Poštnina plačana v goiovim. iiišsšši piliš llSjiliiipIpi:: ■11 Wš?liP:? jillp ¡g§i i » m msii i il OB PRIMORSKEM FESTIVALU Kdor ni trpel, se boril in žrtvoval za svobodo in človeško dostojanstvo proti mračnjaštvu■ in brezobzirnemu zatiranju ne more uživati in se veseliti tako kot tisti, ki so trpeli, se borili in žrtvovali. Primorski Slovenci se s polno pravico veselijo zmage nad okupatorjem in praznujejo dneve osvobojenja. Verjeli so v zmago pravice nad krivico, svobodo nad tiranstvom, zaupali so v lastne sile in v svobodoljubne sile vseh jugoslovanskih narodov ter v enotni in edinstveni osvobodilni borbi zmagali nad strašnim okupatorjem. Združili so se v OF, ki je pod vodstvom Komunistične partije povezala vse pozitivne sile slovenskega naroda in nakazala pot borbe, edino pot, ki je rešila slovenski narod pred gotovim poginom. Enotnost Primorskih Slovencev, ki Utlcorekoč ne pozna izjeme, je omogočila, da divjanje ;okupatorja, ki je vse poskušal, da satre gibanje, ni rodilo uspeha. Morilci so pobijali, pozigali vasi, toda enotnosti niso mogli razbiti. Skoraj tri desetletja je primorsko ljudstvo vztrajalo na zahtevi, da hoče svoje naravne, pravice, da hoče živeti združeno z ostalimi narodi Jugoslavije. To naravno zahtevo je končno plačalo z žrtvovanjem vsakega 10. človeka iz vrst najboljših. In končno je kljub žrtvam zaradi izdajstva SZ doživelo veliko razočaranje. — nezaslišano krivico. Dvajsetletnemu. zatiralcu in požigalcu naših vasi in mest so za nagrado prisodili središča Primorske Trst in Gorico. Iz daljave tisoč in več kilometrov, v Parizu so zarezali v živo telo naroda, ki pomeni zločin in ki nosi klice nemirov med sosedoma in oživljanja starih imperialističnih teženj rimskih poglavarjev. Brez dvoma je življenje primorskega ljudstva zaradi krivične meje težje; vendar se motijo vsi, ki mislijo, da more taka nasilna razmejitev vzdržali, preizkušnjo, ki jo dvajseto stoletje postavlja celo za vse kolonijalne narode: nacionalno osvoboditev in združitev. Gorica je slovensko mesto in daleč na zapadu v Beneški Sloveniji živijo kompaktno Slovenci. Pravico imamo zahtevati osvoboditi1 r in združitev vseh Slovencev. Prepletanje in razne kombinacije okrog Trsi a so posl-dica nezakonitega prekupčevanja z našo zemljo. Vprašanje Trsta je bilo rešeno 1. maja 1945. leta na popolnoma naraven in edino pravilen način. M: se ne moremo strijijati. da se z našo zemljo rešuje rumena nH črna »demokracija posameznih primerih celo treh ur dnevno. Razlika med delovnim efektom in polno plačo bo šla na breme socialnega zavarovanja. Pravico do skrajšanega delovnega časa imajo doječe žene 6 mesecev po porodu, na pri poročilo zdravnika pa tudi do S mesecev. XXX Kakor piše časopis »Narodna ar-mija«, bodo prvi izpili za čine v JLA v juliju 1953. Na podlagi uredbe bodo opravljali izpite za čin kapetana (poročnika fregate), majorja (kapetana korvete), polkovnika (kapetana bojnega bro-da). Po programu bo potreben izpit za vse čine. razen za čin polkovnika. najmanj iz osmih splošnih vojaških predmetov. Z *mï pfifiafeHistwa Odd Avstrijski zunanji minister dr. Karel Gruber, ki je bil na uradnem obisku v Jugoslaviji pet. dni, jc v torek s svojim spremstvom zapustil Jugoslavijo. Na puljskein letališču so se poslovili od njega namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Veljko Vlahovič, pomočnik ministra za zunanje zadeve Le.o Mates, šel protokola jugoslovanskega zunanjega ministrstva dr. Smodlaka. opolno-močeni minister in. izredni poslanik Jugoslavije v Avstriji Viktor Rc.pič ■ter načelnik evropskega oddelka zunanjega ministrstva ^ učinič. 0 Gruberjevem obisku v Jugoslaviji so izdali poročilo, ki pravi med drugim, da se je avstrijski zunanji minister razgovarjal z maršalom Titom ter zastopnik; jugoslovanskega zunanjega ministrstva. Razgovori so potekali v prijateljskem ozračju in v duhu medsebojnega razumevanja. Nanašali so se na obstoječa vprašanja med Jugoslavijo in Avstrijo, kakor tudi na splošen položaj leten. Z jugoslovanske strani je bilo posebej poudarjeno pozitivno stališče jugoslovanske vlade do vprašanja čimprejšnje vzpostavitve popolne, neodvisnosti Avstrije in njene neod-visuosti, kakor tudi sprejema Avstrije v Organizacijo Združenih narodov. Razgovarjali so se o gospodarskih vprašanjih, o razširitvi medsebojne trgovine, o položaju avstrijskih dvo-lastnikov ter o potrebi po dokončnem sporazumu o drobnem obmejnem prometu. Končno je prišlo tudi do izmenjave misli, da se na zadovoljiv način rešijo vprašanja, ki se tičejo položaja jugoslovanskih manjšin v Avstriji. Pred svojim odhodom iz Jugoslavije je dr. Gruber poudaril na tiskovni konferenci tujim in domačim novinarjem, da so razgovori z jugoslovanskimi zastopniki potekali v ozračju popolnega razumevanja, da so se le-ti zaključili s popolnim sporazumom, kar bo prispevalo k popolnemu poglabljanju odnosov med obema državama. Dr. Gruber jo dalje dejal, da se ni razgovarjal z maršalom Titom o tržaškem vprašanju. Dejal je, da to vprašanje zanima Jugoslavijo in Italijo. »ML imamo razne gospodarske interese v Trstu — »VE LITI O Koreji pišemo, slišimo in se o njej pogovarjamo že dve leti. Po končani drugi svetovni vojni so se pojavili novi interesi velikih in to njihovo medsebojno obračunavanje plačuje revno korejsko ljudstvo že dve leti. Miroljubnost SZ se jc v tej vojni še posebno pokazala. Posebno se jc pokazala ta njihova »miroljubnost« v zavlačevanju mirovnih pogajanj. Vedno najdejo kakšno odprlo »vprašanje«, da si izmislijo nove pretveze za zavlačevanje. Seveda ne manjka tudi »znanstvenega« ob-kladanja z raznimi obdolžitvami, ki pa so za lase privlečene. V pogajanjih je ostalo tako odprto vprašanje še vprašanje ujetnikov. Tu je delegacija Združenih narodov naletela na odločen odpor Severnih. Amerikanei so se poslušali novega sredstva, da bi dosegli, oziroma izsilili premirje. Glasnik ameriških letalskih sil je izjavil, da je 500 zavezniških bombnikov uničilo pet hidroelektiričnih central na reki Jalu. Zaradi tega napada nad reko J al u bodo ostala obširna področja Mandžurije in Severne Koreje brez električne struje. Novica o bombardiranju električnih central na reki Jalu je vzbudila ostro debato v angleški spodnji zbornici. Laburisti zahtevajo pojasnil od vlade, zakaj so zavezniške čete bombardirale omenjene hidrocen-trale, ker po njihovem predstavlja to dejstvo novo zavlačevanje sovražnosti na Koreji. Hidrocentrale na reki Jalu so proizvajale 600.000 kilovatov; z njihovim uničenjem je težko prizadeta vsa industrija v Severni Koreji in v Mandžuriji, kajti te elek- trarne so predstavljale skoraj polovico proizvodnje električne energije za težko in vojno industrijo v toj deželi. Ob drugi obletnici korejske vojne je general Clark naslovil na čete poslanico, v kateri je rečeno: »Želeli bi, da bi . prišlo do premirja med razgovori na mirovni konferenci. V kolikoir pa ima sovražnik drugačne namene in bi skušal obnoviti krvave borbe, smo pripravljeni.« jc rekel — in upamo, da bodo ob reševanju tc-ga vprašanja vodili računa tudi o avstrijskih interesih. Sodim, da jc treba to vprašanje prijateljsko rešili med Jugoslavijo in Italijo.« Na vprašanje dopisnika ANSA - e, če so resnične vesitii, ki so jih objavili nekateri tuji listi, dn ima avstrijska vlada pripravljen načrt posredovanja za rešitev tržaškega vprašanja, jc dr. Gubcr poudaril, da so te vesti brez vsake osnove. Še enkrat je poudaril, da je avstrijska vlada zainteresirana na tem, da se vprašanje Trsta reši. Končno je govoril o sprejemu, ki ga je doživel ob obisku v Jugoslaviji ter poudaril, da jc bil le-ta zelo prisrčen. Rekel je, da je Jugoslavija premostila gospodarske težave ter da se jc njen sistem zelo utrdil in da ima vse možnosti za nadaljnji razvoj. Ves avstrijski tisk prinaša na uvodnih mestih poročila o obisku avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja .pri maršalu Titu. Tako prinašajo listi »Viioner Zcitung«, »Dic Prcsse«, »Ncue Oesterreieh« obširne odstavke govora maršala Tita na kosilu v čast dr. Gruberju na Brionskih otokih. »Arbciter Zei-Iting« poudarja na uvodnem mestu besede maršala Tita, da Jugoslavija želi sodelovanje z Avstrijo na gospodarskem. političnem in kulturnem področju. Pod naslovom »Temeljni kamen za dobre sosedske odnose« prinaša »Die Presse« obširen izvleček govora maršala Tita "ter pa-udarja maršalove besede, da bo Jugoslavija dala Avstriji vso moralno in politično podporo za rešitev vprašanja ' mirovnega sporazuma z Avstrijo. Po novinarskem zakoniku časti Z lažnivimi informacijami in klevetanjem se it al. novinarji kljub »mednarodnemu zakoniku novinarske časti« v prvih vrstah udeležujejo prolijugoslovanske gonje. »Vidiš, tole je pa novinarska čast italijanskih novinarjev, kadar je najbolj oprana ...« P&VOJMA iTAL t M w Qacniksi§d f&šistsBV Uradno priznanje ministra Scclbe Minister Scelba jc končno le uradno potrdil, da je Italija »iav tako fašistična, kakor jc bila pred vojno. To potrdilo je dal na interpelacijo kvailunkvista Gianninija." ki je govoril o 300.000 mrtvih fašistih. Scelba mu je pojasnil, da znaša število fašistov, ki so jih med defašizncijo odstavili, 787-1 in upokojenih 671. Od leh so kasneje sprejeli ponovno v službo skoraj vse odstavljene in re-akt.ivirali veliko večino upokojenih. V tem se kaže po Scelbi italijanska demokracija, ki je postopala s krvniki tako usmiljeno. Preiskava je pokazala, da znaša število ubitih fašistov 334 in pogrešanih 1.732. Od pogrešanih se jih je veliko število vrnilo in nekateri so celo kandidirali na fašističnih volilnih listah. Scc.lba je hkrati navedel podatke o mrtvih in pogrešanih partizanih in civilistih, ki znašajo skupno 20 tisoč, poleg tega jc treba temu številu pripisali še 5000 obsojenih od zloglasnega Tribunah: speciale. Na vsak način je ito lepo priznanje sedanjih italijanskih vlastodrž-cov. Omeniti moramo še, da se kom-informisti vedejo zelo korektno pri takih obravnavali v italijanskem parlamentu in zelo previdno molčijo. Seelbino priznanje nam najlepše dokazuje resničnost starega pregovora, da pač »volk dlako menja, narave pa nikoli«. V TRŽAŠKEM PRORAČUNU SO PREDVIDELI 550 MILIJONOV LIR ZA »POLITIČNO« CENO KRUHA NajhcCg zanimiva v tem proračunu je n J T.a ipoatavka 550 milijonov lir, namenjena za vzdrževanje politična cane kruha. Ddktar je Trei -dobiva! .ameriško pomoč Marshall3-ga plana direktno, je- (kupoval z denarjem .te pomoči žito v ZDA, ki je za -50% cenejša- (kot v Italiji. Po zadinjiih g.r\sp:da.r.skii'h sporazumih ¡msd ZVU ;'q ilarijansko vlado v Rimu, kjer ieo iskOeiaili, ida se ameriška ipomoč Trctu daje ¡is-fonda. pomoči Italiji.in po -zadnjidi londonskih sklepih, ko im-:iral Tins-.t kupovati žito v Italiji, ki j;,- k:kor smo že omenili za 50% draže kot v ZDA. Da bi ■trenutno preprečila povišanje cene kruhu, je ZVU določila 550 milijonov lir iza k-ritje razlike nove cene žitu, da- zaščiti inters.se potrošnikov. Toda ti interesi so. samo na papirju keir navedena ipo.st.avka obremenjuje pr.imanjklj.aij splošnega finančnega proiraciuina, ki neposredno obremenjuje vse tržaško prebivalstvo. Druga zanimiva postavka, ki gre na škodv Beneški Sloveniji Mi Slovencev«. -Med temi novinarji je bi! tudi Cesco To-maselii, o katerem pravijo, da spada v vrsto petiih najboljših italijanskih novinsirjev. Tomaselli je bil za časa vojne vojaški ,-eporter, ki je napisal za ¡tist Tempo in druge ]¡Site .nad 100 člankov s fronte, v katerih je 'hviEfiil »junaštvo fašistične vojske«, .Novinarje iz Italije je vb-di-l (tedaj po Beneški Sloveniji vi-demski novinar Ar t uro Manzano, ki je celo za univerzitetni iapi-t pripravil tezo »V Beneški Sloveniji, ni Slovencev«. Airtu-ro Manizano je član tako -imenovanih ferikoloristioraih Skupin, ki ¡j,Lli finansira isamo italijansko notranje miniakrstvo. da s terorjem in vsestranskim preganjanjem prebivalstva odpravijo slo- vensko ibasedo in ponos med ljudstvom v Beneški Sloveniji. V te .skupine iso -vključeni tudi pripadniki italijanske vojske, v glavnem oficirji. Oba ita novinarja ista se morala zagovarjati ipned sodiščem.. Poleg teh pa se je moral zagovarjati še direktor .lista Messaggsro Veneto Car.lo Tigoi-i, ki je bil za časa vojne šef tiskovnega urada fašistične voj-' sike v Ljubljani. V spomladi 1950. lata je razposlala italijanska Vlada po Beneški Sloveniji vse ite novinarje zato, da is pomočjo tiska odgovori jugoslovanski moti, ki je itirdjila, da vrši vlada diskriminacije .napram ljudstvu Beneške Slovenije. Italijanska vlada je iskušala postaviti atv.ar tako, kakor .da v Beneški Sloveniji ne more biti govora o diskriminaciji, ker žive 'tam islama. Italijani. Zaradi 'tega iso italijanski novinarji, ki bo potovali itedaj po Beneški iSloivaniijn. lpo.sk.rbEM, da. napadejo vsakogar, ki je gojil le malo isimpa-tij do Jugoslavije. Med napadenimi je bit .-tudi župnik iz Sv. Lenarta Angel ¡KračLna, ki pa je te fašistične novinarje pogumno tožil. V Italiji obstaja izslkon, ki pravi, da je treiba »rešiti tožbe, ki se vlagajo pro- ti .novinarjem zaradi .pisanja v .listih iz največjo eksipeditivnostjo« .toda slovenski duhovnik je moral čakali dve leti. Ze s -tem.