OBRTNI VESTNIK STR0K0VNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI »OBRTNI VESTNI K«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE. IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCljE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO. II ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // PRISPEVKI SE NE HONORIRAJO. // IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOV il »OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. H UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠTEV. 4. TELEFON 35-23. // PONATISI DOVOLJENI // Z NAVEDBO VIRA. // OGLASI IN MALI OGLASI PO STALNEM CENIKU. // XXII. LETNIK. V LJUBLJANI, 1. JANUARJA 1939 ŠTEV. 1. Srečno t&ovo leta 1939 želita svojim naročnikom, eitateljens in insereaitom uprava in uredništvo »Obrtnega Vestnika” V novo leto Lepa je navada, da si ob vstopu v Novo leto voščimo med seboj. Brat bratu, prijatelj prijatelju, tovariš tovarišu si iskreno in odkritosrčno podajata roke in si poželita za nastopajoče leto drug drugemu srečo in zadovoljstvo, uspeh in zdravje, ki je vir vsega. Ni samo akt čuta in dolžnosti tako novoletno voščilo, v njem se zrcali globina srčne omike in poštenja. Vse najboljše in vso srečo govori jezik, a kaj pa srce...? Jeli ono tudi v resnici prežeto odkritosrčne želje, ki naj bi zvenela v vsakem voščilu? Današnje dni, ko je borba za naš vsakdanji kruhek tako težka, ko lastni materializem prezira skoroda vse srčne dobrine, bi se morala zrcaliti v vsakem voščilu ljubezen do bližnjega. Pošteno in odkritosrčno naj bode tudi to naše voščilo! Dovoljen naj mi pa bo še preje bežen pogled na minulo leto. Bilanca tega leta je za obrtnika sicer pestra, a uspeh, ki bi mu ga morali roditi vsi njegovi napori je malenkosten in nezadovoljiv, 'zgladiti se pač ne da tako na hitro vseh pretresljajev, ki so začrtali v polpretekli dobi globoke rane v našo obrtniško delavnost. Zle posledice medsebojnega nezaupanja, cepljenja sil in omalovaževanje skupnega dela nam boljših uspehov in sadu pač nuditi ne morejo. Ali res še niso spregledali rnnogi naši tovariši, da ta pot ni prava, da na ta način ne morejo pričakovati uspehov in niti ne lastnega gospodarskega zboljšanja. Vsi stanovi okoli nas so se že povezali v močne borbene in odporne skupine, le obrtnik naj bode še razdeljen? Gotovo drugim v korist samemu sebi ne! Danes ni čas, da se prepušča množica negotovosti. Pritegniti se mora ves stan k složnemu in skupnemu delu. Široko je torišče dela, ki nujno kliče po delavcih, ki bodo prinesli nove volje in duha. Ne odrekamo nikomur pravice do tega dela, a če se ga lasti potem so potrebna tudi dejanja! Kolo časa se vrti brez pre-stanka in vzporedno ž njim mora teči tudi naše delo. Niti za trenotek ne smemo prestati z delom za našo strokovno naobrazbo, za našo tehnično izpopolnitev, za gospodarsko izboljšanje našega položaja. Naš klic naj ne preneha v doslednem opozarjanju na nas samih in na važnost našega stanu! Zgodovina še ne pozna slučaja, ki bi prinesel koristi onemu, ki je čakal prekrižanih rok, da se mu je izboljšal njegov gospodarski položaj in tudi mi obrtniki ne bomo nikdar uspeli, dokler ne bomo zavrgli raz sebe krinko laži tovarištva in poprijeli z združenimi močmi za skupno in složno delo. Vsak je sam svoje sreče kovač! Bodimo tudi mi kovači naše obrtniške sreče! Vsi, pa prav vsi in brez vsake izjeme zavrzimo vse predsodke, ki nas še danes odvračajo od našega skupnega dela. Naš uspeh je naša dobra in poštena volja pomagati skupnosti in preko nje samemu sebi! Nobeden ne bo utrpel škode, vsi bomo imeli vsega dovolj in tudi dela, ki bo bogato oplojal naše gospodarstvo in zboljšal slehernemu stanovskemu tovarišu njegov življenski položaj. Novo leto naj prinese vsem našim stanovskim tovarišem zavest skupnosti in dobre volje za svojo stanovsko samopomoč! Otresimo se zle zavisti do svojega stanovskega druga, ki mu podjetje uspeva vsled njegove marljivosti in strokovne naobraženosti. Tudi mi bomo zaznamovali napredek v svojem obratu, ako bomo s podvojeno dobro voljo podkrepili svoje delo! In prav tudi Novetizacija zakona o obrtih Vprašanje o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona še vedno ni rešeno. Obrtniške organizacije so postavljale od leta 1932 cla^ije, ko je zakon o obrtih dobil zakonsko moč, to vprašanje v prvo vrsto svojih stanovskih zahtev. Mnoge odredbe tega zakona se v praksi niso mogle izvajati vsled velikih razlik z prejšnjimi obrtno pravni' mi predpisi v raznih delih države. Pokazala se je huda potreba, da se poedi-ne odredbe v tem zakonu dopolnijo, predrugačijo, boljše stilizirajo ali pa sploh odpravijo. Tudi ministrstvo se je kmaitu prepričalo, da odredbe v tem zakonu ne odgovarjajo potrebam v gospodarstvu, in da naleti strogo izvajanje zakona v življenju (v praksi) na nepremostljive zapreke. Odločilo se je, da vse nedostatke zakona odpravi z no-velizacijo. Ministrstvo je v ta namen leta 1934. pozvalo vse gospodarske institucije in tudi Zbornice, da čim-čimpreje zberejo material za izdelavo načrta zakona o spremembah in dcpol" nitvah zakona o obrtih. Res je bi‘a izdelana leta 1334 na konferenci v Ljubljani končna redakcija predlogov, tako, da je bil ministrstvu poslan enoten predlog sprejet od vsega obrtništva v državi. A o novelizaciji ni bilo kljub urgencam od vseh strani nobenega glasu. V začetku leta 1938 je ministrstvo trgovine in industrije poslalo vsem zainteresiranim institucijam v pretres svoj načrt zakona o spremembah in dopcl" nitvah Obrtnega V^akona. Zbornice so ta načrt poslale vsem združenjem in v kratkem času je bilo vse obrtništvo informirano o vsebini te novelizacije. V tem načrtu manjka mnogo pred--logov iz enotnega predloga, ki ga je obrtništvo poslalo leta 1934 ministrstvu za trgovino in industrijo. Na drugi strani pa predvideva ta načrt mnogo koristnih in važnih sprememb in dopolnil tega zakona, ki niso bile predlagane od zbornic, a so za oortniški stan sprejemljive. Seveda pa ne manjka v načrtu tudi takih predlogov, ki so za obrtništvo nesprejemljivi. O vsem tem se je že mnogo razpravljalo' na obrtnih skupščinah in konferencah, pa tudi tisk je posvečal temu vprašanju dovolj pažnje. Naglasiti moramo, da so vse Zbornice takoj po sprejemu tega načrta ukrenile vse potrebno, da se bodo- izpolnile vse upravičene zahteve obrtništva. Ponovno se je zbralo od vseh strani gradivo z predlogi, ki so se obširno obravnavali na skupnih zborničnih konferencah. Konferenca Zbornic je pooblastila Zbornico v Zagrebu, da izdela skupen predlog o spremembah in, dopolnitvah zakona o obrtih in to na osnovi predlogov, ki jih je izneslo celokupno obrtništvo iz vse države. Seduj je ministrstvu predložen ponovno enoten predlog za spremembe in dopolnila zakona o obrtih. Vse je vzeto v obzir, vsi zdravi in za obrtniški stan koristni predlogi so zapopadeni v načrtu. Vrsta je sedaj na ministrstvu, da te predloge osvoji in rednim potom uzakoni. Obrtništvo Jugoslavije pa zahteva, dai se čimpreje izda zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obrtih in to na podlagi predlogov, zaprepadenih v načrtu, ki ga je do podrobnosti izde' lala Zbornica v Zagrebu na pobudo vseh obrtnih zbornic v državi. Važno! Naročnina za »Obrtni Vestnik” v letu 1939 znaša din 40. Vsak naročnik in redni plačnik je zavarovan za slučaj nezgode v višini din 5<400n>. NAROČNIKOM »OBRTNEGA VESTNIKA« SPOROČAMO SLEDEČE: Da se izognete pogostemu plačevanju in neprijetnim opominom vam v vašem lastnem interesu svetujemo, da nam po priloženi položnici čim preje, najkasneje pa do konca januarja nakažete celoletno naročnino za leto 1939 v znesku din 40.—. Istočasno nam blagovolite nakazati tudi morebitni zaostanek na naročnini. — Uredništvo »Obrtnega Vestnika« bo odprlo v svojem glasilu stalno rubriko z imeni rednih plačnikov in zavarovancev. V to rubriko bodo vpisani po časovnem redu vplačil vsi tisti naročniki, ki bodo plačali vse morebitne zaostanke in novo naročnino za leto 1939. Kdor bo imenovan v tej rubriki, je brezplačno zavarovan pri Zedinjeni zavarovalnici v Ljubljani za din sjooo. POGOJA STA SAMO: PLAČANA NAROČNINA ZA LETO 1939 Z VSEMI MOREBITNIMI ZAOSTANKI IZ PREJŠNJIH LET IN IZPOLNITEV PODATKOV NA ZADNJI STRANI POLOŽNICE, KI SMO JO DANAŠNJI ŠTEVILKI PRILOŽILI. Izpolnite položnico takoj in nakažite denar čimpreje, ker moramo imena in podatke zavarovancev poslati zavarovalnici. ni, da iz gole sebičnosti in nepotrebne objesnosti onemogočujemo šibkejšemu tovarišu, da tudi on dobi možnost in vso pravico, do dela in zaslužka! Vsega eden pojesti kakor tudi narediti ne more! Zato naj se delo porazdeli, da bomo vsi zaposleni. Mogoče je izvesti tudi to samo nedostajati nam ne sme dobre volje. V okvirju stanovske skupnosti in delovnega okrožja našega podeželja in mest je ta naloga sicer težko — pač pa izvedljiva! Zato ob nastopu v Novo leto 1939. mi- slim, da govorim iz srca vseh onih tovarišev, ki so zavedni in dobre volje, da si med seboj voščimo iskreno in odkritosrčno, da bi v bodočem letu si obrtniki izkovali vso svojo srečo sami med seboj! Božji blagoslov naj spremlja slehernega v tem delu in izživljajmo se v mislih, da Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili! Josip Rebek Vesti zadnjih dveh testisov Francoski zunanji minister je v svojem ekspozeju o francoski zunanji politiki, ki ga je podal o priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva v poslanski zbornici naglasil, da ostane francosko-angleško zavezništvo temelj francoske zunanje politike ter je danes krepkejše kot kdaj prej. Ce bi katera izmed obeh držav postala žrtev neizzvanega napada, ji bo druga z vso svojo oboroženo silo prihitela na pomoč, ker je razmerje med angleškim in francoskim narodom tako prisrčno da sega daleč preko okvira običajnih obveznosti. Pri volitvah v prvi slovaški avtonomni parlament je dosegla Hlinkova avtoritarna stranka skoro 