Oar Write U« Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA Lisf -slovenskih. delavcev v Ameriki. HA DAR DOBITATE C "GLAS NARODA" PO ro6n NARAVNOST mM SVOJ DOM (bvl«4 PfMl li prizniksT). ZA 56.- NA LETO NAD 300 IZDAJ Telephone: CHelsea 3-1242 Kutered ms Second Class Matter September 21st. 1903 at the Post Office at New York, N- Y„ under Act of Congress of Marcb 3rd. 1879. No. 206. — Stev. 206. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 3, 1940—TOREK, 3. SEPTEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIl. PREPIR ZARADI BALKANA Vojna poročila Boj za Anglijo Rusija ne bo trpela nemškega protektorata nad Rumunsko Neko poročilo iz Beograda pravi, (in po vseh balkanskih državah .splošno prevladuje mnenje, da bodo od noša ji med sovjetsko Rusijo hi državama v osišeu v bližnji )>odočiiosti postali mnogo bolj napeti, kot pa kdarkoli izza leta 1939, ko je bila .sklenjena ncuapadalna pogodba med H lisi jo in Nemčijo in da bo Romunska večji pu\ od za medsebojni spor, kot pa j«* bila Finska. Kakoršen je sedaj položaj, se more reči, da je po žalostnem sklepu na Dunaju Romunska dobila nekaj povoljnega. namreč janiščino Nemčije in Italij«* za ostale meje. Zelo verjetni viri pa zatrjujejo, da Rusija te jainščiue ne bo odobrila in vpoštevala in da bo odprla kako "vodiodno fronto." Rusko časopisje piše proti Rumunski Ruski viri odkrito govore, da zadnji romunski odgc4vor na protest vna njega komisarja Vjačeslava M. Molotova ni bil zadovoljiv, .jioleg tega pa časopisje že pričenja novo propagando ter namiguje, da bo Rusija o«l Rumunska zahtevala Moldavijo. Zadnje dni je 1-mela ruska armada in mornarica velike manevere ob rumunski meji. Manevri so sedaj sieer končani, toda na romunski meji je ostalo nad .">00 tisoč ruskih vojakov. Rusiji je za petrolejuke vre!ce Nek vir, ki je blizu nemškim vojaškim krogom, je p r e d nekaj dnevi izrazil 'bojazen, da t-e Im> Rusija nekega dne polastila bogatili petrolejskih vrel-cev irfb vznožju Karpatov, kamor od nnke meje 'potrebuje aeroplau komaj pol ure. Nemški vojaški krogi so prepričani, da more ruska armada ru-munske |»etrolej^ke pokrajine zasesti v nekaj urah, predli o bi mogla Nemčija ali Italija pretermit i. In kadar hi bili pet role jski vrelci enkrat v rokah Rusije, bi mogla vstaviti ves pritok petroleja iv Nemčijo tako iz Rumunsko, kakor ir. Rusije, ako bi Nemčija proti njej na kak način nastopila. Mnogi diplomati so sedaj na-ziranja, o|»edati svojega mnenja, ima turško časopisje še vedno I>upolno svobodo, da neprikrito razpravlja o »političnem razvoju v sosednih drža vali, inozemski časnikarji pa, kakor nekdaj na Dunaju, pišejo, kot se jim lj»ubi, ne da bi jih pri njihovem delu ovirala cenzura. In tako tvse turško časopisje danes zatrjuje, da ste Madžarska in Rumunska postali va zidni državi Nemčije in Italija Tako pravi list "Tan", da je bila prava zmagovalka na Dunaju Nemčija, "Zaradi nemške manjšine ste morali Madžarska in Rumunska kapitulirati," pravi "Tan". "Nemčija in Italija o\f»rečno po tri do štiri odstotke nikotina. ZA DEPORTACUO HARRY BR1DGESA Generalni pravdnik Jackson je uvedel novo preiskavo. — Oblasti se bodo poslužile postave za registracijo tujezemcev Justični department bo obnovil akcijo za depoitacijo Harry R. Bridgesa, načelnika ClO mornariške unije na za-padni obali. Pri tem se bo po služil letošnje postave, ki določa registraciji! tujezemcev. Včeraj so Nemci ves dan napadali Anglijo. ('ez Rokav-ki preliv so poslali nad ae- ropianov, ki so zlasti metali 'bombe na jugr^vzbodni del An- odvzeto delaivskemu in poverjeno jnstičneinu departmentu, je James Landis, dekan juri-dičnega oddelka Harvard univerze, prei-koval, če je Bridges podržen deportaeiji ali ne. IZGREDI V JUGOSLAVIJI I —T--"-o—---....... Kot pravi neko poročilo iz irlije in so tudi trikrat po-ku Beograda, je več sto oseb de šali priti nad monstriralo v Begradu, Za- •rrebn. Dubrovniku in drugod po Jugoslaviji zaradi podraže nja živil. ! zračnih topov in aeroplanov. V Splitu so se di-monstran- Nekaj aeroplanov pa je prile London. Proti večeru so pričeli prihajati v majhnih oddelkih, toda >•> zadeli na močan odpor proti Generalni pravdnik Jackson . . - , , 4 ... 1 ... i Landis je Ugotoivl, «1 • t % t +1 >4 it ^ ^ ma v zvezi s komunistično strjr ko fv Združenih državah. Najvišje sodišče je ugotovilo. oa je mogoče inozeinca de-. [portirati, če j** član kake sub-verzne (prevratniške) organizacije. — Po tistem času, — je nadaljeval Jackson, — je bila pa sprejeta postava za registracijo vseh iru>zemc<redlogo, naj tx» Bridges kdajkoli v preteklosti član kak-deijtortiran. Senatni odbor j»ri- jsnpo]>a«lli s policijo in jih je bilo več ranjenih. Kot zatrjuje jugoslovansko časopisje, so se živila p<»dražila. ker ji!i v velikih množinah odvažajo /v Nemčijo in Itolijo. * * Jugoslavija bo odstopila del Banata Poročilo iz Budimpešte pravi, da po celi Madžarski proslavljajo pridobitev severne Transilvanije. Ve.