P* 03 eftofra 1947 ^tednik_ Qd j januar , 958 k°t Poltednik - Od J ianuarja 1960 trikrat te-**** in sicer ob ponc ei™. sredah in sobotah KRANJ — SREDA, DNE 19. JUNIJA 19« — LETO XVI. — ŠT. 71 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« —-Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kočiju AslLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO daljših Pripravah se je pred dnevi že začelo: urejanje trase za n ovo cesto od Ljubelja do Naklega Letošnje investicije in perspektive našega turizma__ Na začetku nove poti Gorenjska v ospredju planinskega turizma v Sloveniji Za razvoj turizma v Sloveniji so letos merodajni organi in banke odobrili mnogo več sredstev kot kdajkoli prej, in sicer 12 milijard ln 800 milijonov dinarjev. Za obnovo ln urejevanje objektov ob morju je predvidenih okroglo 2,376 milijonov, za zdravilišča 2168 milijonov in za urejevanje turistično gostinskih objektov v mestih 5323 milijonov dinarjev. Okroglo 2932 milijonov dinarjev investicij pa je predvidenih za tako imenovani planinski turizem. Pri tem ima pomembno mesto naša Gorenjska, saj ji je določeno skoraj tri četrtine teh sredstev v okviru Slovenije, in sicer 2.176,603.000 dinarjev. Med 15 objekti na našem območju zavzema po investicijski -^jz našiai poslanci ^•žičnosti ne Sfe zanemarjati betl *a mS,e bo treba bo,i *kr-!>Pravl »„7anJe dn*žbenega ««-T^enj ruU}\ na Prosvetno-kul-t^»W|2!rroŽ,u v »a« komuni. 111 da prosvetno v premalo aktivno po-v*ega se 8am°upravljanje, ker ?' k°t doill° 8prejeH na eni stra Kat y«nost. na rf™.„t -~ *..A i k°t dni*« spreie» na eni stra- J? ^vico"°8t'na drugl Pa tudi JELOVspk ~~ Je P°udaril ciril U,tumeBa ' , poslanec prosvetno-. • V a*bora »kupščine srs. C že lotili ;JCl0Žki komuni so i "»stala ,eor8anizacije, ob tem ° bo s tL sta Pr°blemov. Ka- »He8 Jecm v Prihodnje? ?!a v na« t Je "a P°dročju šol-^ ProM°munl še Pre«i ne- I6Žav« i v ?Cl,e *olske »"reže. d 0 PoOročiL ,' da Je škofjelo-2? I* v „VC,° hribovito, tako ?ežkočen neka*erih krajih zelo noPre,VOz učencev v ?>nUacn'm,Clko- Smo Pred ^3a4l h° Š0,ske mreže v l/Sn "talce višjih hLv Prihni . n ln Sovodnja bo ^ vo"K?dnJem šolskem letu >^cH,Vs?°renJo vas. Pri I ** tem ^Sol8tva te«mo zla-! fv»U uče' da b» «m večjemu * kraiev?nV (tud» i- oddalje-JS» fcJHW!ni' da v času ^«IanJa Predelajo in fl °gra»n 8.i"?V' kl Jo narekuje «bi korali i,(GorenJa vas> bo" Č n°v«^šoulmpreJ priče" «ra-2>*»o j! Uko Poslopje in zato h?Je »red,* *edaj misliti na zbi-tu-dl0dl0^ie bo tre-U>, «ak.}udI kadrovska vpra-h!V ** visu Predmetnih učite- Vn&Sr*'nam se ved- Sosvet«? J® z ostal° kultur- v"SC« javnostJ°? *», °*unl ,,Pr08vetno delo se je Sbal° VenHadnJih ,etih 8lcer Svl^m zato t imam° tCŽave v>? »Plošn! ; ker nimamo za 21* na t kulture in telesne S;^Vpa,mrazP0lago dovolj de- ^m^frim z ostalim druž-,wlcnlm delom. tja, kjer Je večja aktivnost, zlasti pa ob tem nikakor ne bi smeli zanemarjati množičnosti. Vse na ekonomski osnovi ■ »če hočemo dosegati čim višji nivo proizvodnje, je vsekakor nujno potreben visoko kvalificiran strokovni kader, seveda pa je hkrati treba skrbeti tudi za nenehno strokovno izobraževanje in Izpopolnjevanje neposrednih proizvajavcev. 1 Pri tem naj poudarim, da mora biti ves strokovni kader vsestransko raz- Uspehi kolektivov našega okraja v maju mesecu C> Je h ^ Ap&J form»ra pri ob-, T Prednjem b* K.Nulan letu na«nenskl N 0,J p2m, »»J. da bo tre-'"»otrun ; da 8e b°do sred-tQo trošila in usmerjala Kljub težavam uspehi Obseg proizvodnje je za 11 odstotkov večji kot lani — Škofjeloška industrija v ospredju — Nominalni osebni dohodki višji za 15,6 odst. — Cene se umirjajo Kljub mnogim objektivnim in subjektivnim težavam je in- ja 30.835 dinarjev, kolikor so bili dustrlja našega okraja v prvih petih mesecih riosegla večji ob- prejemki v gospodarstvu na ene- .....- - - - ga zaposlenega v januarju letos, seg proizvodnje za 11 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. To Je eden izmed osnovnih pokazateljev v gibanju našega gospodarstva v okraju po zadnjih statističnih poročilih, ki zajemajo stanje ob koncu maja. Indeks fizičnega obsega proiz-1 dosegli za 23 odstotkov večjo pro-vodnje se je v letošnjih prvih me-1 Izvodnjo, v tržiškt občini pa za secih v primerjavi z mesečnim 21 odstotkov, v kranjski za 13 in v jeseniški (prav zaradi omenjenih težav v Železarni) komaj za 2 odstotka večjo proizvodnjo kot lani. Gibanje osebnih dohodkov se seveda ravna po proizvodnji, kaže torej vzpon navzgor. Od povpreč- IVAN GORENC gledan — tako tehnično, predvsem pa tudi ekonomsko. Strokovni kader mora imeti smisel za ekonomičnost, ki je pomembna posebno glede na družbeni napredek. Ta smisel za ekonomičnost nam je potreben tudi pri ustanavljanju raznovrstnih inštitutov, razvojnih oddelkov ipd.« Tako je ondan v razgovoru med drugim poudaril IVAN GORENC, poslanec v republiškem zboru skupščine SR Slovenije za področje 79. volilne enote, ki zajema Škofjo Loko z okolico. Nato pa je povedal tudi nekaj o odnosih med tehnično inteligenco in neposrednimi proizvajavci: ■ »V odnosih med tehnično inteligenco in neposrednimi proizvajavci čestokrat ugotavljamo nekatere pomanjkljivosti, neskladnosti. Odnosi čestokrat niso postavljeni na pravo osnovo. Tehnične inteligence je sorazmerno malo fh mlada je. Prišla je naravnost iz šol v prakso. Menim, da bi kazalo spremeniti dosedanji način ,kako naj bi se mladi inženirji oziroma tehniki vključevali v proizvodnjo. Predhodno naj bi se spoznali z neposredno okolico in načinom njihovega dela...« ■ O izvozu izdelkov LTH pa je dejal: »Težave v izvozu nastopajo predvsem zaradi servisne mreže. Komplicirane tehnične izdelke, kakršni so naši, je prav zaradi pomanjkanja servisov težje plasirati na zunanji trg, kot na primer polizdelke ... Menim, da bi različna podjetja, raznih strok, ki izvažajo v določene države, ustanavljale skupne servise, čeprav bi bila njihova dejavnost različnih strok. Tako bi se stroški režije znatno zmanjšali, hkra ti pa bi se izdelki lažje plasirali na tuji trg. Seveda pa je to stvar ekonomskih analiz. — St. S. povprečjem lani gibal takole: Januar 96 odstotkov, februar 99, marec 117, april 116 ln maj 114 odstotkov. To nihanje je delno posledica lanske proizvodnje, delno posledica raznih težav in slabosti na startu letošnjih predpisov, evidence itd., toda v bistvu vendarle tudi posledica povečevanja produktivnosti po naših kolektivih in povećavanja proizvodnje. To še zlasti, ker so uspehi doseženi z istim številom zaposlenih vse te mesce. Največ težav imajo kolektivi še vedno z uvozom potrebnega materiala. Železarna na Jesenicah, ki je eden najmočnejših kolektivov v industrijski proizvodnji na Gorenjskem, je imela vse letošnje mesece težave zaradi neredne dobave materiala. V maju so dobili slabo kvaliteto sintermagnezita, kar je povzročilo številna popravila peči in s tem zastoj, v proizvodnji. Pomanjkanje reprodukcijskega materiala se je pojavilo tudi v elektro industriji. Sledila mu je zakasnitev dobave elektromotorjev tovarni LTH, v kranjski tovarni Iskra itd. Tudi v tekstilni industriji so težave z uvozom bombaža in drugih polizdelkov. Tako so povedali v tovarni IBI v Kranju, da sta proizvodnjo ovirala slaba kvaliteta bombaža in pomanjkanje kemikalij. Razen vseh teh težav pa je v drugi polovici maja nastalo še pomanjkanje vagonov na železnici, kar je prizadelo marsikateri kolektiv. Ob vseh teh težavah pa je v maju mesecu prišla močno v ospredje industrija škofjeloške občine. V tem mesecu so kolektivi v tej občini povečali proizvodnjo v primerjavi z istim mesecem lani za 27 odstotkov, v primerjavi z lanskim mesečnim povprečjem pa za 28 odstotkov. Sledi industrija radovljiške občine, kjer so v maju so se z aprilom povišali na 33.667 dinarjev. Ob koncu maja pa kažejo celotna izplačila za osebne dohodke v primerjavi s prvimi petimi meseci lani povišanje za 15,6 odstotka. Ob vsem tem pa je razveseljivo tudi to, da kažejo cene določeno stabilnost (na drobno so se maja v našem okraju celo rahlo znižale). Pri tem je zlasti vplivalo znižanje cen nekaterim kmetijskim pridelkom in vrtninam, ker je letos pridelek obilen. — K. M. S seje občinske skupščine Tržič Uvajanje novih in ustreznejših meril Tržič, 19. junija — Včeraj popol dne sta se sestala na drugo skupno sejo oba zbora občinske skupščine Tržič, da bi med drugim razpravljala in sklepala o poročilu o analizi zaključnih računov gospodarskih organizacij za preteklo leto. Oba zbora sta včeraj sprelela tudi sklep, da se podjetju SAP Ljubljana dovoli dopolnitev predmeta poslovanja v poslovalnici Tržič s tem, da lahko opravlja prevoz blaga s cestnimi motornimi vozili. S tem v zvezi so odborniki tudi zahtevali, naj se proučijo in uredijo nekateri medsebojni odnosi med podjetjem SAP in komuno. Občinska skupščina Tržič 'e včeraj izglasovala tudi sklep, da odstopi podjetju Kompas investi-torstvo pri gradnji žičnice na Zelenico. Občinska skupščina Tržič kot dosedanji investitor je sprejela ta sklep iz razloga, da ima novi investitor ugodnejše finančne pogoje za investiranje, hkrati pa bo podjetje Kompas v celoti investiralo gradnjo turistično-gostinskega smernice za nadaljnji razvoj KRANJ — Jutri se bo sestala na svoje tretje zasedanje občinska skupščina Kranj. Pretežni del tokratnega zasedanja bo zelo verjetno posvečen razpravi o poročilu o gospodarstvu občine Kranj s posebnim poudarkom na gospodarjenju v preteklem letu. Predvideva se tudi, da bo ta razprava dala osnovne smernice za nadaljnji razvoj. V nadaljevanju skupne seje bodo odborniki občinske skupščine obravnavali organizacijsko ln družbeno gospodarsko problematiko gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, nadalje poročilo k zaključnem računu družbenega investicijskega sklada občine Kranj za preteklo leto, nekatere organizacijske in zemljiške zadeve ter poroštva gospodarskim organizacijam. objekta na platoju pred vhodom v ljubeljski predor. Večjo skrb kot doslej bodo morale delovne organizacije posvetiti tudi nadaljnjemu dviganju produktivnosti dela. Na podlagi ustreznih podatkov je občinska skupščina včeraj ugotovila, da so še delovne organizacije, ki nimajo usklajenih izplačil osebnih dohodkov s produktivnostjo dela, zaradi česar je prišlo do rušenja postavljenega razmerja med skladi in osebnimi dohodki. Podjetja bodo morala z večjo odgovornostjo izvojevati svoje interne in splošne predpise ter skrbeti za stalno izpopolnjevanje sistema delitve z uvajanjem novih ln ustreznejših meril. Proizvodna storilnost namreč ni zadostno merilo za delitev čistega dohodka, treba bi bilo poseči po merilu, ki bi imel za osnovo plačano realizacijo. Na dnevnem redu včerajšnje seje so bile še nekatere zemljiške in organizacijske zadeve ter imenovanja. — P. vrednosti prvo mesto dozidava novega objekta hotela Jelovica na Bledu (okroglo 440 milijonov dinarjev), sledijo gradnja hotela na Voglu v vrednosti 350 milijonov, gradnja hotela Prisojnik v Kranjski gori (338 milijonov), gradnja žičnice In menjalnice v Podljube-Iju (271 milijonov), gradnja žičnice na Vogel (254 milijonov), gradnja žičnice pod Golico v vrednosti