-se je pokazalo, da rezultat razprave ne bc v duhu pravice. Italijanska vlada iriima inteimreč 'interesa, da se kaznujejo .eksponenti fašizma v obmejnih krajih kakor sita Manzanc in Tigoi, bajto oni iso še vedno tisti ki najdosladneje zastopajo ireden-tistične težnje italijanske vlade. To se nanaša- tudi ;»a fašistične novinarje, ki so danes kooptirani v redakcije raznih italijanskih listov. Da bi se tudi 'sam poitek razprave držal tega načela, je'' bil določen za predsednika begunec iz Zadra Bini, ki je v Zadr.u oženil vse svoje hčere z višjimi italijanskimi fašističnimi funkcionarji. Raz.prava.se je končala'tako. da je ■moral slovenski župnik umakniti tožbo. Predstavnika listov Corri-ere della Serra .in Ma-eaggero Veneto sta r je ravnateljstvo DRDA zavrnilo zahtevo Sindikatov po povišanju plač za 15%. ERS se niso udeležili stavke, ker ES, ki so v rokah lcominformi-stov, 'jih niso obv.e&ti'S o svojem nastopu samo. da bi ne priznali tržaške a-aeredne sindikalne organizacije, ki se bori za čimboljšo rešitev. Stališče vodstva ES gre v izključno korisit delodajalcev, ki se sedaj po-gajsijo amo s rumenimi sindikati, Delavsko (zbo.Tni.co .in bodo delavcem, če ne (hodo enotno nestopili vsilili svoje pogoje. **() ")+%)%*&$%'%((%&+%$%" $+*))'%#%)&%(*(+)+*'&+&$)*%&*'(*&&*+)*%+*&&%%**%'$+(*+)%*#%%)%(&%(&(*)%('*'%)))(*'"+$*)$)*$**! ! TRST. — Videmski državni pravnik Framza, W pripravilja z veliko vnemo nov proces proiti slovenskim pau-jiizanomm ¡v Italiji, je v pre.tdelih dneh sipuist.il na svobodo znanega iit ali jamskega šovinist ¡Snega terorista iz Tista M.arja Venierja, ki jž pred mesecem dni zbežai iz tržaških zaporov. Vetnierja je anglo-amernlško vojaško sodišče v Trstu "obsodilo nia pet • let zapora zaradi posesti taza»tirelne,ga orožja in mu-nieije. Zapleten je bi,l .tuidi v bombni atentate proti slovenskim ustanovam v Trsil.u. Viidemski državni p.-avnik Franza. se .'izgovarja, da italijanske sodne oblasti ne morejo aretirati ¿in predati amtglo-ameriškem oblastem Venierja, iker je ta italijanski državljan obsojein od tiujega vojaškega isodišča, ki nama nič skup-■nega. z itailijaniskiim sodiščem. V resnici pa italijanski sodni organa sodijo fašističnega 'terorista, ki je v Trs.tu deloval po navodilih rimskih prcivcikaitotrjeiv. Prav tafco sc italijanske obJaste postopale proti vsem fašističnim zločincem, ki jih je obsodilo tržaško sodišče lin ki so bili poslani v italijanske zapore. Po nekaj mesecih so bili že vsi na svobodi, t.ulii če so bili v Trstu obsojeni na več let zapora. TR.ST. — V tržaških političnih toicigih govorijo, da je italijanska vlada ¡ponudila sedanjemu tržaškemu ccnskeimu predsedniku Palutanu mesto pretekla v mestu Latina v Italiji. Vest še ni potrjena od ZVU ki bo morala, v primeru da Palutan odpotuje, imenovali novega conskega predsednika. * TRST. — 2B. t. m. bo prišel v Tmst »Evropski vilaik«. to je vlak ki ¡ga je organizirala ameriška ustanova, za medsebojno pomoč in ki potuje po evropskih državah, ki dobivajo pomoč ,te ameriške ustanove Vlak bo ostal v Tretiu do 7, julija. V vlaku je nameščena 'fotografsk-a raz-staiva št-iiriileifcne gospodarske pomoči iMa»ršallojve:ga plama evropskim državam in ¡sedanja pomoč Ustanove za medsebojno pomoč. * V zadnjih dneh ise je v Tik,tu razširila vest, da je bila velika količina blaga, ki je bilo poslano iz ZDA v Trst za pomoč revnim Tržačanom in kii bi iga moral razdeliti tržaški škofijski ordinariait,, odpeljana v Italijo in izginili«, Po raznih glasovih so v to afero zapletene tudi vidne italijainske iiredentčstične osebnosti. katerih imena ipa še vedno skrivajo. Dejstvo je, da je io blago prišlo v Tnst že pred časom in da nihče ne ve,, kje je, čeprav bi mcirato biti že razdeljeno. Po več mesečni borbi so delavke tržaške koncpljarne prisilile delodajalce, da so sprejeli nakan ara zahteve, ki predstavljajo za vse osebje kcir.Cip! j širine ¡delili uspeh. Na uradu za delo je bil v petek sklenjen sporazum med sindikalnimi predstavniki in ravnateljstvom kanopljarne Obiskali so nas ameriški Slovenci Ta teden je obiskala Koper skupina ameriških Slovencev, ki je na a-zleitu po Sloveniji. Rojakinja Lojzka Muha je povedala o svojih vtisih teleta po Sloveniji tole: »Naša skupina E,m;riških Slovencev, 'ki j>3 sedaj na izletu po Sloveniji vse najprisrčnejše pozdravlja, Naši abčuitiki so nepopisni, ker vidimo, kako napredujete po vsej Jugoslaviji. Vemo, da ste mnogo pretrpeli. Tega smo se vsi zavedali i v Ameriki. Naša skupina progresivnih Slovenk, ki je na svojem tzleftu obiskala tudi Koper, vidi, da nismo v Ameriki zaman delali in pomagati našemu steiremui kraju. Seveda je vse to bila malenkost proti naporom, ki jih imate vi za boljše življenje pni vas. Naredile smo kolikor smo mog,'.e in obljuba-mo, da bomo še naprej pomagale po svojih mačeh. V por.,os ste nam vsem ameriškim Slovencem. Videli smo tudi, kako rlanes žive v novi Jugoslaviji Koprčani. Iznenadil nas je prisrčen sprejem posebno pa ogled mesta kjer smo videli dosti novih stavb med njimi nove šole, kjer se učijo slovenski in italijanski otroci. Sploh smo videli, da imajo Italijani kod Slovenci isvoje pravice na vseh področjih. Se enkrat se vam vsem zahval j u-¿emo za ¡tople pozdrave in vam želimo, da bi še inaiprej ,tako uspešno gradili svojo osvr.ibojcno domovino lin da bi dočaka,'.i dan. ko bodo tudi 'ostali kraji Primorske združeni v Sieve,ni'ji.« Okrajni izvršni odbor SIAU je napovedal šlirimesečno tekmovanje na čast Šestega kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Tekmovanje se jo začelo 10. junija in bo trajalo do 19. oktobra. Tekmovali bodo delovni kolektivi tovarn in podjetij za izpolnitev obveznosti vsakega posameznega delovnega kolektiva. Tako bodo pripomogli k dvigu življenjskega standarda delovnih ljudi. Na podeželju bodo tekmovali za pravočasno, izpolnitev nalog kol: dokončna gradnja zadružnih domov, popravilo cest, izkoriščanje vodnih virov in podobno. Tekmovala bodo tudi prosvetna in telovadna društva. V koprskem okraju zaključujejo priprave za cidihcd prve skupine otrok na 'letovanje v LES. Prva skupina 600 slovenskih An. italijanskih otrok bo odpotovala 'tretjega julija v planinske predele Slovenije, kjer bodo gostje svata za ¡zdravstvo LRS V letovišča koprskega rfcraja pa bo prišla julija meseca prva skupina otrok iz Slovenije. glede 73 delavk, ki so bile 33 dni suspendira,n;e ¡z dela, ker u&o hotele sprejeti prenopoimaga deia na š tiri h statvah, kot ,so to zahtevali delodajalci, kar je fizično nemogoče. Po sporazumu so bile suspendirane delavke v ponedeljek ponovno sprejete na. dsilo. Sklenili so, da bodo delavke sicer delale, na štirih statvah. Toda na -vsakih. .8 «tatev bodo dobile po eno /pomočnico,'kar pra-ki.ičino pomenil, da bodio detldbc ua manj kot tieih statvah. Poleg' tega pa je biila tem delavkam zalgotovljena rn.HiinKi.lna -nagrada 10 lir na uro njihovim pomočnicam ipa 5 lir na uro. Končno je bilo Audi sklenjeno' da bo .prišla v tiav,£uno ikomlsiija,. ki bo ugotovila de.lovine pogoje. O ....................................................................................................................................................... ..................... Na kopanju Sončna istrska obala — kako Jiolna si lepot in privlačnosti! Junijsko sonce ja končno le razgrelo morje, ki. kopalca prijetno . objame s svojo mokro toploto, če se mu zaupa. ;.,■ • ,. ;,.•..- Pri sv. Nikolaju in v Portorožu je te dni v se živo. POVEJTE, ALI JE TO VLJUDNOST. - ' . Vročina popoldanskega dne na Škofijah, Avtobus, ki vozi v Koper ima polno potmlkov. Vstopita dva inozemska turista, Švicarja, mož in žeina. Ztina se v-sede na prazen sedež. Prav .tisr.ii hip vstopi nekaj Pi-rančank, ki iso prej sedele v Tržaškem avtobusu na istem sedežu Oba inozemska tu nista i-n gosta .nase cone sita se ¡najbnže prej prùpef. j alla s taxiiiem iz Trclia in se za nadalj-no pet poslužila .avtobusa. Nastalo je neljubo ¡govorjenje, toi je na inozemska gosta napravilo slab v,tis. Na zadnjih ¡sedežih avtobusa je ofc tem ena z skupine žensk z velikim preairanjem izustila naslednje besede: »Ma perché ,venig-o.no qui. Vedran-no come veraimno spelati.« Naše -mnenje je, da tu ne gre za to, da se ibomo (klanjali tujcem, ki nas obiščejo im želijo spoznati življenje pri nas. Je pa treba pokazati vlju.dnc.st, da bodo tujci spczriali v nas kulturne .ljudi. Zdi se, da je v tem primeru nekaj — namerno narejenega, da bi turiste odvračalo od obiska naše cone. T.u bi bilo na mestu, da bi .potiniiki isami takoj razkrinkali take škodljive elemente in jim onemogočili njihovo škodljivo delovanje. Prav bi tudi bilo, ôs bi bil na bloku človek, ki pozna več inozemskih jezikov in 'to vs,aj za čas turistične sezone. Zgodi se, da pride tujec, 'ki ne po,zrna lobčevalnih jezikov naše cone, pa je v zadregi ker se ne metre sporazumeti. Zelo na mestu toi -bilo v lakih primerih, da bi mu naš človek dal vsa pojasnila in mu dal potrebne informacije, * TEŽJA PROMETNA NESREČA V torek okoli 23. ure je prišlo na cesti Koper—bivša železniška postaja do težje prometne nesreče. Avtomobil z evidenčno tablico TS 1306, ki ga je vozil šofer Karel Vidmar iz Trsta, se je z vso silo zaletel v obrestni kamen. Pri tem sta bila Eva Koneta iz Trsta in zaščitnik Jerko Pažanin hudo ranjena. Eva Koneta, ki je težje ranjena, je bila takoj odpeljana v tržaško bolnico,, zaščitnik. Pažanin pa v bolnico v Izoli- Kaže, da je do nesreče prišlo, za-radj pijanosti šoferja, ki je bil zadržan skupaj s četrtim potnikom Marijanom Kavaličem na postaji Na-, rodne zaščite v Kopru. NALIVI IN TOČA NA TOLMINSKEM Že v nedeljo 15. junija so sc začeli močni nalivi s točo. Nebo sc je okrog 15. u,re popoldne , pooblačilo tako na debelo, da je postalo mračno. Bliskanje in grmenje, je prestrašilo celo pastirje na planinah in jih je ponekod tudi prizadelo. To je bilo kot nekak uvod za naliv in točo, ki je začela klestili po poljskili pridelkih. Voda je po vaseh zamašila odtočne jarke in se valila umazana in gosta kar po cestah. V Tolminu samem je voda pirišla celo do živilskega skladišča , in napravila precej škode, čeprav so premočeno blago takoj razdali v uporabo, V-naslednjih dneh je. toča ponovno padala po raznih krajih. Skoda je precejšnja, saj so ponekod vrtovi, koruza, krompir in sadno drevje popolnoma stoičen'): Dosedanje ugotovitve so pokazale, da je med najbolj prizadetimi kohaiiški kol, kjer cenijo, da ie uničenih 50 odstotkov posevkov, Seveda so nekateri predeli, kjer je uničenje še večje. Manj so bili prizadeti bovški, idrijski in cerkniški sektor. B. R. PRI PLETARJIH V ZAGI Na Produ, kraju, kjer je Soča napravila s počasnim odlaganjem prodnata tla, raste čeiz in čez vrbo-vo šib je na prosto ru 15 ha. 1949. so se spomniti, da bi se dalo to šibje izkcr.isit'illi. Posekali so «tare vrbe ir. pustili, da 'jé zraislo novo ml.ado šiibje, iz. kateirega pletejo sedaj košare. Ustanovili so pravo pletursko podjetje, ki zaposljuje tudi tiste delavce, ki doma ne bi našli dela Podjetje ,uispeva predvsem zaradi pridnosti tov. Berginca, ki je dobil kupce za košaa-e. Delavci pa so tu-cli zadovoljni z -njim. 95% izdelkov je namenjenih za izvoz. Največ ko-šar in drugih ple-tarskih tedelkov pošljejo v Avstri-jio, nekaj pa tudi v ZDA in Švico. Za domače po¡tire7oe ostane le 5% Izdelke ,spre(jeima izvozno podjetje DOM v Ljubljani, ki odkupuje le dobre izdelke. Za vse to, bi lahko podjetje dobivalo devizne dinarje ni pa zainteresirano. Za latos imajo že 5000 naročil, to se prava najrazličnejših izdelkov, od košaric do pletenih miz in stol.ic. Naročil je bilo še več. a letos nimajo dovolj zalog šib j a, ker jim je lani toča potolkla To mlado pletarsko podjetje je kai dobro-, saj konkurira ce'.io ptujskemu, ki ima že 30 letno tradicijo Podjetje ima urejene svoje delavnice v zadružnem dernu, ki so ga zgradili p,.idni Žagarji, Rot Janko MOST NA SOCI Most ¡na Soči (prej Sv. Lucija) je nedivomino eden najlepših krajev na Tolminskem, ter poleg Bovca in Trenite najbolj priljubljen turistični fcrafl na tem koščku te naše zemlje ' ki ga krasi ¡čudovito zelenomodro umetno jezero .na Soči. V pogledu turizma- je Most doslej že dosege.) ntf.caj uspehov. Gostimiski obrati ■skupno s prHv.Eibnimi sobami zmorejo .okrog 100 postelj za goste, poleg tega je ob So«i še .lep buffet s prijetnim kopališčem v Soči. Zgrajenih je že nekaj drevoredov ¡in postavljenih nekaj klopi, vendar pa navzlic temu, kraj ne nudi še tiste lepote, ki bi jo lahko. Se vedno je na njem c/paziiii sledove minule vojne najbolj pa ga kvarijo ruševine hiš ki stojijo še izdaj sredi vasi. Cas bi bil, da b,i jiili odstranili, t&r na njihovem mestu uredili lep park, ki bo nedvomno lepšal lice tega prijetnega kraja. — an. PROSVETNO DELO NA BOVŠKEM Letošnjo zimo in spomlad se je prosvetno delo na Bovškem precej