100°/o uspeh. Uradno poročajo, da je dobila ta stranka 98% glasov. Prvi slovaški parlament bo štel 63 poslancev, od teh je 60 Slovakov, 2 Nemca in 1 Madžar. Anglija in Amerika bosta sprejeli okrog 700.000 židovskih beguncev. Obstoji možnost, da se Židje naselijo v angleškem imperiju, kjer .nazaduje v večini dominijonov in kolonij število prebivalstva. V zadnjih 3 letih je zapustilo Nemčijo okrog 200.000, Zidov, v zadnjem času pa vsak dan približno 300—400. Židje ne smejo vzeti s seboj svojega premoženja. Anglija je izplačala CSR posojilo 10 milijonov funtov. V Prago je poslala posebnega odposlanca, da ji bo poročal o uporabi posojila. Med francoskim in italijanskim tiskom se bije vedno ostrejši boj zaradi italijanskih zahtev. Italijanski listi so objavili uradno poročilo italijanske vlade o odpovedi sporazuma s Francijo, ki sta ga svoječasno sklenila Laval in Mussolini. Sporna točka je mesto Džibuti, ki predstavlja vhod v italijanski imperij in je danes v francoskih rokah. Italija trdi, da je docela naravno, da mora Francija svoje ozemlje na tem koncu Afrike prepustiti Italiji, kar baje ugotavlja tudi angleško - italijanski sporazum, ki izjavlja, da nima Francija ob Rdečem morju več nikakih interesov. Nemčija se sicer ne more otegniti svojim obveznostim napram Italiji, toda vse kaže, da v Berlinu iskreno žele, da bi Rim svoje zahteye reduciral na tako mero, da bo mogla Francija o njih sploh razpravljati. Češkoslovaška vlada je spoznala, da ne more sama s svojim administrativnim aparatom reševati številnih vprašanj, ki so v zvezi z oskrbo beguncev. Zato je ustanovila poseben begunski institut, ki je priključen ministrstvu za socialno skrbstvo in narodno zdravje. Preskrbeti bo treba več ko četrt milijona ljudi. Z institutom bodo sodelovale tudi zasebne organizacije, ki so si nadele nalogo zbirati sredstva za podporo beguncev. Na Holandskem so pričeli z gradnjo velikanskega predora. Stroški zgrad-nje, ki bo dograjena šele 1. 1941 so preračunani nad 15 milij. hol. zlatnikov. Znižano vožnjo 50% je odobrila generalna direkcija državnih železnic v Beogradu vsem posetnikom spomladanskega in jesenskega velesejma v Ljubljani. Za spomladanski velesejem velja ta ugodnost za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, za povratek pa od 3. do 17. junija 1939. Za jesenski velesejem velja znižana voz-oziroma za povratek od 2. do 16. sep, tembra. Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XIX. mednarodnega ljubljanskega velesejma, ki bo od 3. do 12. junija 1939. in jesenske ve-lesejmske prireditve »Ljubljana v jeseni«, ki bo od 21. do 11. septembra 1939. Ivan Bricelj Gradbena delavnost v letu 1938 Bilanca ob zaključku leta bo pokazala, da je bila gradbena delavnost letos slabša od lanske. Točnih podatkov sicer za to še nimamo, vendar je že sedaj jasno, da se je gradilo letos v splošnem manj kot lani. V Ljubljani n. pr. bo znašala vrednost vseh gradbenih del okoli 33 milijonov dinarjev, dočim je znašala lansko leto okoli 36 milijonov dinarjev. Nas bo predvsem zanimalo, zakaj je bila letošnja gradbena sezona slabša od lanske vkljub dejstvu, da je bilo leto v gospodarskem oziru precej živo. Vzroki za to so različni; glavni bo predvsem ta, da so nove hiše še vedno predrage ali, da se investicije v novih hišah prenizko obrestujejo. V Ljubljani nese nova večja stanovanjska hiša 5—6%, v Zagrebu ali Beogradu pa najmanj za dva odstotka več. Ljubljana je uradniško mesto. Trgovina je ože-pokrajinskega pomena, kjer skoraj ni večjega trgovskega posredovanja za vso državo. Uradnik ob svojih prenizkih dohodkih in ob sorazmerno dragih življenjskih prilikah in potrebščinah, ne zmore še večjih zneskov za stanovanje, vsled česar se morejo oddajati le manjša, dvo- do trosobna stanovanja z mesečno najemnino 800—1300 din. Pred vojno je uradnik lahko plačeval najemnino za večja stanovanja s tremi do petimi sobami, ker so bili njegovi prejemki v skladu z njegovim socialnim položajem. Danes pa znaša njegova plača povprečno komaj toliko, kolikor znaša najemnina za stanovanje sestoj eče iz 4—5 sob. Če se bo uradniško stanje gmotno izboljšalo, bo brez dvoma mnogo več povpraševanja po večjih stanovanjih. Industrija se iz naših krajev seli na jug, kjer so eksistenčni pogoji mnogo ugodnejši. Pri nas znaša banovinska doklada 95°/o, v Beogradu pa samo 25 odstotkov. To velja za industrijo pri nas na deželi. V Ljubljani pa je sploh čudno, da more še eksistirati ob tako velikih banovinskih in mestnih dokladah in ob drugih zelo neugodnih pogojih. Industrija se vsled tega ne razvija, kaj šele, da bi mogla investirati večje zneske v nove tovarniške objekte. Centralizirane delavske socialne ustanove v naših krajih zelo malo investirajo. Skrbijo več zato, da se naši prispevki nalagajo v večji meri izven naše ožje domovine. Denar, pobran za socialne svrhe bi mogel nuditi mnogo zaslužka našemu delavcu in obrtniku, če bi ga porabili doma. Tudi glede državnih javnih del je že preveč znano, - / , * , . da se z javnim denarjem v drugih banovinah sorazmerno več gradi kakor pri nas. Letos smo izjemoma pričeli graditi v Ljubljani institut za kemijo in institut za strojništvo. Univerzitetna knjižnica je v surovem dograjena, dograjena je tudi cesta Ljubljana - Jeperca in železnica Št. Janž -Sevnica. Poleg teh je bilo še nekaj manjših državnih del. Vse to vsaj nekaj pomeni, kajti v prejšnjih letih ni država pri nas skoraj nič investirala. Za bodoče se nam obetajo avtomobilske ceste. Podaljšek take ceste od Jeperce do Nakla je že oddan, kar bo nudilo ljudem v kranjskem okraju precej zaslužka. Če se bodo državna javna dela v letu 1939 nadaljevala vsaj v tem tempu in obsegu kot letos, bomo skromni Slovenci državi hvaležni, da se je deloma spomnila tudi nas in nam nudila vsaj nekaj za to, da ji bomo še v naprej radi plačevali davke in druge javne dajatve. Za izboljšanje položaja v gladbeni stroki je nujno, da se takoj oproste še nadaljne zamrznjene vloge, da se ponovno uvede popolna davčna prostost pri novih hišah za 20 let, da se zniža mnogo v poslovni davek na vse predmete, ki zadevajo gradbeno stroko, ker ta davek podražuje nove hiše za več kakor 7°/o, da se zniža trošarina na gradbeni material (na cement, ki znaša 15 din pri 100 kg), da se znižajo razne trošarine in uvoznine, ki jih pobirajo mesta in avtonomne oblasti in da se končno izboljšajo tudi vsi drugi pogoji za ugodnejši razvoj obrta, trgovine in industrije. Dohodek državne blagajne bi se prav gotovo povečal, če bi se znižala fiskalna bremena, ker bi se gradbena delavnost zelo povečala. Zaščita gospodarja, ki je pripravljen investirati svoj kapital v nove zgradbe, bi morala biti vsekakor večja kot doslej, kajti tudi on je tisti, ki dviga našo kulturno raven in daje zaslužka delavcu in vsemu narodu. Fran Iglič Krojaška stroka v novem letu 1939 V začetku preteklega leta smo si drug drugemu prav iskreno želeli boljše dneve in ugodnejši gospodarski laz-voj, kot pa smo jih doživljali dotlej. Kljub želji po izboljšanju pa smo presojali položaj s pesimizmom, ker so nas naučile izkušnje, da se bomo pač morali okleniti gesla »pomagaj si sam, kakor veš in znaš«. Če pregledujemo položaj našega gospodarskega in socialnega razvoja smo še vedno tam, kjer smo bili pred več leti. V preteklem letu smo slavili 20-letnico obstoja naše države. Mnogo se je izpremenilo, veliko tudi izboljšalo, a za našo krojaško stroko ne moremo trditi, da bi se kazali zadovoljivi znaki izboljšanja. Nasprotno, položaj je v vseh ozirih slabši. Če danes pregledujemo zapisnike in številne spomenice posameznih združenj, naletimo na veliko več problemov in težav, ki nas tarejo in mnogokrat direktno ogrožajo naš obstoj, kot pred 20 leti. Takrat je bila gospodarska konjunktura v splošnem dobra. V živem spominu imamo še neugoden razvoj cen naših izdelkov vsled nenadne iz-premembe valute in rapidne podražitve surovin. Pri tem pa so nas še opeto-vana povišanja mezd, naraščanja režijskih stroškov in vedno večja davčna in socialna bremena tako zadela, da smo bili, kot mali obrtniki vedno v hudi borbi za obstanek. Mnogo naših tovarišev, ki so poleg svojega vsakdanjega dela in skrbi žrtvovali svoj prosti čas za dobro in napredek našega stanu, ni več med nami. Pogrešamo jih, ker manjka nesebičnih borcev. Zlasti danes je dolžnost vseh tovarišev in tovarišic, da s pomnoženo silo pomagajo v težki borbi za napredek, ker nam pričajo dejstva, da smo v težjem položaju kot kdaj koli pred osvobojenjem. Obdani smo od nešteto problemov, ki nas resno ogrožajo. Sem spadajo zlasti šušmarstvo, ki ga je že 50°/o od vseh upravičenih krojačev, nelojalna konkurenca, delavnice v kaznilnicah, družbe, gospodarske zadruge in industrijske konfekcije. Tem se pridružujejo še visoke davčne in socialne dajatve ter naraščanja režijskih "stroškov. Vsa ta dejstva nam jasno pričajo, v kako težkem položaju je danes naš obrtnik. Važno je, da si ob zatonu starega leta povemo svoje misli in izdelamo načrte o delu in nalogah, ki jih bomo reševali, da ohranimo v bodoče svojo eksistenco. Pred vsem nam prinaša novo leto razveseljivo dejstvo, da se približujemo uresničitvi zavarovanja obrtnikov zoper bolezen, onemoglost, starost in smrt. Napredek v tem socialnem problemu je delo naših združenj zlasti pa naših prostovoljnih obrtnih društev, po inicijativi Zveze obrtnih društev, ki so že leta 1927 pripravila predlog k novemu obrtnemu zakonu, ki bi naj uvedel prisilno starostno zavarovanje obrtnikov. Uspeli smo, ker smo bili vsi obrtniki v državi enotni. Naj nam bo ta primer opomin in dokaz, da ne smemo nikdar kloniti pri reševanju problemov, ki nas težko obremenjujejo. Vsa naša združenja so dolžna, da izdelajo že v začetku novega leta načrt bodočega dela. Prva in nujna skrb naj bo, da ozdravimo odprte in najbolj nevarne rane v naši stroki. Naj navedem nekaj misli, ki bi bile najvažnejše za naš stan. Odločno