okroglo 142 milijonov dinarjev In še Investicije za devet drugih objektov. Prav tako je predvidenih 77,600.000 dinarjev za ureditev treh nadstropij v turistične namene v novem kranjskem nebotičniku. Ko so na ponedeljkovi tiskovni konferenci sekretariata za turizem pri izvršnem svetu Slovenije tolmačili te in druge podatke, so ob taki povečani investicijski dejavnosti za razvoj turizma predvidevali začetek nove poti tej dejavnosti, ki doslej ni bila deležna tiste pozornosti, kot jo v našem gospodarstvu zasluži. Hkrati pa dfc v teh investicijah opaža tudi premik v usmerjanju sredstev, in sicer k dopolnilnim investicijam, za lake preureditve, ki ne pomenijo toliko za poslovanje in upravo, marveč za neposredne potrebe potrošnikov. Omenjene investicije so Nadaljevanje na 2. strani Končni podatki o udeležbi na nedeljskih volitvah za republiški zbor JESENIŠKA OBČINA 91.5 odst. KRANJSKA OBČINA 90.6 odst. RADOVLJIŠKA OBČINA 93.7 odst. ŠKOFJELOŠKA OBČINA 95,1 odst. TRŽIŠKA OBČINA 91.3 odst. Volitev za zvezni zbor pa se je udeležilo 95.4 odst. volivcev Izboljšanje vremena je privabilo na Sobec dosti tujih ln domačih turistov TE DNI PO SVETU • VESOLJSKA POTNIKA Sovjetska vesoljska dvojka Bikovski in Terjoškova je že potolkla prejšnji rekord: njuni vesoljski ladji sta se v nekem trenutku približali na razdaljo komaj 5 km. To se je pripetilo med njunim prvim skupnim krogom okoli Zemlje. # NOVI KITAJSKI NAPADI V kitajskem tisku so priobčili nove klevete proti ZKJ in absurdne trditve o »razbijaški dejavno sti«, »služenju imperializmu« in podobno. # CERKEV IN DR2AVA Ameriško vrhovno sodišče je razglasilo za neustavno branje svetega pisma in molitev v javnih šolah. Ta odlok je v skladu z ustavo, po kateri sta cerkev in država ločeni. • PODALJŠAN ROK ZA VDAJO Vojaško poveljstvo severnega Iraka je upornim Kurdom podaljšalo rok za vdajo in položitev orožja od 25. na 30. junij. # ODLOŽITEV KONFERENCE Udeleženci razorožitvene konference v Ženevi so se strinjali, da bodo odložili nadaljnje delo do konca julija. « SESTANEK V BELI HIŠI Predsednik Kennedv se je sestal s kongresnimi voditelji, da bi proučil položaj v nekaterih državah na jugu, kjer je prišlo do rasne napetosti zaradi predloga vlade, na podlagi katerega bi črnci dobili večje državljanske pravice. • BOMBA V MINISTRSTVU V poslopju trgovinskega ministrstva DR Nemčije v vzhodnem Berlinu je eksplodirala bomba. Žrtev ni bilo. # STAVBA SE JE PORUŠILA V Aleksandri j i se je porušila neka štirinadstropna stavba, šest oseb je bilo ubitih, precej pa ranjenih. Ljudje in dogodki ©Ljudje In dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje tojog^ Ko je Krištof Kolumb pred pe- enačil z zakoni o volilni pravici soljsko ladjo poletela kot prva svoje otroke, Je izstrelitev žene v njenem življenjepis« "'-^jjjjj! vesolje izreden uspeh ljudske teh- posebnih naklonjenost! do tirni stoletji odkril Ameriko, je bil svet Še majhen ln neraziskan in žene so sedele za zapećkom. Ko sta brata VVright poletela z letalom v zrak, so ženske ostale še na Zemlji In dolgo časa je minilo, preden je prva ženska pole- ženska iz obroča našega planeta In postala v deželi, ki je še pred nekaj več kol štirimi desetletji mislila, da so ženske samo za ku-halnico, čaščena kot svetnica teh-morda upiral, sčasoma pa je nlke in poguma. Petindvajsetletna spoznal, da ga ženska na marši- Rusinja morda po svojem deležu In popolni enakopravnosti med možem in ženo. Prilaščene prednosti je moral moški postopoma prepuščati »nežnemu spolu«. Sprva se je poseomn naaionjci«""* — skih raziskav in PoletoV\.Jj» vzpon v skupini bil hiter kot meteor. W«9 tremi leti se Je sedanj« 3 sol ji... nim za raziskovanje vesolja in za davsko Šolo in do P01^ skokov ' napredek v oboroževa- IJe opravila nekaj fet_™ „ vt$. aziskovanje vesolja in za davsko šolo in do P0'^ mt tehnični Ženska v vesolju nju napravili najprej življenjske s padalom. Za svoj P° nripr»v' > ,,.«0.«, malj na znos- Ije se je mlada Rusinja ^»cncga lovanje v Ijala samo leto dni. « ^ bolj po- življenjepisa je razbrati, o *^ na priza- odhodom v vesolje ni v ^ ^ katerem področju odlično zame- v človeški zgodovini nikoli ne bo njuje in ponekod celo prekaša, omajala prestiža Marie Curie, po- /enska je po svoji križevi poti stala pa bo brez dvoma idol zla- iztrgala iz moških rok vse pred- sti tehnično usmerjene mladine, tel j s krili. Nikoli nisem slišal, tla bi se kakšna ženska povzpela na vrh Mt. Evcresta ali v kakšno usahlo vulkansko žrelo. Ženske so rodile dtfoke in prestajale porod- nostne znake o večjih veščinah in enako kot je Brigitte Bardot po vesolju je »verjetno membno« kot dobrodelna pwr uuuuuum » —»- devanja humanistov, da bi nahra- niti letalskega Izpita. Zn nili vse ljudi do sitega. Ločeno od tega primerjanja je seveda dosežek ruskih razisko-vavcev vesolja ln polet petindvaj- soljskih potnikov in to »io^j j, vila z oaucmm {brtt je prinesla tudi vojaški cw ^ v ne krče., sele na pragu vesoljske dobe so se ženske popolnoma izenačile z moškimi. Usedle so se na traktorje, postale so ministrice, naučile so se streljati ln »zapostavljen spol «se je na pragu pohoda v vesolje popolnoma iz- sposobnostih. Moški pa so prepu- stala utelešeni mit telesne Ijubez-ščali ln izgubljali postojanko za ni In poželenja. postojanko. Med znamenite ženske si je čez noč utrla pot tudi preprosta ruska delavka Valentina Terješko-va, ki je v nedeljo s sovjetsko ve- Ne glede na dejstvo, da se v afriških pragozdovih klati še veliko žena z gobavostjo in da v njihovih kolibah iz šibja ostaja veliko mater še brez mleka za z odličnim uspehom se t letnega dekleta prodoren uspeh, »»»'»J "* —- jj,ta 11 ki nadobudnim občudovavcem, ki vesolje, kot brez potneg prihodnost vidijo v vesolju in ne mogoče prestopiti državn v0. na Zemlji, daje obilico sredstev Sedanji polet bo najbrž o> tega skoraj nI mogoče nI za samozadovoljevanje. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Liudie in dogodki • LJudie in . «----—-----,----- ni na vprašanje, kak° ^ ^ Zlasti je podvig mlade Rusinje prestaja vesoljske motnje presenetljiv, ker se je v vesolje ve na telo. mm&l spustila brez daljših priprav. V zdravkoj^^ Nekaj problemov gorenjskega šolstva Šolsko leto si piše ocene Dobre in slabe posledice štipendiranja — Težnja: pouk v eni izmeni, sedanje stanje: tri izmene — Kako se uveljavljajo šolski kolektivi Vadaljevanje s 1. stran Pouka je tako rekoč konec in prosvetni delavci imajo čez glavo dela s pisanjem spričeval, poročil, statistik in drugih podobnih stvari, v katerih bi se prav gotovo našlo marsikaj zanimivega. Ker pa bomo do teh njihovih obračunov lahko | prišli šele čez nekaj tednov, se zaključka pouka v tem šol- | skem letu spomnimo z nekaterimi ugotovitvami o značilnostih ' minulega delovnega obdobja v naših šolah. Poslužimo se kar izsledkov zavodov za prosvetno-pedagoško službo v Kranju in na Jesenicah, ki tudi letos nista držala križem rok. Skupna ugotovitev obeh zavo- tako glede kvalitete kot tudi dOV jc, da je bil v tem letu v šo- učinkovitosti učno-vzgojnega de-; lah narejen zelo velik napredek la. Cc pa še vedno ni bilo tako, kot si želimo, so temu krivi šte- . vilni vzroki, ki pa jih bo sčasoma | tudi mogoče odpraviti. Med temi j prednjačijo težave 2 neprimerni- j mi prostori, z neustrezno strokovno strukturo prosvetnega kadra in razni problemi kolektivov ob prehodu na nov način uprav- j ljanja šol. Tako na Jesenicah ugotavljajo, j da je v mnogih šolah na območ-1 ju radovljiške in jeseniške obči- ! ne delo zelo težko zaradi dveh ali treh izmen pouka in prenatr- 1 panih razredov. Težave te vrste bodo najprej rešene v Dovjem, j kjer bo šola kmalu dograjena. | kov za biologijo, kemijo, fiziko, defektologijo. Ker navedene predmete na mnogih šolah dokaj dobro poučujejo prosvetni delavci, ki zato nimajo formalne strokovne izobrazbe, bi bilo zelo zaželeno, tla bi se odločali za izredni študij. Za to pa še ni pravega zanimanja. Vrzeli pri strokovnem znanju oba zavoda uspešno dopolnjujeta s številnimi seminarji in raznimi posvetovanji in Študijskimi sestanki, ki so se vedno izkazali kot uspešna oblika prepotrebne-ga dopolnilnega izobraževanja. Glede prostorov so šole na območju zavoda za pru.svelno-pe-dagoško službo Kranj še niocuo na slabem. V načrtih se uveljavlja težnja, da bi v sedemletnem obdobju vpeljali pouk v eni izmeni. V resnici je sedaj še precej šol. ki delajo v treh izmenah in šc v slabih prostorih po vrhu. Najprej bo dograjena .šola v Šenčurju, sledili bodo kraji Pred- ( dvor. Cerklje, Kranj — Zlato po- j Ije. V škofjeloški občini je naj- Na začetku nove poti predvidene za dobo do 1965 leta, večina pa naj bi bila uresničena že letos. Podatki turističnega prometa v letošnjih prvih mesecih pa kažejo na nekatere značilnosti. Zabeležen jc padec domačega turizma v primerjavi z lanskim letom po številu počitev za 11 odstotkov, medtem ko se'je število nočitev tujih gostov povečalo za 32 Hkrati je zanimiv pad nega bivanja, razen pri tujih gostih. Medtem ko je povprečno bi vanje gostov (domačih in tujih) v lanskih prvih štirih mesecih doseglo točno tri dni, se ,'e letos ta Med doba znižala na 2,5 dni. ' ^jjli datki o vrstah turizma vviw„ prvih štirih mescih l hodn* planinski, zdravi»ki in ^ v^p0n J" poslovni) pa je zabelftTje pos^ planinskem turizmu, k' no važn vilo vseh Šteli o za našo Gorcnj^ji, h nočitev se je o ^ 5 90.498 povečalo na 94.»'** ^ g0. odstotkov, število nočit^ ^ )et0,-stov pa od lanskih 9.43 ecan.k oeuev tujin njih 18-578- *ar ^loncu gfc odstotkov'» 96 odstotkov. 0^0obdobj^ ec povpreč- v primerjavi z &"ronioSfcitti J£ ri tniil «v lani, pa je bilo v pW?