrla pa sta Marija Drobinčeva in Pavel šarlah. V Račjem je bilo v juliju 11 porodov. Poročili so se: Anton Rožič in Margareta Kukovičeva, Ernest Šerbec in Marija Velca, Viljem Franke in Justina Potočnikova, Anton Simonič in Angela Jagrova, Janez Breznik in Štefka Berglezova. V Ptuju je bilo od 26. julija do 2. avgusta 11 porodov. Poročila sta se Lenart Klingsbie-gel in Marija Iršičeva, umrli pa so Ljudmila Ceržešnikova, Franc Potočnik, Helmut Hutter, Janez Sluga, Janez Ceh, Marija Erbusova in Alojz Masten. Na Teharju sta bili pretekli teden 2 rojstvi. Poročili so se: Alojz Seme in Darinka Javorničeva, Jernej Pavlič in Antonija Jazbinškova ter Janez Romih in Neža Kovačeva. V istem času sta umrla Štefan Završek in Janez Tovornik. V Slovenski Bistrici je bilo v dobi od 16. do 31. julija 11 porodov. Poročila sta se pomožni stražnik Svetozar Ipavec in Julka Strnadova. V Šmohorju je sklical koroški deželni kmetijski vodja Huber krajevne voditelje, župane in krajevne kmečke voditelje, ki jim je dal potrebna navodila za spravilo letošnje letine. Pri tem je naglasil: »Poglavitna naloga kmeta je ne samo, da čim bolj poveča proizvodnjo, temveč da tudi čim več prispeva državi za splošno prehrano.« V Vitanju je bilo sklicano zborovanje Heimatbunda, na katerem je govoril okrožni uradni vodja Kern. Razlagal je zgodovinske dogodke od prevrata v prvi svetovni vojni in je pozval kmetovalce in delavce, naj tudi oni pripomorejo h končni zmagi nemškega naroda. Mariborski dnevnik pravi, da so se zborovanja udeležili večji del mali kmetje in viničarji. Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je bilo v nedeljo sklicano veliko zborovanje, h kateremu so prišli tudi Nemci iz Apaške kotline. Igrala je kmečka godba. Govoril je propagandni vodja Tutters iz Maribora, ki je rekel, da Spodnještajerci radi stavljajo svoje moči na razpolago, ker je vsakdo prepričan o zmagi Nemcev. Mariborski delovni politični urad je priredil zadnje tri nedelje sestanke krajevnih uradnih voditeljev s poverjeniki za trgovino, obrt in tujski promet. Sestanki so bili v Mariboru, kjer je govoril uradni vodja Nieder o socialnem skrbstvu za delovne ljudi na Spodnjem štajerskem. Razni navdal jni govorniki so obravnavali vprašanja prehrane, davkov, trgovine, surovin in drugih sodobnih zadev. Nenavadna nesreča se je primerila v neki mariborski industriji. 421etni poklicni gasilec v obratu Henrik Knuplež iz Studencev je spal v čuvajnici v 2. nadstropju. V sanjah se mu je zazdelo, da čuje alarm zaradi ognja. V polsnu je skočil z visokega ležišča, padel na tla in si zlomil levo nogo. prepeljali so ga v bolnišnico. Za mrtvega bo proglašen Franc Osehin-ger, posestnik iz ptujskega okrožja, ki je odrinil 8. decembra 1914 z mariborskim brambovskim polkom na rusko bojišče in je 1. januarja 1915 zašel pri Gorlicah v rusko ujetništvo. Tam je baje 2. oktobra 1915 umrl za kolero. Odtlej ni za njim nobenega sledu, zato je zdaj uveden uradni postopek na sinovo željo, da bo pogrešanec oglasen za mrtvega. Veliki šmaren ni praznik. Državni namestnik za štajersko je v skladu z državnimi predpisi odredil, da se za časa vojne Veliki šmaren 15. t. m. ne praznuje, marveč da velja za delavnik. Cerkvene slovesnosti v zvezi s tem praznikom naj se opravijo v nedeljo. Iz Srbije Srbske tolpe uničene. Pod tem naslovom poroča dunajski dnevnik »Neues Wiener Tagblatt« v dopisu iz Beograda: Ostanki raztepenih komunističnih tolp. ki so bile prezimile v skrivališčih v težko dostopnih gorskih krajih, so bili v zadnjih tednih po skupni akciji srbske državne straže, prostovoljskih čet in nacionalnih