7096 AA $t. 133 (15.861) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI Zakriž 60090201 6-do OSREDNJA KNJIŽNICA ££ S K E. t K A V .1. L HA R J A .viika. TRG REVOLUCIJE 1 6001 KOPER 182 -POŠINMA PLAČANA V GOTOVM J IliP Stampe in spedtione abbonamento postale. Conma26,art2llegge5«95.F»afcdlTheste ČETRTEK, 5. JUNIJA 1997 Zavestna izbira ati samo rušenje? Vojmir Tavčar Italija bi se lahko spremenila v polpredsedniško republiko, v kateri bi - podobno kot v Franciji - predsednika države neposredno volili ljudje in bi imel poleg predstavniških tudi vladne pristojnosti. Dvodomna komisija za ustavne reforme se je včeraj opredelila za polpred-sedniski model. Izbira seveda Se ni dokončna, saj mora komisija model Se poglobiti, predvsem pa se mora o končni izbiri izreči parlament z dvotretinsko vedno, nato pa Se državljani na referendumu. Pot do sprememb je Se dolga, včerajšnje glasovanje pa je nedvomno prvi pomemben korak v smeri sprememb, ki lahko povsem spremenijo dosedanji italijanski politični sistem. Izid včerajšnjega glasovanja je bil za vse komentatorje dokaj presenetljiv, saj so imeli zagovorniki premierske republike večino, čeprav pido. Odločilna je bila zato opredehtev Severne lige, ki je tokrat glasovala s Kartelom svoboščin. In prav v tem je osnovna šibkost včerajšnje zmage Kartela svoboščin, saj vse dosedanje ravnanje Um-berta Bossija in njegovih somišljenikov v parlamentu kaze, da se radi premislijo. Najprej so zagotavljali, da jih v komisiji sploh ne bo, a so se nepričakovano pojavih. Nato so dejali, da samo prisostvujejo delu, včeraj pa so se opredelili za polpredsedniski sistem, čeprav v načelu zagovarjajo odcepitev Padanije od Italije. Gez nekaj dni se lahko spet premislijo in obrnejo hrbet tej rešitvi ter se opredelijo za drugo, morda po logiki izbire, ki je za sedanji sistem najbolj destabilizacijska. Nedvomno je Ligi s svojo opredelitvijo uspelo, da je vnesla nova trenja v vladno zavezništvo, v katerem nekatere komponente kot Ljudska Stranka in SKP ostro nasprotujejo polpredsedniski republiki in so z velikim obotavljanjem sprejele že vzorec premierske republike z okrepljeno vlogo predsednika vlade. Pa tudi v Kartelu svoboščin so vode manj mirne, kot bi kazalo na prvi pogled. Zato bo potrebno pri izdelovanju predloga o spremembi italijanskega političnega sistema Se veliko umirjenosti in treznosti ter potpežljivega soočanja, če želijo politične sile res spremeniti politični sistem tako, da bo bolje ustrezal sedanjim izzivom. V nasprotnem primeru bi neuspeh reforme samo voda na mlin zagovornikov secesije. ITALIJA / SEVERNA LIGA ODLOČILNA PRI IZBIRI DVODOMNE KOMISIJE S pičlo večino prevladala polpredsedniško republika RIM - Severna iiga~je bila odločilna. Z glasovi njenih elanov je v dvodomni komisiji za ustavne reforme prevladal model polpredsedniske republike. Za polpredsedniško republiko se je opredelilo 36 članov komisije (Kartel svoboščin, Liga, trije predstavniki Oljke), medtem ko je bilo za premiersko republiko 31 članov komisije, trije pa so se vzdržali. Izid glasovanja so pri Kartelu svoboščin pozdravili z velikim zadovoljstvom, saj je prodrla teza, ki so jo zagovarjali od vsega začetka. Gian-franco Fini je dejal, da bo delo v ko- misiji lažje, medtem ko je voditelj Kartela Silvio Berlusconi bolj umirjeno ugotovil, da si bodo zagovorniki polpredsedniškega: sistema sedaj morali prizadevati, da dosežejo večje soglasje, saj je večina, ki je prišla do izraza v dvodomni komisiji, prepičla. Poleg tega Berlusconi ve, da najbrž ne more računati na trajno podporo Lige. Odločitev dvodomne komisije, ki je sicer včeraj osvojila samo delovni tekst, ki ga bo sedaj morala poglobiti, je vzbudila precej napetosti v Oljki in v vladnem zavezništvu, kjer so nekatere komponente ostro nasprotovale polpredsedniski državi. Ljudska stranka je že napovedala, da ne bo poglabljala in pilila polpredsedniškega sistema, SKP pa se je zavzela za popravek, ki naj bi črtal včerajšnjo izbiro. Massimo D’Alema, ki mu SKP in strankina levica očitata, da je odgovoren za izid včerajšnjega glasovanja, pa je dejal, da se ne čuti poraženega. Opozoril pa je vsekakor, da polpredsedniski vzorec zahteva volilni sistem v dveh krogih. Na 2. strani NEMČIJA / ZARADI ZAPLETA Z ZLATIMI REZERVAMI BUNDESBANKE Bundestag zavrnil nezaupnico finančnemu minishu VVaiglu Kohl in Kinke! vsestransko podprla finančnega ministra Veliko zanimanje za mračna leta Beneške Slovenije TRST - Predstavitev knjige o mračnih povojnih letih v Benečiji je privabila v Slovenski klub res številno občinstvo, ki je prisluhnilo besedam monsinjorja Marina Qualizze in župnika Boža Zuanelle. Publikacija doživlja velik odmev v furlanski javnosti. Aldo Moretti, znani furlanski duhovnik in eden od ustanoviteljev partizanskih brigad Osoppo, se je medtem javno opravičil za ogromno škodo, ki so jo Beneškim Slovencem povzročile tajne organizacije (Gladio itd.), ki so nastale iz katoliškega partizanskega gibanja. Na 3. strani BONN - Nemška vladna večina je včeraj v Bundestagu zavrnila nezaupnico finančnemu ministru Theu VVaiglu, ki jo je predložila levičarska opozicija zaradi zapletov z ovrednotenjem zlatih rezerv Bundesbanke. V razpravi sta kancler Kohl in vodja svobodnjakov Kinkel vsestransko podprla VVaigla. Kohl je med drugim poudaril, da je VVaigel »izreden finančni minister, ki uživa vse-stranki ugled tudi v tujini«. Opozicija pa ni varčevala z napadi na VVaigla in vladno finančno politiko, ki je »klavrno propadla«. Guverner Bundesbanke Tietmeyer je v švicarskem Interlak-nu demantiral vesti o kompromisnem dogovoru in navedel, da Bunde-sbanka namerava revalu-tirati zlate rezerve, a da ne letos, temveč šele prihodnje leto. Na 9. strani Jospin sestavil svojo vlado PARIZ - Premier Lionel Jospin je že včeraj objavil seznam ministrov svoje vlade, v kateri sta kot pričakovano dva komunistična ministra, po enega pa so dobile ostale zavezniške stranke Zeleni, Radikalni socialisti in Državljansko gibanje. Med petnajstimi ministri so kar štiri ženske, ključno ministrstvo za gospodarstvo, finance in industrijo pa bo vodil socialist Dominique Strauss-Khan. Na 9. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK V STANDRE2U V Kulturnem domu Andrej Budal KD Oton Zupančič včlanjuje v Zadrugo Primorski dnevnik med potekom večdnevnega Turnirja v beach wolleyu. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Spori o izvolitvi zastopnikov v KGS TRST - Tržaški občinski svet je izvolil svoje predstavnike v skupščino Kraške gorske skupnosti. Svetovalec DSL Igor Dolenc je svoje mesto v zadnjem trenutku prepustil kolegu iz vrst Slovenske skupnosti Andreju Berdonu. Izvolitev zastopnikov Illyjeve večine v KGS so spremljale polemike v svetovalski skupini levosredinske koalicije Oljke. Na 5. strani Danes v Primorskem dnevniku Univeiza še brez rektorja Včeraj so bile druge volitve za novega rektorja tržaške univerze, favorit prof. Lucio Delcaro pa ni bil izvoljen za borih 13 glasov. Stran 5 Razstava o »evropski šoli« V galeriji Tržaške knjigarne so odprli razstavo izdelkov, ki so jih dijaki šole Sv. Cirila in Metoda izdelali v okviru evropskega načrta Comenius. Stran 6 Nova publikacija o Istri Pri tržaški založbi Lint je izšel informativno zasnovan vodnik o Istri, ki ga je pripravil Dario Alberti. Stran 8 Majska inflacija 1,6% Dokončni Istatov izračun kaže, da je znašala letna inflacijska stopnja v maju 1,6. Stran 11 Gotti obdržal roza majico Rusu Pavlu Tonkovu na včerajšnjem kronometru ni uspelo prevzeti vodstva v skupni uvrstitvi na Giru, kjer še vedno vodi Ivan Gotti. ' Stran 12 ODKUPUJEMO VAŠA RABLJENA VOZILA IN PLAČAMO V GOTOVINI Zastopstvo PEUGEOT ^utoILisert TRŽIČ Ulica Timavo 24, tel. 0481/790504 Ulica Bolto 59, tel. 0481/413141 fh -- r ' NOVA IN -----ENA VOZILA Hjfrin A OBROKE reug ; : ;>'i ' •• - č . A? ■ & ■^yr USTAVNE REFORME / Z ODLOČILNIM GLASOM SEVERNE LIGE V dvodomni komisiji prevladala teza polpredsedniške republike RIM - Italija naj postane polpredsed-niška republika. To bo predlog, ki ga bo v teh dneh poglobila dvodomna komisija in ga nato dala v presojo parlamentu. S precej nepričakovanim in dokaj presenetljivim izidom je dvodomna komisija včeraj izbrala model polpredsedniške republike. Zagovorniki pol-predsedniškega sistema so z dokaj pičlo večino prevladali nad zagovorniki premierske republike. Odločilna je bila pri tem opredelitev predstavnikov Severne lige, ki so proti pričakovanju sodelovali pri glasovanju in prevesili tehtnico na stran polpredsedniškega modela, ki je prodrl s 36 glasovi za in 31 proti. Za polpredsedniško republiko so glasovali predstavniki Kartela svoboščin, trije predstavniki Oljke in seveda liga. Vzdržah so se dva predstavnika Oljke (Achille Occhetto in Stefano Passigli) in politolog Kartela Domenico Fisichella. Zasedanje dvodomne komisije, ki se je morala opredeliti o najbolj zahtevnem in tudi najbolj spornem vprašanju - oblika vlade - se je zaCela v vzdušju velikega pričakovanja, saj je bilo jasno, da je moč zagovornikov premierske republike enakovredna moči zagovornikov polpredsedniškega modela in da bo Liga jeziček na tehtnici. Komisija je na predlog predsednika Massima D’Aleme najprej izbirala med med predlogom SKP o »mehki« premierski republiki in sklopom predlogov, ki jih je izoblikoval poročevalec pododbora o obliki vlade »Cesarejem Salvijem. Predlog SKP je bil zavrnjen z veliko večino, nato pa je dvodomna komisija izbirala med premiersko in polpredsedniško republiko. In prevladal je, kot rečeno, polpredsedniški model. Izid glasovanja so predstavniki Kartela svoboščin pozdravih z velikim zadovoljstvom. Se zlasti zadovoljni so bili pri Nacionalnem zavezništvu, ki se je najodločneje zavzemalo za polpredsedniški sistem. NajveC radovednosti pa je seveda vzbudila odločitev Lige. Roberto Maro-ni je zagotavljal, da je šlo za odločitev v zadnjem trenutku, predsednik Liginih poslancev Domenico Comino je dodal, da'so elani komisije odločili avtonomno. Oba je malo potem postavil na laž Umberto Bossi, ki je dejal, da je že v nedeljo odločil, da bo »po prstih tiste, ki so se zavzemati za politično skrpucalo«. Prevlada polpredsedniškega modela je povzročila precej napetosti v vladnem zavezništvu. Tajnik Ljudske stranke Franco Marini je izjavil, da sploh ne misli sodelovati pri poglabljanju polpredsedniškega modela, Fausto Bertinotti pa je v imenu SKP predlagal, naj Oljka osvoji popravek, s katerim bo odpravila polpredsedniški sistem, ki je po njegovi oceni najmanj demokratičen. Predsednik Massimo D’Alema, ki je zagovarjal premiersko republiko, je dejal, da se ne Čuti poraženega. Dodal pa je, da je sedaj na preizkušnji Kartel, kajti polpredsedniški sistem je mogoCe uskladiti samo z volilnim zakonom v dveh krogih, saj je treba zagotoviti tako predsedniku republike kot parlamentu isto legitimnost. Ligaš Roberto Maroni se zadovoljno nasmiha po presenetljivem izidu glasovanja v dvodomni komisiji za ustavne reforme (telefoto AP) Široke pristojnosti predsednika republike po novem sistemu RIM - Po polpredsedniškem sistemu, kot ga začrtuje osnutek poročevalca Cesareja Salvija, ki ga je vCeraj odobrila dvodomna komisija, je predsednik republike neposredno izvoljen od ljudstva, njegov mandat traja pet let in je lahko ponovno izvoljen samo enkrat. Kandidira lahko vsak občan, ki uživa politične pravice in je star1 ec kot 40 let. Za izvolitev mora kandidat prejeti absolutno večino glasov volivcev, sicer se dva kandidata, ki sta prejela najveC glasov, predstavita dva tedna kasneje na balotaži. Predsednik republike, ki je obenem državni poglavar, imenuje predsednika vlade (pri Čemer mora upoštevati usmeritev volivcev in sestavo parlamenta), na njegov predlog imenuje ministre, predseduje sejam ministrskega sveta, lahko razpusti parlament (vendar ne v letu po volitvah), lahko z ustrezno utemeljitvijo zavrne zakone, ki jih je parlament že odobril, vendar jih mora potrditi, Ce jih parlament drugič odobri. Prav tako predsednik republike predseduje Višjemu svetu za obrambo. Akcijo vlade vodi predsednik vlade, ki izvaja poveljstvo nad oboroženimi silami in je odgovoren za politiko varnosti. Parlament lahko izreče predsedniku vlade nezaupnico z absolutno večino glasov in na osnovi motivirane resolucije. Parlament lahko odstavi predsednika republike samo v primeru kršenja ustave in z dvotretjinsko večino. TORRE ANNUNZIATA / PREISKAVA »CHEQUE TO CHEQUE« Tožilstvo zahteva proces NEAPELJ - Tožilstvo iz Torre An-nunziate je vCeraj končalo glavni del preiskave »cheque to cheque« o mednarodnem prekupčevanju z orožjem in z radioaktivnimi snovmi in o pranju umazanega denarja. Tožilstvo je zahtevalo, naj sodnik za predhodni postopek formalno obtoži in odredi proces zoper 65 osumljenih. Na tem seznamu so med drugimi bivši agent Cie Roger D’Onoino, mešetarji raznih evropskih držav in številni Italijani. Vsi so obtoženi združevanja v zločinske namene, nedovoljenega valutnega posredovanja in »kloniranja« državnih vrednostnih papirjev. Tožilstvo je razdelilo obtožnico na veC poglavij, glede na »fronte«, na katerih se je razvilo prekupčevanje in pranje denarja. Za belgijsko »fronto« so obtoženi med drugimi Nizozemec Geradus Leonard Van de Voren, Belgijec George Cliquet in Roger D’Ono-frio; za slovensko »fronto« so obtoženi Janez Ravnik, Ivan Ruskovic in Yo-sef Nilvik; za anglofrancosko »fronto avstrijski notar Franz Helm in švicarski notar Rudolph Meroni; za grško »fronto« pa obveščevalka francoske tajne službe Solange Vercruysse in italijanski oficor Pierangelo Quinti, ki je baje povezan z bivšim šefom razpuščene framazonske lože P2 Liciom Gellijem. Preiskava pa se nadaljuje tako glede prekupčevanja z orožjem kot pranja denarja barcelonske župnije. V tem okviru tožilstvo iz Torre Annun-ziate še raziskuje vlogo slovenskih prekupčevalcev Nicholasa Omana in Gorazda Mišiča, ki naj bi skupno z Italijanoma Francom Giorgijem in Lo- renzom Mazzego organizirala središče za zbiranje plačančev in orožja med vojno v nekdanji Jugoslaviji, orožje in plačance pa naj bi pošiljati tudi v neko severnoafriško državo. Tožilstvo je arhiviralo položaj ruskega nacionalističnega voditelja Vladimira Zirinovskega, gradivo pa poslalo slovenski policiji prav zaradi vezi med Zirinovskim in Omanom. V tem okviru tožilstvo tudi poglablja odnose med Francom Giorgijem in somalskim sultanom Saldom Omarjem Mugnejem, ki je lastnik plovne družbe Shifco. Kaže, da je prav interes za dejavnost družbe Shifco in za morebitno prekupčevanje z orožjem glavni razlog, zaradi katerega sta bila ubita v Mogadišu novinarka Ilaria Alpi in tržaški snemalec Miran Hrovatin. ________RIM / V POSLANSKI ZBORNICI________ Prvi korak k ratifikaciji konvencije o manjšinah Od 279 poslancev se jih je za konvencijo izreklo 270 Listino Sveta Evrope bo moral ratificirati še senat NOVICE Sprejet »Treuov paket« RIM- Poslanska zbornica je z večino glasov (256 za in 150 proti) odobrila sklop ukrepov za boj proti brezposelnosti, ki je znan kot Treuov paket. Sklop ukrepov vsebuje določila za delo v najemu, za prekvalificiranje brezposelnih in večji prožnosti trga dela. Gre za določila, ki so se jih dogovorili vlada, sindikati in delodajalci. Ker je zbornica spremenila tekst, ki ga je odobril senat, se bo o ukrepu moral spet izreci gornji dom italijanskega parlamenta. V FJK veliko »plavih zastavic« RIM - Čistost morja v italijanskih letoviščih se je znatno izboljšala. Evropska unija in zveza naravovarstvenikov Legambiente sta letos podelila italijanskim občinam kar 47 plavih zastavic proti 35 lanskega leta. Nekoliko slabše so se odrezale marine, ki so osvojile 42 zastavic proti 44 lanskega leta. V Furlaniji-Julijski krajini so osvojile plavo zastavico občine Lignano, Gradež in Tst. FJK prednjači tudi z marinami, saj je v deželi rpidobili plavo zastavico 10 turističnih portičev (eno manj kot lani), na drugem mestu pa je Ligurija s 7 (lani 8). Za plave zastavice je letos kandidiralo 228 italijanskih občin. Selekcija je bila zelo stroiga, predvsem pa so bile a priori izključene vse občine, ki opravljajo meritve okuženja morske vode enakrat na mesec, ne pa vsakih 15 dni. Izključitev iz seznama občin z modro zastavico ima lahko znatne gospodarske posledice. Apuljska občina Meledugno, ki že vrsto let dobiva priznanje, je izračunala, da velja plava zastavica do 200 milijard lir priliva v turistični sezoni. RIM - Poslanska zbornica je pred dnevi odobrila ratifikacijski zakon okvime konvencije Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin. Od 279 poslancev, ki so se udeležili glasovanja, jih je 270 glasovalo za odobritev zakona, devet pa se jih je vzdržalo. Sedaj mora ratifikacijski zakon odobriti še senat. Okvimo konvencijo o zaščiti narodnih manjšin je Svet Evrope odobril 1. februarja 1995. Podpisale so jo skoraj vse Članice Sveta Evrope (razen Andore, Belgije, Francije, Grčije in Turčije), mnogo pa jo je že ratificiralo, tako da bo konvencija predvidoma stopila v veljavo že pred koncem leta: 28. člen namreč določa, da stopi konvencija v veljavo tri mesece potem, ko jo je ratificiralo najmanj 12 držav, doslej pa jo je po sicer neuradnih podatkih ratificiralo že 9 ali 10 držav. Besedilo samo ni posebno obvezujoče, vsebuje pa nekaj določil, ki so vsekakor zelo pomembna. Pripadnikom manjšin priznava pravico do rabe jezika, do imena v svojem jeziku in do šolanja v svojem jeziku, države podpisnice obvezuje, da pripadnikom manjšin zagotovijo primemo participacijo v kulturnem, družbenem in gospodarskem življenju. Med nekoliko bolj specifičnimi določili pa naj navedemo obvezo držav, da omogočijo manjšinam razvijanje Čezmejnega sodelovanja in prizadevanja držav, da sklepajo med seboj dvostranske dogovore o zaščiti manjšin. Listina vsebuje tudi posebno poglavje o nadzom: vse države bodo morale posredovati Svetu Evrope svoja določila za zaščito manjšin najkasneje v letu dni od pristopa k listini ter bodo morale nato sproti obveščati generalnega sekretarja Sveta Evrope o vseh dodatnih določilih. S preverjanjem stanja v posameznih državah se bo ukvarjal tudi poseben strokovni odbor. Poleg te konvencije je Svet Evrope odobril tudi Evropsko listino o deželnih in manjšinskih jezikih, ki vsebinsko posega v obveze posamezne države. Te listine italijanska vlada še ni podpisala, prav prejšnji teden pa je na vprašanje skupine senatorjev vlada odgovorila, da bo do podpisa prišlo po odobritvi okvimega zakona o jezikovnih skupnostih, o katerem teče sedaj razprava v parlamentu. Še vedno ostre polemike v Mestrah po incidentih pred sodno palačo BENETKE - Po torkovih incidentih pred sodno dvorano v Mestrah, v kateri sodijo komandosom secesionistov iz Veneta, se polemike še niso polegle. Po novicah iz kvesture v Benetkah, kjer je včeraj namestnik šefa policije Gianni De Gennaro preučil dogajanje skupaj s kvestorjem Lorenzom Cemetigom in drugimi funkcionarji, naj bi kvestor dobil znatno manjše okrepitve od tistih, ki jih je zahteval. Zato naj bi razpolagal samo s 100 možmi (zahteval jih je 250), kar naj mu ne bi dovolilo učinkovite preventivne akcije. To je tudi mnenje policijskih sindikalnih organizacij, ki so izrazile solidarnost kvestorju. Beneški občinski redarji pa so včeraj objavili poročilo, v katerem so med drugim poudariti, da so bivšega poslanca Franca Rocchetto in njegovo ženo Marileno Marin opozorili, naj ne hodita v sodno dvorano, ker bi morala mimo avtnomistov. Toda Poslanca se nista zmenila za opozorilo. Sicer pa ni nihče od prisotnih spoštoval navodil kvesture, saj so se tako avtonomisti, kot pripadniki Life, niso zbrati na krajih, ki jim jih je določila kvestura. Avtonomiste pa je branil poslanec Zelenih Paolo Cento, po katerem je šlo samo za mlade, ki so protestiralo proti secesiji in zahtevati solidarni federalizem, ki naj bi temeljil na občinah. TRST - Knjiga o mračnih povojnih letih v Benečiji, ki jo je izdal časopis Dom, je pretresljiva in hkrati zelo poučna. Pretresljiva, ker dokazuje pod kakšnim narodnostnim,, a tudi gospodarskim pritiskom so do pred kratkim živeli tamkajšnji Slovenci, poučna pa zato, ker odpira delno še neraziskano stran italijanske povojne zgodovine. Ni naključje, da sta zanjo pokazala zanimanje tudi sodnika iz Benetk Felice Casson in Carlo Mastello-ni, ki preiskujeta rovarjenje Gladia in drugih tajnih organizacij. Zanje je bila Benečija pravi »laboratorij« na koži nemočnih ljudi, ki šele sedaj odkrivajo okoliščine in dogajanja, katera si takrat niso znali razlagati. Monsinjor Marino Qua-lizza in župnik Božo Zua-nella sta mračna dogajanja predsinočnjim v Slovenskem klubu predstavila predvsem z anekdotami, ki jih je izredno številna publika poslušala z velikim zanimanjem. V več kot dvournem briljantnem pripovedovanju sta v bistvu Gladio in Benečija: sramotni madež za demokracijo! iilfll | j ».