razgibalo. Predvsem zaradi tega, ker so ljudje zgradili vrsto novih zadružnih domov, v katerih sc raz-vija prosvetno delo. To prosvetno delo pa ne odpade samo na prosvetna društva, ki bi morala biti najbolj delavna, temveč tudi na gasilska in mladinska društva. V Bovcu obstaja prosvetno društvo Golobar, ki prireja večkrat koncerte, toda v zadnjem času ni pripravilo nobene igre. To se. večkrat godi tli d i pri ostalih prosvetnih društvih. Vendar, kot sem že omenil, so delavna društva ostalih organizacij. Da bomo vedeli, kake važnosti so zadružni domovi, naj navedem samo primer vasi Žaga, ki ni imelo pred letii zadružnega doma in niti predstav. sedaj pa, ko imajo zadružni dom imajo tudi predstave. Samo v letošnji zimi so v štirih mesecih pripravili ¡tri igre. Povedati moramo, da se je žal samo mladina v Žagi pokazala zelo delavno. V sosednji Srpenioi so tudi delavni. Mla- ROJCI Nič dobrega ne moremo poročati iz vasi Rojci in okolice. Težko nas je namreč prizadela toča, ki je padala v ponedeljek dne 23. junija proti večeru. Pričakovali smo blagodejnega dežja, ki je prihajal z zahodne strani. Med dežjem pa se je vsula toča, ki je napravila zelo veliko škodo na polju in v vinogradih. Toča je bila prcecj debela in je padala dobrih pretnajst minut. Stari ljudje pravijo, da že 10 let ni povzročila toča toliko škode kot sedaj. Kmetje računajo, da je uničenega približno 80 odstotkov grozdja in 50 odstotkov pšenice. Koruza ic tako razcefraua, da visijo listi kot trakovi. Tudi ostali pridelki so utrpeli veliko škode tako fižol, bučice, paradižnik, solata in drugi. Najbolj je prizadela toča vasi Rojci, Maraneini. Babici, llentur ter Pomjan. Umer Jordan SINDIKALNA SKUPŠČINA V IZOLI V novem sindikalnem domu v Izoli je bila v nedeljo skupščina sindikalnega' sveta za koprski okraj. V svojem' poročilu'jc predsednik sindikalnega sveta poudaril, dn so sindikalne ■ organizacije dale razne dobre predloge za izboljšanje proizvodnje. Tako so v tovarni za predelavo in konzon-iranjc -fib" >'\ni-pelca« v Izoli postavili delavci svoji; komisije, ki preučujejo razne načine izboljšanja proizvodnje. Na predlog delavske komisije so uvedli v tovarni aparat, ki filtrira slano vodo za pranje rib in bodo v tovarni s tem postopkom prihranili letno en milijon dinarjev za vodarino. Pomemben uspeh jc dosegel tudi kolektiv piranskih ladjedelnic, ki je z zmanjšanjem upravnega aparata in s sistemizacijo mest zmanjšal režijske stroške za okrog 50 odstotkov. Kolektiv piranskih ladjedelnic je tudi predlagal, da bo podjetje odslej prešlo na izdelovanje železnih ladij z nosilnostjo do 80 vagonov. Med organizacijske uspehe je treba šteti ustanovitev društva novinarjev, društva profesorjev in učiteljev ter formiranje mestnih sindikalnih svetov v Kopru, Izoli in Piranu. Sindikalne podružnico v Izoli so uredile lep reprezentativni sindikalni dom kulture. VEDNO VEČ KOPALCEV Letošnje nekako muhasto in nagajivo vreme je držalo nazaj kopalec in letoviščarje, da niso mogli zadostiti svojim težnjam po osvežujoči kopeli v morju. Zadnje čase pa sc je vreme nekako »poboljšalo« in so kopalci zavzeli precejšen del obale v Semedeli, v Kopru, pri Sv. Nikolaju m v Portorožu. Posebno nedeljsko lepo vreme je privabilo številne kopalce. Zelo živahno je bilo pri Sv. Nikolaju, kjer'je" bilo "v nedeljo okoli dva tisoč kopalcev, večinoma iz Trsta. Tudi drugi kraji so beležili znaten porast kopalcev. !»m\V¿. / • mfSmEí bft&ifc ;..•' ftjMwBa ti L! 1111L E i 111! 11 [ t r! I j IT L i ] ] 1L L L ] 111111L P: 1J L1L t i MIL L i:; ] ] 11L1L L M1L [ [ L i i 11L: [ L M11 r [ [ i [ 11! r i E F i 1111111........i JI...... i .......M1J11L T M111JIL1S! .......Mil.....ž i........M i I!: I, < dinci so pod vodstvom učitcljice uprizorili Županovo Micko, gasilci »Pričarani ženin«, pionirji pa -»Policaj in Cezifelj«. Tudi na Srpcnici je prosvetno društvo, ki pa nekako dremlje, zanje pa delajo druga društva. Precej delavni so tudi v Čes-soči, ki so v zadnjem Času pripravili nekaj predstav. Prav tako v Korit-jiioi, Kalu, kjer so ■uspeli predvsem z »Vdovo RoMinko«., s katero so gostovali tudi na Žagi, 01>raynaval sem samo kulturne predstave, vendar moram omenili tudi knjižnice, ki zelo dobro delujejo, saj segajo po knjigali tudi istari ljudje. Precej bogato knjižnico imajo v Bovcu, vendar ni edina. Knjižnice imajo še v Srpcnici, Koritniei, Kahi, Logu pod Mangartom in drugod. Rot Janko. Takoj po vojni so bi.li z vseh t-ci-.lcmet.rskih kamnov odstranjeni italijanski napisi in (postavljena slovenska, toda .dež in čas jih je zbrisal, zato bi bilo prav, če bi odgovorni poskrbeli, da napišejo nove, kar bi bito vašrio it.udi za turiste. R. B Uspeh mature na tolminskem učiteljišču je še kar zadovoljiv. Od 31 «lijakov je izdelalo 24, pet pa jih ima popravne izpite. Tolminsko gledališče je uprizorilo 21. in 22. junija Nušičevo komedijo t treh dejanjih »UJEŽ« (Udružcnje jugoslovanskih cmaneipiranih žena). Uspeli je pokazal, da so se igralci in režiser zelo potrudili, pa tudi sce-nerija je bila zelo dobra. B. R. trebnejšim orodjem. Tik telovadnice stoji lepo letno telovadišče. Le malo je krajev na Primorskem, kjer bi mladina danes imela tako ugodno možnost za športno udejstvovanjc, kakor jo ima Črni vrb. Ravnatelju gimnazije tovarišu Radu Mejovšku moramo samo čast it at i k temu lepemu uspehu, v katerega jo moral vložit; mnogo truda in požrtvovalnosti, saj je bilo skoraj vse delo izvršeno brez denarne pomoči in s prostovoljnim delom gimnazijske mladine. V nedeljo so prišli iz Idrije v goste mladinci in mladinke telovadnega društva »Partizan«, ki so k pestrost; nastopa mnogo doprinesli. Nastop se je lepo razvijal in domačini so pokazali že kar dobro uglajenost v prostih vajah. Najlepša njihova točka so bila kola mladink, ki pa se žal popolnoma niso ujemala z godbo. Idrijska mladina je tudi tokrat pokazala veliko znanje na orodju in v parterni telovadbi. Grajati pa moramo njihovo 'neenotnost v krojih, kar bi bili lahko odpravili, saj ni bil to njihov prvi nastop. Skupno je nastopilo okoli 160 mladih telovadcev in občinstvo je zadovoljno zapuščalo letno telovadišče. L. S. POSTOJNSKI TABORNIKI NA IZLETU Taborniški vod »MUSTANGI«, najboljši vod v rodu Kraških vi-harnikov, je II. junija popoldne razpel pet belih šotorov v romantični soteski Škocjanskih jam in Naravnega mostu. Naslednji dan so tabor obiskali še mladinci iz voda Kon tiki« in mladinke iz voda »Slovenski]) plauink«. Čeprav je bil tabor pri Škocjanskih jamah skromen: slabo je bil organiziran šport, kuhinja preveč primitivna, je bil vendar resna šola za veliko letno taborjenje, ki ga bo priredil rod Kraških viharnikov v juliju v Ribnem blizu Bleda. Od taborjenja pri Ribnem ločijo tabornike komaj trije tedni. V tem času je še veliko dela, posebno pri impregniranju šotorov. Mustangi bodo tudi to pot izpolnili svoj dolg do organizacije. Zavedajo se, da tabor pri Ribnem ne bo majhna stvar. Postavili bodo 20 šotorov. Poleg tega bo taborniška organizacija vodila pionirski itabor. Vskladitii življenje taborečih v harmonijo, dati jim dobro hrano, pripraviti primerna ležišča, organizirati večerne zabave" ob tabornem ognju, priredili vrsto izletov v okolico ter Julijske Aflpe', ijjvršilii nekaj prostovoljnih akcij in telovadnih nastopov, to je naloga postojnskih tabornikov. R. II. 1 TELOVADNI NASTOP V ČRNEM VRHU Za zaključek šolskega leta je pri-Tcdila nižja gimnazija v Črnem vrhu nad Idrijo telovadni nastop, ki je bil združen z otvoritvijo nove .telovadnice in letnega telovadišča. Tu smo imeli zopet enkrat priliko videti. kaj pomeni delavnost in prizadevnost človeka in kolektiva, ki sc ne ustraši niti največjih ovir. da neko delo izpelje do konca. Črni vrh ima danes krasno telovadnico, ki je opremljena z najpo- NOVICE IZ CERKNICE V Cerknici je bil od 12. V. do 15. VI. kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 25 mladenk in gospodinj. 13. t. m. so tečaj zaključili in mlade kuharice so prodajale pecivo v vrednosti 30.000 dinarjev. Zvečer jc bila poigofcititcv mater, mladina pa je imela svoj festival. Na predvečer so imeli v okviru predvojaških vaj zavzetje Cerknice, drugi dan pa glavni del festivala. SKUD jc priredilo pevski koncert, nato je bila zabava v restavraciji. Učenci LIP so ta dan razstavljali v šoli svoje izdelke, a gimnazijci risbe in šolske naloge. Zvečer jo mladina iz Grahovega uprizorila v kulturnem domu igro Divji lovec. PRENOVLJENI VEDERJAN Že teden dni kroži po Goriškem in v Brdih potujoči kino RKS, ki predvaja zdravstvene filme. Tak film so vrteli tudi v Vcderjanu v Goriških Brdih. Hkrati so imeli ponovno zdravstveno predavanje ob zaključku velikopotezne akcije za izboljšanje higienskih razmer na vasi. Danes Vederjan kaže lepše, kul-turnejše in vedrejše lice, kar prej ni bil, dokler niso zdravstveni delavci prodrli in prepričali prebivalstvo, da je potrebna sanacija njihove vasi, ki je bila med najbolj zanemarjenimi v Goriških Brdih. Novi Vederjan se dviga na prijaznem gričku ves prenovljen, kakor bi si nadel svatovsko obleko. Na zunaj in znotraj so prebeljene hiše. Razpadajoče mostovže z leseno ograjo na pročeljih hiš so popravili, iz oken pa se spenjajo nageljni. Sledu ni več o primitivnih majavih straniščih ob gnojiščih, ki so nudila prej slabo zavetje in kritje. Namesto tega so zgradili dve higienski javni stranišči. v kolikor so potrebna druga, so jih vaščani in gospodarji zgradili nova, boljša, na primernejših krajih. Iz vasi so pometli smeti in odstranili groblje, popravili vaško kanalizacijo, izravnali vaški trg in uredili poti ter jih posuli z gramozom. Pri popravilu kapnice so jim pomagali tudi gasilci iz Dobrovcga, ki so izčrpali nad 2500 lil vode. Hkrati so popravili tudi črpalko. Cementarna Anhovo je jjg lani dala na'razpolago večjo količino cementa in apna in tudi delavci ccmcntarji so priskočili na pomoč s prostovoljnim delom. Zato so po prizadevnosti tovariša Gravnarja dali ves čisti dobiček kulturne prireditve na Ilunui, kjer je gostovala sindikalna podružnica bolnice iz Vipave. Jp. © d&^imiki v prejšnji številki so dopisniki gotovo pogrešali pogovorov. Naj nam oprostijo, če jih ni bilo. Gradivo in dopisi, ki so vezani na čas so nam vzeli ves razpoložljivi prostor. Dopisnik s Tolminskega jc predlagal sestanek vseli stalnih dopisnikov. Zaenkrat jc to malo težko, ker so zelo oddaljeni in bi bilo združeno s precejšnjimi stroški. Zadeva pa se da rešili tudi pismeno in preko teh pogovorov. Sicer pa so posebno nekateri dopisniki pokazali, da znajo »prijeti« od prave strani. Pogrešamo dopisov, ki bi kritično podali pregled in razvoj življenja v posameznih krajih. Če bi pri tem omenili še, da prejemamo polno dopisov, ki opisujejo: V nedeljo smo imeli, pred dnevi je bilo pri nas, vršila sc jc in podobno, bo kar prav, če povemo, da bi radi dopise, ki bi pomagali reševati razne težave, na katere naletijo naši ljudje pri vsakdanjem delit. Se to: iz lastnih izkušenj vemo, da je dopisnik na te-remi tisti, ki ve in spremlja vse tekoče delo. Tam ima priložnost, da napiše dopis, ali članek — iz življenja. Takega bodo radi prebrali brav-ei našega lista. ' J. S. — Medana v Brdih. Prejeli smo Vašo zahtevo in odgovarjamo: Če smatrate članek, o katerem pišete, za netočen, napišite Vi drugega s stvarnimi in resničnimi podatki in nam ga pošljite v objavo. šušteršič Frane, Šoštanj. Prosimo, da nam pošljete Vaš natančen naslov, ker nam je pošta vrnila honorar. R. B. Vaš članek bo prišel v po-štev v eni prihodnjih številk. Kar zadeva ostalo, mislimo, da smo objavili. Če včasih kaj izostane, nam ne vzemite preveč zamerljivo. Vedno smo veseli vaših dopisov, ki so res zanimivi, in upamo, da jih bomo v prihodnje prejeli še več. M. G. Pula. — Poslali ste nam pesem »Luna sije«. Ker ste že sami predvideli, da bo mogoče šla v koš, Vam moramo povedati naše mnenje. Ni lahko pisati pesmi, ker še ni vse, če sc vrstice lepo rimajo. Pesnik pove vedno nekaj novega in izvirnega, kar ljudje — občutijo — in če občutijo tudi radi preberejo. S tem nočemo reči, da bi Vi ne mogli povedati nekaj novega. To, kar ste nam poslali, ni novo in ni izvirno. Lahko pa bi napravili —-to Vam moramo povedati — kaj izvirnega. samo potrudite se, da bo res Vaše, da Vam bo prišlo iz srca. Pričakujemo, da se boste še oglasili. Buldožer na gradbišču Nove Gorice ««»"»"i".........iiiiimiiimniii...............................................................iiiiiimiiiimiiimimiiimimmiiiimmiimiiiniimiiimmilui ..................................imunimi.......i...................................................minimumi;'.........i...................i.......i.........i...................................................mi................minimum Mrak je legel na zemljo, ko sem se zadnjo ¡majniško nedeljo podal iz Kostanjevice, središča nove občine za Goriški Kras. Kostanj: ob cesti so pcišumevali v rahlem vetru; v grmovju je pel slavec. Na vrha Tr-stelja je zažarel velik ogenj. Člani planinskega društva Nova Gorica so kresova!! v