četniških odredov uničeni. V zvezi s tem je minister notranjih zadev Acimovič podal izjavo, v kateri je poudaril, da se je uničenja teh ostankov tolp udeležilo tudi kmečko prebivalstvo, oboroženo s sekirami, kosami in senenimi vilami. Hkratu so kmetje organizirali prostovoljsko milico, katere namen bo, vsak poizkus morda še preostalih ban-ditov v kala zadušiti. Nesreča na železniški progi. Na železniški progi Čustendil-Kumanovo, ki jo pravkar obnavljajo, je v nedeljo v bližini Krive Palanke^ri predoru št 19 prišlo do eksplozije, pri kateri sta bila dva delavca ubita, dinga dva pa nevarno ranjena. Uvedena je preiskava, da se pojasni, ali je eksplozija nastala po krivdi sabotaže, ali pa se je zaradi prevelike vročine vnelo razstrelivo, ki ga uporabljajo pri gradnji proge. Izgradnja uprave v novi srbski državL Te dni je pred zbranimi okrožnimi, okrajnimi in občinskimi zastopniki v Beogradu državni svetnik dr. Turner govoril o nalogah srbske uprave. Med drugim je poudaril, da je način, s katerim je vlada generala Nediča v kratkem fesu srbsko upravo obnovila, naletel pri nemških obla-stvih na popolno priznanje in občudovanje. Kdor potuje po Srbiji, se lahko prepriča, da so kmetje obdelali tudi najmanjši kotiček zemlje, da so povsod pridne roke na delu in da je življenje spet zavzelo svoj običajni tek. Srbski narod je imel srečo, da je po svojem polomu našel može, ki so bili pripravljeni, sprejeti pečat nepri-Ijubljenosti in povesti ljudstvo skozi težave, ki jih izgubljena vojna nujno prinaša s seboj. Nemška vlada, je rekel -dr. Turner, je pripravljena, srbski vladi brez pridržka pomagati pri njenem prizadevanj« po obnovi ŠPORT O stadionu, ki se ni pozabljen Finska se veseli prve mirovne olimpiade v Helsinkih pred dvema letoma hi marala biti na Finskem XII. olimpiada in Finci so za to svetovno športno prireditev razen vsega ostalega pripravili predvsem krasno športno napravo, mogočni olimpijski stadion v neposredni bližini svoje prestolnice. Zal so se pozneje zapletli v vojno in olimpijska prireditev je bila najprej prenešena na Japonsko, še kasneje pa preklicana tudi ta, tako da danes še nihče ne ornre reči, kdaj in kje se bo spet lahko obnovila ta manifestacija športne mladine vsega sveta. Olimpijski staiion v Helsinkih, ki je deloma tudi trpel zaradi letalskih napadov na finsko prestolnico, je v glavnem ostal nedotaknjen in še vedno čaka na tisoče in tisoče športnikov, ki so se leta 1940. pripravljali na obisk čudežne dežele tisoč jezer in njenih slavnih sinov v športu. Te dni je eden nemških športnih novinarjev, ki se je vračal z najsevernejšega dela vzhodne fronte na dopust v Nemčijo, mimogrede obiskal tuli finsko prestolnico, predvsem pa njen stadion in njenega stvaritelja majorja v. Frenckella ter napisal nekaj kratkih beležk o tej olimpijski napravi, o kateri smo že svoječasno slišali mnogo lepega in ki tudi danes še zmerom ni pozabljena — v mislih mnogih športnikov. »Dvigalo nas je dvignilo,« tako pravi pisec teh vrstic — »72 m visoko nad belo mesto,« kakor s ponosom imenujejo finsko prestolnico domačini. Na ploščadi vitkega stolpa v olimpijskem stadionu nas je pričakoval major v. Frenckell, ki se je predstavil predvsem s tem, da boluje kakor vsi Finci na športnem fanatizmu. Pripovedoval je potem tudi, kako so ga leta 1906. čudno ogledovali v Nemčiji, ko se je tja pripeljal s svojimi smuči, da bi se uleležil neke mednarodne smučarske tekme. Sprevodnik v vlaku je bil ves v zadregi, kako naj mu zaračuna prevoz takih desk, ki jih takrat še nihče ni prevažal s seboj kot prtljago. Major v. Frenckell zavzema vodilna