Novo mesto, 11. Junija 1984 Stav, 23. Leto V. lastniki ln Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani. Tednik okrajev Č ,<3 in Novo mesto OD TEDNA DO TEDNA Ko te je vrnil is Grčije, Je predsednik Tito v enem izmed pozdravnih govorov dejal: »Delo, ki smo ga uresničili ln ki bo kmalu popolnoma dovršeno tudi s formalno sklenitvijo zveze, ni koristno samo narodom na Balkanu, marveč je hkrati močan činitelj za ohranitev miru na svetu.« Tako uspešno opravljena pot je lahko v ponos vsej naši politiki, pomeni pomemben korak naprej v razvoju balkanskih držav in služi za zgled ostalemu svetu, ki ne najde pravega načina mednarodnega sodelovanja in sožitja. Zato ni prav nič čudno, če so že marsikje ugotovili, da je ideja o ustanovitvi posvetovalne balkanske skupščine mnogo obetajoči primer za zainteresirane države, ki iščejo skupno pot evropskega sodelovanja. V Atenah so se grški in jugoslovanski državniki v soglasju s turškim predstavnikom domenili, da bodo vse tri države s posvetovanji urejale medsebojna vprašanja. Hkrati z bližnjim formalnim podpisom balkanske zveze na posvetovanju zunanjih ministrov treh držav, začno že delovati novi demokratični organi, ki bodo še čvrsteje povezali naše sodelovanje. Posebej pa je treba poudariti odnose, na katerih lahko temelji tako sodelovanje, za kakršnega so se odločile balkanske države. Kajti pri tem gre za spoštovanje popolne enakopravnosti, za dosledno priznanje lastnega razvoja vsake države, za njeno neodvisnost in svobodo — skratka je mogoče reči, da je edini cilj tega sodelovanja ohranitev miru ln zagotovitev skupne varnosti. Prav zato ker nimajo balkanske države ni-kakih drugih teženj, se tako uspešno razvija njihovo sodelovanje in je doseglo že tako priznane rezultate. Prav nič jih tudi ne ovira, da imajo različno družbeno ureditev, saj se njihovo združevanje tiče izključno skupnih meddržavnih koristi, ki jih ne morejo ovirati ozki sebični, propagandni ali celo izkoriščevalskl nameni. Po svojem pomenu je sodelovanje balkanskih držav M investicije in v prisotno-daleč prešlo meje teh treh Letošnji gospodarski načrti Bele krajine r Po objavi zakona o družbenem planu republike Slovenije za leto 1954, ki predvideva pomoč v obliki investicijskih kreditov tudi gospodarsko pasivnim okrajem v Sloveniji, se je nas dopisnik pozanimal o porazdelitvi investicijskih kreditov Beli krajini pri predsedniku gospodarskega sveta OLO v Črnomlju tov. Niku Belopavloviču. Postregel mu je s podatki, ki razčlenjujejo letošnjo gospodarsko perspektivo Bele krajine. Ljudska skupščina LRS je iz sklada za pomoč pasivnim okrajem dodelila črnomaljskemu okraju 416 milijonov dinarjev za gospodarske investicije. Ta številka dovolj jasno potrjuje, da v socialistični družbeni ureditvi Bela krajina ni pozabljena, ampak da gredo napori naše ljudske oblasti za tem, da bi nekoč pasivna in odmaknjena deželica med Gorjanci in Kolpo v našem gospodarskem razvoju ne zaostajala za drugimi okraji. Iz teh investicijskih kreditov, ki se bodo še v letošnjem letu izrabili za izboljšanje gospodarske ravni v Beli krajini, se bodo finančno napajala bolekranj-ska gospodarska podjetja in industrijski objekti, obrestno mero in rok vračila pa bo določil okrajni ljudski odbor v Črnomlju. Predvideno pa je, da bodo v bodoče ostala vsa finančna sredstva v okraju, saj bodo industrijska in obrtna podjetja s poživljeno in modernizirano gospodarsko dejavnostjo lahko vračala investicijske kredite okraju v sklad okrajnih investicij. Pri pametnem gospodarstvu se bo torej investicijski sklad okraja iz leta v leto večal in ponovno služil v kreditne namene raznim podjetjem, ki Jih bo okraj finančno podprl z novimi krediti. tov- Komisija se pogovorila o vseh aktualnih gospodarskih problemih Bele krajine, posvet pa je pozitivno odmeval tudi pri raznih gradbenih podjetij, ki so pokazala veliko zainteresiranost za predvidene gradnje. O belokranjskem vodovodu je bilo v razdobju zadnjih štiridesetih letih že mnogo govora in pisanja. Kdorkoli pozna vsaj v grobih obrisih gospodarsko sliko Od 55,5 milijonov teh sredstev se bodo investicijska sredstva porabila za gradnjo stanovanjskih hiš v Črnomlju, za ureditev okrajnih poslopij, telefonske centrale v Črnomlju, 4,5 milijonov je namenjenih za popravilo šol (popolnoma naj bi se uredili vsaj 2 šolski zgradbi), o Čemer bo podrobneje razpravljal Svet za prosveto in kulturo. Za elektrifikacijo podeželja je namenjenih 4 Od 416 milijonov din za gospodarske investicije okraja Črnomelj se je po posvetu na gospodarskem svetu OLO Črnomelj, da bi se proračunska sredstva in investicijski krediti smotrno izrabili, sporazumno z republiško upravo vestici.iskih kreditov, za železo livarno v Črnomlju 90 milijonov, za Telekomunikacije v Semiču 41 milijonov, za rudnik Kanižarico 45 milijonov, za tovarno sadnih sokov in marmelade >Belsad« Kanižarici 10 milijonov, na Bele krajine iz predvojnega I milijone kredita, za Planinski časa, ve, da je bila oskrba i dom na Mirni gori 2 milijo-belokranjskih vasi z vodo i na, za ureditev okrajne dre-eden glavnih problemov Bele i vesnice na Vinomeru 1 mili-krajine, na katerega so v' jon, za veterinarsko postajo predvojni Jugoslaviji razni politični špekulanti ob voli-Oibljube o gradnji belokra-tvah lovili glasove volivcev, njskega"vodovoda so se vle 1,5 milijona, za dograditev ceste Dole—Drage i milijon, za zgraditev stadiona v Črnomlju 2 milijona, za obrtno delavnico v Semiču in gosti- kle iz leta v leto, od volitev šče v Semiču pa 3 milijone, do volitev, Bela krajina pa j Pomagajmo ponesrečencem v Celju in okolici! Strašna povodenj, kakršne zgodovina še ne pomni, je pretekli petek v Celju in okolici povzročila hudo razdejanje in veliko škodo. 31 ljudi je izgubilo življenje ali so pogrešani, okrog 1400 družin pa je brez stanovanj in najosnovnejših sredstev za življenje. Skupna škoda je cenjena na več deset milijard dinarjev. Delovni ljudje naše države, ki sočustvujejo s prizadetimi prebivalci mesta Celja in okolice, so takoj pričeli z nabiralno akcijo za pomoč ponesrečencem. Tudi okrajni odbor SZDL Novo mesto je skupno z okrajnim sindikalnim svetom, okrajnim odborom RK ter okrajnim ljudskim odborom dal pobudo za zbiranje denarja, obleke in drugih predmetov za te ponesrečence. Vsi navedeni forumi in organizacije pozivajo prebivalce, da se odzovejo tej Človekoljubni akciji in darujejo po svojih močeh, ter tako pomagajo lajšati bedo in gorje, ki jo je povzročila nenadna vremenska katastrofa v Celju in okolici. Vsak dar je dobrodošel. Prispevke in darila bodo poleg navedenih organizacij sprejemali tudi vsi občinski odbori ter odbori množičnih organizacij. Pomagajmo bližnjemu v nesreči, pokažimo socialistično solidarnost s prizadetimi, darujmo vsak po svojih močeh! Okrajni odbor SZDL Novo mesto je imela v više ležečih pre delih, v vaseh, odmaknjenih od Kolpe in Lahinje, pogosto več vina kakor vode... Ta led je zdaj prebit. Projekti za gradnjo vodovoda so pripravljeni, za študijsko raziskovanje kaptaž in zajetja izvirkov pa je določenih 11 milijonov din investicijskih kreditov. Zajetje studencev (Nadaljevanje na 2. strani) Prebivalci Kočevske bodo 22. julija vrnili obisk Beiokranjcem Tudi prebivalci Kočevske se Is Deskove vasi, kjer se je pred 12. leti začel partizanski napad na italijansko posadko * Staram trgu ob Kolpi, je 1. junija prikorakala partizanska patrulja, nakar se j« začel občinski praznik občine Staf* trg. Občinski prazniki postajajo slavnostni dnevi spominov in obletnic naših xmag„ na Jamniku in Belega potoka že sedaj pripravljajo, da se v pod Trdinovim vrhom na čimvečjem številu udeleže Gorjancih bo oskrbelo z osrednje slovenske proslave na zdravo pitno vodo vse vasi v dan 22. julija, ko bo 10-letni- metlišJtem sektorju, s pove- ca prvega zasedanja SNOS v čano kapaciteto črnom efjske-ga vodovoda pa bo.oskrbljena z vodo tudi Poljanska dolina. Poleg teb. sredstev ima okraj Črnomelj tudi lastna sredstva za investicije, predvidena v letošnjem okrajnem proračunu. Črnomlju. Prebivalci Kočevske so v minuli vojni, kot najbližji sosedje, delili z Be-lokranjci vse dobro in zlo. Partizanski odredi in NOV na področju Kočevske in Bele krajine, v katerih so bili junaški sinovi iz obeh predelov, so se skladno povezovali med seboj in uničevali okupatorja. 22. julij — praznik Bele krajine je ravnotako praznik Kočevske, kakor je praznik vsega slovenskega ljudstva. Se vsem nam je živo v spominu 10-letnica Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju lani Velika udeležba ljudi iz vse Slovenije, predvsem pa sosednjih Belokranj-cev, je dokazala, kako naši ljudje slave zgodovinske obletnice. Belokranjci upraviče- no pričakujejo, da jim bodo prebivalci Kočevske lanski o-bisk v Kočevju vrnili v isti ali pa še večji meri. Slovesnost v Črnomlju se hitro približuje. Zato pa naj že sedaj vse množične in družbene organizacije s propagando med članstvom store čimveč za udeležbo na partizanskem slavju 22. julija v Črnomlju. Prepričani smo, da bo tudi tokrat partizanski kočevski okraj opravičil svoje ime. tic! so se zbrali na Jami nad Dvorom držav, zlasti pa je v zvezi s obiskom predsednika Tita v Grčiji in tam sprejetimi sklepi postalo predmet splošnega odobravanja in hvaležna oblika posnemanja. Razvoj mednarodnega položaja po svetu, ki navzlic Ženevski konferenci ne pride Iz vseh mogočih zagat, govori čedalje bolj v prid združevanju balkanskih držav. Ta sveza je postala Žo tako pomemben činitelj, da so mu po vseh državah — razen nekaterih izjem tako na Vzhodu kot na Zahodu, zlasti v Italiji — v zadnjih dneh posvetili zelo odobravajoče komentarje. Precejšen delež tega pa gre prav na račun Jugoslavije, ki je dala pobudo sbliianju s Grčijo ln Turčijo. Ko smo Se omenili lenevsko konferenco, kamor so še vedno S precejšnjimi upi uprte oči miroljubnega človeštva, moramo vsaj na kratko povzeti njene zadnje rezultate. Bistvenega napredka ni bilo, zlasti v korejskem vprašanju se niso na zadnjih sejah prav nič zbližali v svojih stališčih. Glede Indokine so dosegli vsaj sporazum o neposrednih vojaških razgovorih obeh sprtih strani, kar odpira nekoliko več upanja, da bodo našli skupno stališče za prekinitev sovražnosti in s tem odprli pot mirovnim pogajanjem. sti ing. Brileja, projektanti in predstavniki gradbenih podjetij >Pionir« ter okrajnega gradbenega podjetja v Črno- mlju, določilo za tovarno učil v Črnomlju 110 milijonov ia-1 oglfd vseh navedenih ob jek za podjetje >Marmor< v Gra-dacu 20 milijonov in za zgraditev belokranjskega vodovoda 100 milijonov. Posvetu gospodarskih strokovnjakov je s I Mil tudi V soboto in nedeljo so praznovali na Dvoru in na Jami oficirji in borci I. slovenske artilerijske brigade 10. obletnico ustanovitve naše prve topni-čarske enote. Proslava se je začela v soboto zvečer s slavnostno akademijo v dvorani na Dvoru, na kateri je bil navzoč štab brigade, predsednik OLO Novo mesto Viktor Zupančič, Mladina, vkliuci se v obrt in industrijo! V naši državi ima mladi«« neomejene možnosti izobrazbe, tako v vsakovrstnih šolah, kot v obrtnih in industrijskih panogah. Naglo razvijajoča se industrija in celotno socialistično gospodarstvo potrebuje iz leta v leto več strokovnjakov vseh strok. Vsakomur, ki ima voljo in željo, da t« izobrazi v eni ali drugi stroki, je to omogočeno. Socialistična družba slasti skrbi za izobrazbo otrok padlih borcev in žrtev iz NOB, eno in dvostranskih sirot, ter jim omogoča v okuitru razpoložljivih sredste?j> potrebno izobrazbo. Skrb za te otroke in otroke socialno ogroženih staršev je vsako leto večja. Okrajni odbor Zveze borcev novomeškega okraja je v zadnjem času zbral podatke o potrebi vajencev v obrti i« in- drustriji. Samo v okraju je na razpolago 140 vajenskih mest vseh vrst obrti. Železničarska kovinarsko - mizarska delavnica v Ljubljani sprejme takoj 100 učencev, iz Litostroja pa so sporočili, da jih sprejmejo neomejeno število. Prednost za uk v obrtnih in industrijskih šolah imajo eno in dvostranske vojne sirote, nato otroci borcev in otroci socialno ogroženih staršev. O-ferajni odbor Zveze borcev bo pomagal otrokom padlih borcev * Itipendiijami, da se bodo lahko iručiili stroke ki »i jo sami izberejo. Okrajni odbor ZB poziva vse organizacije, zlasti ZB, SZDL, VVI in dru ge, da pomagajo zbirati prija ve za vključitev mladine v obrt in industrijo. Obenem s prijavami je treba predlagati tudi prošnje za štipendije. Za otroke, ki so že v šolah pa je treba skrbeti, da bodo šolo nadaljevali. Občinski ljudski odbori naj poskrbe, da bodo o možnosti vključitve mladine v uk v obrt in industrijo seznanjeni vsi prebivalci. Vreme za čas od 11. do 20. Junija. V drugI polovici drugega tedna (t. j. okrog 18. junija) bo deževalo, ostale dni bo lepo vreme, ki ga bodo pokvarile le tu ln tam kratkotrajne ne vlhte. precej gostov in veliko število domačinov. Gostovalo je KD Dušan Jereb z gledališko družino, pevskim zborom ln orkestrom. V nedeljo zjutraj so predstavniki brigade položili na grobove padlih borcev na dvorskem pokopališču vence, ob desetih pa se je na travniku nad Jamo začela glavna slovesnost. Pred lepo pripravljeno slavnostno tribuno so se zbirali še živeči borci I. slovenske artilerijske brigade; prihiteli so iz vseh kajev Slovenije, pa tudi iz Beograda, Zagreba, Splita in drugih predelov domovine, da skupno z ljudstvom proslavijo znamenito obletnico. Med gosti so bili sekretar OK ZKS Novo mesto Franc Pirkovič, sekretar OZ ZKS Cnomelj Martin Zu-gelj, predsednik OLO Novo mesto Viktor Zupančič, predsednik okr. odbora SZDL Krško Lojze Colarič, predsednik okr. odbora ZB Novo mesto Maks Vale in drugi. Slovesno zborovanje se Je začelo s sprejemom raporta, ki ga je pred zbrano brigado sprejel polkovnik Miha Mišic. V imenu Zveze borcev in organizacij Je zbrane pozdravil Jože Goscnca, nakar Je o slavni zgodovini brigade, njenih bojev in uspehih govoril njen prvi komandant polkovnik Miha Mišic. Z enorrdnuitnim molkom je množica borcev ln ljuds/bva počastila spomin pad lih pripadnikov brigade, z vzkliki maršalu Titu pa spremljala govor polkovnika Mišica. V ljubki čestitki so nato trije dvorski pionLrčki čestitali komandantu brigade in mu izročili lep šopek cvetja. Za njim je pozdravil brigado ljudski poslanec Franc Pirko-vič-Cort, ji čestital v imenu vodstev vseh organizacij in OLO Novo mesto in nato v daljšem gevoru opisal našo pot V letih NOB in času socialistične graditve. S pozdravnimi brzojavkami maršalu Titu in predsedniku Ljudske skupščine LRS Mihi Marinku je bila slovesnost zaključena. V prijetnem razvedrilu, ki ga je žal motil dež, je nato v bližnjem gozdičku potekala zabava, na kateri so se srečali mnogi stari borci 'in obujali z ljudstvom spomine na leta borb in zmag. T. 40 litrov vode na kvadratni meter Vse knze, da se hoče letošnja , pomlad »proslaviti« na prav | poseben način. V prvih dneh junija imo lahoko videli še posameznike v zimskih plaščih, z dežniki v rokah pa skoraj vsak dan Neprestano deževje ovira dela na polju, marsikje pa je tudi že škodovalo rasti. Posebno hudi nalivi so bili v petek 4. junija popoldne, zvečer in ponoči. Iz grozečih .temnih oblakov nad Suho krajino in Stražo se je užigal blisk za bliskom, nakar se je vsiila plohu, kakršne posebno v stroški okolici 1 i ud jo zlepa ne pomnijo. M, d neurjem je padala toča in prizadejala v občini Straža ln i ,, gna precej škodo. Hud naliv Je zdivjal zadnji pc'ok tudi nad Novim mestom m(.<1 ti. in 7. uro zvečer. Po ,,. tah so drli pravcati potočki umazane vode, Krka pa ie biiri v kratkem času podobna umazani brozgi. Na vremenski opa- zovalni postaji na Drski pri Novem mestu so zabeležili 4. Junija nadpovprečno količino padavin: do večera Je padlo na kvadratni meter zemlje 40 litrov vode ali 400.000 litrov na hektar. V soboto zjutraj Je Krka narasla za 90 cm, kasneje pa še več. Vsem organizacijam Rdečega krlial Okrajni odbor Rdečega krila v Novem mestu poziva občinske In valke odbore RK, da takoj začno z zbiralno akcijo ia poplaviJence celjskega, io-štanjskega In krškega okraja, ki Jih Je zadela huda katastrofa. Dvakrat da, kdor hitro da! Okrajni odbor RK Novo mesto OBČINSKI LJUDSKI ODBOR I A O 1 A D I C Del. štev. 180/2-54 16, julija 1942 Je partizanska enota pod vodstvom tovariša Dakija napadla italijanske fašiste, ki so trikrat tedensko hodili iz postojanke Zagradec v Krško vas pri Krki po hrano in pošto. Pri tem, zelo dobro uspelem napadu, so partizani zadali okupatorju težak udarec, saj je bilo ubitih in ranjenih okrog 100 fašistov, partizani pa so izgubili le 2 borca in eno borko. Ker se ljudje te uspele borbe prav dobro spominjajo, posebno še zaradi tega, ker so se v borbi izkazali predvsem borci iz občine Zagradec, je občinski ljudski odbor Zagradec na svoji 12. seji dne 30. aprila 1954 na podlagi 1. odstavka 15. čl. in 2. točke 50. čl. št 19-88/52) in na podlagi predloga občinskega odbora štev 19-88/52) na podlagi predloga občinskega odbora Zveze borcev iadal naslednji O D L O Kt 1. člen 16. (Šestnajsti) Julij m proglasa za občinski praznik občine Zagradec 1. člen Ta odlok velja od dneva objave v Dolenjskem listu. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Zagradec, M. IV. 1954. Predsednik občinskega LO: Lojze Orel, s. r. JurjevCanl gradijo gasilski dom V začetku leta smo v našem listu že poročali, da se Jur-jevčani pripravljajo na gradnjo gasilskega doma v Jurje-vid. Gradbeni odbor, kateremu načelu je agilni in iznajdljivi predsednik Karol Pogačnik, je Že spravil gradnjo v tek. Temelji za nov dom so izkopani in te dni jih bodo že zabetonirali. Vrednost opravljenih prostovoljnih del znaša že sedaj nad 150.000 din. Okrajni odbor gasilske zveze v Kočevju jim je priskočil na pomoč z 250.000 din, občina Ribnica pa z 164.000. Jurjev-škim gasilcem je dosedaj precej vrgla tudi nabiralna akcija, tako v denarju, kot v gradbenem materialu. Gradnja gasilskega doma bo po predračunu stala 2.160.000 ddn. Dom bo v surovem stanju še letos dograjen. O. K. Pogled na obnovljeni Prosvetni dom v Črnomlju, kjer bodo ob letošnjem Dnevu vstaje velike slovesnosti in proslava 10. obletnice prvega zasedanja SNOS. Na nadvhodno steno glavnega pročelja doma je akadem, kipar Jakob Savlniek vklesal dogodke is NOB. Stran 2 1 r DODSN2S10S D1S9 ^ Stey. 29 Poletno škropljenje sadnega drevja Zakaj pa spet to? Kaj »i dovolj, da som poškropil proti koncu zime ? Tako se sprašuje marsikateri naš sadjar, ko mu svetujemo, da je za njegovo okuženo sadno drevje potrebno še poletno škropljenje, če hoče imeti lep in zdrav sad. Naše sadno drevje ne uničuje le ameriški kapar, ki je najhujši škodljivec in grobar našega sadjarstva, temveč imamo še rajde raznih golazni, ki povzročajo veliko škodo našemu gospodarstvu, saj nam odesejo v Sloveniji nad 30 odstotkov celokupnega sadnega pridelka. Vse te najrazličnejše škodljivce in bolezni pa uničimo samo z rednim in temeljitim škropljenjem sadnega drevja. Naj na tem mestu izrazim vse priznanje našim sadjarjem, ki so sledili našim pozivom na številnih zimskih predavanjih in tečajih ter prvič letos posvetili sadnemu drevju dolžno pozornost s tem, da so ga očistili in marsikje dobro poškropili-Led je prebit in prepričan sem, smo na poti, da rešimo naše sadjarstvo. Povsod, kjer je bilo delo pravilno opravljeno, uspehi niso izostali. Kljub izgledom slabe sadne letine, ki ji bodo vzrok nesrečne vremenske razmere v letošnji pomladi, pozivam sadjarje, da ne vržejo puške v koruzo, še so pred nami leta in leta, ko nam bo sadno drevje z vso hvaležnostjo bogato povrnilo naš trud m naše stroške, samo da smo ga ohranili pri življenju. Kaj smo dosegli z zimskim škropljenjem? Uničili smo celo vrsto raznih škodljivcev, ki so preziimovali na sadnem drevju, tako ameriškega kaparja, razne druge ščitaste uši, jajčeca listnih in krvavih uši, zimskega pedica, jajčeca raznih bolšic, moljev, prste-ničarjev in listnih stenic itd. Prav tako smo omejili razne glivične bolezni ter očistili drevje mahu in stare skorje. Danes vidimo, da ima škrop-Ijeno drevje boljšo rast, brsti so se lepo razvili, četudi z zamudo vsled slabega vremena, listje je zdravo in veliko sad bo pa, četudi letos bolj redek, lep in enakomerno raz. vit. Za zimsko škropljenje smo uporabljali rumeno škropivo >Rumesanf. To je pravzaprav strup ne samo za razne škodljivce sadnega drevja, temveč tudi za ljudi in živali-Lahko pa smo se prepričali, da nam ni uevaTen, če z njim pravilno in previdno ravnamo. Travo smo sicer tu pa tam pod sadnim drevjem malo osmodili, vendar se je kmalu popravila. Naj tu opozorim naše sadjarje, da je izsušen >Rumesan« v odprtih posodah vnetljiv. Če vam ga je kaj ostalo, ga morate shraniti v zaprtih posodah v hladnih in zaklenjenih prostorih (kleteh). Važno dopolnilo »imskega Škropljenja je pa letno škropljenje, ki naj bi ga opravili vsako leto. Za zimsko škropljenje se namreč priporoča, da ga izvršimo na primer 2 leti zaporedoma, potem pa za kaki dve leti prenehamo, ker bi lahko vsakoletno zimsko škropljenje, posebno pri jablanah, tekom časa pokazalo tudi neugodne posledice. Poletno škropljenje je posebno koristno v deževnih letih, ko gospodari po naših sadovnjakih škrlup ali krastavost (fn-zikhdij). Zaradi te bolezni orlnnda listje, plodovi pa ostanejo nerazviti in radi gnijejo že na drevesu- Dalje lahko z letnim škropljenjem preprečimo črvivost in seveda tud t ličinke ameriškega kaparja. škropimo pravzaprav že pred cvetjem in po cvetju. Med cvetenjem seveda ne smemo, ker bi uničili čebelice, ki pri oplojevanja silno koristijo. Škrlup lahko zatiramo še po cvetju, ko smo travo tudi Že pokosili. S škropljenjem v začetku junija zanesljivo uničimo jabolčnega zavijača, ki povzroča črvivost ter ličinke ameriškega kaparja. S tem, da uničimo prvi zarod ličink ameriškega kaparja, preprečimo, da se ne more preko poletja namnožiti. Za letos priporočamo, da se po možnosti opravi prvo poletno Škropljenje v začetku junija in drugo proti koncu julija. S tem drugim škropljenjem obvarujemo pozno jesensko in zimsko sadje pred novimi okužbami s škrlupom v avgustu in septembru ter povečamo trpežnost sadja v shrambah- S čim škropimo? Za prvo škropljenje priporočamo naslednja škropiva: 2% žvepleno apneno brozgo ali 0,5 odstotno bordoško brozgo ali bakreno apno z dodatkom 0,4% svinčenega arzenata ali V zadnjih dneh je bilo med Sodražanji veliko negodovanja. Zakaj je šlo? Kolektiv Lesno strugarskega podjetja Sodra-žica je ostal brez nočnega čuvaja. Za izpraznjeno mesto nočnega čuvaja se je potegovalo 6 prosilcev. Kolektiv seje odločil za P. V. iz Zamosteca, o katerem bomo povedali v našem članku še nekaj več, ki je iz socialnih razlogov najbolj upravičen, da pride do kruha. Kolektiv je sklepal, drugi so pa odločali. Na pritisk Kočevja — Okrajne inšpekcije dela (vsaj tako so izjavili člani delovnega kolektiva), so morali namestiti za službo nočnega čuvaja J, V. iz Sodražice. J. V. živi v skupnosti z materjo, braitom in dvema sestrama. Imajo posestvo, delavnico s stroji in sploh dobro uspevajo-čim gospodarstvom. J. V. je bil do lani v službenem razmerju s KZ Sodražica, tako da je s svojimi stroji po pogodbi, ki ga je vezala z zadrugo, izdeloval za zadrugo določene količine lesnih izdelkov. Po reorganizaciji je delovno razmerje med njim in zadrugo prenehalo, prav tedaj pa je J. V. nastopil bolniški dopust, ki je tra-ial do sredi zime. Za namestitev J. V. kot nočnega čuvaja se je odločno postavila, kot smo že omenili, Okrajna inšpekcija dela. Ti so celo izjavili zastopniku kolektiva prizadetega podjetja: »Ca ne zaposlite tov. J. V., vam v bodoče ne bomo izdali nobenega nakazila za nove zaposlitve delavcev v vašem podjetju.