‘•l : obnovila celotno knjigo in ji marsikaj še dodala, predvsem življenjske izkušnje, ki jih publikacija (gre v glavnem za uradne dokumente) namenoma postavlja v ozadje. Na predstavitvi je sodeloval še urednik Doma Giorgio Banchig, Claudia Raza pa je med enim in drugim posegom brala odlomke iz knjige. Organizacije (Gladio, »O«, itd.), ki so nastale iz katoliških in protikomunističnih partizanskih edinic Osoppo, so bile notranje zelo dobro urejene. Njihovi pripadniki so dobivali redne plače, svoje informatorje pa so imele v vseh beneških vaseh in zaselkih. Pri tem so se naslanjale na »uradne« varnostne sile, predvsem na karabinjerje, ki so nadzorovali predvsem obiskovalce, iz Trsta, Gorice in Jugoslavije. Može v uniformi je vz- nemiril vsak avto s tržaško ali goriško tablico, od časa do časa pa so se pri tem tudi ušteli. Ko je tedanji predsednik deželnega sveta Michelangelo Ribezzi (peljal se je v uradnem avtu s tržaško tablico) obiskal nekega beneškega duhovnika so mu karabinjerji sledili vse do župnišča. Ma-rešalo se ni vdal in je odnehal šele takrat, ko se mu je politik predstavil in ga začudeno vprašal, čemu mu sledi. Na muhi nacionalistov so bili zlasti duhovniki in »komunisti«, ki so v Benečiji (in to velja v marsičem še danes) vsi zavedni Slovenci. Člani Gladia, »trikolori-sti«, čez noč izučeni jezikoslovci, politiki in novinarji (Messaggero Veneto je stalno podpihoval protislovensko kampanjo) so bili aktivni na vseh področjih. V vrtcih in osnovnih šolah so podlo izkoriščali občutek manj vrednosti beneških otrok, ki so doma govorili le v slovenskem narečju; odpirati so gostilne le, da da bi imeli v vsaki vasi svoje informatorje, pošiljali so zavedne Slovence v belgijske rudnike, da ne govorimo o osebnih ustrahovanjih in nasilju. To, kar so počenjali proti nam, je prava sramota za italijansko demokracijo, je v Gregorčičevi dvorani ponovil Zuanella. Dodal je tudi, da so te organizacije povzročile Slovencem v Nadiških dolinah več narodnostne škode kot fašizem. Za to in za nekaj podobnih izjav sta si župnik in monsinjor že nakopala tožbo enega od voditeljev Gladia. Ponosen sem nad sodno prijavo, je dejal Qualizza, po katerem bi se morali na sodišče obrniti Benečani, ki so jim ti ljudje povzročiti tako hudo materialno in moralno škodo. Uredništvo Doma je vsekakor pripravljeno na sodno pravdo z namenom, da bodo vsi, enkrat za vselej, zvedeli, kaj so vsega počenjale te tajne organizacije. S.T. Četrtek, 5. junija 1997 3 Na sliki pod naslovom predstavitev knjige o Benečiji v tržaški Gregorčičevi dvorani, Na slikah spodaj monsinjor Marino Oualizza (levo) in župnik Božo Zuanella, ki sta skupaj z Giorgiom Banchigem sodelovala na predstavitvi (foto KROMA) »Dragi Slovenci, opravičujem se za storjeno zlo« VIDEM - Knjiga »Gli anni bui della Slavia: attivita delle organizza-zioni segrete nel Friuli Orientale«, ki jo je s psevdonimom podpisal »Naz«, je v furlanski javnosti doživela velik odmev. O njej na dolgo in široko pišejo časopisi (posebno dnevnika Messaggero Veneto in Gazzettino) in z njo se bo baje ukvarjalo tudi sodstvo, če bo tožilstvo vzelo v pretres prijavo nekega upokojenega generala, nekdanjega člana Gladia. Dokumente, ki jih objavlja knjiga, hranijo v marsičem še nedostopnem arhivu videmskega semenišča, v posebnem oddelku o zgodovini in dejavnosti »belih« partizanskih edinic Osoppo. V razpravi o knjigi se je oglasil tudi 87-letni monsinjor Aldo Moretti, znani in priljubljeni furlanski partizanski duhovnik, eden od glavnih ustanoviteljev Osoppa. Na predstavitvi publikacije v Spetru (njegov poseg je predvčerajšnjim v celoti objavil Gazzettino) Moretti v bistvu prosi odpuščanje Benečanom za škodo, ki so jo Slovencem povzročile tajne organizacije. Čeprav so se le te sklicevale na brigade Osoppo - pravi Moretti - nimajo nič skupnega z ideali partizanov, ki so res bili pro- tikomunistično in patriotsko nastrojeni, a nikoli nacionalisti. Gazzettino v isti številki objavlja tudi odprto pismo, ki ga je videmskemu nadškofu Alfredu Battistiju naslovil Mario Ruttar, predsednik krožka Stellini iz Klodiča. V njem ostro napada nadškofa, češ da s svojim dosedanjim molkom dejansko daje prav in potuho knjigi časopisa Dom, furlanski cerkvi pa očita, da se ne ukvarja z »resničnimi problemi« Nadiških dolin. Vsebina in ton pisma zelo spominjata na čase, ko so nastajali dokumenti, ki so objavljeni v knjigi. S škofovim molkom je zelo nezadovoljen tudi nekdanji general in voditelj Gladia Luigi Ci-smondi, ki je prijavil Qualizzo in Zuanello šele potem, ko iz nadškofije ni dobil nobenega odgovora na proteste proti knjigi. Kot smo izvedeli, videmska nadškofija zelo diskretno, a pozorno spremlja soočenje (in polemike) o knjigi. Ne vemo, če se misli Batti-sti na nek način vplesti v razpravo, vemo pa, da se je furlanski nadško vseskozi dosledno in odkrito zavzemal za spoštovanje pravic slovenskih vernikov ter Slovencev na sploh. DEVIN / NA VEČERU VČLANJEVANJA V ZADRUGO PD Kritično o preteklosti in sedanjosti dnevnika Akcija za včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik se uspešno nadaljuje. Predsi-Uočnjim je zadruga pridobila več Uovih članov tudi na napovedanem večeru v Devinu (na sliki KROMA), tako da se njihovo skupno število po neuradnih podatkih zdaj približuje že okrogli številki 2.000. Včlanjevanje v Devinu je potekalo na sedežu tamkajšnjih slovenskih zborov. Nove člane in druge udeležence je na večeru nagovoril predsednik Boris Kuret. V strnjenih besedah je obnovil, kako in čemu se je zadruga rodila marca letos. Poudaril je, da gre za skupno pobudo najpo-rnembnejših organiziranih komponent slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za zagotovitev nadaljnjega obstoja-in pluralne rasti edinega slovenskega dnev- nika v zamejstvu. Le-ta se je konec lanskega leta znašel v izredno hudi finančni stiski zaradi fa-liranega »projekta Republika«, pa tudi zaradi krize, ki je zajela glavnino ti. družbenega gospodarstva slovenske manjšine. Kuret je govoril tudi o sanacijskem načrtu, ki se kolikor toliko uspešno uresničuje. Mnogi izmed udeleženev so se v razpravi kritično obregnili ob staro lastništvo in upravo Primorskega dnevnika ter se vprašati, ali ne bi kazalo pretekle dogodke in odgovornosti podrobneje pojasniti. Več pripomb pa je bilo izrečenih tudi na račun današnjega dnevnika. Izražena je bila želja, da bi časopis pozorneje poročal o kulturnem in drugem dogajanju na devinskem koncu, pa tudi, da bi bilo v njem manj tiskarskih in drugih napak. SKLEP UPRAVNEGA SVETA Seznam članov, ki so bili sprejeti v Zadrugo PD(22) Nadaljujemo z objavo imen članov Zadruge Primorski dnevnik Miserit Olga Gorica, 300.000 Kocjančič Carmen Gorica, 100.000 Dornik Harjet Gorica, 300.000 Figelj Valeria Gorica, 100.000 Leban Saverio Gorica, 50.000 Tulliach Erik Trst, 50.000 Sancin Dorotea Dolina 50.000 Praselli Majda Salež 50.000 Praselj Andrea Kontovel 100.000 Filipčič Giovanni Trst, 50.000 Grgič Irena Piscanc Bazovica 50.000 por. Ferfoglia Andrejina Stokelj Zorko Trst, 50.000 Trst, 50.000 Vere Sergej Tržič, 50.000 Valencie Vida Opčine, 50.000 Clementi Aima Maria Opčine, 50.000 Armani Francesco Trst, 50.000 Armani Mattia Trst, 50.000 Salvi Marta Boljunec 50.000 Pupulin David Sesljan 50.000 Vuga Marjana Trst, 50.000 Vuga Luka Trst, 50.000 Štolfa Sonja Trst. 50.000 Zobec Ludmilla - Mila Trst, 50.000 Vuga Andrej Trst, 50.000 Adam Francesco - Branko Nabrežina 50.000 Gregori Natalia PadriCe 50.000 Gregor! Katja Padrice 50.000 Gregori Carlo PadriCe 50.000 Besednjak vd. Rogelja Ottilia Sempolaj 50.000 Blasina Dado Trst, 50.000 Debeliš Stefania Trst, 50.000 Kralj Renato Gabrovec 50.000 Lepko Oscar Trst, 50.000 Susic Mira Trst, 50.000 Grgič Guglielma Trst, 50.000 ZVEZA VOJNIH INVALIDOV Trst, 300.000 Malalan Karlo Opčine, 200.000 Kenda Vladimiro Trst, 200.000 Urdini Marcusi por. Merku Mirella Erlangen, 150.000 Merku Pietro Erlangen, 150.000 Susic Ljubomir Trst, 100.000 Ozbič Vincenzo Trst, 100.000 Pečar Nevenka Trst, 100.000 Passerini Carlo Sesljan 100.000 Crosatto Michele N. Gorica, 100.000 Pecora Antonio Tržič, 100.000 Armani Maria Tržič, 100.000 Frank Maria Trst, 100.000 Macarol por. Udovič Aima Trst, 100.000 Kosovel Vera Trst, 100.000 Pavlica Andrej Trst, 100.000 Cosina Ada Zavije 100.000 Valli Renzo Trst, 50.000 Scher Marino Trst, 50.000 h. 4 Četrtek, 5. junija 1997 MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN GLOSA 1 '-‘.oi,., Čuden način prekašanja preteklosti H Jože Pirjevec Naključje je hotelo, da sem v nedeljskih Časopisih skoraj istočasno naletel na oceni dveh knjig, ki sta vzbudili mojo pozornost, ker sta dokaj zgovorni za dve oziroma tri različne kulturne situacije: italijansko, nemško in tisto, ki se je oblikovala v zadnjem desetletju obstoja bivše Jugoslavije. Corriere della Sera je objavil Članek, v katerem je kot veliko odkritje predstavil knjigo Gia-coma Scottija o Golem otoku, ki je pred kratkim izšla pri tržaški založbi LINT. Iz pisanja Časnikarja je očitno, da je o tem tragičnem poglavju jugoslovanske zgodovine slišal prvič in da ga predstavlja svoji publiki kot nekakšen scoop, ki šele sedaj odkriva, kaj vsega je bil zmožen Titov režim. V članku seveda ne manjka napak (začenši z napačnimi akcenti srbskih in hrvaških imen), predvsem pa ne manjka moralistične retorike, v katero je tako lahko pasti, Ce ni tistega onovnega zgodovinskega znanja brez katerega ni mc 'oCe razložiti sebi in drugim, kaj se je v preteklosti pravzaprav dogajalo. Druga recenzija, objavljena v nemškem tedniku Die Zeit, je imela vse drugačno težo. V njej je bil govor o vprašanju italijanskega obračuna s fašizmom v letih 1943 -1948, ki ga je obdelal Hans Woller, glavni redaktor Zvezkov za sodobno zgodovino v Munchnu. Ob branju tega zapisa - še pod svežim vtisom tistega iz milanskega dnevnika - ni bilo mogoCe spregledati naslednjih dejstvev: medtem ko so v osemdesetih letih slovenski, hrvaški in srbski intelektualci v celi vrsti spominskih in zgodovinskih knjig in Člankov denunci-rali sramoto Golega otoka in s tem v marsičem prispevali k tisti izgubi legitimitete, ki je na koncu pokopala ZKJ in z njo tudi Titovo Jugoslavijo, se v Italiji ni našel nihče, pripravaljen da se resno sooCa s problemom epuracije fašistov, oziroma z njenim Čudnim potekom. Kajti do epuracije je v Italiji prišlo, toda samo v Času med 8. sptembrom 1943 in letom 1946. Po VVollerjevih oce- nah naj bi bilo v divjem obračunavanju, ki so ga sprožili elani odporniškega gibanja, pobitih v omenjenjem obdobju od 10.000 do 12.000 ljudi. Med temi ni manjkalo tudi nedolžnih, kar je italijansko zgodovinopisje v glavnem ignoriralo »iz obzira do svetlega mita Resi-stence«. Obenem je bil sprožen sodni postopek proti 20.000 do 30.000 predstavnikom propadlega režima, zaposlenim v javni upravi, ki pa je bil »sunkovito zaustavljen«. To se je zgodilo iz političnega oportunizma, pa ne samo zato, ker bi nadaljevanje Čistke po mnenju ameriških in britanskih politikov škodilo vključevanju Italije v zahodno zavezništvo, temveč tudi, ker je prevladalo mnenje, da je mogoCe prebroditi porodne krce povojne italijanske demokracije samo z dobršno dozo popustljivosti in obzira. »Najbolj smrtno orožje proti povratku fašizma«, je menil Benedetto Croce, »je, da nanj pozabimo«. Z njim se je strinjal tudi Togliatti, ki se je v prvem povojnem obdobju, v Času ko je še sodeloval z Krščanskimi demokrati, zavzel za amnestijo, Čeprav je s tem globoko razočaral svoje bolj radikalne pristaše. Tukaj ni prostora, da bi se spraševali, ali je bila takšna politika dolgoročno modra ali ne. Primerneje je navesti mnenje Hansa WoIlerja, da je bila povsem v skladu z italijansko zgodovino: ta na pol krvavi, na pol spravljivi naCin prekašanja preteklosti, naj bi še najbolj odgovarjal miselnosti in Čustvovanju italijanskega naroda. PRED SREČANJEM PREDSEDNIKOV SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV V PIRANU Madžarski predsednik Goencz Za Evropo zgodovinska priložnost BUDIMPESTA/LJUBLJANA - Madžarski predsednik Arpad Goencz, ki se bo od jutri v Piranu udeležil Četrtega srečanja predsednikov srednjeevropskih držav, je za Slovensko tiskovno agencijo odgovoril na vprašanji, ki so jih zastavili vsem osmim udeležencem srečanja: o njihovem razmišljanju o glavni temi srečanja, to je nacionalna ali državljanska država, in o oceni prihodnjega razvoja Evrope. "Ko se približujemo koncu 20. stoletja, postaja vse bolj jasno, da imamo zgodovinsko priložnost uresničiti dolgoletne sanje o Evropi, ki bo postala okvir, ki bo obsegal vso celino -celino, kjer bodo lahko narodi s svojimi posebnimi značilnostmi in identiteto ter posamezniki kot enakopravni evropski državljani lahko delali za svoje blagostanje, srečo in napredek naše skupne evropske civilizacije. Takrat ne bomo več celina, kjer ljudje živijo zgolj drug poleg drugega in kjer so se v zgodovini tolikokrat tudi borili drug proti drugemu, " je dejal madžarski predsednik. "VeCina srednjeevropskih držav se je šele nedavno rešila ideoloških zavor in lahko šele zdaj uživa neodvisnost. To gre z roko v roki s spoznanjem, da bomo morali zelo hitro zakoličiti pogoje za našo vključitev v novo Evropo, v ta mnogo-stranski sistem evropskega sodelovanja, kar je naš imperativ. Vse to nam nalaga, da s sodelovanjem, medsebojnim spoštovanjem in strpnostjo dosežemo skladnost in ravnotežje med ‘državnim konceptom1 naroda in narodno samopotr-ditvijo ter evropskim državljanstvom in njegovo civilizacijsko identiteto, " meni madžarski predsednik Goencz. Na vprašanje, kako vidi prihodnost Evrope, pa je Goencz odgovoril, da je Evropa trenutno v izjemnem, zgodovinskem obdobju. "Varnostno-politični red dobiva novo obliko, kar je rezultat zgodovinskih sprememb, do katerih je v mednarodnem sistemu prišlo v 80. letih in ki so privedle do konca konfrontacij med supersilama ter omogočile vsem evropskim državam, da so odkrile ali na novo odkrile prednosti tržnega gospo- darstva in demokratičnega političnega reda. Nastajajoči varnostni red je deloma rezultat teh sprememb. Da bi bila varnost v Evropi polna, morajo v zagotavljanju varnosti večjo vlogo igrati evropske države same. Danes se odloCa o prihodnosti Evrope, danes se postavljajo njene gospodarske, finančne in varnostne ‘meje1. Menim, da beseda ‘meje1 ni primeren izraz za rezultate prizadevanj, katerih glavni namen je pospešitev integracije in sodelovanje CimveC držav, z jasno perspektivo, da bo vsaki državi, ki je pripravljena in sposobna izpolniti prvotno postavljene pogoje, nemudoma omogočena vključitev. V tem primeru omenjene meje ne bodo nove razmejitvene Črte, ampak zagotovilo za učinkovito in delujočo unijo, " meni madžarski predsednik. "Razširitev obstoječega institucionalnega okvira na tiste, ki so pripravljeni in sposobni sodelovati bo zagotovilo evropsko varnost v širšem smislu. Modernizacija Evropske unije in modernizacija ostale celine je odvisna od procesa širitve, za katerega so večkrat zatrdili, da se bo začel šest mesecev uspešni sklenitvi medvladne konference. Vse to me napeljuje, da prihodnjo Evropo vidim kot učinkovito organizirano, varno in uspešno območje, " je dejal Goencz. Govorec o širitvi zveze NATO je madžarski predsednik ocenil, da se Evropa sooCa z novimi varnostnimi izzivi, ki ne prihajajo iz tradicionalnih virov - sooCamo se z agresivnim nacionalizmom, organiziranim kriminalom, širjenjem orožja za množično uničenje in propad nacionalnih gospodarstev, kar vse povzroča nestabilnost. "V takem položaju bo proces širitve zveze NATO, ki je postal nepovraten, občutno povečal varnost in stabilnost v Evropi, ne le znotraj zavezništva in v njegovih novih članicah, ampak tudi v državah, ki se še ne bodo kmalu vključile v NATO. To jasno nakazujeta podpis Temeljne listine med Rusijo in zvezo NATO ter ustanovitev Sveta za evroatlantsko partnerstvo, " je še dejal madžarski predsednik Arpad Goencz. (STA) AVSTRIJA / POLOŽAJ MANJŠIN Center avstrijskih narodnosti bo seznanil evropsko javnost Prihodnji teden v Evropskem parlamentu predstavitev »Manjšinskega poročila V6« DUNAJ/STRASBOURG - V parlamentu na Dunaju niso bili zaželjeni, v parlamentu Evrope v Strasbourgu bodo zastopniki vseh avstrijskih manjšin prihodnji teden lahko predstavili »Poročilo o položaju avstrijskih manjšin«, ki ga je konec leta 1996 izdal Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju. Predsednik centra, koroški Slovenec Marijan Pipp, bo poročilo predstavil v sredo na mednarodni tiskovni konferenci, v četrtek pa bo delegacija avstrijskih manjšin poročilo predstavila poslancem Evropskega parlamenta. Kot smo ob predstavitvi v Av- striji poroCah, poročilo zelo kritično ocenuje situacijo manjšin v Avstriji. V njem med drugim piše, da je položaj avstrijskih manjšin katastrofalen, neaktivnost zvezne vlade pa da resno ogroža ne le manjšine, temveč mulikulturno in multietniCno avstrijsko identiteto. Poročilo vsebuje tudi poziv vladi, naj takoj ukrepa in korenito spremeni svoj odnos do manjšin, kajti v nasprotnem primeru bo Avstrija v prihodnjem tisočletju postala »država brez narodnih skupnosti«, je ob predstavitvi decembra lani na Dunaju dejal predsednik CAN-a Pipp, ki je poročilo dobesedno označil za »190 strani obsegajočo obtožnico« in ob tem navedel dolgo listo zamud avstrijske zvezne vlade na področju zaščite manjšinskih pravic. V »Volksgmppenreport 1996« Centea avstrijskih narodnosti so objavljena poročila o položaju vseh avstrijskih narodnostnih skupnosti, torej Slovencev na Koroškem in na Štajerskem, gradiščanskih Hrvatov, Madžarov, Čehov, Slovakov ter Romov. V poročilu je med drugim povedano, da avstrijska zvezna vlada s svojo neaktivnostjo še pospešuje hitro napredovanje asimilacije narodnostnih skupnosti, manjšine pa da izgubljajo tudi na funkcionalnosti, kajti tudi glede medijev so medtem potisnjene na rob. Nadalje poročilo kritizira, da v Avstriji ne obstajajo enake zaščitne norme za vse manjšine. Kot svoj prispevek k izboljšanju položaja avstrijskih narodnosti je CAN že leta 1995 izdelal predlog Temeljnega zakona o narodnostnih skupnostih, katerega pa parlamentarne stranke doslej niso vzele v obravnavo, Čeprav je to bilo predstavnikovm centra zagotovljeno. Ivan Lukan LJUBLJANA / USTAVNO SODISCE Danes spet o ustavnosti zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma PISMI UREDNIŠTVU LJUBLJANA - Ustavno sodišče bo danes nadaljevalo z obravnavo vladne zahteve za presojo ustavnosti predloga zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma. Ustavno sodišče je omenjeno zadevo nazadnje obravnavalo 22. maja. Sodnik poročevalec Peter Jambrek naj bi v tem Času pridobil mnenja strokovnjakov mednarodnega prava, tudi nekaterih tujih, na tej podlagi pa naj bi se ustavno sodišče dokončno odločilo. Vlada je na ustavno sodišče zahtevo za presojo ustavnosti predloga zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma, v katerem posebej poudarja vprašanje skladnosti oz. mnenje glede priloge št. 13, t.i. španskega predloga, naslovila 15. maja. Prva obravnava ustavne skladnosti predložene ratifikacije, ki je potekala v torek, 20. maja, ni bila na- menjena dosegi konCne odločitve, temveč izmenjavi stališč do tega vprašanja. Istega dne pa je vlada zahtevo za presojo ustavnosti pridružit-venega sporazuma dopolnila, in sicer tako, da naj ustavno sodišče tudi odgovori, ali je zaveza, da bo spremenjena ustava, ki bi jo dali z ratifikacijo, protiustavna. Za ustavno presojo se je vlada odločila zato, da tii ob izraženih dvomih opozicijskih strank že pred razpravo v parlamentu razčistila ključno vprašanje pri ratifikaciji pridružitvenega sporazuma. Obenem naj bi mnenje ustavnega sodišča o ustavnosti pridružitvenega sporazuma pomembno prispevalo k vzpostavitvi soglasja parlamentarnih strank glede potrebnih ustavnih sprememb ob vključevanju v Evropsko unijo. (STA) Zakaj ne risanke v slovenščini Naša zamejska televizija predvaja vsak veCer, pred večernim dnevnikom, krajšo otoško risanko, ki jo naši zamejski otroci radi gledajo. Ima pa samo eno veliko napako, saj je ta risanka brez govorne podlage. Imam veliko stika z osnovnošolskimi otroci in vem, da se oni najrajši med igro, pred šolo, v športu in v družabnosti pogovarjajo kar po italijansko. Saj je to razumljivo, ker je pri nas veliko mešanih zakonov in je torej italijanščina dominantni jezik. Bilo bi prav, da bi se odgovorni na Radiu Trst A potrudili in si dobili kakšno slovensko risanko (ali s slovenskim prevodom, kot jih predvaja TV Slovenija), ki bi imela v podlagi lepo slovensko besedo. Morda bi bile takšne risanke dražje kot so te, ki jih sedaj predvaja naša zamejska televizija, toda zelo koristne bi bile za naše otroke. Namesto, da bi jih uspavali z lahkotnimi muzikami, bi ob zanimivi televizijski predstavi slišali še prepotrebno slovensko besedo. VValter Corbatti Potrebovali bi lektorja Spoštovano uredništvo Pri" morskega dnevnika, zahvaljujem se Vam, da ste posvetili toliko pozornosti obisku naših dijakinj v Rimu, toda v Vašem prevodu mojega pj" sma poslancu Violanteju je prišlo do vrste neljubih napak. Ker paC poučujem slovenščino, me ti spodrsljaji hudo mo-tijo. Nujno bi bilo, da bi na Pri' morskem dnevniku imeli lek' torja, ki bi prispeval k še veCp kvaliteti Časopisa. S spoštovanjem prof. Mariza Skerk Pripis uredništva: Tudi v uredništvu bi želeli imeti lek' torja, pa tudi korektorje, kot smo jih nekoč imeli. Zal h' nančne razmere podjetja tega ne dovoljujejo, zato računamo na razumevanje bralcev. POLITIKA / TRŽAŠKA OBČINSKA SKUPŠČINA DEVIN-NABREŽINA / SKLEP OBČINSKEGA SVETA Dolenc je odstopil Berdonu mesto v KGS Svetovalci odobrili program župana Riccarda lllyja Nekaj pojasnil glede davka ICI Za glavna bivališča letos nekoliko nižji V skupščini Kraške gorske skupnosti bodo Občino Trst zastopali Andrej Berdon (Oljka-SSk), Silvana Moro (Oljka-LS), Alberto Rus-signan (Oljka-Zeleni) in Renato De Carli (Uljeva lista) iz vrst Illyjeve večine ter Igor Canciani (SKP), Paolo Sardos Albertini (FI-LPT) ter Sal-vatore Porro (NZ). Tako je prejšnjo noC sklenil občinski svet, pred glasovanjem pa je prišlo do trenj v Oljki ter med njo in Illyjevo občansko listo. Slednja hoče ob vseh priložnostih biti enakovreden zaveznik leve sredine, kar se odraža tudi v zahtevi po vplivnih mestih in funkcijah. Popoldne se je Illyjeva koalicija z veliko težavo sporazumela, da bodo Trst v gorski skupnosti zastopali Dolenc (Oljka-DSL), Russignan, Morava in De Carli. S tem bi na nek naCin uravnovesili predsedstva svetovalskih komisij in na osnovi tega dogovora bi bil za predsednika urbanistične komisije kasneje izvoljen Peter Močnik (Oljka-SSk), ki je to funkcijo že opravljal v prejšnji mandatni dobi. Njegova stranka pa s tem ni soglašala, ker je bila mnenja, da bi Berdon sodil v KGS, ki je odraz narodnostno mešanega kraškega teritorija. Pri tem je izpostavljala tudi dejstvo, da je bil Berdon svojcas podpredsednik KGS in da dobro pozna probleme kraškega človeka ter teritorija. Nad izključitvijo Berdona je vplival tudi položaj Andrej Berdon (Oljka-SSk) zelenega Russignana, ki ga večina in Illy nista hotela na krmilu urbanistične komisije, zato je bilo treba zanj poskrbeti drugače. Stvarnim političnim težavam so se nato pridružile še nekatere spletke v svetovalski skupini Oljke. Ko so svetovalci ocenjevali Illyjev program, so se na hodnikih in sobanah županstva zaCela mučna pogajanja, v katerih so sodelovali tudi tajniki nekaterih večinskih sil. Medtem ko je novinar Piccola v svoji domišljiji celo opazil Dolenca, ki se je na telefonu zjokal z Milošem Budinom (nisem nagnjen k joku in se sploh nisem pogovarjal z Budinom, nam je dejal slovenski svetovalec). Dolenc je vseskozi vztrajal na stališču, da bi moral v skupščino KGS, poleg njega, tudi Berdon, ker je prav, da so Slovenci primerno in dostojno zastopani v gorski skupnosti. Pri tem Igor Dolenc (Oljka-DSL) je naletel na gluha ušesa, da se zadeva ne bi dodatno zaostrila je na koncu vidno jezni Dolenc prepustil mesto svetovalcu Slovenske skupnosti. Zadeve ne maram komentirati in tudi ne ustvariti nepotrebnih polemik, nam je dejal predstavnik DSL. Da v svetovalski skupini Oljke nekaj ne gre, pa je vsem pred oCmi. Občinski svet je pred tem z glasovi levosredinske koalicije in Illyjeve občanske liste odobril županov upravni in politični program. Zanj je glasovalo 25 svetovalcev, proti pa pa je bilo vseh 15 svetovalcev opozicije, in sicer SKP, Severne lige, Nord libero, CCD, LpT-Forza Italia in Nacionalnega zavezništva. Illy je s tem premostil prvo resnejšo oviro in njegova uprava je sedaj tudi politično pravnomočna. Devinsko-nabrežinski občinski svet je na predlog odbora na svoji predsi-nocnji seji med drugim sprejel sklep, s katerim je natančneje opredelil, kaj je treba razumeti z izrazom glavno bivališče (it. prima časa) pri občinskem davku na nepremičnine ICI. V skladu z državnim zakonom St. 662 iz leta 1996, h glavnemu bivališču sodijo poleg stanovanja v ožjem pomenu besede še kleti, podstrešja ter garaže in drugi podobni prostori, ki jih uporablja lastnik stanovanja, pa Čeprav imajo samostojne katastrske dohodke. V primeru glavnih bivališč v pravkar pojasnjenem smislu velja v občini Devin-Nabrežina za davek ICI po novem količnik 5, 5 promile, medtem ko je rUNIVERZA / PO VČERAJŠNJEM DRUGEM KROGU-) Še brez novega rektorja Dekan fakultete za inženirstvo Delcaro zgrešil cilj za 13 glasov Se vedno ni odločeno, kdo bo novi rektor Univerze v Trstu. Niti na včerajšnjem drugem krogu ni noben kandidat dosegel kvalificirane večine, zaradi Cesar bodo danes volitve tretjič ponovili. Se vedno ostaja favorit za izvolitev na to prestižno mesto dosedanji dekan fakultete za inženirstvo prof. Lucio Del C aro, ki je včeraj zgrešil cilj za borih 13 glasov. Zanj se je namreč izreklo 429 volilnih upravičenčev, izvoljen pa bi bil, ko bi bil prejel najmanj 442 glasov. V primerjavi s torkovimi prvimi volitvami je prof. Del Ca-ro pridobil 20 glasov, saj mu je tedaj zaupalo svoj glas 409 volilnih upravičenčev. Drugi kandidat, dekanka leposlovne in filozofske fakultete prof. Silva Monti, pa je vCeraj prejela 