- tu,>' I! rizmu za 76 odstotkov pa je - jstotkoi j*. vsch nočitev in za 10 odsjot^,^. nočitev (letos jih jc 0110 jj. Delo zdravstvenega centra za Gorenjsko Uveljavljanje medobčinsK* ustanove Pred kratkim »o se kot zadnji i načrtovanju specialisj'^urrt"" tudi v Skof jI Loki odločili, da ! Tako kot bo potrebno ^ ^ sprejmejo soustanoviteljstvo med- j službo programiranj^^ar^, občinskega zdravstvenega centra , membna tudi naloga u> za Gorenjsko. Tako bo ta lahko nadaljeval začeto delo in obravnaval problematiko Gorenjske kot Za šolo v Kranjski gori priprav- j v ti žiski občini pa bo razen šo-Ijajo načrte, šola v Gorjah je v lc v Tržiču treba povečati tudi gradnji. Nove gradnje v radovi j i g™dn.ja v porenJ' ViXfi' j celote. Kot Je znano opravlja vlogo tega centra zavod za zdravst- škl občini si bodo verjetno sledile po naslednjem vrstnem redu: Radovljica, Bled, Bohinj. Na Je- šolo v Križah. Z izboljšanjem pogojev predvsem za praktično delo si je kranjska gimnazija pridobila vse veno varstvo Kranj. Čeprav zdravstveni center kot medobčinska ustanova deluje šele nekaj mesecev, se je že dobro senlcah^pripravljajo načrt za šo-, p0g0je za verifikacijo. Gimnazija j uveljavil. Komunalna zavoda za v škof ji Loki teh pogojev še ne j socialno zavarovanje Kranj in Jesenice in občinski ljudski odbori se vse bolj poslužujejo centra kot strokovnega posvetovalnega organa. Po njihovem naročilu je center opravil že več nalog. Tako je izdelal študij o zdravstvenem stanju in zbira podatke o higienskih razmerah na svojem območju. Posebej je obdelal epidemiološko problematiko, zobozdravstveno problematiko, problematiko s področja ginekologije, pediatrije in patronaže. V okviru planiranja je dosegel nekaj lepih uspehov pri Novost na več gorenjskih bencinskih črpalnicah: pred dnevi je podjetje Petrol namestilo nove naprave za merjenje pritiska v zračnicah. Odlika teh naprav je tudi v tem, da se voznik lahko sam prepriča o pritisku v zračnicah. Na sliki: na kranjski Petrolovi črpalnici Vreme VREMENSKA SLIKA Področje visokega zračnega pritiska nad Balkanom in srednjo Evropo se prehodno razkraja. Frontalne motnje, ki so dosegle obalo Francije bodo jutri nad Alpami, vendar precej oslabljene; gradi se ponovno področje visokega zračnega pritiska. NAPOVED VREMENA ZA DANES IN JUTRI V Primorju bo danes pretežno sončno vreme, v notranjosti Slovenije pa bo spremenljivo sončno vreme. Jutri in v naslednjih dneh bo Še nadalje sončno, nakar bo od zahoda nastopila povečana oblačnost. V popoldanskem času je moč pričakovati krajevne nevihte zlasli v zahodni Sloveniji. STANJE VREMENA V PETEK OB 13. URI Ljubljana 24 stopinj; Planica 21 stopinj; Lesce-Bled 22 stopinj, znnčni pritisk 1014 milibarov, pritisk pada; Jezersko 20 stopinj in Kredarica 7 stopinj Celzija. lo na Plavžu Na območju jeseniškega zavoda precej primanjkuje strokovnjakov za posamezna področja. Najslabše zasedeni predmeti so biologija, kemija, slovenščina in srbohrvaščina, angleščina in tehnični pouk. V jeseniški občini je neprimerno slabše kot v radovljiški in so tako na Jesenicah razpisali kar 33 učnih mest, v Radovljici pa le 5. Obe občini sta razpisali več štipendij. Na zavodu menijo, da je štipendiranje premalo perspektivno in je potem pomanjkanje teh ali onih prosvetnih delavcev vedno na vrsti. Ob tem je zanimiva primerjava .s kranjsko občino, kjer so pri štipendiranju mislili na potrebe v prihodnje. Ker pa so bila prosta učna mesta vsako leto razpisana, so bila do prihoda štipendistov že izpopolnjena. Tako na primer trenutno ni mogoče zaposliti vev mladih anglistov. V kranjski, tržiški in školjelo-ški občini sicer najbolj primanjkuje matematikov in strokovnja- izpolnjuje, Ob koncu šolskega leta je mogoče ugotavljati tudi to, da so se šolski kolektivi močno uveljavili kot samoupravni organi. Delitev dohodka po delu je močno vplivala na boljše učno-vzgojno delo. Nadejamo se torej boljših učnih uspehov kot v preteklih letih. Pri tem imajo svoj delež tudi učenci, pravzaprav nove okoliščine, ki so tudi manj pridne prisilile, da so bili marljivejši. M. S. Danes o petmesečnih rezultatih gospodarjenja dela med zdravstvenimi začetku leta so na sC]Sz^{\ posamezne programe nih domov, zavoda za dela t* no varstvo in pr°g,ramsiužbc-nekatere specialistih ^ Področja dela ^sSjjl beremo iz seznama svojim delovanjem i0 b0» strokovnemu svetu »« proWf šo obdelavo posatnejj ^ mov. Trenutno obstal* l0W nje komisije: •^St.J« zdravstvena, speciaus • isUa J nizacijsko - tehmena k ePa varstvo družine, mgJ komisUf demiološka komisija- ^,1» lekarniško službo, »» ^bo- ■ cijo in za ambulanto« (u£j, Center si je pri^Mj feS izven Gorenjske, saj nike ' ske skupine in po^gled« nj pogosto usmerjajo govega dela. — S. BELEŽKA Medobčinska izmenjava otrok Jesenice Društvo prijateljev mladine na Jesenicah bo letos prvič organiziralo medobčinsko izmenjavo otrok Jesenic in Valje-va v Srbiji. Prva skupina bo odpotovala v Valjevo 30. t. m. in se bo vrnila 17. julija. Z njo bodo prišli otroci iz Valjeva, ki bodo ostali 14 dni pri starših jeseniških otrok. Otroci si bodo na izletih ogledali razne kraje Gorenjske, na Jesenicah pa se bodo kopali na letnem kopališču. Verjetno je, da bo izmenjava otrok med Jesenicami in Valjevom ostala tudi prihodnja leta. Podobno, in sicer le enkratno izmenjavo otrok, bodo organizirali z Avstrijo. Razen tega pa pripravlja Društvo prijateljev mladine letovanje otrok v Novem gradu, kjer se jih bo zvrstilo v letošnjem poletju nekaj sto z Jesenic in okolice. Gradnja stalnega letovišča v Novem gradu lepo napreduje in bodo imeli letos že 7 lastnih \ Lkend hišic. — P. SKOFJA LOKA, 19. junija --Predsednik občinske skupščine Skofja Loka je za, danes popoldne sklical sejo občinskega zbora ln zbora delovnih skupnosti. Na skupni seji bosta' oba zbora poslušala poročilo o rezultatih gospodarjenja v delovnih organizacijah za obdobje januar—-maj. Za skupno sejo so predvidena tudi nekatera imenovanja, razrešitve in volitve. Dnevni red ločenih sej Je po številu posameznih zadev obsežnejši. Zaradi gaslvskega Vandalizem Tudi v soboto, kranjskem JunU*> obot0, Pvropaon;> M hotelu ^r0FBiH fjj reorganizacije okrajnega j vai0 vec- tujih 8°. ,ePih vtl „„a sklada se je pokazala | bre volje in Polmr , jc potreba po ustanovitvi občinskega obiska v naši dežc j0jenj*0 50 sklada. O tem naj bi danes raz-1 Toda njihovo r^zp°nCnllo. * ^ pravljali in sprejeli ustrezen sklep. ■ naslednje jutro spi"^ , tfa * ..j, Hkrati naj bi danes občinska se pripravljali na oon ^ so ^ skupščina na predlog zavoda za | njihovih štirih ce zaradi vinjenos« kar se ob sobotha Gostje so razocaJfni & %i0 /očarani pa niso oi . so več vsi ostali IJ«** 9\M^ iutro hodili tam m »o *]{ 0 W usP* lomljene anten«-' doaodku. V svetu zelo °«r ft|e °D".~rtf*g in težave pa tudi » ffi|t, je »• $ tudi na vsakem ko«-ak«' Krttil* j< ._____- -tvorila v ri...a *° «r kratkim go.-- -.Art,iic«"'„i* • tovarišica Vida Tj£* fl irt boj« * te „ vaiia* ail k* Isto k* se zbira ob deževnih i posameznikov zru« { uaj^^ bičeva. pojasnjevala r^Jfr*°%V- da z minimalnimi sredstvi, ki jih ! vode, ki plenuma CK ZKJ vjju t» ■ ]0 delavskem gibanj« » rtn Je Prav opisani in "prime«* v vasi. Prav zato bo dolžnost KS,! nalizacija pa bo omogočila odtok | zgovoren ^okaz;„^' tisto> *^x)v pori11* -ejanj vse obsodbe vsakem ima, zgradi najnujnejše. Sklenili j dneh in pozimi po vasi. Omogo-! vsi z največjimi "l^nja v'Jji* iu.^. — —<■ —J^Jtu i.-. I v— i— x..j;------------I bu Zato so taK* ^ flaŠel?a i so ,da bodo za enkrat zgradili ka> nalizacijo od gostišča do glavnega odtoka v dolžini 220m, ker čena bo tudi gradnja avtobusnega postajališča, u ga bodo no načrtu zgradlii pri gosti.šču. — R. nega človeka. v • m. bi komun Za «i» večjo produktivnost *a komito i« *pj!numu občlnske-0WnavaI , Rad"vljica so fro^klivnos i TrnJO M dviR "'"■kitni »le^ in ,e n,ed m,a" J*udiIo veliko1/ naiA k°mun! ,JudJe so v t 2an,manie. Mladi novno dnir-, ,.m tekm°vanj u po-•"•Joto„?!fV dr| se ž,vo zani-Pr| C S kktivnosf dela «n da no na de^. ?umatcriala- discipli-,e^olo«kih 1 mestih- 5^o»J3avo Panjih i proces°v itd. Pri tekajoče ?0,e, Vrst" Je daetl odio-,ektiva, S°Vanje hotnega ko-8lćne in;.,f 3e,n Pa mlade teh-;_elo ,nie,igence. S 2„nv88jetej akcijjoddata* aktiv •Veri^- °8°. d't k S1 ,e zadala na-0fJpadIeU 2nr>anjsala odstotek Stih- Za S ,° na deJovnih me-stavili Sph . kont-roliran je so se- V tekmo ansko k°misiio. ^tivi ?Z*T sodelovali Tl° LesS PTdarsklh organizacij ce- Tovarne čipk in veze- ,z obeh dolin ?EM^VPGUSTA pred plav- turisti* -51Sah smo ?c ° kiji ka^ t ,deIavcev v Xelezni- stično a or8anizirali turi-dan, pPrireditev »Čipkarski je kr„ ,npravljalni odbor se v sp„ra- - 2S Jc cl°ločen dan • avRUSt sv°ievrst 111 pr°8ram te Poslej , Prireditvc, ki bo SterihM ♦ ° leto Privabljala Via BriJSi$te in gledavce. a Prireditev k~ Pred pu 1 na Prostoru ^nrazst!^/' bo v 5olskih v obliki 'J2 ^ b<> potekal° *dis^Plinab ania V šlirih fpo 4 v <: nastopile bodo kc-eipk VSUki skuPini) pionir- najstare^cC'kfe^ Srednjih let' b0 ned klekljarice> in kar vo ^ ^°?no najbolj zanimivi k5fakarji« Vsi nastopa-boljži Preicli diplome naj-J? na8rade. Po konča-bava CdU Pa * seveda za- ?o!eapor 7zb nov draz- iutri (2T Zvcdeli smo, da bo VC81* ranlH11" °b 14' Ud) Sl°-NOV n T Prapora KO ZB »o , "ražSoSe, ki bo združe-Nedvomno 2anskim mi«ngom. *bran št h j dU Se bodo 8a Canu! . ^ b°rCl nekdanJe" obujali" CEa batalJona in ti pa .cSpot«ine ... Pricakova. Prisu tl,,da bodo v nedeljo *v8eG ŠteVllni ČIani ZZB skiipi p^ori5:6 s svojimi e,an- ?or?o!ev2ADEVNA kurirja — nedeliI^Ska služba ° poteku p°droClu\VOUteV je bila na dobro 1 kofjeloške komune Odb0ri 0r8anizirana. Volilni »o ime, ler ni bilo telefona, Vs«ko 1 SV°Je kurirJe< ki so do Prena8ali Poročila lo do K,C8a telefona ali ce- Je. Med VOlUne komisi- Skofjj . I01111 smo srečali v ^brain i,',]5'letne8a Jožeta Ja. p . ^»tftega Cirila Pro- lo ^ i (končal je osnovno šo-eIcktričar) P°SlaI avt0" j6 ^cnei l 1Z GostcC> drugi *kc osem, 'a/rcda ^kofjelo-val Zmlttke - Pa Je vzUrze-ZveZoPraV tak° s k°lesom ^^krin-,1"4 km oddaljenega delj0 n a> PovPrečno sta v ne- Stt5°^vsak po 40 ki- de^a, taki,a sta priza-Vefidar Pa ,e bil° ^e vcč-Stj. da v 1Sm° imHi Priložno-01 "n srečali. * t°0HKE LETN,: igre* _ k dos a2naUnJi 8CP- * t. m. ln proSv 1 VCt Za k^ novltv. razPravljal o usta-*GER8 ROŠKIH let\'th Stt^J; *W bi bile stalna 8taviij ' te' 7v^zi so se- ^avii'fIo^' 0 katere™ bo >>* -,kof- °bčinška skupšči- »načaju f Loku ° zamisIi^ ° ^Tiyi|H "J ponienu »LOŠKIH °!-lširno. 1Cr:-". Pa bomo še 'J,h številk »Glasa«. n 111 Bled, obrat Iskre v Otočah ter ostali aktivi gospodarskih or-; ganizacij v komuni. Dalje so na plenumu obravnavali delo komisij. Svoje delo sta analizirali komisija za delavsko in družbeno samoupravljanje in organizacijsko — kadrovska vprašanja. Komisija za samoupravljani je posvetila največ pozornosti pripravi kadra za volitve v nove delavske svete, ki bodo drugo j leto. Dalje se je v svojem programu dela dotaknila vprašanja — naloge in pomena mladih članov Upravnih odborov in DS, hkrati pa je opozorila tudi, kako naj mladi skrbijo za večjo produktiv- ! nost dela. Plenum je zaključil svoje delo • I lem, da je zadolžil člane plenuma za delo pri izvedbi volitev I in pozval mlade volivce naj gredo prvi na volišče in s tem pokažejo svojo zavest. — M. a. Delovna akcija škofjeloških gimnazijcev Združitev sindikatov za storitvene dejavnosti RADOVLJICA — Minuli četrtek so se sešli n austanovni konferen ci člani sindikata storitvenih dejavnosti radovljiške komune, in sicer gostinci, trpovci, predstavniki turizma, komunale in obrti. Izvolili so nov 13-članski odbor, ki bo poslej združenje vodil In usmerjal delo vseh podružnic teh strok. Ob tej priložnosti so na konferenci spregovorili o različnih vprašanjih. Ugotavljali so, da se bo nova združena strokovna sindikalna organizacija lahko temeljiteje ukvarjala s problematiko posameznih strok, njeno delo bo bolj strokovno in pomoč posa-I meznim sindikalnim podružnicam j bolj uspešno. v razpravi o stanju obrtništva so ugotavljali, da bi ga bilo potrebno usmerjati bolj perspektivno, zlasti pa bi morali ustanavljati in usposabljati usluž-nostne servise. V območjih z razvitim gostinstvom je za prebivav-stvo življenjsko važno močnejše vključevanje v gostinsko ali v ustrezno uslužnostno stroko. Govorili so tudi o težavah pri samoupravljanju v gostinstvu in v drugih sezonskih dejavnostih ter v majhnih delovnih enotah. Glede preskrbe trga z živili posebno pa s sadjem in kruhom so ugotavljali, da je letos bolje kot lani. škofja Loka, 18. junija — Razredna skupnost III. razreda tukajšnje gimnazije je že med šolskim letom precej razpravljala pa tudi sklenila, da takoj po zaključku šole organizira lokalno delovno akcijo. Odločili so se za ureditev grajskega vrta, kjer bo avgusta ,kakor je znano, v počastitev 40. letnice smrti pisatelja Ivana Tavčarja uprizoritev »Vi-soške kronike«. Včeraj je bila gimnazijska delovna četa — 24 — prvič na delu. V štirinajstih dneh, toliko časa bo trajala njihova akcija, bodo uredili poti, nasade, zgradili nekaj novih sprehajalnih poti, skratka, uredili bodo tako, kakor si je zamislil inž. arh. Tone Mlakar. Ko že govorimo o delavnosti gimnazijcev, pa ne moremo mimo dejstva, da je aktivu ZMS na škofjeloški jrmnaziji zaupana organizacija mladinske delovne brigade, ki bo avgusta odšla na zvezno delovno akcijo, in to na avtomobilsko cesto na zadnji odsek med Beogradom in Osipaonico. — St. S. Za zaključek šolskega leta je večina gorenjskih osnovnih šol priredila razstavo del svojih učencev. Na sliki: pogled na razstavo radovljiške osnovne iole Oblikujmo merila za vrednotenje dela Izdatki za družbene službe so rasli hitreje kot narodni dohodek —-Potrebe so prerasle zmogljivosti Novi devetstanovanjski blok v bo kmalu sprejel stanovavce V soboto so imeli na Bledu ustanovno konferenco sindikata družbenih služb radovljiške komune. 