Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, št. 241 Ljubljana, torek 11. oktobra 1927 — l«H«|a ob 4. »lutf J. ca Stane meseCno Um «5-—, t* inozemstvo Din «o-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo s Ljubljana, JCnatlova ulica štev. $JL Telelon St. «07* in 2804, ponoči tudi St. 1034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din UpravnBtvs: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon St. 0036. iDseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St <4g* Podružnici: Maribor, Aleksandrova St. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem tek. zavodu: Ljub* lana St 11.841 • Praha čisto 76.180. Wien.Ur. »5.S41. ■ a -.» Obsedno stanje v bolgarski Makedoniji Prvi energični ukrepi sofijske vlade proti makedonstvujusčim Sobranje sklicano k izrednemu zasedanju, da odobri sklepe vlade. — Zadoščenje v Beogradu Ljubljana, 10. oktobra. Kritični odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so po atentatu na generala Kovačeviča naglo potencirali napetost in občo vznemirjenje do silne mere. so se približali vrhuncu in so ga očivid-no, ako najnovejša poročila ne varajo, že dosegli. Do tega trenutka še ni znana vsebina bolgarskega odgovora na našo noto. Da sta se oba faktorja, sofijska vlada in naš poslanik Nešič, zedinila, da se ničesar predčasno ne objavi javnosti, se more vsekakor smatrati za dobro znamenje. Zakaj iz tega je razvidno pred' vsem, da so se dogovorile važne stva ri, ki bodo imele več kot običajne posledice. Javnost je spričo tega še stopnjevala svoje zanimanje za dogodke in pričakuje od bližnjih dni odločilnih novic. Prve so vsekakor že tu. Bolgarska vlada je proglasila obsedno stanje v bolgarski Makedoniji, sobranje je sklicano na izredno zasedanje na dan 15. t m. in kralj Boris se je že vrnil iz inozemstva domov. Proglas obsednega stanja v obmejnem pTedelu Bolgarije sam še ne pomeni nič; to bi se moglo zgoditi kot maski-ranje, da je pač videti, kako se sofijska vlada trudi nastopiti energično v obmejnem predelu. Mogla pa bi se ta odredba tolmačiti kot prva resna priprava bolgarske vlade napraviti končno red v onem predelu okrog Džumaje, Petriča ln drugih krajih bolgarske Makedonije, kjer so od nekdaj središča in taborišča makedonstvujuščih. Tak uvod bi vsaj moral nastopiti, ako bi bolgarska vlada hotela resno nastopiti proti revolucionarnim organizacijam, ki pošiljajo oborožene tolpe čez mejo in razpolagajo same z veliko oboroženo silo. Brez teh varnostnih priprav gotovo ne bi kazalo sofijski vladi pričeti boja zoper inicija-torje atentatov in drugih terorističnih zločinov. Ali da je ta komentar točen, za to nimamo še nikakih drugih znakov in zelo je še mogoče, da smo ga napisali pre-rano. Iz fakta, da se je sklicalo sobranje, ki naj odloča o situaciji in korakih, ki jih ima v načrtu bolgarska vlada, ni mogoče sklepati ničesar, prav tako tudi ne iz kraljevega povratka. Pač pa je značilna izjava, ki jo je dal vnanji minister Burov dopisnikom beograjskih listov. Takih besed ipak še nismo slišali iz ust predstavitelja bolgarske vnanje politike; ako so točno reproducirane, pomenijo ipak temeljno spremembo v zadržanju bolgarske vlade napram makedonstvujusčim. Saj je Burov delo atentatorjev in komitskih tolp označil za zločinsko akcijo in take označbe podjetij makedonstvujuščih doslej uradna Sofija še ni podala. Ako bi ne bili po tolikih izkušnjah prisiljeni, zadržati se skeptično do efektivnejših dokazov, da hoče sofijska vlada onemogočiti delo atentatorjev, bi mogli na osnovi navedene izjave pokazati ipak optimistično premotrivanje situacije v Sofiji. Ali istočasno se je vršila na sofijskih ulicah ogromna manifestacija, katere cilj je bil pokazati delegatom, ki se udeležujejo tamkajšnjega kongresa mednarodne lige za Društvo narodov, kongresa, ki se bavi z manjšinskimi problemi, da Bolgarija ni pozabila Makedonije, nasprotno, da obvlada «Makedonsko vprašanje« vse druge probleme v državi. Bolgari so morali v Ženevi obljubiti, da na sofijskem kongresu ne bodo sprožili vprašanja bolgarske manjšine v Jugoslaviji, sicer bi se ta ne bil vršil v Sofiji, toda imajo upanje, da se bo njihova zadeva razmotrivala na prihodnjem ali enem prihodnjih kongresov. Poulične manifestaoije, na katerih so poleg znanih prvakov iz organizacije makedonstvujuščih sodelovale množice rezervistov, oficirjev, osobito pa vse višje in nižje šole ter najrazličnejše korporacije, so imele namen, napraviti primeren vtis na vnanje delegate, vse to s ciljem, pokazati resnost in mu dal nastopno izjavo: Predvsem ram moram izjaviti in potrditi, da bolgarski narod in bolgarska vlada iskreno obžalujeta in obsojata atentate, ki v znatni meri kale dobre odnošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ob tej priliki moram ponovno naglasiti. da se tudi na naši strani iskreno želi sporazum. Politika sporazuma je velike važnosti in koristi za obe državi. Prepričan sem, da bo končno ta politika zmagala na vsej črti. ako bo na obeh straneh, t. j. pri odgovornih činiteljih in vladab dovolj dobre in trdne volje. Ponovno zagotavljam. da na naši strani ne manjka dobre volje in prepričan sem tudi. da vlada enako razpoloženje tudi na jugoslovenski strani Baš v sedanjem trenotku je važno in neobhodno potrebno, da ohranimo hladno kri. Vloga tiska je v obeh državah velikega pomena in je v glavnem odvisna od tiska, da ne ustvari v javnosti napačnega nabiranja. Jugoslovenski poslanik gosp. Nešič je napravil svoje korake v prijateljskem in korektnem tonu ter je tudi s svoje strani izrazil upanje, da bo ta kriza prešla brez večjih pretresljajev in da bo glavno linijo politike zbližanja in sporazuma prodrla. Tudi že pred demaršo gosp. Nešiča je bolgarska vlada razpravljala o ukrepih, ki jih je treba pod vzeti že z ozirom na prirodo in razvoj dogodkov. Ti koraki bodo, o tem sem globoko nverjen, razpršili vse dvorno v dobro in odločno voljo bolgarske vlade, da svoje strani okrene vse, kar je mogoče, da odkloni od Bolgarije odgovornost za to zločinsko akcijo komitašev, ki jo izvajajo na jugosiovenskem ozemlju. V ostalem pa sem prepričan, da bo tudi jugo slovenska vlada s svoje strani podvzela enake korake, da prepreči akcijo emigrantskih tolp. ki rušijo mir na obeh straneh naše skupne meje. Ve esile niso intervenirale Presoja bolgarskega odgovora v Beogradu. — Kljub kritični situaciji se ni bati resnih zapletljajev Beograd, 10. oktobra p. V zunanjem ministrstvu je vladala včeraj in danes izredna živahnost. Skoro neprestano se vrše obiski diplomatov, ki se informira' jo o razvoju naših odnošajev do Bolgarije ter o poteku preiskave o akciji bolgarskih komitašev. Zunanji minister je zelo rezerviran in odklanja novinarjem vsako podrobnejšo izjavo. Doslej tudi ni bil izdan o uspehu korakov, ki jih je podvzela vlada preko sofijskega poslanika g. Nešiča pri bolgarski vladi, še nikak uradni komunike. Včeraj so se v informiranih krogih razširile vesti, da je dospel odgovor bolgarske vlade na protestno noto, ki je bila v petek izročena v Sofiji. Podrobna vsebina tega odgovora sicer ni znana, vendar pa naglašajo informirani krogi, da je odgovor Bolgarije nezadovoljiv. Kakor se zatrjuje, vali bolgarska vlada krivdo za vse napade na našem ozemlju na makedonski odbor, naglaša pa istočasno, da nima vlada s tem odborom nikakih zvez. V odgovoru izjavlja bolgarska vlada po informacijah iz okolice zunanjega ministra, da je pripravljena storiti vse, da prepreči v bodoče prehod atentatorjev z bolgarskega na jugoslovensko ozemlje. V tem cilju namerava proglasiti nad Makedonijo, v kolikor pripada Bolgariji, obsedno sta- muzniti z doslej običajnimi izgovori. Makedonska organizacija je izjavila sama, da so atentati njeno delo; pred evropskim forumom je Sofija dolžna reagirati na to izjavo z dejanji. Ako je bolgarska vlada zares in iskreno odločena, napraviti konec zločinski akciji makedonstvujuščih, kakor jo sama označuje, tedaj se mora njena odločnost pokazati v učinkih, po katerih ne bo moglo biti dvoma o.pravem stanju stvari. Make-donstvujušči niso faktor, ki bi se dal preko noči poslati v penzijo: ako se bodo mirno in naglo uklonili odredbam iz Sofije, bi bil to vsekakor znak. da je bila akcija dogovorjena in da je na zunaj efekt dosežen. Komitaška opasnost pa s tem ne bi bila odpravljena defini-tivno, marveč le odložena. Bili bi veseli, ako bi dogodki bližniih dni pokazali, da smo bili prepesimistič-ni. Popolna zaščita, ki so jo makedon-stvujušči uživali doslej pri odločujočih faktorjih v Sofiji, nam ne dovoljuje vere v takojšen preobrat. Ako bo nastopil kljub temu, bomo to pozdravili kot pri-četek nove dobe na Balkanu. nje. To pa bi se zgodilo šele čez par dni, češ, da mora počakati na povratek kralja, da podpiše tozadevni ukaz in pa, ker bi izvajanje teh vojaških ukrepov lahko izzvalo državljansko vojno, kar bi po mnenju bolgarske vlade v znatni meri ojačalo vpliv makedonstvujuščih na državni aparat in javno mnenje v Bolgariji. Dasiravno je ohranila naša vlada popolno hladnokrvnost, je vest o tem odgovoru vzbudila ne le v vladnih, marveč tudi v ostalih političnih krogih splošno nezadovoljstvo. Politični krogi naglašajo, da znači tak odgovor bolgarske vlade izigravanje jugoslovenske note, ker proži bolgarska vlada z odlaganjem energičnih ukrepov v smislu zahtev jugoslovenske vlade makedonskemu odboru priliko, da se še pravočasno umakne iz ozemlja, nad katerim namerava bolgarska vladia proglasiti obsedno stanje in prenese sedež svoje akcije v drug kraj, kjer lahko neovirano nadaljuje svojo, proti Jugoslaviji naperjeno akcijo. Dasi vsi krogi odobravajo stališče zunanjega ministra in zmernost, ki jo je kazala vlada doslej, se vendar splošno povdarja zahteva, naj podvza-me vlada energične korake, da enkrat za vselej prepreči nadaljevanje komi-taške akcije. Splošno vlada prepričanje, da ne bo prišlo do kakih resnejših zapletljajev. Povdarja se, naj vlada zahteva intervencijo Društva narodov, ker ni verovati zagotovilom bolgarske v'a-de in je v eminentnem interesu miru na Balkanu potrebno, da se vprašanje bolgarskih komitašev definitivno razčisti. Zunanji minister dr. Marinkovič je bil včeraj in danes ponovno sprejet v av-dijenci na dvoru, kjer je poročal kralju o razvoju dogodkov. Tudi min. predsednik je bil včeraj in danes na dvoru. Zatrjuje se, da se sestane tekom jutrišnjega dne ministrski svet pod predsedstvom kralja, da sklepa o nadaljnih korakih. Tekom današnjega dne so posetili zunanjega ministra skoraj vsi, pri naši vladi akreditirani poslaniki. Posebno dolgotrajen je bil obisk francoskega poslanika g. Darda in italijanskega poslanika generala Bodrera. V zvezi s tem so se razširile danes vesti, ki jih registrirajo tudi nekateri inozemski listi, da so velesile intervenirale pri beograjski in sofijski vladi ter na obeh straneh nasvetovale zmernost. Zunanie ministrstvo je objavilo nocoj komunike, v katerem te vesti odločno demantlra. Obračun s štlpskimi atentatorji Morilci generala Kovačeviča so bili po srditem boju deloma ubiti deloma ujeti Beograd, 10 oktobra, p. V času, ko so polagali v Beogradu telesne ostanke nesrečne žrtve atentata v Štipu, se je orožništvu in domačinom, ki so iz lastne inicijative sestavili oborožene oddelke in pridno pomagali pri zasledovanju napadalcev, posrečilo, da so izsledili atentatorje na generala Kovačeviča ter jih obkolili. V soboto popoldne so se pojavili v bližini sela Držanci ob bolgarski meji trije sumljivi tipi. V gozdu nedaleč od vasi so naleteli na nekega seljaka in ga prosili, naj jim pokaže najbližjo pot preko meje v Stru-mico. Seljak je takoj sumil, da ima opravka z bolgarskimi komitaši in jih je pod pretvezo, da jih bo pogostil, povabil na svoj dom v Držance. Prišedši 'domov, je skrivaj odšel k županu in orožnikom ter jim prijavil, da je pripeljal v vas tri bolgarske komitaše. Orožniki so se takoj podali na njegov dom, da bi jih aretirali, toda komitaši so še pravočasno opazili pretečo nevarnost in so pobegnili. Kmalu nato so bili alarmirani vsi orož-niški oddelki, obmejna straža in vse okoliške vasi, nakar so močni oddelki vojaštva in orožništva ter večje skupine oboroženih seljakov začeli zasledovati ubežnike. Komitaši so zaman skušali najti prehod preko meje, ki je na vsej črti strogo zastražena, tako da je neopažen prehod sploh nemogoč. Ko so opazili, da ne morejo uiti, so se umaknili v sotesko, nazvano Oraovačka Reka, kjer so se zabarikadirali v bližini neke podzemske jame. Še tekom noči so zasledujoči oddelki sotesko obkolili in pričeli obstreljevati za-barikadirane komitaše, ki so odgovarjali z bombami in puškami. Le terenskim razmeram je pripisovati, da na naši strani ni bilo smrtnih, žrtev. Po večurnem Ijutem boju se je posrečilo poručniku Radonoviču, da se je neopa-ženo splazil tik do barikade, za katero so se skrivali zajeti komitaši in vrgel v njihovo zavetišče dve bombi. Streljanje je kmalu nato ponehalo. Ko so se orožniki približali barikadi, So opazili, da sta dva komitaša ubita, tretji pa je prosil za milost. Ko so mu obljubili, da ga puste pri življenju, se je brez odpora udal. Pri enem izmed obeh ubitih komitašev so našli krojaški naprstnik, iz česar sklepajo, da je to oni krojaški pomočnik, na katerega je takoj v začetku padel sum, da je atentator na generala Kovačeviča. Trupli obeh ubitih komitašev so tekom včerajšnjega dne pripeljali v Štip. kamor je bil pod močno stražo prepeljan tudi ujeti komitaš. Imena atentatorjev, ki so bili včeraj ubiti, odnosno ujeti, se drže v interesu nadaljne preiskave v tajnosti. Ugotovljeno je le toliko, da je eden izmed ubitih brez dvoma oni. ki je streljal na generala Kovačeviča. Tekom preiskave se je dognalo, da je pred par leti dezertiral in pobegnil v Bolgarijo, kjer je nekaj časa bil zaposlen v rudniku Perniku. Tam si je zlomil nogo in se je približno pred letom dni vrnil v štip. Takrat ni nihče sumil, da je vohun bolgarskih komitašev in da vzdržuje z njimi najtesnejše zveze. Sčasoma je dobil službo v Štipu in je imel tako najlepšo priliko, da se je pripravil na napad, ki ga je sedaj tudi izvršil. Tudi drugi izmed obeh ubitih atentatorjev je pobegnil 1. 1922. v Bolgarijo. Ta pa je stopil takoj v četo znanega komitskega vodje Mihajlova in je vsa zadnja leta aktivno sodeloval pri komitskih napadih v radoviškem in ko-čanskem srezu. Zatrjuje se tudi. da je ta komitaš aktivno sodeloval pri uboju pokojnega Stambolijskega ob priliki prevrata 1. 