mesta v raznih finskih športnih organizacijah, največ zaslug pa si je priboril pri graditvi olimpijskega stadiona. Pravil je o njem med drugim, da so ga gradili natančno dve leti in pol in je bil otvorjen dne 12. junija 1939. Prvotno je bil prostor v njem preračunan na 40.000 gledalcev, ki bi vsi imeli prostore na betonskih stopniščih okrog sta lična, toda pozneje so nad temi betonskimi konstrukcijami postavili še lesene tribune in povečali tako njegovo kapaciteto na 63.000 oseb. Travnata ploskev in tekališče okrog nje sta tudi dandanes skrbno negovana. Poseben nameščenec — pravijo, da je to Stenross, ki je zmagal v maratonskem teku na pariški olimpdjaidi leta 1924. — škropi kratko pokošeno travo, o kateri so še pred 25 leti zatrjevali, da v ostrem finskem podnebju sploh ne bo uspevala. Olimpijski stadion je zdaj ves v takšnem zelenju in dokazuje baš nasprotno. Novinar popisuje potem vse številne druge naprave okrog stadiona, tako dvorano za boks in telovadbo, dalje progo za veslaške tekme, dirkališče in plavalni stadion, ki še ni dograjen popolnoma. Ena stran stadiona je zazidana s stanovanjskimi stavbami, severna in vzhodna stran pa zasajena s smrekovimi gozdovi, iz katerih se blešči bela zgradba šole za bolniške sestre, ki jo v dnevih prireditev uporabljajo za nastanitev atletinj. Dva kilometra od stadiona se dvigajo svetla poslopja olimpijske vasi, v katerah bo lahko nastanjenih 3.500 tekmovailcev, okrog njih pa teče v temnih gozdovih proga za kolesarske dirke. Krasen je pogled na vse te najidealnejše naprave, ki so namenjene saano ziravju in Iz Hrvatske Nove palače zavodov za gluhonemo, slepo in defektno deco grade na Josipovcu pri Zagrebu. Poslopja bodo veljala 40 milijonov kun. Nadškof dr. Steplnac za razširitev cerkve v Mariji Bistrici. Hrvatski metropolit dr. Stepinac je podvzel širokopotezno akcijo, da se cerkev v Mariji Bistrici poviša in polepša kot proščenjska cerkev vseh Hrvatov. V ta namen je nadškof ustanovil organizacijo »Nadasve« (Naša draga sve-tišta) s sedežem na Kaptolu v Zagrebu. Organizacija se je obrnila na vse hrvatske umetnike in obrtnike s prošnjo za sodelovanje. Komisija za učiteljske premestitve. Posebna komisija za premestitve učiteljstva srednjih šol je nedavno zaključila svoje delo ter predložila poročilo in predlog ministru prosvete v podpis. Izredna vinska letina v okolici Broda. Vinske gorice okrog Broda na Savi so letos izredno obrodile. Zgodnje vrste grozdja so že dozorele in so prispele na trg. Cena grozdju je 30 kun kilogram. Hrvatskg pesmi o žetvi v radiu. V nedeljo ob 11.30 bo zagrebška radlo-oddajna postaja izvedla poseben program v proslavo letošnje žetve. Pisatelj Marko Covič bo imel kratek govor o žetvenih motivih v zadovoljstvu mladega rodu. Obiskovalec si je podrobno ogledal tudi vse prostore v glavnem poslopju stadiona, predvsem udobne slačilnice za razne skupine športnikov, in pa celo vrsto sob in dvoran za upravne in tehnične sodelavce na vsaki večji prireditvi. čisto v skladu z razpoloženjem finskega naroda je bilo, da se je ta stadion zgraiifl iz lastnih sredstev. Res je, da je država tudi prispevala nekaj in je mesto brezplačno dalo na razpolago zemljišče, toda glavni del gradbenih stroškov je zbral narod sam, ki je navdušeno kupoval najrazličnejše blago z označbo stadiona, od katerih zneskov je po 2% dobival fonl za gradnjo stadiona. Major v. Frenckell j e vedel povedati še mnogo zanimivosti okrog tega, kot človek pač, ki ga tare neozdravljiva bolezen športnega fanatizma, poslovil pa se je od gostov z izjavo, da vsi Finci komaj čakajo trenutka, ko bodo na