* Sam J. V. je na gasilskem sestanku v Sodražici dejal, da r:e prevzame funkcije poveljnika gasilcev, če ne bo dobil zagotovila, da bo dobil mesto čuvaja pri podjetju. Kot je slišati, so pritisnili tudi neki prijatelji J. V, iz Ljubljane na Okrajno 0,05 odstotkov fosferna. Tega poslednjega priporočamo posebno tam, kjer je kapar močno razširjen. Z istimi škropivi naj se izvrši tudi drugo škropljenje, toda brez dodatka arzenata. Pri poletnih škropljenjih z bordoško brozgo (to je škropivo, ki ga upo-rahljamo za vinograde proti peronospori) in z bakrenim apnom opozarjamo sadjarje, da so za baker zelo občutljive naslednje sorte: boskop-ski kosmač, beličnik, londonski peping, carjevič, ontario, dolenjska voščenka, zeleni ščetinec, bobovec ter še nekatere druge, dočim so za baker manj občutljive: kanadska baumanova reneta, zlata parni ena, krivopecelj, jonatan, mošancelj, tafelček in druge. Zato bomo za prvo skupino sort raje uporabljali žvepleno -apneno brozgo. Posebno je inšpekcijo dela, da mora omenjenega človeka na vsak način zaposliti. Za kaj gre vse skupaj? Odrekati pravico kolektivu, da sam odloča o svojih stvareh, ki se tičejo samo njega, in mu vsiljevati voljo močnejšega. Člani množičnih organizacij v Sodražici so ta primer na skupnem sestanku obsodili, še bolj pa kolektiv sam, ki mora sedaj imeti v službi človeka, ki je sprejet proti njihovi volji. Kolektiv Lesno strugarskega obrata se je odločil za namestitev P. V- iz človekoljubnih razlogov. P. V. je živel 19 let v Franciji. Leta 1946 se je odzval klicu domovine ter se z ženo in dvema otrokoma naselil v vasi Zamostec. Čez nekaj mesecev se je zaposlil v privatnem obratu Janeza Pa-kiža. Pri Pakižu ni veljal 8 urnv, ampak 10 urni delavnik, z dnevno plačo 100 din, poleg tega pa še hrano: zajtrk, malico dopoldan in popoldan ter kosilo, kadar je pa delal čez uro je dobil še večerjo, nadure pa so bile plačane po 20 din za uro. Pripomniti moramo, da je imel Pakiž svoje delavce socialno zavarovane. P. V. je delal pri Pakižu vse do sredi lanskega leta, seveda ob nespremenjeni plači, ko je zbolel. Šel je v bolnico, kjer je imel operacijo na želodcu, katerega so mu skrajšali za polovico. V bolniškem stanju je bil vse do aprila letos. Se med okrevanjem mu je njegov delodajalec Pakiž večkrat dal ustmeno odpoved, češ da ga ne bo mogel vsled posledic, ki mu jih je pustila bolezen, več koristno uporabiti pri delu ter naj si zato poišče službo sam kjer ve in zna. Pravi vzrok odpovedi P. V. pa je v tem, in to mu je Pakiž tudi v zobe povedal, da takega delav- V novomeškem parku so pripravili otroško igrišče V podaljšku parka na Titovem trgu so v nedeljo, 6. junija, dopoldne izročili otrokom novo otroško Igrišče, ki je bilo za mesto že več kot potrebno. Skromne, pa prisrčne slovesnosti so se udeležili starši, zastopniki mestne občine in okrajnega odbora, člani Društva prijateljev mladiine in pa seveda malčki, ki so najbolj nestrpno čaikali, da bodo lahiko zasedli vrtiljaJček in gugalnice. Po pozdravnem nagovoru predsednika okrajnega odbora Društva prijateljev mladine tov. Gradiča je o marnenu in pomenu otroških igrišč sploh spregovoril načelnik sekcije za Igrišča pri DPM tov. Lapajne. V jmenu društva, staršev In otrok se je toplo zahvalil vsem, ki so z denarjem ali materialom pomagali uresničiti novo Igrišče- IgTlšče je posuto s peskom, okrog so klopi, na Igrišču pa dve večji in dve manjši gugal-nicd. Je majhno, toda na zelo lepem kraju; treba bo posaditi le še nekaj dreves za senco. Igrišče bo služilo predvsem malčkom iz središča mesta in bo čimprej treba urediti še katero, zlasti na Grmu. Društvo prijateljev mladine prosi starše, naj lgrlišče, ki je dano njim v varstvo, res čuvajo, da ne bi otroci kvaril! Igralnih naprav, razmetavali pesek po travi aH hodili po nji-Prav bj bilo, da se postavi zraven igrišča Se košek ali kaj podobnega za razne odpadke-Igrišče je namenjeno samo predšolskim obrokom! Popoldne so na Loki nastopili cicibani iz otroškega vrtca, Z lepo uspelimi prizorčfki in ljubkim nastopom so razveselili šievilme starše ,kt so se udeležili njihovega praznika. nevarno za občutljive sorte uporabljati bakreno škropivo v deževnih dneh. Nasprotno pa lahko povzročimo opekline, Če uporabljamo žvepleno -apneno brozgo v vročih opoldanskih urah. Za poletna škropljenja moramo uporabljati škropilnice^ z močnim pritiskom in finimi razpršil-niki. Proti listnim ušem uporabljamo 0,5% nikotmol- Ko boš, dragi sadjar tole či-tal, boš sam pri sebi modroval: Letos ne bo sadja, pa mi vsega tega ne bo treba storiti! Tudi letos 1 Tudi letos se bodo na našem sadnem drevju množili škodljivci in bolezni, ki bodo slabili drevje in to se bo poznalo v prihodnjem letu. Uspeh v našem sadjarstvu bo dosežen le tedaj, če bo naše delo temeljito in vztrajno! Ing. Lojze Hrček ca, ki ne hodi k maši in spovedi ne mara, pa tudi če mu dela zastonj. Tovariš P. V., ki živi v najetem stanovanju ln nima nika-kega premoženja, je ostal sedaj brez dela, čeprav je za lažje delo še vedno sposoben. Zaposlitev v Sodražici mu je od jedel v uvodu omenjeni J. V. In njegovi pokrovitelji. Ker ne hodi k maši pa je bil odpuščen z dela pri vernemu Pakižu. Ali so taki primeri dopustni v socialistični Jugoslaviji? O. K. Z mestne konference ZKS » Novem mestu V četrtek 3. junija zvečer Je bila v Domu JLA mestna kon" ferenca ZKS, na kateri so komunistom Novega mesta poročali o III. kongresu ZKS delegati Franc Pirkovič* Miha Po-črvina, Ema Musar in, Jože Plaveč. O pomenu kongresa za nadaljnje delo in izvr&eva-nje nalog komunistov v socialistični graditvi je govoril sekretar Okrajnega komiteta ZKS za novomeški okraj — Franc Pirkovič. Poudaril je, da je kongres dal komunistom praktične napotke, kako naj delajo v naši družbeni stvarnosti. Bistvo teh nalog je v izvlečkih, ki so jih dale kongresu tri komisije, in v re voiil nato o problemih družbenega samoupravljanja opozoril je na vlogo sindikatov v Novem mestu. Komunisti Novega mesta so se marsikje preveč zaprli med stene svojega kolektiva in ne vidijo potreb širše okolice otz. zane-i marjajo probleme, ki zadevajo vse mesto in njegovo družbeno življenje, O prenašanju naprednih idej ln vzgoji delavskih mno4 žic je govorila Ema Musar. Idejni boj v našem času in nove naloge, ki nam jih ta boj postavlja, zahtevajo od komunistov aktivno udeležbo v množičnem kulturno—prosvetnem delu. Zapostavljanje feratu tovariša Mihe Marinka, ■ Svobode, zlasti v Novem me-Delegat Miha Počrvdna Je go- j stu, kaže da komunisti še niso razumeli pomena delavsko —' prosvetnih društev. Delo are-* di množic, odkoder prihajajo v Zvezo komunistov novi kad-1 ri, zahteva predvsem jasne zavesti in prepričanosti v komunistih samih. Tovariš ic a Musar jeva je opoffiorila tudi na vlogo komunistov v graditvi komune. — O sistemu dela v organizacijah Zveze komunistov je razpravljal delegat Jože Plaveč in poudaril pomen vsakodnevnega političnega dela med množicami Gre za nenehno tolmačenje naše fcuna-nje in notranje politike. Politična situacija v Jugoslaviji je danes boljša kakor kdajko li prej. Opozoril je tudi na vlogo sekretariatov v osnovnih organizacijah ZK. Množično praznovanje na Mirni Čeprav je bilo 6. junija ve-'žgal!« šolo in delavnicomizar- liko prireditev po vsej Dolenjski, je bila udeležba na proslavi občinskega praznika na Mirni izredno velika. Svečani del praznovanja se je pričel že v soboto zvečer s številnimi kresovi po vsej občini in slavnostno akademijo na Mirni, ki je bila po vsebini in udeležbi ena najboljših, kar jih je bilo kdaj v tem kraju. V nedeljo 6. junija zgodaj zjutraj so tamburaši gasilske čete zbudili Mirenčane. Kmalu nato so obvezniki predvo-jaške vzgoje ob sodelovanju članov ZB izvedal namišljeni napad na železniško postajo, obenem pa so z bombami »za- skega podjetja Topol. Strumen in brezhiben nastop gasilskih čet ter oddelkov PAZ je »ogenj« kmalu pogasil in preprečil »škodo«. Dobro podane vaje je opazovalo nad 500 ljudi. Gasilci v uniformah in z zastavami, obvezniki pred vojaške vzgoje, člani mobilnih enot PAZ ter veliko število prebivalcev je na postaji pričakalo goste, med katerimi je bilo zlastd veliko telovadk in telovadcev društva Partizan, ki so pozneje nastopili Od postaje se je razvila dolga povorka na skupni grob padlih borcev na Roje pri Mirni kjer so zastopniki organizacij ter svojci padlih in mladina zasuli grob z venci in cvetjem, V navdušennih besedah se je ob grobu spomnil vseh žrtev NOB in njihovega doprinosa za našo svobodo predsednik sveta za presveto in kulturo pri OLO, Vladimir Berce. Takoj po svečanosti ob grobu padlih borcev se je pričel telovadni mnogoboj devetih društev Partizan. To je bilo okrajno prvenstveno tekmovanje v mnogoboju ln obenem izbirno tekmovanje za republiški nastop v Ljubljani. Popoldne ob treh je bil telovadni nastop, ki je navzlic slabemu vremenu prav dobro uspel. I ili lil homo zlili obratno nezgode podjetja), v Bršljitm t zadružnem domu (za Tekstilno tovarno in železnico) in pri »PioniTJiM, v Brusnicah za podjetje Kremen, t &eat-jerneju za Telekomunikacije in ostala podjetja, v Sindikalnem domu pa za učence v gospod a rstvu ter še v Straži in Dol. Toplicah. Značilno je, da so se obrtna podjetja t Straži, Bršljinu in Novem mestu najslabše ■udeležila predstave teea aelo pomembnega tehničnega filma. Vodstvo podjetij in obrtni mojstri bi morali za udeležbo bolj poskrbeti ali pa riti vsaj sami. Z žage v Straži ni na predstavi se predstavnikov priti bilo Da bi bilo delo pri preprečevanju obratnih nezgod bolj uspešno, smo ustanovili pri ZaTodu za soc. zavarovanje koordinacijski odbor za pre- £reševanje nezgod. Naloga tega odora je, da analiiira obratne nezgode in obolenja ter poskrbi, da se nezgode in obolenja zmanjšajo na minimum. Odbor bo nudil konkretno pomoč komisijam za hig. tehnično zaščito, ki so jih formirali delavski sveti' v podjetjih. Koordinacijski odbor je na svoji seji ugotovil, da je je vedno največ nezjrod pri nekvalificiranih delavcih. Večkrat je kriv obratne nezgode delavec sam, vendar to ni pravilna ugotovitev. Vsekakor je treba iskati krivdo pri odgovornih voditeljih pod. jetja in raznih oddelkov, ki so od" govorni za tehnično zaščito »trojev in za dobro in primerno ureditev delovnih prostorov po splošnem pravilniku o higien>»ko-lehnični zaščiti pri delu. Vsaik Aftkvdajalec j« po *a-konitih predpi^flfTlolžari, da delaVce stalno opozarja oa morebitne posledice, _ ki bi lahko nastale pri posameznih strojih ali na delovnih mestih, če ne bodo upoštevali varnostnih predpisov. Posebno je važno ob sprejemu novih delavcev na delo, da jih seznani z vsemi varnostnimi ukrepi, jih opozori na posledice, ki bi lahko nastalo zaradi nezgode. Inšpekcija dela upošteva pri ugotavljanju obratnih nezgod vse okolnosti, ki so vplivale, kako je do nezgode prišlo, in »kupno * Javnim tožilstvom vlaga prijavo za kaznovanje odgovornih tovarišev, ki so prekršili predpise o teh. zaščiti. Za preprečevanje obratnih nezgod j« zelo važna propaganda, opozorilni napisi, rasni filmi o teh. zaščiti, predavanja itd. V prvih 4 mesecih letošnjega leta je bilo v našem okraju 20? obratnih nezgod, zaradi česar ie bilo izgubljenih 5140 delovnih dni, in 72 nezgod izven deln, kar pomoni izgubo 1471 delovnih dni. Pri obratnih nezgodah so še vedno na prvem mestu gradbena podjetja in lesna imlustri. ja._ Kakšna ogromna izguba nastane pri narodnem dohodku zaradi obratnih nezgodi Poleg tega pa nezgode vplivajo na plačilni fond delavcev. V mesecu aprilu je okrajna inšpekcija dela s pomočjo republiške inšpekcije dela predvajala Film o tehnični zaščiti pri delu v devetih krajih našega okraja. Da bi zajeli vsaj glavni del delavstva in vodstva podjetij, smo predvajali ta film v naslednjih krajih, oz. podjetjih: v Novem mestu v Tovarni lesnih izdelkov m t Sindikalnem domu (za obrtna ••*•••*••*•• -»-.»,.»