875 članov sindikata državne uprave, denarnih zavodov, prosvete in kulture, zdravstva ter socialnega zavarovanja je na konferenci zastopalo 45 delegatov iz 21 podružnic. Po uvodnem poročilu in koreferatih in po izčrpnih razpravah so na skupščini izvolili 11-članski odbor združenega sindikata. Organizacijske spremembe bo- '< stojnost ter močnejšo politično do omogočile novoustanovljenemu S vlogo. Zaradi podobne narave dela sindikalnemu odboru večjo samo- je potrebno, da celotno problematiko družbenih služb rešujemo enotno In dovolj učinkovito, po preizkušenih metodah dela. Po novi reorganizaciji bo sindikat družbenih služb močnejši v materialni osnovi, v kadrovski sestavi in v organizacijski ureditvi. S prehodom na novi sistem delitve dohodka ter družbenega in delavskega samoupravljanja v prosveti, zdravstvu in drugod dobivajo tudi sindikati mnogo odgovornejšo in zahtevnejšo nalogo. V sindikalnih organizacijah so čedalje pogostejše razprave o vlaganju sredstev za razvoj družbenih služb, o življenjskem standardu zaposlenih, o strokovnem izpopolnjevanju in seveda o kriterijih za pravičnejšo delitev dohodka. V tem so bili doseženi precejšnji uspehi, vendar pa so izdatki za pospeševanje ter razvoj družbenih služb rasli hitreje, kot pa je naraščal narodni dohodek. Precej so se zboljšali tudi osebni dohodki, zlasti v minulih dveh letih. Zanimanje javnosti za intenzivno zbolJŠevanje pogojev za delo v zdravstvu, prosveti, državni upravi je bilo precejšnje, žal, pa so se potrebe tako naglo večale, da so prerasle ekonomske zmogljivosti . komune. Uveljavljanje novega sistema delitve dohodka je pokazalo dobre rezultate, vendar pa Je praksa potrdila, da je nadaljnji razvoj v tej smeri precej odvisen od kre- Železnikih pri zdravstvenem domu pitve celotnega gospodarstva občine, ker se bo le na ta način povečala zmogljivost virov finan-siranja. Ena najvažnejših nalog sindikata družbenih služb je, da s pomočjo delovnih kolektivov oblikujejo nkšen sistem delitve, ki bo naibolie ustrezal pogojem jn možnostim naše družbe. V tem so zlasti napredovali v šolstvu in zdravstvu, še vedno pa je ostalo odprto vprašanje, kako izdelati najprimernejša merila za ocenjevanje vrednosti opravljenega dela. v zdravstvu se je v zadnjem času močno uveljavila težnja po razširitvi kapacitet. Zbol.;šala se je organizacija službe, poskrbeli pa so za strokovno izpopolnjevanje zdravstvenega kadra. Z novim zakonom imajo uporabniki zdravstvenih uslu,7 več možnosti za sodelovanje pri upravljanju. Manjka pa še iniciative in samostojnosti pri odločanju. Temu je v precejšnji meri vzrok to. da pristojnosti niso dovolj razčiščene. Naj-stimulativneiša je tista oblika delitve, ki upošteva opravljene usluge za določeno vrsto dela, obenem pa stimulira delovni prispevek neke skupine. Na skupščini so posamezniki izrekli zelo podobna mnenja o tem, da bo potrebno sistem delitve oblikovati dolgoročno, pri tem pa graditi trdno materialno osnovo za finansiranje. Razprava Je opozorila tudi na nekatere druge probleme. Analitična socialna služba — so ugotavljali — je v občini Se zelo slabo razvita, saj ne premorejo niti enega socialnega delavca — strokovnjaka. Člani sindikata družbenih služb bodo morali pri reševanju lastnih problemov bodisi v organih samoupravljanja aH v sindikalnih podružnicah bolje spoznavati gospodarsko problematiko celotne komunalne skupnosti. Stanovanjska vprašanja pa so zadnje dve leti reševali v vsej občini uspešno tudi za prosvetne, zdravstvene ln dmge delavce javnih služb. — J. B. Pred letošnjim krafevnim praznikom Gorice — V zadnjih dneh tega meseca bodo prebivavci bivše občine Gorice praznovali svoj 11. krajevni praznik. Vsako leto ob njem obudijo spomin na množičen odhod domačinov v partizane leta 1943. Kakor prejšnja leta bodo tudi letos svoj praznik počastili a številnimi prireditvami. C. I \a kratkem yaln # RADOVLJICA — Pri občinskem sindikalnem svetu m bo ta teden sestala komisija za sestavo statutov delovnih organizacij. S predsedniki sindikalnih podružnic nekaterih podjetij bodo obravnavali program in sklepe republiškega plenuma, obenem pa bodo analizirali dosedanje priprave prt sestavljanju statutov v delovnih organizacijah. Že sedaj lahko ugotovimo, da komisije za sestavo statutov podjetij doslej niso bile dovolj aktivne. • BLEJSKI CRAD je v mi-secu maju obiskalo nad 12.000 turistov, vse mesece v letu 1963 pa nad 28.000. Lani je bil Oblak gradu v teh mesecih za celili 10.000 obiskovavcev višji, saj jih je bilo samo v maju lani nad 2.000 več kot letos. Kot so povedali na gradu, je med obl-skovavci največ tujih skupin, manj pa domačih turistov. Zelo pogoste pa so v tem času zlasti skupine šolarjev in Študentov. Razen gradu turisti radi obiskujejo tudi Otok ln Stražo. Manj privlačna pa Je Osojnlca in bolj oddaljene vzpetine. Nekoliko muhavo vreme Je v letošnji pomladi marsikomu preprečilo, da bi obiskal privlačne turistične točke Bleda ln bližnje okolice. • BLED — V dneh od 15. do 18. junija so se mudili na Bledu člani državnega akademskega gledališča Opere in baleta tz Kijeva, Kakih 130 članov obeh umetniških /borov je bilo nameščenih v Park hotelu in Toplicah. V tem času so gostovali v Ljubljani z opernim baletom Don Kihot in z opera ma Zaporo/ee. in Ma/eppa, / zanimanjem so si gostje ogledali lepote Gorenjske ter drugih krajev Slovenije. • POSAVEC — Na turističnem društvu Posavcc smo /vedeli, da jc radovljiška komunala obnovila cesto prek LJubnega do doma na Brdu. Posebna komisija pa si ;e ogledala cesto in določila drevesa, ki jih bo treba ob-sekati, da bo boljši pregled, hkrati pa bo s tem prepi e-čena škoda, ki so jo povrne čale nizke veje na avtomobilih. Samo TD Posavec pa je postavilo na vseh odcepih poti in steza smerokaze, ki vodijo do turističnega doma na Brdu. # BLED — Jutri bo gostovala na Bledu folklorna skupina »France Marolt« iz L/ib-ljane. Gostje, ki so že znani blejskemu občinstvu, bodo nastopih s koncertom jugoslovanskih narodnih pesmi in plesov. Obvezni seminarji o novi ustavi Kranj — Zavodi za prosvetno pedagoško službo pripravljajo (v nenačrtno. Zato so sklenili, da bo seznanjanje z ustavo trajna naloga vzgojno-izobraževalnega dela vseh šol in da je potrebno podrobno seznaniti predvsem peda- r---o------ ......w^/i jj/i ... , }.i t . , . . sodelovanju s sindikati in komisi- ?°S°n_e_ l*.?™^™™*™- kar jami za politično in idejno-vzgoj-no delo pri občinskih odborih SZDL) načrte za izvedbo obveznih seminarjev za vse učitelje v letošnjih šolskih počitnicah/ na katerih bodo študirali novo ustavo. Že doslej so imele šole nalogo seznanjati učence t vsebino usta- e sicer najpomembnejše, temveč ludi ?. družbeno-politično ureditvijo in njeno organizacijo. Od tod sklep 6 nekajdnevnih obveznih seminarjih, ki bodo prosvetnemu kadru dali ustrezno znanje. Seminarji bodo pred začetkom novega šolskega leta. tako da t^C^JS^isf^ *** " "ko1 - ««* m* >>°™ usT' ««~" J v * ' I *je se je to odvijalo več ah manj | lahko prej preštudirali. — r. . ■^X~. irm - hita «fc SREDA, 19. junija«« Iz naših komun Izkušnje naših kolektivov Ponos jeseniškega gradbenika Zakaj GP »Sava« zmaguje na natečajih, ki se jih udeležujejo najboljša slovenska gradbena podjetja # Nekako devet let je od tedaj, ko so na Jesenicah ustanovili # novo podjetje. Ker je bilo to gradbeno podjetje, je dobilo t) sedem krampov in enajst lopat. Začetek je bil torej kar se da # skromen. Toda če nimaš ničesar, tudi ni kaj pomnožiti, s kram- # pi in lopatami pa je bilo mogoče delati, služiti in množiti. V tem času šteje kolektiv skoraj petsto delavcev. Najbolj ponosen je na uspeh na natečaju za gradnjo stanovanj, ki ga je razpisala tovarna Litostroj. Na natečaju je sodelovalo več kot deset znanih slovenskih gradbenih podjetij, a prav »Sava« je ponudila najboljše pogoje. Za ilustracijo samo tole: petdesetstanovanjski blok bodo zgradili na klasičen način in popolnoma pripravili za vselitev v 11 mesecih. Na vprašanje, zakaj jeseniško gradbeno podjetje uživa sloves solidnega podjetja v svoji občini, na sosednjem območju in verjetno že tudi drugod, ni mogoče odgovoriti z enim samim odgovorom. Pravijo, da so se vsa leta obstoja marsičemu odpovedovali. Osebni dohodki so bili pod povprečjem' drugih sorodnih pod-jetijln šele letos so jih došli. Ves razpoložljivi dohodek so vlagali v osnovna sredstva. Samo njihovi gradbeni stroji so sedaj vredni nad 100 milijonov dinarjev. Na stalnejših gradbiščih so zgradili več samskih domov za svoje delavce. Posebno pozornost so posvečali vzgoji članov kolektiva. Med 480 zaposlenih je 120 kvalificiranih zidarjev in tesarjev, in večina izmed njih se je izučila v tem podjetju. V tem letu imajo spet 40 vajencev. Tudi mnogi tehniki izhajajo iz teh vrst. Tako je razumljivo, da je kolektiv zelo prizadeven in je pripravljen marsikaj Največji objekt, ki ga gradi GP Sava doma, je zdravstveni dom na Jesenicah žrtvovati, če ve, da bo to koristilo razvoju podjetja. Res je, da so nekateri včasih negodovali zaradi nizkih osebnih dohodkov, vendar je tudi to, kot smo že omenili, prešlo, saj je hitro obdobje razvoja podjetja zaključeno. Vodstvo GP »Sava« se je ravnalo po načelu, da negotovost glede naročil vnaša v kolektiv malodušje. Zato so si vedno naložili več naročil, kot bi jih zmogli z lagodnim delom. To pa se Je izkazalo kot zelo dobra izkušnja, saj je močno vplivalo na delovni zagon. Letošnja planirana realizacija je skoraj petdesetkrat večja od realizacije v prvem letu obstoja. Dela, ki so jih opravili v prvem letu, so bila vredna 20 milijonov dinarjev, letošnji plan pa Je 925 milijonov. Vrednost gradenj, ki so jih opravili, se je vsako leto skokoma dvigala. Menijo, naj bi se podjetje dokončno oblikovalo pri poldrugi