prvi mirovni olimpi-jadi, na katero se že zdaj veselijo, spet lahko pozdravili svoje prejšnje športne prijatelje iz vseh delov sveta. V nekaj vrstah V Mariboru so imeli zadnjo soboto majhno nogometno senzacijo, tn sicer ob gostovanju odličnih dunajskih nogometašev iz Sportkluba. Dunajčani so spet enkrat zaigrali v svojem velikem stilu in so mestno reprezentanco Maribora »povozili« z nič manj kakor 6:2 (5:1). Kako trda je predla domačinom v tej tekmi, kaže najbolj ta podrobnost, da so gostje že po 40 minutah vodili s 5:0. Na tekmi je bilo rekordno število gledalcev — okrog 1.500. Druga prav tako privlačna prireditev za Maribor je bila nedeljska kolesarska dirka na Rapidovem stadionu v izvedbi domačega kluba »Edelweissa«. V glavni točki na 35 krogov, od katerih je vsak meril 425 m, se je najbolj uveljavil znani mariborski dirkač podmilščaik, ki je zaselel prvo mesto v času 23:59.03. V drugi važnejši točki, in sicer dirki na cilje, je prišel do zmage Gregorič iz Slovenjega Gradca. V vmesnih točkah je nastopila mladina, deloma domača, nekaj pa je bilo tudi mladih kolesarjev iz Gradca. Tudi na tej športni prireditvi je bilo nad 1000 gledalcev. V raznih listih se je spet pojavil prellog za organiziranje evropskega nogometnega tekmovanja, v katerem maj bd zmagovalec dobil zlat pokal in službeni naziv nogometnega prvaka v Evropi. Razen Nemčije, Italije in Madžarske, ki bi poslale na ta turnir po dve moštvi, bi bile ostale države zastopane s svojimi vsakovrstnimi prvaki. Strokovnjaki menijo, da bi ta načrt ne bil neizvedljiv, v propagandnem pogledu pa obeta že v naprej ogromen uspeh. V konkurenco tri prišlo po približni sodbi okrog 2o enajstoric, med njimi v zastopstvu Hrvatske, ki se zelo navdušuje za izvedbo, prvak Gradjanski. Finski nogomet bi spet rad posegel v medmarolno življenje na zelenem polju. Kakor se sliši, namerava finska nogometna zveza še letošnjo jesen skleniti mednarodne teikme s švedsko, Dansko, Nemčijo in Estonsko. Portugalski šport nameravajo organizirati po vzorcu iz ostalih avtoritarnih držav. Zato bodo čimprej ustanovili posebno organizacijo pod okriljem prosvetnega ministrstva, ki bo odgovorna za vsa vprašanja športa in telesne vzgoje pri portugalski mladini. Na čelu tega novega ustavnega športnega foruma bo športni vodja, kakršne že imajo povsod drugje. hrvatskem pesništvu, nato bodo člani narodnega gledališča recitirali pesmi Nazora, Kokiča in Tadijanoviča, na koncu pa bo dr. Mile Starčevič govoril o ustaštvu in kulturi. Otvoritev ustaške knjigarne Velebit v Zagrebu. Prejšnjo sredo zvečer je bila slovesno otvorjena najnovejša zagrebška založba, ustaška knjigarna Velebit, ki ima svoje poslovne prostore na Trgu III št. 4. Razen knjig prodaja knjigarna tudi razne narodne predmete, po večini kmečka ročna dela Takoj prvi dan poslovanja je imela knjigarna nad 12.000 kun prometa. Cisti dohodek knjigarne je namenjen izdaji propagandnih deL Ustanovitev pevskega društva v Metko-vjču. Pred dnevi je bil v Metkoviču ustanovni sestanek pevskega društva »Neretve«. Sestanka se je udeležilo lepo število pevcev in pevk. Metkovič je imel doslej samo cerkveni pevski zbor sv. Cecilije, ki deluje tri leta. 75-letnica vukovarskega pevskega društva. Hrvatsko pevsko in glasbeno društvo »Dunav« v Vukovaru bo v soboto in nedeljo proslavilo 75-letnico svojega obstanka. Proslave se bodo udeležila pevska društva od blizu in daleč. Med drugim bo nastopilo okrog 250 pevcev in pevk iz Osijeka, v celem pa bo sodelovalo nad 20 pevskih društev iz vse Hrvatske. Zasedanje hrvatskih invalidov. p0 uve- Ijavljenju nove zakonske odredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah se je med hrvatskimi invalidi začelo novo živahno gibanje. Te dni se je vršila konferenca Zveze vojnih invalidov v Zagrebu, ki so se je udeležili zastopniki invalidskih organizacij iz Zagreba, Osijeka, Sarajeva, Banje Luke in Karlovca, predsedoval pa ji je poverjenik zveze podpolkovnik Beli-zar Mikolji. Na dnevnem redu je bila razprava o preureditvi zveznih organov, o razdelitvi denarnih sredstev, o okrevališčih za vojne invaide in o invalidskih domovih, ki so potrebni po večjih mestih. Ustanovitev mestnega muzeja v Kar-lovcu. Na pobudo mestnega župana bo Katrlovac v doglednem času dobil svoj mestni muzej. V zvezi s tem je mestna občina pozvala meščane, naj prihodnje dni, ko bodo čistili podstrešja zaradi nevarnosti požarov za primer letalskega napada, pregledajo tudi vse ostale prostore in naj vse predmete, ki so zanimivi v zvezi z zgodovino mesta Karlovca, zbero in poklonijo mestnemu muzeju. Poziv bivšim delavcem tvornice vagonov v Brodu. Ravnateljstvo tvornice vagonov v Brodu na Savi poziva vse kvalificirane delavce, ki so bili nad 6 mesecev zaposleni v delavnicah za mostove, vagone in lokomotive, da mu zaradi nekega važnega sporočila javijo svoje naslove brez ozira na to, ali se nahajajo v državi ali v inozemstvu. Graditev lurške bazilike v Zagrebu. — Kljub težkim gospodarskim razmeram, ki jih je prinesla vojna s seboj, v Zagrebu nadaljujejo gradnjo Matere Božje iz Lur-da v Zvonimirovi ulici, ki bo ena največjih zagrebških cerkva, ko bo dograjena. Zdaj grade drugi del kripte, hkratu pa so pričeli urejati tudi zunanjščino poslopja. Ker gradbeni odbor nima dovolj sredstev na razpolago, bodo zvonik začeli postavljati šele prihodnje leto ali leta 1944. Maršal Kvaternik na očiščenem ozemlju. Maršal Kvaternik je obiskal okolico Prije-dora in Sanskega Mosta, ki so jo po uspešnih bojih očistili partizanov. Virovitica ima eno najlepših kopališč na Hrvatskem. V Virovitici so slovesno otvo-rili novo kopališče, ki velja za eno najlepših na Hrvatskem. Hlinkova mladina v Karlovcu. Te dni je v Karlovac prispela skupina Hlinkove mladine. Mladim gostom so državna in mestna oblastva ter ustaške organizacije priredile svečan sprejem. Pozdravne besede so izrekli mestni župan, veliki župan in zastopnik ustaške mladine. Iz Kariovca so mladi Slovaki odpotovali v Ozalj, kjer bodo taborili nekaj dni, nato pa odpotujejo letovat v Kraljevico. Razširitev banjalnške bolnice. Pred dvema letoma so v Banji Luki začeli graditi novo poslopje za venerične in kožne bolezni. Zdaj je vlada dovolila kredit 10 milijonov kun za dovršitev tega poslopja, v katerem se bo nastanila bolnica za notranje bolezni. Na ta način bo državna bolnica v Banji Luki dobila 120 novih bolniških postelj. Modernizacija ceste Banja Luka—Jajce. že lani so začeli razširjati cesto Banja Luka—Jajce. Doslej so razširili cesto od Banje Luke do Gornjega šehera in pravkar se dovršuje asfaltiranje tega odseka. Mali oglasi Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Dekle k otrokom ln v pomoč pri gospodinjstvu iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 10646-1 Kuharico za vsa domača dela iščem. Naslov v vseh posl. Jutra. 10655-1 Začetnico kot gospodinjsko pomočnico sprejmem. Predpogoj poštenost. Naslov v vseh posl. Jutra. 10S56-1 Službi išče Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Bivši javni namcscenec z večletno služb, prakso, star 34 let, samski, prosi za zaposlitev v skladišču, trpovini ali gostilni kot delavna ali pisarniška moč ali kot sluga pri raznih podjetjih, čuvaj odn. kaj podobnega. Položi tudi kavcijo. Zadovolji se s skromno plačo. Naslov v vseh posl. Jutra 10645-2 Valesici (-Ke) Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Vajenca in šiviljo za krznarsko obrt sprejme L. Rot, Ljubljana, Mestni trg 5. 