zahtevajmo, da se izda zakon o pobijanju šušmarstva. Strogo naj se izvaja za" kon o nelojalni konkurenci, katerega edini namen je, da zaščiti naš stan in konzumenta. Ukinejo naj se krojaške delavnice v kaznilnicah, pri samoupravah in zavodih. Uvede naj se plačevanje pavšalne pridobnine za vse kraje in vse obrtnike brez ozira na določeno število prebivalcev in obratov na pogon. Ukine naj se prevzemanje naročil in jemanje mere oblačil po trgovcih. Kdor pa doseže 60 let, naj bo davka oproščen, če dela sam ali z eno močjo. Glavno pažnjo pa polagajmo na čim večjo strokovno izpopolnitev in trgovsko izobrazbo. Ta dva momenta sta za oblačilno stroko hudo važna in potrebna. Razvoj obrta in tok časa zahtevata, da se s skupnim prizadevanjem in žrtvami kar najbolj strokovno usposobimo, da bomo laže zadostili zahtevam, ki jih prinaša bodočnost v naši stroki. Skrbeti moramo za prirejanje modnih revij, in močno propagando za domače rokodelske izdelke. V letu 1939 bo v Ljubljani tudi obrtna razstava, za katero se moramo že sedaj temeljito pripraviti. Naj se v tem primeru dotaknem našega pomožnega osobja. Bodimo inicijatorji in svetovalci in opozarjajmo vse tiste, ki so dolžni sodelovati pri delu za napredek in izobrazbo pomožnega osebja. Pomožno osebje je treba vzpodbujati in mu dati prilike za napredek njihovega strokovnega znanja. Opozarjam na okolnost, da je danes strokovna sposobnost zelo padla. V vzgojo nam je poverjena tudi mla- dina — naš naraščaj. Važno je, da to mladino pravilno vzgojimo. Zlasti jo je treba moralno dvigati, vzpodbujati k marljivemu učenju in varčevanju ter ji vcepljati veselje in ponos do izbranega poklica. Uporabljajmo izkustva, ki smo jih dobili tekom našega dela za nauk in svarilo pri nasvetih, ki jih dajamo našemu naraščaju. Medsebojno pa gojimo spoštovanje, slogo in zaupanje ter si drug drugemu pomagajmo v težavah in neprilikah. Nikar ne zavidajmo in ne prezirajmo tistih, ki so se znali gospodarsko dvigniti, raje jih cenimo in posnemajmo. Ob koncu naj navedem, da ne sma-| trate teh vrstic kot edino zveličavnih j naukov. So samo misli, zajete iz našega I dolgoletnega pokreta, ko hočemo z last-! nimi nasveti pomagati pri reševanju i obrtno-gospodarskih vprašanj in dvigniti obrtni stan do tiste veljave,, ki jo po svojem delu in trudu zasluži. Želimo, da bi bilo delo v obrtniških organizacijah v novem letu čim živahnejše in uspešnejše. Vsem tovarišem in tovarišicam pa voščim srečno, zdravo in uspešno novo leto. Odmera pridobnine za 1. 1938 bo veljala tudi za 1. I939 Te dni je ministrstvo financ preko Avale sporočilo naši javnosti, da je na podlagi čl. 125. zakona o neposrednih davkih odločilo da se pridobnina onim davčnim zavezancem, katerim je bila za leto 1938. že definitivno odmerjena, za leto 1939 ne odmeri na novo, tako, da bo odmera za leto 1938 veljala tudi za leto 1939. Ministrstvo v svojem komunikeju samo navaja, da je hotelo s tem po eni strani razbremeniti davčne uprave, na drugi strani pa ustreči željam davkoplačevalcem, ko so želeli, da se odmera davkov nekako stabilizira. Za davčne uprave je v sedanji preobremenitvi ukrep ministrstva financ bistvena olajšava. Pa tudi davkoplačevalci — vsaj večina — bo ziadovoljna, da jim za leto 1939 ne bo treba vlagati prijav in zopet skrbeti, kako bo odmera izpadla. V tem oziru je značilna zahteva trgovstva na letošnjem kongresu trgovcev v Ljubljani, da se odmeri pridobnina vsaka tri leta. V debati se je ta zahteva utemeljevala s tem, da bi tako vsakdo v naprej vedel, koliko davka bo moral plačati. Na ta način bo, kakor rečeno, postreženo večini davkoplačevalcev. Da bi se pa mogle upoštevati tudi izpremembe v dohodkih, ki so mogoče navzdol in navzgor, je ministrstvo odredilo, da imajo davkoplačevalci, katerih dohodki so v letu 1938 izdatno padli, pravico, da vlože prijavo tudi za leto 1939 in prosijo za novo odmero. Prav tako se bodo upoštevali tudi znatnejši poviški dohodkov s tem, da bo davčna uprava pozvala davčne zavezance, katerih dohodki so se znat nejše povišali, da vlože prijave. Komunike ministrstva financ ne navaja, kdaj bo finančna uprava smatrala, da se dohodki znatnejše zmanjšajo ali znatnejše zvišajo. Ko se je v letu 1936 odložila odmera zgradarine, se je smatralo, da se je dohodek bistveno zmanjšal, če je bil vsaj za 25°/o manjši od dohodka v prejšnjem letu. Enako se je smatralo tudi povečanje za znatnejše, če je to povečanje znašalo najmanj 25“/o dohodkov prejšnjega leta. Takrat so se hišni posestniki pritoževali, da bi morala biti za znižanje druga mera. Vsak hišni posestnik naj bi imel pravico zahtevati novo odmero že, če se je najemnina znižala za 10°/o. Če bo tudi pri pridobnini ministrstvo zmanjšanje in povečanje dohodkov, ki dajejo pravico do nove odmere, tako tolmačilo, je pričakovati, da se bodo vlagale pritožbe posameznikov iz vrst trgovcev, industrijcev in onih obrtnikov, ki pridejo za to odredbo ministrstva v poštev. Obrtnikov je v naši banovini po zadnjem davčnem predpisu 19.394. Od teh jih plačuje pridobnino pavšalno 11.838 in po oceni le 7.556. Takozvanim pavša-listom že sedaj ni treba vlagati prijav; odredba ministrstva financ pride torej v poštev pravzaprav le za dobro tretjino obrtnikov. Marsikateri obrtnik bo s to odredbo že zaradi tega zadovoljen, ker mu ne bo treba vlagati prijave, jo pojasnevati in hoditi pred davčni odbor ali celo vlagati pritožbo. Marsikdo pa bo zopet prizadet, če so se mu dohodki bistveno znižali, pa tega ne bo mogel dokazati. Ti primeri sicer ne bodo pogosti, vendar pa jih bodo prizadeti težko občutili, če se vprašanje pravice do nove odmere ne bode uredilo na zadovoljiv način. j Izgleda, da oni, ki bodo upravičeni vla ganja prijav za pridobnino, ne bodo tu-: di istočasno upravičeni prijav za prometni in luksuzni davek, ker bodo morali te prijave vendarle vlagati. V tem j pogledu bo ministrstvo financ še izdalo | natančnejša navodila, ki jih bomo pravočasno objavili. Razno Velesejem v Milanu. XX. prireditev milanskega velesejma bo od 12. do 27. aprila 1939. Za posetnike velesejma, zlasti pa tudi za razstavljalce bodo dovoljeni veliki popusti na železniških tarifah. Milanski velesejem je velike važnosti za gospodarske kroge dravske banovine, zato opozarjamo na to prireditev že sedaj zlasti tvrdke, ki bi hotele na sejmu razstaviti vzorce svojih izdelkov. Velesejem v Plovdivu. Pomladanska prireditev velesejma v Plovdivu (Bolgarija) se bo vršila od 10. do 23. aprila 1939. Za prevoz blaga, kakor tudi za posetnike velesejma, so dovoljeni znatni popusti na tarifah, tako bolgarski železnic, kakor tudi železnic drugih držav. Širite ,,OBRTNI VESTNIK«! Vsi službodajalci, ki imajo služkinje (stalne postrežnice) morajo do 31. I. 1939. nabaviti za nje davčne karte. Karte se dobe pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5/II. soba št. 9. in stanejo 52.— din. Istočasno se plača tudi prispevek za bednostni fond. TVRDKA LJUBLJANA — MESTNI TRG 17 se preseli s 1. februarjem 1939 v nove poslovne prostore hotela „Slon“ Radi preselitve znatno znižane cene Velika zaloga in izbira draguljev (juvelov), ur, zlatnine, srebrnine, jedilnega pribora vseh vrst, kovinskih umetnin itd. NAKUP ZLATA IN SREBRA PO NAJVIŠJIH CENAH Dopisi Sedanji čas in obrtniški naraščaj Le >-*• OP O 3 P ct> o 3 C/D CD O o< CT CD < b-t ® o o 2: r-h 3 CD CD „ Cn 3 ►i M i| CL® i-.. P OP o< N 0~ >3 3 p! h s O o<< ‘N3>tj 3.2? ■ tt 5 o O o co o a> 3 n goo n p • 3 P O P* 3 * Srš« § §< g. 3 2-3, 3.S d P o<<© 3 p P N 2. p C/d rt- O C O c^< »»■«« o: era -C P 3 CL 05 3 5:o 3 S 05 p -s < O P n< H 3 O <5 3 p O P <—• N O 3 _ p fj 3. O A P , C/D n a. co r+‘ 5« o *"* < % p 5 B. p ST >p o št 2. O < p ,® 3 o> H 3 S *r, o ® p I. O O (0 ■o N p < p H O a < 03- 3- 2. 3 “ O • 3.r § §* o <—» CD O 2 fD) CO "2! p P 2^§ re < i-j P . N Cj-tJ £ *■* cl m — a. >p 2L p 3 £? o' o.*-- p •o s-e i. 2-o N N< p S £ p o N P ff oa P N P < P Oi CL I E P t- a> &3 3 P CFQ P sr B cr o K O cr a o < CD B cr p* CD O CD B cr S N D) V 0)' X D) < O 0< p (0 D O < -D P 0< P D □ P -I O cx 3 N P «a O cr =3 < CD (0 r+* 3 X ZEDINJENA ZAVAROVALNICA D. D. FILIJALNA DIREKCIJA ——•———— v Ljubljani .. Zavarovalna polica za primer smrti zaradi nezgode 14 •1 is m •s > fii S | ‘§I č N ISlaročnik »Obrtnega Vestnika« (ime in priimek): Datum rojstva: Poklic: Bivališče: Zadnja pošta. je zavarovan s to polico za Din 5 (pettisoč dinarjev) za Čas od 31. decembra 1938 do 31. decembra 1939 na podlagi splošnih pogojev, dokler ima naročnino za »Obrtni Vestnik« v redu plačano (glej § 4 splošnih pogojev). iČDltolA ZAVAROVALA Fftijakra .direkcija čitajte splošne pogoje za zavarovanje na drugi strani! Uradni predlogi iti odredbe PREDLOG O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI TAKSNEGA PRISTOJBENIKA ZBORNICE Po sklepu zborničnega predsedstva in soglasni odobritvi zborničnega finančnega odbora je treba za dosego proračunskega kritja in za pridobitev sredstev za pospeševanje turizma povečati, izpremeniti in dopolniti nekatere postavke sedanje tarife zborničnih taks. Predsedstvu je stavil v to svrho že konkretne predloge gostinski odsek, ki želi s povišanjem taks na nekatere vrste potrdil po § 95./5 zakona o obrtih ustvariti nove vire dohodkov za pospeševanje turizma. Po teh predlogih naj bi se povišale takse za vsa potrdila, ki se pobirajo za gostinske obrate sploh in za potrdila za avtotaksije, avtobusna podjetja in avtoprevozništvo. Povišek naj bi znašal 100 din, v krajih, ki so za naš tujski promet posebno važni pa din 200.—. Poleg tega pa predlaga zbornični urad uvedbo novih taks za novo vpeljana potrdila, katera izdaja zbornica, ki poprej niso obstajala in jih zato sedanja tarifa tudi ne vsebuje in sicer: 1. Za znižanje prispevka v bratovsko skladnico pri uvozu koksa. 2. Za dobavo industrijske soli. 3. Za trošarine prosto nabavo raznega trošarinskega blaga. Dosedaj so vsa taka potrdila spadala me razna potrdila in je znašala taksa za ta potrdila din 25. Zato predlaga: Zbornična taksna tarifa se izpremeni in dopolni kakor sledi: »V oddelku I. se točka 6. izpremeni in glasi: Obrti, za katere je potrebna dovolitev in sicer: a) hoteli din 600.—, b) kavarne din 600.—, c) avtomati din 600.—, č) restavracije din 400.—, d) ostali gostinski obrati din 300.—, e) bančni, menjalski in zavarovalni' posli din 1000.—, f) tiskarski, litografski in ksilograf- ski obrti, kolikor nimajo industrijskega značaja din 300.—, g) pogrebni zavodi din 500.—, h) obrti, navedeni v § 60. zakona o obrtih: 1. pod št. 1—4, 6, 8—21, 23, 26, 29, 30 in 31 din 250.—. 2. pod št. 25 in 27 (izvzemši izvošč-ke in nosače) din 350.—, 3. ostali v tem § naveden obrati din 100.—. Taksa od a)—d) se poviša za nadaljnjih din 100 za potrdila gostinskih obratov v krajih oziroma mestih: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Bled, Jesenice, Jezersko, Rogaška Slatina, Rimske Toplice, Laško, Slatina Radenci, Kranjska gox-a, Rateče, Bohinjsko jezero, Radovljica, Kamnik in Dobrna. Taksa se pobira posebej za vsak prijavljen obrat, ki je zgoraj naveden.« II. V oddelku III. se za točko 8 b) uvrsti točka 8 c), ki se glasi: »8 c) Potrdila za dosego znižanega prispevka v bratovsko skladnico, potrdila za dobavo industrijske soli in za trošarine prosto nabavo raznega trošarinskega blaga: a) za pošiljke od 10 do 15 ton din 40.— b) za vsakih nadaljnih 15 ton din 10.—. c) za pošiljke izpod 10 ton din 25.—. IZDELOVANJE SNEGOBRANOV Radi delokroga stavbnih ključavničarjev, odnosno kleparjev glede izdelovanja snegobranov je obrtni odsek TOI v Ljubljani zavzel sledeče načelno stališče: Pri snegobranih gre za delo v železu ali v močnejši črni pločevini, kjer prihaja v poštev tudi kovanje. Po tehniki dela, kakor tudi z ozirom na materij al, spada tako delo v delokrog ključavničarskih mojstrov in ne kleparjev, katerih delo se v bistvu omejuje na delo v beli pločevini. Pač pa imajo kleparji pravico, da snegobrane, ki jih izdelajo upravičeni ključaničarski mojstri, pritrdijo na streho. Širite »OBRTNI VESTNIK«! B TRANSMISIJE RAZNI STROJI — STROJNI DELI — VODNE TURBINE — ZATVORNICE — MONTAŽE — POPRAVILA — NAČRTI STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR ♦ LJUBLJANA-ŠIŠKA Jernejeva c. 18., tel. 45-60 ♦ ZOBMI RTELJE - ORDIMRCIJR DENTIST BEVC JOŠKO Ljubljane, Gosposvetska 4 (y hiši kjer je apoteka Kuralt) Telefon 32-96 Ordinira: za zobozdravstvo in zobotehniko, od 9—12.30 in od Z—5.30. Ob sobotah le do 4 pop. Po dogovoru se sprejema tudi izven teh ur. Cene so zmerne — vsem dostopne. — člani Zveze obrtnih društev imajo še poseben popust! Izpolnite, odrežite In shranite! Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje. I. Kdo je zavarovan? § i. Za Din 5000.— je zavarovan pri »Zedinjeni zavarovalnici d. d.« v Ljubljani vsak naročnik »Obrtnega Vestnika«, ki utrpi nezgodo pri izvrševanju svojega poklica, ali Izven poklica in ima ta nezgoda za posledico smrt takoj ali tekom šestih mesecev od dneva nezgode. Kot nezgodo je smatrati vsak zunanji dogodek, ki je neodvisen od volje zavarovanca in ki nenadoma zunanje mehanično učinkuje na telo zavarovanca. Nezgoda mora biti kot taka zdravniško ugotovljena. Za nezgodo ni smatrati dogodka, ki ga je zavarovanec povzročil svojevoljno ali lahkomiselno, ali ko se je zavestno podal v življenjsko nevarnost. Zavarovanje velja za vso Evropo, vštevši tudi vožnje na potniških parnikih na rednih progah med evropskimi pristanišči in na rednih progah med evropskimi pristanišči in pristanišči v Afriki in Aziji, ki leže ob Sredozemskem ali črnem morju. II. Zavarovane in nezavarovane nezgode. § 2. Kot nezgode veljajo tudi: 1. Zastrupitve ran, ako je bila infekcija povzročena po vidni zunanji nezgodni poškodbi, tako da je infekcijska snov prešla v telo po rani, povzročeni vsled nezgode. 2. Ožganje po ognju ali po jedkih kislinah, poškodbe po električnem toku, nezgode zaradi uhajanja plina. 3. Posledice elementarnih naravnih dogodkov, kakor so strela, orkan itd. Le nezgode ob potresu ali vulkaničnem izbruhu 30 izvzete. i 3. Za nezgodo ni smatrati: 1. Vsakovrstna obolenja in bolezenske pojave. 2. škodljiva vplivanja na zdravje po luči, temperaturi, vremenskih vplivih, po solnča-rici in po kapi. 3. Telesne poškodbe po rontgenovih, radijskih, višinsko solnčnih In umetnih ali drugačnih žarkih. 4. Telesne poškodbe po trajnih in ponavljajočih se naporih in uporabljanju telesnih sil. 5. Telesne poškodbe zaradi raznih zdravstvenih ukrepov in zaradi operacij, ki jih je zavarovanec sam izvršil na svojem telesu ali sl jih dal izvršiti. § 4. Pravico do odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja imajo le oni naročniki, ki so poravnali naročnino vsaj za ves čas do 14 dni pred nezgodo. Za nove naročnike stopi zavarovanje v veljavo šele s trenutkom ko je bila naročnina vsaj za 3 mesece vnaprej plačana, i 5. Ako se je zavarovanec zavestno podal v življenjsko nevarnost ali lahkomiselno ali svojevoljno povzročil nezgodo, zavarovalnica za tako nezgodo ne jamči. Ravno tako tudi ne jamči za nezgodo, ki se je pripetila: pri vstajah, pri javnih nemirih in neredih, za časa vojnih dogodkov, v pretepu, pri kaznivih dejanjih, ki jih je izvršil poškodovanec sam ali z njegovo vednostjo ali privoljenjem kaka tretja oseba, pri kršitvi od oblasti izdanih varnostnih predpisov, ako je ta kršitev sodno dokazana, pri nezgodah v dvobojih, v pijanosti, pri akrobatskih ali ekvilibrističnih vajah, pri lovih na konjih, pri šofiranju motornih vozil brez oblastnega certifikata, pri dirkah, pri tekmah ter pri drugih tekmovalnih prireditvah, pri uporabi letal, zračnih ladij in podmornic, pri vožnjah po vodi brez spremstva kake odrasle osebe, če se je nezgoda pripetila pri reševanju kakega človeka ali pri gasilski akciji, je tak slučaj zavarovan. Za zavarovano nezgodo nadalje ni smatrati poklicne nezgode v tvornicah za eksplozivne snovi in v rudnikih pod zemljo. Nezgodno zavarovanje ne velja za osebe, ki so v času nezgode že dopolnile 65. leto starosti. § 6. Ako poškodovanec trpi v trenutku nezgode na kaki težki bolezni ali večji telesni napaki, ki je takega značaja, da utegne nezgodno nevarnost znatno zvišati ali posledice nezgode znatno pojačiti, se za tako nezgodo odškodnina ne prizna. Ako vpliva kaka z nezgodo v nikaki zvezi stoječa težka bolezen ali. bolestna izpre-memba na posledice nezgodnega dogodka, jamči družba samo za posledice, ki bi nastale brez tega vpliva, ne jamči pa, če ta vpliv prevladuje. Ako zboli zavarovanec na kaki težki, toda prehodni bolezni, počiva za dobo bolezni to zavarovanje. § 7- V kolikor so ti pogoji nejasni ali pa pomanjkljivi, je smatrati splošne zavarovalne pogoje za nezgodno zavarovanje, ki so deponirani v upravi »Obrtnega Vestnika«, kot interpretacijsko bazo. III. Kako je ravnati v primeru nezgode? § 8. Vsako nezgodo, za katero hoče zavarovanec uveljaviti odškodninski zahtevek, je takoj po nezgodi javiti, najbolje telegra-fično ali s priporočenim pismom na »Zedinjeno zavarovalnico d. d.« v Ljubljani, Cigaletova ul. št. 1 (pred sodnijo). V prijavi je označiti vse podrobnosti nezgode. Priložiti je tudi zdravniško izpričevalo. § 9. Neposredno po nezgodi je nemudoma poklicati zdravnika in ukreniti vse potrebno, g da se posledice nezgode po možnosti od- [1 vrnejo ali zmanjšajo. Vsak zavarovanec v slučaju nezgode izrečno odveže vse zdravnike, ki so ga kakorkoli zdravili, dolžne službene molčečnosti. Zavarovanec je dolžan podvreči se na zahtevo zavarovalnice preiskavi po zdravniku, ki ga odredi zavarovalnica, ako to zdravstveno stanje zavarovanca dopušča. Takemu zdravniku mora zavarovanec ob vsakem času dovoliti dostop in preiskavo. § 10. Dokazno breme za obstoj vseh dejanskih pogojev, ki ustvarjajo pravico do odškodnine, zadene onega, ki odškodnino zahteva. IV. Izplačilo odškodnine. § li. Dospelo zavarovano vsoto plača »Zedinjena zavarovalnica d. d.« zakonitim dedičem zavarovanca, vendar si uprava »Obrtnega Vestnika« pridržuje pravico po svoji uvidevnosti določiti upravičenca med zakonitimi dediči. Odškodnina se izplača proti pobotnici v roku dveh tednov po ugotovitvi odškodninske pravice. Upravičenec je dolžan, da se na zahtevo napram zavarovalnici legitimira. Zavarovalnica pa ni dolžna prepričati se o pravilnosti legitimacijskih papirjev donositelja. § 12. Zavarovan je vedno samo prejemnik lista ki je kot tak vpisan v kartoteki v upravi »Obrtnega Vestnika«, brez ozira na to, kdo naročnino plačuje. Za eno nezgodo se plača zavarovalna vsota samo enkrat, ne glede na to, ali je naročnik naročen na eno ali več izdaj. Ako naročnik, ni posamezna oseba, nego kaka družba, oziroma zveza več oseb (juridična oseba) velja zavarovanje samo za dotično fizično osebo, ki je bila od načelstva te družbe »Obrtnemu Vestniku« v zavarovanje pismeno prijavljena. § 13. Ako je zavarovalnica odklonila stavljene zahteve, Ima zavarovanec pravico, da te zahteve iztoži v roku 6 mesecev in sicer pred sodiščem v Ljubljani. Dobave Iti licitacije Dne 4. januarja se vrši pri Upravi Zavoda »Obiličevo« pri Kruševcu licitacija za dobavo raznih steklenih cilindrov, cevi, vodnih črpalk, barometrov ter kapilarnih cevi; 26. januarja instalacije za nitracijo celuloze. Dne 4. januarja se vrši pri Štabu va-zduhoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo tiskarskih in knjigoveških strojev; 12. januarja rezalnih strojev in orodja; 13. januarja avionskih gum in dne 14. jan. raznega materijala iz platna in sukanca. Dne 4. januarja 1939 se vrši pri Štabu utvrdjivanja v Ljubljani licitacija za oddajo del napeljave vodovodne instalacije. Pri Upravi voj no-tehničnega zavoda v Čačku se vrši dne 5. januarja licitacija za dobavo laka, dne 10. januarja pa za dobavo pločevine. Pri Središnjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu se vrši 7. januarja ofertalna licitacija za oddajo slikarskih del za adaptacijo uradovih prostorov. Dne 9. jan. se vrši pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu licitacija za dobavo dveh enakih trupov za motorne čolne; 10. jan. dveh motorjev za čolne; 11. jan. dveh sesalk Warthington«; 12. jan. motorja za motorni čoln za ribarsko policijo. Pri Štabu šumadijske div. oblasti v Kragujevcu se vrši dne 10. januarja licitacija za dobavo riža in olja. _ Pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Čačku se vrši dne 10. januarja licitacija za dobavo jesenovih desk in dne 16. januarja za dobavo razne žice, celona, kondenzatorja, celuloida itd. Pri Upravi zavoda »Obiličevo« v Kru-ševcu-Obiličevo se vrše naslednje licitacije: dne 10. januarja za dobavo difenila-mina, železa, pločevine, smrekovih desk in asfalta; dne 11. januarja za dobavo gume na platnu, strojnih vijakov in raznih cevi; dne 12. januarja za dobavo medi, medene pločevine, aluminijevih cevi, svinčenih cevi, svinčene pločevine; 13. januarja za dobavo retort za solno kislino, lokomotive brez ognja, ter raznih cistern; dne 18. januarja za dobavo zabojev za pakovanje vojnih mask in torbic za maske. Dne 10. januarja se vrši pri Upravi zavoda »Obiličevo« pri Kruševcu licitacija za dobavo 1000 kom. jeklenih posod, 18. januarja kompletne instalacije za narkoz-ni eter; 24. januarja instalacije za kuhanja nitroceluloze. Pri Upravi Zavoda »Obiličevo«, Kruše-vac-Obiličevo, se vrši dne 10. januarja licitacija za dobavo jeklenih steklenic za komprimirani »kiseonik«, dne 11. januar-za ofertalna licitacija za dobavo žarnic, signalnih žarnic, raznih žic itd. Dne 11. jan. se vrši pri gen. direkciji drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo kositra v blokih za zameno za stare bandaže; 12. jan. zavornih naprav; 13. jan. pločevinastih sodov ui ročk za petrolej; 17. jan. stroja za izdelavo železnih profilov; 21. jan. bronze RG v zameno zgure in pepela kovin. Državni m&ncpol — sekcija za: dubinske isti-ažne radove na naftu i so v Kreki razpisuje naslednje licitacije: dne 12. januarja za dobavo portland-cementa; dne 13. januarja za dobavo karborundum-pil; dne 17. januarja za dobavo raznega materijala; firneža, salmijak, terpentina, morske trave, sidola, sveč, klingerit plošč itd.; dne 2.2. januarja za dobavo krilnih pump. Dne 12. januarja se vrši v pisarni referenta inženjerije Štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del za napravo vojaškega skladišča v Škotji Loki. Dne 12. jan. se vrši pri Upravi vojno-tehn. zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo stroja za ulivanje bakrenih in medeninastih plošč. Dne 12. jan. se vrši pri Upravi policije v Zagrebu licitacija za dobavo svečanih uniform in dne 13. jan. za dobavo di-verznih opremnih predmetov za 21 nadzornih uradnikov zbora pol. straže. Dne 12. jan. se vrši pri Upravi Baruta-ne v Kamniku licitacija za dobavo amo-nijakovega solitra; 18. jan za dobavo kalijevega solitra; dne 19. jan radi nabave raznega papirja za zavijanje. Pri direkciji šum bredske imovr.e opči-ne v Vinkovcih se .vrši dne 16. januarja prodaja hrastovih, jesenovih, brestovih in topolovih stebel. Pri Upravi Barutane v Kamniku se vrši dne 13. januarja ofertna licitacija za dobavo jermen. Dne 16. januarja ^e vrši pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertalna licitacija za nabavo kovinskega materi j a-ga, dne 7. februarja pa licitacija za dobavo verig. Pri Upravi barutane v Kamniku se vrši dne 16. januarja ofertalna licitacija za nabavo gutaperke in parafini, dne 17 januarja pa ofertalna licitacija za nabavo navadne smole. Pri Štabu vazduhoplovstva vojske in mornarice v Zemunu se vrši dne 20. januarja ofertalna licitacija za nabavo va-gonskih zastorov. AGA RUSE ZDRUŽENE 3UGOSLOV. TVORNICE ACETILENA IN OKSIGENA D. D. RUSE nudi obrtništvu za svrhe autogenega varenja in rezanja poleg kisika v valjih tudi stisnjen in raztopljen plin acetilen pod imenom »dissous-plin«. Varenje z dissous-plinom je mnogo udobnejše in boljše kot z navadnim acetilenom iz karbidnih aparatov, ker je dissous-plin kemijsko čist acetilen, brez vlage, je siguren in neopasen pri delu, ne zmrzne in se more disous-plinski valj tudi namestiti na vsakem poljubnem prostoru. Disous-plinski valji so napolnjeni pod pritiskom 15 atmosfer ter vsebujejo nekaj nad 5 m3 acetilena. Na zunaj se označujejo z belo barvo ter se razlikujejo od kisikovih valjev tudi po železnem ventilu. Disous-plin se lahko uporablja samo s pomočjo redučnega ventila, katerega se namešča na valj potom posebne stezalke. Izkušen varilec zahteva samo Redučni ventili „ AgaRuše “ z navzdol obrnjenim regulirnim vijakom. Za napredek in razmah našega obrtništva je Ljubljanski velesejem velike važnosti. Mnogo mojstrov se tega zaveda in na velesejmu sodeluje, toda še vedno v premalem številu. Obrtniški izdelki, ki so bili razstavljeni na velesejmu posebno v zadnjih letih, so vzbujali vsesplošno zanimanje, priborili so si po kakovosti in ceni priznanje. Ljubljanski velesejem se sedaj pripravlja na novogradnjo sejmišča. Želja slovenskega obrtništva je, da mu pri tem gredo na roko in ga vsetransko podpro prav vsi javni činitelji. Mi obrtniki pa hočemo na bodočih ljubljanskih velesejmih pokazati nove napredke in doseči še lepše uspehe. I Kreditno društvo MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem SiETSS 3 računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam 1,297.691.60, rezervni zaklad din 1,138.756^1. | krojači; Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri: Češko- jugoslovenska veletrgovina blaga ANTON HttBL D. D. Zagreb, Trenkova ulica Štev. -7 ELEKTROMOTORJI ji so popolnoma zanesljivi, obratno- in ognjevarni, zato ustrezajo najtežjim zahtevam industrijskega, poljedelskega in rokodelskega obrata. Dobavljamo tudi vse za'proizvodnjo in razdelitev električne energije potrebne stroje in aparate za visoko in nizko napetost. La«tna zaloga elektromotorjev. , IVAN FORTIČ, LJUBLJANA Nunska ulica 21 Telefon št. 33*27 Zastopnik tovarne »SACHSENWERK«, Niedersedlitz-Dresden. ■— te prospekte in ponudbe! Mašinska škola mornarice kraljevine Jugoslavije Kumbor - Boka Kotorska sprejema do 12. januarja 1939 ponudbe za dobavo raznih cevi, transformatorja, varnostnih pasov, klešč, cinka itd.; do istega dne sprejema tudi ponudbe za dobavo raznega orodja (svedrov, brusov, karbo-runduma, nožev itd.). Direkcija drž. rudnika v Vrdniku .{prejema do dne 5. januarja ponudbe za dobavo državnih zastav, samotne opeke, samotne moke, raznih barv in laka. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do dne 10. januarja ponudbe za dobavo raznih vijakov, elektrotehničnega materijala; 12. januarja fajansnih zidnih umivalnikov, jeklene žice in ščetk, raznega platna in sukanca, železnih pocinkanih obročevin, medeninastih očic; 14. januarja katranaste smole, medeninaste verige in žice, lanene jadrenine; 16. januarja raznih stekel za vodokaze, ogledal in dr.; 18. januarja tkanine za preproge. Komanda podvodnega orožja v Kumbo-ru sprejema do dne 10. januarja ponudbo za dobavo raznema elektrotehničnega materijala. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled. Dne 4. jan. ob 11. uri se vrši pri Štabu Utvrdjivanja v Ljubljani prva pismena licitacija za oddajo del pri gradnji vodovodne instalacije skladišča tega Štaba v Ljubljani - Dravlje. Proračunski znesek znaša din 31.958. Predmetni oglas je na vpogled vsak delavnik od 8. do 12. ure v pisarni II. ode-lenja Štaba Utvrdjivanja. Kaucija v znesku din 2000.— se polaga pri blagajni podružnice drž. hipotek, banke v Ljubljani do 10. ure dne 4. jan. 1939. Sejmi 2. januarja: Sv. Jurij ob juž. železnici, Ribnica, Radohova vas, Murska Sobota. 3. januarja: Kolobje, Dol. Logatec. 4. januarja: Ljubljana, Celje, Domžale. 5. januarja: Konjice, Maribor. .7. januarja: Celje, Javorje (obč. Šmartno), Unc (obč. Rakek), Šmartno. 9. januarja: Semič, Nova cerkev, Žirovnica (obč. Cerknica), Šmarje pri Jelšah, Središče, Ptuj. 10. januarja: Kamnik, Šmartno, Maribor, 11. jnuarja: Celje, Planina pri Sevnici. 13. januarja: Maribor. 14. januarja: Celje, Verače, Sv. Filip. 15. januarja: Veliki Podlog. 16. januarja: Vinica pri Črnomlju. 17. januar j ja: Kapele, Petrovče, Cerklje, Kostanjevica, Guštanj, Dobrepolje, Videm. OGLASI v Obrtnem vestniku so najuspešnejši, ker neposredno informirajo obrtništvo o njihovih najugodnejših in najcenejših dobaviteljih! Širite »OBRTNI VESTNIK“! Kalkulacija ~ uspeh Razni nedoločeni izdatki: a) neizterljive terjatve, ki nastanejo vsled kon-kurzov dolžnikov ali vsled izselitve istih. To izgubo mora povrniti podjetje na ta način, da jih knjižimo med režijo. Ako bi se vsled teh terjatev režija preobremenila, tedaj izgubo porazdelimo na več let, da jo dobimo počasi povrnjeno. V nasprotnem slučaju nastopi nevarnost, da postanejo sicer izdelki predragi. Običajno se računa odpis za neizterljive terjatve v odstotkih od celokupne vsote debitorjev. Ta odstotek določi vsak mojster po zapiskih svoje glavne knjige, b) izguba na vrednosti preležanega in zastarelega blaga, ki ni več moderno. Tako blago prodamo eventuelno tudi v izgubo, izgubo pa knjižimo med režijo, c) Stroški bančnega poslovanja: obre- sti, provizija, bančna režija, č) Izdatki za popravilo lokalov, strojev, opreme itd. Ako je kako leto ta izdatek zelo visok, tedaj vodi mojster v svoji glavni knjigi račun popravil in porazdeli te adaptacijske stroške na več let. Ugotavljanje režijskih stroškov v odstotkih. Čim je mojster na osnovi svojih knjig ugotovil celokupne režijske stroške za določen čas (od 1 meseca do 1 leta), tedaj pretvori to režijo v odstotke, da potem ta odstotek lahko porab-blja pri slehernem svojem izdelku. Režijo v odstotkih lahko računamo na tri načine: a) od produktivnih mezd, b) od porabljenih sirovin, c) od mezd in sirovin. Najpravilneje, najtočneje in najena-komerneje postopa mojster, če računa režijo v odstotkih od produktivnih mezd in sicer po formuli: Režija v °/o = 10QXrežija y din produkt, mezde in napredek obrtnika Dobiček. Mojster je za svoje delo že plačan s produktivnimi in neproduktivnimi mezdami. S temi mezdami vzdržuje svojo privatno ekonomijo in gospodinjstvo in morajo biti ti dohodki in izdatki v ravnotežju. Dobiček, ki ga hoče mojster v svojem obrtovanju doseči, je dohodek, s katerim mojster pomnožuje obratno glavnico, razširja in izboljšuje podjetje in si s tem ustvarja važne predpogoje za udobno življenje na starost. Na višino dobička vplivajo najrazličnejši faktorji: konkurenca, obsežnost prometa, večji ali manjši kraj, prometnost točke, stalni naročniki, kvaliteta izdelka itd. Tudi dobiček preračunamo v odstotke: Dobiček v °/o računamo: a) od tvorne cene, b) od produktivnih mezd. Postopek je sledeči: 1. od tvorne cene: a) ugotovim, koliko dobička bi rad imel v bodočih 1—3 mesecih, b) ugotovim .tvorno ceno za bodoče 1—3 mesece, c) ugotovim dobiček v % po formuli 100 x dobiček tvorna cena 2. od produktivnih mezd: Postopek je isti, formula pa se glasi 100 x dobiček mezde. Dobljeni dobiček v °/o se nato porablja pri prodajni kalkulaciji slehernega izdelka. Mojster - začetnik bo ugotovil procent za dobiček na osnovi prakse, ko bo doznal prodajno ceno enakih izdelkov pri ostalih mojstrih. Sčasoma bo pa sam ta odstotek lahko zniževal, ko bo s pomočjo svojih poslovnih knjig točno ugotovil letni promet in s tem obseg obrata, njegovo tvorno ceno in produktivne mezde. Glede preračunavanja dobička bi bilo pomniti sledeče: 1. Dobiček od produktivnih mezd računamo tedaj, kadar mojster ne da materijala. Ves materijal preskrbi stranka sama, mojster samo delo izvrši. V tem slučaju, preračuna mojster kalkulacijsko delovno mezdo na uro. 2. Dobiček od tvorne cene pa mojster računa tedaj, če izdela mojster ves izdelek sam in tudi sam preskrbi vse surovine. Kako ugotovim delovno uro za kalkulacijo. Ako računa mojster režijo in dobiček od produktivnih mezd, tedaj lahko določi za vsako delovno uro, koliko ga stane. To stori tako-le: Primer: Mojster izplača za 3 mes. produktivnih mezd din 8400, režija znaša din 6232, dobička hoče imeti 1500 din, pomočnika plača od ure din 6, vajenca din 1.50, a zase računa din 10. Režija znaša v % od mezd 75%o. Dobiček znaša v °/o od mezd 18°/o. Delovna ura se podraži za 93®/#. Mojster: mezda din 10.— + 93% — din 10.— + 9.30 din = din 19.30 = 20 din, pomočnik: mezda din 6.— + 93°/o = din 6.— + 5.58 din — din 11.58, = 12 din, vajenec: mezda din 1.50 + 93°/o — din 10.50 + 1.40 — din 2.90, = 3 din. Ako vzamemo v kalkulacijo končne zneske za delovno uro, tedaj odpade v kalkulaciji pri posameznih izdelkih računaje 75°/o režije in 18°/o dobička. Novoletna voščila: Prijateljem in naročnikom našega Usta se naslednje tvrdke toplo priporočajo In žele mnogo uspeha v novem letu! Franc Praprotnik strojno mizarstvo LJUBLJANA VII, Aleševčeva ulica Lombar Alojzij Modni salon za dame in gospode LJUBLJANA VII Celovška c. 43 OBRTNI&KO DRUŠTVO V LJUBLJANI Jeli vsem svojim članom in članicam SREČNO NOVO LETO 1939 L. M. Ecker sinova kleparstvo in vodovodna instalacija LJUBLJANA Slomškova 4 Telefon 29-33 LJUBLJANA T. KORN J. TRG. DR. LJUBLJANA centralne kurjave, prezračev. naprave, vodovodne instalacije, kleparstvo, krovstvo \m ii nar Fr. P. Zajec diplomiran optik !! LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 4 Pasaža — Telefon 47-54 Kruljc Karel črkoslikarstvo j. Breg št. 6 I.LZ0.L Ljubljana, Tyrševa 25 a nabavlja svojim članom vse vrste železa, pločevine, cevi, medenine, baker, polfabrikate, orodje, kisik, karbid, dissus plin, lito železne izdelke in ostale v ključavničarsko ; stroko spadajoče potrebščine po ugodnih cenah. 1 Prodaja cenj. občinstvu, gg. trgovcem, stavbenikom, zidarskim mojstrom vse ključavničarske izdelke v solidni izdelavi in po nizkih cenah Prevzema vsa ključavničarska dela za stavbe in galanterijo ter izstavlja tozadevne proračune. Srečno in veselo novo leto 1939 želi Bricelj Ivan stavbenik LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA 19 Koman Niko brivski salon za dame in gospode LJUBLJANA Poljanska c. 19 M. Urbas kranjske klobase LJUBLJANA Slomškova ul. 13 Kralj Ivan ključavničarstvo LJUBLJANA Gregorčičeva 5 Rimska 4 Jože Slatnar trgovina usnjenih izdelkov LJUBLJANA Šelenburgova 6 !; Vrbinc Ivan pleskarstvo in sobno slikarstvo LJUBLJANA Kolodvorska ul. 23 • > čokert Avgust j splošno kleparstvo LJUBLJANA : ! Gregorčičeva 5 Telefon 24-70 ; K os ta Anton krojač j LJUBLJANA Pražakova ul. 3 < Fran Iglič krojaški atelje : LJUBLJANA Pražakova ul. 10 ; : •< 't * i < T Knjigoveznica, galanterijska delav- j i nica, okvirji za slike j Matko Pogačnik ; LJUBLJANA oKngresni trg 12 j [ -o- > « Jeras Ivan • < [ Priporoča se, da se tudi Vi oglasite | pred nakupom v naši prodajalni. < • < * < • < tapetnik in sedlar > I LJUBLJANA Celovška 74 I ► < • < Otorepec Josip izdeluje bakrene, medene in aluminijaste predmete LJUBLJANA Za gradom št. 9 Andrej Dolinar parna pekama LJUBLJANA Bohoričeva ul. 1 Tušar Ferdinand parna pekarna LJUBLJANA Medvedova ulica Telefon 23-98 Ferant Štefan urar LJUBLJANA Florijanska 15 Kapelj Viljem bakrarstvo In kotlarstvo LJUBLJANA VII Aljaževa 4 Šimenc Pavel pokopališko vrtnarstvo SV. KRIŽ—LJUBLJANA, TEL. 49-59 Meglič Ivan splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Tesarska 5 Thale Friderik specialna delavnica za tiskarske In/ pletilne stroje LJUBLJANA Celovška 50 Telefon 20-53 Fran« Slamič ; tvornica konzerv, in mesnih Izdelkov j LJUBLJANA Pertot Franjo modno krojaštvo za dame ln gospode LJUBLJANA Celovška c. 28 Stavbno in umetno ključavničarstvo JosipRebek LJUBLJANA CANKARJEVO NABREŽJE 9 TELEFON 31-92 se priporoča za vsa v ključavničarsko stroko spadajoča dela kot: naprava železnih konstrukcij za s steklom krite strehe, delavniška okna, stopnišča, balkonske in vrtne ograje itd. Specijalna delavnica za železne konstrukcije k trgovskim izložbam, za sončne strehe. Kvallteteik Izdelek. Zmerne cene. HUEStlEK ASU želi slovenskim obrtnikom v novem letu najboljše uspehe! K uspehu bo pripomogel velesejem, poslužite se ga! Srečno in veselo novo leto 1939 želi ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA Roškar Ludvik modno krojaštvo za dame in gospode | LJUBLJANA Florijanska ul. 22 Ivan Brunčič pleskarstvo LJUBLJANA Celovška 74 A. Kos pozlatar — slike v okvirju LJUBLJANA Mestni trg 25 Strgulec Pavel izdelovanje žičnih posteljnih vlog in železnih postelj j LJUBLJANA Gosposvetska c. 13 Lombar Andrej splošno krojaštvo LJUBLJANA VII Celovška 135 Franc Rebernik pleskarstvo in ličarstvo LJUBLJANA Komenskega ul. 22 Telefon 31-77 J. Mežnarčič pekarna LJUBLJANA Tržaška cesta 4 Vinko Raubar splošno čevljarstvo LJUBLJANA-MOSTE Zaloška 41 HM«******«***« Fajfar Matej splošno kolarstvo LJUBLJANA Trnovska ul. 25 Anton Kozina matematično mehanična delavnica LJUBLJANA šmartinska cesta Združenje krojačev ln sorodnih obrtov v Ljubljani Sv. Petra nasip 19 Cvetličarna Bajec A. LJUBLJANA Šelenburgova 6 Pod Trančo 2 črkoslikarstvo Ludvik Schara Ljubljana, Komenskega 22 Karol More soda vičar LJUBLJANA Korunova ul. 1 Zalokar A. pravi smučarski čevlji vedno na zalogi LJUBLJANA Mestni trg Stavbeno podjetje Bevčar Alojzij LJUBLJANA Celovška 63 •; Berlič Rok, mizar pohištvo za opremo stanovanj in lokalov LJUBLJANA Zapuže 22 Repič Franjo sodar LJUBLJANA Kolezijska ul. 18 Srečno in veselo novo leto želita Katica In Pero šterk restavracija ' »UNION« »BELLEVUE« LJUBLJANA SREČNO NOVO LETO želi vsem obiskovalcem restavracija ..PRI SESTICI" EDVARD FAGANEL krojaštvo za dame in gospode LJUBLJANA, Gosposvetska c. 8/II | TRIGLAV t specialna delavnica vsakovrstnih ;; ;; ščetk in čopičev za trgovino in obrt ;; Anton Šimenc LJUBLJANA ; ;; preje: Resljeva c. 2 in Gosposka 10 | sedaj: Sv. Petra c. 13 !; Gosposvetska c. 13 Telefon 23-14 SREČNO NOVO LET6 ŽELI SREČNO NOVO LETO ŽELITA SVOJIM NAROČNIKOM M. TIČAR Babnik in Voga splošno kleparstvo in vodovodna instalacija trgovina s pisarniškimi in tehničnimi potrebščinami LJUBLJANA Šelemburgova 1 Sv. Petra c. 26 Hubad Joško F. JERMANČIČ splošno podkovsko In vozovno kovaštvo LJUBLJANA Hrenova ul. 19 GOSTILNA PRI SOKOLU D. M. V POLJU — LJUBLJANA Pred škofijo 18 LJUBLJANA SREČNO NOVO LETO ŽELI „KRISTAL“ d. d. tovarna ogledal in brušenega stekla MARIBOR, Koroška 32, telef. 21-32 LJUBLJANA, Tyrševa 14, tel. 30-75 K. Pečenko T. E G E R MODNA TRGOVINA \OJ\l f VSEH Liubii*na.dmmatinova15 sT.irv trgovina z usnjem LJUBLJANA LJUBLJANA ! KOTLARKA d. z o. z. i: ! I izdelovalnica vseh vrst kotlov, brzo- < : | parilnikov, filtrov in kovinskih pred- ■ • • • metov ■ • LJUBLJANA ; • • Kolodvorska 23 Telefon' 37-92 ;; * ► < ► PREBIL ANTON • '■ avtogeno varenje ;: •; LJUBLJANA ;• ;; Glince c. 1/6 Telefon 40-75 ! I Hlebš Jakob sobo- in črkoslikarstvo, pleskarstvo LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 21 —- Tel. 30-70 stekla, porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvirjev itd. STAVBNO IN UMETNO STEKLARSTVO Piskar Ivan pekarija Kovačič Anton tovarna peči LJUBLJANA VIŠKA ULICA 3 SREČNO NOVO LETO ZELI Avgust Agnola Z ALTA JOS. in Co LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 10 :: LJUBLJANA Tyrševa c. 5 \\ < > i ► ............. <> ' ’ IvanFIgar ;; pilama, turpijarna ;; Račun pošt. hranilnice 10940, tel. 2478 Telefon 34-71 Tyrševa c. 9 Leban Valentin LJUBLJANA Vošnjakova ul. 6 Telefon 39-42 krojaštvo za dame in gospode Frizer za dame in gospode KONGRESNI TRG 6 LJUBLJANA KROJNI TEČAJ Telefon 37-28 ZA DAMSKA OBLAČILA I se bo vršil od 3. I. do 25. I. 1939 Prijave sprejema dnevno TEODOR KUNC lastnik od kr. banske uprave dovoljene šole LJUBLJANA, Aleksandrova c. 5-II SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ŽELI DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI TVRDKA Schneider— Verovšek PRIPOROČA SVOJE IZBORNE IZDELKE SVETLO IN ČRNO UNION PIVO V SODIH IN STEKLENICAH PEKOVSKI KVAS Lekarna DR. G. PICCOU TRGOVINA Z ŽELEZNINO, VSAKOVRSTNIMI STROJI IN ORODJEM Priporoča se vsem svojim cenjenim odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost ŠPIRIT VSEH VRST Tyrševa c. 6 (nasproti »Nebotičnika«) ZEDINJENA ZAVAROVALNICA D. D. FILIJALNA DIREKCIJA Ljubljana — Cigaletova ulica štev. 1. (pred sodiščem) v lastni pala& je prevzela kolektivno nezgodno zavarovanje naročnikov »Obrtnega vestnika«. Jamstvena sredstva: Din 100,000.000. Telefon Interurban: 19*17. Kapital življenjskih zavarovanj: Din 250,000.000. Brzojavni naslov: Zedinjena Ljubljana. Prevzema vse vrste zavarovanj kakor: požarna, vfomska, nezgodna, jamstvena, avto-rizike, poškodbe sOrojev, razbitje stekla, transportna, življenjska, rente, chomage. ZGLASITE SE ŠE DANES GLEDE PREVZEMA ZASTOPSTVA ZA VAŠ OKOLIŠ! AAtiA« IAAA 4 TISKARNA GRAFIKA L|ubl|ana Resljeva cesta 4. Telefon 25-57 IZVRŠUJE VSE POSLOVNE TISKOVINE ZA OBRT IN TRGOVINO, URADE TER DRUŠTVA, LETAKE, VABILA, VIZITKE, CENIKE, PRIPOROČILA PO UGODNIH CENAH. M. MALOVIČ mizarstvo in pogrebni zavod < ► NOVO MESTO ;; PREČNA „DOLO P“ dolenjska opekarniška kom. družba NOVO MESTO KNAFLIČ & MIRTIČ strojno ključavničarstvo in vodovodne instalacije NOVO MESTO K ANDI J A •• BONAČ I. sin kartonažna tovarna in papirna industrija LJUBLJANA ČOPOVA ULICA 16 Lončar Franc strojno ključavničarstvo, izdelovanje avtomatičnih brusilnih strojev in avtomatično bruSenje žag Ljubljana VII CELOVŠKA C. 43 :: • • LJUBLJANA VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ZELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO TVRDKA F. M. SCHMITT LJUBLJANA SREČNO NOVO LETO ŽELI Kozic Al eksander konc. elektrotehn. podjetje LJUBLJANA CESTA V ROŽNO DOLINO 44 RUDOLF DERŽAJ ŽAGE, JERMENI, TEHNIČNI MATERIAL LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 28 Strojno podjetje R. VVILLMANN LJUBLJANA Slomškova ul. 3 Telefon 20-55 Beneški jarmeniki, cirkularke, nihal ne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji — železnjl deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvomice. Trans-misijski deli, kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. — Rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom. — Elektro-tovama in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave. — Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. — Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk. Josip WIndischer ml. hotelir, mesar in izdelovanje delikates NOVO MESTO Zagrebška c. IVAN SVETEC - brivec priporoča svoj brivski in damski salon in želi vsem obrtnikom in prijateljem srečno novo leto! NOVO MESTO Kralja Petra trg <• • o ANDREJ AGNITSCH JOSIP UDOVIČ :: strojno in stavbeno ključavničarstvo •> < > 4 * NOVO MESTO Proštijska ul. 2 GRAJZAR JOSIP • • > akumulatorska delavnica 1 Tyrševa cesta 15 ► LJUBLJANA Telefon 38-35 ; « > > IGNAC IN HELENA BANKO | ► ► ; LJUBLJANA ► GOSTILNA »PRI NACETU« šmartinska c. 3 | LJUBLJANA SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM BAHARM. Gosposvetska c. 1 SPEKTRI M44 ID. ID. TVORNICA OGLEDAL IN BRUSILNICA STEKLA LJUBLJANA VB., CELOVŠKA CESTA 81 TELEFON 23-43 ZAGREB: Split: VLAŠKA 83, TEL. 22-683 ZRINJSKEGA 6, TEL. 368 VELEZALOGA STEKLENIH PLOŠČ IN OGLEDAL ZA : POHIŠTVO, TRGOVINE, STAVBE, AVTOMOBILE, NADPISE IN SLIČNO ŠIFRER MATIJA knjigoveznica LJUBLJANA Vegova id. 6 Telefon 33*28 zmusKi Kraljevine Jugoslavije A. D. PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 TELEFON ŠT. 20-30 CENTRALA BEOGRAD GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— Rezervni fondi nad Din 5,000.000.— PODELJUJE obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoče račune in posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev. SPREJEMA od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune po najugodnejšem obrestovanju. UPRAVLJA imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. IZVRŠUJE najkulantneje vse ostale bančne posle. Obrtniki! V vašem lastnem interesu je, da vse svoje denarne posle izvršujete potom svojega denarnega zavoda! SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO zeli KOVINOSTISKARSTVO • • T RATA 23. ŠT.VI D TJSTL J U BL3ANO HRIBERNIK K A ROL s Ml N OD RAŽ//ALOJZ NOVO TRGOVINO smo odprli na TYRŠEVI C. 18, nasproti Figovca Priporočamo se cenjenim nakupovalcem M. PIRNAT TTTRŠEVA CESTA 18 ISTOČASNO SMO PRESELILI PRODAJALNO iz »Peglezna«, Poljanska c. 1, v že OBSTOJEČO trgovino na SV. PETRA C. 24 MODNA TRGOVINA IN ŠIVALNICA PERILA SV. PETRA CESTA 24 f OBRTNIKI! NOVO OTVORJENO SKLADIŠČE 1 NA VOGALU PTUJSKO TRŽAŠKE CESTE kjer se nudijo rabljeni železni predmeti, vsakovrstni stroji, orodje, kovine, jermenice, cevi, ograje, mreže, osovine, nosilke (traverze), konzole, ležaji, zobnata kolesa, tračnice, pločevina vsake debelosti, peči, vagonete, električni motorji, avtomobili, jermeni, patent Bišofove lestve, vodovodni ventili, mlinske naprave, parni kotli, žage, tehtnice ter vsi dobro ohranjeni deli za zgoraj imenovane stroje in splošno predmeti za kmečko in obrtniško uporabo. Predmeti so v zelo dobrem stanju ter so ce:,e istim zelo nizke ter vam je možno s tem prihraniti mnogo denarja. Za obilen obisk se priporoča JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR, TATTEN3ACHOVA ULICA 14 NOVO S K L A D I Š č E NA VOGALU PTUJSKE I N TRŽAŠKE CESTE KAJ VSE DOBITE PRI NAS? I Pletenine Steklo Listnice v * Trikotažo Porcelan Predpasnike * * v Moško perilo Kuhinjsko posodo Telovadne hlačke * * Žensko perilo Potne kovčege Telovadne majce * * * Rokavice Turistovske potrebščine Potrebščine za šivilje Z + Nogavice Toaletne potrebščine Otroške igračke * v s Samoveznice čevlje vseh vrst * Obrtniki! železo vseh vrst, železno, pocinkano, * bakreno in medeninasto pločevino, * razno orodje itd. kupite vedno zelo ♦ ugodno v železnini I ANT. KRISPER i Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3 ■V*'*-* ‘ LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 1 ************************‘;r»****C1 % Ivan Javornik | mesarija — lastna moderna hladilni-% ca — Domobranska c. 7, Wolfova t ulica — Podružnice: Mikloši-j čeva cesta 19, Cesta 29. oktobra ? J (Rimska cesta) 21, Dolenjska c. 49 * 1 Z ****************************************** ******************* ****************** ***** 1 Angleško, češko sukno — manufak- | J tura A, d E, Skaherne : LJUBLJANA T ? ♦ * ***************** ****************** ******* * Specialni črkoslikarski atelje Bricelj Franc LJUBLJANA šelenburgova ul. 6 | Z \ Ivan Zakotnik f LJUBLJANA Kobaridska 45. Telef. interurb. 23-79 Tovarna furnirja, tesarstvo, lesna industrija Izbira ni težka, če se odločite za dober aparat znamke Kdrting ki si je pridobil sloves in dvakratno priznanje na mednarodni razstavi v Parizu. Korting, Blaupunkt | Sachsenwerk 5 Glavno zastopstvo: j ANTON BIRKE t LJUBLJANA Mestni trg 9 t tel. 24-56 CONTINENTAL^ I »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦.♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t.*..*«,, SLOKAN IVAN t stavbenik LJUBLJANA ► Kolezijska ul. 7 Telefon 32-48 STANE CIRMAN Delavnica umetno kovanih izdelkov in stavbeno ključavničarstvo LJUBLJANA VII Aljaževa 8 Telefon 48-88 ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦« ************************ ****************************************** f ŠKAFAR FRANC mizarstvo LJUBLJANA Cesta 29. oktobra 16 ^***************************************** SREČNO NOVO LETO 1939 želi | PERKO MATIJA j SPLOŠNO MIZARSTVO | LJUBLJANA - Celovška c. 121 J Zvest pomočnik obrtniku je mali „CONTINENTALu Dospela je nova pošiljka v p e h tip KORTING aparatov, pa Vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih ****************************************<■************************************* ********* I SLAVI JA« w JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA B, D. želi svojim prijateljem srečno novo leto. GENERALNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI Gosposka ulica 12 ~ Telefon št. 2176, 2276 in 3176 i Prevzema vse vrste zavarovanja. 1 *»»<•»»♦♦ »♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦»♦♦♦♦• »♦♦»♦■»»•><>♦»♦»♦»♦♦♦♦>♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦ I s Hribernik Frlc kovinostiskarstvo I LJUBLJANA 1 j Celovška c. 50 — Jernejeva c. 2 JL JL Sprejemani vsa v to.stroko spadajoča AL dela. Ravnam se strogo po predlože- )jP|l nih načrtih in upoštevam vse želje. §|J* 1! 4 > 4 > 4 > ♦ ************************+***+******+ t**************************************************' MARIBOR Vetrinjska 30 — Tel. int. 24-34 IVAN LEGAT LJUBLJANA Prešernova 44 — Tel. 26-36 ANTON ORAŽEM krojaški mojster CELJE Gledališka ul. INKRET LEOPOLD vodovodne, sanitarne naprave in centralne kurjave CELJE Dečkov trg 2 MODA IN KONFEKCIJA A. KOPUŠAR CELJE Prešernova 5 ♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ t 4 ZAGODE FRANC zaloga piva »Tscheligi« CELJE Mariborska cesta RU-GO | slaščičarna — na drobno, na debelo J CELJE Kralja Petra cesta ? Brivnica in česalnica R. Grobelnik — Celje Glavni t rg in podružnica poleg hotela »Evrope« ANTON PETEK I manufaktura in moda CELJE | Prešernova ul. 21 Dečkov trg ♦ | TERČEK FRIC j X slaščičarna i CELJE Za kresijo štev. 16 | CVETLIČARNA | MARIJA BRAČIČ | CELJE ♦ i Slomškov trg 4 Kralja Petra c. 24 { | KOLENC SILVESTER | | krojaštvo ♦ ♦ CELJE Cesta na grad 2 * Zabukošek Maks krojaški mojster Cankarjeva ul. JOSIP JAGODIČ železnina in špecerija CELJE | Glavni trg Matija Gubčeva ulica ♦ ► »»'•»♦♦•♦♦♦•t.* ♦♦♦♦»♦*♦*♦♦»♦♦♦**■ L. JUNGER klobasičar in prekajevalec CELJE Prešernova ul. SVETLOLIKALNICA ANTONIJA KUNSTEK CELJE Aškerčeva 4 Tvornica zemeljskih, kemičnih, oljnatih in lakastih barv, firneža, lakov, steklarskega kleja i. t . d. FRANC ČUK AVGUST ŠTOK splošno kleparstvo in vodovodna ♦ instalacija * 4 CELJE ♦ Aškerčeva ul. S GRADBENO PODJETJE NERAD FRANJO CELJE Aškerčeva 10 ♦ ♦ j CELJE DOMŽALE % PUŠNIK BETI j modne pletenine Z CELJE Cankarjeva 4 I \ FRANC SODIN j \ tovarna strešne in zidne opeke LJUBEČNO PRI CELJU X | ANTON ROBEK $ gostilna Branibor f CELJE Kralja Petra c. 41 ♦ LEDNIK ALOJZ krojaštvo CELJE Kovaška 1 FRANJO VEHOVAR strojno mizarstvo CELJE ♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦»«♦♦♦♦♦♦ ♦♦»»»♦♦»»♦♦«■ J FRANC (Hotel »POSTA«) lastna mesarija in prekajevalnica avtogaraža na razpolago CELJE Aškerčeva ul. 1 Telefon' št. 20 J ALBERT FR&HLICH krznar Samostanska ul. PEKARNA VOŠN JAK lastnica I. KOVAČIČ CELJE Kralja Petra cesta IVAN MASTNAK trgovina z manufakturo in konfekcijo CELJE Kralja Petra cesta 15 Prva celjska čistilnica in likalnica Jožica Leskovšek CELJE Gosposka ul. 13 Kemično čiščenje, likanje, plisiranje i. t. d. CELJE VALENTIN HLADIN manufakturna in modna trgovina CELJE PANČIČ KAROL parna pekarna CELJE BREG želi cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto ter se v nadalje priporoča VILIBALD VEBER graver CELJE Dečkov trg 5 | MANUFAKTURA IN MODA | šentjurc Gabrijel ! ♦ CELJE Glavni trg 9 t ♦ J *->♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ * i FLORJANČIČ KAROL : \ elektrotehnično podjetje f O I | CELJE X FRANC KOSI specijalni krojaški salon za dame in gospode CELJE LAVA ♦ X PARNA VULKANIZACIJA RUDOLF JEZERNIK CELJE Samostanska 4 Z X IVAN RAVNIKAR veletrgovina s kolonijalnim in delikatesnim blagom CELJE n MIHAEL DOBRAVC CELJE slikarsko, pleskarsko in črko-slikarsko podjetje LEŠNIK RUDOLF | modni atelje CELJE Matija Gubčeva 6 * se priporoča cenj. odjemalcem | KAROL LOIBNER špecerija — kolonijale CELJE Kralja Petra cesta IVAN OROŽEN krojaštvo CELJE Prešernova 24 MALINOVEC BRANDV RUM F. S. LUKAS — CELJE LIKER ŽGANJE Na veliko CELJE KAROL GOLOB mizarstvo GABERJE URBAN ALBIN mesar — prekajevalec CELJE Prešernova 11 OBLAK HENRIK ml. mehanik CELJE Ozka ul. 3 KAROL PAJK modna trgovina CELJE Glavni trg M. OREHOVC nasl. IVAN KOŽUH krznar Gosposka PRVA CELJSKA KRISTALUA IZDELOVALNICA OGLEDAL IN BRUŠENJE STEKLA CELJE URAN damsko in moško krojaštvo CELJE Kolenčeva ul. 6 (palača Pok. zavoda) JECL FRANC krojaštvo CELJE Aškerčeva 3 JAKŠE FRANJO brivec CELJE Spod. Hudinja 13 FRANC ZANGGER Ustanovljeno leta 1859 Trgovina s špecerijo, žganjarna in velepražama kave CELJE X MAJERIČ IGNAC mizarstvo CELJE Levstikova 5 G. GRADT vodovodno in ključavničarsko podjetje CELJE ! DOBOVIČNIK FRANC l i ♦ t manufakturna in modna trgovina % X X | C E I* J E | I ŠTUKLEK KARL t strojno mizarstvo $ | CELJE ČRET | X t I VREČ3Č KAROL ! ♦ konfekcija r t CELJE Dr. žerjavova ul. X ♦ * ♦ | | I IVAN LESKOVŠEK mesarija CELJE v o Zavodna LONČAREVIČ NIKOLA I splošno čevljarstvo X CELJE Glavni trg ! ALOJZ DROFENIK Z konfekcija X CELJE Kralja Petra 11 IVAN In BOGOMIR NARAKS sodavičar ŽALEC KINO „DOM“ CELJE Krekova cesta X X IVAN KMECL krojaštvo ♦ | CELJE Spod. Hudinja 23 j FRIDERIK SREDOVNIK j izdelovanje cement, izdelkov in umetnega kamria Lastni dom DROFENIK ALOJZ trgovina s konfekcijo JI CELJE Kralja Petra c. 11 MIROSLAV RUDOLF CELJE ČRET nova pekarna ALEKSANDER GATEJ urar in juvelir CELJE Kralja Petra c. 26 MILOŠ KLINAR ključavničarstvo Gregorčičeva 4 X X ANTON LEČNIK urar in juvelir CELJE Glavni trg t KOŠTOMA J KAROL kleparski mojster Tovarniška ul. 10 ESIH MATIJA mesarski mojster { CELJE B. S OD IN veletrgovina lesa CELJE KONRAD GOLOGRANC mestni stavbenik CELJE Mariborska cesta i FRANC ZANGGER f trgovina s špecerijo, žganjarna in velepražarna kave CELJE Hotel in restavracija »UNION« v Celju želi svojim cenjenim gostom SREČNO NOVO LETO! RUDOLF in PEPCA RESNIK splošno ključavničarstvo CELJE l Ant. Hsfbauer j 1 CELJE } Gosposka ulica 6 — Telefon štev. 233 ♦ i Trgovina z usnjem, čevljarskimi po- • trebščinami, gonilno jermenje. Kov-t čegi, aktovke, torbe in drugo, vse • lastni izdelek znamke S <• NA DEBELO! FENIX“ NA DROBNO! Celjska j mestna! hranilnica 1 v Celju \ FRANJO DOLŽAN galanterijsko in stavbno kleparstvo | konces. vodovodni inštalater I i Celje VINKO KUKOVEC mestni tesarski mojster parna žaga in lesna trgovina 5 J ♦ J t S ♦ LAVA pri CELJU l 1 Telefon 242 ček. račun 14.737 | luuuuui|i[| ...................... t ♦ t I <■ ♦ * ! Hranilno in posojilno društvo r. z. z n. z. w Celju Glavni trg šev. 15 Celjska mestna hranilnica v Celju Specialno izdelovanje kaučev in fo-telov po najnovejših modnih vzorcih. Otomane, madrace, tapecirane in žične vložke ter razne sobne dekoracije dobite po skrajno nizkih cenah pri tvrdki Alojz ŠltllgOVC tapetar in dekorater Celje, Mariborska c. 21 (nasproti vojašnice) Oddaja se tudi na obroke brez obresti 1 t HOTEL IN KAVARNA ♦ i.. EVROPA" | V CELJU Ljudska posojilnica r. z. z o. z. v Celju t želi vsem svojim obiskovalcem i veselo in srečno NOVO LETO! t želi vsem svojim cenjenim strankam VESELO IN SREČNO NOVO LETO! čitajte in širite ORRTNI VESTNIK! LISIČJE kože sprejemam v strojenje in barvanje po zelo nizki ceni. Kupujem kože raznovrstne divjačine po dnevni ceni. IVAN KNECHTL, krznar, strojar in barvar CELJE Slomškov trg (pri farni cerkvi) FRIC BLUMER, AUTOTAKS1 CELJE, PRED HOTELOM »UNION« OSEBNE VOŽNJE V TUZEMSTVU — KONKURENČNE CENE ! D. RAKUSGH veletrgovina z železnino CELJE | K. R. K. ROSENBAUER IN DRUG - CELJE Brzojav: Rosenbauer — Celje | Dobavitelj najmodernejših kombiniranih motornih brizgaln za peno in vodo, nadalje ♦ vseh vrst motornih in ročnih brizgaln, lestev, cevi (običajne, gumirane in spiralne), i patentiranih preetavnikov, ustnikov in vseh tehničnih gasilskih potrebščin. — * j Postrežba točna, cene solidne! X TBIJPEJ FRANC ; | ŠMARJE PRI SEVNICI' gostilna • leNna trgovina ♦ LIVIO EDVARD sedlar SEVNICA OB SAVI GARRIČ ANTON gostilna in mesarija z moderno hladilnico SEVNICA 74 KREUTZ RUDOLF brivec in frizer SEVNICA TRG — KOLODVOR GAJDOŠ ANTON splošno čevljarstvo ŠMARJE pri SEVNICI PLANINC FANI gostilna ŠMARJE pri SEVNICI - ! J. JELLENZ — CELJE J. JELLENZ NASL. OTO GOLEŽ SLOVENJGRADEC ROJNIK IVO SLOVENJGRADEC JOŽEF PIBERNIK mesar in prekajevalec VELENJE POCAJT ALOJZ gostilna in čevljarstvo VELENJE št. 31 FRANC GLUŠIČ mlin in žaga PESJE št. 4 pri VELENJU REDNAK FRANC pečar in lončar VELENJE 65 Simon in Liza Blatnik trgovina in gostilna STARA VAS VELENJE FRANC MELANŠEK ! usnjarna VELENJE ANTONIJA MRAZ HOTEL RAK • VELENJE i: Zastopstvo kletarske zadruge Maribor Melhijor Mraz — Velenje POLOVŠAK FRANC mizarstvo, izdelovanje modernega pohištva SKORNO ŠOŠTANJ CELJSKA POJIM D. D. VIII Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačajo točno v gotovini. Denar, naložen v domač denarni zavod, do-naša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu. NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V Celjski posojilnici d. d. v Celju — Narodi dom CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRUŽNICI: MARIBOR, ŠOŠTANJ Gostilna Cerovšek ? autogaraža, tujske sobe s tekočo t vodo, kopalnice ♦ ŠOŠTANJ I »*♦»♦♦*♦♦♦♦* »v I IVAN NOVAK slikarstvo ŠOŠTANJ Prešernov trg 1 | FUCHS BENO | dimnikarski mojster I ŠOŠTANJ ŠMEGOVC IVAN klobučar Angela Mazej GOSTILNA »OGRAJŠEK- ŠOŠTANJ TOPOLŠČICA ŠTEFAN SEV AR izdelovanje umetnega kamna in betonskih cevi ŠOŠTANJ KONRAD POGAČNIK | vrtnarstvo ♦ ŠOŠTANJ | Z RUDOLF KRALJ mizarstvo % ♦ ŠOŠTANJ | ♦ ❖ FRANC GREBENŠEK čevljar ŠOŠTANJ Z <► ❖ | ŠOŠTANJ | MARTIN KUMER | zidarski mojster ♦ | ŠOŠTANJ I KOJC ALOJZIJ trgovsko in umetno vrtnarstvo | ŠOŠTANJ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v**«*«-♦♦*♦«♦♦ ♦♦«♦♦♦♦* KAJBA ANTON t parna pekarna { ŠOŠTANJ Z Z t RUD. FERDER | t .. * } mesarija j I ŠOŠTANJ Z Z z ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ >»♦♦*' ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦'»♦♦♦♦■»♦♦♦v«««*** »•*♦*«♦♦♦«■»♦♦* I HORVAT MILAN | umetnostna lesna industrija, spomin- Z Z ski, dekorativni predmeti, igrače itd. Z t ŠOŠTANJ I ♦ o Hotel „ Jugoslavija44 | sobe za tujce kino podjetje | Destovnik — Schwarz ♦ ŠOŠTANJ ZELIČ FRANC klepar in vodovodni inštalater ŠOŠTANJ | ANT. TOTER l ♦ ključavničar | ŠOŠTANJ | BENKO JOSIP l ♦ tovarna mesnih izdelkov ♦ MURSKA SOBOTA * Veselo in srečno novo leto želi vsem člarjom in članicam Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Ljutomeru | LJUTOMER TEL. ŠT. 3 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ | Venčeslav Vilar | trgovina z mešanim blagom | LJUTOMER I I IVO SERŠEN ^ trgovina z mešanim blagom | LJUTOMER | Mnogo uspeha f v novem letu ! se doseže z lepim pecivom iz specialnih pekovskih mok tvrdke Parni in umetni mlin J. ZADRAVEC v Središču ob Dravi SREČNO NOVO LETO! 1 ! šabeder Joško | krojaški mojster in gostilničar TEZNO, obč. Pobrežje — MARIBOR Ing. Zadnik Edvard stavb, ključavničarstvo in livarna kovin | MARIBOR, Nova vas, Poljska ul. 3 | Resman Jože Zapuže - Lesce F. SENČAR IN SIN trgovec Dopisujte v „OBRTNI VESTNIK“l Triller Ivan Bleft KALAN VALENTIN kovaštvo STARA LOKA ▼▼▼▼▼Tv»»TVTfvvV7"vvvv»vVVTVvVttVVVVTV’T • | f LUDVIK HABJAN pilar z ŠKOFJA LOKA GODEŠIČ | IVAN LOTRIČ ♦ f mizarstvo £ 1 | ♦ ŠKOFJA LOKA I J t ’ i KAVČIČ PAVLE zastop. »Sla vi je« ♦ I <*■ ♦ ŠKOFJA LOKA t I t KAVČIČ JOŽE ključavničarstvo ! ! ŠKOFJA LOKA | ❖ PORENTA ANTON | ♦ tesarski mojster STARA LOKA Avgust POTOČNIK trgovec ŠKOFJA LOKA ♦ Z ♦ Z + ♦ t 0 1 <* ♦ ♦ Ljudevit Marx tovarna lakov d. d. Domžale a Poravnajte naročnino za OBRTNIŠKI KOLEDAR 1939 »*«»»»**+«»>♦»»« ČE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE, BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO SOLIDNO, LEPO IN TOČNO. CENE ZMERNE. — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ! NAROBNA TISKARNA V LJUBLJANI! TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE I.T.D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA, OVITKE, RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE, JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA Odg. urednik Anton Miklič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.