185 glasov, kar pomeni, da je v primerjavi s torkovimi volitvami nazadovala za 31 glasov, saj se je tedaj zanjo izreklo 216 volilnih upravičenčev. Pristavimo naj, da je bila včerajšnja volilna udeležba nekoliko nižja kot na prvih volitvah.Včeraj je namreC šlo na volišče 631 od skupnih 882 volilnih upravičenčev, medtem ko jih je v torek šlo 660. Kot reCeno, bodo danes volitve tretjič ponovili. VolišCe bo kot ponavadi odprto od 8.30 do 17. ure v učilnici Cammarata na Novi univerzi na Trgu Europa 1. Ce niti danes ne bo noben kandidat dosegel kvalificirane večine, bo Cez teden dni balotaža med kandidatoma, ki bosta danes prejela največ glasov. Poleg rednih in izrednih profesorjev ter predstavnikov raziskovalcev imajo volilno pravico predstavniki študentov in tehniCno-upravnega osebja. OD MIRAMARA DO DEVINA OBISK PREDSTAVNIKOV EZIT Prijavili dvanajst kršiteljev Agenti finančne straže so tri mesece pregledovali obalo Dolinska obrtna cona razveseljiva stvarnost Akcija je trajala kar tri mesece, poimenovali so jo »Promenade«, zakljuCi-pa se je s prijavo dvanajstih oseb, ki jih obtožujejo raznih nepravilnosti in kršenja pomorskega zakonika, zakona Galasso ter drugih določil: brez ustreznih dovoljenj so postavljali manjše pomole za privez Čolnov, betonske plošče, kjer so se po mili volji in v miru sončili ter si omislili marsikaj, kar »lajša« počitnice in jih dela prijetnejše. Nekdo si je privoščil tudi nekakšno Vrnto utico, veliko okrog 40 kvadratnih metrov, prav ob morskem demaniju. Nikogar ni zaprosil za dovoljenje in zalo so zgradbo »zapečatili«. Akcijo so izpeljali agenti pomorskega poveljstva finančne straže, zaobjela Pa je celotno obalo od miramarskega morskega parka do občine Devin-Na-brežina, kot cilj pa je imela preverjanje dejanskih razsežnosti raznih zgradb (luksuznih vil in pogostoma pravih stanovanjskih kompleksov), saj pogostoma prihaja do protizakonite zasedbe demanijske površine, kar povzroča škodo davkariji. Poleg tega niso nobena redkost razne nedovoljene betonske zgradbe, ki kvarijo morfološko in urbanistično ureditev ter druge značilnosti teritorija. Vsekakor gre za hvalevredno Pobudo, ker take lepe in zanimive oba-t® (vse do nabrežinskega portica - pri Cupah - je ob morju fliš, takoj za njim je apnenec, od portica dalje skala pride do morja) ni v bližini: srečamo jo od Reke proti Opatiji, a na italijanski strani šele pri Anconi. Imela je sreCo Iz previdnosti so jo odpeljali v bolnišnico, vendar ni bilo nic hujšega: Paola Ventruto je imela veliko sreče, saj se je njen avtomobil celo prevrnil, potem ko ga je odbilo od varnostne ograje. Do nezgode je prišlo vCeraj ob 8.40 na hitri cesti, v višini izhoda za Trebče. Ventrutova, ki prebiva v Ul. Crispi 56, je bila s fiat uno namenjena proti mestu. Pri prehitevanju naj bi zadela ob betonski rob na levi strani, tako da je izgubila nadzor nad avtom. Zaneslo jo je v varnostno ograjo in odbilo na desno stran cestišCa, kjer se je avto večkrat prevrnil. Prav tedaj se je na nasprotnem voznem pasu, v smeri Sesljana, znašel rešilec Rdečega križa, peljal je nekega ranjenca in je bil namenjen v Videm. Nemudoma se je ustavil, da bi morebitnim ponesrečencem nudil pomoč, saj je bila nezgoda spektakularna. Izkazalo pa se je, da lahko mirno nadaljuje pot, Ventrutova se je izmazala le z nekaj udarci. Na kraj so prišli tudi gasilci, izvide pa so opravili karabinjerji. V sredo, 4. junija t.l. so najvišji predstavniki ustanove EZIT obiskali občino Dolina in Obrnto cono Dolina. Predsednik dr. Francesco Slocovich, generlani direktor Roberto Dallegno in funkcionar geom. Roberto Drozina so se najprej srečali z županom B. Pangercem, nakar so se podali v Obrtno cono, kjer jih je pričakal predsednik Konzorcija Dolie Franco Mingot z nekaterimi predstavniki upravnega odbora Obrtne cone. Ker je bil to prvi uradni obisk visokih predstavnikov ustanove EZIT v dolinskem obrtnem središču, jim je predsednik Mingot orisal nastanek in strukturo obrtne cone, nato so si gostje ogledali nekatere obrate in se zadržali v daljšem pogovoru s predstavniki dolinskih obrtnikov, ki so - čeprav sredi delovnega urnika - podrobno orisali svoje dejavnosti, pa tudi probleme, s katerimi se srečujejo. Tako sta dr. Slocovich in generalni direktor Dallegno spoznala, da se obrtna cona Dolina hitro in dobro razvija, da dosegajo nekatera podjetja evropsko razsežnost sodelovanja, da pa vsem primanjkuje specializirane delovne sile in da bi že danes v coni lahko dobilo zaposlitev približno 30 do 40 novih moči. Ob koncu obiska je podjetje Parovel Group počastilo visoke goste s svojimi odličnimi pridelki. Predsednik dr. Slocovich je v zahvalnem nagovoru izrazil svoje najvecje občudovanje za podjetnost in visoko strokovno usposobljenost dolinskih obrtnikov, Čestital za dosežke in poudaril, da je Obrtna cona Dolina stvarnost, s katero mora Trst resno računati. Prisotni obrtniki in njihovi predstavniki so imeli vtis, da se je z obiskom dr. Slocovicha in generalnega direktorja Dal-legna odnos med ustanovo EZIT in Obrtno cono Dolina bistveno pomaknil v pozitivno smer. poprej veljal količnik 6 promile. Sklep o zmanjšanju tega količnika za 0,5 promile je sprejel de-vinko-nabrežinski občinski odbor 28. februarja letos. Tedaj je odbor tudi sklenil, da nekoliko poviša količnik za davek ICI na nepremičnine, ki ne sodijo h glavnemu stanovanju, in sicer s 6 na 6, 5 promile. Kaj vse to konkretno pomeni? V bistvu to, da bodo lastniki glavnih bivališč v občini, se pravi velika večina placevalcev davka na neprmiCnine, v tem letu plačali nekoliko manjši davek ICI kot prejšnje leto. Na osnovi sklepa odbcinskega odbora bi moralo znižanje znašati približno 12 odstotkov, ker pa je medtem rimska vlada zvišala kata- strsko vrednost nepremičnin za 5 odstotkov, bodo lastniki glavnih bivališč dejansko plačali približno 7-odstotno manjše zneske kot lani. Drugače je seveda z lastniki nepremičnin, ki ne sodijo h glavnemu bivališču, saj bodo morali le-ti odšteti veC kot v preteklih letih. Pristavimo naj še informacijo, da je za glavno bivališče pri izračunavanju davka ICI predviden odtegljaj v vrednosti 200 tisoč lir. To v skladu z določilom v 3. členu že omenjenega zakona 662 iz leta 1996, ki ustrezno dopolnjuje oziroma popravlja 8. Člen zakonskega odloka št. 504 iz leta 1992. V preteklih letih je odtegljaj znašal 180 tisoC lir, se pravi 20 tisoC lir manj. NOVICE Vzhodnokraški sosvet še brez predsednika Vzhodnokraški rajonski svet na predsinoCnji seji ni izvolil predsednika in podpredsednika. Kandidaturi za ti dve funkciji je predložil edinole Pol svoboščin, ki pa nima zadostnega števila glasov. Na potezi sta Oljka in Illyjeva lista, ki pa nista še dose-gli dogovora. Predstavniki združenja trgovcev na drobno pri županu lllyju Delegacija tržaškega združenja trgovcev na drobno (Associazione commercianti al dettaglio) pod vodstvom predsednika Umberta Dorliga se je vCeraj sestala z županom Illyjem in z odbornikom za gospodarstvo Fabiom Nerijem. Sogovorniki so obravnavali glavne teme, ki zanimajo trgovce na drobno, od omejitve prometa do splošne krize sektorja, za katero trgovci ponujajo tudi metodo reševanja: občinska uprava naj bi uvedla institucionalni dialog s stanovskimi organizacijami, da bi poiskali najustreznejše skupne rešitve za težave, ki tarejo trgovski sektor. Dvajset mest za drugi master MIB V ponedeljek, 9. junija, bo dokoCno zapadel rok za vpis v drugi master MBS, ki ga Konzorcij MIB prireja za speciafizacijo v intermodalnosti in logistiki na področju prevozov. Šestmesečni podiplomski in povsem brezplačni teCaj je Konzorcij pripravil s sodelovanjem tržaškega univerzitetnega Zavoda za preučevanje prevozov v evropski ekonomski integraciji (ISTIEE) in s finančno podporo Evropske unije, ministrstva za delo in Dežele FJK. Prostih mest za teCaj je 20, udeležijo pa se ga lahko kandidati z univerzitetno diplomo iz inženirstva, ekonomije, prava in političnih ved, ki 23. junija letos še ne bodo dopolnili 27 let. Prijave za udeležbo, ki jim je treba priložiti curriculum, je treba (lahko tudi po faxu) poslati na Konzorcij MIB, Ul. E. VVeiss 15, 34127 Trst (fax: 5708031). Sirote iz Kijeva na Pokrajini Predstavništvo skupine otrok iz sirotišnice Maljatko v Kijevu je v spremstvu svoje učiteljice Tatjane KriCevič in predsednice združenja Euroest Cultura Magi Pepeu vCeraj obiskalo pokrajinskega odbornika za socialne zadeve Manfredija Poilluccija. Ta je obiskovalcem, ki so na počitnicah v Trstu, podaril angleško izdajo knjige Atmosfera di Trieste, njihovi učiteljici pa pečat Pokrajine Trst. Poillucci je izrazil pohvalo pokrajinske uprave tistim družinam, ki so sirote iz Kijeva sprejele medse, pri Čemer je podčrtal vlogo Trsta kot križišča kulturnih in gospodarskih izmenjav v novi Evropi. Skupino je nato sprejela še predsednica 4. komisije Adele Pino. Predavanje o Ebli Na povabilo Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost in s sodelovanjem tržaškega občinskega odbomištva za kulturo bo v soboto, 7. junija ob 18. uri v dvorani železničarskega krožka (Trg V. Venelo 3) prof. Paolo Matthiaie predaval o Ebli in velikih imperijih starega Orienta. Četrtek, 5. junija 1997 TRST 6 ŠOLSTVO / RAZSTAVA SOLE SV. CIRILA IN METODA Vzgoja v luči združene Evrope Tam gori na daljni Irski v mestecu imenovanem Rath Ciril pri Dublinu vedo, kakšno vreme je bilo letošnjo zimo in pomlad na Tržaškem. O njem so jih tedensko s svojimi dopisi vestno obveščali dijaki nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Dopisovanje je spadalo v okvir evropskega vzgojnega načrta Evropske zveze Comenius, pri katerem so poleg slovenske nižje srednje Sole in irske Sole Scoil Chronain sodelovali Se osnovna šola Petra Butkoviča-Domna iz Sovodenj in osnovne Sole Ysgol Gynradd iz Chwiloga na Severnem Walesu. Načrt Comenius želi spodbuditi stike med različnimi Solarni iz raznih držav, da bi s tem že iz mladih nog prispevali k uresničevanju ideje in idealov o združeni Evropi, hi ker združena Evropa ni le meteorološki pojem, kot bi morda menil Peter Handke, so si dijaki, poleg golih, včasih suhoparnih podatkov o vremenu, dopisovali še o marsičem drugem: o praznikih v različnih državah, o športu, igrah, hrani, o najbolj priljubljenih televizijskih programih. Izmenjali so si tudi slike in sodelovali pri skupnem projektu z naslovom Jezik, kultura, stil življenja. Celoletni trud dijakov in profesorjev tržaške nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda so predstavili sinoči na razstavi v galeriji .tržaške knjigarne. O naCrtu, ki je stekel v začetku šolskega leta in se je postopoma razvijal vse do teh dni s srečanji, gosto- vanji, plodnimi in bogatimi stiki, je spregovoril ravnatelj Marjan Kravos, medtem ko je tržaška koordinatorka načrta prof. Marina Čebulec podrobno razčlenila posamezne dejavnosti. Bilo jih je kar mnogo. Solarji Štirih Sol iz treh držav so skupno izdelali večjezični koledar, pripravili so prav tako večjezično publikacijo o bajkah, ki so jo opremili s številnimi slikami. Prof. Jasna Merku je orisala razstavo v njenih posameznih sklopih: koledar s pregovori v slovenščini, italijanščini in angleščini, poštno umetnost (dijaki so sami risah razglednice, ki so jih pošiljali na Irsko in v VVales), grafike in risbe o bajkah. Med risbami je bil tudi sklop stripa učenčev sovodenjske' šole Petra Butkovica-Domna. Razstava, ki si jo je ob odprtju ogledalo veliko ljudi, predstavlja lepo priznanje za dijake in profesorje, ki so sodelovali pri uresničevanju načrta Comeniusa, in je dokaz, da se da z motiviranim delom marsikaj postoriti. Na odprtje razstave je šola povabila tudi svoje partnerje z Irske in iz VValesa, ki pa se je - razumljivo - niso mogli udeležiti. Prisotni pa so preko televizijskega ekrana vsekakor lahko slišali in videli čestitko ravnatelja walške Sole Edvvarda, ki je zaželel, naj »Comenius še dolgo živi«, medtem ko so vvalški uCenci zapeli in zaplesali našim dijakom v pozdrav. Res simpatična gesta iz daljne dežele, ki verjetno ne bo zadnja. NaCrt se bo namreč nadaljeval tudi prihodnje šolsko leto. Z včerajšnjega srečanja v Tržaški knjigarni (foto KROMA) ŠOLSTVO / SURI SOLE DOLINSKEGA RAVNATELJSTVA Bralne značke v KD Venturini Podelilo jih je Nelda Štok-Vojska Slovenska pesnica Nelda Stok-Vojska je bila res prijetno presenečena nad sprejemom, ki so ji ga priredile vCeraj dopoldne štiri osnovne šole dolinskega didaktičnega ravnateljstva v dvorani KD Fran Venturini pri Domju. Med zamejske otroke, uCence šol Ivana Trinka iz Ricmanj, Mare Samse od Domja, Albina Bubniča iz Milj in Prežihovega Voranca iz Doline, je prišla, da bi jim podelila bralne značke, že tradicionalna priznanja za njihovo zavzetost in ljubezen do branja slovenske besede, srečanje pa se je kaj kmalu spremenilo v res domač, zanimiv klepet z umetnico iz Marezig. Nelda Stok-Vojska je na šolah didaktičnega ravnateljstva znano ime. Pred Časom je namreč vsaki šoli podarila dve svoji knjigi: Istrske Beš-tjice in dvojezične Nagajive prijatelje. Prav ta knjiga je tako pritegnila učence in učitelje 3. razreda celodnevne osnovne šole Mare Samsa od Domja, da so včeraj pripravili prizorček s protagonisti iz knjige, ki so ga tudi uprizorili pred avtorico. V prizorčku so nastopile posamezne Črke (nagajivi prijatelji), ki so se kar sprle med seboj, ker je hotela vsaka dokazati drugim, da je najlepša, najboljša, da največ zmore in tudi zna. Avtorica se je ob luštnem nastopu učencev nasmejala in se zahvalila zanj, potem pa se je predala radovednosti mladih knjižnih moljev. Tako so otroci izvedeli, da ima že pripravljeno novo knjigo s humoristično vsebino, ki ji jo je navdihnilo petje v zboru v Divači. Tik pred zdajci pa je tudi izid druge knjige, Istrske anekdote, za katero je zbrala gradivo po istrskih vaseh. Učenci so prebrali nekaj njenih pesmi, pa tudi sama jih je nekaj prebrala, da so otroci videli, kako pesniki prebirajo svoja dela. Srečanje se je sklenilo s podelitvijo priznanj za branje. UCenci petih razredov so za svoj trud prejeli literarno mapo, nekateri najbolj vztrajni mladi bralci pa so bili deležni tudi pohvale. TV oddaja Pri nas doma o Zadrugi PD Bi radi v zvezi z delovanjem Zadruge Primorski dnevnik karkoli vprašali njene voditelje? Pokličite že od danes naprej telefonsko tajnico 040/7784346 slovenske TV Rai v Trstu, ali pa se boste lahko oglasili neposredno v oddaji Pri nas doma, ki bo na sporedu v nedeljo 15. junija s pričetkom ob 20.50. ZADRUGA ZAPOSU žensko osebje z italijanskim državljanstvom za CišCenje uradov. Tel. 943294. POTREBUJETE LESTVE za nabiranje Češenj? Nudimo vam to in veliko drugega -Pohištvo Koršič, ul. S. Cilino 29, Trst, tel. 54390. NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 0038667/42250. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. V BORŠTU je odprl osmi-co Emil Petaros. MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica. OSMICO sta odprla Cvetko in Ivan Colja v Sama-torci št. 20. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudijo domaCo kapljico in domaC prigrizek. OSMICO je v Saležu odprl Jožko Škrk. PRISPEVKI Ob 3. obletnici prerane smrti naše drage Majde darujeta mama in tata 100.000 lir za osnovno šolo »Bazoviški junaki« - Rojan. V spomin na Majdo Legiša por. Milic damje stric Sergio z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na našo nepozabno Majdo daruje teta Zvonka z družino 50.000 lir za samatorsko cerkev. V spomin na Majdo damje Nadja 50.000 lir za samatorsko cerkev. V spomin na drago Majdo damjeta Mara in Ladi 50.000 lir za osnovno šolo »Bazoviški junaki«. V spomin na dobro in drago teto Marijo Blažina vd. Gombač darujeta Neva in Lucijan Volk z družino 100.000 lir za obnovitev Stadiona 1-maj. V spomin na Jurija Slokarja darujejo prijatelji iz šolskih klopi 350.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Marijo Blažina vd. Gombač darujeta Silvana in Vojko Slavec 100.000 lir za SPD Trst. Ob 2. obletnici smrti Pe-pija KrižmanCiCa daruje DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. ■HSOLSTVO / PROTEST STARŽEVh Boljunec: resolucija proti ukinitvi italijanske šole Starši otrok italijanske osnovne šole iz Boljunca so konec maja sestavili resolucijo, ki jo bodo poslali dolinskemu županu, šolskemu skrbniku, italijanski didaktični ravnateljici in področnemu svetu, ker nasprotujejo nameravanemu zaprtju šole. Solo naj bi zaprli v šolskem letu 1998/99, medtem ko naj bi v občini še nadalje delovala italijanska osnovna šola pri Domju. V svojem pismu ugotavljajo, da se nahaja boljunska šola v središču občinskega teritorija in je zato lažje dosegljiva kot šola pri Domju, ki se nahaja na obrobju občine in tudi v neposredni bližini osnovne šole Visintini v Naselju Sv. Sergija. Na šoli v Boljuncu delujeta celodnevna sekcija in dva razreda s podaljšanim poukom, kar ustreza potrebam družin, medtem ko ima šola pri Domju modularno organiziran urnik. Starši tudi opozarjajo, da prav zaradi tega del staršev ne bo vpisal svojih orok na šolo pri Domju, paC pa v celodnevne šole v drugih občinah. S tem je tudi predvidevati znižanje vpisov v šolo pri Domju. V resoluciji, ki jo je podpisalo veliko število občanov, je zapisano tudi, da so bile v zadnjih letih že ukinjene italijanske osnovne Sole v Dolini in v Ricmanj ih. Zaprtje šole v Boljuncu bi v kratkem lahko privedla do ukinitve vseh italijanskih šol v občini, kar bi povzročilo veliko družbeno škodo. Zato starši pozivajo oblasti, naj ohranijo celodnevno italijansko šolo v Boljuncu pri življenju. _________DREVI V GOETHE INTITUTU_______ Nastop godalnega orkestra GM Orkester bo obogaten z nekaterimi učenci pihalnega oddelka Nocoj bo v dvorani Goethe Inštituta predzadnja akademija Glasbene matice šole »M. Kogoj«, na kateri bo igral Šolski godalni orkester. Letos je orkester obogaten tudi z nekaterimi uCenci pihalnega oddelka. Pod skrbno roko mentorja - dirigenta Petra Filipčiča nam bodo zaigrali SorkoCeviCevo Simfonijo št. 7 v G-dum, Vivaldijev Concerto grosso za dve violini in godala, solista bosta Raffaella Petronio (raz. prof. M. Bitežnik) namesto Mateja Šantlja in Iztok Cergol (raz. prof. J. Kju-der); VVeissov Koncert za kitaro in godala s solistko Anjo Stoka, (raz. prof. M. Feri), ki je letos dobila na državnem tekmovanju R Slovenije 2. nagrado v svoji kategoriji. Sledita še dve Mozartovi skladbi: V Ljubljano na vinski sejem Kmečka zveza organizira obisk mednarodnega vinskega sejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Kdor se ga želi udeležiti, je vabljen, da se zbere na mejnem prehodu pri Fernetičih danes, 5. t.m., ob 12.30 za skupni odhod z osebnimi avtomobili. Andante iz Simfonije concertante - solistki sta Raffaella Petronio, violina in Valentina Bembi, viola (raz. prof. Marko Bitežnik). Večer bo zaključila narodna Marko skaCe v priredbi Iztoka Cergola. Natečaj za skladbo v spomin na škofa Lorenza Bellomija »Gallus Consort« razpisuje pod pokroviteljstvom Tržaške škofije natečaj za skladbo v spomin na msgr. Lorenza Bellomija. Skladbe morajo biti napisane z violo brez spremljave, označene morajo biti z geslom (isto geslo mora biti napisano na zaprti ovojnici, v kateri mora iti ime in naslov avtorja) in morajo dospeti na naslov: Gallus Consort, e.p. 109, 34100 Trst - Trieste Centro , do 3. julija 1997. Natečaja se lahko udeležijo skladatelji, ki delujejo na območju tržaške škofije, brez drugih omejitev. Avtor izbrane skladbe sprejme nagrado 1.000.000 Lit. Skladbo bo izdala založba Pizzicato in bo vključena v jesenski ciklus (1997) repentabrskih koncertov stare in sodobne glasbe. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRODAM domaCe belo vino. Tel. ob večernih urah na št. 040/8327105. PRODAM AUTOBIAN-CHI Y10, letnik 1991, zelene metalizirane barve, 47.000 km, v odličnem stanju. Tel. 0481/419946. OPRAVLJAM vrtnarska dela. Tel. 228547. PRODAM OPEL CORSA GLS 12, novi model ’93 v odličnem stanju, »full optio-nal«. Tel. na št. 421412 ob uri kosila oziroma zvečer. PIVNICA PRI STUDENCU v Dolini je odprta od 18. do 2. ure. Nudi veliko izbiro odličnih točenih piv in toplih sendvičev. Vljudno vabljeni! PODJETJE ZAPOSLI gospo za delovno mesto prodajalke. Delavni urnik 8.30-12.30 ter 16.00-19.30. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montec-chi 6, 34137 - Trst, pod Šifro »rada prodajam«. BORIS SPORTS CLUB -Športni center Ervatti, Brisciki prireja v petek, 6. junija, ob 21.30 rock n’roll-ski koncert skupine »Dirty fingers«. Obeta se nepozaben večer! Vstop prost. Ne zamudite!! PODJETJE iSCe delavca avtoličarja z večletno prakso. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »avtoličar«. družina 100.000 lir za KD Slovan. Ob 70-letnici rojstva brata Milkota, padlega partizana, daruje Srečko 30.000 lir za spomenik v Križu. Ob obletnici smrti staršev in v spomin na pokojne sorodnike daruje družina Berto-lino 80.000 lir za Skupnost družina OpCine. N.N. iz Padric daruje 50.000 lir za Skupnost družina OpCine. , Namesto cvetja na grob In® Bortolotti darujejo Aureha, Slavica in Mila Pertot 50.00 lir za Godbeno društvo Na brežina. . _ V spomin na Nataleja o dai darujeta družini Ban 1 Černe 100.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih. V spomm na teto Santm" daruje Sandro z družin 50.000 lir za gradnjo špprtn kulturnega centra v LonjebO- V spomin na Borisa Hu darujejo družine Zuzi -Pahor, Kapun, Starc. Cecc in Kalc 180.000 lir za FC rn morje. ., V spomin na drago prl). teljico Bogomilo Švab daru! Kati Košuta 50.000 lir za »*• lad Mitja Cuk. f0 V spomin na pokojno 1 Pepco Lukovec daruje Na Kosmač 50.000 lir za graOT Sportno-kulturnega centra U,3f priliki večerje daruje telovadni sek Adrie 135.000 lir gradnjo športno-kulturn o centra v Lonjerju. KD IVAN GRBEC, Skedenjska ulica 124 vabi male in velike na ogled glasbene pravljice RDEČA RUTKA ki bo v Četrtek, 5. junija, ob 20.30 Igrajo učenci COS Albin Bubnič iz Milj. Čakamo vas! VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 5. junija 1997 BONIFACIJ Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.43 -Dolžina dneva 15.20 -Luna vzide ob 6.04 in zatone ob 21.07 Jutri, PETEK, 6. junija 1997 NORBERT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,7 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb narašča, veter 7 km na uro severozahodnik, vlaga 74-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gian-luca Vrh, Teresa Fattori-ni, Barbara Pillinini, Sabrina Bussolin, Rita Nani, Maja Kocina. UMRLI SO: 68-letni Giovanni Vettorazzo, 90-letna Maria Blasina, 74-letni Omero Leiter, 75-letna Maria Katalinic, 77-letni Nereo Querci, 71-letni Bruno Pecchiar, 68-letna Bruna Sancin, 75-letni Evaldo Tonzar. I : LEKARNE Od PONEDELJKA, 2. do SOBOTE, 7. junija 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Largo Piave 46, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseska ulica 3 - (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odbrpta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (tel. 309114). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Ca-mere da letto«, r. Simona Izzo, i. Diego Abatan-tuono, Maria Grazia Cu-cinotta. EKCELSIOR - 17.00, 19.30, 22.00 »La dodice-sima notte, po komediji VVilliama Shakespeara. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.00, 20.00, 22.00 »Shine« . AMB ASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Potere assoluto«, i. Clint Eastvvood. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Hamlet«, R. K. Branagh. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’ultimo appel-lo«, i. Gene Hackman. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II Santo«, i. Val Kilmer. NAZIONALE 4 -17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »II ciclone«. MIGNON - 16.00 -22.00 »IL toro e la ninfo-mane«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Un giorno per caso«, i Michael Pfeiffer, George Cloney. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II bagno turco-Hamam«, r. Ferzan Ozpetek, i. Ales-sandro Gassman, France-sca D’Aloja, Carlo Cec-chi. LUMIERE - 20.15, Largo Barriera Vecchia 15 tel. (040) 636757 - 636800 urnik 8.30/12.30 16.00/19.30 sobota 9.00-12.00 MENJALNICA naša bivanja: PALMA DE MAIORCA (polet iz Trsta) od 15. do 22. julija - polpenzion - hotel 3 zvezde - brezplačno za otroke 2/12 let cem 1.060.000 lir OTOK KRETA (polet iz Trsta) od 24. junija do 1. julija - hotel Club - polni penzion, pijače vključene - brezplačno za otroke 2/12 let cena 1540.000 lir IBIZA (polet iz Trevisa) od 17. do 24. junija - formula club - polni penzion, pijače vključene - za mlade cena 880.000 lir naši izleti: ISTANBUL in KAPADOCA od 23. do 30. junija - polni penzion, hotel 4/5 zvezde cena 1.200.000 lir TURČIJA SUPER iz Istanbula do Pamukkale zajamčeni odhodi: 23. in 30. junija ter L, 14. in 21. julija - polni penzion, hotel 4/5 zvezde cena 1.340.000 lir PARIZ in GRADOVI LOIRE od 29. junija do 6. julija - hotel 3 zvezde, polni penzion cena 1.490.000 lir + vpisnina^ 22.15 »Basquiat«, i. Jef-frey Wright, Benicio del Toro, David Bovvie. \M PRIREDITVE SKD PRIMOREC TREBČE prireja večer narečne pesmi jutri, 6. junija 1997, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo Ati-lij Kralj, godba Viktor Parma in člani domačega društva. MPZ IGO GRUDEN vabi na ZAKLJUČNI KONCERT, ki bo v soboto, 7. junija 1997, v Nabrežini, na borjaču pri UŠAJU ob 21. uri.s GLEDALIŠKA SKUPINA SLOVENSKEGA KULTURNEGA KLUBA vabi v nedeljo, 8. junija, ob 19. uri v Marijin dom v Rojanu, na premiero celovečerne igre TAJNO DRUŠTVO PGC. Režija Lučka Su-sič, scena Magda Samec. Predpremiera bo v soboto, 7. junija, ob 17. uri v isti dvorani. Vabljeni otroci in odrasli. □ ČESTITKE V torek, 3. junija, se je v Ljubljani rodila KRISTINA Žetko. Z Nino, Alešem in Sebastjanom se veselijo vsi sorodniki iz Trsta s_____________IZLETI PARTIZANSKI KLUB - Boljunec priredi v nedeljo, 8. junija 1997, izlet v SLOVENIJO. Ogledali si bomo Idrijo in partizansko bolnišnico Franjo. Spremljali nas bodo VESELI GODCI. Podrobnejše informacije dobite v Klubu ali na tel. št. 228050. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 11. junija izlet v Sirmione ob Gardskem jezeru. Vpisovanje v torek, 3. junija na sedežu društva v ul. Cice-rone 8, tel. 360324. OBVESTILA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi pevce, da se udeležijo pevskih vaj združenega zbora, ki bodo danes, 5. t. m., ob 20.30 v dvorani v ul. Risorta 3 v Trstu, da bi pod vodst-vomn Edija Raceta sodelovali pri spominski maši, ki jo bo škofov vikar Msgr. Vončina daroval v Rižarni v nedeljo, 8. junija, ob 17. uri. Teden dni kasneje, četrtek, 12. t. m., ob 20.30, pa bodo prav tam vaje za sodelovanje pri maši ob praznovanju farnega zavetnika sv. Antona Padovanskega, ki bo naslednjega dne na svetnikov god pri svetem Antonu novem v Trstu ob 16.30. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Milje prireja PRAZNIK TISKA ob morju. Danes, 5. junija, skupina Ferdi ed Mapo, petek, 6. junija, skupina Xi’am in skupina Molotov. V soboto, 7. junija in nedeljo, 8. junija, ansambel Status Symbol, v ponedeljek, 9. junija, ansambel Expander. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KOPER in literarna revija FONTANA vabita na predstavitev knjige Neve Lukeš »Delčki našega vsakdana« jutri, petek 6. junija, ob 19. uri v plesno dvorano Gledališča Koper. Avtorico in njen knjižni prvenec bodo predstavili: prof. Bogomila Kravos, Zdenko Ferletič (Radio Koper), in Danilo Japelj (Fontana). Istrske narodne napeve bodo zaigrali Istrske muzikante. FOTOKROŽEK TRST 80 obvešča, člane in prijatelje, da jutri, 6. junija odpade običajno srečanje. Naslednja seja bo 13. junija. Predlagamo udeležbo na ex-tempore Kras’97 v priredbi fotok-rožka Zarek v Štanjelu v soboto, 7. in nedeljo, 8. junija. KONTOVELSKI JU-SARSKI ODBOR sklicuje občni zbor jutri, 6. ju-nijal997, ob 20.30 v prvem in 21. uri v drugem sklicanju v prostorih telovadnice SD Kontovel. KD FRAN VENTURINI priredi SAGRO NA KR-MENKI. V soboto, 7. junija ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. V nedeljo, 8. jujnija, ob 18. uri kulturni program: Big Band Long Zlunk, otroški in mladinski plesni pari kluba Diamante iz Poljana, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet & Braco Koren. V ponedeljek, 9. junija, ob 20. uri ples z ansamblom Happy Day. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačo kapljico. PRAZNIK ŠPORTA IN TISKA - V dneh 7. - 8. -14. in 15. junija, na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču v Trebčah. Odprtje dobro založenih kioskov vsaki dan ob 17. uri. Za glasbo bodo poskrbeli ansambli Happy Day, Status Sym-bol in Guba Libre. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu za 3. Trofejo Gostilne-pizzerije Veto. FOTOGRAFSKI IN STUDIJSKI KORŽEK ŽAREK iz Sežane vabi ljubitelje fotografije k udeležbi na ex-tempore KRAS ’97, ki se bo vršil v Štanjelu, v dneh 7. in 8. junija 1997. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni. POJ, PLESI, IGRAJ IN SE KAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM, velika otroška prireditev pevskega društva Vesela pomlad in Marijanišča na Opčinah, Narodna, 89. Sobota, 7. junija ob 20. uri v dvorani Finžgarjevega doma koncert OPZ OS Danila Lokarja iz Ajdovščine pod vodstvom Marinke Šuštar in ob klavirski spremljavi Tatjane Krapež ter nastop zborov Vesela pomlad. Nedelja, 8. junija: ob 9. uri sv. maša na prostem; ob 10. uri odprtje delavnic, ki jih bodo vodili številni animatorji; Loterija 4 JUNIJA1997 BARI 46 43 53 67 39 CAGUARI 81 61 56 72 70 FIRENCE 85 75 27 9 37 GENOVA 37 62 41 76 26 MILANO 82 16 27 8 43 NEAPELJ 7 9 87 65 27 PALERMO 77 60 46 17 63 RIM 35 67 32 43 22 TURIN 36 86 4 43 27 BENETKE 20 75 66 90 55 ENALOHO X 2 2 X 2 1 2X1 112 KVOTE 12 34.806.800,- 11 1.838.400,- 10 177.800,- ob 13. uri skupno kosilo; ob 14. uri lutkovna igrica Lenčke Kuperjeve Kapljica Mavrinka v izvedbi lutkarjev SKD Šmihel s Koroške; ob 14.30 vodene otroške igre; ob 16. uri prikaz izdelkov in animiranih točk otrok iz vseh sodelujočih delavnic, nastop ansambla Zamejski kvintet, dua Martina in Mitja Malalan, harmonikarjev Alme in Boruta Vidau, fantovske vokalne skupine ter malih solistov OPZ Vesela pomlad. Povezovala bo Sara Balde. Prisrčno vabljeni! KD VESNA in OS Alberta Sirka priredita VEČER V SPOMIN NA ALBERTA SIRKA, ki bo v nedeljo, 8. junija 1997, v Domu Alberta Sirka v Križu: ob 17. uri bo na vrsti odprtje razstave del likovnega natečaja tržaških osnovnih šol na temo Morje in ribištvo; ob 18. uri bodo v dvorani nastopili malčki kriškega vrtca in učenci vaške osnovne šole. Vljudno vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras, vabi na srečanje o referendumu o šolstvu, v ponedeljek, 9. junija, ob 18. uri v gostilni Gruden »Klop« v Nabrežini. SK BRDINA organizira v nedlejo, 15. junija v Re-pnu (blizu nogometnega izgrišča) 6. kraški bike slalom in vzporedni bike slalom s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba - Proseška ul. 131 na Opčinah, v petek 13. junija, od 19. do 21. ure. Inf. na tel. št. 212859 in 299573 SKD VIGRED prireja zaključno prireditev v torek, 10. junija, ob 21. na šolskem dvorišču v Sem-polaju. Vabljeni! OBČINA ZGONIK razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko poletnega centra, ki bo od 30. junija do 11. julija 1997. Rok za predložitev prošenj zapade 14. junija 1997. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE (ul. Donizetti, 3) obvešča, da so na razpolago informacije o raznih pobudah za preživetje poletnih počitnic za mlade in študente: POLETNI TEDNI V TAIZEJU, v Franciji, INTERNATIONAL SUM-MER ČAMP v Logarski dolini, DRAGA MLADIH na temo »Prihodnja postaja: Evropa!«, na Opčinah, POTOVANJA za študente (Irska, Škotska, Skandinavija, južna Italija in Sicilija, Aquafun, Češka in Slovaška, Grčija, Turčija, Egipt, ZDA), ki jih ponuja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Za vse informacije: tel. št 370846 - od pon. do pet. od 9. do 17. ure. KD LONJER-KATINA-RA prireja OTROŠKI POLETNI CENTER od ponedeljka, 21. julija, do petka, 1. avgusta na sedežu drštva v Lonjerju (urnik 8.00 - 13.00). Za informacije in vpisovanje sta na razpolago Jana (910178) in Vesna (910850). Pokličite čim-prej! SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. KD O. ŽUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert rock skupine U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave čimprej! Tel. 0481/537525. a solske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU, DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH in DOBRODELNO DRUŠTVO TRST vabijo na razstavo likovnega natečaja, ki bo v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. Otvoritev in nagrajevanje bosta jutri, 6. t. m., ob 18. uri s kratkim glasbeno-plesnim nastopom na ploščadi Prosvetnega doma. Sodelujejo otroci slovenskih osnovnih šol obeh ravnateljstev in italijanska osnovna šola Ju-lius Kugy z Banov. UCENCI IN UČITELJICE osnovnih šol Primoža Trubarja iz Bazovice in Karla Destovnika Kajuha iz Gropade vas vabimo na odprtje razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v torek, 10. junija ob 11. uri v osnovni šoli v Bazovici. Razstava bo odprta od 11., do 14. junija, od 9. do 12. ure. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. t Dne 3. junija, nas je v 94. letu starosti zapustila naša draga mama Pepka Rustja vd. Černjava Pogreb bo jutri, petek 6. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costa-lunga v proseško cerkev.s Sinova Ivan in Mario z Gracijelo ter ostalo sorodstvo Gabrovec, 5. junija 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) 5. 6. 1994 5. 6. 1997 Majda Legiša por. Milič Boleč je spomin na tvoj prerani odhod. Rado, mama, tata, brat in vsi, ki so te imeli radi Salež, Praprot, 5. junia 1997 Ob smrti očeta oziroma moža Ivana izrekamo Radu in Zalki iskreno sožalje Livio, Elena, Jar in Neja t Dne 3. junija, nas je v 92. letu starosti zapustila Ljuba Stranj vd. Stranj Pogreb bo v soboto, 7. junija, ob 10. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hči Iči s Sergijem, vnukinja Ester z družino, vnukinja Luisa z družino, zet Gianni in ostalo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Dolina, Trst, 5. junija 1997 Draga nona Ljuba, imeli smo te zelo radi, tvoji ljubljeni pravnuki Matija, Dajana, Petra in Erik Ob izgubi drage Brune Sancin izreka občuteno sožalje bratu Vilku in svojcem SKP občine Dolina Ob izgubi očeta izreka Marinu Kokorovcu in družini iskremfsožalje glavno tajništvo, deželni in pokrajinski odbor italijanske zveze za hokej in umetnostno kotalkanje SD Polet izreka svojemu predsedniku Marinu Kokorovcu in bratu Gianniju in družinama iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Karla. Ob izgubi dragega očeta Karla izraža članu razsodišča Marinu Kokorovcu in družini globoko sožalje ZSSDI Pevci MoPZ Vesna sočustvujejo z njihovim dolgoletnim zborovodjem Frančkom Žerjalom ob izgubi žene Giustine. Ob izgubi drage mame Marije izreka sočutno sožalje bivšemu tajniku Ervinu Gombaču in vsem sorodnikom Slovensko planinsko društvo Trst Prijatelju Gibi in ostalim svojcem izrekajo iskreno sožalje ob izgubi drage mame Rado in Ani, Miloš in Ani, Duško in Ana, Borut in Marta, Duško in Sonja Četrtek, 5. junija 1997 KULTURA 8 TRST / GUTENBERGOV TRG TREVISO / VELIK ODZIV OBČINSTVA Pri Lintu pripravili celovit prikaz Istre vse uspešnejši V zajetni a lahko prenosljivi knjigi je vrsta informacij V okviru letošnjega sporeda Gutenbergovega trga v Trstu so prireditelji posvetili še največ pozornosti krajevnim založnikom, ki so imeli priložnost predstaviti svoje novejše izdaje. Tako sta se v torek predstavili tržaški založniški hiši Asterios in Lint. Zlasti slednja je privabila skupinico motiviranih potencialnih bralcev ob predstavitvi nove knjige z naslovom Istria: storia arte e cultura (Istra: zgodovina, umetnost in kultura), ki jo je z veliko predanostjo spisal Dario Alberi, ki je sicer po poklicu podjetnik, a se je ob odhodu v pokoj z uspehom posvetil novemu delu, pisanju vodnika po Istri, ki naj bo odgovor njegovim in tujim vprašanjem o preteklosti in drugih značilnosti raznih istrskih krajev in vasi, je povedal predstavnik založnika Umetniki za Sarajevo Danes dopoldne bodo na županstvu v Benetkah predstavili likovno razstavo Umetniki za Sarajevo, ki sodi v okvir širšega kulturnega projekta Sarajevo 2000 S to pobudo želijo zbrati sredstva za muzej sodobne umetnosti, ki naj bi ga leta 2000 odprli v Sarajevu. Razstavo v Benetkah organizira sklad Bevi-lacqua la Masa občinske uprave, na njej bo sodelovala vrsta vidnih slikarjev. Razstava bo odprta od 15. junija do 7. septembra Fabio Amodeo, ki je še dodal, da je bila knjiga zanje pravi izziv, ker je doslej edini celoviti prikaz Istre. Knjiga, ki je na prodaj za dosegljivo ceno 58.000 lir in šteje kar 2.016 gosto tiskanih strani, zemljevide za vsako obravnavano vas in vrsto ilustracij, med katerimi sta predstavlja-telja omenila Bressanut-tijeve in Franceschijeve, je vodnik, ki ga lahko vsakdo nosi s sabo, saj je kljub zajetnosti lahko prenosljiva, zlasti pa naj bi bila za naslednjih trideset let vir, po katerem bo posegel vsakdo, ki bo iskal informacijo o še najmanjši vasici v Istri, Geografsko zajema področje od Glinščice do Verude pri Pulju, tematsko pa obravnava geološke, kulturne in zgodovinske značilnosti tega ozemlja. Avtor je poudaril, da se je pri pisanju knjige strogo vzdržal kakršnegakoli političnega vidika, zlasti v obravnavanju zgodovine, ki gre od prazgodovinskih časov do današnjih dni; poleg tega so vsa imena navedena tako v italijanski, kot v slovenski ali hrvaški obliki. Vsekakor pa ima bralec po kratkem brskanju po knjigi vtis, da je največ poudarka na romansko zaznamovanih zgodovinskih dogodkih, in tudi glede navedbe imen je tu pa tam kaka nedopustna napaka (denimo Sa-brežec namesto Zabre-žec), poleg tega so imena krajev brez lastnega poglavja navedena izključno v italijanščini (nikjer ni, denimo, napisano, da je »Badica« pri Plavjah po slovensko Badiha). Vsekakor doživlja knjiga velik uspeh, so še povedali predstavniki založnika, zlasti med istrskimi izseljenci. V jeseni jo bodo predstavili celo v New Yorku na pobudo tamkajšnje pomembne istrske organi- zacije. Kot je v kratki debati po predstavitvi omenil Slovenec iz Mačkolj, ki ni povedal svojega imena, je tudi upati, da je vodnik po Istri, ki umirjeno obravnava te kraje, vplival tudi na uravnovešenje našega vsakdanjega življenja, (bov) NateCaj za izvirno otroško igro Moje gledališče razpisuje natečaj za izvirno slovensko dramsko besedilo za igrano predstavo za otroke. Natečaj je anonimen; avtorji naj svoja besedila, opremljena s šifro, pošljejo do 30. oktobra letos na sedež Mojega gledališča, Kulturni dom Španski borci. Zaloška 61, Ljubljana. Avtor najboljšega dramskega besedila po odločitvi žirije bo prejel nagrado 180.000 tolarjev. Rezultate natečaja bodo razglasili ob sklepni prireditvi festivala Zlata paličica, 20. decembra letos, v KD Španski borci. (STA) Tudi v torek je bila dvorana prepolna Uspešnost in priljubljenost kateregakoli glasbenika lahko merimo na več načinov. Pomembne so seveda ocene kritikov, zelo važni so podatki o prodaji in številu izdanih plošč, najpomembnejši pa je morda odziv publike na njihove koncerte. Pino Daniele sodi brez dvoma med najbolj uspešne in najbolj priljubljene italijanske glasbenike. V okviru promocijske turneje nove plošče Dimmi cosa succede sulla terra je v teh tednih napolnil vse dvorane, v katerih je nastopal. Tako je bilo tudi v torek v Trevisu, kjer je koncertu neapeljskega glasbenika sledilo skoraj šesttisoč ljudi, ki so napolnili vsa razpoložljiva mesta in prehode dokaj velike dvorane Palaver-de (foto AW). Pino Daniele je v izredni formi. Premostil je vse zdravstvene probleme, ki so v zadnjih letih precej ohromile njegovo koncertno dejavnost, napisal in uglasbil zadnja dva izredno uspešna albuma, zbral zelo dobro skupino glasbenikov in pripravil soliden dvourni program. Koncert se je začel z močnim tempom tolkal, ki je uvedel prvo skladbo zadnjega albuma, hit Pianeta di parole. Uvodni del koncerta je bil skoraj v celoti posvečen letošnjih skladbam. Pino Daniele je igral na posebno kitaro, opremljeno z najlonskimi strunami, ki je njegovi glasbi dajala poseben, zanj značilen zvok, na katerem je potem slonel ves koncert. Pino je seveda odličen kitarist, kar je v nadaljevanju koncerta dokazal tako z jazz, kot z rock in akustičnimi soli, zelo dobro pa so z njim sodelovali tudi basist Jimmy Earl, bobnar Lele Melotti in tolkač Hossam Ram-zy, za melodično podlago je poskrbela klaviatu-ristka Rachel »Z«, Da-nielejeva »senca« pa je bil kitarist in klaviaturist Fabio Massimo Colasan-ti. Kot smo že dejali, je bil Pinov nastop prava zmes različnih ritmov. V izvajanju skladb je bilo močno čutiti prisotnost jazz-rock podlage, mediteranski ritmi so kot običajno spremljali tako starejše kot nove skladbe, publika pa se je »vžgala« tudi ob akustičnem intermezzu, ko je nekje sredi koncerta zaigral hite Quando, Napule e in Quanno chiove. Tudi rock je seveda dobil svoje mesto, saj je poleg zelo znanih Je so pazzo in Ves I know my way ta glasbena zvrst spremljala izvajanje hitov Occhi blu, lo p er lei in Conti-nueremo a navigare. Dve uri nastopa sta minili izredno hitro, velik del občinstva pa je že od samega začetka sledil nastopu s petjem in plesanjem. Na koncu so Pino Daniele in ostali glasbeniki, sicer po programu, še dvakrat stopili na oder in zapeli Amici come prima, S ono un c antante di blues in zadnjo Che Dio ti benedica, ki je zaključila tako nastop Pina danieleja in njegove skupine kot tudi izredno bogato zimsko-spomla-dansko sezono koncertov v tej dvorani. Aleš VValtritsch MILAN / STAR JE BIL 81 LET_ Umri slikar Fiume V milanski bolnišnici San Raffaele, v katero so ga sprejeli pred dvema tednoma zaradi težav s hrbtenico, je umrl veliki talijanski slikar Salvatore Fiume. Pred 81. leti se je rodil v Comisu na Siciliji, vendar se je že po zaključenem šolanju na slikarski akademiji v Urbi-nu preselil na »kopno«, zadnja leta je živel v Can-zu (Lecco). Fiume je slikar z izrazito osebnostjo, v njegovem nadrealističnem slikarstvu, ki ga odlikujeta med drugimi ironija in velika kultiviranost, imajo posebno mesto ženske. O njih je večkrat izjavil, da so planet neizmerne sreče, na katerem je skrit skrivnostni kotiček. Zanj še same ne vedo, odkrijejo ga s pomočjo moškega, ki ga ljubijo. Sam jim je pri tem iskanju, tako je izjavil, zelo rad pomagal. Njegove ženske so sončne, kot je zelo barvito tudi njegovo slikarstvo nasploh. Ob ženskah so osrednja tema njegovega slikarstva arhitektonske oblike, ki so se pojavile že v delu Mesto kipov (Citta di sta-tue), s katerim se je leta ’50 prvič predstavil na beneškem bienalu. Kot je sam povedal, kipi oz. razne figure pred- stavljajo njegov do-mišljski svet, v katerem bi rad počival, vendar si je stalno želel in upal, da bo njegov namišljeni svet postal resničen. Ob slikarstvu se je Fiume veliko posvečal tudi scenografiji. Z deseto številko Pastirček želi vsem vesele počitnice Ob koncu šolskega leta se od svojih bila velika zavzetost sodelavcev dvak- ene pa že odpira priprave na na- zvestih mladih bralcev poslavlja tudi rat »plačana«; tiskali so dodatno (de- slednjo sezono, v njej bo Pastirček na- revija Pastirček . V zadnji, deseti le- seto) številko revije in pripravili so za- stopil z novo naslovnico, izbrano tošnji številki se urednik Marijan nimivo prilogo S kolesom po Slove- med risbicami mladih bralcev. Kdor Markežič zahvaljuje za sodelovanje niji (na sliki). Z njo je urednik svojim želi sodelovati pri oblikovanju na- vsem odraslim in mladim sodelav- bralcem zaželel lepe, dolge in brez- slovnice, mora uredništvu poslati cem, ki so uredništvu odposlati še več skrbne počitnice, med katerimi bi pokončno risbico na papirju formata prispevkov kot v prejšnjih letih, tako lahko marsikdo pridno uporabil kori- A4 z vidno izpisanim naslovom Pa' da vsi niso šli v objavo. Vendar pa je stno Pastirčkovo prilogo. Zaključek stirček in oznako šolskega leta. NEMČIJA / LEVA OPOZICIJA NI IZGLASOVALA ODSTOPA FINANČNEGA MINISTRA VVaigel se je za sedaj rešil, Bundesbanka pa še vzhaja Guverner Tietmeyer pristal na ovrednotenje zlata, a šele leta 1998 BONN - Kohlovi vladi je v Bundestagu uspelo strniti svoje vrste v bran finančnega ministra Thea VVaigla, ki se je zaradi zapletov z ovrednotenjem zlatih rezerv Bundesbanke znašel na udaru levičarske opozicije, ki je zahtevala njegov odstop. Zahtevo so včeraj v spodnjem domu nemškega parlamenta zavrnili s sedemnajstimi glasovi večine. Pred glasovanjem sta tako kancler Kohl kot vodja svobodnjakov (FDP) in zunanji minister Kinkel vsestransko podprla VVaigla (na sliki AP). Kohl je med drugim poudaril, da je VVaigel »izreden finančni minister, ki uživa vse-stranki ugled tudi v tujini«. Opozicija pa ni varčevala z napadi na VVaigla in vladno finančno politiko, ki je po mnenju voditelja SPD Oskarja Lafontaineja »klavrno propadla«. Tega mnenja je bil tudi vodja Zelenih Joschka Fischer. Vladni večini je torej uspelo postrojih svoje vrste, ker je obstajala resna nevarnost, da bi poslanci Kohlove CDU s Severnega Porenja-Vestfalije osvojili zahtevo po odstopu Thea VVaigla, ker so se v zapletu z zlahmi rezervami Bundesbanke odloč- no postavili na stran nemškega emisijskega zavoda in guvernerja Hansa Tiet-meyerja. Ta je včeraj v švicarskem Interlaknu po koncu mednarodne denarne konference demantiral vesti o kompromisnem dogovoru in navedel, da Bundesbanka namerava revalutirati zlate rezerve, a da ne bi bilo korektno, ko bi to storili že letos. Do revalorizacije naj bi prišlo šele leta 1998, vsekakor pa je Tietmeyer izključil, da bi Bundesbanka prodala del svojih zlatih rezerv. Ker je sedaj lahko vsem jasno, da Kohlova vlada ne bo tudi po morebitnem kompromisnem dogovoru med nemško zvezno vlado in Bundesbanko za letos razpolagala s knjigovodsko postavko ovrednotenih zlatih rezerv, bo moral Kohl drugje poiskah nova sredstva. VVaigel in Kohl sta včeraj zagotavljala, da bo Nemčija spoštovala maastrichtska določila, a nista navedla, kako ji bo to uspelo. Kinklovi svobodnjaki namreč odločno nasprotujejo novim davkom, a h so skoraj neizbežni, ker znaša državni primanjkljaj kar 20 mihjard mark. MALMOE / SREČANJE Blair in Jospin zvezdi evropske socialdemokracije MALMOE - V švedskem Malmoeju bo od danes do sobote tretji kongres predsednikov vlad in socialdemokratskih strank držav Evropske unije. Sestanek bo posebej pomemben zaradi bližnjega evropskega vrha v Amsterdamu, po- T°ny Blair Eonel Jospin svecen pa bo "izgradnji no-Ve Evrope". Zvezdi" srečanja bosta, ^°t napoveduje agencija , nedvomno britanski JMnistrski predsednik 1 °ny Blair, katerega laburi-SE so minuli mesec po °S6mnajstih letih vnovič Prevzeli oblast v Veliki Bri- torka novi šef v palači Ma-tignon Lionel Jospin. V Malmoeju pričakujejo tudi