10642-44 Največ oglasov ima ..JUTRO" (nserira ?tf torej tudi Vi! Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dalanje naslova ali za šifro L 3.—. 2 cisterni dobrega belega vina prodam za takojšnjo dobavo. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 10654-6 Kozolca trodelnl ln osemdelnl z lopo, na Viču, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 10641-6 Perzijske nreproge originalne, naprodaj pri ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora šiška). 10662-6 Strešno lepenko domačega Izdelka, vse debelosti, dobavi]* J os. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ulica 22. telefon 25-13. 113-6 Otroške . ozičke otroški trlclkelj, električni aparat za masiranje, plinski kuhalnik, dobro ohranjena reklamna napisna tabla 190*81. staro violino, knjižno omaro. vitrino, lepo samsko spalnico ter drugo dobro ohranjeno pohištvo ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg št. 3. vhod skozi vežo. 10629-6 Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Slamo vsakovrstno, kupim. Plačam dobro. Ponudbe na Bergman Josip, Ljubljana, Poljanska cesta 85. 10644-7 Sobo opremljeno, a posebnim vhodom, 1 ali 2 posteljama. oddam, lahko takoj. Sp. Slika, černetova 31-1 10649-23 Sobo prazno ali opremljeno, t novi hiši (Livarska ulica), oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 10651-23 Soba lepa. čista, prost vhod, se odda gospodu, event. zakoncema brez otrok za takoj. Vrhovčeva 3-II, desno. 10657-23 Wertheim blagajno večjo, železno kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Blagajna«. 10640-7 Pohištvo Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za _šifro L 3.—. Samska soba in spalnica lz trdega lesa, moderna ter različno drugo pohištvo naprodaj za ztlo nizko ceno radi selitve. Vprašati »Merkur*, Miklošičeva 20. 10659-12 Oblačila Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dalanje naslova ali za šifro L 3.—. Prodam krznen Jopič za srednjo postavo, dobro ohranjen. Naslov v vseh posl. Jutra. 10660-13 gjjjSEfifi Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajan 1e naslova ali za __šifro L 3.—. Prijazen kabinet oddam s 15. avgustom, Trdinova 8-ni. vrata XV. 10647-23 Lepo sobo oddam solidni gospodični, tudi s hrano. Naslov v vseh posl. Jutra. 10643-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, tekočo vodo, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 10639-23 Opremljeno sobo v centru, s posebnim vhodom, zračno, čisto, takoj oddam boljšemu gospodu. Novi trg l-II, levo. 10661-23 čitajte »JUTRO«! Živali Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Papagaj ček zeleno-plav, se Je zatekel. Kongresni trg 4-III. 10650-27 Zelena papiga Je ušla v torek popoldan. Prosim, da se jo vrne proti nagradi v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3. 10648-27 Izgubljeno Beseda L 0.60. taksa 0.60. za daianie naslova ali za Slfro L 3.—. Ornega ura s kratko verižico. Je bila Izgubljena blizu Žte-panjskega mostu. Najditelj naj Jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 10652-28 Obrt Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Za tvrdko Anton Kovačič. splošno pečarstvo. se sprejemajo vsa n a r o -č 11 a v restavraciji »Se-stlca« pri blagajničarkl Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova. 122-30 Sulla tua strada incontri ogni giorno tante vendite di biglietti della Lot-teria di Merano 1 Ascolta il consiglio deiramica invisibile che ti cammina allato: la Fortuna! Fermati e acqui-sta un biglietto che puč tare milionario. Na svoji poti srečuješ vsak dan toliko prodajaln srečk Loterije di Merano. Poslušaj nasvet nevidne prijateljice Sreče, ki te spremlja. Ustavi se in kupi srečko, ki te iahko napravi milijonarja. BEGALA M I L I O N I a chl acquista un biglietto per L 12.