-elje pa j • še tem fvečje, ker se je raznesla ve t, da je tudi Jugoslavija pripravljena odstopiti Madžarski nekatere kraje v Banatii > skupno površino J{000 kva»lrat : uili milj. Ti kraji so ob Dona- I vL - 1 S tem je »Jugoslavija poka- | zala, da želi poraMiati svoj 1 spor z Madžarsko mirnim po toni. telo nad Temzo v londonsko predmestje, kjer je bilo poškodovanih nekaj hiš. Kot naznanja zračno ministrstvo, je bilo uničenih 4 J nemških acroplanniv. Angleški aerop'ani na delu \ nedeljo ponoči in vč<»raj podnevu so angleški aeroplani bombar«lirali pristanišča, jihi-nicijske tovarne, tovarne za aerriplane, skIadiŠ4*a petroleja, železnice in ceste v Nemčiji, Italiji, v Franciji in na 11» laudskem. Zelo je bilo tudi bomba rdi rano M ona ko vo. zavzame svoje mesto v vladnih odborih. Garnerja v Wash imrtonu baje zelo potlelnijejo. Kakor znano, je skušal doseči Garner na demokratski konvenciji v Chicagu predsedniško nominacijo. Ker pa njegovo ime ni igralo na konvenciji sploh nobene vloge, se je pred nekaj tedni ■\rnil v svoj domači kraj, v l" val de, Tex. Izza tistega časa ni sploh več slišati o njem. * * * Hiram W. Johnson bo { ponovno izvoljen Znani californijski senator Hiram W. Johnson bo zopet kandidiral za senatorja in bo nedvomno ponovno izvoljen. Volili ga ne bodo le člani njegove lastne, to je republikan ske stranke, pač pa tudi demokrat je in progresiven. Johnson je isolacijonist, to se pravi, da je odločno proti vsakemu vmešavanju Združenih držav v evropske zadeve. On je za močno obrambo dežele, nikakor pa ne dopusti, da bi Amerika skušala koga izzivati. Izplačalo se jim je V petek zjutraj so se pojavi !i v uradu Crescent Insiilat«*d Wire and Cable Company v Trentonu trije mnskirani ban-diti. Fradnike so zaprli v sosednjo sobo ter odnesli nad 1'0 tisoč dolarjev. Denar je bil pripravljen za plače u-lužbencev. Mehiški predsednik se ne boji kritike l rad mehiškega predsednika Cardena-a je podal nasledil j«- poročilo: — Vsak mehiški državljan, ima kakšno pritožbo proti t 'ardenasovi administraciji, mu jo lahko brzojavno sporoči. Stroške brzojavke, ki pa ne sine obsegati več kot tlKajset besed, plača vlada. Brzojavno služfba je v Mehiki vladni monopol. Nesreča z aeroplanom V soboto pof}M)Idlie je nek aeroplan Pennsylvania Central A airlines treščil na polji-blizu Lovettsvillc, Va., in takoj je bilo ubitih lil potnikov in štiri možje posadke. Med potniki je bil tudi Ernest Luiideen, senator iz Minil esote. Naciji se pripravljajo na zimsko vojno S franeosko-švicarske meje poročajo, da namerava nemška okupacijska armada poslati vse francoske vojne jetnike i/, okupiranega ozemlja v Nemčijo, ker splošno prevladuje mnenje, da vojna ne bo tekoče jeseni končana, ampak bo trajala vso zimo. V okupiranem ozemlju je nad milijon vojnih ujetnikov. Nemci bi jih kaj radi izpustili, pa se boje sabotaže in nemirov. Francoska vlada, ki j: je podrejeno neokupirano »•-zemlje, ima premalo sredstov, da l*i skrbela za te ljudi. SENAT JE POČASTIL JAMES FARLEY-A Demokratje in republikanci soglašajo, da je bil izboren uradnik. — V deželi ni nikogar z večjimi organizacijskimi zmožnosti. Jamesa A. Farley je v sobo-1 to (.'51. avgusta) izstopil iz New Yorka je Država Georgia ni v inozemstvu — Odkod pa? — Iz države (leorgije. Povedal jim je, da je Geor- Pomožiii poštni mojster W. i gija k Zdr. državah iu da se __• _ .. lv ii________ lm.. ! r:_____ • i..... • Lewis v Fort Meyers, Fla., je jima ni treba registrirati, pripravil vse potrebno za registracijo tujezemcev. Kot pr-sta prišla v njegov urad dva zamorea in rekla, da bi se rada registrirala. — Ali sta inozemca? — ju je vprašal Lew i«. Dvajset milijonov za nove šole V New Yorku bodo do zime zgradili šestnajst novih šolskih poslopij, v katerih l>o ! prostora za '32 tisoč učencev. — Da, inozemca sva, — sta | Poslopja bodo veljala nad odvrnila. dvajset milijonov dolarjev. predsednikovega kabineta, v katerem je vršil skoro osem let službo generalnega poštne ga mojstra. istočasno je bil tudi pred sednik demokratskega narodnega odbora in je to službo že pred nekaj tedni zapustil. V kongresu ga republikanski in demokratski narodni zastopniki niso mogli dovolj preti val it i. Sedem senatorjev je proslavljalo zasluge, ki jih je dosegel kot generalni poštni mojster ter poudarjalo, koliko prijateljev si je pridobil in kako visoko zna ceniti prijateljstvo. Vsi so mu želeli še dosti uspehov v življenju. Senator Meade, demokrat iz hvalil njegov organizacijski talent in njegovo vestnost v službi. Republikanski senator Van-deuberg iz Mich i ga na je rekel, da sta bila Farley in on dolgo vrsto let ostra politična nasprotnika, v privatnem življenju pa dobra osebna prijatelja. Rekel je, da je Farley eden najznačilnejših mož v tej generaciji. Senator Barklev iz Kentucky ja, voditelj demokratske večine, ga je označil kot moža, ki ima največ osebnih prijateljev. Hvalili so ga tudi senator Smith iz South Caroline, senator Wagner iz New Yorka, in senator Bone iz Washing-tona. - -mtJL "GEX S lilBDF-H4«!ToiB v Tuesday, Scpteiriker I $40 SLOVENE (YUGOSLAV) DAM "GLAS NARODA (TOICB or THE rSOPLE) 99 Owned and PnbtUbed by Slovenk Publishlnf Coopuy, (A Corporation). Frank Sakaer, President; J. Lupotoa, 8ec. — Place of buslneos of tlie and 11 nil of above officers: WEST 18U» HTEEET, NEW YORK, H. T. * 47th Year »Olat Naroda" la lamed every day except Sunday« and holidays. — Subscription Yearly $«.—. Advertisement on Agreement. Zi celo leto velja llat aa Ameriko In Kanado $6.—; sa pol leta fS.—; aa fetrt leta $180. — Za New York aa celo leto $7.— ; *a pol leta »3 00. Za Inozemstvo ca celo leto *7.