milijardi. Sedaj sodi med srednje velika slovenska gradbena podjetja. Med 56 podjetji je po dohodku na 15. mestu in po realizaciji na 20. mestu. Specializirano je predvsem na stanovanjsko in visoko gradnjo. Samo na Jesenicah je GP »Sava« do sedaj zgradilo 360 stanovanj, od tega 300 od leta 1960 naprej. Da dohodek podjetja ni v skladu z realizacijo, je posledica tega, ker si morajo predvsem pri obrtniških delih pomagati s kooperanti. Sami imajo le teracerje in pleskarje. Zanimivo je, da so jim pri natečaju v Ljubljani prav ugodne obrtniške ponudbe pomagale do uspeha. Na natečaj so se namreč zelo dobro pripravili in so zbrali ponudbe številnih obrtnih podjetij z vse države. Izbrali so najugodnejše in tako ponudili investitorju najnižjo ceno in najkrajši rok. Tako se bodo pri Litostrojevih stanovanjskih blokih srečali obrtniki iz Šibenika, Zagreba, Maribora, Ajdovščine in od drugod. V tem času se udeležujejo natečaja za gradnjo hotela na Voglu in kokošje farme pri Vrbi. Posebno so zainteresirani za gradnje v Bohinju, kjer imajo že iz prejšnjih let urejeno gradbišče. # Na Jesenicah je navadno gradilo tudi po šest gradbenih pod-<$ jeii j z drugih področij in prevladovalo je mišljenje, da »Sava« tf| V loj konkurenci ne pomeni kaj dostL V zadnjem času se je to © mišljenje spremenilo in kolektiv je ponosen na to, da si je # ustvaril sloves s solidnim in dobrim delom. M. S. Radovedno oko lahko na gradbišču novih jeseniških valjam opazi sleherni dan nekaj novega Finančni plan Železarne potrjen JESENICE — Na zadnjem zasedanju je CDS Železarne Jesenice potrdil finančni načrt podjetja za tekoče leto v isti višini, kot je to predlagal UO. Da bi bil \ načrt čim bolje realiziran, pa so dodatno sklenili še naprej v okvi- j ru združenja železarn oz. celotne | črne metalurgije reševati financ- j no stanje Železarne z regulacijo j cen nekaterih izdelkov. Ugodna ! rešitev cen pa mora biti spod- ■ buda k prizadevanju, da bi po-večali plan, Izboljšali delovno disciplino, varčevanje z materialom in znižali proizvodne ln poslovne stroške. Organizirali bodo posebno komisijo, ki bo po posameznih EE analizirala proizvodne stroške in predlagala ukrep? za njihovo zmanjšanja. Poskrbeli bodo tudi za čim boljše gospodarjenje z materialnimi stroški, s potrošnjo goriva ln enercije ter vzdrževalne službe. — P. U. Na letni oddih JESENICE — Za zdravje ln zadovoljstvo članov svojega kolektiva vlaga tudi Železarna Jesenice precejšnja sredstva. Svoje počitniške postojanke ima v Crikvenici, Kaštel Lukšiču pri Splitu, v Opatiji in na Mežaklji. Vse bolj skrbi podjetje za to, da bi uživalo svoj zasluženi letni oddih čimveč članov kolektiva in se nato s svežimi silami lahko lotili j dela in da bi čas letnih dopustov res namenili počitku, ne pa izkoriščali za druga dela. Te dni se jc vrnila s počitniškega kampinga v Kaštel Lukšiču prva skupina jeseniških železar-jev in njihovih svojcev. Udeleženec, sedaj že upokojeni železar Janko Markizeti, je ob povratku povedal tole: »Dvanajstdnevni oddih v Kaštel Lukšiču smo preživeli zelo prijetno. Imeli smo krasne dneve, le eno noč je bilo ma- Kaj bo pokazala anketa združenja VVI Tržič Zaposlenih le deset odstotkov članov \ TRZIC — Med številnimi nalogami in problemi, ki jih mora vsak dan reševati občinsko združenje vojaških vojnih invalidov v trži-ški občini, je nedvomno zlasti zadnje čase postalo zelo pereče materialno stanje članov. Temu vprašanju je bil namenjen tudi zadnji sestanek združenja, na katerem so skušali vsaj delno rešiti najbolj pereče zadeve. Ze samo dejstvo, da je izmed 215 članov omenjenega združenja zaposlenih komaj deset odstokov, narekuje združenju še posebno skrb pri reševanju teh pogosto tudi specifičnih problemov. Vsi nezaposleni člani pa so pretežno družinski upokojenci, upokojenci, ki jim je bila pokojnina priznana še po starih predpisih, ali pa kmečki ljudje. Vsa ta pravkar obrazložena struktura članov občinskega združenja VVI nam torej ponovno kaže, da njihovi dohodki res ne morejo biti veliki. Da bi občinsko združenje VVI dobilo natančen vpogled v omenjeno problematiko svojih članov, se je pred nedavnim odločilo, da izvede med svojim članstvom anketo. Analiza, ki jo bodo sestavili prav na podlagi te ankete, bo prav gotovo lahko do-1 bro služila tako samemu združenju, kakor tudi vsem tistim družbenim organom, katerih dolžnost je, da rešujejo tako in podobno problematiko. Anketa, ki bo končana približno čez mesec dni, bo zajela razen osebnih podatkov tudi vse one, ki se nanašajo na invalidnost, na višino osebnih prejemkov in na stanovanjsko ter zdravstveno stanje. Prav glede reševanja stanovanjske problematike na občinskem združenju menijo, da bi bilo potrebno v prihodnje to reševati še hitreje in uspešneje. Občinsko združenje WI Je na svoji zadnji seji tudi sklenilo, da bo na lastne stroške poslalo na okrevanje v Novi grad šest svojih članov. Potrebe članstva po okrevanju so sicer večje, toda združenj« v ta namen nima sredstev. V primerjavi s preteklim letom je število članov, ki bodo letovali, letos izredno majhno, saj so na primer preteklo leto poslali na okrevanje kar 21 članov občinskega združenja VVI. P. lo grmenja in dežja. Vsi med seboj — med nami je bil najstarejši 76-letni vojni invalid Franc Tolar iz Mojstrane, najmlajša pa komaj 4-letna Ema Tramšek iz. Ljubljane, smo bili prava družina. Kaj kmalu smo postali najboljši prijatelji, navezali smo stike tudi z domačini in si pripravili prijetne urice. Hvaležni smo upravniku kampinga Jožetu Ert-lju kot vsemu osebju, ker so vseskozi lepo skrbeli za nas.« Prvi (neponolni) skupini bo v Kaštel Lukšiču sledilo letos še 12 skupin z okrog 600 jeseniškimi žele-zarji in svojci. — U. Storitve d^viznfl sredstva Jesenice — V sklopu komunalnega servisa na Jesenicah poslujeta v novi stavbi poleg banke damski in moški frizerski salon, v poslopju železniške postaje pa brivnica. Storitve so se v zadnjem času izredno izboljšale, kar se odraža v večjem dohodku podjetja, in seveda tudi v večjih osebnih dohodkih članov kolektiva. Storitev se v veliki meri poslužujejo tujci — turisti mimogrede, pa tudi taki, ki prihajajo iz sosednje Avstrije na Jesenice nalašč k frizerju. Vsi so s storitvami zelo zadovoljni. Tudi dotok tujih deviz — saj morajo tujci predhodno menjati svoj denar za dinarje — ni brez pomena. Komunalni servis se spričo zanimanja za frizerski salon, ki je znan tudi že v zamejstvu, trudi, da bi svoj sloves utrdil. — U. Zborovanje v Lomu Kljub temu da je 4. Julij — dan borca še precej daleč, pa se v tržlški občini že pripravljajo, kako bi najlepše proslavili ta pomemben praznik. Dokončnega programa sicer še nimajo, pač pa je o sporedu praznovanja že razpravljalo občinsko združenje borcev NOV. Po sedanjih razgovorih lahko sklepamo, da bodo V počastitev dneva borca organizirali množično zborovanje pri Tiču v Lomu, to je na znanem partizanskem kraju. Na kraj praznovanja bodo pohitele tudi partizanske patrulje, medtem ko Je po sedanjih razgo- vorih predvideno, da bi za ostale udeležence zborovanja poskrbeli za prevoz. V okviru praznovanj nameravajo preurediti tudi spomenik talcem na Cegeljšču. Dan vstaje slovenskega naroda pa bodo v tržlški občini verjetno praznovali v Lešah. Predvideno je, da bo tam slovesnost v občinskem merilu. V spomin 20-letnice smrti sekretarja SKOJ za Zg. Veter-no Viktorja Uzarja pa bo krajevna organizacija ZB v Križah 13. julija odkrila na Veter-nem spominsko obeležje. — P. Mladi ustvarjavci Tržič — Skromen, morda preskromen lepak je te dni vabil tržiške meščane na ogled razstave, ki so jo priredili cicibani iz vrtca na Gradu. Nekomu, ki je navajen razstav najnovejših tehničnih dosežkov in dosežkov znanosti nasploh, verjetno ta razstava ne pomeni mnogo ali pa nič. Toda kljub temu si jo je bilo vredno ogledati in vsi tisti, ki so jo videli, so bili z njo zelo zadovoljni. To potrjuje tudi knjiga vtisov. Razstava, ki so jo odprli v nedeljo v prostorih grada, pokaže že tudi površnemu obiskovavcu svet otroške domišljije in tudi njihova prva srečanja s stvar- nostjo. Kakor so raznoliki motivi ,ki so jih skušali prikazati cicibani, tako je bila raznovrstna tudi materija s pomočjo katere so cicibani skušali izraziti in pokazati svojo ustvarjalno moč. Nekomu je ugajala glina, drugemu plutovinasti zamaški, tretjemu les, pločevina in papir, drugi pa se je poslužil čopiča in barvic. Vse skupaj ne glede na način oblikovanja in izrazno sredstvo pa kaže na veliko voljo in trud, ki so ga vložili cicibani v to razstavo. Prav gotovo gre ob tej razstavi otroških del, ki letos ni prva in verjetno tudi ne zadnja, pohvala tudi vzgojnemu osebju, ki je razstavo organiziralo. — P. Ob Savi Dolinki • NA JESENICAH deluje v obrtniškem kulturnem drusi mladinski tamburaški zbor, ^ zelo delaven in sodel« * jh raznih prireditvah, "laduMJ^ revijah itd. Upravni odbora štva je v priznanje za v delovanje pripravil v neu mladim tamburašem avtobus* izlet v Podvin. V priredil tamburaški z&or v domom kratek koncert.^* je sledila skromna pogoj" . Tovrstna oblika da.anjaiP-znanj se je izkazala za P no in spodbuja mlade »m raše k aktivnemu delu. Jvu ski tamburaški zbor v0?' nad 60 let stari tamburaš* teran Franc Dolenc, ki je * ■ . visoki starosti še vedno » in daje mladim zgled z u plino. • NA JESENICAH odvažajo smeti z vprežnim vozom ^ munalnega podjetja. *>■ • tak transport ni P°se bn°in0 kladen, je nabavilo kom** podjetje.traktor s PnK.o'lak0v. odvažanje polnih smue;"Jienim Želeti je, da bi z nabav- J<* motornim vozilom čttnP™ čeli odvažati smetnjake. • NA JESENICAH i«*> leto dni svoj sedež kmei t zadruga Dovje-Mo i strana. so jo pred mesecem dn^i0 imenovali v kmetijsko. eni§ke Jesenice za območje je z občine. Zadruga je pn]astno zbiranjem zemljišč za proizvodnjo in po do- ^ uspehih je verjetno, da ^ do pokazali v nekaj letin . pi rezultati. Med najpozui o še dejavnosti zadrug? ,nj0 prištevamo lastno Pr°£pir> zelenjave, čebule, -jtanjc itd., pa tudi pogodbeno P bi. živine. Do 1. juli ja 1*L lo težišče poslovanja v P, ^ lovanju lesa in tudi f.^* lovanju lesa in tudi ^ti hodek. S prenosom dej & na LIP Bled, pa j« en*darstvo. nejših dejavnosti *o da nejsih dejavnosti e saj je statistično doKa^^t-se ukvarjajo kmetje ^ ^ no z gozdarstvom in stotno s poljedelstvom. • V ŽIROVNICI je bv jjj, »France Prešeren« tud1 p0 nji sezoni dokaj deia--avn0 Kratkem premoru je ^ spet začela delovati £gram sekcija. Obnovili so P, idn* in gostovali v nedeljo P v ^ v Begunjah. Z nastop«*^ škega, ženskega m AQr>0F zbora (program sta o v ,0 vala harmonika s Kll*fl,0jo!« razvedrili bolnike l» bolnice. • NA JESENICAH Jf.^ ški vrtec »Julke P"*r do- _____*«h dneh zc'_|XVfl ški vrtec »Julke j0 <\o- organiziral v teh dnen ^jtfa bro pripravljeno in z* j^el-kvalitetno razstavo- v» . $0 ^dnev; ke so izdelali otroci sai ^ s strani obiskovavcev, no obiskujejo razstavo, dosCga lepega priznanja. Vrte z vzgajanjem najmiaj ? pe. lepe uspehe, bori se P £ uri katerimi težavami- "e tie-z jutra j morajo sPre^e.» njih°" katere otroke, ker gredo %0 vi starši zgodaj na s)a,p-za ustanovo stanovanjs „, nosti »Sava« prav % rernalo rentabilno in se star LoSti, T zavedajo velikih u*°?