> .«..•..». -»..»..*■ •«««.«•• •••••»•••••.•••■• fl «*■ podjetja in tudi ne delavoev. Ii No-voteksa se je udeležil le en pred-delaveo in nekaj delavcev. Poleg predvajanja filma je imel kratko predavanje o teh. zaščiti pri delu republiški inšpektor dela SKITEK Milan, ki je v kratkem nagovoru prikazal, kako «e je treba boriti proti obratnim nezgodam in kdo je odgovoren za ureditev tehničnih naprav. Vsako predstavo je gledalo povprečno 95 ljudi. V Tovarni lesnih izdelkov je bilo v prvih i mesecih letoinjega leta povproono od 5—7 obratnih nezgod. Po predvajanja filma pa ni bilo malo več kot en mesec nobene obrat-ne nezgode. S tega lahko sklepamo, da j« film pozitivno vplival na preprečevanje nezgod. Delavski sveti in upravni odbori podjetij naj bi analizirali vzroke nezgod in materialne »tro&ke, poleg tega pa bi s pomočjo komisij« za hig. tehnično zaščito in sind. organizacije organizirali tekmovanje m*d posameznimi oddelki in skupinami za preprečevanje obratnih nezgod. Tako tekmovanje naj bo dobro pripravljeno in smo trdno prepričani, da bo uspeh dober. Ludvik Kebe Letošnji gospodarski načrti Bele krailne (Nadaljevanje s 1. strani) Z ureditvijo gostišča v Semiču in zgraditvijo Planinskega doma na Mirni gori bo Bela krajina prispevala svoj delež tudi za povzdigo gostinstva in turizma. Izven tega plana je določen kredit za zgraditev nove šole na Vinici v znesku 20 milijonov in za dokončno zgraditev Dijaškega doma v Črnomlju 48 milijonov, kar se bo v obliki dotacij subvencioniralo iz republiškega proračuna. Dijaški dom v Metliki je pravkar dograjen, ureditev trga pred metliškim gradom pa bo zahtevala še približno 1,5 milijonov kreditov. Omenimo Se, da Re investicijski sklad iz lanskega proračunskega leta že obrestuje in da so podjetja že doslej vrnila okraju okrog 27 milijonov dinarjev, ki jih bo sredi maja meseca kot investicijski sklad dal na licitacijo podjetjem. Pomudimo se nekoliko še pri elektrifikaciji Bele krajine, ki se bliža uspešnemu zaključku na semiškem in me- krema za nego kože: vas pomlajuje In polepša, hrani vašo kožo ln jI daje elastičnost ter zdrav Izraz tliškem sektorju. Crmo2nji.ce, Bojanja vas in Krašnji vrh se pravkar elektrificirajo, ostal bo le še mali zaselek Male Lešče, ki pa bo v najkrajšem času elektrificiran skupaj z občino Radatoviči, Glavna skrb bo še v letošnjem letu posvečena elektrifikaciji doline Kolpe, Adle-šičev, Preloke, Dragatuša in Starega trga. Če bodo na razpolago sredstva, bo elektrifikacija v pretežni meri zaključena že v letošnjem letu, prihodnje leto pa bo skrb gospodarskega sveta pri o-krajnem ljudskem odboru posvečena oskrbi Bele krajine z industrijskimi vodi. Načrti so torej lepi, finančna sredstva so na razpolago in dela je na pretek za vse pridne roke. Ljudstvo nekoč zapuščene in gospodarsko zapostavljene Bele krajine pozdravlja skrb naše ljudske oblasti za gospodarski in kulturni napredek svoje ožje domovine. S svojim delom pa bo potrdilo, da zna ceniti prizadevanje okrajnega gospodarskega sveta in njegovega predsednika tovariša Nika Bolopavloviča za napredek okraja. Z mladinske konference v Črnomlju Preteklo soboto je bila mestna mladinska konferenca v Črnomlju, ki je pokazala, da mladinci te konference niso vzeli resno, saj jih je prijlo le okoli sto. Iz prvega sektorja, ki ima 40 aktivnih članov, pa 80 prišli le trije mladinci. Iz poročil je razvidno aktivno delo le na gimnazijskem sektorju, kjer deluje pri kultUirno-prosvetnem delu in v fizkulturi okoli 60 članov mladine. Proslava v čaVeseli teater«, ki je bil ustanovljen na pobudo nekaterih mladincev, ni imel na sporedu nobene resne igre, je pa privlačil mladino k delu, v čemer j« le napredek. Za »ledeči nastop so dobili boljši program. Agitacije za čim boljSo ude-ležibo na volitvah po vaseh so se udeležili le gimnazijci. III. aktiv v Črnomlju nI imel prostorov za sejlaokc, zaradi česar je bil »veda «lab uspeh. Tudi za Titovo Štafeto ni bilo dovolj mladincev mestnih aktivov, tako da so morali gimnazijci teči tudi po kilometer. Za olepšanje mesta na cait proslave 22. julija so bile formirane čete le na gimnaziji, mestno mladinsko brigada pa šele poskušajo spraviti skupaj. Doslej ni bilo pravega vodstva. Treba je poiskati vzroko neaktivnosti mladine, za&aj nI viklju-cena v TVD Partizan. Mladina tega ni >nma kriva. Razumeti pa je treba tudi razliko med gimnazijsko in mestno mladino ter zmožnosti eno in druge. Mladini manjka poli ličnega dela in se ji ne sme pobijati volje, pač pa ji je treba pomagati. Mladine ni bilo mogoče pritegniti k pevskemu zboru, v TVD Partizan, so pa vstopali tudi preveč na splošno. Truditi m moramo, da pridobimo mladino, ki ni nikjer vključena. Začeti moramo ie pri pionirjih, pri mladini pa nadaljevali tudi v vzgojno političnim delom. Ni lahko delo, boriti so »zaostalostjo v Beli krajini. To kažejo razna dela iu gradnje na področju Črnomlja. Zavedati pa »e moramo, kaj in koliko nam daje delovno ljudstvo za razvoj Bele krajino, zato maramo dati vse sile, da pomoč, ki jo dobivamo iz žulja-vih rok, ne bo Sla v nič. M. T. Dolenjsko obrtništvo ne zaostaja Dolenjsko obrtništvo ie prav krepko razvija ln tudi njegov doprinos skupnosti nI ravno majhen. 213 milijonov 70 tUoć dinarjev družbenega proizvoda, ki ga je v lanskem letu stvorilo obrtnUtvo novomeškega okraja, Je kar čedna itevllka. Novomeikl okraj šteje danes 642 obrtnih obratov s 1774 vključenimi obrtnimi ljudmi. VJteti *o tudi vajenci, 430 po številu. Čeravno niso delovna sila, io mnogo pripomogli pri ustvarjanju navedenega družbenega proizvoda. Državnih obratov je 62. Ta sektor zaposluje 69 mojstrov, 177 kval. delavcev, 34 priučenih, 94 nekvalificiranih Ln 35 adminl-stratlvcev. Skupaj 340 delovnih ljudi. Zadružni sektor pa im* 22 obratov, zaposluje pa 21 mojstrov, 49 kval. delavcev, 8 priučenih, 8 nekval. In 8 admlnl-stratlvcev, skupaj 94 ljudi. Zelo šibek je družbeni sektor, ki Ima le 1 obrtni obrat, kl pa zaposluje 6 mojstrov, 14 kval. del., 1 priučenega, 10 nekval. In 4 administrativne moči. Najmočnejši je še vedno zasebni sektor, kl trna obratov z 383 mojstri, 101 pomočnikom, 29 nekvalificiranimi delavci, skupno 704 obrtnikov. K tem pa moramo prišteti ie 174 mlinarjev, Žagarjev, krpalnlc In podobno, kot ljudi prostih obrti, kl jim nI potrebna visoka kvalifikacija. Tako naraste torej v prlv. sektorju število obrtnikov na 878. Brez vajencev šteje obrtništvo novomeškega okraja 1347 delovnih ljudi. Najmočneje je zastopana živilska stroka, to so: mlinarji, peki, mesarji, slaščičarji Itd. Ta obrtna panoga Ima 203 obrate. Sledi jI lesna s 126 obrati, nato kovinska s 100 obrati In usnjarska s 69 obrati. Gradbena stroka je zastopana le z 18 obrati, električna ln fotografska pa le z dvema obratoma. Z ozirom na povečanje delovne sile v obrtništvu predvideva družbeni plan «a leto 1954 tudi primemo zvišanje družbe- mllijonov 169.000 din, torej za 12 odstotkov več od lani. Za razvoj obrtništva soc. sektorja je predvideno po planu 9 milijonov 50.000 dinarjev, V lanskem letu so med obrtništvom novomeškega okraja nastale razne spremembe. Obrtna oblast je izdala soc. sektorju 10, privatnemu pa 39 obrtnih dovoljenj. Kljub temu, da je 22 prlv. obrtnikov prenehalo l delom ln vrnilo obrtna dovoljenja ln je obrtna oblast ukinila 21 obrtnih obratov v prlv. sektorju (zage veiiecljanke), padec obratov vendarle nI velik. Veliko preglavice delajo legalnemu obrtništvu vseh sektorjev šušmarjl, zlasti v šiviljski, krojaški, zidarski ln tesarski stroki, deloma tudi v čevljarski. Največja žarišča šušmar-stva so v Suhi krajini ln Sent-jernejskl, oziroma Šmarješki kotlini. Kljub preganjanju se Sušmarstvo vedno močneje raz-Irašča 'n resno grozi legalnemu nega proizvoda, in sicer na 240 [obrtništvu. Kaže, da tega zla ns bo mogoče zatretl prej, dokler se tega na bodo % vso resnostjo lotili tudi prizadeti občinski odbori ln krajevne postaje ljudske milice. Dosedanje kazni »o absolutno premlle in jih vsak šušmar lahk0 plača. To šušmarstva še ne bo zatrlo. Prav tako tudi ne nizke obdavčitve. Ce pa bi LO iušmarje obdavčili neprimerno višja kot legalnega obrtnika, poleg tega pa ga še prijavili v najstrožje kaznovanje, bi se uspeh kmalu pokazal. Toda žal Imamo precej primerov, ko prav ljudski odbori nekako umetno prikrivajo svoje iušmarje aH Jih celo podpirajo v njihovem delu. Zelo nazoren primer je občinski odbor OtoČec ob Krki. Tam je 12 zelo vidnih nelegalnih šivilj, katere je obrtna zbornica v Novem mestu ie parkrat prijavila In nanje opozorila tudi tamošnji ljudski odbor, vendar brez uspeha. Namesto skupnega sodelovanja 2 zbornico, kjer bi se moglo reševati še polno drugih obrtniških vprašanj, Je tamošnji obč. ljudski odbor mnenja, da nima z zbornico ničesar skupnega. Podoben primer je tudi v občini Gutna vas, kjer še tudi niso ničesar pokrenlli proti pet km zelo vidnim šuimar-Jem krojačem, ki so dobesedno zadušili edinega legalnega krojača, da si je moral poiskati drugačno zaposlitev. Enakih primerov je veliko tudi v Suhi krajini, kjer so napovedali šuš-marki, ki je opravila mojstrski Izpit, ln ki prej ni U nI plačevala davkov, da Jo bodo sedaj, »ko Ima pravico delati«, visoko obdavčili. To so kaj čudni pojmi o obrtništvu. Proti taki miselnosti ln proti takemu pojmovanju in ■ tem v zvezi »preganjanju« Sušmarjev, Je »bonnlca toliko kot brez moči, pa če se še tako trudi. Zelo vaino vprašanje so vajenci ln obrtni naraščaj sploh. Obrtna zbornica v Novem mestu je lansko leto na novo vključila 36 vajencev v obrate drž. sektorja, 11 v obrate zadružnega sektorja, 3 v družbeni sektor ln 100 vajencev v zasebni sektor obrtništva. Skupaj torej 150 vajencev. Zibornlca si Je zelo prizadevala vključiti v uk več partizanskih vojnih sirot, kar se Jt pa ni posrečilo. Prav tako tudi ni bila zbornica v stanu dati obljubljene podpo- re Vajenski šoli. Rdečemu križu In Društvu prijateljev mladine, kl se vs{ tudi mnogo trudijo za vajensko mladino ln jo podpirajo. Vsled nerednega dotoka članarine ln nekaterih podražitev zbornica ta naloge ni mogla Izpolniti. S tem pa seveda nI rečeno, da zbornica ne hI bila posvečala temu vprašanju vse pažnje. Redno Je spremljala vse delo mladiine. Zaradi tega je bila abornlca ▼ tesni zvezi z novomeško ln šentjernejsko vajensko šolo. Uspelo jI je, da so bili organizirani roditeljski sestanki na šolah, kl so pokazali sicer precej žalostno sliko, pokazali pa tudi, kje je treba v bodoče stvar zagrabiti. Največjo krivdo za vse neuspehe med vajenci nosijo starši sami, ker se premalo brigajo za otrokov napredek, tako v šoli kot v delavnici. Vajensko šolo v Novem mestu obiskuje 230 vajencev. Od teh 80 Iz lesne, 31 Iz usnjarske, 53 Iz kovinske, 42 lz oblačilne ter 24 lz raznih strok. Med temi vajenci jih spada 74 v državni, 7 v zadružni In 149 v zasebni obrtniški sektor, V Šentjerneju pa obiskuje vajensko šolo 5 va- \ jencev državnega, 8 zadružnega ln 58 vajencev privatnoga sektorja. Skupaj 71. Obe šoli se borita s skoraj istimi težavami: internat, prehrana, oddaljenost, nezainteresiranost staršev ln nekaterih mojstrov. Veliko vlogo pri vajenčevem šolanju ln učenju sploh pa ima njegova šolska Izobrazba, kl je pri večini precej nizka. Posledice prenizke osnovnošolske izobrazbe so se pokazale ob koncu prvega polletja lani na novomeški vajenski šoli. Izdelalo je le 64,(i odstotkov vajencev, 33,6 odstotkov jih je padlo, 1,8 odstotka pa je bilo neocenjenih. Dejstvo je, da io takim neuspehom krive tudi druge prilike, n.pr. oddaljenost od šole ln delavnice, alkohol, nikotin, pa tudi prekomerna zaposlitev v delavnicah. Na novomeški vajenski Soli se vdaja alkoholu kar 64 odstotkov vajencev. 