—; sa pol leta 13.50. -GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZRMfil NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 211 WEST IStfa STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelaea S—1242 Iz Slovenije w HRASTNISKI UBOJ. Preti tričlanskim senatom: o-krožnemu sodišča v Celju se je zagovarjnl 44-letni Earom-uel Zelinka, prokurist gemične tovarne v Hrastniku, ki je 15. aprila pred tovarniško pihamo v Hrastniku ustrelil 39-letnega odpuščenega delavca kemične tovarne Vilka (iačuika iz Hrastnika. Vilko Gačnik je hi I pred dvema letoma zaradi ne- l)il malo poprej pograbil svoj '-amokres, sprožil iz neposredne bližine in zadel Gnčnika v tre>bivh, nato pa je odšel v pisarno. Garni k se je zgrudil, kmalu pa se je dvignil in stopil za Zelinko v pisarno. Zelinka je pred njim pobegnil skozi stranska vrata v stanovanje gosti ln ičarke Ane Ixigarjeve. Gačnik pa se je vrnil iz pisarne in se na -topnicah zgrudil. Pre- PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18tb Street, New York, N. Y. >i i <1 ''i t ' niči muni Mil aj deloma nasitila neiikfco prdbivalstvo. Tudi bai kanske dežele bodo morale prispevati vso odvisno koruzo in pšenico. Ugledni gospodarstveniki in gospodarski izvedenci po v-eni svetu se strinjajo v mnenju, da bo letos pridelala Evropa celih trideset odstotku^ manj kot pa pridela v normalnih letih. Vo-jnanjkanja. O bližajoči se katastrofi se je že dosti pisalo in razpravljalo. Preteče jMnnanjkanje živil -v Evropi je pa truba pre motriti tudi s stališča svetovne trgovine. Iz naslednjih 'j kx lat kov je razvidno, koliko je mcmla v iionnalnem letu importirati Evropa (bjven Rutsije) rži, ječmena, jišenice, ovsa, koruze in riža: .|*šenk'e nad tri milijone ton; ovsa malo manj kot pol miljoua ton; koruze štiri in 'pol milijona ton; ječmena nekaj več kot pol milijona ton; riža nekaj nad milijon ton. Letos bo pridelala Evropa toliko manj žita, kolikor ga je morala v normalnem letu import i rati, da je bilo zadoščeno vsem )>otivbam. V slučaju slabe letine se je prejšnji čas zanašala Evropa na uvoz. Zaradi angleške blokade je pa letos uvoz nemogoč. Značilno je, da bo letos pridelala Nemčija 44 milijonov Ion mauj krompirja kot ga je pridelala v normalnem letu. Pomisliti je treba, da j«' krompir eno glavnih živil nemškega prebivalstva. Iz gornjih ipodatkov je razvidno, da je bil Uvoz v normalnih letih izredno velik. Poleg gori omenjenih žitnih vrst je importjrala Evropa v normalnem letu tudi poldrugi milijon ton sladkorja ter nad j Kil milijona ton kave. Tudi ta uvoz bo letos odpadel. Angleški imperij je odredil »vse ipotrebno za zaščito svo jih kolonij in dominijev. Drugače je z južnoameriškimi državami, katerim preti nevarnost, da l>o nemška propaganda izrabila gospodarsko stisko in zmedo ter te države naščuvala proti angleški blokadi. V skrajno kritičnem položaju se bodo nahajale Brazilija—glavna proizvajalka kave —ter holandska Zapadna Indija in belgijski Kongo. Združene države snujejo veliko gospodarsko organiza-eijo, ki bo zaščitila južnoameriška tržišča pred nizkimi cenami in uakuipičenjem blaga. Južnoameriške države bodo imele vsled blokade najmanj sto milijonov funt spet sprejet v s1už1m» v kemični tovarni ali ne. Zel in k i, ki je bil v svojem stanovanju, je njegova služkinja povedala, da čaka Gačnik nanj. Ob 14. se je Zelinka v spremstvu inž. Ulhnana in novinarja Helfrieda Patza iz Ce-Ija odpravil proti pisarni. Gač-nikova žena Milka je šla Zelin-ki naproti in ga prosila, naj se odstrani, da ne bi prišlo do prerekanja ali pretepa. V tem se je Gačnik dvignil s stopnic in stopil proti Zelinki ter segel z roko proti hlačneimlu žepu. V tem trenutku je Zelinka, ki je Peter Zgaga VO.JAK BREZ GLAVE legel poškodbi. Zelinka je pri razpravil priznal svoje dejanje a se je zagovarjal > silobranom. Po govorih držii v ne ga tožilca, zastopnika udeleženke in obtoženčeve-ga zagovornika, se je senat u-maknil k posvetovanju, ki je trajalo pol ure. Ob splošni napetosti je predsednik senata razglasil sodbo. Emeiiuel Zelinka je »bil obsojen na 2 leti ječe, izzgulwi častnih pravic za dobo 2 let in plačilo povprečnine v znesku 11)00 din. Razen tega mora plačati ««*:'Jtovan7 ^priljubljeni Mak, šli do nesrečnega Josipa Su3-parka. i-tarega 4M let. ki ga je zasulo na zelo lif-ugodnem mestu Toda predno so ga utegnili rešiti, se je že spet usula plast zemlje in spet zasula ul>ogega Šuiparka, ki je zasijal nanj le za trenutek žarek upa-ija na rešitev. Spet ga je zagrnila zemlja. Vet prišli do njega, je bil mrtev. SMET ZAVEDNEGA NARODNJAKA. Iz Cola nad Vipavo je te dni prispela žalostna vest, da je nenadne smrti umrl obče spo- No ustrašite se, ne bom nam- na vlada zahtevala od svojih reč pel slave militarizmu, ne vojakov. bom se navduševal za junaštvo Ker se po enem letu ni nana bojnih poljanah in ne bom učil, kje ji- r«*" in kje je vam skušal dof>ovcdati, kako 4*Iink>", so ga j>orai>iJi za naj-lepa je smrt za domov ino. težja dela v kosami. Prav nič Vojaščina ni mrrnn-č da»»ps se ni :pritoževal, saj je bila taka kot je bila nekoč, napri menaža dobra — le premalo je mer v stari Avstriji, ko je fant, je bilo—toda komisa je im«-l ki ga niso vzeli k »vojakom, ve- zvrhano polieo, tako je <*llo-ljal za slabiča in je bil tarča čila -lavna komanda, da bi Ja-splošnoga zasmehovanja. No- nez lačen ne bil. beno dekle ga ni pogledalo, in Tfxla ne smete mi-liti, da je sramoten »levek "škarta'* se bil Janez kar tako. Na *vojo ga je držal vse dotlej, dokler [ uniformo je bil silno pono>en, se niso njegovi tovariši vrnili in v njegovem >n-u seje poro-v cinil. dila a roča želja: — .1 bi Slavna naiiomn komisija si t me mati takega videli! Kar uikovi vdovi 2182 din, bolnišnici pa 64 idn. celjski IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh krititnih #asih je vsakemu titateljo dnevnih vesti potreben ta pri rot ni ATLAS, ki sa pošljemo našim naročnikom po najnii}i ceni. — Naročite sa še danes! ADVERTISE IN "GLAS NARODA" . .. OGLAŠUJTE V "GLASU NARODA" . . . Velikost 9H z 14* Imtmw 48 velikih strani; 3*J barvani b remije vidov tujih držav In 9 zemljevidov Zdr. držav In zastav vodilnih držav; 45 svetovnih allk popoluoma o- cnapenlh; Zanimivi svetovni dosodkl. Najnovejši zemljevid kaža celi avet In tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME1J NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSljlte svoto v znamkah po 3 oz. ix) 2 centa._• Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom ln ko sa Izpolnite In poiljete k izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatr-e zemljevide z novimi mejami vojakuJo-Clb se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: - GLAS NARODA " ti« WEST 18th Sl'EEET NEW IOKI. N. *. STRELA UBILA DRUŽIN SKEGA OČETA. Ob za-dnji nevihti je v Pre-kmurju nilno treskalo. Neretl-ki so primeri, «la -strela zažge poeiiopje: človeških žrtev zaradi strele pa prekmurska kro j nika ne beleži mnogo. Zato je tem lx>lj odjeknila i>o okolici veist o nesrečni i-nirti posestnika Aleksandra Balajca iz Sela. S -vojo ženo je delal na polju, ob nevihti pa sta se oba zatekla pod drevo. Na ntfsrečo si je strela izbrala vprav to drevo in odskočila rnl de4jla na oba zakonca. Moža je oplazilo po sencih, tla je -bil na mestu mrtev. ženo pa je zadela na temnili jo omamila. Pokojni Balajc je 'bil 40 let star, v vsej okolici pa cenjen kot dober in ,-krben gospodar. Zapušča ženo in 9 letnega otroka. OBSOJENI MLADI UBIJALCI. Pred mariborskim sodiščem se je vršila tajna razprava proti petim obtožencem, ki so dne 4. februarja v Apačah ubili z ročicami Franca Rajha. Edini polnoleten obtoženec je bil med temi (petimi 22-letni Janez Zaje. ki je Vil obsojen na 5 let ječe. Štirje ostali ko bili vsi mladoletni, eden celo mlajši mladoletnik — star -šele 16 let. Trije starejši mladoletniki so bili o— proučeni, najmlajši pa je bil olisojen v poboljševalnico. NESREČA V RUDNIKU. V premogovniku Medvedei pri Majšperku .se je pripetila težka net-reča, ki je terjala življenje marljivega delavea. V omenjenem premogovniku se je odtrgala velika plast in zasula pod .seboj pet delavcev. Njihovi tovariši so pričeli takoj z reševalnimi deli. Posrečilo *e jim je, da so štiri rešili, dočim petega niso mogli tako hitro, četudi je obupno klical na pomoč. Ob 20. uri se je posrečilo, reševalcem, da so pri- Žgur, posestnik, gostilničar in poštni upravitelj v pokoju, v starosti 83 let. Pokojnik je bil znana osnbml-t v Vipavski dolini in je bil svoječasno dolgoletni župan col-ke občine. Bil je zelo ugleden posestnik in znan gospodarstvenik. je ogibala le nabornikovo telo, nabornikova »pamet in njegove duševne zmožnosti pa niso prišle vpoštev. In tako se je zgodilo, da so obleki »vojaško suknjo tifdi Bmidrovemu Janezu. Tam nekje (m 1 Kamnika je bil doma. Pet let je hodil v šolo, pa ni znal fpodpisati svojega imena. Bil je pa velik in močan za tri. in to je bilo tisto, kar je -lav SMRT POBEGLEGA JETNIKA V GOREČEM KOZOLCU. V mariborski kaznilnici je odsluževal večletno kazen znani vlomilec in tat Frane LuIm j. Ker pa se je ljube j v kaznilnici dobro vedel, ga je uprava poslala na zunanje delo. To priliko pa je izkoristil in je od dela pobegnil. To je bilo letos spomladi. Za njim je bila izdana takoj tirali-ca in orožniki so ga začeli zasledovati. Nazadnje so Zvedeli, da se nahaja pri svojem bratu v Spodnjem fr rušo v ju v Smart nem pri Jelšah. Te dni ise je podala o-rožniška patrulja, sest o ječa iz treh mož. na Lnbejevo domačijo. Ko jih je Frane T.nbej od daleč zagledal, se je takoj skril na kozolec. Orožniki so kozolec obkolili in pozvali L»ul>eja. da se vda. Ker pa na njihov poziv ni hotel slediti, se je splazil na kozolec rožniški narednik Gašper Preilik iz Slov. Bi-Rtriice. da prime Lnbeja in ga spravi s kozolca. Ko ;se je narednik že bližal Tmbeju in je Lubej videl, da ni nikakega izhoda. ker je obkoljen, je krat-komalo prižgal vžigalico in podtaknil požar na kozolcu. V trenutku je bil vrt- kozolec v plamenih in se je narednik Preilik v zadnjem trenutku rešil smrti v plamenih ter skočil s kozolca, dočim je Lubej > kozolcem vred zgorel. Našli so saiiM) njegovo zoglenelo trup o. Ve> dogodek -e je odigral o-kroir .'i. popoldne. Lubejev brat trpi ol»čutno škfnlo. . Na znanje: l>ne fi. septembra ob 10. nri dopoldne, se bo <*lpela sveta maša v slovenski živpni cerkvi Sv. Cirila na 8. cesti, v proslavitev 17-etnega rojstnega dne Njegovega Veličanstva Kralja Petra 11. Sv. mašo bo pel o«V Pi j Petri«-, župnik enrkve Sv. Cirila ob asistenci pevsk*-ira zbora. Prosh«\iti bo prisostvovalo osobje Kraljcveg:i general konzulata v New Yorku. —Tz pisarne Kralj, general, konzulata v New Yorkn. STANOVANJ K V N'A.I KM — Na* raz>plago so stanovanja ]K» '» in 4 sobe. KurjjWa. vroča voda, kopalnice, električna luč. Cena $25 — W>. — Snperin-t eden t. 40.'