predsednika nizozemske vlade Wima Koka, grškega premiera Konstantina Si-mitisa, šefa portugalske vlade Antonia Gueterresa, premiera Avstrije Viktorja Klimo, domačega premiera Goerana Perssona ter predsednike vlad Danske, Finske in Norveške (ni članica EU) - Poula Rasmussena, Paava Liponena in Thornbjorna Jaglanda. Prihod je napovedal še šef nemške opozicijske socialdemokratske stranke (SPD) Oskar Lafontaine, bivši španski premier in vodja španskih socialistov Felipe Gonzalez in predsednik Socialistične internacionale Pierre Mauroy. Na kongresu - v glavnem bo posvečen novi pogodbi, t. i. Maastrichtu 2, ki naj bi ga sprejeli na vrhu EU v Amsterdamu - bodo nastopih tudi sekretar italijanske Demokratične stranke levice (PDS) Massimo dilema, bivši predsednik Evropske komisije Jacques De-lors in generalni sekretar zveze NATO Javier Solana. Tiskovni predstavnik Evropske socialistične stranke pa je, kot poroča agencija Ansa, danes napovedal, da se bo tretjega kongresa evropskih sociahstov udeležil tudi palestinski predsednik Jas er Arafat. Arafat naj bi v petek popoldne govoril na temo 'Ena Evropa, en svet, boj za Človekove pravice". V napovedih jutrišnjega srečanja se ponavlja še ugotovitev, da kar v 13 državah članicah Evropske unije od skupno petnajstih trenutno vladajo socialisti oziroma levou-smerjene stranke v koaliciji s socialisti. (STA) Jospinu uspelo sestaviti vlado v rekordnem času PARIZ - Po dveh srečanjih s predsednikom republike Chiracom je francoski premier Lionel Jospin objavil seznam ministrov svoje vlade, v kateri sta kot pričakovano dva komunistična ministra, in sicer Jean-Claude Gaysot za prevoze in Marie-George Buffet za mladino in šport. Prav tako se je uresničila napoved o »fe-minilizaciji« nove francoske vlade, saj so med petnajstimi ministri kar štiri ženske: Elisabeth Guigou (PS) za pravosodje, Martine Aubry (PS) za zaposlitev in solidarnost, Catherine Trautman (PS) za kulturo, ki bo obenem tudi vladna predstavnica za tisk, in Dominique Voynet (Zeleni) za okolje. Seveda je še najvecje zanimanje vladalo za imena ključnih resorjev, kjer pa se ugibanja niso povsem uresničila. Za dva resorja, zunanje zadeve in obramba, je Jospin moral prejeti privoljenje predsednika republike, ker sta pri teh resorjih predsednik in vlada »soodgovorni«. Zunanji minister je socialist Hubert Vedrine, obrambni minister pa prav tako socialist Alain Richard. Zaradi francoskih gospodarskih težav in maastrichtskih obvez je seveda najpomembnejši tako imenovani »gospodarski superminister«, ki je zadolžen za gospodarstvo, finance in industrijo. To je sociah-st Dominique Strauss-Khan, ki je že bil leta 1992 minister za industrijo. Njegov je tudi načrt o uresničitvi 700 tisoč novih delovnih mest, ki je po splošnem mnenju omogočil zmago levice na volitvah. Notranje ministrstvo bo vodil Jean Pierre Chevenement (Državljansko gibanje), javne funkcije in državne reforme Emile Zuccarelh (Radikalni socialisti), odnose s parlamentom Daniel Vaillant (PS), vzgojo pa Claude Allegre (PS). Delegirani ministri pa so Pierre Moscovici (PS) za evropske odnose in Segolene Royal (PS) za šolstvo. Pred sestavo vlade pa je Francois Hollande začasno prevzel Jospinovo funkcijo na čelu socialistične stranke. Novi veleposlanik Italije v Albaniji RIM, TIRANA - Vlada je dosedanjemu veleposlaniku Italije v avstralski Camberri Marcellu Spatafori poverila zahtevno nalogo, da vodi italijansko predstavništvo v Tirani. Predtem je vlada razrešila Manfreda Incisa di Gamerana, ki ni prevzel svoje dolžnosti veleposlanika v Tirani namesto dosedanjega Paola Fo-restija, zaradi svojih kritičnih mnenj o generalu An-gioniju, ki je postal koordinator za civilno pomoC Albaniji. Položaj v Albaniji pa se medtem ne umirja, tako da OVSE že proučuje možnost, da bi za volitve 29. junija okrepih število mednarodnih zaščitnih sil. Italijanski zunanji minister Dini in obrambni minister Andreatta sta že obljubila okrepitve, ker je vsem jasno, da je treba vsaj na dan volitev zajamčiti naj-vecjo varnost. Ob tej napovedi so vse glasnejše zahteve, da bi vsaj nekaj dni pred in za volitve prekinih izredno stanje. Obletnica Tienanmena PEKING, HONG KONG - Le okrepljene policijske izvidnice na pekinškem Trgu Tienanmen so včeraj spominjale na osmo obletnico krvave zadušitve demonstracij, saj je kot kaže v Pekingu spomin na tiste tragične dogodke že zbledel. Policija je vsekakor za-stražila domove svojcev žrtev, ki so v prejšnjih dneh poslali vladi peticijo z zahtevo, naj revidirajo oceno, da je bil protest na Tienanmenu »protirevolucionarno« dejanje. Ob pekinški »normali« pa je bilo zelo »vroče« v Hong Kongu, kjer s strahom pričakujejo prehod pod kitajsko suverenost. Tu so v Victoria Parku postavili »steber sramu« v spomin na skoraj tisoč žrtev krvave represije v Pekingu. Podtaknjen požar v zavetišču za tujce BONN - V požaru, ki je včeraj pred zoro izbruhnil v zavetišču za tujce v Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru, je ena oseba izgubila življenje, 50 ljudi pa je bilo ranjenih. Preiskovalci so prepričani, da je bil požar podtaknjen. Za sedaj nimajo dokazov, da bi bib požigalci do tujcev sovražni Nemci. V zavetišču, kjer je bivalo 300 ljudi iz 27 držav, sta bila v zadnjih tednih dva lažna bombna alarma, tako da preiskovalci sumijo, da je do požara prišlo zaradi notranjih sporov med stanovalci. Med ranjenci je tudi devet otrok, pet odraslih pa je utrpelo zlome, ker so pred plameni skočili skozi okna. Pri gašenju je sodelovalo 68 gasilcev in 200 prostovoljcev. Papež proti splavu KALISZ (POLJSKA) - Pepež Janez Pavel II. je včeraj v prastarem Kaliszu ostro napadel legaligacijo splava kot pobarbarjenje držav in vzrok vsega zla. Na Poljskem so namreč ponovno sprejeli zakon o prekinitvi nosečnosti, ki pa ga je Ustavno sodišče proglasilo za protiustavnega, levičarska vlada je sedaj zagrozila z referendumom, ker je matematično gotova, da večina Poljakov podpira zahtevo po prekinitvi nosečnosti. Kasneje se je papež v samostanu Jasna Gora v Censtohovi sestal z nekdanjim voditeljem sindikalnega gibanja Solidarnost in bivšim poljskim predsednikom Lechom VValeso. SARAJEVO / LETNO SREČANJE SREDNJEEVROPSKE POBUDE Ministri SEP razpravljajo o sodelovanju Med prednostnimi nalogami organizacije tudi prometna povezava Trst - Budimpešta - Kijev LJUBLJANA - V Sarajevu bo jutri in v soboto redno letno zasedanje ministrov za zunanje zadeve držav članic Srednjeevropske pobude (SEP), ki se ga bo udeležil tudi slovenski minister za zunanje zadeve Zoran Thaler. Vodja slovenske diplomacije bo imel ob robu zasedanja več dvostranskih srečanj, sprejel pa naj bi ga tudi predsednik predsedstva BiH Ahja Izetbegovič. Na povabilo letošnje predsedujoče SEP, Bosne in Hercegovine, bo 6. junija neformalni sestanek zunanjih ministrov, dan kasneje pa bo plenarno zasedanje s predstavitvijo uradnih izjav, razpravo in sprejemom sklepnega dokumenta. Zunanji ministri držav SEP naj bi na srečanju v Sarajevu posebno pozornost namenili vprašanjem integracijskih procesov v Evropi s poudarkom na potrebi po zmanjševanju vphva razlik med državami Članicami, odnosom SEP z drugimi subregio-nalnimi skupnostmi, predvsem s Črnomorsko ekonomsko skupnostjo in Svetom baltskih držav, sodelovanju med državami članicami SEP na različnih področjih ter pospeševanju povezovanja in solidarnosti v Evropi, med drugim z obravnavo razmer v BiH, na Hrvaškem, v Albaniji, Belorusiji in Ukrajini. Na zasedanju pričakujejo tudi predstavnike EU, OVSE, EBRD in Ekonomske komisije ZN za Evropo. Na neformalnem sestanku, ki mu bo predsedoval zunanji minister BiH Jadranko Prlič, bodo ministri obravnavali razmere v BiH in Albaniji v širšem okviru evropske stabilnosti, vključno s sprejemom stališča SEP za solunsko ministrsko konferenco 9. in 10. junija letos, ter širitev in transformacijski proces političnih, ekonomsfdh in varnostnih struktur v Evropi, predvsem zveze NATO in EU. Na plenarnem zasedanju, tudi pod vodstvom zunanjega ministra BiH, pa bodo sprejeli sklepni dokument, v katerem naj bi predvidoma izrazili solidarnost z BiH v njenih naporih za vzpostavitev miru in obnovo v vojni prizadetih območij ter trdno podporo mirovnemu procesu, ki temelji na VVashington-skih in Davtonskih sporazumih. Oblast BiH in mednarodno skupnost naj bi pozvali k popolni uresničitvi določb mirovnega sporazuma, države članice SEP pa k nadaljnji pomoči za obnovo BiH in Hrvaške. Sklepnemu dokumentu bodo predvidoma dodani trije aneksi o projektnih dejavnostih SEP ter s seznamom tekočih in novih projektov ter dejavnosti delovnih skupin. Prvi aneks bo med drugim predstavil mednarodno konferenco o čezmejnem sodelovanju v Srednji Evropi s posebnim poudarkom na severnoja-dranskih lukah Trst, Koper in Reka, ki bo 17 in 18. oktobra letos v Portorožu in ki naj bi pome- pelje do dokončne izvedbe že zasnovanih in novih projektov. Slovenija predseduje delovni skupini SEP za mala in srednja italijanskimi in slovenskimi oblastmi ter sodelujočimi iz Avstrije, Madžarske, predstavniki SEP in Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Slovenija osrednjo pozornost namenja sodelovanju v prostoru vezni člen, in želi v tem okviru aktivno prispevati k utrjevanju in poglabljanju sodelovanja v SEP na političnem področju, pa tudi v posameznih delovnih skupi-nan. Slovenija daje prednost sodelovanju pri infrastrukturnih projektih, v delovni skupini za znanost in tehnologijo, v delovni skupini za mala in srednja podjetja, pa tudi povsod, kjer lahko skupno sodelovanje pri- projekta cestne in železniške povezave Trst - Koper - Ljubljana-Budimpešta - Zabony - Kijev ter aktivnosti v delovni skupini za mala in srednja podjetja. Sodelovanje držav Italije, Madžarske, Avstrije,'nekdanje Jugoslavije in Češkoslovaške pod imenom Pentagonala se je julija 1991 po priključitvi Poljske preimenovalo v Heksagonalo. Od novembra 1991, ko sta bib v sodelovanje sprejeti tudi Slovenija in Hrvaška v statusu gosta, pa to regionalno sodelovanje deluje kot Srednjeevropska pobuda (SEP). Slovenija, pa tudi Hrvaška in BiH, so polnopravne članice SEP postale na letnem zasedanju predsednikov vlad držav članic SEP julija 1992 na Dunaju. Leta 1996 so bile v SEP sprejete še Albanija, Belorusija, Bolgarija, Romunija, Ukrajina in Moldavija. Po Avstriji, ki je SEP predsedovala v letu 1996, je v letu 1997 predsedovanje prevzela BiH. prihodnje leto pa bo predsedujoča Hrvaška. (STA) GORICA Četrtek, 5. junija 1997 POKRAJINA / ODPRTO PISMO "Ciltadini” kritični do Brandolina Po Zelenih, ki so z odsotnostjo na umestitveni seji dokazali, da se ne strinjajo z načinom in sestavo pokrajinskega odbora ter po kritičnem stališču, ki so ga izrazili predstavniki SKP, ki zahtevajo, da se odnosi v Oljki Cimprej razčistijo (srečanje je napovedano v soboto popoldne), so se vCeraj z odprtim pismom predsedniku Brandolinu, oglasili tudi predstavniki gibanja "Cittadini per 1’Isontino”. Pismo je preobširno, da bi ga objavili v celoti, objavljamo pa najpomembnejše dele. Prva ugotovitev je na račun sestave pokrajinskega odbora, ki je prej odraz ohranjanja ravnotežja med DSL in LS, kakor odraz različnih strank in gibanj, ki so se združile v Oljki. Ni mogoče ob tem mimo ugotovitve, navajajo "Cittadini”, da so nekatere osebe ki so danes v pokrajinskem odboru, še pred kratkim nasprotovale operaciji skupnega nastopa pod znakom Oljke. "Posebno groba napaka pa je bila storjena z izključitvijo Zelenih, zaradi njihove vloge v levosredinski koaliciji in zaradi konsenza, ki so ga znali pridobiti. Gre za težko odgovornost, ne glede kdo jo je zagrešil, tistega, ki ni znal (ali hotel) ustvariti pogojev za zbližanje stališč”. V odprtem pismu "Cittadini "omenjajo tudi odnos do pripadnikov slovenske skupnosti. "Dodeliti predstavniku manjšine dostojno mesto bi bil zelo jasen znak in potrditev mednarodne naravnanosti in odprtosti programa Oljke”. "Cittadini” ugotavljajo, da je bila povsem zanemarjena prisotnost laičnih komponent v zavezništvu. Vse se je pač žrtvovalo v korist "večjih” strank. Napako bi bilo mogoče popraviti z bolj pazljivo izbiro članov odbora, oziroma tistih članov, ki so bili predstavljeni kot "tehniki”. In končno še kritika glede načina izbire predstavnikov Gorice v pokrajinskem odboru. "Izpolnjena je bila sicer sprejeta obveznost, da dobi Gorica v odboru ustrezno predstavništvo”, navajajo pisci. Zataknilo pa se je v načinu, kako je do te izbire prišlo. Preprosto: izbire so bile opravljene brez sodelovanja Goričanov. V zaključnem delu pisma "Cittadini" ugotavljajo, da je predsednik Brandolin, ki je tako poudarjal neodvisnost od strank, postal prva žrtev stare logike, po kateri naj bi imele samo stranke pravico političnega predstavništva. "Gre za zapravljeno priložnost za koalicijo Oljke”. Gibanje "Cittadini per 1’ Isontino” ne odvzema podpore Brandolinu in bo še naprej sodelovalo z idejami in predlogi (če jih bodo smatrali za umestne) pri upravljanju. Tako sporočilo. Če ob tem upoštevamo še stališče, ki ga je na umestitveni seji zelo jasno iznesel David Grinovero, ki je med kandidati Oljke dobil največ glasov (ne podpisujemo blanko menice), potem bi moral predvsem predsednik Brandolin narediti Cimprej naslednjo pametno potezo (s soglasjem strank ali brez). ŠOLA /BRALNA ZNAČKA V KULTURNEM DOMU Prireditev je letos izzvenela bolj slovesno Srečanje z ilustratorko Vesno Benedetič Dragocen knjižni dar Kmečke banke Letošnje podeljevanje bralnih značk je za uCence osnovnih šol O. Zupančiča iz Gorice in F. Erjavca iz Stan-dreža potekalo nekoliko drugače in bolj slovesno. V ponedeljek, 2. junija so se zbrali v Kulturnem domu na otvoritvi razstave slik likovne umetnice Vesne Benedetič. Vesela pesem, ki je zadonela iz mladih grl, je bila prijeten uvod v nadvse mikaven program. Po pozdravnih besedah predsednice Kulturnega doma Nade Komjanc, je učitelj Silvan BevCar predstavil gostjo Vesno Benedetič. Poznamo jo predvsem kot mladinsko ilustratorko, sama pa se najraje predstavlja kot umetnica, ki riše in slika za otroke. Razstavljene slike, kjer kraljuje pravljični mačji svet in kjer njene okrogle muce zaživijo tudi brez pisane besede, to nedvomno potrjujejo. Na vrsti so bili nato uCenci, ki so z otroško radovednostjo in spontanostjo postavili umetnici nešteto vprašanj. Zanimalo jih je, zakaj tako rada riše muce in Ce imajo te muce ime, v kolikem času dokonča eno sliko in koliko jih je do sedaj že naslikala, Ce ilustrira tudi knjige in s Cim se poleg slikanja ukvarja, kdaj in kako slika in še in še... na lastne oci so potem videli, kako njene muce in miške nastajajo, ko je ilustrirala zgodbico o zeleni muci, ki si jo je zamislila uCenka Katerina Quinzi, pripovedovala pa učiteljica Barbara Rustja. Topel aplavz je zaključil prisrčno in zanimivo srečanje z BenedetiCevo. V drugem delu sporeda, je predstavnica Odbora staršev osnovnih šol go-riškega didaktičnega ravnateljstva, prof. Nevenka Bresciani, nanizala nekaj misli, ki so spremljale starše, ko so sklenili, da bodo letos aktivno sodelovali pri bralni znački. Menijo, da je knjižni dar, ki ga je Odbor staršev pripravil za vsakega uCenca, najprimernejše priznanje za tiste, ki z veseljem segajo po knjigah, za tiste, ki se knjig otepajo, pa spodbuda, da bi tudi zanje knjiga postala najboljša prijateljica. Poudarila je še, da je nakup knjig omogočila Kmečka banka in se za dragocen prispevek iskreno zahvalila v imenu vseh staršev, uCencev in učiteljev. Po priložnostnih besedah ravnatelja Kmečke banke dr. Cianciola in zahvali didaktične ravnateljice dr. Miroslave Braini vsem, ki so pri pobudi sodelovali, je vsak uCenec prejel knjigo in tudi leseno kolajno, ki so jo izdelali starši. Se enkrat je v dvorani pod vodstvom učiteljice Keti Tab a j zadonelo živahno otroško petje in zadovoljstvo, ki je žarelo v otroških očeh, je bilo zgovoren dokaz, da je bila letos bralna značka res praznik.(Foto Bumbaca). GORICA Začenja se natečaj za vokalne soliste V dvorani Goriškega telovadnega društva (Unione Ginnastica Go-riziana) se bo danes popoldne in zveCer odvijal prvi del mednarodnega natečaja za komorne pevce soliste. NateCaj prireja društvo ”C.A. Seghizzi”, sodelovali pa bodo pevci iz šestih držav. Poleg predstavnikov iz Italije, še Avstrijci, Švedi, Nemci, Japonci, in predstavniki iz Južne Koreje. Danes bosta na sporedu dva nastopa: prvi ob 15. uri, drugi pa ob 21. uri. Dvanajst pevcev bo nastopilo na jutrišnji polfinalni preizkušnji. Kandidate - prijavljenih je devetnajst - bo ocenjevala mednarodna žirija v sestavi Daniele Zanettovich (Videm), Renato della Torre (Videm), Claudio Strudhof (Trst), Sigrid Prosser (Salzburg), Emil Petro-vics (Budimpešta), Karol Borsuk (Berlin), Samo Hubad (Ljubljana). Vsak od nastopajočih bo ob klavirski spremljavi odpel po dve skladbi, eno starejšega avtorja, drugo sodobnejšo. Nastopajoče bo na klavirju spremljal David Giovanni Leonardi, medtem ko bo za predstavitev poskrbel Elio Devetak. Mednarodni natečaj za solo petje društvo prireja letos že tretjič. Pri Seghizziju pa že hitijo s pripravami na najbolj odmevno prireditev, ki bo Cez mesec dni: na mednarodno pevsko revijo, ki ima že veC kakor tridesetletno tradicijo. NOVICE Koncert na plaži in (v soboto) Koncert na borjaču KD O. ŽUPANČIČ vabi na Koncert na plaži, ki bo jutri, v petek, 6. junija, ob 20.30 na “pešCeni plaži” Kulturnega doma A. Budal v Standrežu. Nastopih bodo MePZ Oton Zupančič, MoPZ Skala, dekliški zbor Danica iz Vrha, ženski zbor Glasbene matice iz Trsta in MePZ Beneške korenine. Po koncertu bo plesna zabava. V slučaju slabega vremena se bo koncert odvijal v notranjih prostorih doma. Koncert na borjacu pa bo v soboto, 7. junija ob 20.30 v Gabrjah, na pobudo in v priredbi KD Skala in moškega pevskega zbora SKAT.A. Kot gost bo nastopil mešani pevski zbor F.B.Sedej iz Steverjana. Peti zvezek revije Ouaderhi della luna V Državni knjižnici v Mamelijevi utici bodo jutri, 6. t.m. ob 17.30 predstavili novo številko litarame revije Quademi della Irma (št. 5), ki nosi naslov Fiera della came. Na predstavitvi bodo sodelovati Silvio Cumpe-ta, Gianni Spizzo, Alberto Princis, Luciano Zagabria. Nocoj v Kuttumem domu film "Nekje vmes” V Kulturnem domu bo nocoj, ob 20.45, v okviru sporeda Gorca - kinema film Nekje vmes (“Terra di mez-zo”) italijanskega režiserja Mattea Garroneja. To je trilogija o življenjskih izkušnjah priseljencev, ki se v dogodivščinah treh nigerijskih prostitutk, dveh mladih Albancev in Egipčana izpovedo v vsakdanjosti rimskega življenja. Režiser Matteo Garrone (rodil se je v Rimu leta 1968), ki je poiskal igralce prav med priseljenci in prijatelji, ki živijo v Rimu, je prejel posebno nagrado na mednarodnem mladinskem festivalu v Torinu 1996. KARABINJERJI /OB DANAŠNJEM PRAZNIKU Obračun enoletnega delovanja zbora karabinjerjev na Goriškem Štandrež: lutkovna igrica Pravzaprav bo prvi teden junija v znamenju številnih pevskih in glasbenih prireditev. Nikakor ne smemo pozabiti na nastop, ki ga pripravljajo ob koncu sezone, mladi, ki pojejo v otroškem zboru O. Zupančič v Standrežu. V soboto, ob 20. uri vabijo na ogled lutkovne igrice Gozdne živali prirejajo gostijo. Besedilo je napisala Mariza Perat. In ker so izvajalci tudi elani otroškega pevskega zbora, bo med igrico seveda veliko (ali največ) petja. Pa tudi lutk (izdelala jih je Loredana Prinčič). Najmlajši elani zbora, ki ga vodi Elda Nanut pa se bodo predstavili kot žabice v sliki Žabja mlaka. Res bo lepo. Ob današnji slovesnosti ob 183. letnici ustanovitve katabinjerskega zbora - slovesnost bo ob 18. uri v vojašnici ”Ca-scino” na Tržaški cesti -je pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev predstavilo obračun dejavnosti, zlasti na področju preventive, v razdobju od lanskega maja do letos. Na srečanju z novinarji je podpolkovnik Renato Fallerini, poleg številčnih podatkov, navedel tudi nekaj osnovnih ugotovitev in ocen, predvsem pa poudaril, da Goriška (še) zmeraj velja, v primerjavi z drugimi območji, za nekakšen otok. Tako se huda kazniva dejanja pojavljajo v zelo omejenem številu, mamila so sicer prisotna vendar pa je pojav dokaj omejen in predvsem se ga da nadzorovati. Tukajšnje območje pa je zanimivo kot prehodno območje, saj se tu spletajo in pre- pletajo dejavnosti, ki so povezane z dogajanji v drugih krajih države (tihotapstvo z orožjem, goljufije mednarodnih razsežnosti). Kriminalna dejavnost jeseveda prisotna, saj gre za nekakšen fiziološki pojav, vendar gre v glavnem za drobne stvari, ugotavlja poveljnik karabinjerjev na Goriškem, ki je podčrtal vlogo karabinjerjev na področju nadzora glede spoštovanja predpisov s področja varstva okolja (voda in zraka) pa tudi nadzora nad kakovostjo živil in nasploh higienskih razmer. V sodelovanju s posebnima enotama (NOE in NAS) so opravili okrog 1900 pregledov in zasegli za 27 milijonov lir za prehrano neprimernih živil. Najbolj pogosta kazniva dejanja so kajpak tatvine, pri Čemer (velja tudi za druge predele), je avtorje najbolj težko odkri- ti. Sicer pa so se karabinjerji v letu dni ukvarjali s približno 3500 ovadbami (najrazličnejša kazniva dejanja). Od hudih kaznivih dejanj so imeli opravka z 8 ropi (v treh primerih so bili storilci odkriti in je bila vložena ovadba), obravnavali so sedem primerov izsiljevanja (vsi odgvorni odkriti), 16 oseb so priprli, ker so jih presenetili pri kaznivem dejanju, 152 prijavili sodišču, zasegli pa so za preko 666 milijonov lir blaga sumljivega izvora. Na področju preventivne dejavnosti proti širjenju mamil so obravnavali 58 primerov, 20 oseb priprli, zasegli 2, 6 kg mamila. Obsežna je bila dejavnost karabinjerjev na področju splošne preventive, oziroma nadzora teritorija, vključno morja s postajama v Gradežu in TržiCu. J PRIREDITVE PIHALNI ORKESTER KRAS priredi jutri, v petek, 6. junija, ob 20. uri bogato briškolo pod šotorom v občinskem parku v Doberdobu. Prva nagrada: dva živa prašiča (240 kg), naslednje nagrade: pršuti, salame in druge gastronomske dobrote. MLADINA GODBE KRAS prireja v soboto, 7. junija Do-berdobski avtoraid (zabavni direndaj po Krasu z avtomobili). Vpisovanje istega dne od 12. do 13.30 v občinskem parku. Prva nagrada-je tridnevno letovanje za vikend v Miinchnu ob Oktoberfestu, za 4 osebe. MOVIES je naslov prireditve, ki bo jutri, ob 20.30 v Kulturnem domu . Pripravljajo jo ritmicarke SG SRG ”DOM” in dekleta skupine ”Show dance”, ki deluje v okvira ZSKD. Vseh nastopajočih bo skoraj petdeset, za nastop sta jih pripraviti Mija in Damjana Ceščut. 3 OBVESTILA SEKCIJA VZPI/ANPI Dol-Jamlje vabi v ponedeljek, 9. junija na sestanek, kjer bo beseda o proslavi 20-letnice postavitve spomenika na Palkišču. Sestanek bo ob 20. uri v nekdanji šoli na Palkišču. 3 ŠOLSKE VESTI V SELCAH bo v soboto, 7. junija ob 11. uri, tradicionalno srečanje otrok vrtca in osnovne šole v Romjanu, pod pokroviteljstvom slovenske komisije pri Javnem kulturnem središču. NA ŽUPANSTVU V SO-VODNJAH bodo v ponedeljek, 9. t.m. ob 18.30 predstavili projekt "Comenius” • Sočasno bodo odprti razstavo in predstaviti brošuro. Ob 19. uri pa bo v Kulturnem domu predvajanje videokaset in nastop učencev. Na prireditev vabi OS Petra Butkoviča -Domna. ZAKLJUČNA SOLSKA PRIREDITEV otrok iz vrtca in OS A. Gradnik v Steverjanu bo v ponedeljek, 9. junija ob 14.30. H razstave ANDREJ KOSIČ bo od 6. do 28. junija razstavljal v prostorih ljudske banke iz Čedada (Banca popolare di Civi' dale), na Korzu Italia 91. KINO GORICA KULTURNI DOM Spored Gorica - kinema 20.45 »Nekje vmes«. VITTORIA 1 17.45-20.00' 22.15 »Hamlet«. VTITORIA 3 18.00-20.15' 22.30 »Potere assoluto«. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Kamasutra«. Prepovedan mladini pod 14. letom. :: LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. , DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manli° 14/B, tel. 480405. POGREgl Danes: 9.30, Giacomin0 Montagnana iz kapele glaV' nega pokopališča; 1L8U’ Giovanni Nardini iz spl°slie bolnišnice. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. _______ ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRENDI / PO DOKONČNIH PODATKIH STATISTIČNEGA ZAVODA ISTAT Maja inflacijska stopnja rahlo višja (1,6%) od predvidene Stanovske organizacije in sindikati zahtevajo znižanje cene denarja RIM - Inflacija se je v maju po predvidevanjih znižala, vendar rahlo manj od tistega, kar so napove-dovali podatki iz vzorčnih mest. Zavod Istat je včeraj sporočil, da je inflacijska stopnja v primerjavi z lanskim majem znašala 1,6 odstotka (predvidevanje je bilo za 1,5%, potem ko je bila aprila 1,7%), v primerjavi z letošnjim aprilom pa je porasla za 0,3 odstotka, kar je največje zvišanje od lanskega novembra. V zadnjih 12 mesecih smo imeli povprečno inflacijsko stopnjo 2,7 odstotka, majski rezultat pa je vsekakor najnižji od februarja 1969, ko je stopnja inflacije znašala 1,4 odstotka. Kot kaže, sobotno svarilo guvernerja centralne banke Antonia Fazia o tem, da vsa žarišča inflacije še niso pogašena, le ni iz trte zvito. Upadanje življnejskih stroškov se je maja ustavilo v petih od 20 deželnih središč, v dveh pa so se glede na april celo povzpeli: v Aosti se je letna stopnja inflacije povečala od 1,6 odstotka v aprilu na 1,7 odstotka v maju, v Trentu pa je prešla od 0,9 na 1 odstotek. Kljub tem znakom o upočasnjevanju padanja inflacije, pa je treba vendarle upoštevati, da smo še pred enim letom imeli 4,3-od-stotno inflacijo. Maja ni prišlo do znižanja mesečne rasti življenjskih stroškov v nobenem od 20 deželnih središč, za razliko od aprila, ko so se le-ti znižali v Benetkah (-0, 1%), Trstu (-0, 6%) in Perugii (-0, 3%). Poleg tega se je bistveno zmanjšalo Število tistih mest, kjer življenjski stroški niso doživeli sprememb: v aprilu jih je bilo pet (Aosta, Genova, Firence, Bari in Palermo), v maju pa le dve (Neapelj in Bari). Mesti, kjer se življenje naj- bolj draži, sta Rim in Neapelj, ki sta tudi edini, ki presegata 2-odstotno letno inflacijsko stopnjo (prestolnica 23, Neapelj pa 2, 1 odstotka, potem ko sta zabeležili v aprilu 2,5 odstotka). Mesta, kjer so cene najbolj umirjene, pa so Genova (+0,5%), Bari in Potenza (obe +0, 6%). Druga razlika v primerjavi z aprilom je ta, da je bilo takrat največje mesečno zvišanje inflacije 0, 3 odstotka (v Milanu, Bologni in Neaplju), medtem ko sta maja to zvišanje presegli Benetke (0,5%) in Firence (0,4%), šest mest pa je ostalo na aprilski ravni (Aosta, Trento, Trst, Perugia, Ancona in Palermo). Po Faziu so tudi glavni raziskovalni zavodi potrdili možnost povečanja pritiska na cene, ki naj bi se začelo prav maja. V prihodnjih mesecih bo namreč upadanje inflacijske stopnje težje tudi zaradi statistične primerjave z lanskim letom, še posebno od julija naprej, ko so se življenjski stroški v mesečni primerjavi celo znižali (za 0, 2%). Glavna krivda za zmanjšanje inflacijskega padca gre po vsem sodeč na račun podražitve poštnih storitev; pri Istatu menijo, da bi brez teh podražitev prišlo do največ 0, 2-odstotne mesečne rasti življenjskih stroškov, ni pa izključeno, da bi bila še nižja. To bi seveda povzročilo izrazitejši upad majske inflacijske rasti. Čeprav nižji od pričakovanj, je majski upad inflacije vseeno naletel na pozitivne reakcije najbolj zainteresiranih kategorij, v prvi vrsti prodajalcev živil, za katere so skrbi za morebitno oživljanje inflacijskih žarišč pretirane. Tako trgovci kot sindikati ponovno zahtevajo znižanje cene denarja kot temeljni pogoj za nov gospodarski razmah, kajti visoke obrestne mere hromijo pozitivne učinke upadanja inflacije na gospodarska gibanja. Zakladni minister Ciampi je - za razliko od Fazia - velik optimist gle- de nadaljnjega gibanja inflacije, saj je prepričan, da bo boj proti inflaciji konec leta poplačan z lepo novico: maloprodajne cene naj bi se takrat ustalile v povprečju okrog 2,1 - 2, 2 odstotka, torej 3-4 desetinke odstotka nižje od predvidevanja vlade (2, 5%). Ekonomskega »su-perministra« torej sploh ne skrbijo rezultati majske inflacije, saj je v pro-računskih komisijah obeh parlamentarnih zbornic, ki jim je orisal vladin ekonomski program za naslednja tri leta, izjavil, da je povprečna inflacija 1, 8 odstotka, ki jo vlada predvideva za prihodnje leto, povsem realna in uresničljiva. NOVICE Videmska GRUP sklenila sporazum z nemško zavarovalno grupo Allianz VIDEM - Od konca junija bo začela videmsko-pordenonska hranilnica GRUP prodajati zavarovalniške pakete nemške grupe Allianz, ki v Italiji deluje v glavnem prek svojih nadziranih družb Ras in Allianz Subalpina. To je konkreten rezultat vstopa Subalpine med delničarje furlanske banke, od katere fundacije je zavarovalnica odkupila 10 odstotkov delniškega paketa v vrednosti 50 milijard lir. Ob včerajšnji predstavitvi sporazuma na videmskem gradu je predsednik banke GRUP Antonio Co-melli podčrtal, da je zavodu z njim uspelo ohraniti popolno samostojnost in si hkrati zagotoviti strateški položaj za prihodnost. Siemens gradi zadnji del komunikacijske avtoceste v Azijo MUENCHEN - Z izgradnjo omrežja iz steklenih vlaken v centralni Aziji namerava nemški Siemens dokončati še zadnji del nove komunikacijske avtoceste med Azijo in Evropo. Siemens je od kazahstanskega državnega operaterja Kazaktelekom dobil naročilo v vrednosti prek 20 milijonov nemških mark za vzpostavitev še manjkajočih 1.600 kilometrov vodov iz steklenih vlaken v Kazahstanu, so v Miinchnu sporočili iz Siemensa. S tem bo končana približno 27.000 kilometrov dolga transazijsko-evropska povezava, ki bo vodila od Šanghaja do Frankfurta in bo omogočala zahtevne telekomunikacijske storitve vključno s priključki na svetovno računalniško omrežje internet. Projekt v centralni Aziji naj bi bil končan do začetka decembra. (STA/dpa) GUMARSKA INDUSTRIJA / LANI UVOZILI IZ SLOVENIJE V ITALIJO 630.000 GUM Povezava med Savo in Goodyearom TRST - V lanskem letu so iz Slovenije v Italijo uvozili 630.000 gum z blagovno znamko Sava za avtomobile, lahke tovornjake, tovornjake in mopede. Zaokrožena številka nas sicer lahko zavede, saj je treba podrobno omeniti, da so uvozili 250.000 gum za osebne avtomobile, 26.000 za poltovornjake, 13.000 za tovornjake in 350.000 za skuterje in mopede. Poleg tega so iz Slovenije v Italijo uvozili tudi poldrugi milijon gum za dvokolesa. Vrednost celotne prodaje je nad 30 milijard lir. Za ta uvoz in prodajo gum iz Slovenije v Italijo je poskrbelo podjete Eurosava, ki ima svoj sedež v Trstu. Ustanovljeno je bilo leta 1990, potem ko je med kranjsko Savo in tržaškim podjetjem Rešim sodelovanje trajalo že dobrih deset let. Rešim je takrat uvažal v Italijo gumijaste izdelke Save. Prišli so do spoznanja, da bi bilo bolje ustanoviti samostojno podjetje, ki bi skrbelo samo za distribucijo savske pnevmatike v Italiji. Direktor podjetja Roberto Vidoni nam je povedal, da so v teh komaj sedmih letih dosegli precejšen uspeh. To je pomembno še zlasti v državi, kjer imajo tradicijo domače svetovno znane gumarske tovarne. V Italiji se danes prodaja pnevmatika kakšnih sto znamk, italijanskih in tujih, med katerimi nekatere imajo tovarno tudi v Italiji. Ne bo odveč povedati, da sta najbolj znani znamki Pirelli in Miche-lin. Se to nam pove, da je konkurenca zelo velika. Tržaška Eurosava si je znala v zelo kratkem času pridobiti dva odstotka italijanskega trga, kar ni malo. Pomembno je še zlasti dejstvo, da so te izdelke prodali s svojim imenom “Sava”. Letos bodo prodali nad 250.000 komadov avtomobilskih gum, njihov cilj je priti na številko 300.000. Brez kvalitete seveda ne bi šlo. Eurosava ima v Italiji dobro organizirano prodajno mrežo. Njeni distributerj imajo dobre klien- te v vulkanizerskih delavnicah. Svoje sodelavce so povabili tudi na ogled tovarne v Kranju. Tam je v nekaj letih bilo že kakšnih tisoč italijanskih vulkanizerjev (ital.: gom-misti). Medtem ko za večja vozila (avtomobili, razni tovornjaki, itd) so gume na voljo pri teh vulkanizerjih, je pri mopedih in skuterjih drugače. Uspelo jim je priti med dobavitelje tovarn Piaggio in Apri-lia, tako da njihove gume, poleg tistih znamk Michelin in Pirelli, že danes montirajo na nova vozila. Gume Sava montirajo ekskluzivno na skuterje Scarabeo in Amico, ki jih izdelujejo v tovarni Aprilia. Zelo vpeljani so v prodajo gum za kolesa. Tu so si priborili kar 16 odstotni delež, vedeti pa je treba, da v Italiji izdelajo nad 5 milijonov koles letno. Konec letošnjega maja je v kranjski Savi prišlo do korenitega preobrata, ki bo seveda imel pozitivne posledice tudi v delovanju tržaške Eurosave. Tovarna Sava je dolgo bila partner avstrijskega Semperita in nemškega Continentala. To sta v Evropi zelo znani znamki gum in gumijastih izdelkov. Avstrijci so v Savi imeli 28 -odstotni delež lastnine. Kranj z Avstrijci pogodbe ne bo obnavljal. Povezali so se z ameriško družbo Goodyear. Ta je zelo znana, v svetu je med tovrstnimi podjetji na tretjem mestu. Pismo o namenih med Savo in Goodyearom je že bilo podpisano v maju, kmalu ga bodo udejanili. Goodyear bo kupil 60 - odstotni paket delnic v proizvodnji avtomobilskih gum in 75 - odstotni delež v obratu pogonskih elementov, zračnih vzmeti in avtomobilskih cevi. Goodyear, tako je povedal generalni direktor Save Janez Bohorič, jim bo nudil vso najsodobnejšo tehnologijo ter jim bo zagotovil tudi zaposlitveno raven. Kranjska Sava bo, seveda tudi s pomočjo ameriškega partnerja, svoje izdelke prodajala s svojo oznako. V tej povezavi je tudi bodočnost slovenske gu- marske industrije. Izolirana samostojnost bi bila nesmiselna. V tem programu širjenja poslovanja je tudi tržaška Eurosava. Tudi v Italiji je Goodyear zelo prisoten. Ne bodo pa se omejili na italijanski trg. 2e danes se širijo tudi v Španijo, kjer imajo v načrtu priboriti si prodajni delež v odstotkih podoben tistemu v Italiji. Na večjem delu italijanskega severovzhoda, t.j. v Furlaniji - Julijski krajini ter v delu Veneta sami iz Trsta skrbijo za oskrbo vulkanizerjev. Seveda se njihove gume dobijo tudi na Tržaškem in Goriškem. V naslednjih letih želijo še bolj povečati svojo prisotnost na tukajšnjem tržišču, saj so kvalitetni in cenovno konkurenčni. V pogovoru nam je ravnatelj Vidoni tudi dejal, da so takšne uspehe dosegli ne samo zaradi kvalitete izdelkov Save, marveč tudi zaradi dobrih odnosov med uslužbenci tržaške Eurosave in kranjske Save. Marko VValtritsch 4. JUNIJ 1997 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1681,00 1726,00 nemška marka 972,00 992,00 funt šterling 2755,00 2810,00 švicarski frank 1163,00 1193,00 belgijski frank 46,58 48,58 francoski frank 286,00 296,00 danska krona 252,00 262,00 norveška krona 232,00 242,00 švedska krona 213,00 223,00 kanadski dolar 1216,00 1256,00 portugalski eskudo 9,23 10,13 nizozemski gulden 857,00 882,00 avstrjski šiling 137,00 141,50 španska pezeta 11,13 12,23 grška drahma 5,87 6,67 irski šterling 2477,00 2557,00 japonski jen 14,10 15,00 avstralski dolar 1243,00 1313,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,00 4, JUNIJ 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1684,00 1714,00 nemška marka 973,00 991,00 francoski frank 286,00 296,00 nizozemski gulden 858,00 883,00 belgijski frank 46,71 48,51 funt šterling 2730,00 2810,00 irski šterling 2475,00 2570,00 danska krona 253,00 263,00 grška drahma 5,98 6,58 kanadski dolar 1215,00 1250,00 švicarski frank 1163,00 1188,00 avstrijski šiling 136,98 141,48 slovenski tolar 10,60 11,05 4, JUNIJ 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1698,930 EKU 1917,280 nemška marka 982,440 francoski frank 291,530 funt šterling 2768,410 nizozemski gulden 873,470 belgijski frank 47,610 španska pezeta 11,636 danska krona 258,090 irski funt 2526,570 grška drahma 6,167 portugalski eskudo 9,732 kanadski dolar 1235,500 japonski jen 14,637 švicarski frank 1183,120 avstrijski šiling 139,640 norveška krona 238,180 švedska krona 217,960 finska marka 327.490 4. JUNIJ 1997 INDEKS MIB-30: +0,13% delnica cena var, % delnica cena var. % Alleanza Ass. 10.961 +0,79 Montedison 1.060 +0,18 Bca dl Roma 1.195 -0,74 Olivetti 482,50 -1,53 Bca Fideuram 4.474 +2,33 Parmalat 2.464 +1,90 Benetton 23.460 -0,49 Pirelli Spa 3.804 -0,20 Comit 3.315 -1,13 Ras 13.258 +0,26 Credit 2.554 +0,63 Rolo 18.137 +3,45 Edison 7.799 -1,49 Saipem 8.755 +0,62 Fiat 5.711 +0,15 San Paolo To 10.975 +1,29 Generali 29.002 -0,34 Sirti 9.610 -0,63 Imi 15.006 + 1,09 Štet 8.609 +0,43 Ina 2.393 +0,75 TIM 5.145 +1,63 Italgas 5.215 +0,66 Telecom Ita 4.673 +0,40 La Fondiaria 6.252 +0,38 Mediaset 7.337 +0,02 Mediobanca 9.844 +0,53 Mediolanum 17.087 +0,21 Četrtek, 5. junija 1997 ŠPORT _____KOLESARSTVO / 18. ETAPA GIRA_ Golti v vodstvu tudi po kronometru Tonkov mu je iztrgal le 14 sekund - Včeraj prvi Ukrajinec Gončar - Zdaj 3 težke etape CAVALEŠE - Ivan Gotti je pred tremi najtežjimi etapami letošnjega Gira, ko Čaka kolesarje trinajst hudih vzponov (pet že danes, med katerimi je tudi Prelaz Por-doi, jutri se bodo povzpeli na Tonale, v soboto pa na Mortirolo), na včerajšnjem 40 km dolgem kilometru izgubil samo 14 sekund prednosti, ki jo je imel pred Tonkovim. Kronometer je nekoliko presenetljivo dobil Ukrajinec GonCar pred Ber-zinom. Za včerajšnji kronometer so bili značilni tudi padci najhuje pa sta padla tretji in četrti v skupni uvrstitvi, Francoz Luc Leblanc in Kazahstanec Alexandre She-fer, ko sta drvela skoraj 100 km na uro. Na srečo brez hujših posledic, če ne štejemo hudih odrgnin, udarcev, ki sta jih oba utrpela. Vsekakor je uspeh Gottija izreden, vendar pa je treba povedati tudi to, da Tonkov gotovo ni vozil povsem mirno. Tik pred startom je predsednik žirije, Francoz Riviere, zahteval, da ruski kolesar zamenja kolo, ki ga je tvrdka Colnago izdelala posebej za kronometer. Riviere naj bi namreč na ogrodju kolesa odkril nepravilnosti, ki naj ne bi bile v skladu s pravili. Tonkov je nato izbral »normalno« kolo za kronometer in njegov učinek ni bil tak, kot bi bil v normalnih razmerah... Velja zabeležiti še en dogodek z včerajšnej etape. Mario Cipollini se je takoj po prihodu na cilj (bil je 88. s skoraj 6 minutami zaostanka), s prijateljevim letalom odpeljal do Lucce, kjer je njegova žena Sabrina v noči na sredo rodila hčerko Lucrezio. Po »btitzu« v Luc-ci pri ženi in hčerki se je Cipollini takoj vrnil med kolesarje, kjer bo danes normalno na Startu 20. etape. Vrstni red 18. etap Gira, Baslega di Pinh - Cavalese, posamični kronometer 40 km: 1. Sergei Gončar (Ukr) 47:18 (poprečna hitrost 50, 740 km na mo); 2. Evgenij Berzin (Rus) +1:08; 3. Bruno Boscardin (Svi) +1:31; 4. Pavel Padmos (Ceš) +1:54; 5. Jose Rubiera (Spa) +2:06; 6. Denis Zanette (Ita) +2:27; 7. Pavel Tonkov (Rus) +2:30; 8. Paolo Savoldelli (Ita) +2:33; 9. Giuseppe Guerini (Ita) isti čas; 10. Germano Pierdomenico (Ita) +2:36; 11. Ivan Gotti (Ita) +2:44; 12. Michelangelo Cauz (Ita) +2:54; 13. Aleksei Sivakov (Rus) +2:55; 14. Marco Fincato (Ita) +3:01; 15. Giuseppe di Ivan Gotti je uspel obdržati roza majico (Telefoto AP) Grande (Ita) +3:07 itd. Skupni vrstni red (prevoženih 3.117 km): 1. Ivan Gotti (Ita/Saeco) 79 ur 17 minut 25 sekund (poprečna hitrost 39, 310 km na mo); 2. Pavel Tonkov (Rus) +37; 3. Luc Leblanc (Fra) +4:06; 4. Alexandre Shefer (Kaz) +5:19; 5. Nicola Miceli (Ita) +5:48; 6. Giuseppe Guerini (Ita) +6:06; 7. Sergei Gončar (Ukr) +7:42; 8. Giuseppe Di Grande (Ita) +8:19; 9. Wla-dimir Belli (Ita) +10:30; 10. Axel Merckx (Bel) +11:14; 11. Marcos Serrano (Spa) +13:05; 12. Paolo Savoldelli (Ita) +13:34; 13. Stefano GarzeUi (Ita) +13:49; 14. Fe-lix Garcia (Spa) +14:06; 15. Leonardo Piepoli (Ita) +15:50; 16. Eugenij Berzin (Rus) +17:38 itd. NOGOMET / NA MEDNARODNEM PRIJATELJSKEM TURNIRJU V FRANCIJI Anglija povsem nadigrala zelo slabe »azzune« Otočani so bili predvsem v prvem delu veliko boljši - Prvi poraz Maldinija, odkar vodi A reprezentanco NOVICE Tudi Rafter in Braguera v polfinalu Pariza PARIZ - Včeraj so odigrali še zadnja dva moška četrtfinalna dvoboja. Avstralec Rafter je s 6:3, 7:6, 6:3 premagal Spanca Blanca, toda Španija bo kljub vsemu imela polfinalista. To bo Sergi Bmguera, ki je s 4:6,6:3, 6:2, 6:2 premagala Maročana Arazija. V polfinalu pri moških se bodo pomerili Dewulf (Bel) in Kuerten (Bra) ter Bmguera (Spa/16) in Rafter (Avs), pri ženskah pa Hingis (Svi/1) in Seleš (ZDA/3) ter Majoli (Hrv/9) in Coetzer (Jar/ll). Fabrizio Frates ostaja trener Pallacanestra Gorizia GORICA - Vodstvo goriskega košarkarskega A2 li-gaša Pallacanestra Gorizia je včera potrdilo zaupanje dosednajemu trenerju Fabriziu Fratesu, ki je z moštvom prišel do vrat Al fige, saj je izgubil šele odločilni dvoboj za napredovanje z Reggio Emilio. Frates je podpisal dvoletni dogovor. Gaia Legend obrnila prva KRF - V sredo dopoldan je doslej še nepremagana slovenska regatna jadrnica Gaia Legend s krmarjema Dušanom Puhom in Mitjo Kosmiono kot prva obrnila bojo na vzhodni strani otoka Krf v Jonskem morju in zajadrla nazaj proti Riminirju. Po polovici tradicionalne 14. jadralne regate Krf - Rimini - Krf ima slovenska posadka 40 minut prednosti pred Nafto Watch s krmarjem Pietrom Dalijem. Nafta VVatch je slabo jadrala predvsem v noči s torka na sredo v šibkih in spremenljivih vetrovnih razmerah. (STA) Chuck Daly trener Orlanda ORLANDO - Trener prvega ameriškega košarkarskega Dream Teama z olimpijskih iger 1992 v Barceloni, Chuck Daly, bo v novi sezoni vodil košarkarje Orlando Magica. Po treh letih premora, ko je Daly komentiral košarko za televizijsko mrežo TNT, se 67-letni trener vrača v dvorane. Poleg ljubezni do košarke je »kriva« tudi bogata pogodba Orlanda, ki trenerju za tri leta nudi 15 milijonov dolarjev. Daly je v 12 letni karieri z moštvi dosegel 564 zmag in doživel 379 porazov. Kar 11 krat v 12 poskusih je svoje varovance pripeljal do play offa v NBA ligi, vrhunec kariere pa sta bila zanj sezoni 1989 in 1990 ko je z Detroit Pistonsi osvojil tudi naslov prvaka. Defrort vodi z 2:0 PHILADELPHIA - Hokejisti moštva Detroit Red VVings so dobili tudi drugo tekmo finala Stanleyje-vega pokala in si pripraviti odlično izhodišče, da po davnem letu 1955 ponovno osvojijo omenjeno hokejsko lovoriko. Detroit je v Philadelphiji ugnal domače Flyerse s 4:2 in povedel z 2:0 v zmagah. Moštvi igrata na štiri zmage, naslednji dve tekmi pa bosta v Detroitu, prva že v četrtek. (STA/dpa) Slovenski nogometni pokal: na prvi tekmi brez golov AJDOVŠČINA - V prvem finalnem srečanju slovenskega nogometnega pokala sta se v Ajdovščini domače Primorje in Maribor razšla brez zadetkov. Povratna tekma bo 11. junija v Ljudskem vrtu v Maribora. V primera zmage Mariborčanov bi Maribor Branik osvojil dvojno krono, saj je že zmagal v prvenstvu. Italija - Anglija 0:2 (0:2) Strelci: v 25. min. VVright, v 43. Scholes ITALIJA: Peruzzi, Ferrara, Cannavaro, Co-stacurta, Benarrivo, Di Livio, Di Matteo (v 17. Fuser), D. Baggio, Albertini, Casiraghi, Zola ANGLIJA: Flovvers, Pearce, Southgate, Keovvn, P. Neville, Beckham, Inče, Le Saux, Scholes, VVright, Sheringham. Sodnik: Koho (Finska) NANTES - Ce bi italijansko nogometno reprezentanco slučajno se vodil Arrigo Sacchi, bi ga po sinočnji predstavi proti Angliji prav gotovo postavili na sramotilni oder. Česani Maldiniju se tega najbrž še ni treba bati. Slo je za prijateljsko tekmo, pa tudi poraz je šele prvi, ki ga je doživel, odkar sedi na klopi A reprezentance. Toda igra, ki so jo »azzurri« včeraj prikazati je bila, milo rečeno, res slaba. Angleži so bili veliko boljši, pa čeprav je Maldini igral praktično s standardno enajsterico (manjkal je le poškodovani selektorjev sin Pao- lo Maldini), Glenn Hoddle pa je v boj poslali predvsem rezerve. Toda na igrišču tega ni bilo videti. Z izjerno začetnih minut šo biti otočani veliko boljši, po zanesljivem vodstvu v prvem delu, pa so v drugem brez težav nadzorovati rezultat, saj so bili »azzurri« povsem nenevarni in so skušali ogroziti angleška vrata le s streti od daleč. Srečanje se je začelo z napadi Italije, toda ko se je v 12. minuti poškodoval Di Matteo (pet minut kasnje ga je zamenjal Fuser), so Angleži prevzeti pobudo in biti veliko bolj nevarni. Terensko premoč so kronali tudi z dvema zadetkoma. Prvega je v 25. minuti dosegel VVright, ki je izkoristil dolgo podajo Scholesa in premagal nemočnega Peruzzija, ki je morda po nepotrebnem ostal v vratih. V 43. minuti pa je VVright vrnil uslugo Scholesu. Temnopolti angleški napadalec je dobil žogo na levi strani kazenskega prostora in takoj poslal nizek pred-ložek v sredino, kjer se je znašel Scholes in z neubranljivim strelom s približno 12 metrov še drugič premagal Peruzzija. V drugem delu razburljivejših akcij ni bilo, predvsem Hoddle pa je v boj poslal še nekaj nogometašev. Bolj nevarni so biti vsekakor Angleži, toda rezultat se ni več spremenil. Francija - Brazilija 1:1 V Lyonu pa sta se v torek zvečer v uvodni tekmi turnirja, ki predstavlja tudi generalko za svetovno prvenstvo, pomeriti reprezentanci Brazilije in Francije. Moštvi sta se razšli brez zmagovalca -1:1, ob polčasu pa so imeti minimalno prednost Štirikratni svetovni prvaki iz Južne Amerike. Pred več kot 30.000 gledalci so bili Brazilci boljši v prvem, Francozi pa v drugem polčasu, »carioce« je z ojstrskim prostim strelom s preko tridesetih metrov popeljal v vodstvo Roberto Carlos, v 60. minuti pa je zasluzeno izenačil Keller. TRENUTNI VRSTNI RED: Anglija 3, Brazilija 1, Francija 1, Italija 0. Naš prapor drevi v štandrežu za Memorial Golob Odbojkarji Našega praporja bodo danes sodelovali na Memorialu Golob, ki šteje za deželni naslov med zmagovalci posameznih pokrajinskih prvenstev 1. moške divizije. Vsa srečanja bodo v štandreški telovadnici. Nas prapor se bo, s pričetkom ob 18.30, pomeril s prvakom Vidma, zmagovalec te prve tekme bo nato igral proti prvaku Trsta (moštvo Rigutti), na koncu pa bo še tretja tekma. Obvestila MLADINSKI ODBOR SPDT organizira v nedeljo, 8. junija, izlet z gorskimi kolesi na Trstelj. Zbirališče bo na parkirišču pri avtobusni postaji v Sempolaju ob 10. uri. Informacije nudi Maksi Kralj (tel. 229463) v večernih urah. SK BRDINA organizira v nedeljo, 15. junija v Repnu (blizu nogometnega igrišča) 6. kraski bike slalom in vzporedni bike slalom s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba - Proseska ul. 131 na Opčinah, v petek 13. junija, od 19. do 21. ure. Inf. na tel. St. 212859 in 299573. SD PRIMOREC prireja od jutri, 6. do 15. junija turnir v malem nogometu za 3. Trofejo GostiIna-pizzerija VETO na nogometnem igrišču v Trebčah. Umik tekem 19.30 - 20.45. Navijači in ljubitelji nogometa toplo vabljeni! PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita na Obmejno planinsko srečanje, ki bo na Vršiču v nedeljo, 8. junija. Za informacije tel. 208373 (Luciano). KOŠARKA / TURNIR GIACOMO SARTI Jadranovci zmagali, čeprav so ostali le s tremi igralci Kljub sinočnjemu upsehu pa bodo drevi igrali le za 5. mesto Jadran - Motonavale 103:100 (50:44) JADRAN: Arena 14 (8:9), Požar 15 (2:2), Rustja 2, Tomasini 17 (3:4), Pregare 13 (6:6), Rebula 21 (9:15), Obverdan 11 (1:4), Samec 10, trener Ban. PM 29:40). SON: 30. PON: Samec (32), Arena (36), Rustja (36), Pregare (37), Tomasini (39). 