1923. Vest, da se je posrečilo izslediti napadalce na generala Kovačeviča. je izzvala v Štipu in Beogradu veliko zadovoljstvo. S posebnim priznanjem se komentira aktivno sodelovanje civilnega prebivalstva, ki je na lastno pest organiziralo oborožene oddelke in štiri dni v najslabšem vremenu preiskalo vso okolico in končno res tudi izsledilo napadalce. Pri prvem zaslišanju ujetega atentatorja na licu mesta je ta izjavil, da je bil skupno z ubitima tovarišema določen od makedonskega odbora, da ubije generala Kovačeviča. Istočasno z njim sta bili odposlani v Jugoslavijo še dve trojki, ki sta imeli nalogo, da z atentati na železnice, javne objekte in predstavnike oblasti vznemirjati prebivalstvo v obmejnih pokrajinah. Ena izmed teh dveh trojk je izvršila tudi napad v Djevdje-lifl in v Klisuri. Tudi delovanju druge trojke so oblasti že na sledu. vendar pa drže podrobnosti v tajnosti, da jih na ta način spravijo v nastavljeno past. Ujeti komitaš je tudi izpovedal, da so bili že štiri dni brez vsake hrane, ker se niso upali med prebivalstvo, ki je napram komitašem sovražno razpoloženo. Ko so ga pripeljali v Ra-dovište, je z dvignjenimi rokami prosil, naj mu dajo jesti. Kako se bo razdelila nagrada v znesku 100.000 Din, ki jo je razpisala vlada, se bo določilo šele naknadno. Po vsej priliki bo dobil glavni delež po-ručnik Radonovič. v ostalem pa se bo bržkone razdelila med vse one. ki so aktivno sodelovali pri izsleditvi. Anglija za sporazum med Beogradom in SofOo Anglija odobrava sklepe bolgarske vlade proti makedonstvu- jusčim London, 10. oktobra, (lo.) Tukajšnji ofi-cijelni krogi z zadovoljstvom beležijo vest. da je sklenila bolgarska vlada nastopiti z vso naglico in ostrostjo proti makedonskim revolucijonarnim organizacijam, ki so zakrivile umor jugoslovenskega generala Kovačevida in napadle jugoslovensko mejo 50 milj zapadno Sofije. Vesti iz Beograda in Sofije pravijo, da skušata obe vladi vse, da ne bi trpeli zaradi zadnjih terorističnih atentatov jugoslovensko - bolgarski odnošaji, ki so se zadnje čase zelo izboljšali. Londonski krogi za trdno upajo, da ne bo v tem slučaju nihče podpiral makedonske revolucionarne organizacije, katere cilj je očividno za vsako ceno kaliti jugoslovensko-bolgarske odnošaje in preprečiti sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo, katerega prepričan pobornik je sedanji jugoslovenski zunanji minister Marinkovič. Berlin, 10. oktobra, (be.) Po včerajšnjem razgovoru jugoslovenskega poslanika v Sofiji z zunanjim ministrom Burovom izgleda, da napetost med obema državama popušča. Anglija je dala svojima poslanikoma v Sofiji in Beogradu nalog, naj posredujeta v lem sporu. Velike manifestacije makedonstvujuščih V Sofiji in drugih bolgarskih mestih so vprizorili makedonstvu-jušči povodom kongresa lig Društva narodov velike manifestacije Sofija, 10. oktobra, p. Včeraj so se vrši« I se je nedavno vršila bitka med komitaši in le tu in v vseh večjih mestih manifestacije ' našo obmejno stražo. V sprevodu je bil* tudi vsi šolska mladina vseh sofijskih šol« makedonstvujuščih, na katerih so manife« stirali za osvoboditev Makedonije izpod »tujega jarma«. Te manifestacije so imele predvsem namen, da pred delegati Unije lig Društva narodov, ki ima te dni svoj kongres v Sofiji dokumentirajo težnje Ma» kedoncev in jih prikažejo kot nekako pod* jarmJjeno narodno manjšino. Makedonska organizacija je snoči priredila velik mani* festacijski sprevod po mestu in se končno ustavila pred hotelom Imperial, kjer je na» stanjen angleški delegat Gladstone. Pred hotelom je godba kraljeve garde zasvirala makedonsko revolucijonarno koračnico, ua čelu sprevoda pa so nosili velik napis «Ma» kedonija Makedoncem«. V sprevodu, v ka» terem je korakalo več desettisoč ljudi so nosili table z napisi: »Zahtevamo svobodo in miru, »Želimo povratek v domovino®. Med manifestanti je bila tudi velika skupi* na oficirje,', udriij—»ja rezervnih oficirjev in podoficirjev in oddelek četnikov, ki je nosil z zlatom izver»o napisno tablo: «Gt» guljak* to ja kraj t bližini Sttvniee, kjer skih zavodov. Manifestantje so prirejali an« gleškemu delegatu Gladstonu viharne ova» cije, za katere se je Gladstone zahvalil v krajšem nagovoru. Namen teh manifestacij je prozoren. Makedonstvujušči : - tik pred kongresom Unije i" vršili s pomočjo in pod zaščito I ta« lije več atentatov, nato pa pred odličnimi inozemskimi delegati kongresa Unije Dru« štva narodov manifestirali miroljubnost in željo po sporazumu, tako da bi na eni strani prikazali kot glavno povzročiteljico nemirov Jugoslavijo, na drugi strani pa opozorili evropsko javnost na tkzv. make« donsko vprašanje. Vremenska katastrofa v Bolgariji Sofija, 10. oktobra, s. V okolici Vame se je utrgal oblak in povzročil poplavo, ki jo napravila ogromno škodo, porušila več hiS in xahtevala tixfi veliko človeških žrter. Orandijozen miting beograjske Narodne odbrane Protestni miting, ki ga je sklicala Narodna odbrana pred Narodnim gledališčem, je pokazal, kako silno je Beograd razburjen zaradi krvavega dogodka na jugu. Kljub temu je Beograd na dostojanstven način izrazil bol za pokojnim Kovačevičem in veliko odločnost, da se dostojno maščuje 9mrt velikega nacijonalnega delavca in borca na kulturnem in bojnem polju. Ves ogromni prostor pred Narodnim gledališčem je bil nabito poln, ko je predsednik Narodne odbrane za Beograd g. St. Dimitrijevič, dekan teološke fakultete z balkona Narodnega gledališča, kjer so se namestili člani Narodne odbrane in predstavniki mnogih udruženi, otvoril miting. Kot prvi je govoril v imenu četnikov g. Alimpije Marjanovič. Poudarjal je, da je general Kovačevič izšel iz vseh vojn čil in zdrav, da pa je padel, zadet od zločinske roke, ko je delal na kulturnem in prosvetnem polju. Orožje bandi-tov jasno dokazuje, da bandite nekdo vzdržuje. Bolgarska mora vedeti za njihove umore. Ali je njihova organizacija dobila orožje od same vlade ali pa je organizacija močnejša od bolgarske vlade in države in dela, kar hoče. Čakali bomo, da bomo videli, kako bodo zaščitili naš narod na jugu. Ce ga vlada ne zaščiti, bo narod branil svojo svobodo kot nekdaj pod Turki. Med Marjanovičevim govorom so padali vzkliki: «Doli Protogerov! Bandite bomo ugnali samo preko Sofije!» V imenu vojnih invalidov je govoril g. Dušan Ilič, odvetnik. Dejal je, da se je nekdaj čul z istega mesta glas male Srbije o svobodi in edinstvu južnih Slovanov, a danes da čuje Evropa z istega mesta glas velike Jugoslavije, da ubija stotina plačanih razbojnikov, zbranih okoli krvavega Protogerova, naše najboljše može. Jugoslovenski general M. Kovačevič je ubit po razbojniški ban-di. maskirani z lažnim patrijotizmom. Bilo je potrebno nekomu, da se v tem času skalijo odnošaji med nami in Bolgari. Toda sovražnici naše domovine naj vedo. da je Jugoslavija močna in velika in da bo svojega državljana in generala Kovačeviča dostojno osvetila. Na korist miru, ki je potreben narodom po svetovni vojni, je, da se razbije družba plačanih banditov s firmo Makedonske revolucijonarne organizacije. Naj si to zapomnijo in naj vedo oni v Društvu narodov, če ne želijo, da se Evropa še enkrat ne zadhni s smodnikom in svincem! Za rezervne oficirje in bojevnike je govoril g. Miloš Rado$ovlč. Povdaril je, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci ena kri. bratje v sreči in nesreči. Krali in njegovi državniki lahko tudi v današnji situaciji hladno presodijo položaj, ker je za njimi ves narod z voditelji iz vojne, aktivnimi in rezervnimi oficirji, ki kličejo: Živel vrhovni komandant kralj Aleksander! Govoril je še slepi invalid g. Lujo Lovrlč, ki je naglašal, da se ne delimo v Srbe, Hrvate in Slovence, temveč na čete, bataljone in divizije, nakar je povzel besedo v imenu Slovencev doktor Franjo Jež. Rekel je med drugim: «Za nas je vprašanje Makedonije de-finitivno rešeno. Ta del naše države je del slovenske domovine. Bodite uverje-ni, da ne bo niti enega Slovenca, ki ne bi hotel dati za naš jug poslednjo kapljo krvi.» Burno pozdravljen g. Jurij Markovič, študent, je govoril v imenu vseučiliške omladine, a za Sokolstvo dr. Kujundžič. Zadnji govornik je bil g. Pantovič, nakar je bila sprejeta dal;ša resolucija, v kateri se zahteva, da imajo prenehati zločini, organizirani na bolgarskem teritoriju, za ceno največjih žrtev, da izsili naša vlada od Bolgarske, da uniči razbojniško gnezdo makedonske organizacije, če pa bolgarska vlada ne ugodi našim zahtevam, da stavijo meščani pre-stolice v imenu jugoslovenskega naroda svoja življenja in premoženje vladi na razpolago. Našega potrpljenja je konec. Protestni shodi v notranjosti države Beograd, 10. oktobra, n. Ministrski predsednik ie tekom današnjeza dne prejel večje število brzojavk iz raznih mest, povodom atentata na generala Kovačeviča. Tako se je v Radovištu vršilo zborovanje. na katerem se je sprejela resolucija, ki protestira proti zločinu bolgarskih komi-tašev. Ako bi vse diplomatske akcije ostale brezuspešne, povdarja resolucija, naj naša država sama napravi red. Narod bo vzel akcijo v svoje roke ter v tem vprašanju izvršil preiskavo proti krivcem. Iz Krive Palanke je dospela brzojavka z velikega zborovanja, na katerem je bilo 4 tisoč ljudi. Zborovanje je obsodilo atentat r.a generala Kovačeviča ter zahteva od viade. najresnejše meTe. da se takim zločinom napravi konec. Iz Stipa je dospela brzojavka, v kater) je mestni odbor na svoji seji v spomin pokojnega generala Kovačeviča sklenil, zalite vati od vlade v svojem in v imenu meščanov, naj se komitske tolpe na'strožje kaznujejo. Meščanstvo Stipa stavlja sebe in svojo domovino vladi na razpolago v tej borbi. V Crikvenici Primorska Narodna Odbrana je zboTO-vala v nedeljo v Crikvenici. kjer je priredila velik protestni shod proti dogodkom ob bolgarski meji In sprejela naslednjo resolucijo: Zbor organizacije Narodne odbrane na znp2du naše domovine z zgražanjem obsoja strahoviti zločin, ki je zahteval za žrtev enega najboljših sinov domovine, ge- nerala Mihajla Kovačeviča, ko je vršil svojo patriotično dolžnost. Istotako obsoja divjaško uničevanje z bombami narodio lastnino, ki služi javnemu prometu v Južni Srbiji. Svečano izjavlja notranjim in zunanjim dušmanom naše domovine, da bo vsak Hrvat, Srb in Slovenec do zadnje kaplje krvi branil sveto grudo domovine na skraj nem vzhodu, kakor tudi na skrajnem zapadli in da nam je ne bo nihče otel, dokler živi katerikoli Jugosloven hrvatskega slovenskega in srbskega imena. V Subotici Akademska omladina subotiške pravne fakultete je sklicala v nedeljo dopoldne v prostorih pravne fakultete velik protestni miting proti umoni generala Kovačeviča. Vsi govorniki so izrazili svoje ogorčenje nad zločinski:*: mahinacijami makedonstvu jočih. Po mitingu je krenil sprevod študentov skozi mesto, demonstrirajoč proti makedon stvuiočim in klicaje naši vojski in kralju. Na trgu pred mestno hišo se je miting nadaljeval. Prisostvovalo mu ie okoli 2000 meščanov. Po govorih več visokožolcev je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se najenergičneje napravi konec ma kedonskl organizaciji. V Kragujevcu Protestnemu mitingu pred hotelom »Jadran« je prisostvovalo nad 3000 ljudi. Miting je otvoril predsednik Narodne odbrane g. Mihajlo Ilič, inšpektor v p. Govorili so za Kragujevčane g. Voja Kalanovič, za šumadijsko sokolsko župo g. Mlloje Pav-lovič, za Ženski pokret učiteljica Jelena' Petrovič. Sprejeta ]e bila resolucija v kateri se zahteva zadoščenja za Izvršene zlo čine ter da se zavarujemo proti vsem na-daljnim zločinom. Protest Ovčjega polja Protestnemu mitingu iz celega ovčjepol-skega sreza je prisostvovalo okoli 7000 ljvdi. Govorilo je več predstavnikov raznih oblasti in korporacij, nakar .ie bila sprejeta daljša resolucija. V Kočanah Danes doipoldne se ie vršil na glavnem trgu velik protestni miting proti razdiralnemu delu makedonske revolucijonarne or ganizacije Mitingu je prisostvovalo nad 6000 meščanov in seljakov. Govorili so župan občine Kočane g. Simeonovič, oblastni poslanec g. Todor Varadinovič,. trgovec Jevremovič, lekarnar Nišandžijevič, trgovec Jovanovič, trgovec Zodrovič, knjigarnar Vandjelovič. zdravnik Apostolovič, šol ski nadzornik Nikolič in veHko število uglednih seliakov iz sreza. Vsi govorniki so najodločneje protestirali pioti zločinskemu delu makedonskega komiteja in služhene Bolgarske in v skrajnem slučaiu zapretili, da si narod sam z orožjem v roki poišče pravico. V tem smislu je bila sprejeta tudi resolucija. Demokratska omladina za združitev demokratskih strank Beograd, 10. oktobra. Včeraj se je vršila seja centralnega odbora demokratske omladine pod predsedstvom gospoda Brane Todoroviča. Po vsestranski debati je bila sprejeta sledeča resolucija: »Demokratska omladina pozdravlja prizadevanje šefa demokratske stranke g. Ljuba Davidoviča in ostalih strankinih prvakov, ki streme po spravi in ujedinjenju obeh demokratskih strank na korist naroda, kralja In domovine. Istočasno, ko naglaša potrebo ujedinjenja vseh demokratičnih elementov v državi, zahteva, da uredi demokratska stranka svoje sodelovanje z vlado tako. da se bo to sodelovanje občutilo tudi na zunaj, zlasti v zniževanji! davčnih bremen, v reševanju gospodarske krize, v odpravi nezakonitosti in brez-pravja v državi.« Stališče demokratske omladine. izraženo v tej resoluciji, je vzbudilo v politični javnosti živahne komentarje. Zdi se. da je tudi ta nastop demokratske omladine vpliva! na današnji potek seje demokratskega kluba in v veliki meri ojačal stališče g. Davidoviča. Uradniško zborovanje v Zagrebn Zagreb, 10. oktobra. n. Danes rvečer *e je vTšilo v mestni posvetov«Jwci zborov** nje javnih nameščencev, na katerem se je razpravljalo o načrtu novele k zakonu o državnih nameščencih. Glavni referat je imel g. prof. Serda, ki je navajal, da novela ene kategorije favorizira, druge pa zopet zapostavlja. Dosedaj so se megli uradniki pritožiti na državr.i svet, sedaj pa bodo pritožbe uradnikov reSevali ministrski komiteji kot zadnja instanca. Jutri dopoldne bo sestavljena resolucija v smislu uradni« ških zahtt»'. Vojnovičeva TOletnica Dubrovnik, 10. oktobra, n. Ivo Vojnovič slavi danes svoj TOletni rojstni dan. Danes rfe je vršil sestanek kulturnih društev, no« vinarjev in zastopnikov oblasti, da se spo« razume glede proslave tega jubileja. Na proslavi se bo vprizorilo tudi novo delo Voinoviča Jačal stališče g. Davidoviča in povečal borbenost celokupne Demokratske zajednice proti g. Vtikičeviču. Deputacij e s province so danes posetile demokratski klub in razne demokratske prvake ter iim raztolmačlle težko stališče, ki ga imajo demokrati Da deželi Pomembno je tudi. da se Je včeraj vršila seja glavnega odbora demokratske omladme Na seji so Hle prirejene vel!ke ovacije Ljubi Davidoviču in sprejeta resolucija. ki pozdravlja akcijo za združitev obeh demokratskih strank ln zahteva, da se fuzija čim prej izvrši. Značilno za razpoloženje v demokratskem klubu ie dejstvo, da so nocoj vsi demokratski prvaki. Izvzemšl demokratske ministre. posetil) g. Davidoviča na njegovem stanovanju, kjer se ie vršila daljša konferenca. Razpravljali so zlasti o stališču ki ga mora zavzeti klub na svoji Jutrišnji zaključni seji kluba. Po izjavah, ki Jih ie dal g. Davidovič na koncu današnje seje, se bo Jutri vršilo glasovanje o tem, ali naj Demokratska zajednica nadaljuje sodanJo koalicijo z radikali. aH pa naj se v smislu predloga g Davidoviča izreče za koncentracijsko vlado. Nezadovoljnost radikalov s potekom demokratske debate Razen aktivnih demokratskih ministrov zahtevajo vsi govorniki temeljito revizijo sedanjih odnošajev v vladni koaliciji in mnogo večji vpliv v vladi sami Beograd, 10. oktobra, p. Dasiravno je skoraj vsa pozornost političnih krogov kon centrirana na zunanjepolitični položaj in nadaljni razvoj dogodkov, ki so v zvezi z zločinskimi napadi bolgarskih komitov v Južni Srbiji, vendar politična javnost skrb« no zasleduje tudi razvoj dogodkov v no« tranjespolitičui situaciji. Zdi se, da je do« sedanji potek seje demokratskega kluba, dasiravno končnih sklepov še ni, rodil po* vsem drugačne rezultate, kakor jih je pri« čakoval g. Vukičevič, ki je sprožil to de* bato s svojo zahtevo, naj demokrati zavza* mejo jasno stališče. Razprava v demokrat* skom klubu je pokazala, da gledata obe koalirani stranki popolnoma različno na politični položaj in da je v tem pogledu kompromis brez kapitulacije na eni ali dru* gi strani skoro nemogoč. G. Vukičeviča in njegovo okolico zlasti vznemirja dejstvo, da so vsi dosedanji go« vorniki v demokratskem klubu izvzemS demokratske ministre, naglašali potrebo re« vizije odnoSajev med radikali in Demokrat sko zajednico, zlasti pa zahtevali, da mo« ra Demokratska zajednica na vsak način dobiti resor ministrstva notranjih zadev. Iz dosedanjega potega razprav v demokrat« skem klubu sklepajo vukfčevičevci, da bo« do demokratski prvaki na podlagi rezulta« tov tridnevne debate sestavili pogoje za nadaljevanje koalicije. Ni pa Se jasno, ali bo to pogoje sporočil g Vukičeviču dr. Ma* rinkovič kot predstavnik demokratske strank- v vladi, ali pa bo klub istočasno določil posebne delegate v svrho pogajanj. Zdi pa se. da bo prevladalo mnenje, da je bolje, iko pogajanj ne vodijo ministri, ki so napram g. Vukičeviču preveč vezani. Kar se tiče demokratskih zahtev, so v demokratskih krogih mnenja, da se je od sestave sedanje koalicije položaj znatno spremenil. Demokratje morajo dobiti g-a» rancije, da se njihovo sodelovanje v vladi ne bo samo izkoriščevalo za utrjevanje ra* dikalskih pozicij, marveč da se bo to sode* lovanje tudi na zunaj opažalo v izboljša* nju uprave in v odpravi brezzakonitosti To pa je mogoče le na ta način, da dobe demokrati čim večji vpliv v vladi sami in dobe v svoje roke predvsem notranje mi* rristrstvo. Iz vsega tega je umevno, da Je v radi« kalnih krogih opažati vedno večjo nezado* voljnost s potekom seje demokratskega kluba. V okolici gosp. Vukičeviča danes naglašajo, da ne moTe biti več govora o koaliciji, če bodo demokratje res stavili nove pogoje, kakor so jih zahtevali skoraj vsi govorniki v demokratskem khibu. O kakih novih koncesijah demokratom noče g. Vukičevič ničesar slišati. Največ, kar bi mogli radikali koncedirati demokratom, bi b3e eventuelne osebne spremembe v okvir* ju dosedanjega koalicijskega sporazuma. Ce pa bi demokratje kljub temu vztrajali na svojih zahtevah, naglašajo radikali, da bodo izrinili z porušen i em ktmlidie Demo* kratsko zaiedrrico v opozicijo in sami šli na nove volitve. Mrna razprava v verifikacijskem odboru Odbor verificira po vrsti vse osporjene mandate. — Glavno besedo ima še vedno g. Radič, ki zagovarja celo radikalnega poslanca. — Danes bo zanimiva debata o volitvah v banjaluškem okrožju Beograd, 10. oktobra, p. Danes dopoldne je verifikacijski odbor nadaljeval razpravo o spornih mandatih. Na vrsti Je bilo rudniško okrožje. Mnogo pozornosti je vzbudil spopad med demokratskima poslancema Kosto Timotijevičem in Dragutinom Peči-čem, ki sta zastopala popolnoma nasprotna stališča. Dočim ie g. Timotijevič zahteval razveljavljenje spornih radikalnih mandatov, je gosp. Pečič nastopi] v njihovo obrambo. Večina odbora je naposled verificirala vse sporne mandate rudniškega okrožja. V nato sledeči razpravi o skopljanskem okrožju je otvoril debato g. Radič, ki je v svojem govoru znova strahovito napade! g. Vukičeviča radi volilnega nasilja in 7'o-rabe oblasti. Dokazoval je. da ie bil g. Vukičevič v tem okrožju izvoljen samo s pomočjo policije. Svoj govor ie zaključil z zahtevo, naj g. Vukičevič nemndoma poda demisijo in naj Narodna skupščina potom arkete pre'šče vse zlorabe, ki so se vršile za časa volitev in za katere ie odgovoren g. Vukičevič kot notranji minister. Govorili so na to še nekateri posland nakar ie večina verificirala tudi te mandate. V tetovskem okrožju so bili verifidrani vsi mandati. St. Radič je v svoiem govoru zahteval razveljavljenje mandata ministra za vere g. Obradoviča, vendar pa je večina to njegovo zahtevo odklonila. Tudi vsi osporeni mandati v timoškem okrožju so bili odobreni, nakar je bila debata prekinjena in se je nadaljevala popoldne. Popoldanska seja verifikacijskega odbora ie pričela ob 17. s čitaniem pritožb proti volitvam v čačanskem volilnem okrožju Demokratska poslanca gg. Timotijevič in Pečič sta predlagala, naj se volitve v štirih občinah radi nezakonitosti razveVavijo. ker je radi teh nezakonitosti dobil bivš' prometn' mmisteT Ante Radotevlč tri mandate. Čeprav g. Radojevič nI član odbora, ie dobil Vot interesiranec besedo. Izjavi! je. da Je bi pri volitvah v oporidH in le imel PTOti neb' vladne Vand;d-an-ske zveze Španiia se je Gibral* tarju definitivno odpovedala. Iz letalskega sveta Pariz. 