{ W. ISth St., Ap. C,, New York Citv. 1 STRAHOTE VOJNE Času primerna knjiga Spisala Berta pl. Snttner 228 strani ; Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St, New York \ii t iaisi ; ahm-g-.i-iaiaiBy'lTJ! DARILNE POSILJATVE r JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN. 2*•*« v Jugoslavijo in I talij« nakasatl denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. link. 1st« velja tudi ta vse d rute evropske drtave. SLOVENIC PUBLISHING CO. t rOTNllKI ODDELEK t si New York t: 210 West 18tta Street, zjokali bi se samega veselja! Ta vroča želja je rodila trden sklep! Kantiner je prom-bo: — To sel 11 jaz! Tisto podobo je Bundro\ ,Ja-m-z s poželj»-njem motril, kadarkoli ga je |>ot zaiie-la V kantino. Po enem letu, je pa tisto sliko kupil, prosil tovariša, da mu je j h »d njo zapisal: "To sc-m pa jaz, Vaš Janez. ' — jo h-po zganil, spravil v zalc.pko in jo poslal materi za spomin. Da bi se dal prej fotografirati. da bi izrezal iz fotografij«-'svojo glavo ter jo nalepil na >liko, mu seke«da ni prišlo na mi>cl. Kdo naj popiše zahxst in o!»-ulntge matere, ko je opazila na sliki poleg cesarjev in generalov svojega Janeza — brez glave! Le kaj so storili njenemu ubogemu Janezu! Kaj bo revež brez glave |*očel ? Zvila je sliko ter se odpravila naravnost v Ljubljano v cesarsko košar no. Pri vratih je vprašala za Janeza, pa so jo ]>oslali v kan clijo, kjer je sedel mlad oficir. I)olge nmštace je imel in po naše je govoril. Njemu je |Mitor. JBBBH _ "OLXS NAROD A" — New Torfi Xuesday, September 3, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY DA M IB FEMfih: Novi roman Zelo j** utajili na ročni k oni **Go.»po«iar,*' odkar ga jt urejeval Julij Bedcnik. In kaka štvo, *podila /eno nekega trgovca iz «>ol»e in tako oštelaj svojega moža. Kaj se hoče, u je poznal ta ureduik eiT,i1t lje redni k je ]K»1al na ta način žr svojega lista! Ko je prevzel u-redni>tvo, j«- bilo n:>i očuik*.v nekaj nad .'ilHi; v par mesecih he je to število skoraj podvojilo in vrse to l< slniri. tev časnikarske resnicoljubnosti in uredniške tajnosti, ker ni smel izdati njene pri-}h» njegovi za-jdige dalje je pa postal v dnevnih ve-teli zelo oprezen, ker je l n-d ni kova znanost ki žen-ki kor ni zrcalila v uvodnih član- *Vct in ljubosumnost svoje /a'-kih, v katerih je pretresava! j ne. kinett ko iro bili večkrat le sla- j * pod a rja" ni izvirala ne iz bi prevodi. Kay.uuini kmeto- j člankov, tu- iz ač on ieiskim imenom James Rvan je uneven človek, ki pozna krom-'objavljal plodove svoje bujne pir in rejio kot priknho na krožniku. Tudi dnevne novice niso bile prava privlačna sila. V trgu se itak ni zgodilo nič posebnega. In še te malenkostne dnevne novice so bile zelo opremo pi-ane; koj se je spoznalo, da izvira ta opreznost iz kake neprijetne izkušnje. Molil se ni, kdor je tako sklepal. domišljije in si zna! z raznimi prizori ohraniti stare naročnike iu pridobivali vedno več novih. . Toda prišel je ča«, ko je bil v zadreyi. Njegov zadnji roman je bil končan. Krvi je oteklo par škafov, glavnega junaka je povozil avtomobil (kar je tako razkačio čitajoč trško ob-činsrvo, da je metalo staro in Nekoč j«* namreč -pisal vest: j mlado za vsakim takim vozom "SS pli sta >e." Ni dolgo od kamenje), mlada Doroteja je tega, ko sta se htepli v našem izpila strup, sploh ni črtalo trgu dve ženl-ki. Hoj je bil več toliko ljudi. da bi se izpla-bud. Vzrok, ljubosumnost. — čalo napisati še eno nadaljeva- Predniki strojnih pušk Strojnice se nam vidijo po- zovali in še v IG. in 17. stoletju. In koliko je moral pretrpeti u-rednik Bedenik za to kratko, izmi-šl jeno notico! 'Ve- dan je imel ženske obiske. Ta ga je prosila, naj ne imenuje njenega imena v časopisu, druga se je jezila, da je objavil njene popolnoma zasebne razmere ,tretja zahtevala, nnj opravi on, kot urednik tako uglednega li^tn natakarico "pri TTra>tiču" iz trga, češ, ona je kriva, da tiči njen mož vedno pri kozarcu, zakar jo je pa že plačala z dežnikom. Tako je šlo ves božji dan. Proti večeru je pa izvedela u-rednikova i-oproga sama za te nje. Skrbeti je moral za nov roman Toda snov. Pripravna, privlačna -nov. Nekaj novega. Mislil je in ii*!-lil in njegove misli se plazile z bandit i plil na vpokojenega pomorskega kapitana Schmidta, ki je imel vilo zunaj trga in h kateremu* je večkrat zahajal, da je uporabljal potem .opomine njegovega potovanja tširom sveta v svojih podlistkih. Seveda je bila noč. H grad« se je plazil lopov (tu je '-ledil natančen popis notranjščine gradu), prijel neopazen v sobo, kjer je imel grof blagajno, ukradel 5kt vojni, ko so pri Mu k de nu upor; ihijali Japonci okrog 2 strelov na minuto in so bili povod za nove poskuse. Prvi uspeli teh po- 'skusov *e bila znana Keffvieva " . 'I j-trojnica. ki so jo uvedli v i francosko vojsko kratko pred ,. . .. ■,. 1H<0. Francozi so ^ obetali reševali na svoj naem. ( e .-mo . . , ..... . 'mnogo o. 1 n|e, pa ui mogla za na t«* rešitve pozabili, je r/rok i , » .. , . , . ..!/• . držati Nenjcev. N ie uieliam- v tem, da >o v stoletiih zaosta-i , • ■ i i - i i-« 4 i , ... . *,, . zenu ki le oddajal loO strelov le za velikim nai)redko>m top- * . . ., . , 1 . 1 jaa minuto je bil prevee kom]»li- je T a,' - — WPA v New Yorku Pri WPA projektih v New Yorku je zaposlenih 1H4 tisoč delavcev. Okrajni administrator Somervell pravi, da je med njimi l'0 tisoč izvežbanih delavcev, 8 tisoč je profesijonaleev [ ill tehnikov, 10. ništva. Namen strojnice i 11!t,^itill Dr«l«-l- ti 4'orgelski topi" dobro izka-' ne strojnice. . MAŠA ZA MRS. TEREZIJO < S C E M K0VA6- svojega brata .)< >H POKLE, T m pot« ul naznanjam wein -loma iz Kršin Vrba, št. .">, fa-'lanicam SZZ. št. v Xew ra škoejan na 1 >«>b*njskem. Vork'.i, ep-; \Vc,, Ve zanj, ali pa če sam .temina na dan Malega Šmarna !„.,-,. ta naj -e zirlasi na sv. maša za in>k«»jn«» >«»-«>tm n;,,ioV: N K ZA PnRLK, 14!» Mrs. Terezijo Kovač. , 1» 10. uri \y BifK-kwav, Voungstown, O. 