*'p\»fr jih nudi vrtec. Mese^roka ?° jejo oskrbnino za _ po|; 1.300 din, medternko si starSi na lastna cena 5000 o 'peludi ne kažejo dovolj ^ vanja za razne odločb' ?a Tako Je bil razpisan^ pn-sprejem otrok v bii do hodnjega leta, vendar J ^ p slej odziv nezadovolj goc sen - tik pred priče*0 — pa bo naval >n razp°r^ uprava vrtca težave s ^ \o ditvijo, medtem ko oi dosti lažje uredila- Na TSŠ maksima**0 število absolvent°vdnja Jesenice - Tehnična^ sJvirU šola na Jesenicah — ga c& železarskega izobraževam * ]e,u tra -r je imela v tog**\ d*'* tri paralelke IV. letnika' »"^ntoj maksimalno število au> red-Prvo paralelko so sestav j ^ ni dijaki, ki so prišli na rfr0go posredno iz osnovne * • pa d^ dijaki - štipendisti, re« ^ jaki, ki so obiskovali s ?elczarn> svoje redne zaposlitve ..h, po-Jesenice oz. drugih poo j7pitov vprečna ocena diplom^1 peho* - , ., _ ličnim u-K_. Af,a Loka 2309 ^nladovno kravo s tretjim tele-m Podani. Medven, Lesce 121 Prnrf 2310 ln dv * 2 P*"1*«*, 2 *ični blazini niu t? i omaro v dobrem sta- Jein- 0V v Podružnici Glasa & 2311 tis S*"10*0™0 k0l° NSU PRE" rel r7x PRIM0 za 140.000 din. Ka-ei Gašpenn, Kropa 14 2312 W ^^no kosilnico z že- '2313 Kupim hrastove plohe 4 leta stare. Šenčur 115 2318 ostalo ikS^ težkega plemen- ™8a vola. Trstenik 2 2314 M«S Britonli6"683 colibHja- p^jj.. «i«or 116 2315 secaTi t.kravo' ki oo konec me-eiet'la- Moše 10, Smlednik Plat 7^kl962, 50KMspre-Uran0mL 10200 in 3 karambo-°8led >e aroseriJ°- Predhoden njeni HoiP10^11 v zs°raJ ome-«* cena, i 11S- Začetna izklic-valnl^KJe mm din. Zavaro- šport raz-V delovna ^nju VreaSJLn,ega Podjetja > lovno me^to* *aiC PrOSt° dC P*i CP Kranj Praksa 2a Sprejem so: p0 možnost adm.inistraciji in neiT» Park-,, V,1 v avtostroj-StL°Jepisja ltCVa se znanjc Ponudbe -7 ^ delov« u °Plsom doseda-razpisann mest ie dostaviti na■ «L deIov"o mesto ne dni. ™J1 naslov v roku 5 govoru S? Ulk0i ali po 00 ledeno " V° J3, 4°Wer Vzamemo v najem aH kupimo primerne prostore za skladišče v Kranju ali neposredni, bližini. Vodna skupnost Gorenjske, Kranj 2319 Oskrbnika za kočo na Križki gori sprejmemo takoj. Tel. 947-217 v popoldanskih urah. Plača po učinku ali redna nastavitev. Planinsko društvo Križe 2320 V sredo 13. junija sem ob 16.40 uri izgubila na avtobusu od kina Plavž do postajališča na parkirnem prostoru žensko ročno uro. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 2321 Opozarjam vse, ki širijo neresnične govorice o Ivani Vilman in Francu Klinar, da bom sodnijsko tožila vsakega, ki bi še nadalje širil te govorice. Ivanka Vilman 1322 Garažo dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku 2323 Lovski pes — nemški ptičar se je zatekel. Adergas 13, Cerklje 2324 Takoj si rezervirajte prostor za vaš prijeten oddih v juliju in avgustu. Povijana na otoku Pagu vas vabi s svojo čudovito plažo. Penzion 900 din dnevno. Prijave sprejemajo v trgovini Borovo, Kranj 2325 Delavka na tri izmene gre pomagati v gospodinjstvo nekaj dni v tednu. Naslov v oglasnem oddelku 2326 objave Bolehate na želodcu, jetrih žolču, črevesju, prebavi! Poizkusite z rogaško »Donat« vodo. — Hvaležni boste temu prirodne-mu zdravilu. Dobite ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v grosi stičnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgovina »Loka«, škofja Loka in podjetju »Vino Gorenj ka«, Jesenice. Nov rekord Vinkovci — Minulo nedeljo je bil iz Vinkovcev množični spust golobov pismonoš vseh slovenskih in nekaterih hrvatskih klubov. Ob tem letu je pomembno napisati, da je bil dosežen nov izredno lep rekord preletene proge, ki jo jc dosegel, golob iz kluba KURIR iz Kranja. Progo v dolžini 440 kilometrov je preletel v času 5 ur in 5 minut. Prejšnji rekord pa je bil 5 ur in 30 minut. Tak uspeli je bil dosežen zaradi izredno ugodnega vremena v SR Hrvatski, čeprav so v nekaterih krajih Slovenije naleteli na nevihte in neugodno vreme. Hkrati k temu uspehu naj še omenimo, da bodo jugoslovanski golobje pismonoše počastili dan borca — 4. julij z množičnim poletom iz Beograda. Sodelovalo bo nekaj sto golobov pismonoš iz vseh krajev države, med njimi tudi z Gorenjskega. — C. Ob zaključku rokometne sezone Rokometna igrišča zapuščena KRANJ — Za vse igravce, ki so nastopali v republiški rokometni ligi, je bil prejšnji teden že prvi teden odmora; sedaj pa so za njimi odšli na dvomesečni oddih še njihovi tovariši Iz gorenjske rokometne lige. Tako bodo v vročem poletnem času zamenjali betonska in asfaltna igrišča z osvežujočimi bazeni mrzle vode. Po dvomesečnih stalnih nastopanjih v svoji sezoni so mnogi klubi pokazali dokaj znanja in nekateri izmed njih so nam s svojo igro celo pokazali, da sodijo v višji razred, kjer bi bili popolnoma enakovredni tamkajšnjim klubom. Pravo nasprotje teh pa so tisti, ki so popustili prav v najbolj odločilnih trenutkih in izgubljali dragocene točke tik pred zaključkom tekmovanja. Na samem začetku tekmovanja smo mnogo pričakovali od Tržičanov, ki so začeli tekmovati kar z dvema ekipama, končali pa so tekmovanje brez svojega zastopnika, ker Jim je še preostalo ekipo ObZTK črtala iz tekmovanja, ker niso izpolnjevali svojih dolžnosti. Končna lestvica tekmovanja v gorenjski rokometni ligi Je: Duplje Mladost B Sava Križe Tržič B Radovljica Storžič 2abnica Savica Tržič C Triglav Iskra B 22 20 0 22 17 0 22 15 0 22 13 0 22 11 2 22 11 1 22 22 22 22 22 22 2 407:267 5 466:313 7 507:316 9 411:401 9 348:296 10 379:353 10 290:340 9 0 13 360:372 8 1 13 295:446 6 1 15 171:286 6 0 16 222:275 4 0 18 229:400 10 Pri pregledu te lestvice vidimo, da so igravci Save, kljub temu da so šele na tretjem mestu, dosegli največ golov — 507, kar nam dokazuje, da imajo v svojih vrstah zelo dobre strelce. Največkrat se jc stresla mreža Savice, saj je njihov vratar med tekmovanjem 446-krat vrgel žogo iz mreže. Vrstni red v konkurenčnem tekmovanju je: Duplje 28 toek. Sava 18, Križe 16, Radovljica 12. Storžič 11, Žab-nica 10, Triglav 8, Savica 7. # Pravico nastopanja v conskem # tekmovanju so dobili Igravci # Dupelj, ki se že sedaj priprav-O Ijajo na težavne nastope. M. J. Tekmovanje v partizanskem mnogoboju Nepričakovano slaba udeležba KRANJ — Pred nedeljskim republiškim prvenstvom v partizanskem mnogoboju je komisija za splošno telesno vzgojo pri ObZTK organizirala pregledno tekmovanje, ki so se ga pa žal udeležile le tri ekipe. Ponovno je največ zanimanja pokazalo TVD Partizan Kranj, ki je poslalo člansko, mladinsko in žensko ekipo. (Komisija za STV se upravičeno sprašuje, Drugi turnir trojk za prehodni pokal občinske zveze Kranj — Po prvem kolu, ki je t prepustiti mesto najboljšega bolj-bilo na sporedu aprila, so se že šim Kranjčanom. drugič srečale vse najboljše telo vadne ekipe na turnirju trojk. Na sporedu pa bo tudi še tretje kolo, ki ga predvidevajo v mesecu septembru. Ta srečanja so vsako leto, tako da imajo žc kar lepo tradicijo. Po prvem turnirju, na katerem sta tekmovali le dve ekipi, so pokazali klubi sedaj žc veliko več kaj počne ostalih 11 društev Partizan, kolikor jih imamo na Gorenjskem). To zanimivo tekmovanje obsega vaje na orodju in atletske discipline. Za slabo udeležbo so krivi, ali vaditelji, ki jih' zanimanja in je udeležba žc kar mogoče po društvih primanjkuje, | zadovoljiva. Organizacijo drugega ali pa spored tekmovanja, ki mo- j dela tekmovanja je prevzelo TVD goče ni zadosti privlačen, kar pa j Partizan in je potekalo v najlep-verjelno, glede na udeležbo v osla-1 sem redu. Zmagovavec prvega tur-lih krajih ne bo držalo. — J; 1 nirja Stražišče II je moralo to pot Tudi v Prebačevem avtobusno postajališče Prebačevo — Tudi v Prebačevem pri Kranju je vedno več takih, ki sc vsakodnevno vozijo na delo in po drugih opravkih z avtobusom. Toda'vse do danes še nimajo ustreznega avtobusnega Obeta se izredna letina Iz mesta proti pokopališču sem izgubila rjavo denarnico z osebno izkaznico na ime Golorej Albina in vozniško dovoljenje za moped ter 600 dinarjev gotovine. Prosim poštenega najditelja, da denarnico vrne na oglasni oddelek GLASA zahvala ain?!* iPrerani izgubi mojega nadvse ljubljenega za In dobrega očeta * j02eta goloba nJegov^n° zahvaijujemo vsem, ki so ga spremili na Prisrv 1 Zac*nJ* Poti Ter mu darovali vence in cvetje. 8- dr°n^°.1za^val° smo dolžni čč. duhovščini, posebno Srobii Pajdigi za poslovilni govor ob odprtem častn rudarJem lz rudnika kaolina »Crna« za zanv ? stražo ob. krsti in za poslovilni govor. Enako i. - -° Iudi vsem sosedom za izkazano pomoč Letos se nam obeta izredno do- Skupno pričakujejo okrog 3,500 bra letina. Tako ocenjujejo letos- tisoč kilogramov krompirja za postajališča, zato so pred kratkim i n!e, ?tan,»e ^ kmetijstvu strokov- prodajo na trgu, medtem ko ie sklenili, da ga bodo tudi v njihovi ,',akl.v kmetijskem gospodarstvu cokaišen del. zlasti semenskega. lastnik zemlje iev| ■ ra"J' ,e največji tovrstni določen za lastne potrebe. Za obrat na Gorenjskem. ' prodajo imaio na razpolago pri- bli/no 150 \agonov jedilnega in 100 vagonov semenskega kroni- do prebivavci naredili s prosto- 162 ha krompirja in od tega nad p".|a- Sc,,nenski kroiRipii bo sko voljnim delom. — R. polovico - 95ha semenskega. ; \'V , V, cdo" xzela Semenarna v Ljubljani, za prodno jedilnega -................v1"".""/ , i kromoirja pa so v glavnem že-za # SMRTNA NESREČA i ključih posmdhe. KOLESARJA 1 Da bi lahko rac i ona i if o razpo- Na cesti IV. reda v Mali Zaki redil! svojo mehanizacijo in de- vasi zgradili. brezplačno odstopil zemljišče, z.. nekaj sredstvi bo pomagala kra- i Zlasti lepo kaže krompir. Le jevna skupnost, v .se ostalo pa bo-.:tos imajo na svojih površinah REZULTATI: ekipe — moški L. Kranj 110.5 v postavi: Steblaj. Ki-selj, Cuk: 2. Stražišče II — 110.4 — Ambrož, šemerl. Cebulj, Robida; 3. Kranj II 104.2 — Rogei;, Rani. Ržen. Nastopilo Je pet ekip. ženske 1. Kranj I 110.0 v postavi: Zorman, Vanelli, Malenšek, 2. Stražišče I 109.6 Bcrtoneelj. Ta-car, Perpar; 3. Kranj 101.5 Istcnk. Gregorač, Kocjan, Repinc. Nastopile so štiri ekipe. — Posamezni- ! ki: moški — Nastopilo jc 19 tek-movavcev. 1. Darja Robida 37.7, 2. Tone Cuk 37.6. 3. Fred šteblaj 37.4, 4. Franc Cebulj 37.3. ženske — Nastopilo je 14 tekmovavk. 1. Tatjana Humar 37.5, 2. Tanja Bertoncelj 37.4, 3. Brigita Perpar 37.1, 4. Jana Vanelli 36.7. Tekmovanja se niso udeležili tekmovavci t Visokega, ki 90 bili nujno zadržani, a so pokazali na prvem tekmovanju mnogo znanja. M. Tekmovanje za prehodni pol al NESREČE šKOKfA LOKA ■-- Mladinska or-luizadja ib sindikalna podružnica Gorenjske predilnice v Skol- v težkih "Ji"*1. obiskov v in nJeS°vim Prijateljem, ki so gć Pevce mec* boleznijo. Posebno zahvalo tud učence1 Za 8anWve žaiostinke ter učiteljstvu in za Venm 4<» in 5. razreda osnovne šole Trata ga žalujoča žena in otroci račun ?P »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 -ir« odSovor!!r v Krant" 607-11-1-135 — Telefoni: glavni urednik JJ*°*niiia. u-tT UrednIk 21-90, uredništvo In uprava 21-90 - Letna ^*Oie*na šiL^8 1308 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, 'evilka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev • PREKRATKA ZAVORNA 10.40 kolesar Alojz Colja. upoko RAZDALJA ienee, zaletel v osebni avtomobil. Na ljubljanski cesti v Kranju ki ga je vozil nemški državljan je v soboto opoldne trčil osebni Alfred Pollv. Kolesar je peljal iz avtomobil KR 27-25 (voznik Mar« Mlinega proti Zaki. Ko pa je na prLB!ed,u sc H y Ponedeljek ob ; lavec. so pri krompirju tmu.