10. oktobra, s. Francoska letalca Gosto in Favreau sta danes ob 9.45 dopol« dne z letalom «NT»ngesser«Coli» startala za južnoameriški polet Veličasten pogreb generala Kovačeviča Beograd, 10. oktobra. Včeraj se ie Beograd zopet izkazal velikega, ko je bilo potrebno, da se manifestira patrijotsko ogorčenje in velika nacijo-nalna zavest. Ves Beograd ie šel včeraj na ulice, da izkaže čast pokojnemu generalu Kovačevi čn. Ob 9. dopoldne se je vršil v saborni cerkvi parastos, ki so mu prisostvovali vsi ministri s predsednikom vlade, mnogi narodni poslanci, predstavniki vseh institucij ta udruženj, rodbina pokojnega generala mnog! oficirji, a v svojih žalnih uniformah francoski in grški vojni atašeji. Obrede je izvršil patrijarh Dimitrije ob asistenci 30 svečenikov. Pelo je beograjsko pevsko društvo. Po završenih obredih je imel patrijarh velik govor, v katerem je proslavljal številne zasluge generala Kovačeviča, katerega smrt objokuje vsa domovina. Zatem je zastopnik kralja polkovnik g. Krstiti izrazil sožalje vdovi pokojnega generala in njegovemu očetu starcu Vladu Kovačeviču. Sožalje je izrazil tudi patrijarh. Nastopil je najbolj gjnljiv trenotek, ki se je z velikim šopkom belih krizantem vrgla na krsto ga. Zorka Kovačevičeva, vdova, in se je nato stari Kovačevič poslovil od svojega sina z govorom, ki je vzbudil neobičajno ganotje. Starec je naj-prvo jasno, a potem dThteč izrekel naslednji govor: »Mihajlo, mili sine, imam se Ti zahvaliti za tvoj čist, čvrst in neomahljiv značaj, za tvojo udanost in službo domovini in svojemu narodu, ki si ga ljubil! Mihajlo, mili nepozabni sine, imam se ti zahvaliti, ker si bil v vsaki edinici priljubljen starešina, o čemer pričajo vidni pokloni in vidne pohvale podrejenih starešin. Mihajlo, sine, imam se ti zahvaliti, ker si se poleg svoje častne primerne službe neprestano udej-stvoval na prosvetnem polju, na nacijonal-nem polju, na kulturnem polju, za svoj narod tn svojo domovino. V najbolj zavrženih krajih si prebil sedem let in tvoje delo je bilo uspešno, o čemer sem se sam prepričal. Ostavilo bo večne plodove v tamo-šnjem ljudstvu jn v vsej domovini. Slava ti, sine!« »Slava mu«! so zašepetali vsi v cerkvi ln vsi so plakali. Nato so prvi pristopili h krsti minister Hadžič in drugi generali ter jo odnesli pred cerkev. Tu se je poslovil od njega general Miloš M i h a j 1 o v 16, pomočnik ministra vojske in mornarice, nakar so krsto naložili na lafeto. Za njo so nosili 38 vencev. V sprevodu sta korakali dve vojaški godbi, častna četa, skavti, Or-juna, četniki, študenti, pevska društva, vla-dika Dositej z 20 svečeniki, a za krsto pokojnikova rodbina, vlada, narodni poslanci, člani državnega sveta, nad 30 generalov višje državno uradništvo, oficirji, predstavniki vseh kulturnih in humanih institucij in ogromno število meščanov. Sprevod je bil dolg nad kilometer. Posebno je bilo opaziti kraljev venec, ki sta ga nosila dva gardna podoficirja. Sprevod se je ustavil pred občinskim poslopjem, kjer se je za beograjsko mestno občino poslovil od pokojnika odbornik inž. g. Milic S o k i č. Ustavil se je nato pred Narodnim gledališčem, kjer ga je pričakovala velika masa ljudstva. Z balkona je zapelo pevsko društvo »Obilič« pesem »Hej trubaču s bojne Drine«:. Posebno ognjen in ginljiv govor je imel za jugoslovensko So-kolstvo g. Petar L a z a r e v i 'i starosta beograjskega Sokola I., pred?#'nik invalidskega udTuženja, polkovnik v pokoju. Njegov govor je vzbudil ogorčene proteste proti Bolgarski: Smrt morilcerrj' Proti Sofiji, da obračunamo s Protogerovom. Padali so medklici na naslov ministrov, ki molče, in na naslov narodnih poslancev. Samo še danes ob 4, pol 6., pol 8. in 9. uri. RIVflLi OCEANA ELITNI KINO MATICA Tele on 21 '24 Klicali so tudi: »Doli naša diplomacija!« Za g. Lazarevičem je govoril v imenu rezervnih oficirjev in bojevnikov predsednik g. Milan Radosavljevič. Sprevod je nato krenil na pokopališče. Ob grobu je govoril general Cvetkovič, podpredsednik Aero-kluba, katerega član je bil pokojni Kovačevič. V imenu Narodne odbrane je govoril g. Sava M r c a j 1 o v i č a v imenu šolskih tovarišev pokojnega Kovačeviča polkovnik g. Ljubomir A. N e-deljkovič. Nato je govorila ga. Ljubica P e š i č, soproga generala, v imenu Kola srbskih sester. Govoril je še sodnik g. G juro Brzakovič iz KTagujevca, sotrudnik pokojnega generala pri snovanju Šumadij-skega Sokola. Končno je še nekaj pretresljivih besed spregovoril v slovo oče pokojnega Kovačeviča, nakar je soproga generala Kovačeviča med velikim ganotjem rekla: »Mili moi tovariš! Hočem, da ti rečem poslednjikrat zbogom... Hočem, da ti rečem, da se vračam v staro naše gnezdo... da ga razrušim... ker sama v njem ne morem živeti. Hočem, da ti rečem, da se je dvignjla nate roka plačanega morilca...« In krsto so spustili v grob ... Letal« A«rokluba v Liubliani Male neprilike ljubljanskega ptiča pri carini in na letališču. Ljubljana je končno po dolgem pričakovanju vendarle dobila svojega »ptiča«. V nedeljo popoldne je priplul od jeseniške plati, zakrožil nad mestom io končno pristal na travniku za progo ob Šiški. Tamkaj ga je pričakovala kljub znatni zakasnitvi velika množica ljudi, ki so živahno pozdravljali novo letalo ter v toplo obleko zavita gospoda, ki sta skočila iz njegovega trupa. Ljubljanski Aeroklub je z nabavo lepega avijona pokazal prvi sad svojega uspešnega dela. Novo letalo ie prispelo iz Nemčije zaradi nestalnega vremena in skrajno neugodnih vetrov do Jesenic po železnici. Z Jesenic je bil Aeroklub že v petek obveščen, da je aparat na postaji. Istočasno je prejel Aeroklub od Generalne direkcije carin v Beogradu brzojavno obvestilo, da je uvoz tega prvega civilnega letala v našo državo dopuščen brez carinskih taks. S to brzojavko so se v sobcto odpeljali na Jesenice gg. inž. Bloudek, dr. Stane Rape, pilot Gabrijel Vodišek in dr Berce, da prevzamejo avijon in pripravijo vse za njegov nedeljski polet v Ljubljano. Tu pa so nastale nepredvidene zapreke: jeseniški upravnih carinarnice med tem še ni dobil od direkcije naloga, da izroči letalo brez ocartajenja. številka na brzojavki ki jo je prejel Aeroklub, je bila pri transmisdji pogrešena in se ni ujemala s številko na aktu jeseniške carinarnice. Upravnik torej kljub vsed naklonjenosti ni mogel izročiti letala. Zaradi te zap-reke so se gospodje odpeljal v sobcto nazaj v Ljubljano odkoder so telefoničnim potom urgirali odlok glede izročitve avijona brez carinskih taks. Ko so prejeli zagotovilo, da je zadeva popolnoma urejena, sta se v nedeljo zjutraj odpeljala gg. dr. Rape in Vodišek spet na Jesenice, kjer pa sta izvedela, da carinarnica odloka žalibog še vedno ni prejela Tozadevni odlok je pomotoma došel na Vojni odsek direkcije državnih železnic v Ljubljani in ga je upravnik carinarnice dobil šele okrog 14. potom posebnega kurirja. Pred tem pa je že rešil položaj jeseniški kolodvorski restavrater g. OzwaId, ki je položil na carinarnici mesto carine kavcijo 40.000 Din, da tako pospeši predajo avijona. Bodi g. Ozwaldu od strani odbora Aero-kluba za to velikodušno gesto izrečena najlepša zahvala 1 Okrog pol 13. je bil nato avijon v demcmtiranem stanju prepeljan z avtomobilom na polje poleg Vrbe. Tu so ga do 14.30 sestavili, nakar je pilot Vodišek napravil poskusni polet. Zakroždl je trikrat nad Vrbo, nakar je zopet pristal. V avijon se je nato vsedel še dr Stane Rape, nakar sita se oba dvignila zopet v staji zrak ter odplula proti Ljubljani. Vreme le bilo sicer krasno, vendar pa je bilo čutiti tudi v višjih zračnih plasteh močne vetrovne sunke. Motor je deloval sijajno. Avijon je plul približno 1200 m visoko. Pogled na zelena polja in bele vasi je bil naravnost očarljiv, akoravno ie bilo videti vse kakor zavito v fino tančico. Okrog 15. je prilul avijon nad Ljubljano, kjer je napravil par viraž. Ljubljančani so radovedno opazovali srebrnega ptiča, ki se je končno v elegantnem loku približal zemlji nad šišenskim poljem. Pristal je na bivšem vojaškem letališču. Pri spuščanju se Je pripetila mala nezgoda. Piha! je močan severovzhodnik. Ker so ljudje begalj po letališču. je pilot hotel pristati takoj početem letališča. Ravno pri pristajanju pa b avijon dcbil v bok pod desno krilo močan vetrovni sunek, tako da se je aparat zasukal in napravil krog. Pri tem se je zlomilo desno kolo, kar pa predstavlja le neznatno škodo. Aeroklub si je z nabavo lastnega avijona nadel nalogo vežbati že stare pilote, člane Aerokluba in izučiti pilotirranja tudi druge svoje člane. Obenem pa bo letalo služilo tudi za prirejanje raznih zračnih izletov, seveda proti primerni odškodnini. Mala ne-prilika z zakasnitvijo prihoda in ob pristanku naj seveda ne bo nikak poseben omen, marveč naj da Ljubljančanom pobudo za nadaljno podpiranje Aerokluba in korajžo za bodoče visoke izlete! Složen nastop slovenskih ženskih društev za volilno pravico (Miren potek manifestaciiskega zborovanja v Mestnem domu.) V nedeljo ob 15. s'e je vršilo v veliki dvorani Mestnega doma zborovanje žena za volilno pravico. Zbralo se je vse naše žen-stvo ne glede na politično pripadnost in stanovski položaj. Dvorana je bila polna. Zborovanje je »tvorila gdč. Angela Vode to v a. Pozdravila je v imenu združenih ženskih organizacij in v imenu feministične alijanse vse zborovalke. Izrazila je posebno veselje nad veliko udeležbo, nagla-šajoč, da že to dokazuje politično zrelost slovenske žene. V nadaljnem je povdarja-la, da tudi sodobna družba še vedno smatra ženo za manj vredno bitje in to zaradi pred-sotkov in zaradi krivičnih določb zakonov. Pozapostavljanje je krivo, da žena celo sama dvomi o svojih zmožnostih in da si ne upa nastopiti kot soodločajoč faktor v važnih vprašanjih, dasi jo morda bolj zadevajo kakor može. »Kdo naj trpi zaTadi ponesrečene zunanje politike? Ali ne predvsem mati, ki mora zapostavljena molče pošiljati svoje sinove v klavnico? Ali ne vzbuja ponižujočega čuta zavest da o življenju in smrti njenih najdražjih odločajo ljudje, ki navadno sami ničesar ne čutijo ter ostajajo zaradi tega mrzli in brezčutni spričo materine bolesti ta njenih žrtev?! Vprašanje o svetovnem miru se bo rešilo šele tedaj, ko bo o tem odločala tudi žena, ki ima poleg razuma tudi srce!« . . . Govornica je dalje v svojem tehtnem govoru navajala dejstvo, da imajo danes politiki polna usta fraz o moderni demokraciji, pri tem pa vseeno trpijo, da je žena zapostavljena. Uvrščajo jo celo med hudodelce in otroke, kajti le-ti nimajo pravice so-odločevanja v javnih vprašanjih. Svoja stvarna ta čvrsto argumentirana izvajanja je gdč. Vodetova zakliučila z zahtevo, da podeli nova Narodna skupščina ženi popolno enakopravnost z moškimi s tem. da jim da aktivno in pasivno volilno pravico. PlicT-CNINAM ^NAJMODERNEJŠE "GA-lZDEUHAova -^gj^ENINg ^RTOutŽcm SO-DOVRSEMO- V Sledil je govor gdč. Cilke Krekove, ki je govorila v imenu krščanskega ženskega društva. Navedla je več zgodovinskih primerov, ki kažejo, da je imela žena v srednjem veku že pravico sodelovati v političnem življenju, žal, pa ji je te pravice odvzela francoska revolucija. Človeštvo je ustvarjeno iz moža in žene. Ako ima mož poleg dolžnosti tudi pravice, mora imeti isto tudi žena. Zakaj s« ji ne bi zaupala volilna kroglica? Kadar bo dosegla žena volilno pravico, ji ne bo treba ne avtomobila, ne denarja, ne volilnega golaža. »Žena podpira tri ogle pri hiši, cerkvi tn tudi pri državi, zato ima tudi v polni med pravico zahtevati svoje pravice. Zahtevamo volilno pravico za vse žene in dekleta, ki so dopolnile 21. leto brez izjeme. To je naša zahteva, za katero giremo v boj in trdno verujemo v zmago!« Po živahnem odobravanju je povzela besedo gdč Mica Ajdiškova. Uvodoma je pozdravila vse zborovalke v imenu socijali-stinj, nato pa v navdušujočem govoru očr-tala živo potrebo ženske volilne pravice. Posebno je naglašala, da volilna pravica ženam ni namen, ampak sredstvo. Sredstvo za dosego nove družbe, ki ne bo žene tlačila, ta ki ne bo dopuščala, da njihove otroke vzgaja cesta Dalje je povdarjala, da je nujno potrebno, da se žena. posebno delavska žena, dvigne k napredku. »Slovensko ženo, posebno delavsko ženo je treba dvigniti, izobraziti in organizirati, da bo znala volilno pravico, ko jo doseže, tudi izrabiti Zato izobrazujmo in organiziraj mo, da nas čas ne bo našel nepripravljenih.« ... Ob sklepu je gdč. Ajdiškova še pozvala vse družice, naj v boju za svoje pravice vztrajajo, nakar je zaključila: »Naj živi boj za ženske pravice, naj živi socijalizem!« Nato je gdč. Vodetova prečitala resolucijo. ki smo jo že objavili v nedeljski številki. Resolucija je bila enodušno sprejeta in odposlana Narodni skupščini v Beograd. Do kakih incidentov ni prišlo. Nekateri moški, ki so se znašli v dvorani, so s popolnim mirom spremljali zanimivo manifestacijo, ki je vsekakor pokazala prav lepo slož- nost slovenskih ženskih društev. » Slična zbora, kot v Ljubljani, sta se v nedeljo vršila tudi v Zagrebu in Sarajevu. Zagrebško zborovanje, ki se je vršilo v kinu »Metropol«, je bilo posebno zanimivo, ker so poleg številnih moških radovednežev prisostvovali tudi oficijelni predstavniki radikalne, socijalistične in klerikalne stranke. Zborovanje je poteklo v silno živahni diskusiji, bilo je mnogo smešnih med-klicev. ki so povzročali mestoma prav komične prizore. Predsedovala je gospa Mira Vodvarška-Kočnda, referirali pa sta gge. Olga Šarinič in dr. Zdenka Smrekar. Dve članici separatističnega hrvatskega društva sta protestirali jroti zapostavljanju hrvatskega imena, nato pa sta radikal dr. Grba in klerikalec Grgec skušala korteširati vsak za svojo stranko. Po burnem prerekanju je končno bila sprejeta primerna resolucija z zahtevo po ženski volilni pravici, nakar je bilo zborovanje v redu zaključeno. Cirknica, novo železniško postajališče v Slov. goricah Maribor, 10. oktobra Po več kot dvajsetletnem, pod tujo vlado vedno brezuspešnem prizadevanju so dosegli prebivalci občine Cirknice in okoliških občin v Slovenskih goricah od domače vlade vendar enkrat dovoljenje za zgradbo postajališča Cirkndoe. ležeče v sredini med postajama Št. Idj in Pesnica. Interesenti niso mirovali in se niso strašili stroškov, dokler niso dcbili odobritve. Na čelu pripravljalnega odbora je stal požrtvovalni župan g. Ivan Vicman, ki je z vzgledno vztrajnostjo dokončal započeto delo. Njemu na strani so bili pa odborniki, posestniki gg. Š. Majdič, P. Gerlič ta Ivan Može. Slednji je cele mesece posvetil samo postajališču in bil ob vsakem vremenu vedno navzoč pri delu. Postajališče leži pri že obstoječi železniški bločnici, katere čuvaj bo obenem oskrboval prodajo vozovnic. Čakalnica je zidana in podkletena, prosto stoječe stranišče pa leseno z betonirano greznico. Peron je dolg 100 m ter ograjen z lično leseno ograjo. Ker leži tu proga na dosti visokem nasipu, je bilo potrebno za napravo perona zelo mnogo nasipnega maiterijala (okrog ti- VI MORATE si danes ogledati velefilni BELA SUŽNJA ker je danes ZADNJI DAN Predstave ob 4., pol 6., pol 8., 9. Pri vseh predstavah orkester. Telefon 2730. Kino «DVOR» soč kubičnih metrov) in so ga morali do-peljatl s posebnimi materijaknmi vlaki od drugod, ker ga v bližini ni bilo na razpolago. Istotako Je bilo treba radi močvirja napraviti nasip za 100 m dolgo pot od državne ceste na postajališče ter postaviti 6 m dolg lesen most, svetilke in nov železniški signal. Stroške zgraditve so morali nositi občani sami. Prispevali so z denarjem in ma-terijalam, dodali so ves leseni gradbeni materij al ter pomagali še s prostovoljnim ku-Mcoan. Za dovoz gramoza od 9 km oddaljene Mure in drugega materijala iz Maribora so napravili prostovoljno preko 150 voženj. Svet za postajališče je brezplačno odstopil posestnik g. Uršič. Ob pokanju možnarjev in sviranju godbe je uvozil v nedeljo, dne 9. oktobra ob 14. otvoritveni vlak v postajališče Cirknlco. Nešteta množica, ki je napolnila ves peron, je navdušeno pozdravljala došle goste. Predsednik pripravljalnega odbora, 'župan Ivan Vicman je nato pozdravil došle predstavnike oblasti: zastopnika velikega župana vladnega svetnika g. Ipavca. zastopnika sreskega poglavarja g. dr Levičnika, zastopnika okrajnega zastopa g. dr. Vebleta, zastopnike Direkcije državnih železnic v Ljubljani g. viš. insp. Cernigoja in transportnega kontrolorja g. Grilca kakor tudi zastopnike progovne sekcije Maribor g!, proga gg. inž. Lebna in inž. Urbančiča. Sledili so nato govori deklic Muršičeve in Gerličeve ter zastopnikov oblasti: g. vi. svet. Ipavca in viš. insp. Cernigoja, ki je proglasil postajališče za otvorjeno. Po zaključenih govorih je šentiljski župnik g. BraSko blagoslovil novo postajališče. V gostilni pri Muršiču je nato sledil banket za povabljene goste. Ob petju, godbi in navdušenimi govori so brzo potekle ure do odhoda vlaka, ko so gostje ob spremstvu godbe odšli zopet nazaj na postajališče. Žrebanje drž. razredne loterija Beograd, 10. oktobra Pri današnjem žrebanju državne razredne loterije so bili izžrebani naslednji dobitki: 80.000 Din dobi srečka 113.789 60.000 Din dobi srečka 116.748 30.000 Din dobi srečka 100.14S 24.000 Din dobi srečka 1805 Po 15.000 Din dobijo srečke 7151. 