'v slovenski cerkvi na O-m:. «♦-:{. 4, 5. Nadaljevanje na 4. strani. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVKZKK: tTvo«! — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč meti slovenskimi polhar"1 — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — i*ra«l Ro-jinje. — Golitia. UL ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin knietskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tngoraer. VTI. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pica tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravi1« Lntjd bratoma. Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Zenitev iz iievoščljivosti. — cipomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rakovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški str« ji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zeinje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo iu katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MaeAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko irlobok« pod oceanom prvi vlak. Skozi vs» delo se čnti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in docodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svptovneira «lovs'tva. 259 strani . . . $1.20 10 zvezkov...$10 Ivan Pre Izbrani Spis Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo-trehna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega 269 3trani. V tem m. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno Bliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. čfcna I Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W.18th STREET, NEW YORK, N. Y. "TGFLXB »i IA10D 3?' — Hen Joitf Tuesday, September 3 1940 ■LOVENE (YUGOSLAV) DAILY mitiiiMHiiomi" Gozdarjev sin Spisal: FR. S. FINŽGAR. M,Kaj mi pomaga," tako je mislil, "če ga sedaj oieo dobili, dol»e ga drugič. Ali če ga lovci ne -zalezejo, ponesreči se Jahkc sanY. K ljudem ne sme, v taki zimi, kakor te je pričela sedaj, premrzovati po gorah, je tudi nemogoče. Nihče bi kaj takega ne prestal." ' Gozdar si je mislil, da dobi sina pri drvarjih ter da ga pregovori, da pojde ž njim domov. Toda kako ga je varala njegova nada! "Vs« izgubljeno," je pomislil. "Če ga Bog ne resi, sam j«e t-udi ne bo in jaz ga ne morem." Zato ei je zaželel hitro proč od nesrečnega kraja, da ne učaka. kako bodo prinesli z gora bledega i>ina — mrtvega. iKo je zapregel na priganjanje in žuganje lovcev Martin dvoje krepkih konj v velike sani, da popelje precej vinjene proti Ljubnemru, prisedel je še Gozdar, refcši, da je drvar, ki fie vrača na zimo domov.. 1 Nemo je sedel Gozdar na saneh ter se ni menil za mrzlo burjo, ki je brila po dolini in mu trosila snežink v obraz, ni čul surovih šal, ki eo jih uganjali lovci. Njegova duša je bivala pri nesrečnem sinu. Huda bolest mu je stiskala srce in vznemirjala ga .T<* vest, hoteč nvu očitati, da bi bilo lahko drugače, ako bi bit on ostreje ravnal s sinom, ter rabil večkrat očetovsko oblast, kakor preveliko ljubezen, dokler je bil čas. Toda sedaj je prepozno. Do smrti ne bo miren. zve, da so mu ubil i sina, ne izgine nru nikdar več njegovo krvavo lice izpred oči. In kako pride domov, pred mater? Ona ne prenese tega. Rovica! Zato je sklenil, da ji ne pove in ne izda, kaj je z nesrečnim Janezom. . V Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. NEMŠČINA V JUGOSLOV. ŠOLAH. Dne 30. avgusta je pomočnik prosvetnega ministra Bosko Bogdanovič sprejel v svojem kabinetu zastopnike domačega in tujega tiska in se ž njimi dve uri razgovarjal. Pri tej priliki je Bosko Bogdanovič obvestil časnikarje o nekaterih spre-mem!hah gle.lr — prav mnogo jokala. . | Glede na kulturne vezi nn?d i vendar ni mogla pustili Gozdaile Jugoslavijo in Nemčijo je pro-svoj gibljivi jeziček ter povprašala svetni mini ter sklenil, da ,e te vezi Iše bolj okrepe z učenjem nemškega jezika v večji meri, kakor pa je bilo doslej po ju V kratkem se je raznesla novica po Doselju, da se je Gozdar vrnil, pa brez sina. Ko so doseLške žene natakale vodo -?a južino ter tam na koritu stale in rešetale razne novice, pri-£ a je tudi Gozdarka ter, ne da bi se kaj pomudila, hitro natopila škaf ter ga zadela na glavo. Na obrazu se ji je brala velika žalost in kdor bi bii pogledal natančno v oči, Spoznal bi na jugoslov. šolah, bit, da je nedavno jokala — prav mnogo jokala. . j -Glede na kulturne Ali klepetava soseda pri miru. Iztegnila je s prav nedolžno, se ve. "Ali Janeza nI bilo s starim?" ' (Gozdarka je pa kratko odgovorila, ker se ni mogla vtikati v pogovore v toli'ki žalosti: "Menda je šel nekam drugam in Klemen ga ni dobil." Pa je zavila hitro navkreber. So«ede so pa še ugibale in presojevale, majale pomenljivo z glavami iter mencal« z rokami pod predpasnikom, zakaj mrzlo je bilo tih tega dne. 'Kako je bilo pri Gozdarjevih žalostno! Klemen sicer ni povedal vsega svoji ženi, toda že njegovo vedenje, mračno lice m nekako skrivnostno otožno sevajoče oko je prenatančno govorilo žalostni materi, da nima čakati nič prida. Poleg tega je pričel Klemen eamotaritfi. Nič več ni hodil k Bren-eetu, kjer so se na večer zbirali vaščani, marveč se je ogibal družbe, kakor bi ga bilo nečesa sram. 'Zato je pa toliko bolj pogosto zahajal v trg R. ter tamkaj poeedal po gostilnah in v pijači topil in duši! mučne krbi, ki mu jih je budila misel na nesrečnega sina. Vsakega hiri-ča in nedomačinea se je ustrašil, misleč, da prinese grozovito vest, da mu je sin na Štajenskem ustreljen. Nikdar ni mislil, da bo še kdaj videl Janeza živega. . 