šicva-' ji Loki sta preteklo soboto, 1». ju li tudi dozorevanje oziroma čas' ni [a. organizirali tekmovanje za izkopa. V zadnjih letih se je več- podelitev prehodnih pokalov naj-krat dogajalo, dn so bili v zagati ( boljšemu strelcu in najuspešnejše zaradi izkopavanja krompirja v i mu igravcu namiznega tenisa v kratkem razdobju. Letos na so lo Gorenjski predilnici za leto 1963. jan Skok) v osebni avtomobil ostrem zavoju opazil, da se mu vmoštevali tudi pri izbiri jih razporedili tako, da bodo z KR 70-71, ki ga jc upravljal Ro- '■ iz. nasprotne smeri bliža osebni bert Golob. Oba sta vozila v isti avtomobil, se je ustrašil (zmede!) izkopom začeli že v sredini juii-smeri in je voznik Golob v zapr- in se zaletel v avtomobil. Pone- ja jn nadaljevali do konca okto-tem križišču ustavil, vanj pa se srečenega kolesarja so takoj od- t>ra\ Prvi bo dozorel krompir hoje zaletel Skok zaradi prekratke, peljali v jeseniško bolnišnico, landske sorte »saskia«. zavorne razdalje. Materialna ško-1 kjer je čez nekaj ur podlegel po da na obeh vozilih je ocenjena! škodh^m. - . I „rj.7„Jfn 'Z'n„'Zsmr"in^ll^Ai^t^ln \l^ krogov , na 170.000 dinarjev. i i T^J^^u?^ l" i Slavko Praprotnik 244, sort [nI Po razburljivih in napetih tekmah, v katerih je nastopilo približno 30 tekmovavcev, je bil dosežen naslednji končni vrstni red najboljših: STRELJANJE: I. Ivan Brcnk j Tako tudi to posestvo izrablja 246 R (od m možnih), 2. • POVOZIL DEKLICO IN # PRI PREHITEVANJU POBEGNIL TRČIL V MOTORISTA V ponedeljek ob 18.30 je nezna- V nedeljo ob 17.35 sta na cesti ni motorist na cesti I. reda v va- I. reda v Naklem trčila avtobus si Belca povozil 7-letno Mileno LJ 14-80 (voznik Svctozar Stepa- Mavko in pobegnil. Vozil je Iz novic) in motorno kolo KR 10-811, Mojstrane proti Planici. Po lzja- ki ga je vozil Gojko Moštokal. vab - očividcev je neznani brez- Avtobus je vozil z Bleda proti srčnež vozil z motornim kolesom Kr.inju in je pri prehitevanju znamke »Puch« ali »NSU« In je si od tega tudi veliko obeta. 3. Ivan M. drugega vozila trčil v nasproti Vozečega motorista. Pri tem se je motorist lažje telesno poškodo- imelo oznako KR..... Številke niso mogli opaziti zaradi preveli-ke hitrosti. Ponesrečeno deklico ZAČASNA — IZREDNA PRODAJA! Različno tekstilno In galanterijsko blago prodajamo po ZNIŽANIH CENAH v lokalu na Titovem trgu (poleg val, škode na obeh vozilih pa je so s težkimi poškodbami odpe-za okrog 180 tisoč dinarjev. ljali v jeseniško bolnišnico. Trgovsko podjetje ELITA, Kranj Krajnik 229, 4. Tone Carman 223, 5. Ciril Novak 220 krogov. NAMIZNI TENIS: 1. Janez Jernc, 2. Ivan Brenk, 3. Hinko Bolarič, 4. Lojze Draksler, 5. Stane Dr-melj. d Prehodni pokal najboljšega strelca Gorenjske predilnice za leto 1963 je osvojil Ivan Brenk, Janez. Jemc pa si je priboril prehodni pokal kot najboljši igravec namiznega tenisa v Gorenjski predilnici. — T. Bolna r afera ku^4 bi PovedM "'e dva dni pred smrtJ°- Deial ie- da noče umreti, 1jq? ,denarja p - resnico- Da, aprila je nekomu prodal strup — za tor!*iiltc' Poveri^ilPravil ga Jc v kapsulah močnega zdravila za srčne An ke«a. ki m mi ie' kako- Pripovedoval je tudi, kdaj je srečal jat?'0" kapsul- JC dal naroč'lo. in kje in kako je zavitek s I]a« leka^; .mi P°tt=m v uradnem omotu nekega svoj< »In kdo •nar^' P°Slal Brum™cr.iu V Baden-Bpden.« smrto-svojega pri- Uiu "^^avnik t. Sf, Podložil f t n[ vedel- 1-ahko mi ga je le opisal. Tedaj sem «raf-merJevo ira,ije vseh mož, ki so bili kakorkoli vpleteni v kat« ° doktorja?0- VaSe Jot°graiije, slike nameščencev, fotonih Petdeset v3*' pa slike vseh Brummerjevih sovražnikov, **Po Preden i° slik- Zdravnik je takoj pokazal na eno izmed tercVed« Imel C Um.rl Jc napravil zapriseženo, pravno veljavno 111 J« hrunV tudi POStnj odrezek priporočenega zavitka, v ka- je bil moški, ki je kupil strup?« ^ kd, 'rumm ^lu poslal kapsule.« "Herber^^'1 mOŠki' ki niu ic dal naročilo?« 1ia^Hcrbcrt oClnvL,,',ilKer,c je mirno odgovoril. Srozi '"' BruW„We!"tfe8er ' ■ ZaJeI sem sapo- '>Zdaj se spomi" •. o mniu 1 -'e Pripovedoval Schwerti'egerju, da mu nekdo Jj^aj?« 0Škem' ki mi JC podoben..,< ^JecrrT0 8a je r„v, > Vo smrtjo Vcnl,c^' obiskal v Baden-Badnu! Nekaj dni pred Loiting je prikimal: »Tako sem si tudi mjslil. Takrat je šinila , Schvvertfegerju v glavo dobra zamisel. Nekoč ga je Brummer izsiljeval. Potem je — pač v sili — postal Brummerjev zaveznik. Toda razume • se. da ga je sovražil kakor kugo in se ga je hotel znebiti. Toda spričo dokumentov, ki jih je imel Brummer, ni smel računati, da bo še kdaj svoboden. In če bi ga ubil, bi ves sum padel na vas. In tako je torej tudi ravnal.« Sledilo je molčanje. Tisti dan jc deževalo. Kapljice so padale na okensko desko, naglo in enolično. »Takoj sem izdal zaporno povelje. Toda Schvvcrtlegerja so pravočasno opozorili. Uradniki, ki so prišli, da bi ga aretirali, so bili prepozni.« »Kdo ga je posvaril?« Lofting je resignirano dejal: »Gospod Schvvertteger ima dosti prijateljev, prijateljev iz časov, za katere menijo bedaki, da so že za nami. Eden teh prijateljev ga je posvaril.« »Toda eden teh prijateljev mora sedeti vendar v vaši bližini...« »Tega se bojim, gospod Holdcn. Višje državno toživstvo je zaradi tega že uvedlo preiskavo, da bi ugotovilo, kdo je kriv, da je gospodu Schvvertfegerju uspelo pobegniti v Egipt.« ' »V Egipt ?•< »Včeraj so ga videli v Kairu. Zahtevali smo njegovo izročitev.« »Mar ga bodo izročili?« Dvignil in spustil je suhe roke: »Upajmo vsaj. Toda tudi gospoda Schvverttegerja bo nekoč doletela pravična usoda, nekoč doleti vse. Toda jaz najbrž ne bom več sedel tukaj, da bi zasliševal gospoda Schvverttegerja.« »Cemu ne?« »Dokaj bolan sem. Svetovali so mi, naj odidem predčasno v pokoj. V dveh mesecih bom opravil službene reči, zame so postale prenaporne. Toda jutri boste vse prebrali v časopisih, ko boste pa prostem.« Vstal je, se prisiljeno nasmehnil in mi ponudil roko. »Nimam razloga, da bi se vam opravičeval, ker sem vas tako dolgo zadrževal v zaporu — ko bi bili na mojem mestu, bi prav tako ravnali.« »Zanesljivo,« sem rekel in prijel njegovo suho, hladno dlan. Stisnil sem jo, vendar mi ni vrnil pozdrava, dlan je ostala mla-hava. Dejal je: »Mimogrede — poprej sem poklical gospo Brum- merjevo. Bila ie zelo srečna. Opozoril sem jo, da se bo jutri zjutraj, ko vas bomo izpustili, zbrala kopica časnikarjev. Mislim, da je v našo skupno korist, če gospa Brummer jeva ne pride po vas.« »Kajpada.« »Razumela me je in vas prosi, naj pridete — ko boste izpuščeni, k Reni. Čakala vas bo na neki ladji ... menda veste, kje. Čemu mc tako gledate, gospod Holden? »Jaz... popolnoma sem še zmeden, oprostite mi. In vrhu tega mislim, da odhajate v pokoj. In kaj bo s Schvvcrtfegerjem. In z nami drugimi.. »Da, kaj neki bo z njimi?« »Vselej ste pravili, da pravičnost slednjič le zmaga.« Loiting sc je obrnil vstran, ko da sc nečesa sramuje in hoče skriti obraz. »Ah. pravičnost,« je tiho rekel preiskovalni sodnik. 7. Tudi naslednjega dne je deževalo. Pred vrati preiskovalnega zapotra so se gnetli reporterji. fotografirali so in zastavljali vprašanja, vendar sem le malokomu odgovoril. Potem sem vstopil v taksi in se odpeljal k Reni. Listje /. dreves v drevoredu jc spel postajalo pisano, dišalo je po dimu in preteklosti. Bela restavracijska ladja se je pozibavala v lahnih valovih. Taksi je obstal, plačal sem vozniku in zagledal cadillac, ki je stal na robu ulice. Po zapuščenem krovu sem odšel proti kabini z velikimi šipami Nina je bila edini gost. Sedela je pri mizi, pripravljeni za dve osebi in pogrnjeni za zajtrk. V vazi so bile rože in zraven vaze ie ležal zavezan zavitek. Ko sem vstopil v kabino, je Nina vstala. Nosila je črnobel kockast kostum in čevlje iz črnega krokodiljega usnja. Majhen črn klobuček ie odložila. Svetle lase je imela kratko prirezane, kakor fantje. Bila je zelo bleda, pod očmi je imela sence ko da je dosti prejokala. Videti je bila utrujena in izčrpana — kot po dolgotrajni bolezni. Srečala sva se v sredi kabine in se objela. Poljubil sem jo in čutil, kako se tla pod mano lahno pozibavajo, in slišal dež, ki je škrebljal po strehi. Potem sva počasi odšla k mizi, sedla drug zraven drugega in se držala za roke, in tudi jaz sem zdaj zaznal utrujenost in neskončno izčrpanost. Na drugi strani kabine je bilo ozko zrcalo. V zrcalu sem oba videl. Videti sva bila bleda, neprespana in utrujena. Naša akcija 0 Naša akcija • Naša akcija 0 Naša akcija # Naša akcija # Naša akcija g Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija #N Verjetno si tudi vi težko zamišljate, da je treba na Jesenicah prehoditi skoraj cel kilometer, preden pridete do zaželene razglednice, pa je vendarle to čista resnica; če le nimate večje sreče, kot pa sem jo imel jaz. Nekaj minut po dvanajsti »me je prijelo, da bi se oglasil prijatelju«, zato me je več kot deset različnih barvnih razglednic v izložbi poslovalnice Kompasa najprej zvabilo v njihovo prodajal-nico. 2al, pa mi z jeseniško razglednico niso mogli post reči, ker je Kompas še ni izdal, pač pa sem lahko izbiral med motivi iz vseh gorenjskih turističnih krajev! Prodajavec me jc — tako kot pred mano že marsikoga drugega — napotil na drugo stran ceste, češ da jih imajo v kiosku verjetno še dovolj. Kot pa sem že prej omenil, je bila ura tedaj več kot poldne in jc bil kiosk seveda — zaprt. (Tam sem za steklom med razglednicami s cvetlicami in »filmskimi cvetkami« res opazil nekaj panoramskih posnetkov Jesenic.) — Spet sem se zagnal na drugo stran ceste, kjer mi je napis, da je v eni izmed hiš knjigarna, še največ obetal. Kako sem se zmotil: tudi od tam gredo namreč v opoldanskih urah počivat. Stopil sem še do kioska, dobrih sto metrov oddaljenega od knjigarne (nasproti pošte). >2al, razglednic z Jesenicami nimamo,« me je odpravil prodaja-vec »poglejte na železniški postaji,« je še zavpil. No, in tam so jih res imeli... Izbire dovolj ali premalo Vrecepciji kranjskogorskega motela so mi dejali, da jim razglednic sicer ne manj-ka(!!), toda ob tem času turisti oz. gostje ne vprašujejo več po zimskih motivih ... Sedaj namreč v vsej Kranjski gori nimajo razglednice s primernim poletnim motivom. Prodajajo le star črno-bel posnetek z bližnjega hriba, ki pa ne pove tudi tega, da je Kranjska gora turistični kraj, kjer se tudi poleti najde dosti razvedrila. Da je to res (namreč, da ni poletnih razglednic) sem se prepričal tudi v pisarni turističnega urada, kjer imajo trenutno pet zelo uspelih barvnih primerkov s kranjskogorskih smučišč(!), v prodajalni tobaka, kjer imajo mi razglednicah tudi nekaj posnetkov iz okolice in barvno reprodukcijo Torkarjeve Kranjske gčirc, ter v kiosku nasproti hotela Razor, kjer prav tako niso imeli nič