8 odstotkov od teh ledno uživa alkoholne pijače. V Šentjerneju uživa 70 vajencev alkohol, sumo eden do sedaj še ne pije! Zelo porazno sliko o uživanju nikotina je nudila zadevna anketa na vajenski šoli v Novem mestu. (Nadaljevanje prihodnjič) ] 7 Stev. 23. DOLENJSKI BISU ^ Stran 8 SPORT IN TE LESNA VZG03A Okrajno prvenstvo v ljudskem mnogoboju na Mirni Na igriščih pred telovadnim domom na Mirni se je v nedeljo dopoldne zbralo 11 tekmovalnih vrst k tekmovanju v ljudskem mnogoboju. Svoje tekmovalce so poslala društva Novo mesto, Trebnje. Mirna, Vavta vas, Mokronog, Mirna peč, Dol. Toplice, Žužemberk in Šentjernej. Tekmovanja se nista udeležili društvi v Otočcu in SmarjetL V III. razredu je tekmovalo 9 vrst mladink in ena vrsta mladincev, v II. razredu pa samo ena vrsta mladink. Pri ostalih razredih ni bilo tek- kl Je kljub skrajno slabim pogojem z iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo nadoknadilo pomanjkanje orodja in naprav. Tako je vrsti za drog služila vodovodna cev, jamo za skoke pa so tekmovalke pripravile same. Res hvalevreden primer! Kot tretja se je plasirala vrsta iz Mokro- ' noga, ki je dala tudi najboljšo posameznico Draksler Go-zdano. Slede Mirna peč, Mirna, Dol. Toplice, Žužemberk, Šentjernej in Novo mesto. V II. razredu mladink in v III. razredu mladincev sta Učitelj iščnice iz Novega mesta, ki so na republiškem prvenstvu srednjih šol LRS v odbojki dosegle 5. mesto. Od lev« proti desni stoje: Vida Tttrk, Majda Mrzljak, Slavka Mežič, Rozalija Ceroveek, Cveta Bončina, Anica Rodic in Tončka Fajdiga (s žogo). movalnih vrst, pač pa sta se kot posameznici prijavili za tekmovanje v I. razredu mladinki Svetličičeva in Robar-jeva (obe Novo mesto). Razveseljivo je dejstvo, da so vse vrste dosegle predpisano normo za republiški zlet v Ljubljani, čeprav bo do takrat potrebno še marsikaj izpiliti. Značilno za to tekmovanje je tudi to, da so vsa podeželska društva v III. razredu mladink v skupni oceni pred Novim mestom, deloma na račun boljših uspehov v atletskih disciplinah, deloma pa na račnn resnejših priprav in prizadevanja na samem tekmovanju. Prvo mesto je zasluženo o-svojilo Trebnje, katerega 4 tekmovalke so med prvo deseterico. Najboljša v vrsti je Mija Germovškova, ki je vsestranska tekmovalka. Drugo mesto je pripadlo Vavti' vasi, kar je plod nad vse marljivega dela tamkajšnjega društva, brez konkurence zmagali vrsti iz Novega mesta. Najboljše vrste v IIL razredu mladink': 1. Trebnje 85% dosegljivih točk, 2- Vavta vas 82,5% dosegljivih točk, 3. Mokronog 82% dosegljivih točk. Posameznice: 1. Draksler Gozdana (Mokronog) 73,3 točke; 2» Ger-movšek Mija (Trebnje) 73,1; 3. Bončina Irena (Trebnje) 71,1. Po končanem prvenstvu v ljudskem mnogoboju in razglasitvi rezultatov tekmovanja bi se imela popoldne vršiti skušnja za telovadni nastop. Nenadna ploha je to preprečila. Kljub temu pa se stop, v katerem je nad 250 tekmovalcev in telovadk izvedlo napovedani program, ki je obsegal 10 toč prostih vaj in orodne telovadbe. Z izvedbo moramo biti še kar zadovoljni, vendar se bomo morali sčasoma postaviti na bolj kritično stališče, zlasti glede izvajanja redovnih in prostih vaj. V vajah na orodju so nastopili mladinci na bradlji, članice in mladinke pa na dvovišinski bradlji. Nekatere izvedbe so bile na zavidljivi višini, posebno se je izkazala reprezentantka je nekaj kasneje pričel na-Svetličičeva. Za izvedbo vsega tekmovanja in nastopa ima največ zaslug okrajni načelnik prof. Smrdu Milan. Kot sodniki so sodelovali prof. Smrdn Nuša. prof. Jankovi? Vlada, prof Dobovšek Marjan, prof. Bukovec Nace, ColariČ Franc, prof. Glonar Jože, Porenta Viktor in Rodič Vinko, ki so pripomogli, da je tekmovanje neovirano potekalo. Posebej pa je treba pohvaliti društvene vodnike, ki so ob pomoči okrajnega načelstva in inštruktorjev pripravili svoje vrste na tekmovanje v ljudskem mnogoboju. ŠAH - Mladinsko prvenstvo Dolenjsko Kakor smo že poročali, m bo t Novem mestu po končanem šolskem letu začelo drugo povojno mladinsko prvenstvo Dolenjske. Tekmovanje bo od 20. do 26. junija. Sodelovalo bo predvidoma okrog 12 mladih šahi-stov, ki so se plasirali na klubskih prvenstvih ali prvenstvih šol. Število udeležencev po posameznih krajih je naslednje: 4 iz Novega mesta, po dva iz Črnomlja in Kočevja, po enega fa dajo: Ribnica, Stična, Metlika, rebnjje in Šentjernej. StroSke potovanja nosijo klubi oz. Sole sam«. Pri j are je treba poslati do 18. junija na naslov: SD Novo mesto, Mestna kavarna 'Glavni trg). Brzoturnirji ŠD Novo mesto Ker se bliža dan moStvenega jubilejnega brzoturnirja t Črnomlju, obveščamo vse člane, da »e morajo redno udeleževali braotunnirjev. ki bodo vsak petek ob 19.50 uri zvečer. SD Črnomelj -SD Kočevje 8,5 : 3,5 V nedeljo, 50. 5, je bil v Črnomlju šahovski dvoboj na 12 deskah med šahovskim društvom Črnomelj in Kočevje. Po triurni napeti borbi so nadimočno zmagali domači šahisti z visokim rezultatom 8.5 : 3.5. V moštvu Črnomlja ie bil en prvokat«-gornik, en tretjekategornik in 10 če-trtokategornjkov, medtem ko j« imelo moštvo iz Kočevja močnejšo kategorizacijo: enega drugokategornika, 5 trot jeka tego mikov in 6 četrtokate-gornikov. Zanimivo je, da so domači četrtokategorniki premagali goste — tretjekategornike! S tem so dokazali, da si zaslužijo osvojene kategorije. Posamezni rezultati so bili sledeči: Lisac : Kobler remi, Klemene : §a-fer 1:0, Mohar : Malerič 1:0; Vlaho-vič : Vrtič remi, Lunder : Simec 0:1, Miketič : Podpečan 1:0, Vovk : Ger-šič 1:0, Novak : Hočevar 1:0, Plaveč : Vetrih 0:1, Milčinovič : Cam-pel 1:0, Paradiž : Korevec 0:1, Križaj Julija : Klemene Zvonka remi. Zasluzena zmaga SD Črnomelj .je plod_ resnega treninga, ki ga imajo Člani stalno pod vodstvom prvokate-gornika Koblerja. Gost« j« v imenu OLO Črnomelj pozdravil tov. Žugelj Martin. V nedeljo, 20. junija -II. dolenjska regata V nedeljo 20.. junija bo ob 14. uri na Loki v Novem me stu II. dolenjska regata. Pri redi jo tudi letos veslaški klub Krka Novo mesto pod pokroviteljstvom LO MO Novo mesto. Več bomo o tej zanimivi prireditvi poročali prl-hodnijc. Prvenstvo v za nižješolce nogoboju Občinski praznik manifestacija enotnosti Poljanske doline Tako Stari trg ob Kolpi še ai bil okrašen, kot je bil za prvo praznovanje občinskega praznika letos 1. junija Organizacija ZB se je s pomočjo ostalih organizacij, zlasti gasilcev, učiteljstva in mladine ter ob podpori občinskega ljudskega odbora pripravila na ta pomembni dogodek. Slavnostnega zborovanja pred šolo, na istem kraju, kjer je bil 10. septembra 1943 prvi partizanski miting, se je udeležilo nad 500 ljudi, mladine, gasilcev, svojcev padlih žrtev v NOB ter prebivalcev Poljanske doline, pa tudi iz sosedne Hrvatske. Med gasilskimi četami je bila tudi gasilska četa hrvatske vasi Blaževci. Precej ie bik borcev, ki so pred 12-ieti sodelovali pri napadu na Stari trg, med njimi predsednik okrajnega odbora ZB Franc Košir, tajnik okrajne trgo-vinsko-gostinske zbornice Janez Vitkovič in drugi. Kot zastopnik ljudske oblasti in okrajnega komiteja se je proslave udeležil ljudski poslanec Martin Zugelj. Iz sosedne občine Mozelj je proslavi prisostvoval tajnik obč. LO tovariš Tomšič. Po svečani seji občanskega ljudskega odbora v šoli, je prikorakala pred okrašeno tribuno partizanska patrulja, toplo pozdravljena od vseh prisotnih. Mladinska godba iz Predgrađa je pod vodstvom Jožeta šmalelja zaigrala himno, nakar je začel slavnostno zborovanje predsednik občinskega ljudskega odbora Jure Prebilič. Za njim je govoril ljudski poslanec Martin Zugeli; opisal je borbo jug. narodov od okupacije do danes ter vlogo nove Jugoslavije v svetu v borbi za pravičen mir in enakopravnost vseh narodov ter našo pot v socializem. Za njim so govorili še borci in aktivisti, ki so se spominjali posameznih dogodkov iz najnovejše zgodovine Bele krajine. Po končanem zborovanju je partizanska patrulja odnesla lep venec na grobove padlih bor- doline je bila uspela manifestacija enotnosti prebivalstva, prav take, kot so jo Poljanci pokazali pred dvanajstimi leti ob napadu »na fašistično postojanko na Sta- Clani občinskega ljudskega odbora Stari trg ob Kolpi z nekaterimi gosti ob občinskem prazniku Poljanske doline. cev na pokopališču. Popoldne so pionirji osnovnih šol pred številnimi gledalci pod vodstvom učiteljev izvajali lep kulturni in telovadni nastop, za kar so želi toplo priznanje vseh navzočih. Prvo praznovanje občinskega praznika Poljanske Na slovensko-hrvaški Mladina Dolenjske se zadnje dni mrzlično pripravljaj na izlet v Bu-je pri Kopra. Iz Kočevja, Črnomlja in Novega mesta sporočajo, da so priprave povsod v polnem teku. Z Dvora bo šlo v Koper 45 mladincev in mladink, iz Zužemberga 30, Treb-nja 19, Dol. Toplic 6, z Mirne 6, iz Skocjqana 25, Šmarjete 20, Dobrniča 14, Mokronoga 4, Mirne peči 35, Šentjerneja 40, Straže 42, Rakovnika 20, Vel. Gabra 20, Otočca 20 in iz Novega mesta 70. Večjo udeležbo obetajo iz občine Gotna vas, živahne pa so priprave tudi v Vel. Loki, Prečni, na Trebelnem, t Brusnicah, Hinjah in rem trgu. Skrbne priprave za praznik, številni kresovi po vsej dolini, velika udeležba in prisrčno razpoloženje na zborovanju ter pri kulturnem sporedu izpričuje, da bo poslej 1. junij resnični praznik . delovnih ljudi Poljanske doline. mladinski festival! drugod. Mladina v Šentjerneju se po izjavi predsednika občinskega, komiteja LMS na vseh sestankih in izven njih pogovarja leo zletu v Kopru; veseli se prijetnega potovanja, in srečanja z ostalo mladino. Koprski festival bo zlet bratstva in enotnosti hrvaške in slovenske mlatine. Iz Novega mesta bo vozil v Koper poseben vlak v soboto 19. junija popoldne. Pohitite s prijavami, ki jih sprejemajo pripravljalni odbori pri okrajnih odborih LMS v Črnomlju, Kočevju in Novem mestu. Koper nas kliče, mladinci in mladinke! Zadajo nedeljo meseca maja so se zbrali na Loki v Novem mestu nižje-šolei Kfdmih gimnazij novomeškega okraja. Nastopilo je po deset najboljših pionirjev in pionirk z gimnazij Trebnje, Mirna, Šentjernej, Smarieta, Novo mesto in Žužemberk. Z Dol. Toplic so prišli samo pionirji. Pionirji so nastopili v sledečih panogah: v teku na 60 m, metanju bombe, skoku v daljino, talui telovadbi, žoganju ter prostih in redov-nih vajah. Pionirke pa so tekmovale v teku na 50 m, metanju bombe v cilj, skoku v daljino, z vajami na gredi, žoganju, v raznih skokih in Hrvaško-slovenska odbojkarska liga SD KAMNIK s TVD PARTIZAN' (Novo mesto) 3:2 (15:9, 7:15, 15:15, 5:15, 15:11) Nedeljska tekma hrvnško-slovrn^ke odbojkarske lige je prinesla Novo-moščanom nepotreben, toda zaslužen pornz. Kamnik je takoj spočetka povodci s temperamentnimi napudi na 5:0. Sele nalo se jc Partizan otrese! začetne nervoze, dohitel naeprolnika ter celo prešel v vodstvo 9:6. Mladi K ,i in n1 •'■ ii' i ne klonejo, po zaslugi Zargaja izenačijo in s 15:9 odločijo prvi niz v svojo korist. Drugi niz je potekal v vidni premoči bolj rutiniranih igralcev Partizana, ki jc ta niz z Inhkmto osvojil 8 15:7. Od vse igre j« bil najlepši tretji niz, r katerem sta oba nasprotnika pokazuln vse svoje znanj« in od!