čast maršala Tita, jubilanta GO-letn.ika. Prenoči! sem pri Martinovih v Temnici. Dobro spočit od naporov prejšnjega dno sem vstal, ko ,so petelini peli. Iz Nove Gorice do Kostanjevice me je namreč pripeljal znanec iz partizanskih let Jože- Spacal na motorju. Spotoma bi kmalu izgubi! drobovje, tako divje je isitreslo po trdih kraških cestah. Ko sva razjaihala železnega konjička sem imel prav tak občutek kot v rani mladosti, ko jsem zaijaha.l neosedlano kclbilo, ki jo je napenjalo, ker se je ibila preoibjedla mokre trave in senio z njo dirjal po gmajni čaz drn in strn. S lice izganja, ječmenova kava in domači kruh s svinjino, s katero mi je postregla gospodinja., me je poživilo.. Domača hčerka Marija P3 mi je dala napotila, kako se po najkrajši poti lahko povzpnem na Tr-stelj do Stjenkove planinske koče. Juttra je bilo prekrasno, polno svežine. Pastirji so že izgnali živino na pašo. Oglašali so se zvonci krav čredmic. Više geri v borovem gozdu, ki je poveznjen kot temna zelena kapica ina plešasto glavo Tnste-Ija ise je oglašala kukavica, Pot iz Temnice (je dobro markirana. Le tam aa rcfcu pašnika, kjer se pričenja igoizd, bi bil na razpotju kmalu izgubil 'simer, če bi me ne bila opozorila prijazna pastiirica, ki je vezla prt in obenem čuvala, živino. Kamen .z markacijo, je bil namreč' prevrnjen, verjetno iga je spod-valiia .in odkruštla. pasoča se živina. . , , .. Zahvalim 'se pastir-ici, in krenem po lepi .gozdni poti, ki pelje ob robu gozda deloma pa skozi temni borov .gozd. Pljuča 'se kar širijo in udihavajo čist gozdni zrsik, dišeč po smoli, pomešan z gorskim in morskim zrakom obenem. Tako prijetnega ,zraka še nisem .užival ne na Krniu, ne na .Matajurju in .ne na dnugih hribih, ki sem jih oblezel Tod ituidi. marljivo smolarijo. Iz starejših narezanih borovih dreves se odceja dragocena smola v podstavljene .glinaste lončke. Vidi se pa da tudi tu velika leftdšnja zimska zmrzal ni prizanesla .gozdiu, Ob poli leže cfoeljema debla-, ki jiih je podrla obloga led:u in snega. Store pa so izsekali. Kmalu je bilo gozda^ konec. Na .majhnem prevalu se je v zavetnam kraju-prikazala planinska koča. iNa tem mestu so imeli fašisti svojo postojanko in protiavijonsko opazovalnico povezano 's Trstom s telefonom, dokler jo niso uničili hrabri borci partizani prve kraške čete Tnstelj je namreč med najvišjimi vrhovi (»C64m) Kraške planote, ki se .z Vipavske strani strmo dviga i:n se kaže kot dolg gorski hirbet in nud.i ludi najvišji razgled. Izletniki kolesarji pridejo lahko po' novi cest! iz Mirna .ali rpreko komenskeiga Krasa iz Sežane do podnožja. Ositali pa se lahko v eni .uri po.vzpino od železniške postaje Zali h>riib (Dornberg) po dobro markirani poti. -Na ruševinah nekdanje sovražne postojanke, je planinsko driuštvo Nova Gorica E.ez,idaIo- planinsko kočo ki lahko sprejme preko noči 25 gostov. Koča je lepo opremljena* ima elokhiem.o razsvetljavo in pograde za prenočevanje in je odprta ob sobotah .popoldne in v nedeljo. Na pročelju je vzidana spominska plošča. v počastitev spomina S i bel j An-tonu-S¡jer.iku in 50 padlim borcem prve kraške éste* ki ••> daii sveja življenja zn našo svobodo. Trstelj radi obiskujejo naši d'1-ivni ljudje iz vseh krajev Jugoslavije. Pa tudi Tržačani radi zahajajo semkaj. Ko srebrm čašo toplega čaja, pritegne mejo pozornost spominska knjiga. Obračam list. za listom in spoznam, da je ilo živa knjiga, ki izraža veliko domovinsko ljubezen dc naše Sloveniskie zemlje in njen.ib naravnih lepot, v katero so delavčeva roka, roka raaumnika, in kmetska pest ter .nežna otrokova reka zapisale isvoje vitise. D. B. iz Ljubljane piše; Krasota vsa tu je zbrana, od planin do našega Jadrana. Pionirski odred iz Prvačiine 50 ¡pionirjev pa: Pozdrav pomladi; Veliko veselja, petja in igranja, . I. H. iz Nove Gorice: »Od tu sem videl prvič .morje, naše morje in .Tnat.« Skupina izletnikov iz Kočevja: >¡U,trujen! in zelo, zelo prijetno presenečeni smo dospeli na vrh T.rstelja, odpočili simo se v okusno urejeni koči, ob dobri v.i-paski kapljici in kraškemu teranu , jn prijetno dahror.azpoloženi diiužbi primorskih ljudi. Pirekrasna pomladna narava nas epaja v vseh svojih lepotah, Nabiramo značilno kraško, cvetje, ki nas s isvojo lepoto, in živo barvo osvežuje in daje novilh močr za. nadaljnje delo, za blaginjo vseh delovnih ljudi v na-' ši' domovini Jugoslaviji. Za našo Primorsko v bo.j-naprej! Trsta rie damo in Primorske tiudi ne! Zdravo vsem.« K, B, z Reke: .»Se nikdar tako lepo!« Zagrebčan N. B.: »Ljepa je kučica, ješ lijepša je kilnerca, koja' nam lpifi da.« Skupina vajencev: »Strokovne izpite .smo naredili, v ita namen srno se u poveselili.« Francka K, iz Ljubljane: »Težka je ■bila pol m ni mi žab« Cijan J, iz N. G.: Zelo lepo je bilo, žal prekratko odmerjen čas.« Dijaki gimnazije iz Šempetra pri Gorici, pa hočejo najbrž pokazali svoje znanje je.zikov in pišejo svoje vtise angleški. Zaprl sem knjigo Lri se globoko zamislil,. Pogled na morje in Trst. razgledno okno na morje in Trst, Vtem so vstopili predsednik Planinskega društva Nova Gorica Albert Hvala in drugi člani društva, ki so prejšnjo noč kresovali in se ob tabornem ognju pogovarjali o spominih na partizanska letta, o tov. T.itiu, (ki je 'Slavil svoj €0. rojstni dan in kovali načrte o razširitvi dejavnosti svojega društva. Zarana so -vstali da ne zamude nepozabnega sončnega vzhoda, ki s svojimi žarki pozlati Jadransko morje, naše morje. Kmalu smo bili v živahnem po-menku. Med drugim so mi povedali, da bodo v bližini koče uredili botanični vrt, v katerem bodo zbrali vso kraško floro, iza kar je dal pobudo dr. Marišuč ie Solkana, Nato sem se podal tudi jaz na Vrh in sem bil .zadivljen nad lepim razgledom, saj se v jasnih bistrih dneh, v smeru preko Tržiča vidijo tam daleč na obzorju Benetke in krog in krog vrhunci naših julijskih Alp rodovitna Vipavska dolina, po ka- teri se lepo v mogočnih vijugah vije reka Vipava, ki izvira v Nano-škeam podnožju ped Skalrtico v Vipavskem trgu, ter valovita kraška planota, ki se konča ha Jadranski obali. Nova skupina turistov, ki je ta 'trenutek dopela na vrh. je kar obstala, vsa prevzeta od mogočnega. vtisa, k.i ga ne bodo nikdar pozabili., kot so dejali. Poslovil sem se in skočil še v bližnjo kraško vas Lipo, ki so jo zaradi narodne zavednosti fašistični krvoloki v jeseni leta 1943 polovico požgali. Tu so imeli namreč pomembno svečanost odkritja spomenika padlim borcem 5n taftem. Vaščani se. še spominjajo na svojih' do kosti stolčenih plečih, krvavih dogodkov italijanske 2000 letne kulture in žrtev Narodnoosvobodilne hor.be. Zbrali so se sredi vasi na žalno komemora.cijo. Od orca sta jim govorila Gorjan Jordan, predsednik okrajnega odbora Zveze borcev, in star kraški aktivist Strnad. Na spomenik so položili simbolične vence in obilo cveitja, ter poslali maršalu Tatu pozdravno brzojavko in čestitke. Od .tu smo- se s sku(piruo sta.rib borcev podali v obmejno vas Miren. Tu se je vršil mladinski festival, dan veselja, ki g.a je priredilo TVZ Partizan M,i'ren v počastitev Maršalovega jubileja. V Solkan smo dospeli, ko so ravno končali z dobre ugpilo telovadno akademijo. Ma.lo je desedaj znanega 'širši javnosti, » lepotah in privlačnosti Tr-steljai, zato scmi zapisal svoje vtise -in pobral' iz 'spominske knjige vtise nekaterih drugih izletnikov; mislim da mi zalo ne bodo zamerili, da zbudimo pri čiim širšem krogu delovnih Ij.ud'i zanimanje, da bi obiskali te lepe in zgodovinske kraje, sedaj, ko se pričenja sezona letovanj in pole'jnih oddihov. J. P. I Od tam, kjer reka Vipava v velikih vijugali počasi in inirna leče proti Novi Gorici, je prišlo povabilo: »Pripravljamo se za velikih praznik. Pridi!« Kako se je oglasilo v duši — za-zvenelo kot struna: Vipavska dolina! Prisluhnil sem in sam ne vem, od kod so pripluli akordi tiste lepe na« rodne: » Prelepa Vipavska dolina, ki nam riu v Tržaškem in Koprskem zaliva gori na stotine lučk, ko se spuščamo v Istrsko mižimo. Desno pa migota lučka pri lučki. Tam je Trst, mesto, Ici ga politične nevihte ne pustijo do .tistega ¡razvoja, kot ga zasluži in kot bi ga želeli ljudje, ki t£.mi prebivajo od nekdaj. Ogurev i A ¡Bi® s 7 -' i -M Tovariš Viktor, naš aktivist iz tega kraja, nas je redno obveščal o položaju; imeli smo z njim vsak dan zvezo. Ko se je po dveh ali treh dneh stanje »normaliziralo« in so se bataljoni, ki so nas iskali po Nanosu vrnili v »svoje baze«, smo tudi mi odšli nazaj proti Vipavski. Vračali smo se mimo Sajevč in zavili skozi Laže, manjšo vas v bližini Senožeč. Bilo je lepo sončno popoldne in ljudje so povečini delali na poljih, v vasi so ostale le ženske in otroci, ki so nas začudeno ogledovali. Naenkrat jc med njimi završilo: »Četniki!« Nismo se ustavljali v vasi, ker ni bilo časa; tako verjetno nismo utegnili dovolj pojasniti ljudem, da nismo četniki ampak partizani. Sicer pa tudi to ni bilo posebne važnosti, ker so nas takrat na splošno tako nazivali in »pravih« četnikov v teh krajih ni bilo, niti jih ni kdo poznal. Srečali smo nekoliko odraslih in se pozdravili. Na nekaterih licih radost; na drugih slrah: kakor je bil pač kdo obveščen o naši borbi. Bilo je prvič, da smo sc pojavili tn podnevi, vendar pa so ljudje že dobro vedeli za nas, ker je Vojko pred nekaj časa nedaleč od tod napadel karabinjer-sko patrolo, slišali so pa tudi o rekviziciji, ki jo je izvršila Budi-jeva skupina na Bazdrtem meseca aprila, nekaj dni pred bitko na Nanosu. Približali smo se glavni cesti Trsi —Postojna in jo prešli med Seno- žečami in Bazdrtem. Ko smo bili že svojih sto metrov od ceste, ie Slavko opazil, da je izgubil revolver. Vrnili smo se nazaj in Vojko je odredil po tri na vsako stran v zasedo ob cesti, ostali pa so šli iskali izgubljeno orožje. Cez kake četrt ure so se vrnili. Našli so revolver se preccj blizu ceste; padel je Slavku izza pasu, ko je ta preskočil na tleh ležeče, bruno. Ves čas ni po cesti nihče prišel t .le tik pred tem, ko smo odšli je pirivozil s praznim vozom neki kmet. ki jc napol dremal in leno poganjal konje. V neposredni bližini Senožeč je bila takrat postojanka protiletalsko fašistične miliciie ali nekaj podobnega. Videli so nas, ko smo presekali cesto, ali ni bilo nikogar za nami. »Revolver boš oddal tovarišu Maj-ku« je bila prva beseda, ki jo je spregovoril Vojko. »Mislim, da ni potrebno pojasniti čemu.« Slavko, kateremu je bilo to namenjeno^ je molče izročil orožje. Bil jc to težak revolver ameriškega lipa in Slavku ga je prejšnjega dne, ko je tovariš Viktor dva taka revolverja izročil naši skupini, kot dobremu borcu dal Vojko v soglasju s celim vodom. V tem kraju smo" se namenoma pokazali podnevi, da spet izzovc-mo fašiste. Prišli so res, in siccr še istega večera; toda koma i so si upali slo metrov v gozd. Držali so nekaj ur cesto zaprto »za reklamo«; šele drugega dne se jih je zbralo več in so tudi globlje pogledali. Mi smo bili tedaj že v našem tabo- rišču med Spodnjo in Zgornjo Bra-nieo v bližini Šmarij. Mimogrede smo se oglasili pri aktivistu Viktorju iz. Gomie Branice. Na tem p n rt r r, t" | n ni t>«Ir» nol^eriili rto\-!f». Ob potoku, ki leče iz Šmarij, je bilo izredno ugodno mesto za taborišče in so se naše skupine večkrat tu zadrževale. To pot pa smo našli vse drevje tam okoli posekano in se skoraj nismo imeli kje ustaviti. Stojan iz Šmarij, ki jc delal na terenu, jc to storil v svoji preveliki vnemi, da zamaskira sledove za prejšnjo skupino. Zato jih je zdaj poslušal od Vojka, ki ga je takoj, ko smo dobili zvezo, vzel temeljito v roke. Poiskali smo zvezo tudi s tovarišico Valerijo, ki je bila ena od naših najbolj vnetih aktivist v tem kraju: ona nam je pripravila hrane in druge stvari, ki smo jih rabili, nakar smo odšli proi; Bihemberku, kjer smo imeli namen zadržati se nekoliko časa. Sporočili smo naprej, da pridemo in v Spodnji Branioi nas je že čakal aktivist in to spet — Viktor. Po kr£i'lkem posvetovanju z njim smo odšli naprej. Pni Rihembergu smo- mnrail.i čez progo, ki je že takrat ;bi:'-a. moano zastražena; zlasti so bile pcistav.lje/ne možne- straže ob meis-to-vih in ,predcirih in zato smo navadno, .kadar nas je ,pot vodila -prako proge, izbirali prehode, ki so bili čimbalj oddaljeni od takih objektov,. Tedaj pa .se nam ni ljubile d-ellati prevelikega ovinka, da poiščemo primeren prehod.; zato je Vojko odločil, ida gremo čez progo (Se nadaljuje) Spomenik padlim v Ustjah V času druge svetovne vojne se je pokazalo, da v vojnih operacijah odigrava eno najvažnejših vlog prav letalstvo. Po svojem namenu, oborožitvi in konstrukcijskih lastnostih delimo letalstvo na borbeno in pomožno. Borbeno letalstvo delimo na: lovsko, strmoglavsko, liombardcrsko in izvidniško. V pomožno letalstvo pa spadajo transportna letala, letala za vezo in sanitetna letala. Že med drugo svetovno vojno spio opazili, da je letalska tehnika toliko napredovala, da so letela lovska letala z brzino do 700 km na uro. Po končan; vojni pa ni ta razvoj ostal na tej višini, pač pa je letalska industrija zavzela v ponovnem oboroževanju tak razmah, da obstajajo danca že lovska letala, ki dosežejo brzino tudi preko 1000 km/li. V glavnem sedaj poskušajo doseči čim večje brzine letal, višine letenja in čini boljšo oborožitev. Sedanji lovci imajo reakcijske motorje, s katerimi doseže jo brzino 1000 km na uro, bombarderji preko 700 km na uro, dosežejo višino 15.000 metrov in lahko nosijo težo nad 20 ton. Bazvoj letalstva posamezne države ie zasnovan na tekmovanju, kdo bo izdelal boljše letalo, kot ga ima sovražnik. Pri lovskih letalih pa je brzina najvažnejši element. Pojava letala na reakcijski poson je poslcdica tega, da letalo z običajnim motorjem ne more še v naprej poveeavati brzine, kajti to je. možno samo do gotove meje. čeprav je pri tem maksimalno izkoriščena vsa sila motorja. Stalno povečavanje brzine je doseglo neko točko, pri kateri motor ne more več obvladati zračni odpor pri določeni brzini letala. To jc brzina od 700 do- 800 km na uro, Ici se že približuje brzini zvoka. Tu že prenehava ravnolinijsko vplivanje zraka, zmanjšuje se sila vzgona in s tem se naglo povečava zračni odpor. Da bi pa premagali ta odpor pri velikih brzinah, je potrebno imeti zelo močne motorje. Če vzamemo primer brzine 700 km na uro, vidimo, da je zato potreben motor, ki ima 3000 HP. Samo za 10-odstotno povečanje brzine, to je za 70 km, pa bi že potrebovali motor, ki ima 4000 IIP, odnosno 33 odstotkov sile prejšnjega motorja. Ako to povečamo na še enkratno brzino, bi bil potreben batni motor 21.000 IIP. kar predstavlja ogromen motor, ki v praksi sploh ne more priti v po-štev. Zato se je tehnika povsem preusmerila. Konstruirali so rcakcijski i ^ f* --vr . . -.....^««iiÄ**»:::, ——-V-.. « motor, ki brzino letala podvoji, kar že preseže brzino zvoka, docim dimenzije letala in teža ostanejo približno iste. Kaj je princip reakcijskega motorja? Ta jc zasnovan na principu »akeija-reakcija«, z drugimi besedami se to pravi, da vsak -mu dejstvu odgovarja enako protidejstvo. X:i primer, če človek sede v čoln. ki stoji na vodi in sc z veslom upre v vodo, ki jo poticnc nazaj, sc s leni pojavi »akcija«. S pritiskanjem vode in pojave odpora, odnosno te »akcije« pa se čoln pomakne naprej, kar lahko imenujemo »reakcija« sile. Podobno sc dogaja pri reaktivnih motorjih. Z izgorevanjem goriva v molorju se razvijajo plini, ki z veliko brzino izhajajo iz motorja skozi odprtino, udarjajo v zračno maso in pri tem se ustvarja zračili odpor, a obratna sila odpora, odnosno pritisk poriva letalo naprej. Moči reakcijskih motorjev zato uc merimo v lliiii^iiS'' ...:.;, :.: .SMill;: konjskih silah, pač pa s pritiskom v kilogramih. Reakcijske motorje delimo v dve vrsti. Prvi so turbinski, reakcijski motorji, drugi pa raketni reakcijski motorji. Prvim se pri njihovem delu jemlje kisik iz zraka v času leta, drugi pa nosijo poleg goriva še kisik, ki ga uporabljajo v tekočem stanju. Danes ne obstajajo samo lovska letala z reakcijskimi motorji, pač pa tudi bombarderji in letala za potniški promet, ki lahko nosijo 50 do 100 potnikov. Ker jc to šo v pričetku razvoja, zalo danes države z močno letalsko industrijo tekmujejo v konstrukcijah in proizvodnji čim boljših letal na reakcijski pogon. Za praktično preizkušanje teh novih vojnih sredstev pa jim je dobrodošla vojna v Koreji, kar je isti primer, za kar je služila v Španiji pred drugo svetovno vojno. S. V. Ne vem, ali sem že ¡napisal, ali sem ile pravil, kak» se je zgodilo z njeno podobo. Kolikor bolj je spomin grenak in bolestem, /toliko pogosteje zaboli v srcu. Mati -se nikc-li iná dalla slikati. Ko je ležala na mrtvaškem cdru, s-em .se spomnil, da jo bodo zakopali, nasuli na rakev težko in visoko gomilo in da nikoli več ne bomo videli njenega obnaza. Sam sem bdel ob nji. Tako globoka je bila tišina v izbi, da sem skoraj slišal svoje žalostne misli. Časih je zaprask-eitaila sveča, iplamen je švignil1 višje ter je obža— ril njen obraz in njene roke, ki so se bele in. t ude oklepale razpela. Poiskal sem papir in svinčnik, da bi risat njen obraz-kakor je bil tih in miren v smirti-. Začel sem težko :n\ trudoma, ker se mi je roka tresla in so me oči skelele od zatohlega vzduha. Pod temnim zelenjem se je svetil obraz: kakor iz belega kamna izklesan. Ob poslednjem vzdihu, se je bila nasmehnila in tisti ismehljaj je ostal na ustnicah. Bral. sem nekoč, kako je umiraj svet mož. Vsa izba je bila polna sorodnikov, prijateljev in občudovalcev, jok: in stok se je .razlegali' prav na cesto. Ali v tistem treno,t-ku, ko je sveti mož izdihnil, iso pres-trašeni pobegnili sorodniki, pn:d a teil j L in občudovalci ter se niso .vrnili. Obraz: •se imu. je bil nenadoma spačiil, ves drug je bil. prejšnjemu čisito nič podoben, 'kakeir da je bila pustna krinka padla cd njega. V poislednjem hipu se je grašna duša razgalila, kajti' smrt ne pozna laži in hinav.ščine. Tista zgodlba- je iresnióna. Kadar se /tiiho zapiro duri za: življenjem, lie-peče- vest svojo pravično in neiEproano sodbo; -in ta'sodba je z razio&niimi črkami napisana na če.lu,-■na K-aih in ustnih. Ce bi hotel risati dušo in skrito miseü človeka, bi ga 'risali ispečeiga, rajši mrtvega. Poznal seme jih, ki so presivrašeni -planili iiz spanja, ko so začutili n& čelu pogled šztprašujočih, ibdečili cči. Tako bi se prestrašil grešnik, ki bi n-esnadcima iin -nepripravljen ugledal sodnika pred iseboj. V smehljaju materinem je ¡bilo kakor sladek počiteie po dolgi, dolgi polti, (kakor bogato plačilo za ves s-trašnV do zadnjega hipa nepripaznaini in nepciplačani trud. kak-or-tisočfcratno pov.račilo za nelizmenno. trpljenje. Vsa Magostan čistost, neosikrumjena od -grenkih dni, cd prečutih noči3-. od skrbi in bridkosti, se je razodevala na mirtvh ustnicah. Videl sem malo v nemirni, dremoiini svetlobi sveče.-Papi-r je bil -slab, čisto .gladek, svinčnik pa je bil pretrff,-Venda/r se- mi zdi že adaj, da ¡podoba ni fctía čisto po^re— šena -ter da je odseval, z nje vsaj žarek tiste lepote, pie— meniitoo'.! in otroške, vsirna zaupljivosti, ki sem jo gleda-' pred seboj bolj z ljubeanjo svojega srca. nego s svojimi" razbcileliimi očmi. Iz itež&iih senc, iz opojnega vzduha le.-izpod črnega, ¡sajastega dima sveč se js svetil bel, smehljajoč ofcu-az, kakor upanje in vera iz bridkosti. Ko sem odpotoval na Dunaj, sem vzel -pedobo s sebof,-Spravil sem jo med knj:-ge in papirje itar je nisem videi' dolga leta. Zgodilo pa :se je nekoč, da sem bil do smrta truden pcpctmiátiva, skrbi lin samemučenjn. Zakaj človek: postane1 časih kekor pred ogledalom, premena z enim samim pogledom svoje življenje, vse od prvih let pa do> tistega zadnjega dne, ki je skrit tam daleč v pri.hedno— sti; prebledé mu lica, arce mu zastane: »Kod si hodil... nesrečnež? Cemu še dalje skazi pustinjo?« T-.",sto jutro sem iskal med knjigami in papirji, da b:"." nfše.l podobo- svoje matere, da bi se poslovil od 'edinega, obraza, ki sem ga v tistem .fcrenctiku ljubil. Iskal serrr dalgo. Papiilrji so bili prašni in zaruimeneli, na nekaterih-se je kcimaj še poznala psaiva. Pesmi so bile, nekatere še-iz citroiških let, in -zgodbe, v katerih še ni bilo grenkobe-poznejših. Ko se mi je tresel v -rokah opraseni, zar.umeneli pa^-•pir. me je .spre-Ietel mraz od groze. Nekoč jé - bila tam; materina podoba, -zdaj je ni bilo več. Komaj da so se še -poznale izglajene, zabtedale isenice, komaj še da se je svetilo izza njih megleno in motno, kakor zastrta luč-Očital sem si v svojem srcu: Daleč je njen. gr.cb, zapuščen od vseli, samoten tn žalosten, kakor so grobovi neanarJih popotnikov! Daleč jerr ona sama, pozabljena .cd nas, ki smo se bili brez vodnika in brez cilja razbegli po svetu kakor jaita golobov, kadai-iplane mednje jastreb — smrt. Kakor njen grob in kakon:-ona sama: tuja in daljna je njena podoba mojim cčem„ ker je bila dolga leta tuja in daljna moji duši! Stcp',1 sem k oknu, da t:i pagkdal, če je moč J j utežna in spomina velika dovolj, da bi iz sen.c in prahu priklicala zalbkdel-i obraiz. Z očesom nisem videl, komaj da: sem z mislijo slutil zabrisane poteze, luči in sence, k; sv se 'brezoblične prelivale druga v drugo. Poizkušal sem, da bi odgrn.il tisti sito zaste-r; roka ipa mi je bila pkr.-na-in plaha, oibra-z, ki sem ga pmiklicaL, mi je b:.l tuj; ni bil ■ na njem tistega smehljaja, ki je irazodeval zadnjo iolažbo» iri slavno odrešenje, ni bilo plemenitosti:, očiščene in utrjene v bridkosti. In mi bilo Jjubeian.i, ki bi govorila z menoj ¡tiho in prijazno v tej groriki uri. Z dlanmi sem ¡zakrili očti; tedaj ©3 je prikazala crea menoj tako čista in jasna, kakor sem jo videl pred zdav— nimi leti. Le njene ustnice se nikoli v življenju ¡niso žcko> smehljale — zadnji, predsmrtni smehljaj je bil, ves bla:.; in miren v poslednjem spoznanju. »Kaj bi 'stomil, otrok nespametni, kaj bi storil sebi in?, meni?« Kakor da bi se v daljavi megle /razm-ikale pred mladim solncem, pred -novim življenjem: pokoj mi je seael v srce, malodušnost je izginila, Mko.li več nisem poizkušali, da bi narisal na papir, kar je bilo vtisnjeno v najgloblji in najsvetejši .glolbočini mojega sirca-, V vsakem, (človeku je -skrita beseda, ki je ne more in ne sme izreči ■in ki bo napisana morda šele ob smrtmi uri na njegovih: ustnicah. V* vsakem človeku živi iriVI/ka, ki je ne sme i:t ne -more naslikati, če bi til .sam Leonsrdo in ki bo naslikana šele na mrtvem obrazu njegovem, Ne vem, kam Bera ga bil spravil in kje je zda; tisti (papir. V mojem srcu je materina podoba — lepela. irc blagioat, kakcir je nikoli iin nikjer nisem videl in ki jo fcodo živo ugledale šel; moje -umirajoče c5i . . . Dramo »Svet brez sovraštva«, ki jo je napisala Mira Pueova, so uprizorile postojnske žene pred dnevi v jDoiuu kulture v Postojni, Drama prikazuje košček življenja — trpljenja naše žene, naše matere,. aiašega dekleta v času okupacije, takrat, ko je i>o naših krajih besnel fašistični okupator z namenom, da 1)0 uničil vse, kar je zraslo v stoletjih, da bo za vedno zagospodaril nad tem, kar je in bo naše. Da bi ostalo tudi to trpljenje ne le zapisano, ampak v vednem pi-■•sanem in ustnem izročilu, se je Mira Pueova lotila tega, da nam je orisala nekaj od vsega, kar je morala ¡prestati poleg ostalega naša napredna, zavedna in borbena žena v ječah. Ker je bilo o tem že dosti napisanega in delo same ocenjeno kot nekaj, kar je vsekakor pozitivno in je občinstvo sprejelo s priznanjem, se 3ie bomo spuščali v analizo. V zaporu je osem žensk. So stare, Tiilade, so matere in dekleta, ki so '.tu zaradi tega. ker so tako ali drugače pomagale in delale za OF. 'Glavne osebnosti so Marija, Svetc-lovska, njena tašča in bpelca. Ko pride Marija v celico, že najde lam .■svojo taščo in med njima se vname listo, kar je tlelo že tedaj, ko se se sploh poznali nista. Svetelovska — ttašča hoče imeti sina Andreja in ji aii snaha všeč prav zato, ker si ga je popolnoma prisvojila Marija, ki ima tudi otroka z njim, katerega je prinesla tudi v ječo. Ta otrok je Hudi sredstvo, s katerim izsili sovražnik priznanje od Marije, ki izpove, kje se skriva Andrej, zato, da reši iega otroka. Mati — tašča obsoja snaho zato, ker »izda« svojega moža — njenega sina, vendar kdor gleda •dramo, ima občutek, da je Marija ravnala prav — jo razume zalo, ker je in mora biti materina ljubezen do otroka nad vse — mora bili večja, kot je do kogar koli in do česar koli, kajti le na ta način bomo močni, še močnejši kot smo. Meti — tašča umre, preden zvedo, da Marija pravzaprav ni izdala svojega moža, ampak je povedala njegov naslov, ko je bila z njim, preden sla se razstala, a on se je v nekaj dneh že preselil drugam, zato mora vseeno s transportom v Nemčijo brez otroka, od katerega se nikakor ne more ločiti in jo odtrgajo od njega. Otroka prevzame kolonelovka na prigovarjanje Špelcc, ki ludi ostane z mrtvo Svetelovsko v celici. * Naše žene so se lotile sicer težkega dela, vendar moramo reči, da so izvršile, nalogo v celoti zadovoljivo in jim moramo na tem mestu iskreno čestitati. Posebno so se odlikovale Špelca — Klajačič Milka, Marija — Šlritof Ladiea in Svetelovska — Saksida Slavka. Videti je, da je režiser tovariš Albin Penko pravilno ocenil težišče drame in posvetil . tem trem največ pozornosti, dasdiravno ni zanemaril oblikovanja ostalih značajev. Tudi njemu moramo izreči priznanje zaito, ker je uspel dati na oder s požrtvovalnimi ženami tako kvalitetno dolo, kakršnih zlepa ne vidimo na našem odru v Postojni. Svelelovka je bila včasih preveč patetična in bi balo prav, da bi skušala to popraviti zato, ker bo to le zelo vplivalo na ostalo dogajanje bo bolj skladno. Marija včasih premalo doživlja, ne podaja preveč z občutkom, čeprav je odlična v drugem dejanju. Tudi Špeliena dikcija 26. Splošno je znano, koliko škode nam je prizadejal fašizem. Ne gre samo za požgane hiše. za preganjanje. za uničene knjige... Marsikaj lahko popraviš, marsikaj kmalu pozabiš. Še vedno živ spomin r>a grenko preteklost pa je v govorici primorskih Slovencev. Otipljivim spačenkam se