- r* \ R c J E MILIJONE memu, ki si nabavi srečko za L 12.- LE COLTR3NE SONO CARE, ma non ne avete piu bisogno. Facciamo opache ovvero rico-priamo con disegni LE LASTRE DELLE FINESTRE. DELLE PORTE E DELLE VITRINE. Chiedete informazioni al pros-simo vetraio, che Vi adempieri i desideri. ZAVESE SO DRAGE, a jih ne potrebujete več. STEKLA OKEN, VRAT in IZLOŽB Vam po poljubnih vzorcih ali umetno matiramo. Vprašajte pri najbližjem steklarju, ki Vam želje takoj izpolni. Umrl nam Je v 88. letu starosti nadvse ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, prastari oče, brat in svak MOLJK ANTON ZEL. UPOKOJENEC previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob pol 15. z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. ŽALUJOČA ŽENA, HČERE IN SINOVI TER OSTALO SORODSTVO. & ■ - T' ' -t ZAHVALA Za vse dokaze sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi na-jin^r.i nredobrega moža ln očeta, gospoda RUDOLFA PREGLJA PROFESORJA se vsem iskreno zahvaljujeva. Posebna zahvala gg. zdravnikom, ki so se trudili, da mu rešijo življenje. Iskrena hvala čč. duhovščini, g. ravnatelju dr. Pečevniku za tople poslovilne besede, darovalcem vencev in cvetja in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnlca se bo brala v petek 14. avgusta ob pol 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvL LJUBLJANA, dne 12. avgusta 1942 ŽALUJOČA ŽENA EN SIN. IVA IN MIKI Skozi gosti dim in čeda^e hujšo vročino je zagnal Niva svoj običajni klic, in Miki, ki se je cvile oglasil, je jel plavati tako tesno za svojim črnim bratom, da se je s smrčkom dotikal njegovih bokov. Sredi jezera je Niva storil po zgledu drugih živali, ki so se bile zatekle semkaj; gibal je baš toliko, kolikor je bilo treba, da je ostal na površini; za Mikija, ki je imel močne kosti in nič tolšče, pa je bil ta napor prevelik. Ko je že moral plavati, da se obdrži na vrhu, je kakih desetkrat obkrožil medveda, nato pa se je približal medvedu, kakor da hoče na mah presekati svojo neodločnost, in mu mirno položil prednje šape na pleča. Jezero je bilo zdaj od vseh strani obdano z ognjenim zidom. Plameni so ovijali smolnata drevesa od vrha do tal in švigali petdeset čevljev visoko v duš-ljivi zrak. Oglušujoči hrup požara ie preglašal smrtne krike vseh živih stvari. Vročina je bila tako strašna, da se je Mikiju nekaj minut zdelo, kakor bi dihal ogenj. Niva je spet in spet vtikal glavo pod vodo. Mikija nagon ni tako učil; kakor volku, lisici, kuni aK risu je bilo tudi njemu v krvi, da se je smrti mani bal kakor popolnega potopljenja, Toda obkolitev je ttiinila, kakor ie bila prišla. Namesto prejšnjih zelenih sten so zdai štrlela v zrak zoglenela ogrodja. Trušč se ie polegel s plameni vred, in kmalu je bilo slišati le še nekakšno zamolklo mrmranje. Vse, kar ie bilo še živega, se ie jelo pomikati proti počrnelemu, žarečemu bregu. Mnogo živali ie bilo poginilo v iezeru; med drugimi so bili utonili tudi vsi ieževci. Tik ob bregu ie bila vročina še vedno neznosna, in ogeni ie še mnogo dni tlel pod zemeljsko površino. Ves ostanek dne in vso naslednjo noč ni nobena živa stvar zapustila vode; toda nobeni živali ni prišlo na misel, da bi storila drugim kai žalega: velika nevarnost jih ie bila vse združila v eno rodbino. Nekaj pred zarjo se ie ulila na neizmerno pogorišče silovita ploha. Ko se ie zdanilo in ie solnce spet posiialo izza temnih oblakov, ni bilo nikier več sledu o tem, kar se ie nedavno dogaialo: samo živalska trupla, ki so plavala na površini ie-zera ali ležala na bregovih, so še pričala o minuli strahoti. Rešene živali, med njimi tudi Miki in Niva, so se bile vrnile v opustošeno diviino. XXVI Po velikem požaru ie bil Niva še mnogo dni za vodnika. Njun svet se ie bil izpremenil v črno in mrtvo pustinjo, in Miki sam se ne bi bil vedel kam obrniti. Da ie bil ogeni kraievno omeien. bi se bil konec koncev naibrž izneveril svoii sme- ri. Toda nesreča ie bila ogromna. Pometla ie bila velikansko ozemlje, in mnoge izmed živali, ki so se bile srečno rešile z begom v iezera in reke. ie zdai čakala smrt od gladu. Z Nivo in niegovimi soplemeniaki pa ie bilo drugače. Kakor se ni niti malo obotavlial, ko ie bilo treba bežati pred plameni, tako ni zdai niti za trenutek ugibal, kam naj se obrneta, da najdeta žive hrane. Spet io ie ubral naravnost proti severu. Kadar sta prišla do kakega iezera, je Niva zavil okrog niega, dokler ni dospel na nasprotni breg, nato pa nezmotliivo nadalieval pot v prejšnji smeri. Hodil ie vztraino, podnevi in ponoči, ter privoščil sebi in tovarišu le kdai pa kdaj kratek oddih, zato se ni čuditi, da je bil ob zarji drugega dne Miki še bolj upehan od medveda. Mnoga znamenja so kazala, da ie iel ogenj pojemati in da ie na neki skrajni točki povsem ugasnil. Že sta srečavala zelene otočke, ki se jih požar ni bil dotaknil, in cele pasove zelenih pre-rii. Na teh zelenicah, pribežališčih mnogoštevilne divjadi, ki jo ie bilo lahko ujeti in požreti, sta si tovariša korenito privezala dušo. 'Vendar pa se je Niva prvič v svoiem življenju branil ostati v kraju, kier je bilo hrane na prebitek. Sesti dan iu je našel že kakih sto mili od jezera, v katerem sta bila našla zavetie pred požarom. V tej čudoviti pokrajini se je visoko rastlinie meniavalo s širokimi ravninami ter jezeri in tekočimi vodami, ki jih je prekinjalo na stotine nizkih grebenov, tako da si nisi mogel misliti prikladnejšega sveta za lov. Ker je bila dežela bogata z vodo, ki je tekla iz iezera v iezero. ni bila od suše toliko pretrpela kakor kraii na iugu. Mesec dni sta Niva in Miki lovila v tem novem raju ter postala spet debela in cvetoča. Nekega septembrskega dne sta naletela ob močvirju na čudno zgradbo. Miki io ie najprej imel za kočo. čeprav se mu ie zdela nekam majhna. Zgrajena ie bila iz težkih hlodov, tako trdno, da ie nič ne bi bilo moglo podreti. Ti hlodi se niso tesno stikali med seboi, ampak so ležali po šest ali osem palcev vsaksebi. Koliba ie imela tudi vrata, ki so bila na stežai odprta. Iz notranjščine ie puhtel močan duh po gnili ribi. Ta duh, ki se ie Mikiju studil, je bil Nivi tolikanj všeč, da je trmasto vztrajal v bližini, nai si ie pes še tako prizadeval, da bi ga spravil naprej. Miki, ki se mu ie tovarišev slabi okus zameril, je šel nazadnje lovit na svojo pest. Precej časa je trajalo, da se je Niva ohrabril ter porinil glavo in ramena skozi odprtino. Drobne oči so se mu lesketale od poželenja po smrdljivi ribi in previdno je stopil v notranjščino čudne ograde. Nič se ni zgodilo. Zagledal ie ribo na nasprotnem koncu droga, ki ie moral pritisniti nanj, ako jo je hotel dobiti. Odločno se ie približal, se oprl na drog. in ... lop! Urejuje Davorin Rarljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za taaeratnj del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.