1 To ga je žgalo v duši, kakor živ ogenj. Čedalje bolj se je zatapljal v misel- Sam si vsega 'kriv. Kriv si sinove nesreče, kriv si, da je sekacijon uničil in izpraznil shrambe. Postajal je čedalje bolj zamišljen, dobrih so edov se je ogibal, tolažbe pa družbe je pa iskal v gostilni, v bližnjem trgu. Najljubša mu je bila družba, ki ga ni poznala. In ta je bila družba tujih igravcev, prekupcev, ki so Gozdarja kmalu zapletli v svoje mreže. Pijača in igra s*a sra privezali z divjo strastjo. Zahajal je čedalje pogosteje v trg, izostajal večkrat dolgo v noč tamkaj ter se šele zelo pozno vračal dotmov, kar poprej ni bila nikoli njegova navada. Mina ga je vselej v skrbeh pričakovala in ni zati-nila poprej očesa, da se je mož vrnil. Sfdeln je s/ima pri peči, in prebirala molkove jagode ter govore molila za sina, da bi ga Bog privel zopet na pravo pot ter pripeljal zdravega, poboljšanega ali vsaj še živega zopet pod domačo streho. . NOVI ROMAN (Nadaljevanje s 3. strani.) bini in izidu novega romana. Šteli so ure do izdaje prihodnje številke. (Dočakali -so. Začetek romana je liil res pisan z vsem poletom. Koj se je javilo kakih 50 novih naročnikov. In tako je živili jezikov | šlo dalje. Z vsakim nadaljevali jem je naraščalo število naročnikov in celo "Grofica-bera-r ca" iu "Ciganska sirota" sta j • morali umakniti temu nove-i:tu romanu, dasi imajo dame ] o vso d prednost. "Urednik si jo nabavil > od ček goslovanskih šolali. Iz te2srodn° da .if* r"a" 1/. pocrlavja novega romana vdrl neznan tat ponoči v vilo j klobuk in -vileno bluzo. To je bil prvi uspeli "Krivde in o-•vete." v oni meri, v kateri se je doslej poučeval francoski j zik. Fn Pouk nemškega jezika bi se u-vedel z novim šolskim lotom v omenjenih šolah od prvih razredov dalje iu postopno vsako loto tudi v oi-talih razredih. V zadnjih letnikih učiteljišč in meščanskih šol bi se poučeval še francoski jozik. Francoščina bi se poučevala z novim šolskim letom v realnih gimnazijah in na realkah v onem ob-soltu, v katerem se je doslej poučeval nemški jozik. t. j. učenje francoskeara jezika bi so začelo oel tretjega razreda dalje. Moža je pogostokrat okušala rahlo posvariti, da naj opu-«ti ponočevanje ter se varuje, da ga ne izvodi slaba družba. Toda Klemen se ni menil za taka svarjenja. Navadno jo je kratko pa precej okorno zavrnil: "Ne bodi no neumna! Kaj meniš, da sem pet let star? Jaz imam v tngu svoja opravila in kupčije. Saj veš, kako je po eekacijonu. Denarja ni, tre^Mi je skrberti, da se ulovi kak krajcar. Sicer sem pa jaz gospodar, zato mi ne bo nihče oporekal, kako in kam naj hodim." Saj je vedela, Mina mu ni oporekala, rajši je molčala, da ogenj še hujše plamti, če ga podpihavaš. (Morebiti ima res kakšne kupčijske spletke," dejala je sama pri sebi, "saj je od nekdaj rad po malem 'knpčeval." Da bi tako naglo krenil « prave poti, ker je bil poprej vedno trezen, varčen in marljiv gospodar, si ni mogla misliti. "Ko mine zima ter bo zopet dovolj dela na polju, pa opusti vse ter se bo pridno bvil 6 svojim poslom." Toda vaščani m vsedrogače znali povedati, zakaj da Gozda r zahaja vR. In Rožič, ki je prišel nekoč iz trga, je ma-;ajoč z glavo oameml pri Brencetu: "E, Gozdar, Gozdar, ta se mi smiili, ta! Prav vse bo šlo rakom žvižgat, če skoraj ne pusti igre. Tisti Lah, ki se je pritepel lansko leto v R., ga menda skube, da nag Bog varuj." In pomilovalno so majali z glavama sočutni vaščani. Smilil ee jim je sosed Gozdar, da se je loliko udal igri. - ^ ^Nadaljevanje prihodnjič.) Prav tako jo prosvetni mini ste r prlodo na čedalje te-nejše gospodarske in kulturne stike med Jugoslavijo in Ttalijo sklenil, da se italijanski jezik uvede kot obvezen predmet namesto francoščine in to za zdaj glede na nezadostno število me>či po eno uro na moški in ženski realni gimnaziji v Boo-graelu in Ljubljani ter v Mariboru, Celju. Novem Sadu, Kra-gnjevcu, Skoplju. Sarajevu in Kotorju. Poleg tega je, upoštevajmo veliko potrebo po znanju italijanskega jezika, pro- kapitana Schmidta, vlomil v blagajno in pobral iz nje par tisočakov, ki jih je imel kapi- tan kot izkupiček prodane gozdne parcele, slučajno doma. (Dasi je prišel gospodar koj na sleel tatvini, je bil venelar ves trud orožnikov brezuspešen. Ka to tatvii.„ se je začel zanimati tudi urednik, Če je že tako krasno opisal v romanu, ki vzbuja v vv-eh krogih zanimanje, delovanje eletektiva. zakaj ne klor ga ni tožilo par oseb radi razr/.aljo-nja ča^ti. ker jih je nazival v svoji slepi detektivski strasti s tatovi. Colo Schnulit sam mu je pokazal vrata, ker jo vedno preiskoval po njegovem vrtu sleelove stopinj in mu pri tem pohodil najlepše cvetlice. Tat jo ostal pa skrit. (Nekega jutra — roman v' "Gospodarju" še ni bil končan — jo oelpiral urednik elošla pi- Med drugimi je zapazilo urednikovo oko tudi pismo iz Ameriko. Na znamki je bil pečat iz Washington a.: Mogoče kak nov naročnik, mogoče je prišla slava n iegove-ga romana celo v Ameriko. Zakaj ne bi zaslovel tak imeniten roman tudi po novem svetu? T11 mislil jo že urednik, ka-| ko se zahvali v prihodnji li/*t-inici uredništva novemu naroč-jniku v daljni Ameriki za priznanje, kar seveda povzeligne ugled njegovega lista. Z veseljem jo odprl pismo in bral: '"Dragi gospod urednik: — Proel tremi meseci som so priklatil na svojemj potovanju tudi v Vaš trg. V gostilni sem prebiral — dolgČa* mi jo bilo j — penilistok v Vašem li»-tu, in sioor prav ono .mesto, ki popisuje vlom pri grofu. St rokovnjaško skoraj je bil popisan ta vlom. (Moj nos mp ni zapusti1. Tistega romana ni spi-al James Ryan, pač pa Vi. kaj no. gospod u roklenil, da se odpro tečaji italijanskega jezika tudi po drugih mestih. Da bi se izpopolnila občutna vrzel, ki zija v delu Jugoslav!