94.987, Po 8000 Din dobijo srečke: 18.457, 9368, 48.956. Po 6000 Din dobijo srečke: 42.677, 98.739 Po 1000 dobijo sreOke: 7659, 18.347, 24.879 37.137, 31.095, 55.395, 59.456, 61.184, 66.955 71.805, 71.594, 96.960, 93.267, 100.576, 109.503 107.074, 114.846, 24.193, 22.635, 19.936, 15.304 10.383, 33.944, 49.258. 73.069, 66.157, 97.052. Oblačila vseh vrst za gospode, dečke in otroke si nabavite pes najceneje edinole pri konfekciji: Gradišče nasproti dramskega gledališča. Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama Začetek ob 20. Torek II.: zaprto (generalka). Sreda 12.: VVilde: Idealni soprog. Premi-erski abonma. Opera. Začetek ob pol 20. Torek 11.: Verdi: Traviata. Red A. Sreda 12.: zaprto. Mariborsko gledališče Predstave se prično ob 20. Torek, 11.: «školjka». A. Premijera. Sieda, 12.: «Bajadiera». C. Ljubljanska opera: Faust Gounodov Faust je do nedavno bila opera, ki jo je moralo imeti vsako gledališče na svojem programu. Navzli<- svoji žarki, cvetoči in naravno izvirajoči melodiki pa je dandanes programna atrakcija odrov druge vrste, ali odrov, ki se hočejo pobahati s svojim baletom. Tudi pri na3 je uprava postavila Fausta na oder zaradi baleta in no baleta zaradi Fausta. Menda je to ona nova smer, ki naj osreči našo publiko. Prav ladu-jemo se naših prvovrstnih plesnih u«>etm-kov gdč. Wisijakove in gosp. Vlčka ter nadebudnega baletnega naraščaja; radi bi videli, di bi se naš balet povspal na najvzor-nejšo, na najvišjo umetniško stopujo, toda pred tem pa bi še rajši videli še bolj vzor- nega, na še višji umetniški stopnji stoječega opernega ansambla. Na prav neben način pa nočemo žrtvovati baletu soliste, zbor in orkester. Najprej to, nato drugo, ali pa oboje hkrati v isti meri. Da uprava favorizira balet, smo občutili včeraj cel večer. Dočim se je Faust pevsko-glasbeno le semtertam dvignil nad vsakdanji, žalibog, celo prevsakdanji umetnišld uroven in so le malo storili za moderniziranje dolgočasno in šablonsko podanih tipov in skupin, je balet bil razkošno opremljen, prav izvrstno naštudiran in, hvala, seveda prvorazrednim močem Wizijakove in ViSka, center zanimanja in odobravanja cele opere, celega večera. Skoro vse ostalo je tako-rekoč utonilo v niču. Pri sto in stokrat podani operi, kot je Faust, ki je komponistu prinesel 8000 frankov, založnikom pa milijone in milijone, je kajpada najlažje neštetokrat kreirane figure kopirati, kot smo to včeraj videli n. pr. pri Margareti, Faustu, Mefistu, Sieblu, Wag-nerju in nekoliko lepše pri Valentinu. Dosti bolj k srcu si je vzel stvar slikar g. Skružni, ki je vso scenerijo, vse dekoracije izvršil v modernejšem smislu, tako da so mestoma pokazala prav vse hvale vredno novo, zanimivo lice. Ga. Davidova me je včeraj dosti manj ogrela, kot pri Traviati. Bila je hladno enolična, ni nikjer, celo ne pri juvelni ariji ali v ljubavnem duetu mogla vzbuditi našo pozornost in ogreti publiko. Vem, da je v Beogradu dobro znana. Tudi tam je menda pela Margareto. Pričakoval bi, da bi jo zato pela vsaj v srbskem jeziku. Peti v drugem, kot domačem jeziku pa koacediramo in kon-cedirajo povsod le najznamenitejšim pevcem. Kot gostu ji to še dovolimo; ako pa jo uprava angažira, zahtevamo, da študira slovensko, ker nam je že pri srednje dobrili pevcih dovolj te večne mnogojezičnosti na našem odru. Ne morem sicer reči, da je pevka slabše kvalitete, toda imeli smo pri nas že dosti Margaret, ki jim ona ni kos. Upamo, da uprava ž njo še ni izpregovorila zadnje besede. Če imamo v baletu prvovrstne moči, hočemo jih še bolj v solističnem korpusu. Gosp. Banovec (Faust) včeraj še očivid-no ni bil prav doma. Prav od srca mu želimo energičnega režiserja, dramskega učitelja, temperamenta, ognja, burje. Pevski se je dvignil prav mnogokrat v zelo lepe in zmagovite tonske višave. Izmed vseh tenoristov, kar jih imamo na našem odru, je nam vendarle še najbolj pri srcu. G. Rum-pelj (Mefisto) je napravil name utis prav dobrovoljnega, domačega cpapa>. Njegov ni prestrašil niti najmlajšega na dijaškem parterju. Oblekel se je sicer ne-šablonsko, vendar pa ugodnejše. Najbolj mi je bil všeč v cerkveni sceni: tam sem ga samo slišal, a ne videl. Da, pevec je glasovno bogat, vendar komoden in tuintam raztresen. V cerkveni sliki je bil na višku; pesem o zlatem teletu zahteva mnogo vražje strasti, podoknica več frivolnosti in manj narejenega satanstva. Siebel (ga. Poličeva) ima prav čedno figuro, toda manjka ji naivnemu, milemu študentku lastne prisrčne naivnosti, mladeniške prepričevalne zaljubljenosti. Pesem o cvetkah je pri publiki sicer priljubljena, a muzikalno zaostaja za marsičem v Faustu. Zato ji mora skušati dati pevka več, kakor je v nji. Šubljev Wagner se prav lahko posluša, kolikor ga je. Najbolj pa je ugajal Holodkov v ulogi vitežko sentimentalnega, častnega Valentina. Njegova kavatina, duelna scena in smrt so bile resničen, velik glasbeni užitek. Zbor je bil, razven na nekaterih mestih, izboren. Zlasti moški zbor si je priboril v svojem, sveže soldateskne vrstosti polnem vojaškem zboru šperijalno pohvalo. Gosp. Balatka obvlada partituro od prvega do zadnjega takta. Tudi njemu želimo obilnejšo porcijo temperamenta, živahnosti, da, celo korajžne raže. Orkester ga ne bo pustil nikjer na cedilu, ker je slišati, da je v najboljši formi. Da je bil balet središče cele opere, sem že povedal. Ni bilo sicer vse, kar smo videli, apetitno, no, v celoti, z Wisijakovo in Vlč-kom na čelu prav prikupno, v solonastopih umetniško dovršeno, navzlic vsemu, moderno zelo estetsko in kultivirano lepo. Upravui-kova skrb bodi, da se ne vda enostransko svoji ljubezni do baleta, temveč skuša modro in nepristransko uravnotežiti oba operna korpusa: operni in t>aletni. --8. Verdijeva c^raviata, v Ljubljani. Za abo-nente reda A se poje danes, ob 7.30 Verdijeva opera »Traviata« v sledeči zasedbi: Vlogo Violette poje ga. Danilova, Floro gospa Poličeva, služkinjo Anino ga. Ribičeva. V vlogi mladega Germonta gostuje tenor mariborske opere g. Peter Burja, njegovega očeta pa poje g. Holodkov. V ostalih vlogah nastopijo- gg Janko. Mohorič, Perko in Šu-beli Premijera WiIdeove komedije rld<>alni soproga se vrši v ljubljanski drami v srfdo. Režira gosp. Skrbinšek. Abonma je premi-jerski. (Školjka, na mariborskem odru. Kot drugo dramsko noviteto uprizori mariborsko gledališče eno najboljših domačih dram, Krajgherjevo <Školjko> v režiji gosp. Zelez-nika. Premijera bo v torek, dne 11. oktobra za abonma A. GogoIJev .Revizor« v Mariboru. Prošli četrtek se je otvorila redna sezona mariborskega gledališča z Gogoljevo komedijo »Revizor«. Režija je dobro rešila svojo nalogo in vsi igralci so se hvalevredno trudili pri vtelešenj-u tipov, eni z večjim razumevanjem za žgočo satiro, drugi pa za neposredno komiko. Prva je pa pri Gogolju prvo in glavno in bilo bi tudi boljše, če bi bilo več igralcev prve kot pa druge vrste. Najboljši je bil vsekakor »revizor« Hlesta-kov (g. Daneš). Poglavar (g. Grom) si je dobro' opomogel v 2. dejanju Ln končno tudi dobro izpeljal. V dobri in pristni formi pa je ostal ves čas sluga (g. Skrbinšek), Židov-sko-kramarska scena je bila odlična, kar se blagodejno in pohvalno razlikuje cd raznih vprizoritev »Revizorja«, kjer se je že to podalo kot navadno in celo neskladno epizodo. V dobro je predstavi šteti tudi to. da se je režija ozirala na zapiske iz Gogolie-ve literarne zapuščine. Škoda, da je dobra predstava bila slabo obiskana. Naprošamo p. n. abonenfe blokov, kateri so podpisali izjave, da dvignejo izkaznice tekom tega tedna pri gledaliiki blagajni. 70-letnica Iva Vojnovlča. V nedeljo dne 9. oktobra je pcaznoval dramatik in pesnik Ivo Vojnovič svojo 70letnico. Voj-novič je pesnik starega Dubrovnika, kot dramatik pa nadaljuje tehnične tradicije Henrika Ibsn-a. Njegova proslava v Beogradu se ie že vršila, v Zagrebu pa bo tekom prihodnjih mesecev. Domače vesti * Not maršal dvora. Na predlog predsednika ministrskega sveta ie kralj imenoval generalStabnega polkovnika R. Dimi-trijevida za maršala kraljevskega dvora. * Odlikovanje. Lektor za francoski jezik na ljubljanski univerzi g. Rene Martel je odlikovan z redom Svetega Save četrtega razreda. * Dve podmornici za našo mornarico. Iz Londona priiiaja poročilo, da sta v znani ladjedelnici Armstrong dograjeni podmornici »Hrabri« in »Nebojša«, ki ju je ju-goslovenska vlada naročila za našo vojno mornarico. * Angleška eskadra zapustila Split. Angle ška eskadra, ki se je dalj časa mudila v splitskem pristanišču, je deloma v nedeljo deloma včeraj zapustila splitsko pristanišče. Tudi >Eagle«, na katerem se nahaja komanda eskadre, ie včeraj odplula. V soboto zvečer }e komandant flotilje priredil ples na ladji »Eagle« na katerega so bili povabljeni tudi zastopniki vlade iz Splita. Del eskadre je včeraj prispel v Dubrovnik. Angleški komandant je službeno posetil komandanta naše pomorske vojne akademije, komandanta mesta, velikega župana in dnbrovniškega župana, ki so mu vrnili obisk. * Vsa zdravniška mesta zasedena. Ministrstvo za narodno zdravje objavlja, da ni sedaj izpraznjeno nobeno zdravniško službeno mesto. Mladi zdravniki se opozar jajo, naj zaenkrat ne vlagajo prošenj za podelitev službe. * Himen. Gospod Faust Tavčar, trgovski zastopnik v Ljubljani sin gospoda Avgusta Tavčarja, trgovca, zastopnika in posestnika v Ljubljani, se je poročil z gospodično *i ženski, o kateri se misli, da je izvršila že več sličnih tatvin je uvedena pr ;-kava n— Surov napad. Delavec Jernej Črtane, stanujoč na Brdu 29. se je preds:nočnjim vračal z dela domov. Nasproti barake bra-njevke Štefanije Dolinarjeve v Brdu pa so nenadoma priskočili k že starejšemu možu neki neznanci ter ga jeli z vso silo ob-delavati s pestmi po glavi, tako da se je Črtane ves okrvavljen sesfdel. Moški so nato pobegnili. Pozneje je Črtane dogodek prijavil stražniku, ki ie napadalce kmalu izsledi! v osebah treh delavcev. Črtanca so nepadli baje iz samega dolgega časa. Na sodišču bodo sedaj poskrbeli, da jim bo še bolj dolgčas... u— Kopališče Tabor pristopno iavnosti vsako sredo in soboto od 8 do 19.. ob ne-deliah ivi R dn I? Vhod nasproti vojašnice u— Ukradeni uhani. Marija Mali, stanujoča na Celovški cest; 54. ie priiavila. da ii je bilo pretekli mesec, ko je še služila pri nek: družini v Gradišču, ukradeno iz sobe več zlatnine Neznan storilec je vio-mji v omaro ter ukrade! dva para zlatih uhanov za narodno nošo. par navadnih zlatih uhanov ter srebrno ogrlico v skupsii vrednosti 2000 Din. Sz Maribora a— Večer koroških narodnih pesmi priredi Jugosiovenska Matica v Mariboru ob priliki letošnje obletnice koroškega plebiscita v soboto, 15. t. m. ob 20. v veliki dvoran: Narodnega doma z naslednjim spo redom: 1.) Nagovor pre tednika J. M., 2) Predavanje višjega sodnega svetnika g. Deva o koroški narodni pesmi. 3.) Predavanje prof. Sušnika o Koroški s skioptičrri-m: slikami. 4.) Nastop Devov&ga kvarteta in sodelovanje orkestra. Ljubitelji Koroške so vabljeni, da se tudi ob sedmi obletnici plebiscita spominjajo naše Koroške in poselijo to prireditev v čim večieim številu. — Odbor Jug. Matice v Mariboru. a— Iz instalacije mestne plinarne. Mestna plinarna je priklopila v lete 1926 na mestno omrežje 118 novih odjemalcev in odpade od tega 111 novih priklope* na stanovanja ostalo pa na obrt ta industrijo. V celotnem se je zvišalo število odjemalcev od 704 na 822 Temu primerno pa ste je od-prodalo tudi razmeroma velko število plinskih aparatov Postavilo se ie 52 kopalnih peči in avtomatov 11S plinskih kuhalnikov oziroma šted.lnikov in še drugih raznovrstnih aparatov Povdariti je predvsem izredni porast v plinskih kopalnih peSeh in avtomatih Tako visoko število se do -seda) še ni doseglo, odkar obsteii plinarna. Sorazmerno temu je narastel tudi konzum kurilnega plina a— Vlomilske tolpe v Mariboru. Zadnji čas se pojavljajo v Mariboru dobro organi-ziiane vlomilske tolps. ki vlomliaio Doneči v razne trgovine. Policija ima z zasledovanjem obilo posla. !z Celja e— Koroški večer v Celju. Podružnica Jugoslovenske Matice v Celju 1 proslavila v soboto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita v veliki dvorani celjskega Narodnega doma s prav srečno izbranim sporedom. Dasi se je moral v nekaterih točkah skrajšati, je v celoti napravi! prav lep utis na navzoče občinstvo. Otvoril je spo-red predsednik celjske podružnice g. Rafko Salmič z navdušenimi besedami. Spominski govor, ki je bil prožet ljubezni do domovine in koroške slovenske zemlje, pa je govoril g. učitelj Luznik. Vsi. ki so pri tem večeru sodelovali, imajo lahko prijetno zavest, da so izvršili zopet lepo narodno in kulturno delo. Zal pa, da smo na večeru pogrešali mnogo Celjanov. e— Sestanek članov krajevne organizacije SDS v Celju to sredo zaradi neke druge važne seje odpade. e— Celjsko mestno gledališče. Repriza Cankarjevih »Hlapcev« na celjskem gledališču je zadnjo nedeljo kot popoldanska predstava v podrobnostih še bolj uspela kakor prva predstava. V gledališču smo opazili mnogo občinstva nižjih slojev in mnogo posetnikov iz okolice. Želeti je, da bi se zanimanje za gledališče še poglobilo. e— Uršln sejem v Celju bo dne 21. t. m. Na ta kramarski ta živinski sejem pride mnogo okoliškega prebivalstva, da s: nabavi razne potrebščine za zimo. e— Družabni večer Celjskega godbenega dništva bo v soboto ob 20. uri v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu sta koncert in ples. e— Osebne vesti. V višjo skupino sta pomaknjena upravitelj celiske javne bolnice g. Ivan Prekoršek in veterinar okrajnega glavarstva g. Voiteh Hrabalek. e— Renoviranje cerkve sv. Maksimirana v Celju. Maksimilianska cerkev ob Mariborski cesti, ki so jo uporabljali med vojno za skladišče je sedai zopet popravljena. Je zgodovinskega pomena in ena redkih cerkev, ki so posvečene temu patronu. e— Kulturni filmi. Ponovno se čuie od izvestne strani pritožba, da se predvajajo v kinu filmi, ki imajo edini namen zaslužka za podjetnika. Klic po filmih, ki naj imajo poučno vsebino, je popolnoma upravičen. Seveda ie poleg zahteve tudi treba pravega razumevanja s strani občinstva. Že ponovno je mestni kino v Celju stavil na spored ta ali oni kulturni film. a je vedno slabo odrezal. Odziv s strani publike je bil minimalen. V pet?k ie bil na sporedu znanstveni film »Tajnosti prašume«. Razen obiska šolske dece in malega dela publike je bilo zanimanje pod ničlo. Gospodu Čeplaku priporočamo, da naj se ne ustraš: ta naj nam še