*'ke. Po neštetih menjavah, ostrih napa dih in prnv tako dobrih ob'ainbah j« kljub burnemu bodrenju novomeško publike niz končno pripadel mladim Kamničanom s 11:15. V četrtem nizu ie Kamnik pre-Uvljni krizo in gladko izgubil s 5:15. V pelem nizu j« najprej prevzel vodstvo domači Partizan In vodil s 6:0. Za tem pa so se Kamničani »koncentrirali in z nekaj ostrimi napadi izenačili, prevzeli iniciativo in zmagali s 15:11. Kamnik se je predstavil kot zelo ambiciozno moštvo, v katerem so sami mludi in gibčni igralci. Skoraj ni slabega mesta, najboljši igralec pa je bil vsestranski Zargaj. ParlizHn je nastopil v običajni po stavi. Najboljšo igro sta nudila Dolenc in Sonc. Občutno se pozna odsotnost Siiniča. Tekmo je sodil Lavrič iz Ljubljane pred približno 500 gledalci. Prihodnjo nedeljo potujejo Novo-meščani v Varnždin. Igrišče tamkajšnjega Tekstilca bo za Partizana verjetno precej vroče, posebno še, Če avoje ekipe ne bo pritegnil k izdatnemu treningu. Tudi je potrebno nekaterim igralcem odkrito povedati, da se j« treba za domače barve resno Ln en«rgično boriti, pa naj bo to prvenstvena ali pri jalelj^ka tekmn, na domačem ali tujem igrišču. Nedeljski poraz naj bo zato resen opomin I preskokih ter v prostih vajah. Vs« vaje so bile točno predpisane in so bile točkovane. Vsaka vrsta je imela 10 tekmovalcev, 8 najboljših j« bilo točkovanih. Pred pričetltom tekmovanja so se vsi nastopajoči zbrali. Pozdravil jih je načelnik okrajnega Sveta za pro-sveto in kulturo tov. Kastelic. Pri tekmovanju je delovalo več komisij, tako da se je tekmovanje hitro odigralo. V komisijah so pomagali dijaki novoraežkega učiteljišča. Vrste so disciplinirano, po določenem vrstnem redu izvajale predpisane naloge. Opazili »mo, da so bile vrste nekoliko bolje pripravljene kot lani. Videli smo, da imamo med nižje-šolci na podeželju nekaj dobrih telovadcev in športnikov in da se njihovi vzgojitelji zavedajo, kako potrebna jc telesna vzgoja nui mladini. Navizlic temu, da imajo gimnazijci v Novem mestu vse pogoje, niso bili toliko premočni od ostalih. Velik napredek v letošnjem letu so pokazali nižješolci iz Trebnja, Dol. Toplic, Šentjerneja in Smarjet«. Trstnl red prvenstva pionirjev: Novo lesto 499.0; Trebnje 455.5; Dol. Toplice 400.5; Smarjeta 391.0; Mirna 362.5; Šentjernej 351.5 Žužemberk 277.0. Vrstni red prvenstva pionirk: Novo mesto 499.0; Trflbnje 455.5; Dol. Jernej 405.6; Mirna ^«.5; 2užemberk 560.0; Smarjeta 523.1. Pionirji so nastopili tudi t igri rdeči in beli, ki jo bila po»eb«j ocenjevana. Ta nova igra, prvič izvajana v Novem mestu, je zahtevala od pionirjev veliko hitrosti in spretnosti. Najboljši so bili pionirji ii Trebnja in so ii tudi priborili prvo mesto. Pi«nlrk« pa so tekmovale t Igri, pri kateri so morale kot moitvo pokazati v«liko spretnost pri podiranju kijev z malo žogico. Pri tej novi igri, katero bo treba čim več gojiti po naših šolah, so pokazal« največ spretnosti NovomeSčanke. Zmagovalna moštva so prejela ca »voj trud lep« praktične nagrade. Udeležba in pokazano znanje na prvenstvu v mnogoboju kaže, da je pouk telesne vzgoje v novomeškem okraju navzlic težkim pogojem na pravi poti. J. G. 800 TELOVADCEV V KOČEVJU Navzlic slabemu vremenu ln sobot- | šču. Nastopili to val oddelki s pro nemu nalivu se je v nedeljo *. junija zbralo v Kočevju nad 800 telovadcev in telovadk iz 6 društev Okrajne zveze PARTIZAN Kočevje. Od jutrnnjegsj vlaka se Je skozi ■testo rat vila veličastna povorka. Skušnje in tekmovanja so dopoldne potekala dobro, ako upoštevamo skrajno razmočen teren na štadionu. Popoldne sta pozdraivila nastopajoče pred tribuno, na tclovndiSču in številne gledalce predsednik Okrajne /,v«ze Partizan Tone Cuk in sekr<\r okrajnega komiteja ZK Jože Klarič. Nato se je spet vlila ploha, vendar pa Je mliiiina vztrajala na telovadi- stinii vajami, ostali program pa so morali znradi slabega vremena odpovedati. Pri prostih vajah je nastopilo 324 pionirk, 214 pionirjev, 154 mlmlink in članic ter 128 mladincev. Ostali oddelki, kl so bili pripravljeni za raznoterosti in orodno telo-vnrtbo, so iteli 84 telovadcev. Vsi oddelki so nastopili v novih krojih; reči Je treba, da Je nastop z ozirom na težke okolnosti odlično uspe) Sodelovala je vojaška godba lz Novega mest«. Iznanje gr« tudi viem vaditeljem, kl io t celoti Izpolnili svoje dolžnosti. Andrej Arko Iz Predgrađa ob Kolpi Letos je hroščevo leto in hroičev je kljub slabemu vremenu izredno veliko. Občinski ljudski odbor je sprejel sklivp, da mora vsak posestnik nabrati na vsak hektar površine zemlje, ki jo ima, po <-n bter hroščev. Samo v volilni enoti Predgrad jo doslej odbornik Peter Mi-nor prejel do tisoč litrov uničenih hroščev. rajanjem. Tik pred zadružnim domom j'1 riizeep cest. Ena pelje naprej proti Staremu trgu, V i ni.-i in Črnomlju, druga pa v dolino Kolpe in proti Hrvatski. N«k mesto, tajništvo /.a pro ■veto In kulturo. Priložiti Jr treba overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo « premoženj-skem stanju ter vprašalno polo ca •tlpemlish- Iu potrdilo o vpi*n v »oln. Pro« n jo z vstml prilogami je trebaj oddati na pristojnem občm-akem ljudskem odboru, kl Jo potem i avojim potrdilom in mnenjem vsaj do Si. avgusta pošlje OLO Novo mesto. PfoleaJi ki nn bodo pravilno opremljene in kolekovane ler dostavljene do iiavednega roka, ne bomo reševali. Stipendije ra eno In dvostranske sirote padlih In umrlih borcev ler uklivlstov NOB razpisuje ZB vse \rste šo| tudi Okrog ni odbor Zveze borcev v Novem mestu. Proinje i Istimi podatki, kot je omenjeno zgoraj. Je treba predlollti Okrajnemu oillmrii 7.R do I, nvglistn ■ '».t po Občinskih odborih ZB. OI.O Novo mesto Okrajni odbor Zveze borcev Novo mesto SVOBODA v Stari cerkvi bo dobila svoj dom Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Stari cerkvi pri Kočevju je že od ustanovitve pogrešalo kulturni dom, kjer bi imelo svoje prostore. Društvu je priskočil na pomoč LO MO Kočevje s tem, da bo odstopil, oziroma 3al v last društvu enonadstropno stavbo v središču Stare cerkve. Stavba je bila last splošnega ljudskega premoženja. LO MO Je zaradi preureditve te stavbe sklonil dati društvu Svobode 80.000 din, pa tudi kasneje bo nudil društvu vso pomoč. S preureditvijo stiavbe, v kateri bo čitalnica, rdeči kotiček, nova dvorana in drugi prostori, bo Svoboda dobila svoj dom. Okrog bodočega doma bodo še b»tos urodili igrišča za odbojko, nogomet 4n pod,__, proti Smaljčji vaai. Občima J« nakazala prispevek za nabavo materiala, dek> pa so strokovnjaško opravili va-ščani sami. S podporo občine so ai vaščani Šentjerneja na >Gornjem kon-cu< in Smaljčani napravili perišče. Večje periace je predvideno sredi va- Zadnjega aeatanka v letolnjem Kol-»kem letu s« je udeležilo 45 članov učiteljskega drultva, pododbora Šentjernej. Najprej je učiteljstvo prisostvovalo odličnemu nastopu Anice Miason, ki je nazorno pokazala delo v I. razredu osnovne šole. Nato j« Marjeta Hostnik iz Bele cerkve podala izčrpen politični pregled. Pred-m«tna učiteljica Marinčeva iz Šentjerneja in ravnatelj tov. Slatenek iz Smarjet« sla govorila o načinu podajamja prirodopisa v zvezi s raz-vojmo teorijo. N a koncu je predsednica Tončka Skerle poročala o navodilih za konec Jolnkega leta. KINO Ktno KRKA Novo mesto 11. do 14. junija: amerifikl film SKRIVNO 2rVLJEzNJE W. MIT-TYJA. 15. do 17. Junija: angleška komedija VBCNA NEVESTA. 18. do 21. Junija: Italijanski film TRUBADUR. Kino Jadran KoCevje 11. do 13. Junija: NJSaVO ŽIVLJENJE. 18. do »0. Junija: STEKLENA MENE Z ARU A. Kino črnomel) 10. do 13. Junija: SUŽNJA PRETEKLOSTI. _ 15. do 17. Junija: DIVJI SEVER. 17. do 20. Junija: LA MALQUE-RH>A. Ktno LoSkl potok U. in 13. Junija: ZMAJEVO SEME H. DEL. 19. in 30. junija: TRIJE KAVA-LIRJL MALI OGLASI Ugodno prodam 3 ha njive, travnika Jn gozda, luio in gospodarska poslopja v Vel. Podljubnu pri Dol. Toplicah. (231) * prodam posteljo z vložkom in odejo. Naslov pri upravi. (232) * Prodam Športni otroški voziček v dobrem stanju. Naslov pri upravi. <234) * Ugodno prodam skoraj nov li-toželezen lijak (muSel). Vprašati v Šolski 6/n.,Novo mesto. (235) n Ugodno prodam težkega delovnega konja. — Kmetijska uprava Koprivnik prt Kočevju. * Upokojenko, vajeno gospodarskega vlnogradskega dela sprejmem. Preskrba po dogovoru. Vovk, Cesta herojev Novo mesto * Ribnica: Uprava Dolenjskega lista prosi tovariša iz Ribnice, kl Je odpovedal nas tednik, da sporoči svoj točen naslov ali da ae vs8j razločno podpise. Preklic Podpisana Drganc Angela lz Loke it. S, p. Straža preklicu] em in obžalujem vse, kar sem govorila Šaljivega proti Lavrič Amaliji iz Loke St. 7 kot neresnično in se jI zahvaljujem, da ml je odpusUla. Drganc Angela. Objavo NE ODLAŠAJTE! Vse naročnike, ki to v zaostanku z naročnino za prvo polletje 1934, pro. sitno, da poravnajo naročnino, v kolikor tega Se niso storili. Od red* nega plačevanja naročnine in čim slrsega krofa bralcev - naročnikov Je odvisno redno Izhajanje »Dolenjskega Usta«. Zato pričakujemo, da boste naJa pričakovanja izpolnili ln plačali pismonoši dolžni znesek, ko se bo 1« dni oglas.ll pr) vat. UPRAVA 13. Junjla letos bo svečana otvoritev osnovne Iole na Kori-nju, kl Je bila v času okupacije požgana in do tal porušena. Ob tej priliki bo tudi odkrita spominska plošča Oiboltu Ladu, (rojen v Sodražici), učitelju, katerega so Italijani ustrelili leta 1043 kot organizatorja in aktivista OF. gl. mn, Vse prijatelje ln znance vabimo, da ae te svečanosti na Korinju udeleže v čim večjem številu. Za okrepčlla poskrbljeno. Gradbeni odbor Sol« KortnJ m Občinski odbor ZB Zagradac RAZPIS Kmetijsko - gospodinjska lola Mala Loka razpisuje natečaj sa sprejem gojenk v eolskem letu 1954/55. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. Popolna osnovnošolska izobrazba, 3. da j* kandidatka starejša od 17 let, 3. da ae kandidatka oziroma njeni starši, kmetijske zadruge aH ostale ustanove, katere bodo stipendirale v Šolskem letu 1954/55 obvežejo, da bodo redno plačevali mesečno vzdrlevalnlno v vl-ilnl din 3500.—. ProSnjl za sprejem Je treba priložiti naslednje dokumente: 1. Lastnoročno spisano proSnjo. 3. lastnoročno spisan kratek življenjepis. _ 3*njo, ratek j S. zadnje Šolsko spričevalo, 4. rojstni list, 5. potrdilo o vpisu v volilni imenik, 6. zdravniško spričevalo, 7. obvezo staršev, odnosno kmetijske zadruge ali ustanove o rednem plačevanju vzdrževalnlne. Prošnja in vse priloge morajo biti predpisano kolkovane. Prošnjo je treba vložiti na naslov Kmetijsko-gospodinjska šola Mala Loka najkasneje do 20. avgusta 1954. O pričetku šolskega leta 1954/55 bo uprava pravočasno obvestila vse sprejete gojenke. Vse partizanske sirote in hčerke iz družin z več otroki naj zaprosijo za Stipendijo v višini predpisane mesečne vzdrževal-nine pri Kmetijskih zadrugah, Zvezi borcev ali pri Tajništvu za prosveto ali za socialno skrbstvo pri Okrajnem ljudskem odboru. Upraviteljstvo šole LJUSKI ODBOR MESTNE OBČINE NOVO MESTO DRA2BENI OKLIC Dne 20. Junija 1954 bodo prodane na javni dražbi iz sklada Splošnega ljudskega premoženja sledeče stanovanjske hiše: ' 1. Dvostanovanjska hiša na Sukljetovi cesti štev. 3 cenllna vrednost 724.200.— din 2. Dvostanovanjska hiša na Ra-govski cesti 3 cenilna vrednost 524.590.— din 3. Enostanovanjska hiša na Bregu 21 cenilna vrednost 580.000.— din 4. Dvostanovanjska hiša, Sv. Jurija ulica 5 cenilna vrednost 874.000.— din 5. Enostanovanjska hiša v Šolski ulici 4 cenilna vrednost 331.200.— din Dražba bo v sejni dvorani Ljudskega odbora mestne občine Novo mesto, Glavni trg 7/n. Prl-četek ob 9. uri zjutraj. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled na oglasni deski in pri tajništvu Ljudskega odbora mestne občine Novo mesto. Novo mesto, 22. maja 1954 Tajnik LO MO: Požar Silvo 1. r. Rezervnim oficirjem pododborov UR0J Novo mesto. Dol. Toplice, Stražo in Gotna vas! Vncdeljo 13. junija bo za rez. oficirje pododborov Novo mesto, Gotna vas, Dol. Toplice in Straža predavanje s praktičnim delom: čitanje kart na terenu. Zbirališče za člane pododborov Novo mesto in Gotna vas ob 7. url zjutraj pred Ferličem v Novem mestu. Člani pododborov iz Straže ln Dol. Toplic se pridružijo vaji na terenu. Redno mesečno predaivanje za člane pododbora rez. oficirjev Novega mesta, ki bi moralo biti v četrtek tO. junija, ta mesec odpade. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden ao rodile: Perii Angelca i* Mozlja pri Kočevju — deklico. Avguštin Zofka iz Dol. Toplic — dečka. Gril Ivanka it Dobindola — dečka. Konte Angela iz Sela-Hi-nje — deklico. Zupančič Marija is Črnomlja — dečka, Zupančič Marija is Prečne — deklico. Stricelj Ivanka iz Semič a — deklico. Kumar Marija iz Tržiča — deklico. GerkSiČ Mariija iz liivšinje vasi pri Metliki — deklico. Kuljaj Julka iz GaJbrja — dečka. Krapež Ivanka is Podtur-na — deklico. Suliada Ljubica iz Ribale« — dečka. Klepac Nežka iz Dolge vasi prt Kočevju — dečka. Bele Elena i «- Cesjjt*r*>i TTmrl je Mohar Jakob.' 85 kt, it Stran 4 DOLENJSKI LIST Stev. 23 > Na jugovzhodu Azije, med Južnim kitajskim morjem in Ben- fa,skim zalivom leži Indokina, imenovana tudi Zahodna Indija, rotii vzhodu obrnjeni del Zahodne Indije je velika francoska kolonialna pose.st (oziroma je bila v celoti do nedavna) — Francoska Indokina. Nastala ie iz več držav, ki ao prišle pod francoski protektorat: KošinJina leta 1862, Anam in Tonkin 1884, Kambodža 1865, Laos 1893. Po drui;i svetovni vojni se je stanje neko-lrkanj spremenilo in danes tvorijo Francosko Indokino tri države: \ ietnam, Kambodža in Laos. Indokina j« po povriini trikrat večja od Jugoslavije in Šteje 2? milijonov prebivalcev. Tri četrtine vseh prebivalcev so Vietnamci 'Francozi jih imenujejo Anamiti), ljudstvo, ki je zelo podobno Kitajcem. Glavno mesto Indokine je Saiigon, ki je hkraiii velika izvozna Inka in pristanišče. Dežela je gospodarsko zelo bogata. V poljedelstvu so glavni pridelki ni. koruza, sladkorni trs, od industrijskih rastlin pa posebno bombaž in kavemk. Velik gospodarski vir so tuda gozdovi. Od rud je na prvem mestu premog, potem železo, ciak, krom itd. ■Dčžeia jutranje svežinea Od treh držav, ikl danes tvorijo Francosko Lnjdokino, sta dve (Kambodža in Laos) kraljevini, tretja (Vietnam) pa republika, oziroma Bao Dajeva kraljevima in Ho Si Minhova republika. Francozom ae postavljajo po robu vsi Indoflcinci, toda od vseh so najbolj borbeni Vietnamci. V Vietnamu se je borba začela in se razvila v vojno, ki traja že osmo leto. Ho Si Miinhovi partizani so osvojili že velik del Vietnama (nedavno je padla glavna francoska trdnjava Dien Bien Fu). To je trda, pa uspešna borba zatiranega naroda za svobodo ln neodvisnost Francija je zaradi svoje reakcionarne in ekspan-zionistične politike doživela v Indokini hud poraz. Vietnam je danes zanjo dežela hudega vremena, ne na »dežela jutranje svežine«, kakor ji pravijo domačini (Vietnam). V Indokini je bila proglašena neodvisnost po porazu Japoncev 1945 (zasedli so jo bili 14)41). Isto leto je bila ustanovljena tudi republika Vietnam. Kralj Bao Daj je bil odstavljen. Po sporazumu med Francijo in Ho Si Minhom, voditeljem nove republike, je bil« vietnamska republika priznana 1946. leta. Dobila je svojo ustavo, po kateri Vietnam obsega T on/km, Ana-m in Kolinaino. Ustava je predvidela zai mlado republiko parlament, vlado in predsednika, zajamčila demokratske svoboščine itd. Vojna Toda že nekaj dni po vrnitvi Ho Si Minha iz Pariza, kjer je podpisal sporazum, in sprejetju ustave, je izbruhnila vojna. To niso bile več samo gverilske borbe proti kotlonizatorjem — Francozom, temveč so se spremenile v velike vojne operacije na severu, v pokrajini Tonkin. Sprva Ho Si Mino ni imel sreče; Francozi so pritiskali nanj s premočjo itn Ho Sd Minh je ponudil premirje. Toda francoska vlada (1947) Je na to ponudbo postavila take zahteve, da bi pomenile p oporno kapitulacijo. Ho Si Minh jih ni mogel sprejeti, kajti potenc %i Vietnam izgubil vso svojo neodvisnost. Ko so Francozi spre-vrdeli, da ne morejo ne zlepa ne »grda zatreti osvobodilnega odpora svobodoljubnih Viet-namcev, ki jih vodi Ho Si Minh, so poklicali nazaj odstavljenega kralja Bao Daja (1949) in vzpostavili režim, kl ga smatrajo za zakonitega. Tako je Vietnam dobil dve vladi — Bao Dajevo, ki se bori na strani Francozov, in Ho Si Minhovo, ki je od večine vietnamskega ljudstva prianana kot edini zakoniti nosilec ljudske oblasti. Nista pa samo dve vladi, ampak tudi dva Vietnama: osvobojeno področje (Ho Si Mitnhovo) in področje pod francosko kontrolo (kralj Bao Daj). V toku osemletne vojne je bila sreča zdaj na tej edarj na <*rugi strani, toda zadnje čase j« osvobojeno področje čedalje večje. Padec Dieti Bien Fuj a, ki so ga rasvzele čete Ho Si Minha, j« dobno pokaraj, da osvobodilna vojaka Vietnama ni le neko omejeno gibanje, temveč armada, kl rebrno preti, da bo Francija izgubila svojo kolonialno posest ne »amo v Vietnamu, ampak v vsej Indokini. V osmem let« vojne, ▼ stanj«, ki je videti za Francete brez- upno, so se zbrali v Ženevi diplomati, da bi nažll osnovo za mir v Indokini. Kakšen naj bi bil ta mir, oziroma kakšen naj bi bil Vietnam? Francozi bi seveda želeli tak mir, ki bi izbrisal Ho Si Minha. Ker pa je Ho Si Minh že tako je začel svoje nemirno življenje, ki je trajalo do 1945. Leta 1920 je vstopil v Francosko komunistično partijo in 1923 odšel kot njen delegat v Moskvo. Od tam je čez leto dni odpotoval na Kitajsko. L- 1930 je organiziral indokitajsko KP in začela se je doba uporov. Bil je večkrat zaprt, zatem pa je izginil m Francozi so na njegovo glavo razpisali velikansko nagrado. Njegov vpliv je bil tako velik, da je po japonski okupaciji Indokine mogel orga-n;airatti vse komuniste in nacionaliste v osvobodilno gibanje, imenovano Vietminh. 1944 je imel Vietminh v rokah sest severnih pokrajin Tonkitna ter mrežo komitejev v Anamu in Vietnamu samo pet let, naKEr bo Vietnam samostojna republika v okviru Francoske un'je. Toda stvari, kot smo že omenili, so se razvile drugače ln Ho Si Minh je moral spet v borbo za neodvisnost svoje domovine, kajti Francozi so zaradi svojih imperialističnih teženj v Indokini prekršili sporazum ln poklicali nazaj celo odstavljenega kralja Bao Daja, svobodoljubnim vietminhovcem pa tudi ni ilo v račun, da bi morala njihova domovina ostati pod francoskim protektoratom. Zdaj Je Vietminh postal vse-narodna organizacija Vietnama, njegova udarna sila proti kolo-nizatorjem, njen vodja Ho Si Minh pa simbol upora in svo- ji^ odružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Novem mestu je pred dnevi izplačala našemu naročniku tov. Jožetu Stariču, z Griča št. 8 pri Šmarjeiti znesek 7000 din kot odškodnino za 35f;v invalidnost. 12.000 din odškodnine našim naročnikom Starič Klevevža Pregled po Vietminhu osvobojenega ozemlja (črtkane temne ploskve) zavladal tako velikemu področju dežele, ker ima v novejšem času velike uspehe in ker ima močno oporo tudi v Sovjetski zvezi in Kitajski, je to seveda nemogoče- Ho Si Minh bi pa nemara hotel, da se vse povrne na »tanje iz leta 1948 in da se prizna zakonitost njegove vlade, kar bi pomenilo ukinitev režima, ki je bil vzpostavljen z Bao Dajem. To bi bilo seveda najbolj pravično, toda za sedaj neuresničljivo. Tisti, ki so vzpostavili Bao Daja in tisti, ki ga priznavajo, pred«, vsem Američani (ki ga danes smatrajo za svojega eksponenta), bodo branili ta režim, ker je pač njihov. Kajti v zadeve Vietnama in Indokine sploh se vtikajo vse svetovne sile, kot na Koreji, ker jim gre pač zato, da imajo čim večji vpliv na Daljnem vzhodu — politični, gospodarski in vojaški, Francija si pa seveda prizadeva na vse kriplje in na vse načine, da ne bi izgubila svoje kolonije v Indokini in svojega dvomljivega »vpliva« na azijskem področju. Kakor je stanje sedaj, imajo diplomaiti na ženevski konferenci dve možnosti: ali razdelitev Vietnama na Ho Si Mlnhov in Bao Dajev ali skupno vladanje obeh y nerazdeljeni deželi. Ho Si Minh je vsekakor za edinost Vietnama in proti razdelitvi, ki bi bila trajna. O tem pričajo njegove izjave. Na demokratski način mora dobiti Vietnam tako vlado (tako pravi), kakršno «i ljudstvo samo zeli- Glede na položaj, na svoje uspehe in na razpoloženje ljudstva je očitno, da bi bil na čelu vlada on sam. »Človek, kl se blešči« Človek, pravzaprav že kar legendarni junak, ki vodi Viet-namce v borbi proti koloniali-stični politiki Francije za svobodo Vietnama, Je Ho Si Minh te ss je nekoč pisal Nguyen-ai Quoc Rodil se je 1802 na severu Vietnama. Ze njegovega očeta so Francozi preganjaH, ker ]e podpiral nacionalno gibanje, sestro so obsodili na prisilno delo, »ker Je kradla orožje za upornflkef, brata pa obsodilii na smrt, ker je upornike skrival- Leta 1911 Je dobil delo na neki francoski tovorni ladji in Kosiniinl. 1043 j« bila proglašena vietnamska republika ln njen predsednik je postal Nguyen-al Quoc, ki se je sedaj imenoval Ho Si Minh (človek, ki se blešči). Marca 1948 je podpisal s Francozi sporazum, da bodo njihov« čete ostale v bode za vso Indokino in za vse Izpod jarma kolonizator}ev prebujajoče se azijske narode. Druga svetovna vojna je pretresla ves svet in navzlic vsem nasprotnim silam vidimo, da je po vseh deželah demokracija čedalje bolj na pohodu. Tovarišu Stariču je pred meseci nesrečen slučaj raztrgal dlan ln mu trajno pokvarji dva prsta. Ker je imel naročnino za Dolenjski list v redu poravnano, mu je Zavarovalni zavod odškodnino takoj nakazal V aprilu 1954 je novomeška podr. DOZ nakazala 5000 din našemu naročniku Vinku M u-stavarju s Ponikev 67, pošta Videm-Dobrepolje. Tov. Mustaver je lani 24. novembra padel po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico in je trenutno še 100% nesposoben za delo. Na račun invalidnosti, za katero je bil kot naročnik Dolenjskega lista brezplačno zavarovan za vsoto 20.000 din, je medtem prejel 25% od zavarovalne vsote. Ostanek zavarovalnine bo pre- jel po ponovnem zdravniškem pregledu, ko bo odstotek invalidnosti dokončno določen. Poleg zanimivga branja prinaša Dolenjski list svojim bralcem tudi ugodnost brezplačnega nezgodnega zavarovanja. Edini pogoj, ki ga postavljamo našim naročnikom za to ugodnost, Je v redu poravnana tekoča naročnina za naš tednik. Ko se bo te dni tudi pri vas morda oglasil poštar in vas prosil za plačilo zapadle naročnine, nikar ne odrecite. Prosi- mo vas, da izpolnite svojo dolžnost do lis'ta, ki ga vzdržujejo vsi naročniki z malenkostno naročnino; stroški za tiskanje lista so izredno visoki in nam zaostanki neplačane naročnine delajo velike težave. Opozarjamo ,da imajo pismo-še s seboj naše posebne, zele-n o tiskane položnice, na katerih smo točno navedli vsoto zaostale naročnine za prvo pollettje 1954, zamudnikom iz leta 1953 pa tudi lanske zaostanke. Nastop mladih glasbenikov v Novem mestu Številni poslušalci, kl so 18. maja poslušali Javno glasbeno produkcijo v Domu ljudske prosvete, so vnovMS dobili potrdilo, da ima Novo mesto vzorno glasbeno solo, ki z vso glasbeno in pedagoško vestnostjo in s strokovnim znanjem vzgaja nas mladi glasbeni rod. Pred devetimi leti ustanovljena Okrajna nižja glasbena sola Je dosegla in dosega prav lepe uspehe in popolnoma upra-vlčuje svoj obstoj. Pokazalo se je, kako Je bila zamisel njenih ustanoviteljev za Novo mesto koristna in plodna. Danes šteje sola nad 100 učencev i« ima odlični predavateljski zbor. Doslej je bila vsakoletna javna produkcija učencev v toli sami. Prostor ni bil za tak večji nastop premeren, pa tudi obisk Je bil manjši, ker so prišli večinoma le starši učencev. Zato so letos javno produkcijo priredili v ustreznejšem prostom, v Domu ljudske prosvete, in jo tako spremenili v zanimiv glasbeni večer, kar je izpričal tudi obisk. Nastopili so gojenci vseh šestih letnikov — učenci violine, klavirja, čela, harmonike ln solo petja, kl so izvajali dela domačih in tujih avtorjev. Produkcija je pokazala razvoj glasbenega pouka na šoli, saj smo slišali že prav spretno izvajane točke klaviristov in violinistov starejših letnikov pa do najmlajšega violinista, kl obiskuje še otroški vrtec, pa Je vendar ves resen pogumno in prisrčno »operiral« s svojim lokom. Uvodno besedo o namenu glasbene šole ln o velikem vzgojnem pomenu glasbe je spregovoril ravnatelj glasbene šole Drago Sproc, ki res vzgledno vodi svoj zavod, priljubljen pri učencih in učiteljskem zboru. , Za zaključek je zaigral zbor violin glasbene sole. Poslušalci so s ploskanjem bogato nagradili mlade glasbenike in jim tako dali novih pobud za še prizadevnejšl študij težke, pa tako plemenite glasbene umetnosti. Hkrati je pa bilo to tuđi priznanje predavateljem za njihov trud, vestnost ln skrb za vzgojo našega glasbenega naraščaj a. S. Ker je bila cerkev premajhna, jo je župnik spustil v zrak »Slovenski vestnik« kl Izhaja v Celovcu, je prinesel nedavno tole vest: Marsikdo bo mislil, da pretiravamo aH da pišemo neresnične stvari Toda stvar je „Revček Andrejček" v Stopičah Prijetno presenečenje so pripravili zadnjo nedeljo marljivi člani KUD v Stopičah- Čeprav se igralska sezona že močno nagiba h kraju, so navzlic raznim težavam (majhen, zasilen oder, Stopičant so pokazali na nedeljski predstavi dobro igro; nekaj igralcev — Andrejček -Miha Žagar, Hrastar - Franc Turk, Marička - Marija Jenko, France - Slavko Bohte, Nosanka Nižja gimnazija v Stopičah pod Gorjanci; v načrtu Je dograditev še levega trakta stavbe* ki bo po končanih delih ena najlepših šol na Dolenjskem obilica dela na kmetijah itd-), dobro pripravili in odlično zaigrali ljudsko igro Revček Andrejček v režiji požrtvovalne šolske upraviteljice Fanči Novakove. Skoraj 300 ljudi se je nagnetlo v največji šolski razred starega dela šolske stavbe, ki s hiš i hkrati za gledališke predstave. Mnogi so morali oditi domov, ker ni bilo več prostora. Kako so ljudje žejni kulturne hrane, je obisk na nedeljski prireditvi znova pokazal. Kulturno-umetnlsko društvo »Boris Kidrič* v Stopičah zasluži za svoje prizadevno delo pohvalo, saj vztrajno nadaljuje pot, ki si jo js zastavilo Ob ustanovitvi. - Miklič Marija — pa se Je z odličnim vživetjem in podajanjem prav posebno odlikovalo. Tudi hčerka Ana (Počkarjeva), Zlobec (Pavlic), Korbar (Jože Bele) in Dornik (Ivan Murn) so igrali doživeto, tako da so ljudje resnično uživali v smešnih in žalostnih prizorih te stare ljudske igre. Tudi manjša vloge so igralci dobro zaigrali; naj omenimo Jožeta Simca in Miho Možeta, Jano Novšak in Makso Vatovčevo, pa Franca Malovrha in Branka Sego. Zelo prikupno sceno je postavil n« oder predsednik društva upokojenec Novak, ki v svoji nenehni skrbi za rast stopisk« tole sploh n« pozna odmora. Predstava, katero ti Je ogledal tudi predsednik občine Gotna vas, ljudski poslanec Lojze Muren, je lepo uspela in zaslužijo požrtvovalni fantje in dekleta za svoj trud pohvalo vseh, katerim so pripravili dobro zabavo |n prijeten nedeljski oddih, -k Posnemajte 1 Izmed poStarjev, ki pobirajo naročnino za Dolenjski Ust, nam je doslej poslal največ naročnikov dostavljač pošte v Dobrraiču, tovariš Franc Gla-van. Pridobil je 13 novih na" ročnikov in pobral tudi 3480.— dom naročnine ter jo že poslal upravi lista. Poleg nagrade, ki mu jo je poslala uprava Dolenjskega lista, se mu za pridobivanje novih naročnikov javno zahvaljuje tudi uredništvo lista. Dobro cemo, da poštarji poznajo v svojem okolišu vsako hišo in vedo tudi, kje naši ljudje še nimajo nobenega časnika. In če hoče' mo uresničiti geslo, da naj bi vsaka dolenjska hiša imela tu-dH Dolenjski list, bodo prav naši poštarji lahko storili največ za razširitev lista. „ resnična, pa naj Je Se tako nenavadna in lahko bi rekli, vsega obsojanja vredna. Pred okrajnim sodiščem v Traunsteinu na Bavarskem je narrreč pred nedavnim stal župnik iz Obereisendorf Schv/ertflrrn, ki je bil obtožen, da je samovoljno razstrelil farno cerkev. Obtoženi župnik se je zagovarjal s tem, da je bila cerkev premajhna in ni mogla sprejeti številnih Vernikov, društvo za zaščito spomenikov pa da ni dopustilo, da bi cerkev povečali, ker je spadala pod zaščito spomenikov, saj je bila zgrajena leta 1429. Sodišče je izreklo nerazumljivo milo kazen ln obsodilo razstrelje-valca starega kulturnega spomenika na dva meseca zapora pogojna Mežnar, ki je župniku pomagal pri nekulturnem poslu, je dobil mesec dni zapora in mora plačati 300 mark kazni, rredtem ko je župnik obsojen na plačilo 500 mark odškodnine. Ne glede na to, da bi drugod kaj takega imenovali vsaj bo-goskrunstvo, pa je izrečena kazen neverjetno nizka tudi v civilno-pravnem oziru, saj je predmetna cerkev predstavljala kulturni spomenik, star več kot pet stoletij. Hkrati pa je tako simbolična obsodba nedvomno tudi nevarna vzpodbuda za podobne primere. Zanimivo bi bilo vedeti, če se namerna razstrelitev hiše božje (v mirnodobnem času in ne v teku vojaških akcij!) tudi po cerkvenem pravu tako milo kaznuje. OKROGLE BODIČASTE Se ni zrela Ravnatelju norilnice sta MŠll iz sobe dve papigi, rdeča in zelena, ter zleteli no drevo. Pa zaprosi ravnatelj nekega, ne prehudega bolnika — norca, naj mu papigi ujame. Bolnik spleza med veje, pograbi rdečo papigo in jo prinese. »Najlepša hvala,« pravi ravnatelj. »Kje imate pa zeleno?« Bolnik debelo pogleda in odgovori očitajoče: *Hm! Nje pa res nisem mogel odtrgati, ko je ie zelena!* pokora, pa ne užitek Misijonar je dobil v precep zamorskega poglavarja in ga karal: »Vidiš, Bombo, ni lepo, da imaš v koči šest žen. Kot dober kristjan bi moral biti vzgled svojim podložnikom in se odreči tem pretiranim zem-skim užitkom.« »Kaj praviš?« se je začudil Bombo. »Ali belci res mislite, do je užitek za moža, če ima v koči šest žen? Joj, kako ste neumni.« Za lepoto 1» zdravje samo krema i proizvod tovarne »ZLATOROG« — Maribor I — Kako lepo ln koliko vadi vaš mali! Ali mu to ne povzroča težav? — Njemu ne, peč pa meni In sosedom... STANE GABROVEC: a NAJSTAREJŠA ZGODOVINA DOLENJSKE Na drugI strani pa so v tem času nekatere dežele že prestopile mejo prazgodovine in postale zgodovinske: iz Egipta in Sprednje Azije poznamo iz tega časa že tudi pisan* spomenike, vemo že za imena ljudstev in kraljev, za vojske in vojskovodje. Ta doba spada časovno med 3000 in 2000 pr. našim štetjem. Sedaj imamo že samo 200 prehodnih let — nič več 5000 kot na prehodu iz paleolita v neolit — to je čas takoimenovane bakrene dobe ali, kot jo danes pravilneje imenujemo, neolita. Nato pa se uveljavi kovina: najprej bron (od 1800 do 1000 bronasta doba), kateremu se pridruži okrog leta 1000 še železo (železna doba). Ta traja v bistvu še danes, če ne stojimo sedaj za bodočega zgodovinarja že na pragu atomske dobe, kdo ve? Le da nam danes novo izumljene kovine in elementi več ne označujejo časa. Zato govorimo o železni dobi le v prvem tisočletju pr. n. š., torej vse do časa, ko našo zemljo zasedejo Rimljani in vstopimo tako v krog zgodovinskega dogajanja, torej v čas, v katerem se že tudi našega ozemlja dotaknejo prva pisana poročila, če izvzamemo le skromne notice starejših grških zgodovinarjev. Tudi sedaj so poročila še skromna, zato si nvvramo še vedno bistveno pomagati z arheološko metodo, vendar smo že v sklopu Imperija, ki je globoko zgodovinski.. Zaradi lažjega razumevanja naj še omenim, da imenujemo starejšo železno dobo (1000—400) pri nas halštatsko, po važnem najdišču Hallstatt v Avstriji, in mlajšo že- lezno dobo (400—0) pa latensko, po najdišču La Tene v Švici. Ta skromni časovni okvir nam j* potreben, da v nJem laže razumemo najstarejše dogajanje na Dolenjskem. Tako se na eni strani zavemo časa, v katerem je bila Dolenjska še pusta ln prazna, dasi Je drugod že prebival človek, ln na drugI strani se posebej zavemo časa, ko Je Dolenjska predvsem močno obljudena, tako močno kot komaj še kje drugje v prazgodovinski Evropi 8TAROKAMENA DOBA NA DOLENJSKEM Paleollt pozna Dolenjska zaenkrat le skromno. Vendar ne moremo trditi, da ni človek že tudi takrat bival v večjem številu na Dolenjskem. Paleolitska veda Je namreč še zelo mlada in pri nas šele neumorni profesor Srečko Brodar odkriva najstarejšega prebivalca na Slovenskem. Prof. Brodar pa je tudi na Dolenjskem, In sicer v Kostanjevici, odkril ostanke, ki nam jih je zapustil paleolitski človek. Kostanjeviško najdišče Je bilo na prostem in ne v Jami, kakor je večina paleolitskih najdb. Drugo najbližje paleolitsko najdišče, Njivice pri Radečah, spada že v Posavje. Da nam ie tudi kaka dolenjska Jama pripravlja veselo presenečenje, sem prepričan. Treba bo le, da Jih kdaj obišče prof. Brodar ali pa njegovi mladi pomočniki. DOLENJSKA V Ml, A DOK A MENI IN BRONASTI DOBI Tudi iz rruadokamene dobe ntrnamo na Dolenjskem nobenih ostankov. Neolitske kultur« so polje-deljske, tedanji človek Je iskal širokih plodnih ravnin. Teh mu Dolenjska nI mogla dati, zato ni čudno, da imamo prvo neolitsko postojanko že v ravninskem predelu, v ravnini Save. To je Ajdovska Ja- ma pri Krškem, ki Je hkrati edina do sede) re« i gotovostjo izpričana neolitska postojanka v Sloveniji. Neolitske postojanke na Slovenskem naštevamo običajno na Ljubljanskem barju, toda te so ▼ resnici mlajše, že lz časa prehoda neolita v bron ln zgodnejših bronastih dob. Tedanji neolitski prebivalci so še pred indocvropejci ln kažejo resno dokaj pisano podobo. V velikih sosednjih neolitskih najdiščih v Bosni Imamo, sodeč po glinastih človeških figuricah, kl so bile tam najdene, celo primesi črnBklh ras. Skromni ostanki lz Ajdovske Jame še ne dopuščajo za sedaj večjih zaključkov. Tudi prebivalcu Ljubljanskega barja še nismo našli sorodnikov na dolenjski zemlji, ki spada v območje Dolenjskega muzeja. V ta čas sodijo kamenite osti lz kresllnlka oz. kremen Jaka, ki so bile najdene v St. Jerneju na Dolenjskem. To so najstarejši predmeti, ki vam jfh lahko pokaže Dolenjski muzej (prva omara na levi). Kultura Ljubljanskega barja, sestra Slavonske kulture, kl pozna svoja velika najdišča na vzhodu (Vučedol, Sarvafl, Hrustovača pečina itd.), dasi Se globoko prazgodovinska, Je vendar še odraz dogajanja, ki ga lahko imenujemo zgodovinsko. Nastala Je v času, ko so se prva ahajska plemena naselila v Grčijo. dolenjska tik pred prihodom ilirov Tudi selitev Dorcev na Jug Je v sklopu velikih svetovnih premikov, kl Jih Je naše slovensko ozemlje občutilo. V ta čas, torej okrog 1200 pred n. I-, spadajo velike depojske najdbe iz Crmošnjic, Jur-k3 vasi itd., kl jih delno prav tako vidite v Dolenjskem muzeju. Kaj so to depojske najdbe? V našem nemirnem Basu Je to lahko razložiti. Zamislite se v čas pred 10 leti! Živeli ste morda na osvobojenem ozemlju, bližala se Je nemška ofenziva, Bovražnika niste imeli volje čakati, treba je bilo bezati. Svoje dragocenosti niste mogli vzeti s seboj, sovražniku jih niste hoteli prepustiti in tako ste jih na hitro zakopali z upanjem, da se zopet vrnete. Kdo ve? VI ste se morda res vrnili, toda koliko je takih, ki se Jih ni vrnilo nikdar več, zaklad je ostal pozabljen v zemlji. No, za tiste čase so bili zakladi dragoceni kovinski predmeti lz brona: sekire, meči, srpi. Tudi tedanji prebivalci so Jih v hitrlcl zakopali, toda vrnili se niso nikdar več. Take zakladne najdbe, alt kot Jih Imenujemo s tujko, depojske, so vedno znak težkih, nevarnih časov in velikih zgodovinskih sprememb. Bilo Je tako pred 3200 leti kot pred desetimi. kaj NAM POVEDO O ILIRIH GRŠKI IN RIMSKI ZGODOVINARJI? Neposredno po Času teh depojskih najdb naselijo Dolenjsko Iliri. Dolenjska zemlja sprejme Kprobi-valce, kl so Ji ostali do konca zvesti. Na njej so se, lahko rečemo, rodili kot narod, dosegli svoj višek — gospodarji stlškega gradišča so bili še mogočnejši kot pozneje gospodarji stlškega samostana — in šli ▼ letih 8—9 po n. š. tudi v brezupen upor proti tedaj najmogočnejšemu rimskemu cesarstvu. Če sem rekel. Šil skupaj na upor. Je v tem dejstvu tudi dokaz, da so se dejansko več ali manj čutili kot narod. Sodobni in poznejši rimski zgodovinarji nam dajejo preskromne podatke, da bi o njih dobili zaključeno, celotno podobo. DOLENJSKA — ILIRSKA ATIKA Vseh podatkov, ki Jih dajejo antični pisatelji o Ilirih, na tem mestu ne morem naštevati, gotovo pa Je, da so bogatejši arheološki viri, to je Izkopani ostanki, iz ilirske preteklosti