3T: Požar 3, Oberdan 2. Jadranovci so sinoči na drugi tekmi tumirja G. Sarti, ki ga prireja tržaško društvo Don Bosco, sicer zmagali, toda zaradi slabše razlike v koših (-6) od ostalih dveh ekip v tej skupini, bodo igrali le za 5. mesto. Prvi v skupini je Latte Carso (+14), dragi pa sinočnji Jadranov nasprotnik Sgt Motonavale (+3). Naši košarkarji, ki so spet nastopili z okrnjeno postavo, pa so včeraj igrali zelo borbeno, požrtvovalno in povsem popravili slab vtis s prve tekme proti Ser-volani. Jadranovci so začeli zelo spodbudno in v hipu povedli z 9:2 ter dosegli največjo prednost v 12. min. (14 točk, 38:14). V teh minutah se je zlasti odlikoval Arena, toda vse moštvo je igralo zelo zbrano in odločno. V dragem polčasu so nasprotniki z dobro obramo in z uspešnimi meti za tri točke stanje celo izenačiti (51:51). Tedaj pa je stopil v ospredje Stefan Samec, ki je sam prislužil naši ekipi prednost 8 točk (76:68). Sodnika gotovo nista bila prizanesljiva z našimi košarkarji in tako so morali v zaporedju zapustiti igrišče od 32. do 37. minute Samec, Arena, Rustja in Pregare. Ko je zgledalo, da za Jadran ni več pomoči, se je razigral Sergio Požar, ki je s tremi trojkami povedel Jadran v vodstvo kar s 17 točkami (89:72). Ko pa je moral Se Tomasini zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak in je Jadran ostal samo s tremi košarkarji na igrišču, so nasprotniki znatno zmanjšali zaostanek, niso pa uspeli zmagati. Po tekmi je Marko Ban, ki je vodil ekipo s klopi, pohvalil vse igralce za značajno in zelo požrtvovalno igro. VTOREK Latte Carso - Jadran 89:69 (42:31) LATTE CARSO: Lokatos, Černe 7, Freno 2, Zarotti 31, Drioti, Muz 2, Fortunati 24, Tonut 12, Roveredo 1, Amato, Poropat 11, Moricchio, trener Vatovec. LATTE CARSO: Arena 10, Oberdan 8, Požar 4, Pregare 16, Rebula 13, Rustja 5, Samec 2, Tomasini 11, trener Čehovin. Dokaj okrnjeni jadranovci so doživeli na prvi tekmi tega tumirja visok poraz proti Servolani Latte Carso, ki je gotovo pokazala več volje do zmage. Naši košarkarji so predvsem popustili v obrambi in zlasti so odpovedali v skoku, pri čimer pa se je izkazal visoki Zarotti, ki je bil gotovo najboljši mož na igrišču in z 31 točkami tudi najboljši strelec srečanja. V dragem polčasu so jadranovci v glavnem igrali conski presing in tudi pustiti boljši vtis kot v prvem delu tekme. Zaostanek je bil prevelik, motivacije pa premalo, da bi lahko upali na boljši rezultat. KOŠARKA / MLADINCI Jadranovci po podaljšku boljši od Čedajcev Jadran - Longobardi Čedad 104:102 (55:43, 92:92) JADRAN: Brazzani 8, Oberdan 15, Požar 18, Guštin 1, Slavec 20, Umek 22, Valente, Pavletič 2, Franco 18, Smilpvi-ch. TRI TOČKE: Požar, Slavec, Umek vsak po dve. V prvem povratnem kolu košarkarskega turnirja za mladince, ki ga prireja tržaški Libertas, so jadranovci po enem podaljšku premagati čedajski Longobardi. Jadranovci so se morali tokrat za uspeh truditi bolj, kot na prvi tekmi. Obe ekipi sta precej zanemariti obrambo, Furlanovi fantje pa bi lahko do zmage prišli precej lažje, vendar so v drugem polčasu zaigrati zaletavo, Umek, ki jev prvem delu dosegel kar dvajset točk, pa je bil celo izključen. Na koncu ni dosti manjkalo, da bi gostje (Patrick Nanut je dosegel 52 točk) celo presenetiti jadranovce, k sreči pa je bil Kristjan Slavec pri prostih metih dovolj priseben (dva za tri) in je izsilil podaljšek, v katerem je bil Jadran boljši- Naslednjo tekmo bo Jadran odigral v ponedeljek ob 20.30 na stadionu 1. maj proti tiziški ekipi POM, zadnjo pa 14-6 proti Libertasu. ŠPORT Četrtek, 5. junija 1997 ROLKANJE / ITALIJANSKI POKAL Slin zmage za Mladino Ano Košuta, Eros Sullini, Matejo Paulina in Guido Mosiero Mladinini rolkarji so se v nedeljo v Feltrah pri Vi-cenzi udeležili 1. preizkušnje za italijanski pokal na kronometer. Na položni, toda precej naporni progi, ki je bila za nameček še mokra, je tekmovalo okoli 150 rolkarjev in rolkaric iz 21 društev. Med temi je bilo tudi 13 predstavnikov kriške Mladine, ki so se kljub okrnjeni postavi (odsotni so bili David Bogateč, Petozzi in Pinzani) zelo dobro izkazali. Osvojili so namreč 4 prva, 2 drugi in eno tretje mesto. V ekipni razvrstitvi pa je bila Mladina druga. REZULTATI Najmlajše (2, 5 km): 1. Ana Košuta (Mladina) 10:02, 7. Začetnice (2, 5 km): 1. Mateja Paulina (Mladina) 7:37, 7. Začetniki (2, 5 km): 1. Eros Sullini 7:14, 0; 8. Marko Sedmak (oba Mladina) 9:20, 0. Kadeti (7, 5 km): 1. Em-manuele Sbabo (Bassano) 19:40, 3; 4. Lorenzo Schir-ra 20:54, 0; 5. Aleksander Tretjak 20:57, 0; 10. Ivo Košuta (vsi Mladina) 22:43, 0. Naraščajnice (20 km): 1. Kezia D’Incal (Ca-stionese) 50:01, 3; 2. Mateja Bogateč (Mladina) 52:45, 0. Naraščajniki (20 km): 1. Nicola Rossi (Bassano) 48:31, 8; 2. Jara Košuta 50:55, 3; 4. Ivo Ladri (vsi Mladina) 52:29, 9. Mladinci (20 km): 1. Simone Buziol (Montebellu-na) 45:16, 8: 4.Aljoša Paulina (Mladina) 48:06, 8. Člani (30 km): 1. Mirko Collavo (Gatto delle Nevi) 1.03:02, 5; 3. Gianni Rupil 1.03:33, 5; 25.Rajko Zeče-vič (oba Mladina) 1:20:05, 0. Master 1 (20 km): 1. Guido Masiero 43:18, 0; 8. Renato Grattoni (oba Mladina) 50:18, 0. Master 2 (20 lan): 1. Antonio Grada (San Berico Vicenza) 45:40, 0; 7. Enzo Cossaro (Mladina) 50:21, 0. Ekipni vrstni red: 1. Bassano 741; 2. Mladina 535; 3. Gatto delle Nevi Belluno 515; 4. Castionese 380; 5. Monte-beluna 285. Mladina bo spet zaposlena v nedeljo, ko bo v Val di Sole tekma veljavna za italijansko prvenstvo, čez dva tedna pa bo v Bassanu tekma v štafetah. PLAVANJE / TEKMA MED POKRAJINSKIMI REPREZENTANCAMI Pel članov PK Bor prispevalo lep delež k uveljavitvi Trsta Na plavalnem moštvenem prvenstvu v Trstu za pokrajinske reprezentance FJK začetnikov A in B ter dečkov je po pričakovanjih zmagal Trst pred Vidmom, Pordenonom in Gorico, iz leta v leto pa narašča delež, ki ga pri uveljavitvi tržaških plavalcev ima Plavalni klub Bor. Letos je bilo na to tekmovanje povabljenih kar sedem Borovih plavalcev (lani dva!), dva - VValter Bullo in Matteo Feruglio - iz osebnih razlogov se tekmovanja nista mogla udeležiti, od ostalih pet pa jih je kar štiri stopilo na zmagovalni oder in prispevalo dragocene točke za skupen uspeh tržaške reprezentance. Najodmevnejši rezultat je dosegel Matteo Lissicah, saj je zmagal na razdalji 50 m hrbtno, Daniel Pettirosso je bil v času osebnega rekorda drugi na 100 m prsno, za zmagovalcem pa je zaostal samo za eno desetinko sekunde. Luka Peric je na 100 m hrbtno za dve sekudni izboljšal svojo prejšnjo znamko, kar mu je navrglo tretje mesto. Odličen je bil Miloš Kalc, ki po daljši krizi spet plava, kot zmore. Na 100 m prsno je v času osebnega rekorda zase- del 2. mesto, na 100 m prosto je bil peti, vendar se je tudi tu izboljšal, zelo dobro pa je plaval tudi v štafeti 6x50 m prosto (čas 27, 7). Na 50 m prsno se je moral Ivan Langella zadovoljiti s sicer solidnim 6. mestom. Rezultati borovcev: 50 m hrbtno začetniki B: 1. Martin Lissiach 38, 2; 50 m prsno začetniki B: 6. Ivan Langella 46, 1; 100 m prsno začetniki A: 2. Daniel Pettirosso 1:21, 3; 100 m hrbtno začetniki A: 3. Luka Peric 1:17, 6; 100 m prsno dečki: 2. Miloš Kalc 1:15, 8; 100 m prosto dečki: 5. Miloš Kalc 1:01, 00. Martin Lissiach, Daniel Pettirosso in Matteo Feruglio so bili najuspešnejši Borovi plavalci v minuli sezoni (F. KROMA) TENIS / V RAZNIH PRVENSTVIH V italijanskem pokalu moška ekipa na 3. mestu Odločilen poraz s TOT- Gladka poraza članic in dvanajstletnic Pretekli konec tedna za barve teniškega odseka Gaje res ni bil najbolj uspešen. V italijanskem pokalu za moške je Gaja v odločilnem dvoboju zadnjega kola kvalifikacijskega dela s 4:2 izgubila proti TC Triestino in je tako izpadla iz nadaljnjega dela tekmovanja. Gajevci so po tihem upali, da bi se jim lahko uvrstitev v naslednjo fazo uresničila, vendar je končno 3. mesto v skupini realno in niti ni slabo. Med ženskami je Gaja v zadnjem kolu gladko klonila pred Ferriero. Gajine barve sta ob odsotnosti Rossmannove branili Tatjana Cač in Magda Gojča, ki sta bili najbližji uspehu v .igri dvojic. Praznih rok je Gaja ostala tudi v 2. kolu prvenstva za dvanajstletnice. Urška Daneu in Morena Calzi sta tokrat klonili pred predstavnicami A ekipe društva ATO. Ta ekipa, zlasti po zaslugi obetavne Stefanie Zini, je celo glavni favorit za osvojitev deželnega naslova, gajevke pa so se v bistvu predale že pred samim pričetkom dvoboja. Izidi MOŠKI POKAL TC Triestino - Gaja 4:2 Prelec - Cressi 6:1, 6:2, Vidovich - Schiozzi 6:1, 6:2, Cannone - Rainis 6:p, 6:1, Rizzotti Skerlavaj 6:4, 6:3, Cannone/Cresci - Vidoivch/Baldissin 6:4, 6:3, Rizzotti/Schiozzi - Prelec/Skerlavaj 6:4, 6:1. ZENSKI POKAL Gaja - Ferriera 0:3 Cač - Mayer 4:6, 0:6, Gojča - Lonzar 1:6, 2:6, Cač/Gojča - Lonzar/Lettieri 4:6, 6:4, 4:6. UNDER12 Ato A - Gaja 3:0 Zini Daneu 6:0, 6:1, Stulle - Calzi 6:1, 6:1, Zini/Stulle - Daneu/Calzi 6:1, 6:0. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET SPDT na Breginjskem Stolu Bilo jih je trinajst prejšnjo nedeljo pogumnih planincev, ki so se povzpeli na Breginjski Stol pri Kobaridu in se namučili po strmem pobočju do vrha. Pa še vreme jim je nagajalo, saj jih je ob začetku vzpona zmočil dež. Na srečo je bilo le par kapljic, vendar oblaki, ki so se potegovali po pobočjih, niso dopuščali prav nobenega razgleda. Iz Trsta so tržaški planinci odpotovali zelo zgodaj, saj jih je čakala dolga in naporna tura. Z osebnimi avtomobili so se pripeljali do Kobarida, tam pustili eno vozilo in se peljali dalje do Breginja, kjer se je pričelo grizenje kolen. Najprej po vijugasti cesti, potem po dokaj zaraščeni stezi. Po dobrih štirih mah hoje so vendarle prispeli na vrh Breginjskega Stola, kjer stoji zapuščena zgradba, menda televizijski pretvornik ali kaj podobnega. Postanek na vrhu ni bil dolg, saj je planince čakala še dolga krožna pot do Kobarida. In šele v popoldanskih urah se je nekoliko razvedrilo, da so SPDT-jevci ob sestopu lahko občudovali Km, ki se je bleščal v soncu. Izlet so končno zaključili v Kobaridu po skoraj devetih urah hoje. Užitkov ni manjkalo, posebno lepa in bogata je flora, kajti po vsem pobočju Breginjskega Stola uspeva več vrst gorskega cvetja. Čeprav nekoliko utrujeni po celodnevni hoji, so se tržaški planinci zadovoljno vračali domov. Srečanje na Vršiču Kot napovedano, bo avtobus s tržaškimi planinci odpeljal na Vršič v nedeljo, 8. junija, ob 6.30 s Trga Ober-dan in dvajset minut kasneje s trga v Sesljanu. Izletniki se bodo peljali po Soški dolini in dolini Trente na Vršič, na 26. srečanje obmejnih planinskih društev, ki ga tokrat pripravljajo planinci z Jesenic. Program srečanja predvideva že ob 8.30 planinski triurni pohod z Vršiča na Sleme, ali pa ob isti mi dohod na skoraj peturni vzpon na Malo Mojstrovko. Uradna svečanost bo ob 13. mi pred Erjavčevo kočo, kjer bo tudi planinsko slavje. Tam lahko počakajo tisti, ki ne bodo šli na Pohod. Za nedeljski izlet na Vršič je v avtobusu še nekaj prostih mest, zato mo- rajo interesenti pohiteti s prijavami, da ne bo kdo ostal brez prevoza. Avtobus se bo v popoldanskih mah vračal v Trst mimo Kranjske gore in Trbiža. (LA.) Zaključil se je tečaj plezanja V sredo, 24.5.1997 je na sedežu SPDT predaval o prvi pomoči zdravnik Danjel Žerjal. Po začetni razlagi o vsem tem, kar se z ponesrečencem ne sme storiti, je sledil temeljit opis o vseh možnih zlomih in krvavitvah in kako je treba ukrepati v teh primerih. Tečajniki so z velikim zanimanjem sledili predavanju. Na koncu so prišla na dan še zanimiva vprašanja, na katera je predavatelj izčrpno odgovoril. Minulo nedeljo pa so se tečajniki podali v Beneško Slovenijo, kjer so plezali v stenah nad reko Nadižo. Inštruktorji AO so jim napeljali lepo število smeri tako, da jih je vsak tečajnik splezal najmanj sedem. Skoraj vsi tečajniki so splezali smer kot prvi v navezi, kar je za take tečaje zelo dober uspeh. Skupina enajstih plezalcev sestavljena iz šestih tečajnikov in petih inštruktorjev si je po celem dnevu plezanja privoščila še obisk agritmizma, kjer se je ob dobrem kozarčku vina in tipični domači jedači zabavala do večera. Včeraj pa se je tečaj plezanja formalno končal. Kot po navadi so se tečajniki zbrali skupaj z inštruktorji na sedežu društva, kjer so tokrat prisluhnili predavanju načelnika alpinističnega odseka Erika Švaba. S pomočjo diapozitiv je Erik predstavil mnogo znanih plezalnih vrtcov v naši bližini in po svetu ter najbolj vabljive in primerne stene v hribih. Na koncu je vsak tečajnik dobil vponko in vrvico ter nalepko alpinističnega odseka z voščilom, da bi postal dober plezalec in ljubitelj gora. (AO SPDT) Izlet z gorskimi kolesi na Trstelj Mladinski odsek SPDTorganizira v nedeljo, 8. junija, izlet z gorskimi kolesi na Trstelj. Zbirališče bo na parkirišču pri avtobusni postaji v Sempo-laju ob 10. uri. Iz Sempolaja se bomo s kolesi napotili proti mejnemu prehodu Gorjansko (ne pozabi propustnice) in od tu do vasi, kjer bomo zavili na makadam. Gozdna pot nas bo peljala po tratah in dolinah, pred nami pa se bo odpiral razgled na bližnji Trstelj. Po približno eni uri zmernega kolesarjenja, bomo dospeli do vasi Lipa ob vznožju Trstelja. Od tu vodi še tri kilometre dolga makadamska proga do vrha hriba, s katerega se razprostira razgled od morja do Julijcev, Snežnika in še dlje. Takoj pod vrhom je planinska koča, kjer bo na razpolago raznovrstna hrana in pijača. Po približno dveumem postanku, se bomo popeljali zopet v dolino in tu po gozdni cesti do vasi Sveto, do Komna in nato proti domu. Prihod v Sempolaj je predviden približno ob 17. mi. Izlet je namenjen vsem, ki imajo seveda gorsko kolo, srednje dobro vzdržljivost in spretnost. Vse potrebne informacije daje Maksi Kralj (tel. 229463) v večernih mah. (M.K.) Še nakaj mest na avtobusu za Vršič Tradicionalno srečanje planincev, članov zamejskih planinskih društev s planinci iz matične domovine, zlasti z jeseniškega območja, bo v nedeljo, 8. t.m. na Vršiču. Po 21. letih (tu je bilo srečanje 8. avgusta 1976) se torej srečanje "vrača” na Vršič. Prireditelj srečanja so planinska društva z jeseniškega območja. Program predvideva v dopoldanskem času dva pohoda, na Sleme (lažji) in na Malo Mojstrovko. Udeleženci bodo šli na pot ob 8.30, za varnost bodo poskrbeli jeseniški planinci. Ob 13. uri bo uradni del srečanja pri Erjavčevi koči s krajšim kulturnim sporedom. SPD Gorica je poskrbelo za avtobusni prevoz. Avtobus bo odpeljal ob 6. mi iz Rožne doline. Na razpolago je še nekaj mest. Poleg udeležbe na srečanju bodo program dopolnili še z obiskom stalne zbirke Triglavskega amodnega parka v Trenti. Za (zadnje) prijave in inforam-cije danes od 19. do 20. me na sedežu društva tel. 33029). Vzpon na Vrtačo Manjša skupina planincev se je prvo nedeljo junija povzpela na Vrtačo v Karavankah. Kljub ne ravno optimistični vremenski napovedi, so se zjutraj odpeljali proti Ljubelju. Medtem ko je bilo v nižjih predelih spremenljivo oblačno in je občasno celo posijalo sonce, je vrhove zakrivala megla. Na vrhu so bili nekaj pred 13. mo. Občasno se je celo nekoliko razvedrilo, tako da se je kakih tisoč metrov niže pokazal Zapoden. Nazaj grede sta dva člana skočila še na srednji vrh. Izlet so zaključili pri Avsenikih v Begunjah. Dobri vzponi v skali in ledu Zadnje dni maja so člani AO SPDT spet opravili nekaj kvalitetnih vzponov v hribih. Erik Švab se je s soplezalko Danielo Consolaro (CAI Gallara-te) odpravil v Piemont in točneje v stene Barricate del monte Oserot nad Cuneom. Tam sta v dveh dneh preplezala dve smeri in točneje opravila prvo ponovitev nove smeri, ki je še brez imena in so jo pravkar preplezali domači plezalci, ocenjena 6c/AO, 5c in visoka 170 m in vzpon v smeri Min-nie, ki poteka v visoki steni (do 900 m) in je ocenjena 6b, 5c. Zaradi nestabilnega vremena sta se naslednji dan pomaknila v Finale Ligure, tik ob morju, kjer je vreme stabilnejše in se lahko pleza v krajših ali daljših smereh. Obiskala sta plezališča Bric Sci-marco in Rocca di Perti, kjer sta plezala na pogled smeri ocenjene od 6a do 7a, drugi dan pa sta pri Capo Noli preplezala karakteristično smer, ki poteka v prečki nad morjem in je dolga 400 m, popolnoma opremljena z nerjavečimi svedrovci in ponuja uživaško plezanje do VI. stopnje. Ambient je res nekaj posebnega in skala je enkratna, prav res lepo doživetje v smeri s čudnim imenom »Inscio bolesomme«. Naslednji dan sta naša plezalca počivala in se premaknila v dolino Aoste, točneje v Val Ferret, ki se vleče od Courmayerja proti vzhodu v skupini Mont Blanca. Z dobrimi dvemi urami hoje sta se povzpela do koče Dal-mazzi, kjer sta prenočila v udobni zimski sobi in naslednji dan plezala v malo znanih a zato nič manj lepih stenah Monts Rouges de Triolet, kjer je bilo v zadnjih letih preplezanih ogromno novih smeri na nadmorski višini od 2500 do 3500 m. Preplezala sta dve krajši smeri, dolgi po 150 oz. 170 m in težki do 6b, saj ne povsem stabilno vreme ni dopuščalo možnosti plezanja v daljših smereh, kjer bi lahko bil umik težavnejši. Kljub temu sta dan dobro izkoristila in spoznala novo območje, kjer je veliko lažjih smeri primernih za tiste, ki se prvič poskušajo v stenah višjih hribov. Naslednji dan, v petek, 30. maja, se je Švab v Courmayer-ju srečal s prijateljem in soplezalcem Giovannijem Bazo iz Trsta in skupaj sta se skozi enega izmed najdaljših tunelov v Evropi popeljala direktno v svetovno prestolnico alpinizma: Chamonix. Tam sta se pozanimala za vreme in razmere v stenah in se nato popoldan odpeljala z žičnico na Plan des Aiguil-les na višini 2300 m. Krenila sta nato peš pod severno steno Aiguille des Pelerins, kjer sta na udobnem velikem ploščatem kamnu nekaj ur počivala in prespala. Zgodaj zjutraj sta vstala, pozajtrkovala in se odpravila pod steno, kjer sta se nato lotila kombinirane snežne in skalne smeri, v kateri je prevladovalo plezanje po zmrznjenem tankem snegu prilepljenem na plošče in zajede, kjer je varovanje v ledu nemogoče, saj ga je premalo in si ga je zato treba mediti v skali. V smeri je bilo tudi nekaj zahtevnih skalnih odstavkov, ki jih je bilo potrebno preplezati v derezah in vse to je plezanje precej zavleklo, tako, da sta za vsak raztežaj porabila povprečno po eno mo. Sredi popoldneva, potem ko sta že preplezala najtežje raztežaje in jima jih je manjkalo le nekaj od vrha smeri, se je vreme dokončno poslabšalo in zato sta se odločila, da sestopita ob vrvi. V megli in sneženju sta prišla do vznožja, se nato podala do kraja, kjer sta prespala, pobrala vse svoje stvari in se spustila do postaje žičnice. Tam sta videla, da je zadnje žičnica že odpeljala in za priboljšek sta morala od-pešačiti do Chamonbca, kamor sta prispela ob enajstih zvečer. 31. maja sta opravila verjetno tretjo ponovitev smeri »Beyond Good and E vil« (Preko dobrega in zlega), ocenjeno V/5, ki sta jo leta 1992 preplezala vrhunska angleška alpinista A. Parkin in M.F. Twight v svojem tretjem poskusu in ki spada med težje kombinirane smeri v skupini Mont Blanca; v 8 mah sta preplezala 400 m od skupno 600 in prišla do mesta, kjer se smer priključi na klasično Rabuifat-Terray. (AO SPDT) VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 1. JUNIJA DO 27. SEPTEMBRA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER 4.49 (R) Tržič (5.11), Portogruaro (5.54), Mestre (6.45), Benetke (7.05). Tržič (6.01), Portogruaro (6.42), Mestre (7.30), Benetke (7.41). Tržič (6.22), Portogruaro (7.01), Mestre (7.54) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. 5.39 (IR) 6.00 (IC) 6.53 (R) občasna vožnja, Tržič (7.17), Portogruaro (8.11). 7.22 (E) Tržič (7.46), Portogruaro (8.30), Mestre (9.10), Benetke (9.19). Tržič (8.24), Portogruaro (9.05), Mestre (9.49), Benetke (9.59). Tržič (8.50), Portogruaro (9.27), Mestre (10.20) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Rim in nato v Salerno. 8.02 (IR) 8.28 (IC) 10.02 (IR) Tržič (11.24), Portogruaro (11.05), Mestre (11.49), Benetke (11.59). 12.02 (IR) Tržič (12.24), Portogruaro (13.05), Mestre (13.49), Benetke (13.59). občasna vožnja, Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). 12.38 (R) 12.58 (D) Tržič (13.22), Portogruaro (14.05), Mestre (14.49), Benetke (14.59). Tržič (14.24), Portogruaro (15.05), Mestre (15.49), Benetke (15.59). občasna vožnja, Tržič (14.51), Portogruaro (15.57). 14.02 (IR) 14.23 (R) 14.54 (IC) Tržič (15.16), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan in nato v Sestri Levarte. 15.02 . (D) Tržič (15.24), Portogruaro (16.07), Mestre (16.51), Benetke (17.00). Tržič (16.24), Portogruaro (17.05), Mestre (17.49), Benetke (17.59). Tržič (16.50), Portogruaro (17.27), Mestre (18.20) - nadaljuje v Rim. občasna vožnja, Tržič (17.26), Portogruaro (18.17). 16.02 (IR) 16.28 (IC) 17.02 (D) 17.29 (E) Tržič (17.51), Portogruaro (18.39), Mestre (19.22), Benetke (19.32). Tržič (18.03), Portogruaro (19.12), Mestre (20.14), Benetke (20.23). Tržič (18.24), Portogruaro (19.05), Mestre (19.49), Benetke (19.59). 17.37 (R) 18.02 (IR) 19.08 (E) Tržič (19.32), Portogruaro (20.17), Mestre (21.04), Benetke (21.14) - nadaljuje v Lecce. 19.32 (R) občasna vožnja, Tržič (20.01), Portogruaro (20.55). 20.02 (IR) Tržič (20.24), Portogruaro (21.05), Mestre (21.49) Benetke (21.59). Tržič (20.54), Portogruaro (21.32), Mestre (22.42) - nadaljuje v Ženevo. 20.31 (E) 22.26 (E) Tržič (22.49), Portogruaro (23.32), Mestre (0.36) - nadaljuje v Rim. URA VRSTA SMER 2.01 (IR) Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.56), Tržič (1.37). občasna vožnja, Portogruaro (5.10), Tržič (6.06). 6.30 (R) 7.01 (D) občasna vožnja, Portogruaro (5.48), Tržič (6.37). 7.20 (E) iz Rima, Mestre (5.15), Portogruaro (6.12), Tržič (6.56). 7.54 (D) Portogruaro (6.47), Tržič (7.28). 8.46 (E) iz Ženeve, Mestre (6.40), Portogruaro (7.44), Tržič (8.21). iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.38), Portogruaro (8.22), Tržič (9.07). Benetke (8.02), Mestre (8.11), Portogruaro (8.53), Tržič (9 34) 9.32 (E) 9.58 (IR) 11.55 (E) Benetke (10.02), Mestre (10.11), Portogruaro (10.49), Tržič (11.31). Benetke (12.02), Mestre (12.11), Portogruaro (12.53), Tržič (13.34). Benetke (13.02), Mestre (13.11), Portogruaro (13.53), Tržič (14.34). občasna vožnja, Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). 13.58 (IR) 14.58 (IR) 15.31 (R) 15.49 (IC) iz Salerna preko Rima, Mestre (13.51), Portogruaro (14.49), Tržič (15.25) - vozovnica z dodatkom. 16.23 (D) Benetke (14.24), Mestre (14.33), Portogruaro (15.17), Tržič (15.59). iz Milana, Benetke (15.16), Mestre (15.25), Portogruaro 17.06 (IC) (16.03), Tržič (16.42). 17.58 (IR) Benetke (16.02), Mestre (16.11), Portogruaro (16.53), Tržič (17.34). občasna vožnja, Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.28), Tržič (18.22). 18.50 (R) 18.58 (IR) Benetke (17.02), Mestre (17.11), Portogruaro (17.53), Tržič (18.34). Benetke ( 18.02), Mestre (18.11), Portogruaro (18.53), Tržič (19.34). občasna vožnja, Benetke (18.30), Mestre (18.40), Porto- 19.58 (IR) 20.49 (D) gruaro (19.27), Tržič (20.25). 20.58 (IR) Benetke (19.02), Mestre (19.11), Portogruaro (19.53), iz Milana, Mestre (19.38), Portogruaro (20.31), Tržič 21.34 (IC) (21.10) - vozovnica z dodatkom. 22.10 (IC) iz Rima-Termini, Mestre (20.05), Portogruaro (21.10), Tržič (21.46) - vozovnica z dodatkom. 23.01 (R) Benetke (20.44), Mestre (20.54), Portogruaro (21.53), Tržič (22.35). Benetke (22.02), Mestre (22.11), Portogruaro (22.50), 23.59 (E) Tržič (23.34). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.07 (R) občasna vožnja, Tržič (5.35), Gorica (5.59), Videm (6.39). 6.45 (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.45), Tržič (6.17). občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič 5.49 (R) občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm 7.29 (R) (7.15). (7.02). 6.20 (R) občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm 7.46 (D) občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič (7.34). (7.23). 7.17 (IR) Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22). 8.23 (R) občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič 8.12 (R) občasna vožnja, Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm 8.30 (7.56). (9.38). (D) občasna vožnja, Videm (7.27), T ržič (8.07). 8.17 (D) občasna vožnja, Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm (9.35). Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22). / 8.37 (D) občasna vožnja, Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič (8.14). občasna vožnja, Videm (7.12), Gorica (7.47), Tržič 9.17 (IR) 8.38 (R) 10.10 (R) občasna vožnja, Tržič (10.38), Gorica (11.01)/Videm (11.36). 9.26 (R) (8.11). občasna vožnja, Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič 11.17 11.30 (IR) (R) Tržič (11.39), Gorica (11.58), Videm (12.22) občasna vožnja, Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm Tržič (12.45), Gorica (13.08), Videm (13.43). 9.41 (IR) (8.59) občasna vožnja, Videm (8.37), Gorica (9.00), Tržič (9.18). 12.17 (R) 9.53 (IR) občasna vožnja, Videm (8.49), Gorica (9.12), Tržič (9.30). 13.17 (IR) Tržič (13.39), Gorica (14.58), Videm (14.22). 10.41 (R) občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič 13.30 (R) občasna vožnja , Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (10.16). 14.10 (14.58). 11.38 (R) občasna vožnja, Videm (10.12), Gorica (10.47), Tržič (R) občasna vožnja, Tržič (14.38), Gorica (15.01), Videm (11.11). 14.17 (15.36). 12.41 (IR) Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.18). (D) občasna vožnja, Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm 13.38 (R) občasna vožnja, Videm (12.12), Gorica (12.47), Tržič (13.11). občasna vožnja, Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič (13.16). Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.18). 14.30 (R) občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm 13.43 (D) 15.17 (IR) Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22). 14.41 (IR) 16.07 (R) občasna vožnja, Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (17.32). občasna vožnja, Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm (17.31). občasna vožnja, Tržič (17.30), Gorica (17.36), Videm 15.13 (R) občasna vožnja, Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič (14.46). občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič Videm (14.16), Gorica (14.51), Tržič (15.15). 16.17 (R) 15.38 (R) 16.45 (R) 15.42 (R) (18.09). 16.41 (IR) Videm (15.37), Gorica (16.00), Tržič (16.18). 17.17 (IR) Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22). 17.38 (R) občasna vožnja, Videm (16.12), Gorica (16.47), Tržič 17.42 (R) občasna vožnja, Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm 17.41 (17.11). (19.06). (R) občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), Tržič 18.17 (R) Tržič (18.45), Gorica (19.08), Videm (19.43). 18.33 (17.16). 18.30 (R) občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22). Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31). (R) občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.05). 19.17 20.15 (IR) (D) 18.41 19.28 (IR) (R) Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.18). / občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič 21.17 23.14 (IR) (R) Tržič (21.39), Gorica (21.58), Videm (22.22). Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). 19.43 (R) 20.22 (R) Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržič (19.55). 20.41 (IR) Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.18). 21.43 (D) Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.18) 22.41 (IR) Videm (21.37), Gorica (22.00), Tržič (22.18) 1.02 (R) Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.35) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.16 (E) nadaljuje v Zagreb in nato v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte preko Zagreba 9.09 (E) nadaljuje v Zagreb in nato v Vinkovce 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.12 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte 18.11 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Pomladna simfonična sezona 1997 Jutri, 6. t.m. (Red A) ob 20.30 in v nedeljo, 8. t.m. (Red B) ob 18. uri koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Janos Fiirst, violinist Uto Ughi. Na programu Strauss in Brahms. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500). Gledališče Rossetti Danes, 5. t.m., ob 20.30. uri (Red prost) bo na sporedu musical Alexandra Brefforta »Sladka Irma«, glasba Marguerite Monnot, režija Antonio Calenda. Nastopajo Daniela Giovanetti, Fabio Camilli, Paolo Triestino in Gian. Predstava v abonmaju: odrezek 4 rdeč. Tržič Občinsko gledališče V petek, 13. t.m., ob 20.30 nastopata glasbenika Roberto Fabbriciani in Mayumi Miyata. ____________SLOVENIJA_______________ Portorož Avditorij V nedeljo, 8. t.m., ob 20.30 v glavni dvorani filmska predstava: »Ljudstvo proti Larryju Flintu«. Režija Miloš Forman; gl. vloge: Woody Harrelson, Courtney Love. V petek, 16. t.m, ob 20.30 Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor se bo predstavilo z musicalom Marka Vezoviška »Faust TV«. LJUBLJANA Evropski mesec kulture Cankarjev dom Linhartova dvorana: danes, 5. t.m., ob 20. uri predstava plesno-gledališke skupine En Knap - Zakonitosti Kobre. Koreograf: Iztok Kovač. Jutri, 6. t.m., ob 21. uri otvoritevena predstava Lutke 97, Teatre du Fust: »J’ai gene et je generai«. Kosovelova dvorana: v soboto, 7. t.m., ob 21. uri monodrama Uršule Cetinski »Al-ma«. Igra Polona Vetrih. Predstava bo v slovenskem jeziku, sočasni prevod v angleščino. Mestni in Prešernov trg ter obrežje Ljubljanice: v torek, 10. t.m., ob 18. uri lutkovno-ambientalni spektakel »Povodni mož«. Helena Sobar Zajc in Lutkovno gledališče Jože Pengov. Ponovitev 14. t.m. Slovensko mladinsko gledališče: v torek, 10 t.m., nastop gledališke skupine Quartet. __________KOROŠKA_______________ CELOVEC Mestno Gledališče V soboto, 7. t.m., ob 19.30 ponovitev musicala »Elvis«. Vse predstave so zaradi obnove gledališkega poslopja v hali 7 celovškega sejmišča. GLOBASNICA V Ljudski šoli: v nedeljo, 8. t.m., ob 14.30 Slovesnost ob 5-letnici otroškega zbora Živžav ter predstavitev CD plošče. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 7. junija, ob 19. uri koncert Jazz Session s H. Stojko . V soboto, 14. junija, ob 20. uri Kabaret s Hetvigom Seebockom. V nedeljo, 15. junija, ob 18. uri ponovitev igre »Divji lovec«. ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center: v petek, 13.t.m., ob 20. uri Koncert »Vom Schettl in die Ungevviflheit«. V soboto, 21. junija, ob 20. uri Open Air »Kurt Ostbahn & Die Kombo«. OBIRSKO V Gostilni KovaC: v soboto, 7. t.m., ob 20.30 Koncert in veselica. Sodeluje MoPZ Valentin Polanšek. LJUBELJ Pred Ljubeljskim predorom: v soboto, 14. t.m., ob 9.30 Svečanost v spomin na žrtve in trpljenje v koncentracijskem taborišču v Ljubelju. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica Danes, 5. t.m., ob 20.30, v Deutscher Hilf-sverein (bivši Goethe Institut) zaključna akademija gojencev Glasbene matice . __________SLOVENIJA____________ LJUBLJANA Evropski mesec kulture Cankarjev dom - Gallusova dvorana: jutri, 6. t.m., ob 20. uri slavnostni koncert Orkestra slovenske filharmonije; dirigent: Carlos Kleiber. Na programu Beethovnove, Mozartove in Brahmsove skladbe. V ponedeljek, 9.t.m., ob 19.30 koncertna izvedba Jevgenija Onjegina P. I. Čajkovskega; dirigent: Valerij Gergiev. Slovenski etnografski muzej: v soboto, 7. t.m., koncert ansambla Janosi. Atrij Magistrata: danes, 5. t.m, ob 20. uri koncert Komornega orkestra Slovenske filharmonije. Na programu Kumar, Krek in Britten. Slovenska filharmonija: v ponedeljek, 9. t.m., koncert violinista Viktorja Tretjakova in pianista Michaila Erochina. Mednarodni festival »Druga godba« KUD France Prešeren: danes, 5. t.m, ob 20.30 nastopajo Kapela La Chateliere (Slovenija) in Frill Neck (Avstralija). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Za-vagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. _________SLOVENIJA SEŽANA Kosovelova knjižnica: do 20. t.m. je na ogled razstava Lojzeta Spacala. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Palača Costanzi: do 8. t.m. je na ogled razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: v nedeljo, 8. t.m., ob 11. uri otvoritev skupinske razstave z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«. Galerija Lipanjepuntin: danes, 5. t.m., ob 18.30 otvoritev razstave S. Etkin, B. Fitzgeralda in N. Guattija. Razstava bo odprta do 10. julija. GORICA Kulturni dom: do 20. t.m. je na ogled samostojna razstava ilustratorke Vesne Benedetič. Goriški grad: jutri, 6. t.m., ob 18.30 otvoritev razstave - Albrecht Diirer 1471-1528. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30. t.m. razstavlja So LeVVitt. Kavarna Karner: odprta je razstava Tatjan® Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7)- do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Av strija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja"- ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«- ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etno loška in zgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstav slik in risb Antona Repnika. TINJE Galerija Tinje: razstavlja Hartvvig Bischof- ROŽEK Galerija Sikoronja: do 22. t.m. razstav U Franco Vecchiet. TV SPORED Četrtek, 5. junija 1997 P RAI3 * slovenski program RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 St Slovenija 1 Sr Slovenija 2 G RAI 1 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Glasbena oddaja: Koncert godbe karabinjerjev Dnevnik Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Janka Majello), vmes Zeleni nasveti in astrologija Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Lacnivkja po sili (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Nan.: Velika dolina Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke in nan. Boy meets world Sindikalni pregled Nad.: La traidora Variete za najmlajse Nan.: l.assie Jaz pisem, ti pišeš Rubrika o medicini Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara, 11.45 dnevnik Variete: Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) TV film: Catastrofe in mare (dram., ZDA ’93) 17.15 dnevnik flash Nan.: Zdravnik med medvedi Dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Quando ridere faceva ridere Večerni dnevnik TV film: Boy’s Club (dram., ZDA ’97) Variete: Macao Dnevnik, 0.00 Zvezde meseca, 0.05 Danes v Parlamentu RAI 3 Dnevnik Aktualno: Italia sera - Ita- lija zvečer (vodi Luca Giurato) Variete: Luna Park (vodi Carlo Conti) Vreme, dnevnik, Sprt Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: L’ isola del teso- ro - Grande festa al Luna Park (vodi Fabrizio Friz- zi) Dnevnik Aktualna oddaja: No Comment (vodi Danila Bonito) Dnevnik, zapiski, horo- skop, nočni pogovori, vremenska napoved Aktualno: Tempo futuro Nčni pogovori: Sottovoce - Potihoma Film r Jutranji dnevnik Dok.: nebesa v parku Film: Camilla (dram., It-Fr. '55, i, F. Fabrizi) Temamagazin Dnevnik Aktualno: Telesogni, Aktualno: Media/Mente, 11 grillo Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.05 Bellitalia Športno popoldne, vmes tenis Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Tribuna referendumov Variete: Blob Atletika: Golden Gala Dnevnik, deželne vesti i Aktualno: Top Sečret -Druga plat zgodovine, I 0.00 Liberalizem v 21. stoletju | Dnevnik, pregled tiska, I kultura, vreme I Variete: Fuori orario j Šport: dresura Nad.: Lasciati amare TV film: Alta societa (kom., It. ’91. zadnji del) Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Regina, 11.30 dnevnik Šport: L’ Italia del Giro Variete: La mota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Kolesarstvo: Arriva il Giro, 14.30 19. etapa, 17.00 Studio tappa Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Kolesarstvo: Giro sera Variete: Game Boat Film: Una coppia alla de-riva (kom., ZDA ’87, i. G. Hawn, Kurt Russell) Film: Triplo gioco (krim., ZDA ’93, i. G. Oldman, L. Olin, W. Patton) CANALE 5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Gostan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum - So- Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualne teme: Domini e donne - Moški in ženske TV film: Sola con i miei bambini (dram., ZDA ’95, i. Lori Loughlin, Brian Kervvin, Erič Lloyd) Nan.: Blondinka za očeta - Vsi na univerzo (i. P. Duffy, S. Sommers) Aktualna kronika: Veris-šimo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, Enrico Papi) Variete: Tira e molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti, Franco Oppini) TV film: Pandora’s Clock - La terra e in pericolo -Zemlja je v nevarnosti (dram., ZDA ’96, i. R. Dean Anderson, R. Log-gia, Daphne Zuniga) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.30) nočni dnevnik TG 5 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: A-Team, 10.15 Ma-gnum P.I. (i. Tom Sel-leck), 11.30 Mc Gyver Aktualno: Planet Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori) Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao Ciao Parade in risanke Glasba: Free Pass Variete: Colpo di fulmine (vodi A. Marcuzzi) Nan.: Alta marea - Plima (i. G. Segal, Y. Bisson) Variete za najmljaše. 17.25 Batroberto 2 Nan.; Primi baci, 18.00 Karine in Ari Odprti studio, vreme, 18.55 Šport Studio Nan.: Baywatch Nights Variete: Edizione straor-dinaria! Odprti studio Glasb,- oddaja: Festival-bar (vodi Amadeus) Aktualno: Alex (vodi Ro-mina Mondello) Nan.: Cobra Italija 1 šport tele 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle FBI Dokumentarec Gospodarstvo In diretta - V živo Nanizanka Gospodarstvo <•> MONTECARLO Vremenska panorama Euronevvs Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: Ameriški film Veliki trenutek (biog., 1944, r. Preston Sturges, i. Joel McRea, Betty Field) Dokumentarna nad.: Rojen med divjimi živalmi (Fr., 1. del) Poročila TV igrica: Kolo sreče Vino ’97 Made in Slovenia Novice iz sveta razvedrila TV drama: Nikolajeva Cerkev (Nem., E. Loest) TV prodaja Videostrani Obzornik Otroški program: Sprehodi v naravo (12. oddaja), 17.30 Quasimodove čarobne dogodivščine (Francija, 7. del) Po Sloveniji Sejem Vino ’97 Tv igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri, 19.15 Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Tednik Forum Nan.: Frasier (ZDA , i. K. Grammer, J. Mahoney, 15. epizoda) Včeraj, danes jutri Odmevi, vreme, šport Omizje Tednik Forum Videoring Videostrani - 2.15 Teletekst TV Slovenija Tedenski izbor: Umirajoči labod (C. D. Sain Saens) Koncert orkestra Slovenske filharmonije - Evropski mesec kulture Ameriška nanizanka: Posadka (16. del) Nogomet Dokumentarna oddaja: Mehika, dežela realnega surrealizma - Devica Marija Tatanzin Tenis: Grand Siam (polfinale, moški) Francoska nanizanka: Izzivalci (34. epizoda) Angleška nadaljevanka: Ljubezen boli (i. Adam Faith, Zoe VVanamaker, Jane Lapotaire, 1. del) Oddaja o računalništvu: Resničnost resničnega Francoska nanizanka: Izzivalci (35. epizoda) Včeraj, danes, jutri Šport Sejem Vino '97 Atletika Grand Prix (prenos iz Rima) Podoba podobe Evropski kulturni magazin: Aliča Giro d’ Italia Tenis: Grand Siam (polfinale, ženske) ® Koper 19.30, 22.30, 1.20 Dnevnik, 19.50 Šport I ragazzi della prateria Variete: Stettamente per-sonale - Strogo osebno Film: L’ arte e gli amori di Rembrandt (biog., *36) Varieteja: Tappeto volan-te, 17.50 Zap Zap Film: Un ponte di guai (kom., ’85, i. T. Banks) Dok.: Blu & Blu Film: Conflitto finale Euronevvs Nogomet: Ajdovščina - Primorje (pokal Slovenije, finale) Ameriški avtorji: Carl Sandburg Program v slovenskem jeziku: V njohovem imenu Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Dokumentarni športni film: 100 let olimpijskih iger Tedenska oddaja o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: Spazio mare Meridiani Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6,50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Le-Pe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.30 Stergo ergo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7-00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, T8.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Zgodnja dela; 12.05 Igramo in pojemo; \_13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Naši operni pevci; 17.00 Ban-chetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Kratka igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo slovenske skladatelje; 23,50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30,9.30,10.30,13.30,14,30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Modri val svetuje; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Poslovne informacije; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Z rastlinami do zdravja; 9.15 Odprta knjiga: Izza kongresa (I. Tavčar, r. J. Povše, 7. del); 9.40 Telovadba za vse; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Radio-kamera-ekran; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba Komorni mešani zbor iz Kaunasa v Litvi 18.00 Kavarna Bratuž, nato Evergreen 19,20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba, Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG VREME IN ZANIMIVOSTI Četrtek, 5. junija 1997 JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREČ 666 SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA e % \ C A PLIMOVANJE Danes: ob 4.25 najnižje -64 cm, ob 10.56 najvisje 34 cm, ob 16.14 najnižje -18 cm, ob 22.05 najvišje 51 cm. Tutri: ob 4.57 najnižje -64 cm, ob 11.33 najvišje 34 cm, ob 16.49 najnižje -14 cm, ob 22.34 najvišje 47 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ 500 m............20 1000 m............15 1500 m............11 °C 2000 m..............7 2500 m .............5 2864 m..............4 SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE I Ukinitev brezcarinske prodaje bo ogrozila tisoče delovnih mest BRUSELJ - Brezcarinske trgovine v Evropski uniji se bojijo za svoje preživetje, kajti Evropska komisija zahteva, da je leta 1999 treba ukiniti brezcarinsko prodajo znotraj unije. Brezcarinske trgovine na letališčih, letalih in trajektih v EU zaposlujejo 140.000 ljudi in letno ustvarijo 8 milijard dolarjev prometa, v svetovnih merilih pa 30 milijard dolarjev. Ukinitev brezcarinske prodaje je nepopularen ukrep tudi za potnike znotraj EU, ki bodo izgubili možnost cenejšega nakupa. Prodaja v brezcarinskih trgovinah je pomemben vir dohodka za letališke operaterje in letalske prevoznike ter kot taka prispeva k znižanju cen letalskih vozovnic in razvoju letalskeg prometa. Predstavniki brezcarinskih trgovin ocenjujejo, da se bo njihov promet po ukinitvi brezcarinske prodaje močno zmanjšal, kar bo povzročilo izgubo na tisoče delovnih mest na letališčih. Več študij je pokazalo, da 83 odstotkov potnikov v brezcarinskih trgovinah kupuje izdelke, ki jih sicer ne bi kupili v mestu. Predstavniki brezcarinskih trgovin menijo, da je uredba Evropske komisije o ukinitvi brezcarinske prodaje v EU iz leta 1991 neustrezna, saj je unija tedaj štela samo dvanajst držav Članic, in ne petnajst kot danes. Poleg tega bi ta ukrep morala pospremiti uskladitev evropskih predpisov o davkih, kar pa se ni zgodilo, zato v brezcarinskih trgovinah menijo, da bi bilo treba ukrep preložiti. (STA) Uspešna izstrelitev evropske nosilne rakete ariane 4 KOUROU - Včeraj ponoči so na evropskem vesoljskem izstrelišcu pri Kourouju v Francoski Gvajani, v Južni Ameriki, izstrelili najmočnejšo različico nosilne rakete ariane 4. Nosilka ariane 44L, ki ima štiri štartne rakete na tekoče gorivo, je v prehodno orbito, utirila dva geostacionarna telekomunikacijska satelita: Inmarsat 3 F4 za mednarodno organizacijo za pomorske satelitske telekomunikacije Inmarsat in indijski telekomunikacijski satelit Insat 2D, ki ga je izdelala Indijska vesoljska raziskovalna organizacija ISRO. Polet se je uradno imenoval V 97 vendar je šlo šele za 96. izstrelitev ene od različic nosilne rakete ariane, ker so polet V 96 preložili. Davišnjo izstrelitev so zaradi tehničnih razlogov preložili za dobre pol ure. Samo minuto in 19 sekund pred predvideno izstrelitvijo so, ob 01.19 po srednjeevropskem Času, odštevanje ustavili in ga ob 01.37 po srednjeevropskem Času nadaljevali pri času minus šest minut. Inmarsat 3 F4 se je ločil od tretje stopnje H 10 v 22. minuti po izstrelitvi, na višini 522 km in pri hitrosti 9, 4 km/s. Pri utirjenju indijskega satelita pa zaradi izgube t.i. telemetričnih podatkov nad Afriko nekaj minut ni bilo jasno ali je utirjenje uspelo. Sele 29 minut po izstrelitvi, potem ko je bila zveza ponovno vzpostavljena, so strokovnjaki v nadzornem središču Jupiter v Kourouju vedeli, da je tudi utirjenje v Indiji izdelanega satelita uspelo. Indijski satelit bo opravljal televizijske in druge prenose. Sivljenska doba tega satelita je predvidoma 10 let. (STA) Mehiški ognjenik Popocatepetel bi lahko ogrozil okolico glavnega mesta Pogled na bruhajoči Popocatepetel iz mesteca Santiago Xalixintla, ki bi lahko ogrozil 300 tisoč ljudi (Telefoto AP) Alain Juppe odslej na kolesu PARIZ - Zdaj že nekdanji francoski premier Alain Juppe se je v parlament, kjer bo poslej služboval, pripeljal kar s kolesom. Pred tem se je moral namreč posloviti od službenega avtomobila, ki ga je uporabljal kot predsednik vlade. (STA/AFP) Svetniki v Eindhovnu zavarovani pred nasilnimi meščami EDNDHOVEN - Devetintrideset svetnikov nizozemskega mesta Eindhoven se je zaščitilo pred nasilnimi meščani. V prihodnje jim bodo namreč povrnjeni stroški za prerezane avtomobilske zračnice in razbite šipe. "V zadnjem času so imeli trije elani mestnega sveta neprijetna srečanja z razburjenimi mešCani," je povedala mestna tiskovna predstavnica Cii KLaasen. "Sedaj so le za 15 guldnov (13 mark) na leto zavarovani pred tovrstnimi incidenti." Svetniki bodo dobili tudi odškodnino za modrice in odrgnine, ki jih bodo utrpeli v fizičnih napadih s strani meščanov. (STA/dpa) Najbolj dejavna je ruska mafija DUNAJ- Učenci so že prehiteli svoje učitelje in vzornike - vsaj kar zadeva mafijske posle, piše v zadnji številki avstrijski tednik Profil, ki se sklicuje na italijanski časnik II Mondo. Po podatkih Europola je glede organiziranega kriminala v vodstvu ruska maCja Organizacija, ki na leto "obrača" 2, 430 bilijona avstrijskih šilingov. Italijanski mafijski šefi kamore (Neapelj), ‘ndranghete (Kalabrija) in Cosa Nostre (Sicilija) so pristali šele na tretjem, Četrtem in petem mestu. Prehiteli jih tako niso samo Rusi pac pa tudi Turki (Tolpa črnega meseca), ki so si na Balkanu zagotovili ogromno vplivno območje. Turška maCja tako na leto zasluži 520 milijard avstrijskih šilingov. Italijanska pa 260 oz. 240 in 230 milijard. Na šestem mestu je nigerijska mafija z 80 milijardami avstrijskih šilingov prometa na leto. (STA)