ponovno postreže s takim delom. e— Študijsko potovanje. Prejšnji celjski šolski svet je stavjl v proračun za leto 1927. primeren zrtesek za študijsko potovanje enega izmed učiteljev na mestni osnovni šoli. Ta znesek ie prejšnja večina v občinskem svetu prevzela tudi v redni občinski proračun Kakor slišimo, je odšel sedaj na študijsko potovanje za 14 dni g. Franio Roš. učitelj mestne dešVe osnovne šole. Ogleda! si bo ustroj najmodernejših deških osnovnih šol ter prisostvoval pouku v Gradcu, na Dunaju, v Pragi, v Dresdenu in v Leipzigu. Po svoji vrnitvi bo g. Roš poročal o svojih vtis:h na celjski učiteljski skupščini ter opisal vse zanimivosti tudi v pedagoški reviji. Taka študijska potovanja ie iz pedagoških oz>-rov le pozdravljati. h Litije 1— Korošci večer N"a včerajšnji seji ie odbor orJugosloveijske Matice® sklenil, da iz razloga ker pade obletn:C£ koroškega plebiscita in rapalski dan v kratko razdrt« je cneg-a meseca, priredi tuk. organizacija združeno s-pominsko prireditev obeh ža» lostn:h narodnih dogodliaiev in sicer 12. novembra. Ker se je posebno letos poostril pritisk na naše brate *am preko, hočemo k protestni akciji združiti vse kulturne in naciionalne organizacije iz Litije in okoli« ce. da pokažemo sof!asie v naciionalrr za* devi našega zatiranega in zasužnjenega žrvlja. i— Marijonefno gledališče V Cerarjevi gostilni v Grodci «e je naselilo potujoče »Marijonetno gled«l;Eče*, ki vzbuja poseb« no zanimanje med doco. Iz Kranja r_«Rodoljub iz Amerike» na kranjskem odru. Preteklo sredo je bila slavnostno in ob največjem zanimanju od strani občin« stva otvorjena gledališka sezona v Narod« nem domu. Kot otvoritveno predstavo so dali dr. Dobroviškovega »Rodoljuba iz Amerike». Delo je tipična ljudska igra, pre pletena s pevskimi točkami solo, duetov, tercetov in zbora. Predstava je dosegla najlepši uspeh. Odlikovali so se vsi igralci in igralke. Pevske točke so pokazale sigur« nost in bogat materijal. Godba, ki jo je uglasbil celjski g. Pregelj, je izredno me. lodrčna in prikupna. Posamezne pevske na« stope so morali ponavljati. Avtor dr. Do« bovišek, odvetnik v Krškem, je bil pred* met ovacij in je prejel lep venec. Omeniti je tudi neumorni čitalnični orkester pod vodstvom g. Stanka Završnika, ki je fino absolviral orkestralno»pevski del igre. Bil je večer resničnega in zdravega smeha. *ki. r— Stanje zadrug v kranjskem srezu. V območju kranjskega sreskega poglavarja deluje sedaj 70 zadrug, od katerih se naha« ja šest v Kranju. Obrtna hranilnica in po* sojilnica, Puškama in čevljarska zadruga »Jadran«, vse iz Kranja in Čevljarska go* spodarska zadruga v Tržiču se nahajajo v likvidaciji , . , r_ število kandidatnih Ust za občinske volitve. Pretekli torek je poteke! rok za vlaganje kandidatnih list za volitve v ob* činske zastope petero občin v kranjskem srezu, ki bodo v nedeljo 23. oktobra. VIo* ženih je bilo 15 list. V Velesovem so vlo* žene štiri Liste, v Vogljah tri liste, med njimi lista naprednega dosedanjega župa* na Mola, v Sv. Katarini nad Tržičem dve listi, v Naklem dve klerikalni in lista Slo* venske kmetske stranke, v Smledniku zdru žena delavska lista, fista delovnega ljud* stva in klerikalna. Za volitve vlada med občinarji precejšnje zanimanje. r_ Kranjske nedelje v jeseni so mikav« ne, prijetne in menda najbolj vesele. Cer. kvena žegnanja se vrstijo v posameznih mestnih delih in predmestjih drugo za dru« Šim, kakor tudi v bližnjih vaseh, kamor se raniski meščan prav rad zateka. Sai so sprehodi v solncu čez polja, skozi gozdo* ve, ko se narava koplje v morju jesenskih barv, najlepši, le vinogradov manjka. To nedeljo so slavili »žegnanje® v mestnem starem delu Pungrat, ki pa nima prav^ za prav nobene gostilne, in v prijazni bližnji vasi Kokrici. Toda ki rob vsemu temu je bilo življenje v teraniskem Narodnem do* mu tudi nadvse veliko, naravnost rekord* no. Popoldne so ponavljali pred razproda« no hišo Doboviškovega »Rodoljuba iz Ame rike», ki je dosegel še lepšn uspeh kakor pri premiieri. Dobro sta bili obiskani tudi kino predstavi. Mnogo je bilo okoliškega prebivalstva, in to naše klerikalce bode, ker morajo svoje predstave igrati pred na* pol prazno že itak majhno dvorano. Za če* tek društvene sezone je že tu, in je raz* veseljiv. r— Kres na Stolu. V noči od sobote na nedeljo so ob priliki zatvoritve Prešernove koče zakurili turisti na vrhu Stola velik kres in užigali razne bengalične ognje. r— Program francoskega krožka. V krat* kem prične tukajšnji francoski krožek s poukom francoskega jezika. Priredili se bodo tečaji za začetnike, nadaljevalni in konverzacijski večeri. Prijave sprejemajo knjigarni »Sava® in »Ilirija« ter odborniki krožka. h 7?*cr©na z— Umestna odredba. Sresko poglavar« stvo je izdalo razglas na vsa županstva li» tijskega okraja, kjer se strogo prepovedu« je preklinjanje v javnih prostorih, s čimer se žali čut občinstva. Kazen je stroga, do 14 dni zapora ali 1000 Din globe Gostil* ričarji morajo v lokalih imeti napise: »Ne preklinjaj! Ne govori eespodobnol® z— Po veseli družbi — fepei Kokec Iv., žel. delavec in njegova dva sinova Lojz in Nace, doma od Sv. Urha, so šli v rrcmde« Ijek zvečer k Zimšku »oferat®. Pri Zimšku je bilo zbranih več znancev in prijateljev, ki so proslavljali god gospodinje Franci* ške. Bili so vsi prav dobre volje, pili, peli, in plesali so vso noč. Zjutraj okrog 7 pri* de v družbo želez. Jos. Pfajfar, ki so ga z veseljem sprejeli Okoli S so plesali «ko* lo», pri čemer je prišlo do nesporazumlje* nja, in je Kokec Ivan suni! Pfajfarja z no* žem. To je slednjega raztogotilo, prijel je za kolec in neusmiljen^ udrihal po Kokcu, tako da so se ostali poskrili, drugi pa be* žali. Izkazal se je za pravega Goljata, kar potrjuje tudi zdravniško izpričevalo o Kok cu, ki ugotavlja težke telesne poškodbe. h Novega ^esta n— Akademija novomeških visokošolcev. V soboto 8. t. m. so priredili novomeški visokošolci v Sokolski dvorani akademijo, ki se je odlikovala po svojem pestrem pro* fTamu. Akademijo je otvori! salonski or* ester pod vodstvom g. Strajnarja. Zaigral nam je zelo zadovoljivo overturo iz opere* te «Waldmeister®. Za njim je nastopil kon* servatorist g. Marjan Rus iz Ljubljane. Za* pel nam je ariio Stadingerja iz opere «Der \Vaffenschmied® in romanco iz opere «Si« mon Boccarieigra». Njegov samozavesten nastop je vzbudil vihar navdušenja, ki se je komaj polegel Orkester je nato zaigTal «Ave Maria® (Mascagni) in «Czardaš® (De» libes), nakar je zapel g. Rus Bergovega »Pastirja® in »Molitev kralja® iz \Vagner* jevega «Lohengrma». G. Marjan Rus se odlikuje s svojo čustveno tehniko, ki raz* odeva učitelja g. Betetta. in s prekrasnim glasom v vseh legah. Dal nam je občutiti, da bo dostojen naslednik g. Betetta. Np vdušenie občinstva je bilo toliko, da je moral g. Rus še dodajati. Goldonijeva eno« dejanka »Sluga dveh gospodov* je bila ne* kako iz okvirja navedenega sporeda. Zado* voljeval je le g. Sproc. Po akademiji se je vršil ples in še dokaj animirana zabava. Želeti je, da bi novomeški visokošolci s sličnimi prireditvami nadaljevali. Velik obisk naj jim bo v vzpodbudo! n— Netočno poročanje *Slovenca». Mest no županstvo demantira vest, ki jo je pri* občil «Slovenec» 2. t. m. o občinski seji 29. septembra, da bi tvrdka Hedžet * Ko* ritnik jamčila za elektrarno Bon et comp. s kakršnimkoli zneskom .ker ta tvrdka v resnici ni prevzela nobenega jamstva. n— Nova tovarna v Novem mestu. Go« spod Midofer, ki je pred kratkim kupi! bivše veliko Slančevo poslopje na Glav* nem trgu, je poslopje popolnoma preuredi! za tovarno perila in moških oblek. G. Mid* ofer zaposluje sedaj večje število moških in žens'.ih delavcev, kar je z oziram na siromašno okolico toplo pozdravljati. Iz Trbovelj t— Jubilej učitelja g Toneta Kuharja. 5. t. m. je obhajal učitelj g. Tone Kuhar pri Stroju v najožji družbi svojih tovarišev in prijateljev — 301etnico svojega službo« vanja. — Trideset let trudapolnega učitelj« skega dela! — Tone je nastopil svoje prvo učiteljsko mesto v Trbovljah in ostal tu do danes. Prišel je v Trbovlje, ko je bila narodna zavest še neprebujena. Nemštvo, podpirano po premogokopni družbi, je go* spodarilo takrat v naši dolini. Rudniški uslužbenci so bili po večini Nemci ali nem* čurji, redki so bili med njimi Slovenci, še redkejši oni, ki so si upali javno nastopiti kot taki. Bili so težki časi takrat; kaj hitro smo jih pozabili! V družbi maloštevilnih narodno zavednih tovarišev je pričel vzbu« jati in širiti narodno zavest med prebival« stvom. Sodeloval je pri vseh narodnih dru« štvih, ki so se pričela pomalem ustanavlja« ti. pri pevskih zborih in dramatičnih pred* stavah. Ko se je ustanovil Sokol, je bil Tone med prvimi sokolskimi delavci Ne« um oren član in sotrudnik vseh teh društev je ostal do danes. Za intimno slavje je pripravila ga. Zupanova imenitno večerjo, njen soprog, g. Zupan je v ta namen ustre« Hi 3 zajce. Ob prijetnem kramljanju in vzbujanju spominov iz minulih dni je hi« tro potekel večer. Vzornemu narodnemu delavcu kličemo: Na mnoga leta! požgali. Tekla je tudi kri in padale so smrtne žrtve Iz vsega tega izhaja mnogo smernic in pozivov k velikemu razmahu dela CMD. Po poročilu tajnika se je oglasil neki primorski rojak ki je pozival k večji delavnosti ob navedb- slučajev, v katerih se je z begunci celo slabo ta krivično postopalo. Doma je treba marsikaj iztrebiti in urediti Blagajnikov« poročilo ugotavlja žalostno dejstvo da je promet narodnih kolkov. CM plačilnih listkov in razglednic napram nek-dai minimalen Delo odbora se soglasno odobri in istotako se oonovno izvoli dosedanje vodstvo. Nov član vodstva oostane univerzitetni profesor dr. Rado Kušej. Dr Toplak \i Maribora je predlagal, naj se CMD zavzame za ustanovega Narodnega sveta _ nekako vrhovne narodne instance, ki bi morala nastopiti, če bi se slovenske stranke politično zopet vezale z Nemci. G. Cijan ie predlagal boljšo organizacijo pri razpečavamu narodnih kolkov ter opozarjal na položaj, ki bo nastal z otvoritvijo dveh obmejnih kolodvorov v Sloveniji. Po predlogu ponovnega apela na di.iaštvo je zaključil predsednik ob 12.30 skupščino s posebno zahvale narodnemu ženstvu. Šolske potrebščine. Zvezke, risalno orodje itd. vo brez-kon^urenčnih cenah kupite pri: L. Pevalek. Židovska aliča. Gospodarstvo Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru Maribor, 10. oktobra Caril-Metodarji — glava in srce stare Slovenije so počastili včeraj Maribor s svojo 38. redno veliko skupščino v veliki dvorani Narodnega doma Od blizu in daleč so prišli v mesto, ki je še danes tako potrebno narodmo-obrambnega dela. Skupščina in posetmki — to ie spomin im opomin Spomin na zavedno in požrtvovalno delo dolga desetletja nazaj, ki je Slovenijo obvarovalo nacionalne smrti, opomin in poziv pa k delu sedaj in v bodoče Predsednik družbe notar Aleksander Hu-dovemik je pozdravil zastopnika obeh velikih županstev in prosvetnih uprav Slovenije, zastopnika mariborske mestne občine, zastopnika Sokolstva, tiska itd. pohvalno omenil njene dobrotnike ter podal kratko sliko delovanja od zadnje redne skupščine Opozarjal je na velik razmah Schulvereina ta drugih podobnih nemških organizacij ki še niso ta tudi ne bodo opustile svojih pohlepov po si o ven sk; zemlji, zlasti do južni Štajerski. Tam pri Nemcih je toliko sredstev ln agilnih moči. pri nas pa le posebno žalostno, da akademska mladina ne kaže nobenega zanimanja za narodno-obrambno delo in da so bili že toliki pozivi na njo — brezuspešni Podžupan dr Lipold je v imenu mestne občine pozdravil skupščino s povdarkom, da bo zgodovina pisala koliko je CM družba prispevala k osvobojen ju Slovenije in nastanku jugoslovenske države Postojanke, katere je pred vojno CM družba držala je treba danes utrjevati kajti vsako mejo brani najbolje nacijonalna zavest. Zastopnika velikih županov in prosvetnih uprav — dT Kotnik za mariborsko dr Cepuder pa za ljuoljansko — pozdravita skupščino ter naglasita velike zasluge CMD na prosvetnem poliu Skupščino ki se ie vršila na predvečer koroškega plebiscita ie pozdravil v imenu obeh mariborskih podružnic dr Stnmšek. Po poročilu tajnika ing Mačkovška deluje 76 podružnic Razmah je slab. ker za širše narodne plasti ni vidnih ciljev vzgojni nameni CMD pa niso dovoli popularizirani. Položaj naših rojakov onkraj mej je v narodnostnem oziru sitao težak Na Koroškem so nemške stranke sicer prišle z zakonskim osnutkom kulturne avtonomije slovenske manjšine, a ta osnutek se je delal brez predstavnikov te manjšine ta povrh se ie še zvezal z »narodnim katastrom«, v katerega nai b: b:li vpisani oni. ki so se izrekli nekdaj proti priključitvi k Avstriji Kaii pomeni tak kataster v deželi »fleimatdiem-sta«. ie jasno Ako ie našim severnim sosedom res na tem da se ustvari ž njjmi pošten modus vivendi. potem naj prično reševati koroški manjšinski problem tam. kjer ga je treba: naše ivtohtono ljudstvo, kom paktno naseljeno na iužnem Koroškem naj dobi na šole siovecske učitelje in v cerkve slovenske duhovnike. Pod Italijo ie naš živelj največji muče-uik Izropan ni samo naciionalno in kulturno, ampak tudi materiiatao. Z imeni na števa poročevalec dolgo vrsto naših roja-1 kov. katerim so fašisti imovino izropali in bremensko ^orošslo Meteorološki zavod « Lluhtiimi 10. oktobra 1927. Višina barometra BOS.S in Kraj Ca i S 0 u k O a Si Ti Smei vrti ir brzini v metrih O •52 Padavine E n onzovan X b v » Vrsta • mm do 1 orr Ljubi Ittna Maribor . , , Zagreb . , « , Beograd • ■ * Sara levo , , , Skopi ie . . . 8. /719 775-6 '74 4 775 ' '71 9 7/1-4 50 101 101 7-C iro 100 *6 72 98 85 SE 2 NW 4 WSW 2 mirno mirno nirno 0 10 10 10 10 10 dež 1.0 Dubrovnik , , Split .... Praha 7 76 i -5 7 7 8 '6-5 16-0 140 10 42 56 E 2 NE 12 mirno 10 0 10 meela Solnce vzhaja ob 6.8, zahaja ob 17.26, luna vzhaja ob 17.40, zahaja ob 5.6. Najvišta temperatura danes v Ljubljani 14.0 C, najnižqa 4.0. Dunajska vremenska napoved za torek: Vedro, mestoma jutranji raraz, čez dan toplo. Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vetrovi, nebo večinoma jasno, morje nekoliko razburkano. Temperatura 13 stopinj. Šahovski turnir v Londonu Včeraj v ponedeljek se je pričel v Londonu šahovski turnir, na katerem sodelujejo poleg našega prvaka dr. Vidmarja tudi Niemcovič. dr. Tartakover. Bogoljubov, Colle Retl. Marshal, Yates. Thomas, Buerger Winter ta Fairhurst Interesantno je. da se turnir vrši čisto interno, brez dostopa javnosti, igra se v klubskih prostorih »British Ernpire Cluto». Vstop je dovoljen samo članom kluba. Turnir bo zaključen 25. oktobra Žreb je določil za prvo kolo sledeče pro-tivnike: Colle—Yates, Reti—Niemoovič, dr. Vidmar—dr Tartakover. Fairhurst—Wimter. Buerger—Bogoljubov, Thomas—Marshall. Kakor se vidi ima v tem kolu Vidmar najtežjega nasprotnika, dočim bo imel »Bogo* lahko delo. Tudi Niemoovič naleti na precej trdo kost. Čas razmišljanja ie določen na 30 potez v dveh urah S turnirja v Buenos Airesih II. partija mateha, igrana 20. septembra. Igra damskega kmeta. Beli: Črni: Dr. A. Aljehin. J. R. Capablanca. 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 e7—e6 3. Sbl—c3 d7—d5 4 Lcl—g5 Lf8—e7 5. e2—e3 0-0 6 Sgl—f3 SbS—d7 7 Tal—cl c7—c6 8. a2—a3 a7—a6 9. Ddl—c2 Tf8—e8 10. Lfl—d3 h7—h6 11 Lz5r—f4 d5Xc4 12 Ld3Xc4 b7—b5 13 Lc4—a2 Lc8—b7 14 0—0 c6—c5 15 d4Xc5 Sd7Xc5 16 Tfl—dl Dd8—b6 17 Lf4—e5 TaK—c8 18 Dc2—e2 Sco—e4 19 Le5—d4 Le7—c5 20 Sc3Xe4 Lc4Xd4 21 Sf3Xd4 Lb7Xe4 22. La2—bi Tc8Xcl 23 TdlXcl Le4Xbl 24 TclXbl TeR—c8 25 De2—el Db6—c7 26 h2—h3 Sf<5—e4 27 Sd4—e2 Dc7—e5 28 Tbl—cl TcSXcl 29 DelXcl De5—c5 30 DclXc5 Se4Xc5 31 Se2—d4 Kg8—f8 32 b2—b4 Sc5—a4 33. Kgl—fl Sa4—b6 34 Sd4—b3 Sb6—c4 35 Sb3—c5 Sc4Xa3 36 Sc5Xa6 KfS—e7 37 Kfl— e2 Ke7—d6 38 Ke2—d3 Sa'3—c4 39 Safi—c5 f7—f5 40 Kd3—c3 Kd6—d5 41 Sc5—a6 Kd-5—d6 42 Sa6—c5 Sc4—b6 43 Sc5—d3 e6—e5 44 Kc3—b3 Sb6—c4 45 Kb3—c3 Kc6—d5 46 Sd3—c5 Sc4—d6 47 Kc3—d3 g7—g5 48 Sc5—a6 e5—c4 49 Kd3—c3 Kdo—c6 Remis. IV oartlia v Buenos Airesu. igrana 21 in 22 septembra. lera damskega kmeta. Beli: črni: Dr. A. Aljehin. 1 d 2—d4 2. c3—c4 3 =lgl—f3 4 Lcl—g5 5. e?—e3 6. ?b1—c3 7 Tal—cl 8 Ddl—c2 9 c4—d5 10 Le5Xe7 11. Lfl—e2 12 0—0 13 Dc2Xc3 14. Tf1—d1 15. Sf3Xd4 16. Le2—f3 17 I.f3Xg4 18. Sd4—f5 19. Dc3Xf6 J. R. Remis. S? 8—f6 e7—e6 d 7—d5 Lf8—e7 0-0 SbS—d7 c7—c6 a7—a6 SffiXd5 Dd8Xfe7 TfS—-eS Sd5Xc3 eb—e5 e5Xd4 Sd7—f6 Lc8—g4 SffiXg4 De7—f6 g7Xf6 Berliner Schachgesellschaft priredi v proslavo stoletnice svojega obstoja velik mednarodni šahovski turnir, na katerem sodeluje tudi dr. Lasker in najbrže tudi večina udeležencev londonskega turnirja Turnir prične 5. novembra. Šahovski klub Triglav namnnia, da se vrši v soboto 15. t. m. ob 8 zv^cr v Narodni kavarni redni letni ibč::i zbor (volitve). Udeležba za redne član? ob.ezna — novi člani dobrodošli. — O d b t. r. Naša zunanja trgovina v juliju Direkcija carin je objavila podatke o ua-šem uvozu za mesec julij, tako da nam je mogoče pregledati razvoj naše zunanje trgovine v prvih sedmih mesecih t. 1. V juliju smo uvozili 109.563 ton v vrednosti 537.565.74lt Din. Napravil povprenemu uvozu v III. četrtletju 1926 (109.979 tou v vrednosti 629,081.154 Din) je bil naš uvoz v juliju manjši po teži za 0.4 %. po vrednosti pa za 14.5 %. Ker je znašala vrednost našega izvoza v juliju 485.029.688 Din, je bila torej naša trgovinska b;lniu'i v 'eni mesecu pasivna na 52 536.052 Din. Največ smo v juliju uvozili bombažnih tkanin (za 63.7 milijona Din), strojev in apa ratov (42.9), bombažnega prediva (31.7), vol nenih tkanin (26.8). raznih predmetov iz že leza (24.3), premoga (17.1). sirove kave (16.4). sirovega bombaža (142). ovčje volne (13.7), prevoznih sredstev (137), sirovih kož (11.9), riža (9.3), volnenega prediva (7.7), kuhinjske soli (7.3). bencina (7.2), že lezne pločevine (6.3). rastlinskih olj (5.9). tračnic, železniškega materijala (5), sirove nafte (4.6), tiskarskega papirja (4 6) in dru gega. V primeru z julijem preteklega leta je najbolj nazadoval uvoz bombažnih tkanin (za 29.4 milijona Din), volnenih tkanin (za 27.3). soli in sirovih kož. dočim se je uvoz bombaža, strojev in aparatov. bombažnega prediva, ovčje volne in premoga dvignil. Za razvoj naše domače tekstilne indu strije je značilno, da je uvoz sirovin za tekstilno industrijo znatno porasel, dočim ie istočasno uvoz tekstilij nazadoval. Nastopna tabela nam kaže razvoj naše zunanje trgovine v prvih sedmih mesecih tekočega leta (v milijonih Din): I. četrti. 1926 povpr. 589 3 614.3 — 25.0 II ...... 723.6 646.4 + 77.2 III. „ „ „ 547 3 6291_^81j I. četrti. 1927 oovpr. 515.8 554.9 — 301 april 467.9 597.5 - 129.6 maj 519.3 577.6 — 58.3 junij 471.0 535.9 - 64.9 julij 4*5 0 537.6 - 52 5 avgust 529.6 - - Deficit naše zunanje trgovine je bil torej 7 juliju manjši kakor v posameznih mesecih drugega četrtletja in tudi naniši kakor povprečni mesečni deficit naše zunanje trgovine v TU. četrtletju 1926 Pričakovati je, da bo deficit v avgustu dalje nazadoval, Mer^se je v tem mesecu naš izvoz znatne.ie povečal. V prvih 7 mesecih je znašal naš in oz 3490.8 milijona Din, naš uvoz pa ?!)13.3 milijona Din. tako da znaša pasivnost naše zunanje trgovine 422.4 milijona Din, — Vprašanje podružnice Obrtne banke SHS v Ljubljani. Na zadnji seji upravnega odbora Obrtne banke SHS se je med drugim razpravljalo tudi o ustanovitvi podružnic v Ljubljani. Skoplju in Sarajevu. Z ozi-rom na dejstvo, da Obrtna banka razpolaga trenotno le z svoto od 20 milijonov Din in bi za vsako podružnico potrebovala okrog 5 milijonov Din, je bilo sklenjeno, da se pristopi k ustanovitvi podružnic, čim se povečajo lastna sredstva banke. Ker bo država te dni vplačala drugi obrok na račun delniške glavnice v višini 5 milijonov Din in ker ie pričakovati, da bo tudi tretji obrok pravočasno vplačala, bo Obrtna banka v doslednem času imela na razpolago potrebna sredstva za ustanovitev podružnic. Podružnica v Ljubljani se ima ustanoviti najkasneje v februarju, ostale podružnice pa pozneje. Do tedaj naj se obrtniki glede kreditov obračajo neposredno na centralo. Iz poročila, ki je bilo podano na zadnji seji upravnega odbora, je razvidno, da se teh posojil pri Obrtni banki v prav izdatni meri poslužujejo obrtniki iz Srbije in Bosne. Želeti bi bilo. da se tudi naši obrtniki glede kreditov obračajo na Obrtno banko. = Imenovanje upravnika ljubljanske podružnice Državne hipotekarne banke. Prejeli smo: Kakor poročajo listi bo s 15 t. m. priela poslovati v Ljubljani podružnica Državne hipotekime banke Je že čas, da prične enkrat z delom toda nekam čudno je, da ljubljanska podružnica do danes nima svojega vodje. Mesto upravnika te podružnice ie bilo razpisano že v marcu tekočega leta v I. kategoriji, 4 grupi drž uradnikov. V natečaju se zahteva od kandidatov poleg fakultetske naobrazbe tudi 12 let državne službe. Dasi se je javilo seč kandidatov s potao kvalifikacijo in je bilo v listih objavljeno, da se bo imenovanje izvršilo po skupščinskih volitvah, se to do danes ni zgodilo. Postopanje centrale v Beogradu, kakor tudi ministra se nam ne zdi pravo Mesto upravnika kakor veleva razpis, je centrala poslala v Ljubljano provizornega vodjo. Temu je, kakor čujemo. oskrbeti vse priprave za redno poslovanje in sicer glede uradniškega poslovanja in poslovanja ostale uprave Proti temu postopanju in zavlačevanju de-finitivnega imenovanja moramo protestirati in apelirati na upravo Hipotekarne banke v Beogradu ter na pristojnega ministra, da postavi za upravnika podružnice Hipotekarne banke v Ljubljani vodjo kvalificiranega tako. kakor zahteva razpis. Mislimo, da so z nami vsi Slovenci, ako zahtevamo na tem mestu Slovenca ki pozna naše gospodarske in finančne prilike iz daljšega opazovanja ter mu je tako sodna kakor finančna ta politična uprava v Sloveniji in tudi zakonodaja dobro znana Upravnik takega zavoda, ki bo pričel s svojim Jelovanjem v Sloveniji mora točno poznati kraievni položaj in vse druge prilike, ki prihajajo v poštev. Imeti mora polno kvalifikacijo, zakaj od njega Je v prvem redu odvisno, da pride delo ta delovanje zavoda v pravi tek, kakor tudi, da dobi že koj v začetku potrebne dobre stike z zavodi in interesenti. -- Položaj na hmeljsbili tržiščih. Iz Žatea poročajo, da vlada na tamošnjem hmeljskem tržišču neprestano živahno povpraševanje in nakupovanje Zelo mnogo blaga se pokupi za nemške pivovarne. V soboto se je na de želi plačevalo blago po 2200 do 2500 Kč za 50 kg (okrog 74 do 84 Din ali 206 do 336 naših kron za kg). Pred dnevi se je le naj-prvovrstneiše bla-.-o plačevalo po 2500 Kč za 50 kg. sedaj pa je to ceno doseelo tudi osta lo zelo dobro hlazo. Prav tako so se popra vile cene slabšemu hla^u. Porast cen znaša v minulem tednu 150 do 300 Kč pri 50 kg. Zaključno rarpoloženie zelo čvrsto. Cene se dvigajo. V žateškem okolišu je doslej prodanega po cenilvi okrog 80 % vsega taino-šnjesa hmeljskega pridelka. — Na niinibcr-škem hmeljskem tržišču je v minulem te dnu znašal dovoz 1800 bal, prodanih pa je bilo 1200 baL Promet je bil pri nespremenjeno čvrstih cenah miren. Prvovrstni hmelj se je podražil za 10 mark pri 50 kg. — V Savinjski dolini je bil v minulem tednu prili-čen promet 0 kupčiji po vzoru inozemskih trži" letos seveda ni govora zaradi velikega navala novih izvensovinjskih hmeljarjev, ki brez vsakega pojma o hmeljski kupčiji in o razmerah na inozemskih hmeljskib tržiščih prihajajo ponujat blago v Žalec ter ga prodajajo eden tako, drugi zopet popolnoma drugače. Take razmere so rodile »trgovce* posebne vrste, ki v polni meri zaslužijo izraz «Bauernfanger>. Naslednji •■'zgled nam prilično jasno predeči, koliko lahko zaslužijo ti brezvestni eksploatatorji ljudske nevednosti: Neka izvensavinjska kmetica je prišla ponujat blago v Žalec nekemu clr-govcu», ki ji je ponudil izredno nizko ceno 30 Din za 1 kg- «Kaj pa mislite, gospod, SO Din je premalo, dajte vsaj 100 kron!» je menila kmetica in ctrgovee* je bil zadovoljen, ne da bi na napako opozoril nevedno ženico, ki je za nagrado zahtevala še o 401.5 dr. 400. kasa po 400 — 402, za ..ktober pc 400, za november po 405 ■ n ?a lecenbcr po 407. V privatnih vrednotah je bila iendenca na zagrebškem efektnem tržišču nespreme-njena. Med bančnimi papirji je bila čvi-stej-ša Hipotekama, ki je bila zaključena po 56, de čim se je Ljubljanska kre lilna trgovala nespremenjene po 138. Med industrijskimi vrednotami notira nižje Gutmann (235 do 240). Zabeleženi so bili zaključki v Slaveksu po 105. v Slavoniji po 15.5 — 16, v Danici po 165, v Dravi po 585 — 590, v Šečerani po 580, v Vevčah po 132.5 in v Dubrovački po 400. Znatneje so _ popustile Trbovlje, ki so se trgovale po 475. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.82, Berlin 13.535 — 13.565 (13.55), Budimpešta 9.955 do 9.985 (9.97). Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.25 do 277.05 (276.65), Newyork 56.64 — 56.84 (50.74), Pariz 223.22 - 225.22 (223.5. 224 5. 22-i.75, 225). Praga 168 - 168.80 (168.40). Zagreb. Amsterdam 22.S — 22.86, Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.535 — 13.565. Budimpešta 9.945 - 9.975. Milan 310.147 - 312.147, London 276.2—277. Newvork 56.642—56.842. Proga 168 - 1688. Curih 1094 - 1097. Trst. Beograd 32.05 — 32.55, Dunaj 255 do 261, Praga 54.10 — 54.40, Pariz 71.70 — 72, London '88.775 — 89.175, Newyork 18.2475 do 18.3075. Curih 351.75 — 353.75; dinarji 31.75 - 32.25. Dunaj Beocn-ad 12.455 — 12.495. Berlin 168.71 — 169.21, London 34.45875—31.55875, Milen 38.71 — 38 80. Ne\vyork 707.25—709 75 Pariz 27.7725-27.8725. Praga 20.955—21.033, Curih 136.37 — 136.87: dinarji 12.39—12.45. Curih. Beograd 9.13. Berlin 123.675. London 25.25375. Ne\vyork 518.5225. Pariz 20.305 Milan 28.35. Praga 13.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.24. Dumi 73.175. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 398 - 398 (398), Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 138 — 0, Praštediona 850 — 0. Vevče 135—0 Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0. Ruše 260 do 270. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promotna 398 — 401, kasa 398 — 401, za oktober 400 — 401, za november 405—406, za december 406 — 408, investiciisko 84 do 85, agrarne 55 — 55.5, bančne: Eskomptna 91 — 92. Kreditna Zaereb 90 — 92, Ilipo 56 — 56.5. .Jufo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 136 — 137. Narodna 5100 — 5175. Praštediona 850 — 860, Zemaljska Sarajevo 130 do 135; industrijske: Našice Union 1750 do 1850, Gutmnnn 235 - 240, «l»veks 105—110, Slavonija 15 — 16, Danica 165 - 170. Drava 590 — 595, šečennn Osijek 580 — 585, Vagon 25—32.5. Vevče 132.5 — 1®, Dubro-vačka 400 - 405. Trbovlie 472.5 - 480. Beograd. Vojna škoda 399 — 400, investicijsko 84.25 — 85. agrarne 53.5 — 544.5. Dunaj. Trbovlje 60.5. Kranjska industrijska 50. Hipo 60.8, Jugo 11.7. Slaveks 13.25, Blagovna Ljubljanska blagovna borza (10. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 12 vagonov, in to 10 vagonov desk, večinoma smreka, paralelnih, ostroio-bih, očeljenih, 24. 28. 33, 38, 48 mm in re-meljnov, 78 78. 38 78. fco vagon meja po 520; 1 vagon hrastovih 'irv. okrogli% premer 8—12 cm, dolž. od 1 m naprej, fco vagon meia po 22: 1 vagon desk. s m rek.i jelka, 28 mm, mente. fco v.nton moja po 495. D e -ž e 1 n i pridelki: Ten.let.-a za žito nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se pšcuica (78 79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška, promplna po 340.5 - 342.5, za novembri po 350 - 852.5, sremski po 337 — 3S9, turščica, baška. promptn.i. plač. 30 'Ini, slov. postaja, navadna tarifa po 215 — 250. mlev-sku tarifa pa po 240 _ 245 Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Pšenica: baška, 7879 kg, 2 % 292.5 do 295; sremska. 78/79 kg. 2 % 287.5 — 292.5: slavonska 78 79 kg. 2 % 290 - 295. Turščica: baška in sremska 202.5 — 205; baška za december - januar 185 — 190: sremska za december - januar 187.5 — 190. M o-k a: baška .-0r;> 415 - 425: baška «2» 395 do 405; baška «5» 370 — 380; baška «6» 315 — 325; baška <7, 260 — 270; baška t8> 200 — 205. življe Letošnji kandidati za Noblovo nagrado Švedski listi objavljajo seznam letošnjih kandidatov za Noblovo nagrado. Kandidata za leposlovje sta Nemec Thomas Mann in Švedinja Sigrid Und-set. Poleg nje kandidirajo seveda z manjšimi izgledi — Anglež Hardy in Norvežan Olaf Dum, Italijanka Grazia Deledda ter dva Francoza. Prvi je dramatik in diplomat Claudel, drugi pa Gi-de, o katerem se vodi v francoskih literarnih krogih ostra polemika o vrednosti njegovih beletrističnih del. Kandidati za medicino so: danski specijalist za rak prof. dr. Fibiger, ameriški kirurg za možganske partije Cu-shing, Šved dr. Robin Fahraeus, ki si je stekel glas slovitega fiziologa ter v Parizu živeči Rumun prof. Lavaditi. Največ kandidatov pa je za fiziko in kemijo. Nemci se nadejajo, da bo nagrado za kemijo odnesel njihov rojak prof. Walthaus, za kemijo pa proponi-rajo Švedi svojega učenjaka Fajansa, katerega spisi o radioaktivnosti so obogatili vse sodobne evropske znanstvenike. Telefonski razgovor med Londonom in Prago Pred nekaj dnevi so izročili prometu telefonsko linijo med Londonom in Kanado. Prvi razgovor se je vršil samo nekaj minut. Govorila sta angleški ministrski predsednik Baldwin in ministrski predsednik Kanade Mackenzie, ki je sedel v svojem uradu v Ottavi. Med njima je bilo 6000 km razdalje. Promet za telefonske razgovore med Londonom in Kanado je tako urejen, da se pošlje glas iz Londona najpoprej ra-diotelegrafski postaji v Rugby, nato istotako brezžično do Newyorka. kjer stopi zopet žica v akcijo, ki nese glas v Oitawo, Ouebeck, Montreal, Toronto ali Hamilton. Z ostalimi kraji zveza še ni vzpostavljena. Tri minute razgovora na tej liniji stane nad 3000 Din. Sobotni potres v Srednji Evropi V soboto zvečer med 8. in 9. uro je bil v srednjeevropskih mestih kratek potres, o katerem je «Jutro» poročalo že v nedeljski številki med brzojavkami. Velike materijalne škode potres, ki je bil tektonskega značaja, ni napravil. Najmočneje so čutili sunke, ki so trajale 8 do 10 sekund, v alpskih deželah, panika pa je bila največja na Dunaju. Avstrijska prestolnica je bila ta dan kakor običajno vselej koncem tedna, v gledališčih in zabaviščih. Ljudi, ki že deset let niso čutili šibe potresa, je dogodek zelo razburil. V nekaterih gledališčih so kar prekinili predstavo, ljudje so vreli na ulice in so bežali na trge. Prebivalci Dunaja, ki so ostali doma, pa so se še bolj oplašili, kakor oni, ki so bili v zabaviščih. Nekateri so iz strahu pred nadaljnimi sunki poskakali skozi okna. Meteorološka postaja na Dunaju je zabeležila ob 20.40 potres srednje ja-kosti, trajajoč 8 do 10 sekund. Zemlja se je tresla v vseh okrajih, že prvi sunek je bil tako močan, da so potreso-meri odpovedali službo. — Ko je ljudstvo videlo, da so sunki popustili, se je jelo polagoma vračati v svoje domove in v poznih nočnih urah ie bilo lice Dunaja zopet popolnoma norma'no. Potres je spremljalo podzemsko bobnenje. Že po prvem sunku je bila požarna bramba v pripravljenosti, da priskoči ljudem na pomoč. Ponesrečencev pa k sreči ni bilo: potresni sunki so zrušili samo nekaj dimnikov in povzročili neznatne razpoke v zidovih. Najzanimivejše scene- je povzročil potres v gledališčih. Dočim je ostalo občinstvo v Burgtheatru popolnoma mirno, se je polastilo poslušalcev v državni operi, kjer se je izvajala Verdijeva «Moč usode«, veliko razburjenje. Gledalci so nervozni zapuščali gledališče. navalili na garderobe in hiteli k izhodom. Vodstvo gledališča pa je obvladalo situacijo in je nadaljevalo predstavo. Po prvem prestanem strahu so se poslušalci večinoma vrnili na svoja mesta. V Volksoperi je bila panika tolika, da so prišli ljudje zaradi strahu v fizično nevarnost. V Akademskem gledališču so igrali med potresom komedijo «X. Y. Z.». Predstava je bila prekinjena in se je nadaMevala šele potem, ko se je vznemirjenje poleglo. Zanimiv intermezzo se je pripetil v nekem kinematografu. Že pri prvem potresnem sunku se je utrgal film. v kinu je nastala popolna tema in pod nogami so se ljudem zamajala tla. Vsi so planili pokonci, niso si pa znali raztolma-čiti. kaj se je zgodilo. Neizvestnost jih je sama ukrotila in pomirila. V Pragi je bil potres dokaj milejšega značaja, čutili so ga samo v visokih hišah. Sunki so si sledili v kratkih intervalih. Ponekod so se zamajale mize s svetilkami in so zažvenketa'e šipe v oknih. Severni del češkoslovaške republike. zlasti okolica Plzna. ne ve o potresu ničesar. Pač pa javljajo iz Brna. da je bilo tam šest potresnih sunkov. V Bratislavi pa so ljudje čuli močno podzemsko bobnenje in so bežali iz hiš na ulice. Kakor rečeno je bil potres tektonskega značaja, to se pravi zemlja se je tresla zaradi vleganja plasti. Zato je pač malo verjetno, da bi se ti potresni sunki ponovili. Miss Margaret Beavanova je bila izvoljena za «lord*mayorja» (župa» na) mest^ Liverpoola. Ona je prva Angle* žinja. ki je doživela to visoko čast. Zvonil je in se je obesil Iz Bolcana poročajo o tragični smrti ondotnega mladega cerkovnika Alojzija Micoela. ki je oskrboval cerkev v vasici San Carlo. Cerkev ima za patrona Sv. Miklavža, za zvonenje pa je moral skrbeti sam Alojzij, ker je božji hram precej na samem. Moral je po navadi vleči po tri vrvi hkrati in seveda paziti, da so mu zvonovi ubrano peli. Ko je te dni vabil vernike v cerkev, je zvonenje nenadoma utihnilo. Rahli udarci so se porazgubili in župnik ki ni bil vajen, da bi zvonovi tako nenadoma utihnili, je poslal kuharico pogledat, zakaj je Micoel prenehal zvoniti. Lahko si predstavljamo strah kuharice, ki je prišla pod oboke zvonika in videla vrvi velikega in malega zvona do tal, vrv srednjega zvona pa je bila za kakega pol sežnja višja. Pogledala je kvišku in je z nepopisnim strahom ugotovila, da se je vrv srednjega zvona ovila cerkovniku okrog vratu, ga potegnila kvišku, da je obtičal z glavo v tesnem zvonikovem okencu, in ga zadušila. Ta neobičajni dogodek je vzbudil med prebivalstvom najrazličnejše komentarje. Tragedija ameriškega pisatelja v Berlinu Koncem minulega tedna se je na Cu-nostrasse št. 48. tik charlottenburške cerkve v Berlinu odigrala skrivnostna tragedija, ki je pretrgala nit življenja dvema osebama. V Berlinu živeči pisatelj Herman Georg Scheffauer je z nožem zabodel svojo tajnico Katarino Mayerjevo in si je nato tudi sam prereza] žile na zapestju. Tragedija je prišla docela nepričakovano. Pisateljeva okolica ni čula nobenega vika in krika in sploh nihče ni slutil, da ima Scheffauer kake zle namene. Pisatelj in njegova tajnica sta stanovala v tretjem nadstropju, kjer je Scheffauer Mayerjevi diktiral roman večjega obsega. Scheffauer je že več let živel v Berlinu, kjer je vzdrževal precej veliko stanovanje. Bil je ločen od svoje žene. ki je živela s svojo hčerko, šestletnim otrokom, nekje na kmetih. Pisateljevo družinsko življenje ni bilo srečno. Cesto so se pojavljali spori, ki so napotili moža in ženo do ločitve. Ko sta se zakonca razšla, je Scheffauer angažiral tajnico, ki mu je pomagala pri delu. Zaposloval je nekaj časa dve dami. poleg umorjene Mayerieve še neko drugo strojepisko. 1. oktobra pa je strojepisko odslovil in ostal sam z Mayerjevo. kateri je poveril tudi vodstvo svojega gospodinjstva. Scheffauer je bil miren in trezen človek. imel pa je zelo obrabljene živce. To ga je baš v zadnjem času napotilo k nekemu zdravniku za živčne bolezni na konzultacijo. Zdravnik ga je pomiril, ker pisatelj ni kazal znakov živčne razkrojenosti. Zelo se je specijalist čudil, ko mu je Scheffauer izrazil bojazen, da ne bo mogel živeti od.svojih dohodkov. Služil je namreč ogromne vsote in njegov kapital je bil tolik, da ni bilo povoda za obubožanje. Okoliščine, ki so pisatelja privedle do obupnega koraka, so precej zagonetne in ne bodo najbrže nikoli pojasnjene. Celo najbližji Scheffauerjevi prijatelji so bili presenečeni, ko so slišali, kaj se je zgodilo. Tragedijo si razlagajo z nenadno blaznostjo, ki je pisatelja napadla. Tudi ni bilo nikakega vzroka, da bi pisateljeva okolica imela povoda za vznemirjenje zaradi razmerja med Scheffau-er.iem in njegovo tajnico. Potek tragedije ie moral biti strašen. Scheffauer je svojo žrtev trikrat zabodel s 30 cm dolgim kuhinjskim nožem. Mayerjeva se je skušala braniti, bila pa je vsled izgube krvi tako izčrpana, da si ni mogla več pomagati. Ko je pisatelj videl kaj je storil, je zasadil nož še sebi trikrat v prsi. nato pa si je prerezal žile na zapestju in je skoči! skozi okno na kamenito dvorišče. * | Scheffauer, ki je bil doktor filozofije, • je bil v svojem 50. letu. Napisal je niz beletrističnih, političnih in umetnostnih del. Pisal je v dveh jezikih, v angleščini in nemščini. Rojen je bU v San Franci-scu, večino svojih let je preživel v Ameriki in se je šele po vojni začasno naselil v Nemčiji. V nemških literarnih krogih so ga posebno cenili kot pospeševatelja ame-riško-nemških kulturnih odnošajev, za katere si je stekel velike zasluge kot tajnik mednarodnega Pen-kluba. Njegova smr: je vzbudila mnogo sočutja in obžalovanja, ostala pa bo slej ko prej nepojasnjena. Mussolini kaže narodu svojega najmlajšega. («Canard enchaine») sukn e površnike, raglane le nioo s 221 : 41 glasovom. Pri volitvah so bile na predlog posebne« ga kandidacijskega odbora izvoljeni v od« bor sledeči gg.: dr Dc Marchi (predsed« nik), ing. Glišič. Krčelič. dr. Cačič (pod« predsedniki), Riboli, Grubešič (tajnika), Zangl, Perič (blagajnika V dT. Hadži. dr. Kamer, Segedinski, dr. Bazala, Ciganovič, dr. Pajnič, Vaida, Stunkovič. dr Marinko* vič, dr. Zupančič, Kurelid, dr. Palmovič. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Kolen« tič, Somjaš, Singer. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno osno« vanje osmega podsaveza v Skoplju, ki pa v letu 1928. še ne- sodeluje v državnem pr« venstvu. Glede tekem za državno prven« stvo je predlagal Simonovič, naj bi ostal v veljavi dosedanji sistem, toda z dvojni« mi tekmami za vsakega tekmovalca. Z ozi« rom na pomanjkanje terminov glede pri« prav za olimpijado predlog ni bil odobren. Sprejeto je bilo nato, da ostane tudi za prihodnje leto dosedanji sistem z razliko, da se igra izločilno kolo po dvojnem po* kalnem sistemu. Obenem so bili definitiv« no izžrebani nasprotniki tega kola, in si« cer Ljubljana : Sarajevo, Zagreb II : Su> botica in Beograd IL : Osijek z eno tekmo na lastnem in z eno na nasprotnikovem igrišču. V primeru, da ostane ljubljanski prvak v konkurenci, je izžreban vrstni red in kraj njegovih nastopov, m sicer v I. ko* lu z Zagrebom I. doma, v 11. z zmagoval« cem iz tekme Beograd II. : Osijek doma, v III. s Splitom v Splitu, v IV. z zmagoval* cem Zagreb II : Subotica v kraju nasprot« nika in v V. z Beogradom I. na lastnem igri šču. Sprememba § 17., predlagana od dr. Ha« džija, glede ukinjenja dvetretjinske večine za spremembo pravil, je bila sprejeta z navadno večino 139 proti 122 glasovom, vsled česar ni bila izvedena. S tem so pad» le v vodo vse ostale spremembe pravil. Končno so bile zmanjšane kazni 13 igral« cem in odpisan znesek Din 10.000 splitske« mu Borcu, ki ga je svoječasno prejel za ureditev igrišča. Sklep redne glavne skup« ščine LNP glede obdavčenja presiopa igrul cev iz kluba v klub v prid peškodbenega fonda ni bil potrjen. Skupščina je trajala do polnoči. ISSK, Maribor v Beljaku. Moštvo Mari* bora je v nedeljo gostovalo v Beljaku in po daleko boljši igri odneslo neodločen re« zultat 2 : 2 (2 : 0). Domačini so proti kon« cu izenačili z dvema enajstmetrovkama. Odlikoval se je vratar Maribora Kovačič. Napadalna vrsta je lepo preigravala na« sprotnikovo obrambo, vendar je imela pre* cejšnjo smolo v streljanju. Gole so zabili Hreščak II in Bertoncelj. Sodnik je v drugi polovici nekoliko favoriziral domačine. Hazenska družina Maribora v Zagret bu. Družina ISSK Maribora, ki je v nede« Ijo gostovala v Zagrebu je doživela obču« ten poraz 6 : 13 (3 : 7), ki pa ne odgo* varja docela razmerju moči nasprotnikov. Družina je igrala sicer daleko pod običaj« no formo razen Vodebove in Vuge, ven« dar je v obeh polčasih vzdržala odprto igro. Krivdo na porazu nosi predvsem obramba. Niti krilki, niti branilka niso bi« Ie na mestu, vrata-ica pa je popolnoma odpov dala, tako da je razpoložen napad Concordie imel lahko delo. Concordia je predvedla lepo in premišljeno igro ter je v hitrih kombinacijah igraje preigravala zmedeno obrambo. Kot krilita se je odli* kovala Flickova, v golu pa je gospodarila Gršetičeva, ki je z nenavadno sigurnostjo branila najtežje žoge. Kliub temu je leva stran M ari borovega napada spravila v mre« žo šest žog. Soliranie desnega krila je skva rilo nešteto sigurnih šans. Sodil je g. Mun* der izvrstno. Publike mnoco. Na nedeljski medklubski jubilejni dirki na progi Ljubijana*Vransko in nazaj je zmagal J oso Šolar, član koL Ilirije. Ker je glede vrstnega reda vložen protest, bo* mo definitiven rezultat objavili pozneje. V organizatornem oziru na startu in cilju je bila prireditev vzgledna. Na medklubski motociklistični dirki, ki se je vršila v nedeljo v Čeraomercu pri Zagrebu so sodelovali tudi Slovenci, med katerimi je odnesel v dirki motociklov s prikolico do 600 ccm lep uspeh favorit Val* ter StuzzL Dosegel je na AJS prvo mesto na 4.800 hm dolgi progi v času 6:00; drugi je bil Lacina na Rudge»Whithvortu v 6:01, tretji pa Jeglič na R, W. Stuzzi je bil ves čas na vodstvu in je v svoji sprecijalni di« sciplini pokazal veliko tehnike. Dosedaj je zmagal na vseh dirkah, ki se jih je udele* žil. K uspehom je mnogo pripomogla nje« gova sovozačica gdč. M. B. Na tej dirki si je izvojeval Ante Strban naslov državnega prvaka. ASK Primorje (tajništvo). Seja cen* tralnega odbora danes zvečer ob 20.30 v «Dvoru». Polnoštevilna udeležba nujna. — Tajnik. SK Ilirija, nogometna sekcija. Seja sekcijskega načelstva se vrši danes, v tp« rek ob 20.30 v kavarni »Evropa«. Prosim točne udeležbe. — Načelnik. SK Slovan, težkoatletska sekcija. Da« nes in v Četrtek od 19. do 21. ure trening. Pozivaio se vsi člani v svrho določitve novih dni. Atlet Tomljenovič se naproša, da odda savezno izkaznico od Herkulesa, Zagreb. — Načelnik. Koturaški Savez kraljevine SHS (ljub« ljanska pododbora) priredi v nedeljo dne 16. t. m. • okvirju olimpijskega dneva ko* lesarsko dirko na progi Ljubljana»Vrhnika in nazaj. Start ob 8. zjutraj na Aleksan« drovi cesti, cilj istotam ob 9.20. Takoj po dirki skupni odhod na velesejem k olim* pijski povorki. Prijava obvezna za vse dir* kače Slovenije, ki so letos startali. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. — Koturaški Savez. dopisi RADOVLJICA. (Sokolsko gledališče). Lanska sezija ie potekla dosti dostojno, dasi smo opazili, da je bilo število predstav manjše kakor sicer Tega pa ne smemo imenovati nazadovanje, ker ne moremo dela ocenjevati s stališča kvantitativne, marveč kvalitativne vrednosti. Otvorila se ie z Malčinskega »Krpanom mlajšim«, zaključila pa z Hugojevo historično dramo »Marija Tudoc«. Na zahtevo občinstva so se ponovili »Bratje sv. Bernarda« in »Spominska plošča«. Za proslavo 170-'etnice Linhartovega rojstva se je vprizorila komedija »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Ta proslava Je bila na mesitu, saii le je bil Linhart rojen v Radovljici. Moderno dramo ie zastopala »Dana Petrovičeva«. »OogoIJeva ženitev« je bila zelo dobro podana vziic temu. da je milje, v katerem se giblje dejanje, našemu človeku tuj Nad vse pa je ugajala Amzen-giruberjeva »Slrba vest« v izvrstnem Ben-kovičevem prevod«. Tudi za zabavo le bilo preskrblieno s par burkami, ki pač pri našem občinstvu in tudi v me«tu ne smejo manjkati Lahko smo zadovoljni z delom našega odra. ker se aiblje v re?nem stremljenju. v dostojnih mejah im ne preko svojih moči. V tem znamenju naj bo začrtano tudi delo v tekoči sezoni, ki se otvori v nedeljo, dne 9. t. m. z ljudsko igro »Naši ba-hači«, ki nam kaže pristno sliko iz našega kmetskega življenja. Take stvari so za naše občinstvo! Francoske književne novosti Komur so všeč intelektualni romani, v katerih se pogostoma javljajo imena slavnih umetnikov in v katerih nastopajo glavni junaki kot kritiki, razpravljajoči o najrazličnejših vprašanjih estetike, bo zelo vesel nove knjige Francoisa Fosca >Derechef<. Fosca je znan umetnostni kritik in v svojem najnovejšem romauu obdeluje Van Gogha, Pi-cassa, Besnarda in druge. Med književnike Foscovega tipa spada tudi Paul Souday. sotrudnik pariškega >Tempsa<-Souday je pravcata tarča francoskih avantgardističnih pisateljev, ki pa mu kljub mr-žnji ne morejo očitati neodvisnosti v mišljenju in skrajne iskrenosti v sodbah. Zadnje Soudayeve publikacije razpravljajo o Marcelu Proustu, Paulu Valeryju in Andreju Gideju. Vse, kar je Souday povedal o teh pisateljih, je jasno, pravično in tudi zanimivo. Souday je bil eden prvih, ki je povdaril Proustovo originalnost. Priznal je tudi Va-leryja in je precizno opredelil svojo rezer-viranost napram Gideju, kateremu očita netočnost v zgradbi, psihologiji in celo v slovnici! Zadnje je v Franciji precej redek pojav. S tem je stopil boj o Giddju v osrednjo fazo, ki bo morala v kratkem odločiti, kaj naj se zgodi z njegovim upoštevanjem. Souday smatra Giddja za pisatelja zelo povprečne kvalitete. Ta izpad bo nedvomno rodil veliko polemiko, kajti Gid6 je danes priznana pisateljska avtoriteta. Lotiti se ga je smel le človek Soudayevega kritičnega kalibra in še to pod zaščito enega največjih francoskih dnevnikov. »Nouvelle Revue Francaiset je izdala v poletnih mesecih nastopna dela: Drieu La Rochelle: Le jeune europčen; Luc Durtain: Ouarantieme etage, opis življenja v Zedi-njenih državah; Pierre Mac Orlan: Le Quai des Brumes, povest iz življenja skitalcev. vojnih beguncev in zločincev: Jean Riehard Bloch: Les chasses de Renaut, sedem povesti, »ki ne bodo ugajale vsem ljudem«, Louis Martin Chauffier: L'Amant des honnetes femmes, povest dona Juana, ki n« more najti nobene poštene žene, iz enostavnega razloga, ker poštene žene ne marajo donov Juanov. Novinarka Andree Viollis je napisala svoje impresije iz Rusije. Izšle so pod naslovom: Seule en Russie. V seriji »Carnets litterairest je izšlo prvo delo Andreja Rivollete: Battement de coeur, katero je sprejela kritika z veliko pohvalo. Založništvo »Krat je izdalo publikacijo »Litterature anglaise«, zgodovino Rengja Laloua. Francozi sicer očitajo delu shema-tičnost, vendar mu priznavajo veliko praktično vrednost Lalou je razdelil knjigo na več oddelkov. Prvi govori o likvidaciji ded-ščine kraljice Viktorije (Carlyle, Ruskin, Browning), drugi razpravlja o zmagi individualnosti (Meredith, Buniler, Hardy, Wilde), tretji o novem kolektivnem evangeliju (Kip-ling, Chesterton, Wels, Shaw), četrti o konfliktu inzularizma s kozmopolitizmom (Con-rad, Galsworthy, Bennet), zadnji o Irski (Yeats, Synge, Joyce). Zadnje imenovano delo je najmarkantnejša francoska knjiga o angleški literaturi v zadnjem času. Tudi Slovenci bi se iž nje lahko marsičesa naučili. mraMBBazBBitsi Stare kovine baker, med, svinec cint-iverje od medi, alumi nij, nike'i, ploče aku mulatorja, svinčeni pepel, stare sifonske glave, Črke Kuouie vsa ko koiič no in plača najbolje .Calin« k. d., Zagreb, Ma daljna 1. Prodam FAUST TAVČAR trgovski zastopnik CARMEN FANTINI zasebrrca poročena. LJUBLJANA, dne 8. oktobra 1927. hotel, kavarno in rostavia cijo, z vsem priborom tre nadstropno hllo na i^inlji Sin 500 kvadratnih m-itrov BO korakov od morja., tli iu Splita Pojasnila pri Puhlicitas d d., /agreb Gunduliieva 11, ood »Za — 12719«. <0619» ^SU/IOIOIOG Izjava Tem potom izjavljamo, da nismo plač« niki za nikak dolg, ki bi ga nanravil na na« jino ime mladoletni Leopold Bernik, pri« stojen v Skofjo Loko, ki je pobegnil od doma .Svari se vsakdo v lastnem interesu, da ga ne podpira, temveč javi njegovo bi* vališče tvrdki: A. F. IRSIČ v Mislinju. 1577 ]auna dražba pohištva in pisarniške opreme se vrši v četrtek 13 oktobra ob 2. uri popoldne v skladišču „balkan" na Dunajski cesti. Proda a se: kom >letna spalnica z 2 posteljama in razno drugo -ohlštvo, kuhin ska oprema in oosoda, karnise. štelaže, muči itd ter p salne ! mize in pisai nižka oprema. Popr vila-i Špecljalni mehan. pisarniških strojev. Ivan Legat, Maribor Vetriniska ulKa 30 Telef fnt 434 233» Sveto vnoznane LUTZOVE PEČI >z Bludam«a in pmajitabiioe z napisom ina v zalogi inž. Mate Guzelj, Ljubljana -iiska, Jernejeva cesta 5 (tik stare cerkve) na dvorišču, pod hišo Celovška cesta štev. 68. M4 D ostane vitka —i« boje Uspeh viden ie v pat Iseh. — To doseiete i j porabo angle&kaga ra-iKMktiTBeea preparata «8AN08» todo, ki daje medeni* rano Unijo I Oapeh lajaaiiea. ticer »Travme denar Cena cmTOjikn frank« 85 Din Uporaba eunanja, navo-iUo prilolene NaroČila oa naaloT: «Sanftaria» >ik«nios — Primorje Ugj®g|pfi@ predam coimio i mešanim mm v zvezi z galanterijo in -rgonno ig>alnih potiecščin, knjig papirja in šolskih potrebščin, kušar, čevljev ter steklenih izaekuv itd , obsto ečo že 41 let, raJi bolezni in ker se nočem več bavi i s trgovino, prot. prevzemu vseh stvari in hiše. 10S82 Poizve se pri K Bastiančič, §?owenjgpadec. = ZAHTEVAJTE PONUDBE IN PROSPEKTE! ===== Škodim zavodi ZAGREB, Račkosa 2. Telefon 14-97 Iščemo zastopnike ta. Ljubljano in Maribor Pismene ponudbe na oglasni oddelek .Jutri* pod .AUTO 33'. GlOVANi BOCCACCIO: DEKAMERON Prevel Dr. ANDREJ BUDAL. I. knjiga. Broš. Din 55-—, platno Din 72—, luksuzna iz- daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100*— z i i usti aci jami. II. knjiga. Broš. Din 56-—, platno Din 72-—. luksuzna iz daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100*— z ilustracijami. III. knjiga. Broš. Din 56-—, platno Din 72-—, luksuzna izdaja na boljšem papirju, polfranc. vez. Din 1C0-— z ilustracijami. Knjige se dobe » knjigarni Tiskovne Za9rage v Liubljani, Prešernova ul. 54. at riQc.ic.o3r.if.n innru jnmajauamcxraxo3ULii^^ VOZNIKE sprejmem na novi stavbi ob Poljanskem nasipu. Ktaf JUNlPfcR a* ze.eno francosko žganie z brinievim ekstiakiom je najboljše sredstvo proti levmatizmu glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji m trgovini. Glavna zaloga; Vitomir Dolinšek Trgovci zahtevajte Agentura „Juniper" engros cene. Ceije, Gosposka ulica št. 26. Dežne plašče po zntžsnih cenah obleke, klobuke, športne Cepiče itd nudi po konkurenčni ceni 3AKOB LAH, Maribor samo Glavni trg 2. 