novega. Na splošno sem dobil vtis, da |e črno-belih fotografij tam kar dovolj, toda kažejo nam vse drugo (Triglav, slapove, Vint-gar, Bled, Planico, Vršič), samo Kranjske gore ne^ Ker so mi povsod pojasnjevali, da nove razglednice Kranjske gore pripravlja tamkajšnja fotogra- finja Mojca, sem se napotil še v | njen atelje. Dejala je, da je do-'; slej posnela že kakih 900 motivov za razglednice, izmed katerih so jih doslej razmnožili več kot 300. Prav v tem času je poslala v Zagreb negative z novimi posnetki domačega kraja, tako da bo to vprašanje, ki se ponavlja že ne- ; kaj let, v kratkem rešeno. Osta- | ne seveda še to, kako bodo novi motivi uspeli. Pred odhodom iz Kranjske gore še zgodbica, ki nam jo je po- j vedala direktorica motela: »Več- i krat smo prosili kakega fotogra- ! fa, da bi nam posnel motel, ki ! ga številni gostje želijo imeti na j vrst razglednic s »splošno gorenjskimi« posnetki je bilo v škatli — in nič več. Tudi prodajavka je bila takega mnenja kot mi — da bi bilo treba čimprej poskrbeti za zalogo fotografij Mojstrane. Toda kaj more, ko pa razglednic ne naroča sama, ampak jih ji pošlje kar podjetje (tokrat tobačna tovarna iz. Ljubljane). Pravi, da je sama že večkrat prosila zanje, ker bi rada ustregla številnim izletn'kom, predvsem šolarjem, ki gredo tam mimo in vprašujejo po razglednicah. »Tiste, ki bi na sliki radi Mojstrano, pošljem na pošto, vendar se Premalo lepih barvnih razglednic Še in še fotografirani Bled — Na Jesenicah od turistične poslovalnice do kioska, od tam do knjigarne in naprej do drugega kioska ... Kranjsko goro poznamo samo v zimski preobleki Za kaj gre? Nekdo si je zaželel I vplivajo (turistične organizacije). razglednicah. Toda vsi so nam odgovarjali, da je tako rekoč »ne-fotogeničen« in da ne morejo najti zornega kota, od koder bi ga slikali. Poglejte to sliko našega motela, prav minuli teden nam jo je naš zimski gost poslal iz Holandije!« — Resnica, nismo se mogli načuditi uspeli fotografiji, ki bi bila za razglednico kot nalašč ... Pesem se ponavlja VMojstrani smo se ustavili v trafiki in prodajalnici časnikov, sredi vasi. Ko smo hoteli kupiti razglednico z motivom iz tega kraja, smo ostali praznih rok, zakaj tudi tu nam prodajavka ni mogla ustreči. Sest marsikomu pot zdi odveč in tako ostane nepostrežen,« je dejala, ko smo ji pojasnili, kakšen namen je naš obisk pravzaprav imel. Bled v znamenju razglednic Končno smo prišli na Bled, kjer je izbira razglednic na moč pestra. V trafikah, kioskih, turističnih poslovalnicah, hotelskih recepcijah in celo v prodajalnici sadja pred kopališčem jih je lahko dobiti več deset različnih — barvnih in črno-belih, velikih in majhnih. Vendar pa je tudi res, da na Bledu zahtevnemu zbiravcu razglednic niso mogli postreči, pa naj je obletal vse prej omenjene »institucije«. t tflfl fflOti V fotografskem ateljeju Mojca v Kranjski gori izletniki lahko Izbirajo razglednice s skoraj aw ^0 Iz okolice, žal, pa med njimi ni tudi primernih posnetkov Kranjske gore poleti. Obljubljajo, nekaj novih dobili še ta mesec, julija pa prav gotovo če se je tudi vam, ki *° ^obrate, kdaj primerilo ka.) P ^ nega, ko ste izbirali oZ1^te to povali razglednice, P° o0šljitc zapisati in nam pismo P ^ Ko se bo nabralo več mnei mo to — v veliki men v tu. gandno — vprašanje nase* ^ rizma spet »dali na tapeto selilo nas bo, če ga bom°lativih-obdelovali v samih supen razglednice, s katere bo njegov prijatelj v tujini lahko razbral, kakšno je življenje na Bledu in kaj imajo — razen jezera, čolnov, otoka in gradu, ki jih je spoznal že iz prospektov in turističnih priročnikov — turisti tam za zabavo. Vidite, pa mu je moral o ribolovu, tenisu, dobrih jedeh in kulturnih prireditvah pisati na hrbtni strani. In če dopisovavca rada drug drugemu pohvalita svojo deželo, potem mu o tistem pisanju na razglednico tujec verjame ali pa ne! Italijani na pri-! mer so za take primere našli zdra-| vilo z barvnimi posnetki iz živ-! ljenja na njihovih plažah in v j nočnih lokalih. ! Na Bledu je hkrati z izbiro razglednic poskočila tudi njihova cena. Medtem ko so bile na Jesenicah ,v Kranjski gori, Mojstrani — in, kot nam je znano, tudi drugod na Gorenjskem — črno-bele po 30 dinarjev, barvne pa po 40 dinarjev, je na Bledu vsaka razglednica najmanj deset dinarjev dražja, vendar spet ne povsod enaka. Zanimivo je, da so cene razglednicam v hribovskih turističnih postojankah precej dražje, kot bi jim zaračunavali poseben dodatek na višinski zrak (na primer na Komni, v domu na Golici, na Joštu nad Kranjem, na Lubniku, na Krvavcu). Vrednost se jim giblje od 40 do 60 dinarjev. Skoraj v nobeni prodajalni, kjer je moč kupiti razglednice, nimajo samo enega dobavitelja. Ko smo minuli teden izbirali med njimi, smo lahko opazili, da jih mimo nekaterih anonimnežev še največ izdelujejo — Kompas, zagrebški Putnik, zavod Borec, Gorenjski tisk, fotografinja Mojca in podjetje Tobak. Zgleden primer naj jim bo naš zaključek akcije v Tržiču, kjer resda ni moč dobiti ne vem kakšnih barvnih razglednic z gorenjskimi turističnimi značilnostmi, po katerih je še največ povpraševanja in ki jih pri nas odločno primanjkuje, pač pa imajo tako v mestnih kioskih kot v uradu turističnega društva nič manj kot ducat razglednic, ki kažejo Tržič in njegov življenjski utrip. Pomembni kupci razglednic so šolarji, ko pridejo na Gorenjsko na izlete. Povsod sprašujejo pd posnetkih kraja, kjer so, toda zgodi se jim, da moraj • na primer iz Mojstrane pisati domov blejsko razglednico Tržiški primer Komentarje ob tej naši akciji bomo prepustili prav tem, ki smo jih tukaj našteli, in pa seveda tistim, ki na izbiro in lalogo razglednic lahko kakorkoli čeprav vsakemu najprej pride na misel, da bi raZg,xamo , v kiosku, mu tam zelo pogosto ne morejo ustreči. °* g pok1*^ razpolagajo z nekaj razglednicami v črno-bell tehniki skimi posnetki gorenjskih turističnih krajev BODICE • Mar sploh veste, kakšna je egiptovska tema? Če ne veste, potlej si jo oglejte pri Škofjeločanih. V ulici med gostilno »Bergant« in Blnkcljnom io imajo; ampak samo ponoči, ko pregorele žarnice ne dajejo »prave^ svetlobe. Pa se menda ljudje od komunale branijo, češ da jc tisti vzorec egiptovske teme nov prispevek k turističnim zanimivostim. * # In še ena turistična privlač-tM>8ti Gre za odslužene napisne table krajev in občin, in te še vedno govorijo, da imamo samo v kranjski 9 stranskih občin. Pa tudi ostale občine ne zaostajajo ta kranjsko. Hja . . . včasih je bila Gorenjska v resnici razdeljena na celo vrsto takšnih upravnih enot, vendar je odtlej minilo ie 7 let. Kako prav je, da tistih tabel do- slej še niso sneli. Menda so se držali načela, da čez 7 let vse prav pride ... In danes koristijo kot turistična privlačnost, ki ima določeno zgodovinsko vrednost. 9 Ondan sem pred poslopjem kranjske občine naletel na možakarja s podeželja, ki je trdovratno strmel v edino napisno tablo ob vhodu in tehtno prikimaval. Na tabli je bilo napisano »Zavod za statistiko«. Pristopil sem, on pa je dejal: »Pa so djali, da je tukaj občina. Tukaj pa piše, da je statistika. Velika hiša, kaj? Kdo bi si mislil, da se je statistika v zadnjem času tako razvila . . .!« — Da ne bi bilo v prihodnje takšnih zmot, ne bi bilo napak, če bi pročelje poslopja opremili tudi z ostalimi napisnimi tablam« organov, zavodov in uradov, ki imajo tamkaj svoje prostore. * # Zdaj pa še eno o naši trgovski ekspedkivnosti! — Ker so zaloge nekaterih vrst blaga v poslovalnici »Živila« na Golniku sredi preteklega tedna zavele pohajati, je poslovodja zahteva po manjkajo- čem blagu v četrtek sporočil centrali v Kranj. Da bi bil kar se da ekspeditiven, se je poslužil telefona. Naročil je 600 kilogramov koruze, prav toliko pšenice in 300 kilogramov otrobov. Potem je telefoniral še dvakrat — v petek in v soboto. Vse zaman! In potem je prftel ponedeljek ... pa torek ... blaga pa od nikoder. Priznam, da sem se zabaval, ko sem poslušal ubogega poslovodjo, kako jc tolažil potrošnike. »Potrpite malo .. . zmanjkalo je .. . naročili smo • . .!« In tako je venomer ponavljal isto vižo kot pokvarjena gramofonska plošča. Ko pa bo prišel obračun, bodo tisti iz centrale dejali: »Promet v gol-niški poslovalnici bi bil lahko še večji!« (Lahko bi bil, če bi bila centrala trg. podjetja »Živila« v Kranju pri dostavljanju blaga bolj prožna! In še to: poslovanje gol-niške poslovalnice pa lahko služi za vzor!) • Mimogrede še tole: Vozniku motornega kolesa KR 14-56S prijateljsko svetujem, naj se v prihodnje odreče prenagle vožnje skozi nase- lja. Pretekli četrtek, kmalu po 13. uri, je zdrvel skozi Selca pri Škof ji Loki, da me je pri srcu kar zazeblo. Brzinomer je prav gotovo kazal več kot 70 kilometrov na uro. In kaj bi bilo, če bi nenadoma pritekel pred motor otrok? # Ondan sem jo ubral po bližnjici iz Trate pri Loki na Mejo. Pa nikar ne mislite, da je to kakšen kolovoz. To je prava cesta, ki sodi v pristojnost škofjeloške občine. Primojdunaj. .. tako me je z mopedom premetavalo, da sem potlej dva dni jecljal. Menda so cesto hoteli popraviti že pred dvema letoma, pa je načrt obtičal pri kupih peska, ki so ga navozili tjakaj. Tole mi je prišlo na misel: Kmetijsko gospodarstvo Suha ima ob tej cesti prostrane površine obdelovalne zemlje. Kako bi bilo, če bi malce pobrskalo in positnarilo pri pristojnih organih? — Af* prijetno, če človek jeclja! Posebno ne zaradi kotanjavte ceste. # Zdaj pa še vprašanje poslovnega značaja! Rad bi nekaj zaslu- žil s preprodajo starega železa »Odpadu«. Upravo kmetijskega gospodarstva Suha prosim, naj mi proda brano (priprava za drobljenje prstenih kep). Ta leži ob cesti, ki jo omenjam v zgornjem odstavku. Tisto zarjavelo železo — pa kar precej ga je! — je že zdavnaj prerasla trava. Vam ne koristi, jaz pa bi iz njega le iztisnil nekaj litrov »dottrega«. Prosim, sporočite mi ceno brane (pa nikar ne navijajte!) na naše uredništvo! • Veste, precej sem se potolkel po desni nogi. Premalo sem paz;l, kam stopim, pa je bila nesreča tu. Pred domom JLA v Kranju je jašek (okno za premog), ki se precej daleč zajeda v pločnik. Posebno nerodno pa je to, ker manjkajo pri oknu kar štiri deščice, s katerimi naj bi bila vsa stvar prekrita. Še bolj nerodno pa je to, ker so luknje čisto pravšnje, da si polomiš noge. In če zijaš v zrak, tako kot sem jaz ... No, pa še to vam bom povedal, kaj sem isJeal v zraku, čisto pre- prosto hod'** - navdih za^° ko )< To je bilo prejšnji te^ vi,k deževalo. (Dežuje M" »J t zijalv dan!) Hodil sem po .fg^j* zrak in ugotavljal, iz primer „ hov najbolj curlja ■„ pr**0 naj... saj imamo v hrt ^ ^ ^ brezplačno kopališče, i » , yti rt' lekise lahko prhaš! Tud \ ^ treba, da prideš na vrS%Urn^ nitno, vam pravim. 0pe^l\. cesta je precej na gos * ' 0*>e# na s prhamt, P"fl*U)*fi tista na domu JLA. ^ ,90tu a* ■ pločniku bi kazalo ^/^o pfli ljudje pri namakam'* Idi. S Sicer pa U**fr niso od včeraj. Pa uJjHg. Komenda držijo tega ^ dežuje, žlebov ne ™of.ts tttht\' *t suhem vremenu pa ,m y ■ prh*"' Dobro, tedaj ostani^> P jeStn' Kako bi bUo,.iehin \ vfi* času opremili i«** skem vodo? Vas pozdravlja Vas BO »ICA*