počasi umikamo. toda besedam, ki jim na pogled ne odkriješ tujega vpliva, se le s težavo ogibamo — in mednje spada glagol vprašal i Takole govorimo: V trgovini so vprašali za blago 3000 dinarjev. France je na sestanku vprašal (za) besedo in začel. Tovarišiea Anica naj gre k upravniku vprašat ločen seznam. V vseh treh stavkih je glagol vprašati napačen. Zakaj ? Zalo, ker mislimo v njih italijanski, govorimo slovenski — pol miš, po lic. Poglejmo v italijansko-slo-venski slovar in ugotovili bomo, da slovenimo laški glagol domandare s štirimi domačinkami: vprašati, prositi, iskati in zahtevati. Iu prav iz rabe soznačnic vidimo, kdo si prizadeva govoriti in pisati res po domače. Zalo razmislimo! Človek človeka vpraša, ko česa ne ve. Vprašamo n. pr. prijatelja, koliko je ura. Učitelj vpraša učenca, kaj ve o Cankarju. Kdor zaželene stvari nima, jo prosi. Prosimo, kadar hočemo bili vljudni, olikani. Prosim podporo, prosim kruha. Kdor kaj prodaja, kdor hoče svoje nazaj, ta lahko tudi zahteva. Zahtevamo, ko je stvar naša. postavim: zahteval je knji£o. Za kolo zahtevajo 18.000 dinarjev. Popravimo nekaj napačnih stavkov! Vprašal me je za roko,' pa sem odklonila. Prav: prosil me je. Poštar je vprašal za poštnino 100 dinarjev. Pravilno: je zahteval. Soseda je prišla vprašat knjigo. Po naše: soseda je prišla iskat knjigo, oziroma: soseda je. prišla po knjigo. Zdaj še nekaj besed o izpeljank! tega glagola — o vprašanj u. Dandanes tako radi razpravljamo po teh in teli vprašanjih, zavzemamo do vprašanj različna stališča, vprašanja postavljamo na ostrino. itd., a ne vemo, da sta v vseh treh primerih i predlog po in beseda vprašanje odveč. Ali ni krajše in lepše, če rečemo, da bomo razpravljali o zadrugah, kakor pa: diskulirali bomo po vprašanju ža-«irug? Predlog po je prišel pred leli k nam in vsem. ostalim južno-slovanskim narodom iz sovjetske politične in gospodarske literature in je čisto nepotreben. Zato ne kvarimo mladini jezikovnega okusa s takimi čudnimi, neslovenskimi stavki: pionirji naj na svojih konferencah diskutirajo po vprašanju študija. Naši otroci in pionirja naj se lepo uče. Ne govorimo o ljudeh, ki — da delujejo izključno po teh vprašanjih, marveč o ljudeh, ki se's tem in tem ukvarjajo. To bo razumljivo in domače. S. S. naj bo boljša, znebi naj se odviš-nega patosa. Ostali: Pavlina Vadnjal —• Mira, Bojana — dr. Silva Brenk, Tončka Ipavcc — kolonelovka, Tončka Ba-reja — Rozka in Marija Uhelj — Mojškrea ter vodja zaporov Leopold Cucek in strežnik Joža Franck so bili kos vlogam in so kar zadovoljivo podajali osebe, ki so jih predstavljali i. Ob tej igri smo videli, da se morejo z voljo in požrtvovalnostjo na-študirati tudi kakovostno dobra dela in da naši ljudje želijo gledali takšna dela, ki vzbujajo v njih ona plemenita čustva, kakršnih ne morejo razne burke in komedije slabe kakovosti. Ko smo gledali »Svet brez sovraštva«, smo se spomnili marsičesa, kar smo pretrpeli in prav je to, kajti le, če nam bo vse vedno živo pred očmi, bomo delali prav in bomo resnično vzgajali našo mladino v naprednem duhu mi a ne naši sovražniki. ki jo hočejo vzgajali s priž-nie v nam nasprotnem duhu. Takšna napredna dela želimo videti na programu ostalih društev, ki so do sedaj vse premalo gledala na kakovost sporeda in ne rečem na škodo kakovosti vse preveč glodala na finančni efekt. Zavedajmo se vsi — da je naša glavna in prva naloga vzgoja ljudi — in ne polnjenje blagajne. V tem bi si morala biti na jasnem vsa društva in organizacije tako, kot je to jasno našim naprednim ženam v Postojni, katerim čestitamo še enkrat in želimo, da bi jim sledili tudi oni, ki imajo boljše, pogoje za delo na odru, kakor jih imajo naše matere. Lilija Bogomil Nova uspela premiera Ljudskega gledališča v Kopru V nedeljo, 22. junija je priredilo koprsko Ljudsko gledališče v Bor-štu premiero Golarjeve veseloigre »Vdova Rošlinka«. Prireditev je bila na prostem in je lepo uspela. Hvaležno občinstvo jc z zanimanjem sledilo dogajanju na odru in ob koncu nagradilo izvajalce z aplavzi. V soboto 28. junija gostuje isti ansambel v Vaganclu, a y nedeljo 29. na Škofijah. Z gostovanji na našem podeželju vrši Ljudsko gledališče iz Kopra pomembno kulturno poslanstvo. Na Buj.-kem se je ta teden začel šesti kulturni pregled dejavnosti hrvatskih prosvetnih društev. Glavne prireditve so bile v Bujali, Matera-di, Marušičih in Novem gradu. Nastopali so .pevski zbori, folklorne skupine, dramske družine in dijaki bujske gimnazije »Vladimir Gortan«. Dramska družina »Lipa« iz Kaštela je uprizorila dramo »Prevara«, skupina »Antc Babic« iz Bu-j pa Bevkovo dramo »Izdajalec«. s NOVE KNJIGE Ccrakcsrne^e zcaložlbe Prosper O. Lissagarar: Zgodovina Pariške komune (Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1952. Prevedel Tanko Moder. Oprema ing. Marko Župančič. Naklada 2000 izvodov. Str. 585). »Delavski Pariz s svojo Komuno — je napisal Karel Marx — bo večno slovel kot slavni znanilec nove družbe. Njegovim mučenikom je postavljen spomenik v velikem srcu delavskega razreda. Njihove krvnike jc zgodovina že. danes prikovala na tisti sramotni steber, s katerega jih ne morejo rešiti vse. molitve njihovi duhovnov ...« Lissagarayeva knjiga je prva avtentična zgodovina Komune. Pisatelj ni unorabil samo vse tiskane, vire, temveč tudi gradivo, ki ni bilo nikomur dostopno, razen tega pa je bil tudi sam večinoma priča dogodkov, ki jih opisuje, N. G. Černiševski: Estetski odnosi med umetnostjo in stvarnostjo (Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1952. Prevedel Dušan Pirjevec. Opremil ing, J. Omahen. Naklada 1000 izvodov. Str. 152). Razprava »Estetski odnosi med umetnostjo in stvarnostjo« je bila disertacija N. G. Černiševskega za dosego naslova magistra ruske književnosti. O tej razpravi je med drugim napisal G. V. Plehanov: »Če je BcJinski naš prvi prosvetljenec, 'tedaj je Černiševski največji predstavnik naših prosvet-ljencev. Njegovi literarni in sploh estetski nazori so imeli velik vpliv na kasnejši razvoj ruske kritike. V omenjeni razpravi so ti nazori najbolj popolno in jasno razloženi. Šola je bila ustanovljena leta 1868, in sicer enorazrcdniea. Po ljudskem pripovedovanju je pred tem časom hodil poučevat v Grahovo nek star mož iz Gorenjega Jezera, obč. Stari trg. Lota 1890 je bila enorazrcdniea zaradi naraščajočega števila otrok razširjena v dvorazrednico. Ker je bil prostor v šoli premajhen, je bila učna soba za drugi razred najeta v hiši g. Premrova, sedaj last KLO Grahovo, prej pa g. Krajca v Grahovem. Že leta 1887 je tukajšnji krajevni šolski svet premišljeval, kako bi staro šolsko poslopje povečali in prczidali. Bilo je več komisijskih ogledov. Nekateri so bili mnenja, da bi zidali novo šolske poslopje. Zaradi povečanja števila otrok jc bila z odlokom c. kr. dežel. šol. sveta z dne 6. avgusta 1899 št. 1865 dvorazrcdnica spremenjena v triraz- bila večkrat zasedena od voiašlva in je utrpela precej škode. Na veliko soboto leta .1911 so zasedle italijanske čete naše kraje. Začeli so se ludi zaupni sestanki za borbo proti okupatorju. Dne 2. aprila 1942 so začeli zapuščati prvi partizani svoje domove in šlj v borbo za svobodo. Borbe v tem kraju so bile zelo hude, saj je v šolskem okoliško padlo v borbah 39 borcev. Vas je bila bombardirana in je pri tem bombardiranju izgubilo življenje 26 ljudi, med njimi tudi učiteljica Scdej Pavla. Zaradi bombardiranje 30. septembra 1913 jc bilo šolsko poslopje, inventar, drevje in ograja močno poškodovani. Celotna škoda je bila računana na 337.760 dinarjev. Zaradi poškodbe šolskega poslojija se je v šolskem letu 1943-44 pričel pouk 31. januarja v Marlinjaku, ki je trajal rcd.no šolo, ker sta bili k njej všo-lani vasi Martinjak iu Bloška polica. Z odlokom c. kr. šol. sveta z dne 5. avgusta 1912 št. 4938 pa je bila ustanovljena šlirirazre.dniea. V la namen se je stavba šole morala zopet preurediti. Na šoli so ves čas poučevali v slovenskem jeziku. Tudi učne knjige so bile v slovenskem jeziku. Nemški jezik se jc poučeval samo kot predmet, a jc bil 20. II. 1918 ukinjen. Dopisi so prihajali v nemškem jeziku, a odgovarjali so v slovenščini. Na šoli so vodili od lela 1868-1888 zlato knjigo, kako so jo vodili pozneje. pa ni razvidno iz zapiskov, ker je v arhivu ni več. Šolski arhiv je deloma ohranjen. Kronike se nahajajo še vse, kakor tudi dopisi o ustanovitvi šole in njen nadaljnji razvoj. V dobi narodnoosvobodilne borbe je šolski pouk zelo trpel. Šola je neredno do 20. junija. Učencev ie bilo 29. "«J»Jj|Vlfl Od 31. januarja 1944 do 20. junija je bil pouk v Žerovnici. Pouka se je udeleževalo 28 otrok. Dne 18. marca 1944 se je začel pouk na Bloški polici. Pouka se je udeleževalo 24 otrok. Pouk se je vršil tudi v Grahovem, a je bil zelo nereden zaradi vojnih razmer in je trajal samo tri mesece. Otroci so dobili spričevala OF. Šolski nadzornik je bil Dcrnač Vlado. Šolsko leto 1944-45 se je moralo pričeti po osvoboditvi in sicer 16. maja 1945 v zasilno popravljeni šoli v Grahovem. Popravljeni sta bili dve učilnici v pritličju. Poučevali sla lo-varišie.i Mlinar Stanislava in Mulec Stanislava, šolski nadzornik pa je bil Konc Jakob. Otroci so precej zaostali v znanju. Šolski pouk je trajal samo dva meseca, zato otroci niso dobili spričeval. P— 117- V T7LJ . je najcenejša množična knjižnica ZA LETO 1952 BO OBSEGALA NASLEDNJE KNJIGE: 1. ZBORNIK PREŠERNOVE KNJIŽNICE, obsežen z zanimivo vsebino, bogato ilustriran. Koledar za lelo 1953 samostojna priloga na 16 straneh. 2. Josip Jurčič: DOMEN IN DRUGE PRAVLJICE 3. Anton Polenec: POGLEDI V ŽIVALSKI SVET 4. Branislav Nušič: OBČINSKO DETE. Šaljiva povest. 5. Guy de Maupassant: DVA BRATA. Roman. Naročnina za teh pet knjig 250 dinarjev Naročila za Cono B sprejema knjigarna LI-PA v Kopru, za ostalo Primorsko pa KNJIGARNE MLADINSKE KNJIGE v Ajdovščini, Herpeljah-Kozini, Sežani, Solkanu in Šempetru pri Gorici in PODRUŽNICE DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE v Idriji, Bovcu, Ko- baridu in Tolminu. Letošnje knjige bodo zanimive za vsakogar, ne da bi bile zaradi tega kulturno manj pomembne. Kljub povišanju naročnine, ki je utemeljena s splošnim dvigom cen v prometu s papirjem, v grafični produkciji in v prevozu, se zlahka prepričamo, da je Prešernova knjižnica najcenejša množična knjižna zbirka. UPRAVA PREŠERNOVE KNJIŽNICE SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI Dragi slric Miha! Zadnjič si me kar . pošteno okrta-čil. Prijel si me za besedo in res Ti moram vsaj nekaj napisati. Gotovo že veš. da lio v kratkem pri nas v Ajdovščini velik festival. Le glej, stric Miha, da boš takrat prišel," pa tudi mene obiskal. Kje stanujem, že veš in me boš lahko našel. Nekaj pa Te le prosim: prihodnjič objavi moje pismo malo prej, jaz pa Ti še enkrat obljubim, da bom pogosteje pisal. Prav lepo Te pozdravljam Ciglič Marjan, uč. I. razr. osn. šole, Ajdovščina. Dragi stric Miha! Čeravno se ne poznava osebno, se želim spoznati s Teboj vsaj pismeno in upam, da boš zadovoljen z mojim pismom ler ga boš priobčil v našem pionirskem količku. Pred nekaj dnevi smo imeli v Kopru protestna zborovanja. Tovariš učitelj nas je vprašal v šoli. če vemo, zakaj se vrše protestna zborovanja v Kopru in drugod. Ker smo pa v šoli večkrat slišali, da je že od nekdaj borba za Trst in da ga hočejo Italijani ponovno zasesti, smo mu na vprašanje znali odgovoriti. Naročil nam jc. naj napišemo prosti spis »Borba Za Trst« in sklenili smo, da bomo poslali najboljši spis stricu Mihi. In zdaj Ti ga pošiljamo, stric Miha! Po prvi svetovni vojni so zasedli I tal i jani naše kraje. Zasedli so Trst, Slovensko Primorje, Istro in Dalmacijo. Bili so hudi časi, 25 let so zatirali slovensko ljudstvo. Prišel je čas tudi za njih, ko so naši fantje, bratje in očetje premagali fašiste in 1. maja osvobodili Trst in jih zapodili z naše slovenske zemlje. V Kopru smo manifestirali zato, ker hoče zdaj Italija ponovno zasesti naše kraje. Trst pripada Jugoslaviji-Mi smo se borili za Trst in .dali 8000) borcev zanj. Trsta ne damo! Sprejmi, stric Miha, naš pionirski pozdrav: »Za domovino — s Titom — naprej!« uč. IV. razr. osn. šole pri Sv. Antonu-Eler Bruna, Dragi stric Miha! Tudi jaz sem sklenil, da se Ti boni1, oglasil v imenu vseh naših Cicibanov. Povedati Ti namreč hočem, kaji je novega pri nas. Pred kratkim so napeljali luč po naši vasi. Po nekaterih hišah se je že prvi dan zasvetilo. Pa tudi radio nam je že zaigral. Ne veš, kako smo bili veseli., ko smo ga slišali. Ttad bi videl, da. bi izvedeli tudi drugi pionirji, d;s ho pri nas kmalu po vseh hišah za-svelila električna luč, da bi izvedeli., kako skrbi naša država tudi za najbolj zakotne vasi. Ko bo zasvctilai luč po vsej vasi, se Ti ponovno oglasim. Pozdravlja Te Cunja Dušan, uč. II. razr. osn. šole. Osp- Dragi stric Miha! Zelo sem ponosna, da sem same» jaz rešila uganko iz 18. številke »Slovenskega Jadrana«. Moram Ti nekaj"; povedali, slric Miha! Pred kratkim smo imeli v Pivki odkritje spomenika padlim borcem. Ker se takšne-proslave nisem še nikoli udeležila-je bilo zame nekaj posebnega. Govorilo je več govornikov. Med njimi' tudi tov. France Bevk. Ko so spomenik odkrili, smo se vsi začudili-kako je krasen. Partizan drži v rokE bombo. Stric, le pridi ga pogledat-, postavljen je na lepem kraju, na Titovem trgu. Do svidenja Te pozdravna Irena Kosmač, uč. II. razr. osn. šole, Trnja pri Pivki Dragi Marjan! Vidiš, Marjan, tako mi je všeč! Vsak pravi pionir mora biti fant od fare in mož-beseda. No, zdaj sem se prepričal, da je naš Marjan tudi takšen. Praviš, naj pridem na festival v Ajdovščino! O, seveda bom prišel! Res je. da so moje kosti že stare in da težko hodim, toda na lak velik praznik vsega primorskega ljudstva se bom pa že moral potruditi. C.e bom le imel čas in priložnost, Marjan, pa Te prav gotovo oluščeni! Ljuba Bruna! Res, prav in lepo si napisala, Bruna! Trst je naš in nikomur ga ne boiiio odstopili! Stoletja in stoletja se slovensko ljudstvo z besedo in dejanjem bori zanj. Ali pa veš, mala Bruna, da lahko tudi naši najmlajši, naši pionirji veliko prispevajo v tej borbi? In veš, na kakšen način ? Pridni in vzorni učenci morajo biti, poznavati morajo svoj lepi materinski jezik, slavno zgodovino svojega ljudstva in lepoto naših krajev. Tako bodo še bolj vzljubili svojo domovino. svoj narod ter bodo za njegov blagor pripravljeni vse žrtvovati. Dragi Dušan! No, veseli me, Dušan, da si se tudi Ti oglasil v našem kotičku! Vidiš. in zdaj bodo vsi, prav vsi pionirji. ki berejo »Slovenski Jadran«-izvedeli, kaj je novega v Ospu! Res-je. Dušan, še nihče doslej ni toliko» skrbel za ljudstvo kot naša nova Jugoslavija. Se mar čudiš? V Jugoslaviji vlada ljudstvo samo sebi in vsi ljudje so v naši deželi enakopravni-meščani iz velikih mest, pa tudi prebivalci najbolj zakotnih vasi. Res,. Dnšan, lahko smo veseli, ker smo državljani take države, kakor je nova Jugoslavija! Ljuba Irenka! Tudi nate ni pozabil slrie Miha, kol vidiš, Irenka! Prav vesel sera bil Tvojega pisemca! Žal mi je, da si nisem mogel priti pogledat Rdeče kapice, saj si me tako prijazno povabila. Novo odkriti spomenik pa si bom prišel na vsak način ogledat i In takrat bom tudi obiskal mojo malo Irenko! REŠITEV UGANK IZ 22. ŠTEV. ZAGONETNI STOLP: 1. Ura. 2. klima. 3. kamen. 4. krona. 6. kožuh. 7. kolel. 8, koran, 9. kruta, 10. ku-bik, 11. krava, 12. Karon. Srednja vrsta zagonetnega stolpa da ime in priimek pisca prve slovenske knjige: PRIMOŽ TRUBAR. KONJIČEK: Po delu mir. po miru : ■ i 28 BBBB Bbbb pena caca V d o r a vn o : 1. čevljarska potrebščina, 8. rečna žival z dragocenim krznom, 9. veznik, 11. barva igralnih kart, 12. starogrški pesnik, 14. Ober, 15. romanski spolnik, 16. lahkoatlet-ska disciplina, 17. ne mara za delo, 18. podredni veznik, 19. konica, špi-ca, 20. staroegipčanski sončni bog, 21. dohodek roparjev, 22. naravno gnojilo v Peruju, ki vsebuje mnogo dušika, izločajo ga ptiči, 23. svojilni zaimek, 25. del kolesa, 26. črevesna bolezen, 28. važno kmečko delo. Navpično: 2. reka v Sibiriji, 3. hazardna igra s kartami, 4. reka v Srbiji, tudi vrsta cigaret, 5. veznik, 6. predrznost, ošabnost (tujka), 7. predsednik vlade LR Slovenije (ime in priimek), 10. vrsta leposlovja, povest, 13. član družine, 15. iz lesa, 17. partizansko ime narodnega heroja Iva Ribarja, 21. mesto na otoku Kr-ku, 22. židovska mestna četrt (množina), 24. zgoden, ran, 27. kvarto-pirski izraz. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Marat — smeli — 2. Ivana — voden — 3. Lido — teta — 4. Ala'do — dinar — 5. na — aktiv — Iri — 6. Ren — 7. ak — ibarje Mo — 8. Tara,s — Eskim — 9. eben — Tone — 10. CNepal — bezeg — 11. elita — stara, N a v p-i čno : A) Milan — Atene — B) Avila- — -kabel — C) Rada — •reipi — D) anxiida — Ba'nat — E) ta —okras — la — F) ter — G) Sv — dinje — bs — H) motiv — ecitat — I) Eden — koza — J) lete,k — miner — K) InKiri — ome-ga. Med reševalce, ki so nam poklali pravilno rešitev križanke iz 25. .štev. našega lista, smo razdelili dve knjižni nagradi. Nagradi prejmeta Sonja Štrukelj iz Pomjana in Slavko Urh iz Marezdff. ! SONČENJE IN KOPANJE s Soncc je vir življenja in moči, pospešuje pretakanje krvi, toplotno regulacijo in preosnovo telesa. Čeprav delujejo sončni žarki samo na gornje plasli kože, je vendar vse telo deležno njegove dobrote. S pomočjo kože se poveča v krvi odporna sila zoper bakterije in nalezljive bolezni, koža sama pa poslane močnejša, bolj prožna in odporna. Na telo delujejo nevidni toplotni, zlasti pa nevidni kemijski žarki sončnega spektra, ki so znani pod imenom ultravioleta! žarki. Ti povzročajo blagodejne spremembe v telesu. Pod njihovim vpflivom se pomnoži tudi kožno barvilo. Tako nastane ogorelost. Ogorela koža ni samo posledica obsevanja, temveč hkrati tudi obramba telesa proti premočnemu soncu. Zato se smejo ljudje, ki so sonca vajeni, katerih koža je že porjavela, poljubno dolgo gibati na soncu, a novinci so že po kratkem času polni opeklin in mehurjev. To pa ni prijetno in ni telesu v korist. Ob morju in gorah se posebno hitro pojavijo opekline zaTadi sončenja. Tam je zrak čist, brez prahu in pridejo vsi illtravioletni žarki direktno na zemeljsko površino. Ce se sončimo, moramo biti previdni in se počasi in postopoma izpostavljati soncu. Glavni namen sončenja Poštno znamko v počastitev junaške bolničarke Pred petdesotimi leti se je zdravniška znanost zelo zanimala, kako bi zatrla in premagala tropsko mrzlico. Ta bolezen je namreč v tropskih predelih o.virala vsako naseljevanje in napredek. Dr. William C. ■Gorgas je sicer slutil, da je prena-šalec te bolezni komar (mosquito), toda o tem se je bilo treba prepričati. Gorgasu se je tedaj ponudila junaška bolničarka Louisa Maas, češ da naj začne pri njej s poskusi. Dr. Gorgas je pristal in nedolgo za tem je bolničarka vsa opikana od komarjev tudi zbolela za tropsko mrzlico in za posledicami te bolezni tudi umrla. Njena žrtev ni bila zaman. Dr. Gorganu se je posrečilo na podlagi teh poskusov, ki so dokazali njegovo domnevo, da je namreč pozro-čitelj mrzlice komar, premagati za-vratno bolezen. V spomin na junaško bolničarko je Kuba izdala znamko z njeno sliko, prav tako pa je tudi ameriška organizaija bolničark zaprosila poštno oblast, da bi izdali novo znamko s sliko bolničarke Clare Louise Maas. ni namreč v tem, da postanemo kar najbolj ogoreli, temveč, da bomo imeli od tega čim več koristi. Dobra priprava za sončno kopel je zračna kopel. Tudi v sonci so razpršeni sončni žarki in škodljivi vplivi sončne svetlobe tu ne pridejo do izraza. Kdor začenja 3 sončenjem, naj gre v lahki, najbolje kopahii obleki najprej v senco. Tu naj s hojo, telovadbo ali igro najprej razgiblje ¿H ustamve Ker so radijski oglasi najučinkovitejši način obveščanja in reklame, smo prepričani, da se ga bosfe tudi vi posluževali Tarife za objave fn oglase so dostopne vsakomur Radio jugoslovanske cone Trsta Koper ZbRflVNIŠKI KOTIČEK 1. B. Semedela. — Po vašem opisu je mogoče zaključiti, da težko prenašate motnje, ki so po vašem mnenju skrite v lasišču. Opis težav ne zadošča za točno diagnozo. Zdravnik bi vas moral videti, najbrž ne le enkrat — zato da bi pravilno spoznal vas in vašo bolezen. V piransko bolnico prihaja vsakih štirinajst dni specialist za kožne bolezni z ljubljanske dermatološke klinike. Poiščite ga v soboto dopoldne (29. t. m.). Recept, ki ga niste utegnili napisati, ko so vam ga eitali v zdravniški posvetovalnici ljubljanskega radia, se glasi približno tako: Rp. Aeidi salic-yliei Resorcini aa 2.0 B naphtoli 0.5 O. ricini g tis X Spiriti vini dih ad 100.0 Težav verjetno nimate zgolj zaradi prhljaja, oziroma zaradi suhe lojavice ilasiiia. Pa tudi glede prekomernega izločevanja loja na glavi je izkušen zdravnik za vas važnejši od radijske in od naše zdravniške posvetovalnice. M. G. Pula. — Nemirno spanje in škripanje z zobmi je pri vašem 6 let starem sinu morda znak gli-stavosti. Diagnozo na daljavo bi morale potrdit; gliste ali pa mikroskopski pregled njihovih jajčec v blatu. Najstarejši in sorazmerno še vedno najbolj zanesljivo zdravilno sredstvo proti glistavo-sli je santonin ter posebna pozornost glede čistoče. Morda je škripanje z zobmi, ki traja že nekaj mesecev, znak otrokove nervoze. Ali ste se obrnili do priznane zdravnice za otroke v Puli? L. B. Portorož. Prekomerno sončenje izzove marsikako bolezen in tudi gnojno angino. Starši, ki vodijo otroke na počitnice na jadransko obalo, morajo bili glede sončenja še posebno previdni. Premočno in prehitro sončenje plačujejo otroci leto za letom z resnimi boleznimi, od sončarice do razcveta pljučne tuberkuloze. in segreje tolo. Pravemu sončenju pa naj odmeri le kratek čas. S tem se bo kmalu utrdil, da mu bo sončenje pozneje res samo v užitek in korist. V vodo ne pojdimo preveč razgreli in znojni. Tudi je potrebno, da se v vodi gibljemo, to se pravi, da plavamo. Plavanje krepi enakomerno vse mišičevje telesa. Kopanju pa naj sledi igra ali drugo telesno gibanje. /o (•/ Laringolog Killian iz Berlina je 1. 1898. prvi videl notranjost sapnika pri človeku. Skozi grlo je uvedel v sapnik posebno cev, ki jo je osvetljevala na zunanji strani pritrjena žarnica. Skozi cev je mogel opazovati notranjščino dušnika. Bron-hoskop, t. j. pripravo za gledanje (gr. skopein) bronhov sta izpopolnila nemška zdravnika Bruninga in llaslinger ter anglež Negus. Amcri-kanski zdravnik Jackson pa je pred 30 leti dal bronhoskopu mnogo boljšo uporabnost s tem, da je namestil zelo majhno žarnico na tistem koncu cevi, ki pride v sapnik. Tako je postala vidljivost posameznih dolov sapnika iin njegovih vej mnogo boljša. Bronhoskopija je majhen poseg, ki po omrtvičenju sluznice grla ne povzroča preglcdancu posebnih težav. Brez omrtvičenja živcev pa pride pri dotiku grla in sapnika do kas-Ijanja in bruhanja. Tubiis z žarnico se uvede bolniku, ki leži z nazaj nagnjeno glavo na operacijski mizi skozi usla in grlo med glasilkama v glavni dušnik. Lc-ta je pokrit z vlažno rdečkasto sluznico, skozi katero prosevajo belkasti hrustančasli obročki. Dobro se vidi gibanje sap-nikovih obročkov med dihanjem. Ako potisnemo tubus, ki je izdelan iz lahke kovine, z debelino cevi 1 cm in z dolžino do 40 cm, — počasi dalje, pridemo do razeepisca glavnega dušnika v lovi in desni bronli za leva in desna pljuča. Ako počasi premikamo bronlioskop še dalje v enega od glavnih bronhov, vidimo ustja posameznih bronliusovih vej za vsak pljučni reženj. Posebna optična povečalna naprava nam omogoči, da opazujemo podrobnosti bronhialnega ocevja. Amerikanei so napravili s pomočjo bronlioskopa zelo inleresanten barvni film o delovanju glasilk 111 o izgledu bron-husov med dihanjem pri živem človeku. Bronlioskop so zdravniki prvotno uporabljali le za odstranitev tujkov pri bolnikih, ki se jim je »zaletelo« in je grižljaj ali neko drugo luje telo prišlo v sapnik namesto v po- žiralnik. (Priprava za pregled požiralnika je sliena bronhoskopu. — Imenujo se ezofagoskop). Danes pa bronlioskopist natanko proučuje stanje bronhov, ugotavlja zgodnjo obliko pljučnega raka, odkriva in zdravi na druge načine težko zaznavno tuberkulozo, bronhialne shmiicc, odstranjuje gnoj iz pljučnih absce-sov in dovaja zdravilo čim bliže obolelemu mestu, dobiva pljučni izmeček za preglede itd. V naši deželi so se poprej ukvarjale z bronhoskopijo predvsem klinike za bolezni ušes. nosa in grla. V zadnjih letih pa je postal bronlioskop važno razpoznavno sredstvo tudi pri prsnih kirurgih ter pri zdravnikih za pljučne bolezni. Tako so n. pr. na ljubljanski kdrurgičnt klinik; izvedli v zadnjih letih okrog 1000 lironhoskopij z Jacksonovim bronhoskopom. Znan je tudi zagrebški bronlioskopist dr. Drinkovič, ki se je šolal pri slavnem francoskem bronhologu prof. Lemoinu. Iz Pariza je prinesel moderni bronho-skopski aparat. Prav isti Lemoinov model bronlioskopa je pred kratkim nabavila tudi specialna bolnica za pljučno tuberkulozo v Topolšici. Z metodo direktnega pregledovanja sapnika in njegovih vej pri človeku se je obogatilo medicinsko znanje o pljučnih boleznih. Marsikatero bronhialno - pljučno obolenje danes po -zaslugi bronhoskopije prej odkrijemo in lažje zdravimo. Dr. Ivan Cestnik. Za plažo je primerna praktična in kombinirana obleka za sončenje, pri kateri lahko uporabljamo moderne, prečno črtaste šale ali pa bolero. 1A DOBRO VOLJO Paznik: .»Obsojenec Ljubič, pojdite v govorilnico, Vaša žena Vas je prišla obiskat«. Lj.ubič: '»Katera žena?« Paznik: »Vaša žena, alii ste gluh?« Ljubic: »Toda katera? Jaz sem obsojen ¡zaradi .bigamije (dvožen-stva)!« * Trezika: »Ob vsakem rojstnem dnevu imi moj oče kupi po ene umetniško sliko.« Nan.de, Trezin častilec: »Ali mi botste dovolili, da si enkrat ogledam to Vašo galerijo slik?« Sodnik: »Pravite, da še nas le imeli epravka s ¡sodiščem, jaz pa pozitivno vem, da ¡sem tudi že osebne imel posla z Vami.« Jaka, star kriminalec: »Res velike glavo' bi moral imeti, da ibi si vse zapomnil.« P.ri neki pojedini je gospodinja svojim dvanajstim gostom zaman ponujala preostali 'zrezek. V tem je nastal kraitek sitik. ¡Nekaj hipsv nato je nekdo strahovito zatulil. Kc je zopet zasvetila luč, je prestrašeni žuipn'ik še vedno stiskal zrezek v'svoji desnici, v katero je bilo zabodenih enajst vilic. * Starejša gospodična.: »Kaj mislite tovariš profesor, koliko let imam?« Profesor: »Jaz sem na žalost matematik, a ne arheolog.« Ureja uredniški odbor, - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadranu v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-909-171. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. S^mkM^ m^mmlmêU Nogometna reprezentanca Indije naš prvi nasprotnik na olimpiadi Naša nogometna reprezentanca se bo te dni začela v Ljubljani pripravljati aa nastop na olimpiadi v Helfiinkijih. Kakor je določil žreb. se bo v prvem kolu srečala z nogometno reprezentanco Indije. Med vsernui 27 ¡drža/vami, kolikor jih bo nastopalo na olimpijskem nogometnem turnirju, je Indija brez dvoma najmanj .znana jugoslovanskim športnikom in ne .bo odveč, če ob •tej priložnosti spregovorimo o njej nekaj ¡besed. Sitiir.i leta 'So minula, odkar je indijska nogometna reprezentanca ■zadnjič nastopila v Evropi. Bilo je to lela .1948, na olimpiadi v Londonu. Čeprav navajeni na evropski način igre, so 'Indijsci svojo prvo tekimo proti Franciji izgubili le s tesni mrez.uiltatom 0 : 1, Njihov poraz je zakrivilo predvsem pretirano kombiniranje in premajhen smisel za skupno igro. Poi.eg vsega pa je treba upoštevati, da so igrali nekateri igralci napol bosi, it. j, s takozvaniimi »kehlimi«, nekateri pa v visokih copatah. S .tako opremo so Indijsoi do zdaj vedno nastopali na mednarodnih tekmah, kaj.t.i le malo je igralcev, ki so se navadili na nogometne čevlje, O tem, kako bodo ¡nastopili v Helsinki jih, se ne vodi ostra polemika samo v Indiji temveč .tudii v Mednarodni nogometni zvezi. V Indiji nogomet nikakor nd šport št. i. To so prikazale'¡tudi zadnje ankete o najboljšem indijskem športniku, kjer sta dobila največ glasov igralca crickeja Haizari iin Meirchant dočim je vodja napada indijske no-gcimsmte /reprezentance in najboljši strelec Mevvallal šele na petem mel£i'ju. Kljub visemu prihaja zadnje čaise vse več gledalcev na nogometne tekme in njihovo število se počasi izenačuje s številom gledalcev na drugih popularnih športnih prireditvah. Posameznim kvalitet- nim nogometnim tekmam prisostvuje tudi 40 do 50.000 gledalcev. V prvi indijski ligi igira 14 klubov — prvakov ¡posameznih pokrajin. Moštva so v glavnem sestavljena iz železničarjev,, feEegraigkih •uslužbencev in študentov. Vsa vodilna društva imajo po več športnih sekcij, nimajo pa posebnih nogometnih klubov. Lanskoletno prvenstvo je osvojil Mohum Bagan. letošnje pa so zaradi priprav na olimpiad: prekinili. Priprave za olimpiado so vzeli v Indiji zeilo resno. Ze lani so povabili več ¡renomiranih evropskih mo-še'v, čeprav je bilo .to zvezano s pre-cejšnimmii stroški. Po tekmi med kombiniranim moštvom Indije in Goeteborgom (2:2) so zbrali 32 -najboljših 'igralcev, iz katerih so sestavili reprezentanci za »Turnir štirih:«, na katerem so sodelovale Indija, Burma, Pakistan in Ceylon Indijska reprezentanca je na ten: turnirju 'dosegla precejšen uspeh in premagala Burmo s 4:1, Ceylon 3 : 0, s Pakistanom pa je igrala neodločeno 0 : 0. Ker pa so ¡se 'tudi na tem turnirju pokazale sitare ¡slabosti indijske reprezentance (.neprestano driblja-nje .in pretirano komburinanje), sc organizirali v Kalkuti logorovanje 22 najboljših igralcev. To -logorovanje je trajalo .tri tedne, končano jfti je bilo v začetku junija.. Pred samim ■nastopom na olimpiadi bo indijska reprezentanca odigrala verjetno eno ali dve tekmi s švedskim in danskim klubom, z uspehi tritedenskega intenzivnega .treninga v Kalkuti se bodo čez nekaj tednov seznanili naši najboljši nogometaši. * V Bovcu so v nedeljo gostovala odibojkaši Telovadnega društva iz Idrije, Po trdi bonbi so zmagali domačini s 3 : 2. Piola, nekdanji najboljši italijan- ski nogometaš in še danes ljubljenec italijanske nogometne publike je dobil na .tekmi proti Angliji težje poškodbe na nogi. Po zadnjih vesteh iiz Italije je ta poškodba ta ko ttežka, da predstavlja verjetne konec športne kariere tega odličnega nogometaša. Argentinci bodo poslali na olimpiado v Helisinkije 63-čiansko reprezentanco, v kateri bo 7 lahko-atlaiov, 8 veslačav, 18 košarkašev 10 boksarjev, 2 telovadca in po pet plavalcev .in dvigalcav uteži. Na cesti Strassbuvg—Pariš (552 km) je ibilo pred kratkim eno najbolj napornih .tekmovanj n.j svetu — v hiitiri hoji. Mtd številnimi tekmovalci je zasedel prvn mesto Aloert Sebeit, ki je prehodi, to •progo v času 75 ur Sin 10 minut, s povprečno brz-10 7 km 330 me;rov na uro. Drugo mesto je zasedel Za-mi, 25 minut za ¿magovaU-em Drž. prvak v metu krogle Šarčevič se pridno pripravlja za olimpijado. ¡gara Friderik je bil nad tem razkačen, zakaj plemenita lepota dekleta mu je zbujala poželenje. Hotel jo je znova zgrabiti, a je Toniš tako samozavestno položil roko na njo kot na svojo lastnino, da se mu nihče ni upal približati, ki grofa ves čas ni izpustil iz oči. Z eno roko je Anico porinil za hrbet, z drugo pa je zavihtel gorjačo. Tedaj So planili nanj grofovi hlapci z dveh strani, po kratkem boju je ležal zvezan med njimi. »0, jej, rajši umremlcc se je Anica trgala iz grofovega objema in ga udarila v obraz. Toniš, ki se je hotel osvoboditi, se je valjal po tleh, slednjič je pljunil proti grofu: »Bodi preklet!« »To dekle privežite na konja!« je Friderik ukazal hlapcem. »Dobro stisnite jermene in vrvi, da ne pobegne!« »Toniš, moj ljubček, reši me!« je vpila Anica, ko so privezovali. »Ali ne vidiš, da me vežejo! Ali nisi dejal, da bom tvoja?« Toniš je obrnil obraz od nje. Ni je mogel poslušati in gledati. Grizel je v zemljo. »Pa mi ti pomagaj, sestra Urška,« je prosilo dekle. »Izpraskaj mu oči, ki me hoče odvesti. Ugrizni ga! Kaj se bojiš! Nočem biti razboj-nikova nevesta!« Gonjačem, ki so stali tam okrog, so prišle solze v oči. Grdo so gledali kruljavca, a ničesar niso mogli storiti. »Grof je to, ne razbojnik,« je gastaldo razlagal Anici. »Na svoj grad te popelje in te obleče v svilo.« »Preklet bodi, kdor je!« je vpila; gastaldo jo je na grofov migljaj udaril po ustih, da se ji je ulila kri, tedaj je umolknila. Toniš se je ob pogledu na to krutost zvezan pognal kvišku in pokleknil. Oči so mu kot blazne švigale po ljudeh, ustnice so mu krčevito drhtele. »Kako ti je ime?« ga je vprašal grof. Toniš je molčal. »Odkod si? Kako si prišel sem? Ali si ubežnik? Rob ali razbojnik?« Toniš ni odprl ust. Oči so mu strmele v Anico, ki je zvezana omahnila na konja, iz ust pa ji je kapljala kri. »Čigav podložnik si? Ali si plačeval davek in odračunaval desetino? Kako da tu živiš s tema ženskama?« Toniš pa še vedno nobene. »Naštejte mu petdeset udarcev na podplate, da mu bodo od bolečine oči izstopile!« se je razhudil grof. Hlapci so se pripravljali, da nad molčečim Tonišem izvršijo kazen, tedaj je prednje planila Urška: »Oh, nikarte, nikarte; potem ne bo mogel hoditi!« »Prav,« se je omečil Friderik. »Naštejte mu jih na zadnjico, ki je ustvarjena za šibe!« Toniš je brez stoka zdržal deset udarcev. Bolj kot palica ga je bolelo Aničino ihtenje. Grof je ukazal, naj nehajo s tepežko. »Pa ti povej, kar njega vprašujem!« je rekel dekletu. In Urška je odgovarjala za Toniša, kakor je vedela in znala. Medtem je Anica omedlela, da so jo morali močiti z vodo. Ko je zopet odprla oči, jo je zaskelelo srce, ker je zagledala Toniševo glavo v Urškinem naročju. »Odrinimo!« je ukazal grof in skočil na konja. Urško so privezali k sedlu, Toniša sta vodila dva lokostrelca. Anica je vpila, kakor da kliče nazaj svoje ljubezenske sanje. Klici so se oddaljili. lomljenje dračja, šum listja, vse se je oddaljilo. Toniš je tiho klel grofa iz svoje onemogle jeze, iz bolečine svojega srca in duše. 16. Vsi gozdovi in jase, goščave in goličave, reke in kamenje, kar ni bilo izmerjeno in narisano v mape in popisano, je bilo patrijarhova lastnina. Brez njegovega dovoljenja nihče ni smel izsekavati gozdov in jih trebiti za njive, travnike in pašnike. Gozdovi so bili za divjačino, ki se je plodila za gosposke kuhinje in v veselje prirode. Da so se patri-jarhove postave izpolnjevale, so skrbeli tolminski kapitani in vazali, župani in kapomaže, grofovi hlapci in biriči, temnice, sramotišča in bič, iz konopca pleten in s svincem obtežen. Vsa ta teža je zdaj padla na Toniša. Kmetje, ki so ga imeli za čarovnika, ki jim urokuje živino, bi ga bili najrajši živega sežgali. A je prišel človek v rjavi halji, ki jih je tiste čase vse polno hodilo po deželi in s križem v roki opominjalo na pokoro. »Spokorite se!« je klical z visokim glasom. »Prišlo bo hudo, ki bo hujše od hudega. Krvavi jezdeci in gomazen, ki bo zemljo ožrla do k.o-renin. pa gnusna bolezen, ki bo udarila pol sveta.« Teh besed so se kmetje prestrašili in pustili Toniša, da si še Bolj ne obtežijo duš. Toniša so na grofov ukaz privezali za steber in mu jih našteli še drugih štirideset s palico. Nato so ga pustili sredi vasi v zasramovanje; vsak je imel pravico pljuniti vanj. In so pljuvali v čarovnika. Dejali so, da je bil grof nenavadno milosten, ker ga ni dal umoriti ali vreči v vodo. Izmerili so njegove laze in trato, ki je bila izsekana za kozjo pašo, prešteli koze in ovce in določili davek in desetino za bodoče, za nazaj pa čedno vsotico srebrnih denarov. Če pa tega ne more plačati, mu vzamejo polovico tega, kar ima. In je bil grof še dober, da mu je dovolil ženitev, izgovoril pa si je vse otroke razen prvorojenca. Urška ga je ves čas negovala, ko je ležal na trebuhu in mislil na izgubljeno prostost, dokler se mu niso zacelile rane. Mislil je na beg, a ko je pogledal Urško, ki je koprnela po njem, se je premislil. Na Anico ni smel niti pomisliti, da se ni premetaval od dušne bolečine. Ko sta se z Urško vračala od poroke, je imelo dekle droben nasmeh na ustnicah, Toniš pa je mrščil obrvi. Ko sta se vračala na svoj dom, sta se vso pot izogibala ljudi, v goščavi blizu hoste pa sta iznenada trčila na Izbora, ki se je pojavil pred njima, kakor da je zrastel iz tal. Kdo ve, kod se je klatil vse tiste dni! Zdaj je stal in gledal, kakor da bere na njunem obrazu vse, kar se je zgodilo. »Toniš!« je zaklical z zamolklim glasom. »Toniš!« »Izbor!« je zinil Toniš komaj slišno. »Izbor!« Več ni mogel reči. Bilo mu je hudo, da ga vidi Izbor tako ponižanega, oropanega prostosti. Divji mož je počasi odšel med drevjem. Čez nekaj časa sta ga Toniš in Urška slišala, kako roti bogove in bese. Prišlo je leto trinajststotrinajsto, krvavo, ognjeno leto. Dve trinaj-stici zapored nista prerokovali nič dobrega. Kmetje so se razgledovali po travi in žitu in govorili: »Sulice rastejo in puščice, po krvi diši.« In ko je zapihal veter: »Jezdeci gredo in nesejo požar in smrt.« In res so se iz Tolmina razleteli sli po vaseh: »Vsaka desetnija daj po dva moža!« — »Po enega!« so trdili župani in kmetje. »Po dva, tak je ukaz!« so dejali sli in oddirjali dalje. Ljudje so se spogledali: »Ali ste slišali? Po postavi smo dolžni dati po enega moža, le kadar je sila, po dva. Sila je!« Polo-vili so nove vojake, jih opremili in poslali v Tolmin. Takrat je dejal kruljavec, ki se je bal, da mu ne vzamejo sina: »Dajmo Toniša za enega vojaka.« »Čarovnika?« so vprašali kmetje. »Čarovnika,« je pritrdil kruljavec. Ponoči so šli in napadli kočo, ujeli Toniša in ga zvezali vpričo žene, ki je zaman jokala in jim kazala svoje blagoslovljeno telo, da bi se je usmilili. Odpeljali so ga; ni jih zadrževal strah pred čarovnikom, ki so se ga tako odkrižali. Toniš je zaman klical Izbora na pomoč; ni se mu oglasil, kakor da spi. Ali pa ga ni hotel slišali. Urška je tekla z njim skozi gozd, kmetje pa so jo zavračali s kamenjem: »Greš, čarovnica!« Urška pa je vpila: »Pustite mi ga, ne umorite mi otroka, ki ga nosim pod srfcem. JNloja kletev na vas!« »Kam me peljete?« je Toniš škrtal z zobmi. »Rajši me na mestu ubij te!« »V vojake pojdeš,« so mu povedali. Na te besede se je Toniš potolažil. Upal je, da bo lahko pobegnil. Toda ni mogel ubežati. Oblekli so ga, mu dali brašno, kratek meč in lok. nato so ga izročili biričem. »Poglej,« so mu dejali ti in mu pokazali ostro bodalo. »Samo poskusi ubežati, pa ne boš več dihal. Desetnija pa bo dala drugega vojaka.« Toniš je molčal in odšel v svet, ki se je odpiral pred njim. Oko mu je željno srkalo lepoto obdelanih ravnic, gostih vasi, jasnine in oblakov. Z gozdom porasla gora, kjer je stala njegova koča, pa je ostajala za njim, vse dlje za njim. Hodil je in si žulil naoge, da da kri za tujega gospodarja. Zagledal je domačo vas in rodni dom. Nad streho se je vil dim in zdelo se mu je, da je iz dima vstala medla podoba njegove matere z razmršenimi lasmi, ki v blaznosti vije roke. Nad Tolminom, lepo rajsko kotlino, ki je dehtela v žaru žgočega poletja, sc je bočilo modro nebo in odsevalo v Beli vodi. '¿25S5 1—— | i^— ——