9832 4 Konkurz. Državno posestvo „Belje" potrebuje vrtk«arja. Prednost imajo naši državljani, za njimi pa državljani prijateljskih slovanskih držav. Prošnjo z dokumenti po čl. 12. zakona o uradnikih in drugih državnih nastavljencih je poslati do 25. oktobra 1.1. 10684 Ravnatel stvo držav, posestva Belje, Kneievo (Barante), štev. 6722. Milan Fabjančič: Gospa Janja «Saj ni daleč, nekaj korakov le...» se je opravičevala Janja, zaustavljaje burno kipenje, ki ji je dvigalo grudi. »Kmalu vas osvobodim.« Poslednjo besedico je izgovorila s posebnim poudarkom in ostro pogledala svojega spremljevalca, ki ni mogel razumeti jedke ostrosti te besede. «Vem, da niste daleč, gosp...» se je prekinil mladenič, ker ni vedel, ali naj ji reče gospa ali gospodična. «Ha, ali vi to veste, gospod?« se je presenečeno nasmehnila Janja, ki jo je obdala neka tiha sreča, pa ni hotela iz« dati, da že dolgo pozna njegove oči in da ji niso tuja njegova boječa zasledo* vanja. «Vi veste, kje stanujem? Ali pa že dolgo veste?« je žuborela Janja sa» ma, čudeč se svoji razneženi veselosti. »Da, vem, že dolgo vem,« ji je odgovarjal spremljevalec in umikal pogled. Ta njegova zadrega se je polotila celo nje, da so se ji sami zadrgnila vsa čuvstva in je umolknila. Pri vratih sta postala in Janji se je izvil težak vzdih. Podala mu je roko, ki jo je nežno prijel in je nikakor ni mogel izpustiti. Janja je vnovič vzdihnila in turobno rekla: »Hvala. Morava se ločiti...« Še ni izpustil njene roke, tih in nem je stal pred njo in ni mogel črhniti. Tudi Janja je stala med vrati in mu ni odtegnila roke. Nenadoma pa je oživela, mu krepko stisnila desnico in pomembno rekla: «Hvala! Do svidenja!« Še nikdar ni tako lagotno premerila stopnic, še nikdar se ji ni zdela soba tako svetla in prijazna kot ta trenutek. Stopila je k oknu in se je ozrla na ulico. Dvoje modrih oči se je uprlo vanjo in rahel pozdrav jo je dosegel z ulice. Janja se je nasmehnila in sklonila glavo. Okusila je prvo slast nevezanosti in ni se mogla iznebiti nekega ugodja kljub temu, da ji je šlo na smeh in je videla v vsem neko otročje početje. Zlek-nila se je na posteljo s prešerno vese-lostjo in dvignila sklenjene roke proti stropu. Hrupno, razdraženo je sunilo iz nje, kakor da je vrgla iz sebe tisti črni kamen, tisto v trdi klobčič zvito bolest: »Haha, ljubčka imaš, mladega kakor roso in ponižnega kakor golobčka!« Prišel je drugi dan in prihajal je vsak dan. Janja je zaživela mrliški nles nad svojimi lastnimi razvalinami. Čutila je, da se je nekje v gori utrgal kamen in se bobneč nevzdržno vali v dolino, da jo zdrobi kot revnega črva. V svitu pla-vih ljubčkovih oči in v valovih njegovih kodrastih las se je raznežila kot šestnajstletna devica in je postala ljubka kot grlica. Pomladila je vse svoje čare, se lepotičila in skrbno skrivala svojo črno bedo. Hotela je končati na lastnih razvalinah kot kraljica s svetlikajočo se krono na črnih laseh in izginiti kakor da jo je odpihnil pomladni veter. Na njene duri sta pritiskala glad in pomanjkanje, ne da bi bila črhnila besedico. Niti vprašala ni, kdo je in kaj je njen mladi izbranec, kakor da vsega tega ne bi bilo treba vedeti. Kljub svoji revščini je bila izredno darežljiva in uoogi kruhek, ki si ga je časih prislužila s šivanko, je velikodušno delila z njim, ki ni niti slutil, s kako krvavimi žulji in perečimi mukami si je pridobivala vse te skromne dobrine, ki jih je užival z otroško brezskrbnostjo, le da je smel biti v njeni bližini in uživati opojno toplino njene ženskosti. V zahvalo ji je prinašal jesenskega cvetja, ki ga je večkrat orosila z gorkimi solzami. Ves razburjen jo je spraševal, čemu plače, zakaj se ji je stožilo. Ni odgovarjala na njegova vprašanja, le vedeti je hotela, ali jo v resnici ljubi in ali je to cvetje znak ljubezni. »Ljubim te, ljubim kakor nikogar na svetu, že zaradi tvoje tuge in nesreče bi te moral ljubiti. Verjemi, dušica! Zakaj ne veruješ?« »Saj verujem, dragi, saj verujem; ne žalosti se!« je vsa srečna zagostolela, objela njegovo kodrasto glavo in ga toplo poljubila. Verovala je njegovim besedam in odkritosrčnemu priznanju, le v ljubezen samo ni verovala več. Njen pojem je bil izplahnel iz Janjinega srca, vanj pa so se naselile čisto druge misli o ljubezni, ki so poganjale. (Konec.) Ost. Trenutki s Hvara i. Na Hvaru in okrog njega je vse še »terra incognita«, vse premalo znano... Sicer je res. na Hvaru ni zanimivosti iz naših dni... Zanimivo na Hvaru je tisto, kar je bilo nekdaj... Od tega živi Hvar še danes in bo živel jutri in še mnogo, mnogo let... To, od danes — ne, to je nezanimivo... Zanimivo je: najprej morje, to je od vekomaj, vedno sinje, čudovito in obala skalnata, prekrasna ... Nezanimivo in nemogoče je kopališče, ki jt že postavljeno in — kar naprej povem — tudi ono, ki bo postavljeno šele drugo leto.. Nezanimiva je »krema« tega kraja... Zanimivi so campanili — vsi trije: pri sv. Štefanu, frančiškanski in tisti pri Sv. Marku... Sicer pa — kaj naštevam! Pojdite in sami poglejte — jaz vem vse drugo, kar v Baedekerju ni zapisano... 2. Vem na Hvaru za kotiček ob morju, tam zadaj za Frančiškani... Tam sem si uredil kopel... Ne plavam in to je čisto prav... Tam v skali je vdolbena kad, vanjo zlezem... Preko mene valovi ... Čudovito ... Tam sedim in valovi skačejo vame, preko mene, kar neprestano... A tako je samo popoldne — zjutraj se kopljem v olju... Ni je sapice in morje je čisto, čisto mirno... Nikogar ni okrog mene... le nasproti, daleč na drugi strani se kopljejo dve... Ena je črna, druga je sveitla... obe pa od solnca ožgani... Ko se oblačita, se slačita... in solnce gleda nanje... in jaz iz svojega čebra... Kako je že tisto o Suzani?... 3. Trenutki, sem rekel!... Otok Hvar je brez morja... Tam ni morja — sama obala ga je... Včash stojim na molu in slutim morje... Za vsemi temi otoki, otočiči, je morje, tam daleč zunaj... Na Hvaru samem je pa samo slutnja in obala... Če greš ob morju, ob parku Sv. Katarine ponoči, sveti tam na drugi strani svetilnik... Mežika... Zažari in ugasne... Zeleno in spet temno... potem zopet zeleno... Tako vso noč... Dalje tam pa je morje, široko, odprto.. Tam je svet... Tu pa je slutnja... 5. Zvečer na »piazzi« promenada... Tam je zbrano vse... ves Hvar... sedeč in hodeč... Nepozabni večeri!... Honoracijorji pred ^Liječničkim salonom« — ostanek empira... Dve stopnici niže, ostalo... Gori in doli... Na kamenit zid sedem in gledam... Ne spoznaš se: tujec — ne tujec, domačin; samo eno spoznam domačinko... mlado, nežno pa vendar krepko... ko gre tretjič mimo, mi reče: Buona sera... Pri tem zardi, povesi oči... in odhiti... Vsak večer je prišla in vsak večer je zardela... buona sera... Tako je na tem svetu... na Hvaru... 6. Da ostanem pri večerih... Ti so poleg morja najlepši... teh ne more skva riti nihče ... niti cvileči Jazzband v salonu ne ... Vobče menim: ali — ali... ali blesteč komfort, ali primitivnost popolna ... Na Hvaru je zlata sreda in ta je v tem primeru nemogoča... A večeri ... čudoviti... Te uživava s prijateljem... Večeri so tako čudoviti, da prijatelj skoraj zadošča... biti bi morala prijateljica... vsa lepa, od solnca ožgana in po solncu dišeča... Taka je postava, tak je zakon — kdor noče biti hinavec... 7. Šeststo nas je privandrancev ... stoj, tudi privandranke so vmes... In »Grandhotel Palače« nam daje streho, nas hrani dobro, kolikor pač more ... Najbolj čudni ljudje so tu, in ker ne vemo njih pravega imena, dobe vzdevke... Tam je recimo gospod »Igralec«. 0 je res igralec, celo državnega gledališča, a igra tudi po cestah, miga z rokami in govori samo s patosom... So-norno... vsa terasa gleda nanj... In tam je »Žaba«, tudi ta je koleginja, pa se ne poznamo — zelo popularna med štirinajstletnimi dečki... Zakaj?... O tem drugje... Še dva »Nezaužitna« sta tam, nadalje »Velika čeljust«... In Ouasimodo« je tam in njegova prekrasna žena... in pa dva za mojim hrbtom: Charri in Hella... 8. Charri, ta je iz Sarajeva, črna, črna, črna — Španjolka — ne, Španjolčica in Hella je tudi iz Sarajeva, ampak samo tako. ker prav za prav je z Bavarskega — ampak iz Sarajeva je le... in čisto bele lase ima in štiri in dvajset let... Pa hodita skupaj, Charri in Hella, ne-razdružljivi, prva majhna, druga velika... »Pat in Patachon« jima pravijo. 9. V resnici pa nimata ničesar skupnega s to komično dvojico... Narobe!... Vredni sta, da ju vtaknem v svoj spomin, v torbo — v arhiv, ki je samo moj... Hella, ta je vsa Jugoslovenka, navdušeno ljubi Dalmacijo, svoje morje ... Ves dan je v vodi, blešči se od sreče in zdravja... »Ich liebe dieses Land,« pravi, zato, ker je tako čista ta dežela, tako nepokvarjena... A že zdaj ji kvari počitnice B5sendorfer v Sarajevu in koncerti... Pianistka je... Njena prijateljica Charri pravi, da je umetnica... Druga polovica te enote, o ta je druga in ima črnomodre lase... ostanek Granade ali Sevilje... in smeh ima vroč in svetal, da se smeje vsa veranda z njo... Tako je ob večerih... Za dne: vsak svoja pota... zvečer pa teče skupaj beseda... o hipnozi in o knjigah, o daljnih deželah, o Egiptu in o zvezdah, ki so jih gledali starodavni zvezdo-slovci — in ki svetijo na nas... name, na Hello, na Charri, na »Neužitne« in na »Veliko čeljust«, ki je sicer v civilu tovarnar in izdeluje v Chemnitzu damske nogavice ... Da, res je, nad nami zvezde, pred nami morje, a za nami... 10. Za nami pa hotel »Palače«... In še nekaj... Za nami je okno, v katerem se pojavlja kasno v noči prekrasna žena Ouasimodova... Okno je odprto, zagrnjeno samo s pajčevino proti moski-tom... In za to mrežo, ki loči dva svetova, se slači lepota... Cisto počasi dela to, z leno gracijo, kos za kosom pada.. So na Hvaru vroči dnevf, polni sopare in solnčnih žarkov... a noči, noči so še vse bolj vroče, zagrnjene v skrivnostne pajčolane... O vsi svetniki, čuvajte mene ubogega grešnika pred Ouasimodom... 11. Trenutki s Hvara, sem rekel... Res samo trenutki bežne minute... a zato bogate... Ne gre da bi človek povedal vse... in mene se drži viteštvo, da rečem z Župančičem »ostanek viteštva iz za mladih nog« ... košček romantike... Zato govorimo o drugih lepotah, o lepotah. ki jih ne vidiš skozi zamreženo okno o polnoči, ampak o polnem solncu na Parmesanu ... Parmesan je čudež in odkritje ... Zdaj, ko bo spet v razredni loteriji glavni dobitek moj... si kupim Parmesan... Parmesan je otok pol ure od Hvara... z jadrnico ob dobrem vetru... Na Hvaru — starina, skala, vse sivozeleno... Na mojem Parmesanu, zeleno... zeleno... od pinije, ciprese, grozdja, smokev... vse do rožmarina ... Otok Rožmarin ... moj otok... Da sem bogat, bi postavil tam hotel za vse poete, slikarje, muzike in komedijante naše dežele... da bi uživali to rajsko lepoto, to bajno skrivnost, to čudo gospoda Boga... 12. Enkrat popoldne, daleč zunaj ob »ri-vi« sv. Katarine... Na visoki obali na tleh, na trebuhih štirje, dvanajstletni ali petnajstletni dečki... čisto tiho leže, kdaj pa kdaj butne drug drugega z roko... z nogo... In oči so jim zlezle kar iz jam... Grem mimo... nič... še ne zganejo se... ne slišijo me in buljijo, buljijo... V kaj?... Grem dalje, za oglom se obrnem pa pogledam tja pod škarpo, za obalo ... Aha!... Tam je zanimivost ... Ta zanimivost je »Žaba«, vsa gola je, na solncu leži in izvaja kulturo nagote... Gleda v modro nebo, dečki pa gledajo doli in dobivajo prve pojme o zagrnjenih skrivnostih, o željah ... o smrtnem grehu ... Solnce žari nanje z vso razpoložljivo močjo... toda oni so vražji dečki in vztrajajo... Tudi »Žaba« vztraja in njene misli so prav tako gole kakor ona sama ... 13. Tako je... Človek hodi po svetu, doživlja in gleda in koncem koncev vidi, da so vse skupaj samo trenutki... Tenorist na Piazzi, ribič na morju, lepa žena Ouasimodova... vse skupaj v arhiv z napisom: Pozdrav Hvaru!... UaroaLa, uu usa, dopise, tuLoi&s«, tnalih, oglasov. ja> poslah, na. Oglasru> od dahk -Jutra,'jUubljasui,, PrtštriLoiK3,4- T<2299 Srebrne krone kupuje in plača dobro F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1 209 Diro lahko, eno- ili dvovprežno na vzmetih kupi I. Knez, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3 32319 Dobavitelja 8mmskih desk od 10 cm širine navzgor, v dolžinah od 2—i m, rednega, iščem. Ponudbe pod »Za zaboje« na oglasn. odd. »Jutra«. 32555 Manjše posestvo prodam, ker sem kupil — večje. Franc Anžur, Zgornji Kašelj 72, Dev. Mar. v Polju. 32450 Hišo enonadstropno ,novo 10 let prosto od davka, s 8 lokali, mesarijo, čevljarno in trgovino, ki zelo dobro gre, z mesečnimi dohodki 2500 Din, brez stanovanja trgovine za kupca, proda Helena Kosec. Tratinska 29, Zagreb. 32476 Pisar, prostore 2 do 3 sobe, iščemo za takoj ali s 1 novembrom Ponudbe p. »Pisarna 1526« 32223 Gostilno blizu kolodvora, z elektriko, vodovodom in gospodarskim poslopjem vzamem na Gorenjskem v najem. Ponudbe pod »£ga-njetoč« na oglasni oddelek »Jutra« 32449 Trgovina z mešanim blagom na Gorenjskem se takoj 15. t. m. odda radi preobilega dela pod ugodnimi pogoji Najemnina nizka, promet mesečno od 60.000 do 100.000 Din. Brez konkurence. Cela zaloga znaša do 100.000. 32374 Stanovanje komfortno, s 7 sobami in pritiklinami, se odda takoj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 32365 Več vil trgovskih in stanovanjskih hiš v Ljubljani ter poeestev na deželi proda Realitetna pisarna Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ul. 6. Realitetna pisarna družba to« Ljubljana Miklošičeva cesta 4 sprejema ptljave lo posreduje pn ondaji a--iov pcve o-bs-ni odd. »Jutra«. 32571 »Petek» Hvala, spustim se samo i Vami, čakam do 21. Po-zdrave. 32558 Gospodična srednjih let. s posestvom in nt kaj pitt-iue simpatična. se želi poročiti z dobrosrčnim drža--».m nastav-ljencem ali pos«-lnikom. — Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Zlato srce« 32585 S 500.000 Din kapitala >e Želim udeležiti kot tihi družabnik pri kakem prvovrstnem industrijskem podjetju e popolno varnostjo kapitala. 32380 Gospoda sprejmem takoj kot sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32543 Sobo s po-ebnim vhodom. — opremljeno, oddam s 1. novembrom. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 32541 Strokovnjak inanufakturne in modne stroke 151» tisoč Din išče kompacjona z i.-to tolikim kapitalom v «vrho otvoritve v najprometnejš"m mestu Slov« nij»- Lokal na razpolago Sodelovanje poljubno Ponudne 7 življen-skira popi«om pod šifro «PoJtenost» na ogl. odd «Jntra» Pristopim tudi že v obstoječo trgovino 32516 S 500.000 Din kapitala se želim udeležiti kot tihi družabnik pri kakem podjetju s popolno varnostjo kapitala. Ponudbe pod šifro »Popolna varnost« na oglasni odd. »Jutra«. 32380 Kot družabnik pristopim k gostilni v Ljubljani; dam vino in event. koncesijo. Ponudbe pod Šifro »Dober zaslužek« na oglasni odd. »Jutra«. 3256« Klavir in nemščino poučujem po uspešni metodi in zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 30477 Klavir črn, skoraj nov, prodam. — Gledališka 5/32. 32548 Kratek klavir (Stutzflflge]) ali pianino, kupim. Naslov z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnja kupčija«. 32516 Pianino dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na gostilno Medira, Tržaška cesta 4. 32567 Družabnika s kapilalom ra. 40.000 D, sprejmem V trgovini izuče-ni imajo prednost, lahko je pa tudi mlajša moč. ki bi samostojno vurila podružnico na deželi, pol ure od kolodvora, pri farni cerkvi in šoli. brez konkurence. Promet mesečnih 40.000 D Ponudbe na oglasni cddt-Ifk »Jutra« pod »Izučen«. 32553 Dobermana črnega, čistega, ubogljivega. prodam zaradi odpoto-vanja. Star je 1 in pol let« ter je prav dobro dresiran. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32519 Nachman J. Levy Komisija — import, Beograd. Jovanova ul. 19. — Prevzema tvcrniiko l,i>p0 v konsignaeijo proti najbo-lji garanciji. 30586 Pri najostrejšem tekmovanja različnih pisalnih strojev, je podelila Kranjska indu-flrijpka dražba Jesenice tvrdki Ivan Legat. Maribor, naročilo za 8 pisalnih strojev »Continental« različnih velikosti. Zopet dokaz. d» JC pisalni Kroj »Continental« v kakovosti in primerni ceni od drugih stroieT nedosegljiv. 1531 Urejnjo dr. Josip Bi««. Izdaj« za Konzorcij «Jutr«> Adolf Ribniku. Z* Narodno tiskarno dd kot tiakarnarja Fran Jezeriek. Za Inseratnl del je Zgovoren \iojzlj Novak. Vsi . Ljubljani." Ča;no maslo kg 42 Din i* frao st sit kg Din T' zi'er s* 1 „ 28 . Troier si' . 28 prr nko lazpoSilja mlekarna t iitkv ' žrnovat