-1 traniosti k ako-a poslopja, če je že zdavnaj, jo prosvetni mi- vp kj> ^0Tiar> Vi bil norec, mstor tudi glede pouka klasič-! akf> ^ Wl 5ol kra?t. nih jezikov sklenil, da se v Beogradu odpre popolna klasična gimnazija, dalje da je v Kar-lovcili realna gimnazija postopno spremeni v klasično gimnazije) in ela se odpro klasični oeldelki v Skoplju in v Sarajevu. Ta uvedba klasičnega pouka bi se začela z novim šolskim letom. . Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne. Veliki Atlas sveta Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetov nih vesti pa ne morete razum no zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo preme njene meje vseh držav, ki bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli te- kom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA", 216 West 18tb St., New York. Z vsakim naroČilom priloži knjigarna brezplačno 5 slovenskih knjig, ki jih izberite iz seznama na zadnji strani lista. Da me pa ne l»i dobi'i tako hitro kaki nepoklicani detektivi. sem,' ukraelel najprej par velikih škornjev, v katerih so mi noge kar plesale, in to tuje škornje sem rabil radi sledov na mehki zermflji. Pri blasrajni sem prej prah pobrisal, da se niso poznali na njem odtisi mojih prstov in vrhu tega sem imel š- rokavice. Jaz imam namreč čast, ela so me sprejeli v album in da poznajo na policijskih postajah mojo pr prav iskreno zahvaljujem. Samo gleele vsoto ste se hlasrovolili zmotiti v romanu, kajti v blagajni srm dobil samo 14 tisočakov. Prihexl-njic'bi prosil več točnosti. (Končujem. Se enkrat se Vam zahvaljujem za nasvete. Vi ste me naučili opreznosti. Mene ni treba iskati, kajti jaz bom že ibogvekje, še preden pride to pismo do Vas. O priliki spišem mogoče sam roman za Vaš list. Hvala in poadrav. Z. Y., zaprisežen vlomilec." \N obe nega detektivskega ro mana ni več spisal nrednik. Sklenil je. da ne.pojde več kot voditelj drugim prebrisancem na opotelo pot zločincev. Raje pa kmetske romane, o sporih med sosedi itd. (Kmalu je objel zubelj pismo amerikanskega neznanca, u-rednik pa je poizkušal zakopati vso zadevo v najtemnejši kotiček svojega spomina. CIGANKA J\m»st o mladi citrnnki, ki s«« jo hoteli prodati, jiu je pobegnila. cena 75. DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER 1>L.MAS Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanju kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se l»o igral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos zelo zanimivega življenja. cena .75 rokovnjacl izpod trate Spisal Kazimir Przervva-Tetmajer. Zelo zanimiva povest o divjem lovcu Lironl to vitkem. cena 75c rošlin in verjanko Spisal JANKO KKKSMK Kersnik, ki j«* jM.leg Josipa Jurč-ita naš najltoljši prfpcr ve1. CEKNKiOJ Itoman se vrši v K^iplii in pisatelj prav zjinimivo predstavlja zmagoslavje prave Ijultezni na>l vt-likimi oilraml in iicvarimstmi. SAMOSTANSKI LOVEC Spisal L. Ganghofer. tJuiighoferjtt prištevajo med najltoljAe Midobne pisatelje. — Samostanski lover Ji» najbolj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 sodnikovi Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev In pravzaprav pravilne ?lo-ven*S-iije v tem svoj m romanu živo in zanimivo popisuje življenje na deželi. cena $1.75 srečanje z nepoznanim Spisal MIRKO JAYORMK Pisatelj v knjigi |K,ve isto, kot |h>» «> nashrr: sriV-al i« je k 1J>i-dini. inrd katerimi so nekateri '/.*• mrtvi, drugi živi. Njihova us4«la je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pre«| vsem pa |»>]iisiije resnično življenje posameznih. cena $1.—• v zarje vidove Spisal OTON Zl PANf lC Najboljši in še živeči slovenski [N'snik (H m laja s to zbirko zojn-t nekaj umotvorov. Tesnil tn» [HttiVetVne nj«-govi ž<-ui Ani. cena $1.— cena $1. kraj umira Spisal JOŽKO JI KAČ Mladi koroški Slovene«- z*-|o Jasno in zanimivo impisiije življenje kmetov ii. rudarjev. cena $1. kakor hrasti v viharju Spisal Strarlmitz. Zelo zanimiva povest iz do-niao-ga življenja. cena 75c moje življenje Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pri|M>vedn:k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prijN>vedtije marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75 c. na polju slave Spisal HENRIK SIENK1EWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu In s tem osvobojeuje Poljske. S to zmago je bila končana turška sile, p«m1 katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $ I.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnea In senco hladne severne noči. cena $ 1.— v libijski puščavi Spisal A. Cottan I>oyle. Zelo zanimiv roman, fegar dejanje -e dogaja v KgiptU, v deželi ha j nega Nila. cena 50c zadnji val Spisal IVO &ORLI Poznani slovenski pisatelj liani v tej knjigi (»odaja zelo zanimive {»odatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ I.— ZNANCI Spisal RADO MI RNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih Itarvab riše ilogtxT ke na kmetih in {»osebno v gozdovih. cena $1.25 žito poganja Spisal Ren« Razin. Francoski roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. lajanje se vrSI v letu 1757, ko so se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladelu