Amerikanski Slovenec - 4 ■ ------. === Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. številk 4 3«. Dva| joliet, illinois, 3. apiiila 1914. LETNIK XXIII petletnica Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote. Nekoliko zgodovinskih podatkov o početku in razvoju naše mogočne organizacije, kakor jih je nabral in sestavil njen sedanji gl. tajnik, g. Jos. Zalar. čestitke nekaterih znanih članov povodom jubileja. M Iz urada gl. blagajnika K. S. K. J. Dragi mi člani in članice K. S. K. J.! Ne dopisujem sicer v časopise, vendar sem o priliki dvajsetletnice naše slavne podporne organizacije takorekoč moralno primoran, da napišem par besedic o naši preljubi materi K. S. K. J. Kajti jaz podpisani sem bil pri začetku naše organizacije, ko se je naša slavna K. S. K. J. ustanovila dne 2. aprila 1894. leta v Jolietu, 111., in sem bil zraven kot član društva sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111., in sem bil pri obedu, ko so se sestali naši prvi možje in de-lovavci za vero in narod, t— možje, ki So se potrudili za ustanovitev naše slavne K. S. K. J., katera je kot najboljša mati že brezštevilnim slovenskim sirotam in vdovam solze otirala. In reči moram, da je bil prvi začetnik naše največje podporne organizacije list "Amerikanski Slovenec", in drugi pa je bil naš rajni župnik F. S. Šusteršič, ki je bil tudi ustanovitelj naše jolietske fare sv. Jožefa, a že počiva v hladni žemljici tam daleč v naši stari domovini, kjer je našel svoj večni Počitek. In dragi mi člani in članice, kot blagajnik K. S. K. J. moram reči, da je "asa slavna organizacija najboljša H najmočnejša izme«! vseh :::: kih ! Jednot v Ameriki. s«m vesel, ker .ak< Ko sem bil jaz i. nikom K. S, K. J. < vanju leta 1902. v ■n sem potem prev. ^ K- J., je bilo v istej ckaj čez $12,000, >n zdaj pa šteje že nekaj čez $308,000,00 v-se premoženje. To je v 11 letih in 8 ■nesecih uprav velikanski narastek! Poglejte, dragi člani in članice, koliko je naša slavna K. S. K. J. narasla v denarju in v članstvu v teh letih, in koliko smo izplačali usmrtnin v teh letih revnim vdovam in sirotam! In ko obhajamo dvajsetletnico naše s'avne matere K. S. K. J., vam kličem, ^ragi člani in članice: Bodite složni in delujte za vero in narod ko dosedaj ta-i naprej, in naša slavna K. S. K. J. rasla kot lilija na polju. Srčen pozdrav vsem članom in čla- nicam K. S. K. J. po širni Ameriki. Blagajnik K. S. K. J. John Grayhack. Voščilo k 201etnici Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote, katera je bila ustanovljena 2. aprila 1894 v Jolietu, 111. Mati Jednota, ti posluješ že 20 let. Ustanovili so te možje, katerim naj gre čast in slava, dokler narod uživa sad, katerega so usadili v tej novi domovini ameriški. Mati Jednota, od začetka dosedaj si že mnogim pomogla v potrebi! Koliko si že ti pomoči podelila revnim vdovam, katere so izgubile svoj največji biser pod milim nebom, katerim si o-trla mnogo in mnogo solza in prišla na pomoč v največji revščini. Koliko o-trok zapuščenih od starišev ali ki so zgubili stariše ter ostali v tej solzni dolini v mladih letih in ne vedoč, kam se obrniti! Koliko družin je dobilo pri tebi pomoč, da so se podali nazaj v svoj rojstveni kraj. In vse to si ti delovala skozi dolgih dvajset let! O ti dragoceno polje! Razvijaj se in razcvitaj, dokler se nahaja slovenski rod v Združ. Državah Ameriških! Čast in slava tistim organizatorjem zir. ustanoviteljem! Štejte si v čast, da je '! !'.) vaš« obr.idilo sad, iir danes . . :, i> J > : Vaj ne pozabimo tudi te danes počivajo v čiii) z-n! njih trud in delo, kaiirega so i. on pustili, Bog jim daj večni ;>okoj in mir in večna luč naj jim sveti! Čast naselbini, katera ima v svoji sredi prvo in največjo slovensko organizacijo in tudi najmočnejšo, ker kaj takega še ni doživel slovenski narod v Ameriki, da bi obhajali v kateri naselbini dvajsetletnico ene organizacije, kakor smo doživeli pri Kranjsko-Slo-venski Katoliški Jednoti v Jolietu, 111., njenem glavnem sedežu. Torej cenjeni člani in članice! Naša mati Jednota je lepo napredovala svojih dvajset let. Glejmo in skrbimo tudi zanaprej! Ker pa se mnogo spremeni v 20 letih, spremeniti se tudi pri njej mora nekoliko, da bo še na trdnejši skali kot je danes. Cenjena društva, spadajoča v K. S. K. J.: kadar boste volili svoje zastopnike delegate, dajte jim nalogo, da delujejo na to, da se lestvica sprejme, katero državni zakon zahteva. Ne ločite društev od Jednote, katerim je prepovedano poslovati, ker to bi ne bil blagor Jednote. Ker smo že toliko let skupno delovali, delujmo tudi zanaprej! Ker je že mnogo članov prestopilo v višjo starost, kam bi potem pa oni šli sedaj na stara leta? Sodite tako, kakor da bi vi bili na tej stopnji in prepričani boste, da le sloga in edinost bo napredek za procvit in blagor naši skrbni materi Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti! Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. Cleveland, O., 21. marca 1914. John Zulich, član Pravnega odbora K. S. K. J. vdovam in sirotam tukaj in onkraj morja"! Pod modrim vodstvom naših slavnih odbe rnikov, ki ji stojijo na strani kakor Taogočen zid, katerega ne premaga lkSbena sila, najsi buta svojo glavo ob lijsga kolikor hoče, se dviga naša K. S.*K. J. in raste kot žlahtna palma ob potoku. Zatorej z združenimi glasovi vsi zvesti člani in članice, sobrati in s.Asestre, zakličimo: Živela naša slavna K. S. K. Jednota! Bog te obvari vselis'-'obnih napadov! Marko Bluth, član št. 298 društva št. 4 K. S. K. J. Čestitka bivšega 4kratnega predsednika. Vsem cenjenim članom in članicam K. S. K. Jednote pošiljam bratski pozdrav in čestitko povodom dvajsetlet nice, ki jo obhaja te dni naša slavn; I mati vseh katoliških Slovencev v Ame j riki. Dvajset let! To je že l.ern starosti '■■s, ic.venšio organizacijo "v" tej' naši novi domovini. In lep je bil tudi začetek in razvoj naše najstarejše Jednote, kateri sem imel čast služiti štiri uradne dobe kot njen glavni predsednik. Izmed častnega spomina vrednih mož, ki so v prvi vrsti delali za ustanovitev in razvoj naše slavne K. S. K. Jednote, že marsikaterega žalibog ni več med nami. Vendar jih je še mnogo možakov, ki so stali ob njeni zibeli in. videli, kako se je šibko dete razvijalo in razvilo v postavno in ponosno mater, ki se pod njenim mogočnim okriljem zbirajo vsi katoliški Slovenci in Slovenke v tej deželi. Saj je naša [jednota najboljša mati vsem svojim otrokom, ki je že tisočerim vdovam in sirotam otirala solze in jim donašala tolažbo s svojo zlato roko.' Zgodovina naše K. S. K. J. nam pripoveduje, da 'e pretil naši skupni materi dvakrat velik prepad, a srečno je prestala vse viharje in jim kljubovala kot nepremakljiva skala. V Jolietu, 111., je bila ustanovljena pred dvajsetimi leti, in zato bi želel, da bi tukaj obhajala tudi svoj srebrni jubilej čez pet let — in tukaj srečno učakala tudi svoj zlati jubilej! Vsem katoliškim Slovencem in Slovenkam v Ameriki pa kličem končno in pravim: Bodite verni in zvesti sv. veri in svoji slovenski narodnosti — in to gotovo ostanete, dokler boste člani in članice naše .slavne matere K. S. K. Jednote! Vsem bratski pozdrav! Joliet, 111., 2. aprila 1914. Anton Nemanich st. K zgodovini K. s. K. J. Z današnjim dnem 2. aprila 1914 praznujemo 201etnico obstanka naše sJaviit-organizacije K. S. K. Jednote. Dc danes še ni bilo zapisano v amert£fslovenski zgodovini 201etno praznovanje kake slovenske podporne Jednote, kar pač dokazuje, da je bila K. S. K. J. prva izmed vseh in da jo popolnoma upravičeno imenujemo "mater vseh slovenskih Jednot in Zvez". Ponosni smo lahko na tako mate: njeni otroci. K. S.- K. Jednota je bila prva, ki je začrta'a pot in pokazala, na kakšni podlagi je mogoče slovenskemu narodu v novi domovini podpirati vdove in sirote v slučaju nesreč in nezgod, ter v bratski ljubezni lajšati njih tužni stan. • K. S. K. Jednota je bila prva, ki se je na društvenem polju zavzela za razširjevanje prijateljstva, edinosti in prave katoliške dobrodelnosti med svojimi člani in članicami. K. S. K. Jednota je ona podporna organizacija, ki je prva učila svoje ude, kako ohraniti sveto katoliško vero in mili slovenski iezik, celi slovenski narodnosti v čast in ponos. V.-led predstoječih dejstev smemo biti hvaležni K. S. K. Jednoti za nje dela, ne samo nje člani in članice, marveč vsi Slovenci in Slovenke širom Združenih Držav. Ker je pa običajna navada, da se radi spominjamo preteklosti, in ker navadno iubilantje ob praznovanju dvajsetletnic radi posežejo v minule čase, v katerih je marsikatera ura veselega REV. F. S. SUSTERŠIC. aH »r-onkeea življenskega časa zakopana: vsiec! • • e j si štejem v dolžnost kot sedali upravnik naše slavne organi-. anor in članicam na ljubo, 'ii ; pisati nekoliko zgodo-• ; u mogočne organizacije. Pi ed dvajsetimi leti, kakor nam sama slovenska zgodovina naše nove domovine kaže, bili so Slovenci manj ali več raztreseni. One čase še ni bilo toliko slovenskih župnij in naselbin, kjer bi si Slovenci postavljali svoje hiše in živeli skupno kot pravi slovenski katoliški bratje in sestre, kakor je to dandanes. One čase je bila naselbina prečna, če je bila tako močna, da je imela svojo župnijo. In med te srečne in prve slovenske naselbine je šteti tudi slovensko župnijo Jolietsko. Dvajset let nazaj so slovenski rojaki v tej novi domovini pristopali k drugo-rodnim podpornim organizacijam. V tukajšnji okolici je večina Slovencev in Slovenk pristopalo k Češki Kat. Jednoti ali pa k nemški Kat. Zapadni Zvezi. Med jolietskimi Slovenci je one čase živela blaga slovenska duša po imenu Rev. F. S. Šusteršič. Ta č. g. duhovnik je premišljeval, kako bi se dalo doseči, da bi med Slovenci vzbudil misel za ustanovitev njih lastne katoliške podporne organizacije. Dne 29. jan. 1892 je č. g. Šusteršič povabil v župnišče nekaj cerkvenih mož in župljanov. Nekateri izmed teh povabljencev so še danes člani naše dične Jednote in so: Gg. Anton Ne- manich st., Peter Rogina st., Štefan ! go, 111., in John Oberstar, La Salle, 111. Štanfel in Mihael Wardjan. j Predstoječi gg. zborovalci so zasa- Pri tem .sestanku je Rev. Šusteršič dili lopato na društvenem polju med prvikrat sprožil misel o ustanovitvi K. | slovenskim narodom v Ameriki in tako ustanovili K. S. K. Jednoto. (O-pomniti je vredno, da bi skoro prodrl naslov "Jugoslovanska Katoliška Jednota".) Pri tej konvenciji se je določila .smrtninska podpora za člane na $500.00 in za članice $150.00. Ta čas so bile le one Slovenke članice Jednote, kojih možje so bili pri Jednoti. Prvi glavni uradniki K. S. K. J. so bili: Predsednik Josip Stukel (Joliet, 111.); podpredsednik Štefan Pašič (Tower, Minn.); I. tajnik Mihael Wardjan (Joliet, 111.); II. tajnik Ivan Pakiž (Ely, Minn.); blagajnik Štefan Štanfel (Joliet, 111.); duhovni vodja Rev. S. K. Jednote. Toda pregovor pravi: "Človek obrača, Bog obrne!" Tako je bilo tudi z ustanovitvijo naše Jednote. Prišli so nepozabni slabi časi in s pričetim delom se je moralo prenehati. Sicer se je gmotno delovanje prenehalo, toda v srcu blagega Rev. Šuster-šiča je gorela želja po ustanovitvi organizacije kakor omenjeno. In res, takoj so se razmere po deželi nekoliko zboljšale, je zopet nepozabni Rev. Šusteršič prijel za pero in sestavil prva pravila, ki so bila objavljena meseca febr. 1894, v 17. štev. Amerikanskega Slovenca. To je dalo nekaterim Slo- vencem v Jolietu pogum, in g. Mihael > F. S. Šusteršič (Joliet, 111.); nadzorni-Wardjan, kot začasni tajnik, je po na- j ki Mat. Brunsky (Chicago, III.), Ivan svetu Rev. Šusteršiča pisal Mgr. Jos. j Oberstar (La Salle, 111.) in Peter Mi-F. Buhu za naslove slovenskih dru-j ketič (Joliet, 111.) štev i&o -Združenih Držav afc. In.cJf.i^' vG!a*ilo^f^Jnote je postal Amerikan- r + t-ii iti rrt/lrvIinKtii corl'ii crpnrfifi. ..b! Cw,..«««« .' i. ____: '____• RT. REV. JOS. F. BUH. veličastni in rodoljubni, sedaj srebrfio-lasi č. g. starček je uslišal prošnjo g. Wardjana in mu poslal 17 naslovov slovenskih naselbin. Gospod M. Wardjan kot tačasni tajnik je razposlal vsem 17 naselbinam o-klic za ustanovitev prve slov. Zveze ali Jednote. Njegovemu oklicu so se odzvala za ustanovitev Jednote sledeča društva: Dr. sv. Martina (sedaj sv. Štefana), Chicago, 111.; dr. sv. Jožefa, Joliet, 111.; dr. Vit. sv. Jurija, Joliet, 111.; dr. sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.; dr. sv. Družine, La Salle, 111.; dr. .sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.; hrv. dr. sv. Janeza Krstnika, joliet, 111., in društvo sv. Cirila in Metoda, Ely, Minn., in dr. sv. Roka, Clinton, Iowa. Skupno devet (9) društev s 333 člani. ski Slovenec, k; j* kot prvi in najstarejši slovenski časnik botroval pri krstu K. S. K. Jednote ter budil in vspod bujal Slovence v novi domovini k pristopu v novo organizacijo. Pri tem gre največja zasluga tedanjemu uredniku preč. g. Jos. F. Buhu, Tower, Minn., blagopokojnemu Rev. F. S. Šusteršiču, g. Mihaelu Wardjan in ostalim istočasnim sotrudnikom. Ob sklepu tretjega letnika je tedanji urednik Amer. Slovenca z dne 14. dec. 1894 pisal: "Lansko leto smo jasno povedali, da bo III. letnik v prvi vrsti posvečen delovanju in agitaciji za ustanovitev Jednote. Po Jednoti smo stremili, za Jednoto se potezali, razlagali njeno potrebo, mogočost in korist; ni nas strašilo nasprotovanje protivnikov med Prva konvencija se je vršila v Jo- lastnimi rojaki, vnemali smo zavedne lietu. Gg. zastopniki, ki so se tega ve- Slovence, budili mlačne, pregovarjali lepomembnega zborovanja udeležili, dvomljivce in vabili na ustanovno zbo-so se zbrali dne 1. aprila 1894 in dan rovanjei ki je v prvih dnevih aprila v pozneje, to je, 2. aprila položili temelj- j0]jetu sklenilo, da naj se Jednota res ni kamen K. S. K. Jednote. prične — naša misel je prodrla, vres- Zastopniki tega zborovanja so bih: nj£jj0 se je na£e pričakovanje, zmagali Rev. F. S. Šusteršič, Mihael Wardjan, SQ nazorj gorili smo se nesebično za Josip Štukel, Štefan Stanfel, Stefan korist rojakov-delavcev, in to so oni Kukar, Peter Miketič, vsi iz Jolietu; sprevideli in se ravnali po naših navo-Štefan Pašič, Tower, Minn.; Ivan Pav- j lič, Ely, Minn.; Math. Brunski, Chica-; (Nadaljevanje na 3. strani.) Čestitka starega člana. Hcsperia, Mich. — Slavno uredništvo in glasilo naše slavne matere K. S. K. Jednote! Prosim, sprejmite ta moj skromni dopis. Ker se je približala 201etnica ustanovitve naše slavne organizacije, zatorej ne morem mirovati, da se ne bi oglasil in častital na plodonosnem delu in razvitku naše slavne matere Jednote. Prvi njen vrtnar jc bil naš nepozabni pokojni Rev. F. S. Šusteršič, kateri se jc trudil, da je zasadil to žlahtno drevo, in zvesti člani društev so zalivali to krepko drevesce; in v kratkem času se je razprostiralo »s svojimi vejami po vseh Združenih Državah ameriških. Vkljub mnogim viharjem je raste drevesce svojo pot naprej in ostalo nepoškodovano do 201etnice. Zalo kot najstarejši član enega najstarejših društev v Jednoti št. 4 zakli-čern: Živela naša slavna majka Jednota 1 Razvijaj se pod mogočnim varstvom svojega patrona sv. Jožefa in otiraj solze še odzdaj zanaprej ubogim ^j^rr -^v '. v .... -J _-.......... URAD K. S. K. JEDNOTE IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 1. apr. — Obredi Velikega tedna v cerkvi Sv. Jožefa bodo se vršili kakor sledi: Na Cvetno nedeljo bo ob 10. uri blagoslovljenje palm in oljk. Veliki četrtek bo sv. maša ob 8., po sv. maši se bo preneslo sv. R. Telo v kapelo Mar. Pomagaj, kjer bo shranjeno v tabernaklju v javno če-ičenje. Na Vel. petek se začnejo obredi ob 8. Po opravilu bo odkrit božji grob. Zvečer ob Tyi bo sv. rožni-venec, križev pot in popevanje žalo-stink preroka Jeremija. Vel. soboto se začne služba božja ob 7.; najprej blagoslov ognja, potem velikonočne sveče, branje prerokovanj, blagoslov krstne vode, litanije Vseh Svetnikov in peta sv. maša. Blagoslavljanje velikonoč. jagnjeta in drugih jedil bo na Vel. soboto ob 3. uri popold. in zvečer po vstajenju v dvorani stare cerkve. V soboto zvečer ob TVi bo slovesno praznovanje Vstajenje Našega Gospoda Jezusa Kristusa s procesijo s sv. R. Telesom po cerkvi in z blagoslovom. Na Velikonočno nedeljo bodo sv. maše ob 6., 8., 9. in ob 10. — Občinske volitve dne 7. aprila, a mestna volitev bo dne 21. aprila. — Prihodnji torek, dne 7. aprila, bodo občinske volitve. Na demokratičnem tiketu občinskih kandidatov je za pomožnega supervisorja g. Anton Ne-manich ml., naš mladi rojak, ki je velezmožen in vreden, da ga volijo vsi njegovi rojaki volivci in vsi drugi Slovani. Pazite, cenj. volivci, da pridete vsi na volišče in porazite "suhače". In pripeljite s seboj tudi vse svoje ženske volivke, kakor bo storil tudi nasprotnik. Nikar ne zamudite volitve! Pri vprašanju "Shall this Town become Anti-Saloon Territory?" na spodnjem delu volilnega balota napravite križec praven besedice "No". — Pogreb. Včeraj (torek) dopolu-dne se je vršil pogreb v soboto zvečer umrlega 231etnega rojaka Josipa Ži- jytS, Društvo sv. Jožefa št, 2 K, S. K. J., kateremu je pokojnik pripadal, se je udeležilo črne sv. maše z leviti v naši cerkvi, nakar je spremilo svojega pokojnega člana na slovensko pokopališče v prav lepem izprevodu. Pokojnik je bil rojen v Stopičah na Dolenjskem. Pred nekaj leti je začel bolehati. S pokojnim Jos. Mauserjem, ki je umrl ravno mesec dni pred njim, je iskal zdravja v Floridi, a zaman. Tukaj zapušča rajnik dva brata, gg. Franka in Johna Živtc; pri prvem je stanoval. Sorodnikom naši iskreno so-zalje, a pokojniku svetila vtčna luč! — Na obisku. G* Frank Gdlob, slovenski farmar iz Minnesote, se je mudil te dni v naši sredi. Na svojem potovanju v Cleveland, O., po opravkih se je ustavil v Chicagi in si je prišel ogledat tudi jolietske znamenitosti. G. Fr. Golob je rojen v Lučah pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem in biva v Ameriki že triindvajset let. Koj od začetko se je naselil v prvi slovenski farmarski naselbini Brockway, Minn., kjer je imel lepo farmo tri milje daleč od slovenske cerkve sv. Štefana. Tam je vzgojil svojo družino v slovenskem in katoliškem duhu; njegov sin Raymond bo čez dve leti pel novo sv. mašo. Iz-ročivši svojo farmo v Brockwayu svojim otrokom, se je g. Golob preselil pred nekaj leti v Hibbing, Minn., kjer ima tudi svoje posestvo, na katerem mirno živi, a vkljub visoki starosti je še vedno marljiv in delaven. Znan je tamošnjim rojakom kot vrl zastopnik Am. SI. — Novo slovensko trgovino z obleko, ki jo je pravkar otvoril g. George Stonich v svoji hiši, 813 N. Chicago St., še enkrat vsem rojakom najtople-je priporočamo. Cleveland, O. — Št. 26 "Cleveland-ske Amerike" prinaša sledeči "extra": "Prijatelj našega lista iz Rice, Minn., nam piše nekaj jako zanimivih podatkov iz življenja sedajnega Rev. Omana. Ta prijatelj piše: Sedajni Rev. J. Oman jako rad omenja Vodiško Jo-hanco, toda tukaj (v Brockway, Minn.) ga pa še čaka stara prijateljica tudi v hramu kakor Vodiška Johanca i. t. d. Ce se Rev. Oman spominja na "Fanta iz Boršta", na "Potokarjevega Tončka", potem bo že vedel, pri čem je. Tako naš prijatelj. Koliko je resnice na tem, bodemo dognali v najkrajšem času in potem priobčili vso zgodovino, koliko ima Oman stika s Vodiško Johanco." Da "Amerika" ne bode imela preveč težkoč pri priobčevanju in poizvedovanju moje zgodovine, ji moram vsaj na kratko dati nekoliko podatkov. Rodil sem se v mali pionirski farmaiski hišici od poštenih starišev, kateri še živijo in katerim tem potom tudi naznanjam, da se ne bojijo zame, kajti večina ljudi tukaj v Clevelandu so dobri pošteni ljudje in vsakateri izmed njih ve, če še tako malo učen, da je, mešati med neosebno debato osebnosti, znak neolikanosti in pa pomanjkanja argumentov stvari. Da pa urednik "Cl. Amer." ne bode mislil, da se bojim za svoje osebnosti, nadaljujem Do 16 leta sem delal pri svojih stari-ših na farmi in storil do takrat več trdega in mučnega dela z rokami, kot ga je urednik "Cl. Am." videl delanega ali pa ga bode on kedaj v svojem življenju storil in torej vem, kaj beseda "delavec" pomeni, dočim on ne. Med leti 16 in 17 sem delal na železnici kot "water boy" in edina stvar, kar sem takrat zakrivil, je bil tisti kol, na katerem sem nosil privezan k vsacemu koncu težek škaf vode. Med 17 in 18 ■sem delal kot navaden delavec na železnici, namreč "Sec. 3 Willmar Branch G. N. Ry." Od 18 do 20 delal kot navaden farmarski hlapec, če ve slavni urednik "Cl. Am.", kaj se to pravi. V jesen leta 1899 delal sem v loži v Island Lake, St. Louis Co., Minn. Od tam sem šel k rudokopom na Eveleth, Minn, in delal več kot dve leti kakor kurjač in "engineer". Zopet od tam sem šel v St. Cloud, Minn, in delal kot navaden kurjač za pet mesecev, odkoder sem konečno z nekaj trdo pri-služenimi dolarji se podal v šolo v St. John's University, Collegeville, Minn., kjer sem ostal do leta 1910. Med počitnicami pa sem delal zopet kot navaden delavec po farmah, z lopato, z vilami, z motiko, s sekiro i. t. d., skozi vsa moja šolska leta. Leto in pol pre-dno pa sem prišel v Cleveland, bil sem v St. Paul Seminary. Tako, g. urednik "Cl. Am." Tukaj imate moje podatke, da ne bodete vi ali kak vaš somišljenik mislil, da se bojim za svojo zgodovino ali pa da imam kaj za seboj kot mladenič, kot delavec, ali kot dijak, česar bi se moral sedaj ali kedaj sramovati, dasirav-no ne mislim reči, da sem bil svetnik. Nadalje, g. urednik,, če vi po vašem preiskovanju dobite tri ljudi, ki me osebno poznajo, najsi bode to v Brock way, Minn., kjer sem preživel svoja mlada leta, ali kje drugje, ki bodo pod 'svojim podpisom izrazili, da ni resnica, kar sem vam podal, ali da ima v celem mojem domačem kraju le en človek kako dokazano pritožbo zoper mene, potem se zavežem s častno besedo ustreči vaši veliki želji in se u-makniti i? Clevelanda, drugače pa o-stanem, kjer sem, dokler me pusti škof in bodem pripravljen še zanaprej stopiti vam na prste, kadar pridete s takimi neslanostmi pred svet, s katerimi sedaj delate neslogo v Clevelandski naselbini. Na drugi strani pa boste kot svobodomislec in mož, ki se poteguje za enake pravice, tudi Vi gotovo meni dovolili — Vi ste si ga vzeli sami — potem ko pregledate mojo zgodovino s pomočjo mojih osebnih znancev — s polnim podpisom vsak — da tudi jaz pregledam Vašo osebno zgodovino pod ravno istimi pogoji s pomočjo ljudi, ki Vas poznajo od mladih let. Če Vam je ljubši debatirati ira osebni strani, jaz sem pripravljen, kar ši že izvolite, magari če tudi vzamemo irsko metodo. Edino, za kar bi se ne šel z Vami skušat, je metati blato, lagati in pa natolcevati. J. J. Oman. Chicago, 111., 29. sušca. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca! Ker se že mnogo let nisem nič oglasil, Vas prav lepo prosim, da temu skromnemu dopisu ne pokažete nenasičenega koša, ker bi me veselilo, da bi romal med širni svet, ko pišem o dveh zanimivih dogodkih, ki sta se godila v naši slovenski cerkvi sv. Štefana, Lincoln St. in 22nd Place. V nedeljo dne 22. t: m. je društvo Borštnarjev štev. 960 v polnem številu se vdeležilo sv. obhajila, da jih je bilo veselje gledati kot vrle vojake pod zastavo sv. vere korakati k angeljski mizi, kot zveste člane svete Cerkve in slavne jednote C. O. F. Pokazali so, da se ne sramujejo križa nositi na svojih prsih, marveč pod zastavo sv. križa korakajo kot verni sinovi slovenskega katoliškega naroda. Dne 29. t. m. društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. in društvo sv. Alojzija K. S. K. J. nista zaostali s svojimi dolžnostmi. Napolnili so cerjcev sv. Štefana, da je bila do vrat napolnjena, da take udeležbe se še ni videlo med našim vernim slov. narodom, v dokaz, da v verskih rečeh ne nazadujemo, ampak napredujemo, ko smo videli naše vrle fante z odraslimi možmi in s starimi, že sivolasimi po dva in dva korakati k angeljski mizi vživat nebeški kruh Kralja nebes in zemlje. Čast gre vsem katoliškim društvom, ki se ne ustrašijo pokazati svetu, kaj so, akoravno živijo v tem velikem mestu, kjer se toliko piše zoper vero. Ali drugi dogodek je nekoliko bolj žalosten o sprevodu pokojnega Alojzija Novina iz Topliške fare na Dolenjskem, spadajočega k dr. Slavija št. 1 S. N. P. J. Revež je bolehal tukaj dolgo časa, blizu dve leti, in zaradi zdravja se je podal v Colorado; ali bolezen ni odnehala in mlademu možaku je kruta žeiia smrt pretrgala nit življenja in spravila ga v prerani grob. Uboga vdova storila je kot dobra zvesta žena in dobra katoličanka svojo dolžnost; njegove ostanke je dala pripeljati iz daljne Colorade v Chicago in pred enim letom v Coloradi zakopanega otrok^je dala izkopati, tako da bodeta oče in otrok v enem grobu počivala in čakala na občno vstajenje. Ubogi vdovi Mrs. Minka Novina poprej imenovani Tavš izrekamo naše sožalje in njemu želimo večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti in naj mu bo lahka zemlja v tujini! Kar se pa tiče sprevoda naj omenjam, da je društvo Slavija prikorakalo z godbo na čelu do cerkve okoli 20 mož, ter napravilo pokojnemu bratu špalir, in ko štirje možje odnesejo ostanke v cerkev, žalibog društvo s svojo zastavo čaka od zunaj med tem, ko se je v cerkvi darovala sv. maša, v nedeljo 29. marca. Zalibog, kako daleč so zašli naši slovenski rojaki, krščeni in vzgojeni v veri Kristusovi na domači grudi stari domovini, tukaj v tujini pa se križa bojijo kot pes palice; kadar pa član umre, ostanke spremijo do cerkve, sami pa od zunaj ostanejo; ali je to ljubezen do umrlega brata? Jaz mislim, da ne! Ljubi čitalec! Ali ne kaže tako obnašanje, da so ti ljudje na napačnem potu? Zatorej ljubi Slovenec! Dokler imaš le samo iskro spomina na tvojo ljubljeno mater, ne daj .se tvojim verskim nasprotnikom v roke in ne daj se zapeljati od socialistov. Ako nisi še pri nobenem društvu, vstopi v katoliško društvo, ker le v vdobrih katoliških društvih se boš utrdil v dobrem. Vstopi h K. S. K. J., v naročje dobre matere vseh dobromislečih Slovencev! Zagotovim te, da boš ohranil dragoceno svetinjo sv. vere in se ne boš bal ali ogibal cerkve in sv. križa. Ustanavlja se Zveza Katoličanov. Zatorej ljubi rojaki! Vsi k Zvezi in proč od slabih tovarišev neodvisnih društev in njih pohujšljivih časopisov, in vsi kot eden prejmimo v roke pravo katoliški časopis A. S.! Kdor ga še nima, naj si ga naroči, ker v tem listu boš dobil dosti lepega poduka. Vam, č. g. urednik, voščim vesele velikonočne praznike in voščim vsem bratom in sestram K. S. K. J. obhajati veselo dvajsetletnico obstanka naše zveste matere K. S. K. J., voščim vsem vernim Slovencem veselo Ale-lujo in tebi Am. SI. mnogo zvestih predplačnikov. John Kumar. odpiliti. John Podlesnik gotovo pozna to živalico. Torej na delo! Preteklo nedeljo, ko so obhajali naši "ta rdeči" inštalacijo svojega novega božanstva s "knofi", slišala se je tudi ta-le pesem: "John izpod lesnike ima dolge krače, Ne ve se pa, če je že plačal hlače!" Na svidenje! Naročnik. Springfield, 111., 30. marca. — Dolgo časa smo trpeli in prebirali dopise od naših rojakov in smo molčali, ampak vsaka pesem je le nekaj časa lepa. Ako bi le vi praktični socialisti nas pri miru pustili, ker vas nič ne skrbi. Če ste socialisti, delajte za delavske razmere! Pustite katoličane, ki svojo dolžnost opravljajo. In kadar treba na "fight" za delavsko zmago, pa tako držimo kakor vi, ali še bolj z delavci. Pa zopet si me imenoval "Hunk". Ti boš tega "Hunka" dobro poznal morda kmalu. Ti praviš, da bo treba kamenje tolči, da bo stalo po pol dolarja in eden dolar. Ko ti prideš, boš imel pravico brez vse plače, ker mislim, da nimaš nič več dolarjev kakor mi katoličani, čeprav ne tolčeš na zvon. Taki krivoverci kot ste vi ne verjete na kat. vero in ne v Boga, pa vendar dolarje v žep tlačiš! Ali ne veste: na vsakem dolarju stoji "In God we trust' ali "V Boga zaupamo." Mi katoličani zidamo naše gnezdo, kjer tudi ima vsak pravico čivkati, kot ti praviš, naj bode "ta črne" ali "ta rdeče" ptice. Zdaj v zadnjem tednu se je mlad rdeč ptič izvalil, pa vendar ste ga prinesli "temu črnemu krokarju" krstit, in če pogine, zopet ga bodo prinesli. I. I. Za smotkarje. G. Florijan Zeman nam je pisal sledeče: "Moški in ženske, ki so zaposleni v smotkarnicali, sedijo pri delu ter ves čas vdihavajo tobačni prah. Navadno malo jedo, so slabotni in v mnogih slučajih primorani ustaviti svoje delo. Takim, zlasti ženskam, želim priporočiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je zelo koristno za smotkarje. K. Antos, Eve Zatka, St. Granec, J. Zatka in jaz smo ga uživali in zato ga priporočamo. Vam udani Florijan Zeman, 178 Liberty st., Allentown, Pa." To je resnično za vsako opravilo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vam izčisti telo, ki je polno puste tvarine, osveži tek in odpravi zapeko. V lekarnah, Jos. Triner, izdelovavec, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Pri vseh bolečinah rabite Trinerjev liniment. — Adv. Chisholm, Minn., 28. marca. — Strašen prizor samomora se je odigral 27. marca. Rojak Simon Rogel, retiom Gorenjec od Kamnika, si je končal življenje z gnojnimi petrogljatimi vilami. Zabodel si jih pa je v vrat prav pod brado s takšno silo, da so na drugi strani ven prišle, in bil je takoj mrtev. Star je bil 28 let ter oženjen. Kaj da ga je vedlo do strašnega čina samomora, je nam neznano. Poročevalec John Vesel. New York, 29. marca. — Vabilo k gledališki predstavi na Cvetno nedeljo, dne S. aprila, ki se vrši v pritličju cerkve sv. Nikolaja št. 135 E. 2. ulica v New Yorku. Pričetek ob 4. uri popoldne. Uprizorjena bode zanimiva igra "Mat^r Dolorosa". Osebe: Marija, gospodična Ivana Ulčar. Angelj, gospodična Terezija Kovač. Janez, gospodična Josipina Ogi int." Magdalena, gospodična Marija Ogrinc. 'Su'^na, gospodična Josipina Taulič. i. "na, gospodična Ana Habjan. Ver i — Požar. Dne 10. marca je gorelo pri Matiji Radkovič, posestniku na Jugorju h. št. 14 v župniji suhorski. Zgorela je hiša in svinjak. Sosedje so bitro prihiteli na pomoč in ogenj omejili, da se ni razširil dalje, ker drugače bi bila cela vas v plamenu radi slamnatih streh. Zažgali so sosednji otroci. ko so se igrali z žveplenkami. Škoda je precenjena na 1600 K in beda je velika, ker pogorelec je zavarovan za Halo svoto in precej zadolžen. — Prostor za vsesokolski zlet v l-iubljani bo na mestnih travnikih za fcežjigradom nasproti državnega kolo-ustil visok legat. — V Ljubljani jc u'Urla ga. Florentina Rudesch, pred-scduica Rdečega križa. — Istotam je u"irla ga. Katarina Vehovec, soproga vl>ok. paznika deželne prisilne delav-g. Franca Vehovca. — V Krškem 'e Umrla gdč. Alma Aumannova, ličer-I 1 trgovca Viktorja Aumann, stara 19 ravno pred poroko z dr. Draguti-U''1" Alkovičcm, kr. sodnikom v Samomoru. """" Veliko moderno trinadstropno tr-?"Vsko hišo namerava postaviti ljub-JJ4'iski trgovec Fr. Drofenik na Mest-01,1 trgu št. 23 namesto sedanje Sou-*Hove hiše. Prednji del Souvanovc j* na Mestnem trgu št. 23 bo do tr Podrl in na tem prostoru zgradil , '"adstropno trgovsko hišo, v kateri l)r Y pritličju in v prvem nadstropju st°l'ajalna, v drugem in tretjem nad-°Pju pa skladišče. Vsa tri nadstro-i 1 bodo imela velika steklena izložbi* °kna. Magistratni gremij je po-»e t"3"1 v Pres°j° zastopstvu central-^ k°niisije za varstvo spomenikov, da Ureče, v koliko bi tako velika ino-sj/'1* hiša pokvarila staro zgodovin-0 ''ce Mestnega trga. cr ®-'*ktrično razsvetljavo je sklenil mestn> občinski zastop v Orli^ J* 'Mariborske porotne dvorane, marca so se pri mariborski o-1 ®oduiji začele porotne obrav-ko|> j, 1>rv' je bil obsojen 191etni Ja-oroJec, vinicarakl sin ic Mestne- ga vrha pri Ptuju, na štiri leta težke ječe, ker je dne 17. novembra m. 1. na poti iz Ptuja zahrbtno napadel 60 letnega viničarja Jožefa Merca ter ga oropal 7 kron denarja in usnja v vrednosti 15 K 40 vin. Korošec je Merca tudi težko poškodoval. Korošec je bil vdan žganjepitju. — Isti dan je bila na šest let težke ječe obsojena dekla Marija Caf, doma od Št. Jurja v Slov. gor., ker je svojega nezakonskega o-troka umorila. Caf je bila že leta 1905. obsojena na tri leta težke ječe, ker je svojega prvega otroka umorila. — 10. marca je stal pred porotniki 28-letni posestniški sin Jakob Markrap, kateri je bil obdolžen, da je hotel u-moriti svojega očeta Frana Markrapa, gostilničarja v Rakovcih, obenem pa je streljal na svojo znanko Hedvigo Ritonja. Dobil je 2 leti težka ječe. — Dne 11. in 12. marca se je pa vršila obravnava proti Janezu Petreni, doma iz Bratonešic, ker je z arzenikom zastrupil svojo ženo in hčerko, da bi mogel poročiti neko drugo žensko. Otroka so sicer še rešili, a žena njegova je pa izdahnila v groznih mukah. Petrena je sicer tajil vse, toda pomagalo mu ni nič, porota ga je spoznala za krivega in sodni dvor ga je obsodil na smrt na višalah. — 5001etnica slovenskih vojvod. Mariborska "Straža" piše: Dne 18. marca je minulo 500 let, odkar je bil habsburški vladar Ernest Železni na Go-sposvetskem prestolu slovesno ustoličen za slovenskega vojvodo Koroške. Obredi so vsakomur znani iz šolskih beril. Niso pa znani pravni pomeni teh obredov za Slovence. Izmed vseh avstrijskih, najbrž celo izmed vseh evropskih narodov, se edini Slovenci moremo ponašati, da so naši pradedje na Koroškem nastavljali in zapri-segali svoje vladarje po narodno-kme-čkem običaju in v našem slovenskem jeziku. Od kdaj izvira ta običaj, še vedno ni dognano. Nekateri zgodovinarji ga pripisujejo koroškemu vojvodu Ingu, ki je kot pokristjanjen vladar hotel na ta način odlikovati kmete, ki so med plemiči .sprejeli krščansko vero. Zgodovinsko dejstvo je, da so izza najstarejše slovenske prošlosti do 15. stoletja na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju naši .slovenski predniki ustoličevali svoje kneze v slovenskem jeziku, Ako se tudi ne oziramo na pravni pomen obredov, ki so jih morda bavarski knezi uvedli iz samopašnih namenov, da izkoristijo slovenske kmete proti puntarskemu plemstvu, za nas je le važno, da so se obredi vršili v slovenskem jeziku. Na ta način ustoličeni knez je postal pravi slovenski vladar, ki je celo pred cesarjem in kraljem govoril v uradnih stvareh le slovensko. Zgodovinar Unrest piše, da se je to zgodilo zato, ker je bila Koroška prava slovenska dežela. Sicer se je tudi po vojvodu Erne-stu Železnemu dolgo časa zdrževal običaj, le izvrševal se ni več natančno. Slovenski koroški stanovi so tudi od njegovega naslednika Friderika III. zahtevali, da se podvrže slovesnemu ustoličenju, le na opetovane prošnje so mu prizanesli. Tudi od naslednikov Friderika so se morali dati ustoličiti, četudi le na površni način, ker se niso mogli naučiti slovenskih obredov in priseg. Deželni stanovi so na-glašali, da bi opustitev ceremonij ne mogli zagovarjati napram svojim potomcem. Kaj pa danes nasledniki tako ponosnih slovenskih deželnih stanov? To je koroški deželni odbor. Kaj bi pač ta storil, ako bi ne hoteli obnoviti slovenski obredi na Gosposvetskem polju? Ponemčeno je torišče najslavnejše slovenske zgodovine. Kjer so knezi in vladarji slovesno pred tisoči plemstva in kmetov govorili in prisegali v .slovenskem jeziku, tam danes ni slišati slovenske besede iz ust domačina. Deželni odbor kot čuvaj starodavnih slovenskih pravic je ogradil knežji prestol z železjem, nad vhodom pa dal napraviti zasmehovalni nemški napis. czr PRIMORSKO. j — Ali jc res? "Edinost" piše dne 15. marca: "Kakor smo izvedeli iz popolnoma zanesljivega vivra, ki je v najbližjih stikih z dunajsko vlado, je popolnoma gotova stvar, da pride v kratkem niverza v Trst. V vladnih krogih zatrjujejo, da je v parlamentu in v gosposki zbornici večina za italijansko univerzo že zagotovljena." Vlada naj se zelo dobro premisli, preden kaj takega poizkusi, če noče Jugoslovanov pritirati do obupa. Takega predrznega žaljenja bi slovenski narod ne prenesel. ■RVATSK0. — Zveza hrvaških kopališč ob Adri-ji. V Notu se je vršilo zborovanje, na katerem se je ustanovila zveza hrvaških kopališč ob Adriji. Zvezi so pristopili kraji: Novi, Selce, Senj, Cir-krenica, Jablanac in Kraljeviča. Zveza je .sklenila takoj pričeti s potrebno reklamo ta vsa mesta hrvaškega Priraor-ja. Zveza ima sroj sedež v Noru. (Nadaljevanje s 1. strani.) dilih ter v priznanje svoje naklonjenosti izbrali prostovoljno naš list za glasilo novorojenega osrednjega slovenskega društva K. S. K. Jednote... saj Jednota je, rekli bi, hčer 'Amer. Slovenca'." Dne 5. in 6. julija 1895 se je vršilo drugo glavno zborovanje v Toweru. Minn. Skupnih zborovalcev je bilo 17, ki so jih tovverški Slovenci sprejeli z največjim navdušenjem. Na tem zborovanju ,se je zavarovalnina za člane določila na $600.00 in za članice na $200.00. V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik Josip Stukel; podpredsednik Josip Panian (Joliet, 111.); I. tajnik Mihael Wardjan; II. tajmik Chas. A. Bernick (Biwabik, Minn.); blagajnik tŠefan Štanfel; duhovni vodja Rev. F. S. Šusteršič; nadzorniki Mat. Brun-sky, Ivan Oberstar in Fr. Trampuš (Virginia, Minn.). Tretje glavno zborovanje se je vršilo v Jolietu, 111., v dneh 5., 6., 7. in 8. julija 1896. Pri tej konvenciji je bilo zbranih 7 glavnih uradnikov in 16 delegatov. Na predlog Rev. M. Šavsa se je zvišala smrtninska podpora na $800.00, in sicer tako, da v slučaju članove smrti so dediči upravičeni do celih $800.00. V slučaju smrti članove soproge je bil ta upravičen do $200.00 in po njegovi smrti so njegovi dediči dobili še $600. Jednako je bil tudi sprejet predlog Rev. Šusteršiča, da se za vsacega umrlega člana razpiše ases. po 60c na člana, ki naj bi zadostoval za pokritje smrtninske podpore in druzih stroškov. V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik: Anton Nemanich (Joliet, lli.); podpredsednik Frank Sedlar (R^d Jacket, Mich.); I. tajnik Mihael Wardjan; II. tajnik Martin Gergsich (Pue-blo; Colo.); blagajnik Štefan Štanfel; duhovni vodja Rev, F. S. Šusteršič; nadzorniki Josip Agnič (Ely, Minn.), Max Buli (Tower, Minn.) in Ignac Tancig (Dubuque, Iowa). Znamenite so bile na tem zborovanju sprejete rezolucije, ki so se glasile: Mi, uradniki K. S. K. Jednote in delegati h K. S. K. Jednoti pripadajočih društev, zbrani na III. generalnem zboru K. S. K. Jednote v Joliet-u, 111. kot zastopniki slovenskega naroda v Zjedinjenih državah ameriških, polagamo svojim bratom rojakom, razkropljenim po vseh državah širne A-merike to-le na srce: 1.) da naj se povsodi, koder še nimajo svojih katoliških društev, družijo v društva ter pristopijo k našemu narodnemu ognjišču — K. S. K. Jednoti; 2.) da naj ostanejo zvesti svoji sv. veri, jo spoznavajo z besedo in dejanjem ter se vsekdar kažejo dobre sinove svoje matere katoliške cerkve; 3.) da naj se naseljujejo, kolikor pripuščajo razmere, v onih krajih, kjer imajo naši rojaki slovensko cerkev in slovenskega duhovnika ter pošiljajo svojo deco v katoliške šole; 4.) da naj se zavedajo svoje narodnosti, ljubijo in negujejo svoj materni jezik v družinskem življenju, zraven naj se pa tudi pridno uče deželnega jezika angleškega; 5.) da naj vsi, ki so si izvolili Ameriko za svojo drugo domovino, postanejo ameriški državljani s tem, da si vzamejo svoje državljanske papirje in kot ameriški državljani vestno spol-nujejo postave Zjedinjenih držav; 6.) da naj v.sa »lovensko-katoliška društva pri uradovanju in zborovanju rabijo svoj materni jezik slovenski; 7.) da naj rojaki naši, prihajajoči iz stare domovine semkaj, pripeljejo seboj svoje družine, ker nikakor ni dobro, da se oče za dolgo časa loči od svoje žene in svojih otrok in tako od svoje družine ločen nikakor ne more spolnovati od Boga in narave mu zapovedanih dolžnosti do .svojcev; 8.) obžalujemo pa, da se slovenski duhovniki, posebno pa voditelji slovenskih župnij, niso v obilnejšem številu udeležili letošnjega zborovanja K. S. K. Jednote ter z besedo in zgledom pripomogli k napredku naše Jednote. Zraven tega obžalujemo, da se rojaki-duhovniki ne pridružijo svojim so-rojakom v slovensko-katoliških društvih ter s tem pomagajo dovršiti naš narodni dom v Ameriki. Rev. M. Šavs je predlagal resolucijo pod številko 7; Žmajč rcsolucijo pod številko 8; Pakiž resolucijo pod številko 6; druge pa Rev. F. S. Šusteršič. Resolucije so bile jednoglasno sprejete. Četrto gl. zborovanje se je vršilo dne 5., 6., 7. in 8. jul. 1897 v Red Jacket, Mich. Pri zborovanju je bilo 8 glavnih uradnikov in 15 delegatov. Začasa četrtega gl. zborovanje je znašalo čisto Jednotino premoženje $1998.25 in društva so dolgovala $382.50. Smrtninska podpora se jc uredila $800.00 za člane in $200.00 za članice. Na predlog delegata Martina Fir se jc določil stalni ases. mesečno na 50c s pripombo, da se isti v slučaju potrebe podvoji. Sklenilo se je tudi pri tej konvenciji, da se deluje in poizveduje radi inkor-poracije Jednote in sicer v državah: Illinois, Michigan, Colorado in Minnesota. V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik Anton Nemanich; podpredsednik Josip Agnič; I. tajnik Martin Gergsich; II. tajnik John R. Ster-benz (Calumet, Mich.); blagajnik Anton Golobitsh (Joliet, III.); duhovni vodja Rev. Ciril Zupan, O. S. B. (Pueblo, Colo.); nadzorniki Max Buh, Ignac Tancig in Ivan Govže (Ely, Minn.) Kakor omenjeno, je bilo na četrtem zborovanju sklenjeno, da se poskuša činipreje mogoče Jednoto inkorpori-rati. Tedanji predsednik g. Anton Nemanich se je takoj informiral na pristojnem mestu radi inkorporacije in poizvedel, da je treba v državi Illinois 500 članov, prej ko -se zamore Jednota inkorporirati. To ga je napotilo, da se je poprijel agitacije In nagovarjal rojake Slovence k pristopu v Jednoto. Podal se je med Slovence v Chicago, So. Chicago in La Salle ter jih vspod-bujal k vstopu. Jednako se je delalo tudi v Jolietu in okolici. Vsi za društvo oziroma Jednoto navdušeni Slovenci so zbirali in prigovarjali svoje sorojake k pristopu v Jednoto. Društvo sv. Frančiška Sal., kateremu je ravno tedaj predsedoval tudi g. Anton Nemanich, je sprejelo en dan 63 članov. Članstvo je naraščalo in res doseglo se je potrebno število 500 članov. Dne 21. dec. 1897 se je vložila prošnja za inkorporacijo Jednote na državnega Insurance Supt. v Springfield, 111. Prošnjo so podpisali sledeči gg.: Rev. F. S. Šusteršič, Anton Nemanich, Anton Golobitsh, John Pezdirc, Jakob Bluth, Anton Škoff, Martin Fir, Peter Rogina, John Grahek in John Zupančič. Dne 12. jan. 1898 je bila K. S. K. Jednota inkorporirana v državi Illinois in je prejela v ta namen Charter ali postavno dovoljenje za poslovanje. Ker je vsled inkorporacije Jednote moral glavni tajnik živeti v Jolietu, kjer je bil sedež organizacije, se je vsled tega g. Martin Gergsich iz Pueblo, Colo., kot tačasni tajnik službi meseca dec. 1897 zahvalil in na njegovo mesto je bil izvoljen g. Mihael Wardjan. Peto glavno zborovanje se je vršilo 5., 6., 7. in 8. julija 1898 v Pueblo, Colo. Zbranih je bilo 41 zborovalcev. Poleg gl. uradnikov in delegatov je počastil S svojo prisotnostjo to konvencijo tudi mil. g. škof in Slovenec Jakob Trobec, ki je bil tem povodom izvoljen častnim članom K. S. K J. Jednotino premoženje za časa pete konvencije je znašalo $3767.00 in društva so bila Jednoti ob istem času na dolgu $152.50. Pričetek zborovanja dne 5. jul. je bil jako buren, ker ni bilo zastopnosti med delegati in gl. uradniki. Pri tej konvenciji je bilo določeno, da se nadalje zboruje vsaki dve leti. Kot prihodnje mesto za zborovanje se je določilo Chicago, 111. V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik Josip Agnič; podpredsednik Fr. Trampush; I. tajnik Mihael Wardjan; II. tajnik J. R. Sterbenz; i;i:;£;tj"tk Anton Golobitsh; duh. vodja Rev. Ciril Zupan, O. S. B.; nadzorniki Ignac Tancig, Štefan Kukar (Joliet, 111.) in M. Kraker (AnacOnda, Mont.). Navzočih je bilo 33 delegatov. Leta 1898. je prestala K. S. K. J. zelo hudo preizkušnjo. Dne 1. junija je štela Jednota 2423 članov, a dne 1. dec. samo 1626. Dne 18. julija 1898. leta so se odcepili od K. S. K. J. dru-štveniki na Ely, Minn, in v nekaterih druzih krajih ter naznanili, da začno z "Jugoslovansko Jednoto". Eno društvo je samo odstopilo, osem društev pa je bilo izločenih vsled neplačanih asesmentov v znesku $731.50. Jednota je imela ravno leta 1898. jako veliko smrtnih slučajev, katere pa je srečno pretrpela z vsemi ostalimi udarci. Šesto glavno zborovanje se je vršilo julija meseca 1900 v Chicagi, 111. Pri tem zborovanju je bilo navzočih 9 glavnih uradnikov in 17 delegatov. Jednotino premoženje je znašalo $6145.22. Na predlog del. Antona Fir se je po hudi debati razdelila smrtninska podpora za člane v dva razreda, in sicer za $1000.00 in $500.00. Asesment se je razdelil v šest razredov, in sicer: Za $500.00 zavarovalnine: od 12. do 20. leta.........25c, od 20. do 25. leta.........30c, od 25. do 30. leta.........35c, od 30. do 35. leta.........40c, od 35. do 40. leta.........45c od 40. do 45. leta.........50c. Za $1000.00 zavarovalnine: od 18. do 20. leta.........50c, od 20. do 25. leta.........60c, od 25. do 30. leta.........70c, od 30. do 35. leta.........80c, od 35. do 40. leta.........90c, od 40. do 45. leta.........1.00. Smrtninska podpora za članice se določi na $300.00. Članice se smatrajo za samostojne kakor moški in plačujejo ases, na podlagi števila umrlih. Določi se, da se za pokritje upravnih stroškov razpiše na vse člane posebni asesment. V odbor so bili izvoljeni: Predsednikom Anton NemSnich; podpredsednik John R. Sterbenz; I. tajnik Mihael Wardjan; II. tajnik Anton Skala (So. Chicago, 111.); blagajnik Anton Golobitsh; duhovni vodja Rev. Ciril Zupan, O. S. B.; nadzorniki M. J. Kraker, Anton Štefanič (Soudan, Minn.), in Josip Čulik (Pueblo, Colo.); finančni odborniki John Kukar (Joliet, 111.), John Grahek (Joliet, 111.) in Anton Fir (West Pullman, 111.); pravni odborniki Mihael Skebe (Cleveland, O.), John Oberstar in Mat. Prijanovič (Virginia, Minn.); prizivni odborniki Martin Fir (Joliet, 111.), Štefan Kukar in John Grdina (Cleveland, O ). Sedmo glavno zborovanje se je vršilo meseca julija 1902 v Clevelandu, O. Tega zborovanja se je udeležilo 13 glavnih uradnikov in 31 delegatov. Pri tem zborovanju se določi, da se (Nadaljevanje na 6. strani.) i Oscar J. Stephen yg Sobe KH In »OS Barber B dg. JOLIET, ILLINOIS. JAV^I NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi po-i škodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I *U c*jh b vo£jsi jnbn io ratnr* nu. REVMATESW HROMOST1 BOLESTI r KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALQjl PROT1NU OTRPLOSTI HIŠIC SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH t ČLENKIH PLJUČNIH M HRSMH BOLEZNIH MRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENB PRSHLAJENJU BOLESTIH » LEDJIH BOLESTIH t KRIŽU HUDEM KA&JU STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršojejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Harass t\ Chi. Phone 376. U N. W. M7 120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 Anton Bolte 101 Indiana St JOLIET, ILL. SLOVENSKI SALUN Vabim svoje znance in vse rojake, da me posetijo v moji gostilni. Telefon Canal SXHt. Slorenkam In HrratUaa •• priporoča Slovenska Babica 1610 LOOMIS ST CHICAGO, ILL. PRVI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg V AMERIKI. Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi VSE DRUGE R0LEZNI. Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, Urad zraven tloventke cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telefon N. W. 1012, all Chicago telefon«-Urad 1354 J. Dom 2198 L. VVažno uprašanje?« mi opravi mjbolj« in najceneje Konzularne starokrajske sodnijske a vojaške zadevi uMssi 207 Hanover raukee'Wis., J. P. KI1XG& Ob^telrfon »V Legni »»trgovec. Clinton in Betplainet Sti. Joliet SODTH CHICAGO SLOVENSKI LIQUOR HOOSE John Fuglna, lattolk 9510 Ewing Av«. So. Chicago, 111. Prodajem najboljii domaČo in lmporilt*-do vino in igan]« a* debelo i drobno. a. nemanich, pred«. m. stefanich, tajnik. s. olha, blag Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. cp GLAVNICA $50,000.00. Uttan. in inkorp. leta 1910 Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiumiiuiiiuiiuimiiiuiiiiuiiiiiuimiiiin SLWNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To se naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 If. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOfEMO-AM. TISKOVNA DMA, Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik -Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Stovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899. Siovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOIKDAR. 29. marca Nedelja Eustazo. 30. " Pondeljek Kvirino. 31. " Torek Balbino. 1. aprila Sreda Hugo. 2. " Četrtek Franc in Pavla. 3. " Petek Rihard, škof 4. " Sobota Izidor, Rozainila. CERKVENI GOVOR ZA CVETNO NEDELJO. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Molimo Jezusa v presv. Rešnjem Telesu! Množica je upila, rekoč: Ho-zana Sinu Davidovemu! Mat. 21, 9. Prihodnji teden se imenuje veliki teden. Sv. Krizostom pravi, da ne zato, kakor bi dnevi tega tedna bolj dolgi bili, zakaj veliko drugih tednov je, ki imajo po več ur dolge dni. ampak zato se zove teden veliki, ker nam je v tem tednu največja dobrota došla. Dolga vojska je bila v tem tednu dokončana, smrt premagana, zakletje odvzeto, gro zovitost satana ovržena; v tem tednu so bila nebesa ljudem zopet odprta, angeli so se z nami združili, zapahi ločitve so se odrinili in mir je med nebom in zemljo storjen po vojvodu mira. Ravno danes vojvoda miru v Jeruzalem prijezdi in veselo ga ljudstvo sprejme rekoč: "Hozana" itd. Katere so pa tiste, toliko velike dobrote božje milosti, ki so se v velikem tednu godile? So posebno dve, prva pri poslednji večerji, druga pa na križu storjena — čudeža dva božje ljubezni. Prvega hočemo danes premišljevati, najsvetejši zakrament altarja: I. Kako Jezus v presvetem rešnjem Telesu iz gole ljubezni do nas živi. II. Kako on od nas v tem presvetem zakramentu moljen in ljubljen biti želi. Povzdignimo, duše moje, z veselo m.iožico tudi mi danes častiti glas: Hvaljen bodi, ki pride v imenu Gospoda: Jezus Kristus v presvetem zakramentu altarja! I I. Jezus živi v najsvetejšem zakramentu altarja iz ljubezni do na^ po svoji vsemogočnosti. Čudil se je starejši-na na gostiji v Kani Galileji, okusiti vodo v najboljše vino spremenjeno (Joan. 2, 1—11). Čudili so se Judje, slišati obljubo Jezusovo, da jim hoče dati svoje meso jesti, svojo kri piti (Joan. 6, 51—64). Kar je obljubil, je pri poslednji večerji Jezus dopolnil, spremenivši kruh v svoje telo, vino v svojo kri, ter je dejal: To storite v moj spomin (Mat. 26, 26). Glejte čudo ljubezni Jezusove! Kar je storil Jezus, so .storili na njegovo povelje apostoli in storijo njih nasledniki, škofi in mašniki, namestniki božji: spreminjajo, zavžijejo, vernim delijo in moliti postavijo pravo živo Telo Jezusa Kristusa, kakor Boga in človeka, s krvj t in z mesom, kakor je bilo od Marije rojeno, na križu umorjeno, in zdaj na desnici božji sedi. To in tako je govoril in storil Jezus, še neprenehoma po svojih namestnikih govori in dela in z nami ostane do konca sveta (Mat. 28, 20). Tako so apostoli ozna-novali, tako sv. mati katoliška cerkev uči. Oh čudo vsemogočnosti in ljubezni božje! V tebe verovati in pa tebe moliti hočemo. 2. Pokaj pa Jezus v najsvetejšem zakramentu altarja prebiva? Iz ljubezni do svoje neveste sv. katoliške cerkve, nam v spomin njegove nove zapovedi (Joan. 13, 24—35). Stariši zapu-ste svojim otrokom premoženje, oblačila itd. v spomin, Jezus pa svoje telo. Imenitniki tega sveta imajo spomenike iz kamnja na grobu, Jezusov je pa pre-sveti zakrament, ki nas njega spominja, dokler spet pride (I. Kor. 11, 26). Jezus živi v presv. zakramentu iz ljubezni do nas, kakor pastir med svojimi ovčicami (Joan. 14, 18), kakor pomočnik in tolažnik naš, ki nas kliče: "Pridite k meni, ki trpite" itd. (Mat. 11, 28). Iz altarja teče duhovni vir božje ' milosti v verna srca kristijanov. Oh, pridite, ki ste lačni in žejni in zajem-ljite! Noč in dan vas čaka in želi. 3. Pokaj pa Jezus v podobi kruha med nami prebiva? Iz gole ljubezni ! do nas. Kakor Bog se v svojem veli-častvu nam prikazati ne more; kdo bi nja veličastvo prestal? "Naši slabosti pride s tem naproti" (Tom. Kemp.). Tudi kakor Bog in človek se nam ne more zavžiti dati, ampak v podobi kruha se ž njim združimo. "Kdor zavži-va moje telo in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem" (Joan. 6, 27). Sam Jezus se z nami sklene, naj bi tudi mi ž njim sklenjeni bili; tako store oni, ki se goreče ljubijo" (Sv. Kri-zostom). "Na križu se je prikrilo njegovo božje bitje, v presvetem rešnjem Telesu je skrito tudi njegovo človeštvo; sama ljubezen Jezusova se nam razodeva" (Sv. Tom. Akvin.). Kdo premišljuje to prečudno skrivnost in se ne čudi in ne zavpije ves ljubezni božje vnet: bodi visoko hvaljeno in češčeno Jezusa rešnje Telo vselej in povsodi v najsvetejšem zakramentu! II. Jezus želi v presvetem zakramentu moljen in ljubljen biti. Kkakor goreče je srce Jezusovo do nas, tako mrzlo je rado naše srce do Jezusa. Po pravici toži Jezus v presvetem rešnjem Telesu: "Otroke sem izredil in na noge spravil; oni me pa zametujejo" (Iz. 1, 2). Jezusa dolžno moliti in njemu storjeno žaljenje nadomeščati, ibpo-stavlja sveta mati katoliška cerkev pre-sveto rešnje Telo k očitnemu počešče-nju. 1. Največja čast in hvala njemu gre. Angeli svoje obličje zakrivajo in neprenehoma prepevajo: Svet, svet, svet itd. (Skriv. raz. 4, 8—10). Vsi nebeški prebivalci Jagnje božje molijo; ravno to Jagnje med nami v podobi kruha živi; njega moliti je naša dolžnost. "Pridite, hočemo pred Gospodom se radovati. "Pridite, molimo, padimo na kolena in jokajmo pred Gospodom, ki nas je ustvaril" (Ps. 94, 1 —6). Kako nehvaležni so, ki se pred najsvetejšim ne pripognejo. Tudi njim Sodnik poreče: "Jaz va.s ne poznam" (Mat. 7, 23). 2. Jezusa smo dolžni moliti in častiti s pogostim in vrednim svetim obhajilom. To storite v moj spomin. Kadar se prijatelja poredko obiščeta, njuna ljubezen onemaga; hitro se bota pozabila. Taka se tudi nam godi. Kakor pa s pogosto in vredno prejemo presv. rešnjega Telesa Jezusa najlepše častimo, tako je nevredno obhajilo njemu naj veča nečast, tako rekoč novo križanje (Hebr. 6, 6). Tega Bog ob-vari! (1. Kor. 11, 21). 3. Dolžni smo Jezusa pogosto obiskati v presvetem zakramentu altarja, se mu zahvaliti za njegovo ljubezen, za odpuščanje prositi, kajti je od ne-vernikov, krivovercev in malopridnih kristijanov toliko med nami žaljen, nadomeščati dolžno molitev po vseh krajih, kjer ves. zapuščen od ljudij v presvetem zakramentu živi. V tem svetem velikem tednu Jezusa prav pogosto in pa spodobno v božjem, grobu obiščimo; saj je zaslužil vso našo čast. Pa tudi druge čase radi k Jezusu hitimo, kakor pridni služabniki pred svojega kralja, bolniki k svojemu zdravniku, ubožci k bogatemu dobrotniku, potrebni k obilni božji mizi. Vsako vredno obiskanje bo nam lepo plačano. 4. Radi Jezusa k bolnikom sprem-ljajmo. Na otoku Salzeta v jutrnji Indiji so kristijaiii svoje dni pritekli, kakor hitro so zaslišali na obhajilo pozvoniti, ter so bolnikovo izbo z zelenjem in rožami ozaljšali, so pot po-metli in z gorečimi svečami Jezusu naproti šli. Po nekaterih krajih spremljaje presveto rešnje Telo sveto pojo ali na glas sv. rožni venec molijo. (Kdor z gorečo svečo presveto resno Telo spremlja, zadobi 7 let in 280 dni odpustkov, brez sveče pa 5 let in 200 dni. Inonenc XII.) Konec. Veselo je ljudstvo na današnjo nedeljo Jezusa visoko počastilo, rekoč: Hozana! Strašno je pa na veliki petek vpilo: Križaj ga! Taka se tudi med nami rada godi. V cerkvi Jezusa molimo, doma pa s kletvijo in z drugimi hudobijami križamo. Preljubi bratje in sestre, nikar tako! Kristijana celo življenje ima biti Jezusa vredno inoljenjc. Amen. PROSTOZIDARSTVO JE POVSOD ENAKO. Francoska vrhovna loža je najbolj brezbožna in to tudi javno prizna. L. 1878 dec. 10. je ta loža ukrenila izbrisati in izpustiti v obredniku vse, kar spominja Velikega stavitelja (Boga), biblije i. t. d. Toda temu so ugovar- jale skoro vse angleške, ameriške in nemške lože in prišlo je do spora med njimi in francoskim orientom (vrhovno ložo); mnoge vrhovne lože v Združenih državah so ostro obsojale vrhovno ložo v Švici radi njenega prijateljstva z brezbožnim velikim orientom v Franciji. (Intern. Bull. Berne, 1908.) Kos je pa pisal v svoji nevednosti, da vlada največe sporazum-Ijenje med vsemi ložami! Vendar pa ne smemo misliti, da goje vrhovne lože v angleško govorečih deželah boljši namen; vse vrhovne lože imajo taisti namen in cilj; a tega namena in cilja se vrhovne lože po nekaterih državah ne upajo očitno razo-deti, da bi jih ljudstvo ne obsojalo; zato pa nekatere vrhovne lože delujejo jako previdno, tiho, zvito — a cilj jim je taisti: zatreti ne le katoličanstvo temveč tudi krščanstvo, kar priznajo prostozidarski veljaki sami. Vsi prostozidarji niso drugega kakor ena velika loža; radi priležnosti ali prikladnosti so pa male lože (društva) in vsaka prostozidarska loža na svetu ima dolžnost vzprijeti vsakega prostozidarja kot brata in mu pomagati v potrebi. Če tudi ni vkupne vrhovne lože za ves svet, vendar se neprestani razpori med ložami različnih držav poravnajo z dopisovanjem in osebnimi sestanki vrhovnih tajnikov in z mednarodnimi kongresi. (Freemason's Chronicle, London.) Ta zvezna edinost pa dovolj izpričuje pravo vzajemnost in solidarnost med prostozidarji in ložami po svetu. To solidarnost očitno priznavajo prostozidarski veljaki. V "Official Bulletin" (1885, VII. 29) piše Pike: "Ko je londonski journal, ki zastopa prostozidarsko vrhovno ložo v Angliji, trdil, da je angleško prostozidarstvo nedolžno in prosto vseh obdolžkov navedenih proti prostozidarstvu v pa-j peževi encikliki 1. 1884, ko je ta list izjavil, da se angleško prostozidarstvo ne vtika ne v politiko, ne v vero, in da se nikakor ne strinja z ohlapnimi nazori in pretiranimi izjavami nekaterih evropskih prostozidarjev, zavrnili so ga pravično in odločno rimski listi z odgovorom: "Zastonj je vaš protest; vi ste prostozidarji in za prostozidarje pripoznate one v Franciji in drugje. Vi jim greste na roko, dajete jim pogum in podporo in odgovorni ste vsi vkup in ne morete se ubraniti odgovornosti." Iz tega sledi, da so nevarne vse prostozidarske lože, da so vsi prostozidarski voditelji enega srca, enih misli in enega duha, če tudi se s svojimi mislimi in nakanami ne upajo na dan po vseh deželah. Povsod so prostozidarji sovražniki katoliške cerkve. V romanskih deželah so bili prostozidarji skoro 200 let odločni in delavni sovražniki katoliške cerkve; to pripo-znajo prostozidarski veljaki sami; 50 let so pa krotičili katoliško cerkev v južni in srednji Ameriki. V Združenih državah bi delali taisto, toda politične razmere jim tega ne dopuščajo, ker se obe stranki: republikanska in demokratska bojita izgubiti glasove katoliških državljanov. En vzgled. Več pisem, katere je ameriški vrhovni poveljnik (Grand Commander) Albert Pike prejel od italjanskega vrhovnega poveljnika, An-drijana Lemmi, je tiskanih v "Official Bulletin of the Supreme Council of the 33 Degree", Vol. IX. 1889, p. 65. V pismu novembra 21, 1888, katero je poslal Lemmi na ameriškega poveljnika Pike, navdušuje Lemmi za boj proti papeštvu; prosi ga, naj on s svojim vplivom vname vse lože v Ameriki za ta boj; na njegovo (Lemmijevo) prošnjo bodo tudi vse evropske lože liuj-skale na boj proti papežu; svet bo videl, da so lože solidarne po celem svetu, kadar se gre za boj proti klerika'i-zmu (katoliški cerkvi). Prosi ga, naj mu hitro sporoči in sprejme trikratni bratski objem. Temu pismu je podpisan: Andrianno Lemmi: 33d Degree, Deleg. Sov. Grand Commander. Pike mu je odgovoril, da bi mu bil odpisal takoj, če bi se bil upal kaj doseči. A tukajšnjega prostozidarstva ne more napotiti niti do najmanjšega upora proti papeštvu, ker noče nobena stranka izgubiti glasov katoličanov; tudi, pravi, ni upanja, da postane drugače, ker katolicizem je postal politična sila v Ameriki... Podpisan je: Albert Pike, 33rd Degree, Grand Commander. Zakaj torej ameriško prostozidarstvo ne preganja očitno katoliške cerkve? Politične razmere ne dopuščajo tega; nakano in krepkovoljnost preganjati katoliško cerkev, imajo pa prostozidarji po celem svetu, ker to je v bistvu prostozidarstva. Kos pa vpraša, zakaj je katoliška cerkev nasprotna prostozidarstvu? Kos, knjige v roke, uči se in potem še le piši o prostozidarstvu! Ali morejo biti prostozidarji pošteni državljani? Prostozidarstvo dostikrat izpridi svoje člane za neznačajue, nepoštene, zagovornike hudodelstva in izdajavce svoje domovine. Dokaz za to sledi iz prisege, s katero se obveže vitez Kadosh: "Obvežem se, da ne bom nikdar škodoval vitezu Kadosh, ne z besedo, ne z dejanjem; zavežem se, da mu bom, naletivši nanj kot sovražnika na bojišču, rešil življenje, če mi naredi znamenje stiske (Sign od Distress) in da ga izpustim iz ječe in zapora na suhem in na mokrem, če tudi postavim v nevarnost svoje lastno življenje ali svojo lastno svobodo. Obvežem se braniti pravico in resnico z močjo in silo, če treba in mi ukažejo moji redni predstojniki. Obvežem se brez obotavljanja poslušen biti prav vsakemu ukazu mojih rednih predstojnikov. (Pike's Inner Sanctuary, 488, 520.) Kako bi Kunda & Co. vpil, če bi katoliška društva imela take prisege! Za prostozidarje pa Kunda nima drugega nego hvalo. Je pač značilno! Vsakdo pa lahko izprevidi, da se ne more obvezati s tako prisego noben poštenjak. Kaj sledi iz navedene prisege? Izdajstvo je, če častnik ali prostak na bojišču prizanese sovražniku zato, ker je prostozidar; kriva prisega je, če zaprisežena priča pri sodnijski obravnavi zamolči obtežilna dejstva, ki bi obsodila prostozidarskega zločinca; izdajstvo je, če sodnik ali porotnik o-svobodi zločinca-prostozidarja, kateremu se je dokazalo hudodelstvo; izdajstvo je, če šerif pomaga jetniku-pro-stozidarju iz ječe; in vendar vitez Kadosh zapriseže storiti vse to, če mu drug vitez Kadosh da znamenje stiske. In kdo more zagovarjati zadnjo prisego: "Obvežem se brez pomisleka poslušen biti prav vsakemu ukazu svojih predstojnikov?" S tem se vitez Kadosh zapriseže za vsako dejanje, celo moriti in z bombami razdevati; zadnja leta so se dogajali mnogi zločini, nad katerimi se je vzgražal ves izobražen svet in dokazalo se je, da so zločinci bili člani skrivnih društev. Seveda ni možno zaslediti vseh hudodelstev, ker so zavita v prostozidarske tajnosti; vemo pa, da je prostozidarstvo velika zarota proti tiari in prestolu. (Morals and Dogma, p. 824.) A tudi zasebniki niso varni pred prostozidarskimi zarotami in maščevanjem. V ta namen prostozidarjem ni treba rabiti bodala, revolverja ali di-namita, če tudi jim laka nasilna sredstva niso neljuba; bolj sigurno in nič. manj izdatno je napotiti sodnika ali porotnike, da obsodijo nedolžnega državljana, ali pa najeti novine, da očrnijo dobro ime poštenjaka in ga izpodrinejo iz javne službe. Na stotine je potov maščevati se in škodovati neljubi osebi! Prostozidarstvo ima grozne kazni tudi v Združenih državah. Prostozidarji so umorili W. Morgana, in ta umor je provzročil, da se je v državi New York ustanovila proti-prostozidarska stranka. Predsednik John Quincy Adams je po tem umoru tako nagovoril ljudstvo v državi Massachusetts: "Ugrabiti, odpeljati in umoriti W. Morgana, ki je samo izrekel namero izdati tajnosti prostozidarstva, je bil prvi čin, ki je opozoril ljudstvo na bistvo in značaj te (prostozi- (Nadaljevanie na 7. strani.) Statement of the Ownership, Management, Circulation, etc. of AMERIKANSKI SLOVENEC, published semi-weekly at Joliet, Illinois, required by the Act of August 24, 1912. Names of Officers: President—Anton Nemanich, Jolist, Illinois. Secretary—Wm. Grayhack, Joliet, Illinois. Treasurer—John Grayhack, Joliet, Illinois. Editor—Rev. John Kranjec, Joliet, Illinois. Business manager—Jos. Klepec, Joliet, Illinois. Publishers—Siovenic-American Printing Company, Joliet, Illinois. Owners holding 1 per cent or more of total amount of stock: Michael Kochevar, Joliet. Illinois Mrs. M. Buh, Peblo, Colorado Mrs. J. Zelko, Joliet, Illinois R. T. Kelly, Joliet, Illinois Math Grayhek, Joliet, Illinois Anton Pasdertz, Joliet, Illinois Anton Nemanich, Joliet, Illinois John Grayhack, Joliet, Illinois Wm. Grayhack, Joliet, Illinois Joseph Dunda, Joliet, Illinois Rev. J. Kranjec, Joliet, Illinois George Lopartz, Joliet, Illinois Jos. Legan, Joliet, Illinois Known bondholders, mortgagees, and other security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other 'securities: None. SLOVENIC-AM ERIC AN PRINTING CO. | WM. GRAYHACK, Secretary. Sworn to and subscribed before me this 31st day of March 1914. (Seal) JOS. KLEPEC, Notary Public. My commission expires November 5th, 1914. | Joliet Citizens Brewing Co- : North Collins St., Joliet, 111. i i < ► I ! i i ( I i ' I I Fiite Ells: Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajam zea* Ijišča, hiše in lote; zavar«* jem poslopja in pohištva pr»-ti ognju. Union Coal S: Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furnitur IMLoving- Chicago tel. 4313. Torthwestern tel. 413. Zadovoljstvo-- S~f Pomenljiva stvar naše prodajalne. Ko vzamemo vaš denar za obleko, hočemo, da boste popolnoma zakovoljni, in če bi vi slučajno dvomili, je bolje, da ne kupite pri nas. Naša prodajalna je največja, in naša zaloga moških oblek je naj popolnejša; to pa samo za to, ker največ ljudi pride v našo prodajalno po obleke, ker so uver-jeni, da bodo zadovoljni. Mi imamo obleke za vse moške, stare in mlade, velike in male, ter smo sposobni zadovoljiti vsa* kogar, ker pri nas imamo tisoče oblek vseh vrst, barv in cen, ki so od znane tvrdke The House of Kuppenheimer koje so vse jamčene, ter povrnemo denar, če niso v popolno zadovoljnost. $18 za najboljše obleke. $12.50, $16.50, $18 in $20. Copyright 1914 The HomrcfK« 406-8-10 N. Chicago St. Mat. Simonich, vodja* Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I. podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chiesgo St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewoed, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, III Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago. 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovsek. 720 Market St.. Waukegan, 111. Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. PRISTOPILI ČLANT. K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 20155 Rev. Ant. Berk, roj 1879, zav. za $1000, razred 5,'spr. 12. marca 1914. Dr. št. 118 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 20170 Karol Kambich, roj 1896, zav. za $1000, razred 1; 20171 John Kolenc, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 20172 Jakob Konte, roj 1875, zav. za $1000, 4. razred, spr. 15. marca 1914. Dr. št. 110 članov. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 20173 Peter Bočina, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 20174 Anton Borovac, roj 1877, zav. za $1000, 3. razred; 20175 Emil Springer, roj 1872, zav. za $1000, 6. razred, spr. 16. marca 1914. Dr. št. 157 članov. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 20176 Josip Sedmak, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred; spr. 18. marca 1914. Dr. št. 59 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 20177 Anton Spehar, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. jan. 1914. Dr. št. 209 članov. ^ društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 20178 Imbro Kasunič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 16. marca 1914. Dr. št. 101 člana. K društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 20179 Josip Katzman, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 20180 John Prelec, roj 1880, zav. za $500, 4. razred; 20181 Anton Drenik, roj 1875, zav. za $500, 5. razred; 20182 Matevž Sker-binc, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, 26. marca 1914. Dr. št. 49 članov. ^ društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 20183 Martin Zupančič, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 20184 Anton Škufca, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred, spr. 16. marca 1914. Dr. št. 53 članov. K društvu sv. Mihaela 152, Deering, 111., 20185.Ivan Bunčič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 26. marca 1914. Dr. št. 15 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI, društvu sv. Petra 30, Calumet, fclich., 7380 Peter Bahor, 22. marca 1914, 6732 Nikojaj Dehlič, 28. marca $14. Dr. št. 212 članov. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. ^ društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 2552 Ana Winsky, 23. marca 1914. Dr. št. 33 članic. SUSPENDOVANI ČLANI. °d društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 17602 John Pezdirc, 19666 Franc Kos, . 23. marca 1914. Dr. št. 212 članov. 0(1 društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 15731 Anton Agreš, 23. marca 1914. Dr. št. 113 članov. °d društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 6326 Jožef Šuštaršič, 30. marca 1914. Dr. št. 17 članov. d društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 18807 Anton Medak, 31. - 'narca 1914. Dr. št. 43 članov. Ud društva Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 15830 Ive Žunič, 6013 Mihael „ Tutič, 16822 Tomaž Faroni, 16824 Jernej Špik, 24. marca 1914. Dr. št. 148 čl Ud društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 13396 Frank Klun, 23. marca 1914. .Jp- Dr. št. 94 članov. društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y„ 19576 John Žakelj, 20. „ '»area 1914. Dr. št. 49 članov. 4 društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7313 Frank Matjan, 24. marca 1914. Dr, št. 65 članov. 11 društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 15875 Blaž Užman, 22. marca „ 19U. Dr. št. 51 članov. 4 društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 18474 Franc Vičič, 16589 Jakob San, 24. marca 1914. Dr. št. 70 članov. Od Od ) 0d društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 12510 Pavel Frančiško, '8692 Jernej Končar, 22. marca 1914. Dr. št. 188 članov, društva Antona Pad. 87, Joliet, 111., 19286 John Deitchman, 18538 Luka Kuglich, 10753 Franc Fanče, 19078 Gregor Cauko, 25. marca 1914. Dr. št. 94 članov. društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 19317 John Lavrič, 18624 Ignac Kostelec, 0 19?80 Martin Oks, 18625 Anton Zeleznikar, 30. marca 1914. Dr. št. 299 čl. 4 društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 4523 Gabriel Smole, 27. marca 1914. q Dr. št. 156 članov. 4 društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3075 Mihael Vukanič, 30. sept. 0 l9U. Dr. št. 216 članov, društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 16964 John Grandavec, 2592 Anton Boic, 29. marca 1914. Dr. št. 62 članov. 0 ODSTOPILI ČLANI. društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16998 Jernej Pečnik, 15. marca 0 19>4. " Dr. št. 96 članov. društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 15017 Matija Kafrle, 9211 An-0d Mojstrovič, 26. marca 1914. Dr. št. 147 članov. društva Vit. sv. Martina 75, I.a Salle, 111., 15812 John Razoršek, 24. marca 0dl9l4. Dr. št. 72 članov. drUBtva sv. Roka 113, Denver, Colo., 19862 John Kumer, 24. marca 1914. Dr. št. 55 članov. društva sv. Družine 136, Willard, Wis., 17524 Franc Čampa, 29. mar. 1914. Dr. št. 28 članov. 04 IZLOČENI ČLANI. j ''uštva svv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 11763 Jožef Kotovac, 2981 Ivan 13411 Anton Rutar, 7375 Miha Eržar, 14053 Jos. Sumrada, 6496 Jo-'P Perušič, 6280 Ivan Zupančič, 17980 Peter Uran, 15237 Marijan Divič, O^V34 Luka Čampa, 27. marca 1914. Dr. št. 146 članov. i?''uštva Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 15584 Nikolaj Balkovec, 13708 ■*atija Satovšek, 24. marca 1914. Dr. št. 152 članov. ^ dr, »al ZVIŠAL ZAVAROVALNINO. uštvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 18377 Anton Slapko, zvišal zavaro-'nil>o 2. marca 1914. Razred 4. K dt . PRISTOPILE ČLANICE. ? "stvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 6038 Frančiška Dremelj, roj 1889, zav. K (,j! ?1000, 2. razred, spr. 14. marca 1914. Dr. št. 153 članic. Ustvu sv. Jožefa 53, Waukegan, III., 6039 Frančiška Camernik, roj 1884, K drV: 2a $1000, 3. razred, ispr. 18. marca 1914. Dr. št. 71 članic. Ustvu Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6040 Ana Simonič, roj 1879, K 4 v. $1000, 4. razred, spr. 18. marca 1914. Dr. št. 23 članov. unvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, III., 6041 Marija Meznarich, roj 1878, (j V' $1000, 5. razred; 6042 Frančiška Hrovatich, roj 1873, zav. za $1000, *dru-aZred' sPr- l5- niarca 1914- Dr št' 19 članic, j s'vu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 6043 Rose Novak, roj 1895, fJ- *a $1000, 1. razred; 6044 Marija Zefran, roj 1893, zav. za $1000, 2. raz-' sPr. 8. marca 1914. Dr. št. 56 članov. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 6045 Ivana Istenič, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 6046 Marija Margetič, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred; 6047 Ana Kure, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 15. marca 1914. Dr. št. 143 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 6049 Ana Tomašič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 8. marca 1914. Dr. št. 21 članic. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 6050 Marija Kastelic, roj 1890, zav. za $500, 2. razred, spr. 8. marca 1914. Dr. št. 17 članic. K društvu Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 6051 Pavlina Gnidica, roj 1898, zav. za $1000, 1. razred; 6052 Tilka Corak, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 6053 Marija Kraševec, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 23. febr, 1914. Dr. št. 58 članic. K društvu sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 6054 Antonija Jere, roj 1888, zav. za $500, 3. razred, spr. 16. marca 1914. Dr. št. 7 članic. K društvu sv. Ane 139, La Salle, 111., 6055 Marija Pražen, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 5056 Marija Livek, roj 1880, zav. za $500, 4. razred, spr. 18. marca 1914. Dr. št. 21 članic. K društvu sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 6057 Katarina Volk, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred, spr. 15. marca 1914. Dr. št. 36 članic. K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 6058 Alojzija Duša, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 16. marca 1914. Dr. št. 32 članic. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 6059 Franca Trante, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 6060 Marija Brišnik, roj 1880, zav. za $500, 4. razred, spr. 24. marca 1914. Dr. št. 19 članic. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 6061 Ana Mežnaršič, rož 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 25. marca 1914. Dr. št. 25 članic. K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 6062 Katarina Mihevc, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 6063 Franca Masle, roj 1891, zav. za $500, 2. razred, spr. 16. marca 1914. Dr. št. 62 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 1933 Karolina Zupančič, dne 22. marca 1914. I. dr. št. 28 članic. II. dr. št. 14 članic. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., K društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 2701 Marija Jugovic, dne 22. marca 1914. I. dr. št. 51 članic. II. dr. št. 15 članic. Od društva sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 5900 Frančiška Siranovič, 15. marca 1914. I. dr. št. 49 članic. II. dr. št. 28 članic. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2180 Ana Strubel, 14. marca 1914. I. dr. št. 51 čl. II. dr. št. 152 čl. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y„ k društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 4149 Frančiška Mrzlikar, 22. marca 1914. I. dr. št. 60 članic. II. dr. št. 76 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 3373 Alojzija Gerbek, spr. 2. feb. 1914. Dr. št. 17 članic. K društvu Marije Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 5307 Helena, Malnic, spr. 25. jan. 1914. Dr. št. 122 članic. K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 3551 Uršula Drnulc, spr. 20. marca 1914. Dr. št. 20 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 3526 Marijana Turk, 15. marca 1914. Dr. št. 6 članic. Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 4166 Ana Starešinič, 14. marca 1914. Dr. št. 18 članic. Od društva Ime Marije 133, Ironwood, Mich., 5554 Marija Murkovič, 1867 Bara Stefančič, 8. marca 1914. Dr. št. 21 članic. Od društva sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 4913 Marija Grabnar, 15. marca 1914. Dr. št. 38 članic. Od društva sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., 5895 Frances Stanfil, 24. marca 1914. Dr. št. 3 članice. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 330 Antonija Cerar, 23. marca 1914. Dr. št. 27 članic. Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 2136 Roza Šuštaršič, 30. marca 1914. Dr. št. 9 članic. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3947 Katarina, 23. marca 1914. Dr. št. 28 članic. Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 5667 Jožefa Čauko, 25. marca 1914. Dr. št. 24 članic. Od društva sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4468 Barbara Stukel, 24. marca 1914. Dr. št. 106 članic. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2854 Jožefa Smole, 27. marca 1914. Dr. št. 68 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, Jera Kafrle, 26. marca 1914. Dr. št. 49 članic. ZNIŽALI ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500. Pri društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 1971 Ana Retel, znižala zav. 24. marca 1914. Razred 4. Pri društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4895 Marija Simonich, znižala 23. marca 1914. Razred 1. ZVIŠALI ZAVAROVALNINO. Pri društvu svv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 19758 Ivan Jere, zvišal zavarovalnino 8. marca 1914. Razred 3. Pri društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburgh, Pa., 4127 Marija Hudak, zvišala zav. 15. marca 1914. Razred 3. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 252 Peter Klobučar, star 62 let, član društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., umrl 10. marca 1914. Vzrok smrti: Mrtvoudnost. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. aprila 1894. Razred 6. 3933 Andrej Novosat, star 54 let, član društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., umrl 18. marca 1914. Vzrok smrti: Rak na jetrih. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. aprila 1902. Razred 6. . 7-308 Josip Rutar, star 31 let, član društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, umrl 18. febr. 1914. Vzrok smrti: Po nesreči se ustrelil. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 10. okt. 1904. Razred 2. 4362 Anton Alič, star 30 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 1. marca 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 18. avg. 1902. Razred 1. 6235 Josip Mausar, star 29 let, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrl 26. febr. 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. nov. 1903. Razred 1. 9048 Josip Kustelj, star 36 let, član društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., umrl 4. marca 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. nov. 1905. Razred 3. 19786 John Frankovič, star 40 let, član društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., umrl 9. marca 1914. Vzrok smrti: Vnetje krvi. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 7. okt. 1913. Razred 6. 13016 Jožef Krašovec, star 30 let, član društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., umrl 23. febr. 1914. Vzrok smrti: Vnetje črev. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 30. okt. 1907. Razred 2. 19848 Štefan Lukunič, star 39 let, član društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., umrl 27. jan. 1914. Vzrok smrti: Vnetje možgan. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. okt. 1913. Razred 5. 9958 John Kaplja, star 40 let, član društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., umrl 14. febr. 1914. Vzrok smrti: Mrtvoudnost možgan. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 19. julija 1906. Razred 4. 10028 Alojzij Piškur, star 43 let, član društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., umrl 15. marca 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 26. jul. 1906. Razred 5. 16362 Anton Govže, star 22 let, član društva sv. Roka 113, Denver, Colo., umrl 25. febr. 1914. Vzrok smrti: Padel ki TR0ST &KRET2 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, IIL Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. THE Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. liti I. Gooipi a® soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. -o- ZAVARUJE PROTI POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVCE ROJAKI DOBRODOŠLI1 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. Hitro in ugodno uredi poškodbe. Slama, Seno. Pripeljem tono finega sena $15, ali $14.50 na treki. Žakelj fine moke $1.25 v prodajalni ali $1.30, če jo pripeljem, ah $5 za barel in vožnjo. Zmes za kokoši po $1.85 sto funti. Imam zalogo vse vrste sena in kla-je za konje, krave, kokoši in drugo živino. Prodajem tudi žagovino. W. H. BERST 201 E. Washington Street in 116 S. Joliet St., JOLIET, ILL. N. W. tel. 1. — Chicago tel. 2520. Emil Bachman 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime cfr ste se je premenilo. Frank Bambich urar in zlatar, 5270 Buttler St. PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Streets across the track, one block south of Ohio St., Joliet. 111. Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLII Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Najstarija slavensko-krščanska tyrd1 ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, R® GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA i. t d. Prodajemo zlatne znakove za s*1 slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cif nik, tiskan u svih slavjanskih jezic« koji šaljemo na zah'tjev svakome b>' dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dop* sov od Vam poznatih slovanskih dr* štev. N. W. Phone 420. MARTIN ZAGAS Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, IIL Vljudno rabi vse rojake, Slovence * Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI! FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja tot*1 oijenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke Zahvalil sem se Redingu in nasprotniku dobrohotno ponudil roko v spravo^ Sla sva za Redingom v vojašnico, in sem zvedel, da se imava za ukinjenje nesrečnega dvoboja zahvaliti ravno Brunnerju. Brž ko je bil uganil, da se hočem z nekom biti, je bil šel k Redingu, da mu to prijavi. Žal, da ga zvečer ni več našel in ga je šele tisti dan zjutraj poklical s postelje, ko mu je tudi že vedel povedati, s kom in na katero stran sem se odpeljal. Najprej sva bila zaprta v sobi. Čez nekaj dni sva stala pred vojnim sodiščem. Veliki sodnik me je gledal z očmi, ki so mi pravile bolj razločno od besede, da sem do kraja zapravil njegovo naklonjenost. "Takemu rvaču ne bo nikdar zaupal sreče svoje hčerke," sem dejal sam sebi. Govoril je nama slano in zasluženo grajo. I.e izjava obeh sekundantov, da sem nasprotniku nalašč prizanašal, me je obvarovala hujše kazni; dobil sem dva meseca vojaškega zapora. Moj nasprotnik je dobil dvakrat toliko, in povrhu mu je bilo zopet odloženo povišanje v častnika. Zavoljo tega se je dal kasneje prestaviti k drugemu polku. III. KNJIGA. Bastija in grad Valdouleur. XII. V vojaški ječi. še tisti dan so me odpeljali v vojaški zapor v Opatijo, mračno poslopje, čegar štiri vogle so zajemali okrogli pomolni stolpi. Prav nič dobre volje se nisem oziral na stolpe in na zamrežena okna, ko gl. uradnikov in 56 delegatov. Čisti denarni preostanek je znašal $42,416.83 in inventar premične Jedno-tine lastnine $550.00. Na tem zborovanju je bil sprejet predlog, da se preskrbi Jednotina za-Mava s podobo zaščitnika sv. Jožefa ter sv. Cirila in Metoda. — V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik gosp. John R. Sterbenz; I. podpredsednik Anton Nemanich; JI. podpredsednik Frank Boje; I. tajnik Josip Dunda; II. tajnik Josip Jarc; blagajnik John Grahek: duhovni vodja Rev. John Kranjec; pooblaščenec Frank Medosh (So. Chicago. III.); vrhovni zdravnik dr. Martin Ivec; nadzorniki Paul Schnellcr, Anton Golobitsh in George Stonich (Joliet, III.); pravni in prizivni odborniki Josip Sitar, Marko O-stronich (Allegheny, Pa.) in Josip Zalar ml. (Forest City, Pa.). Deseto gl. zborovanje se je pričelo 5. okt. 1908 v Pittsburgh Pa. Zborovanja se udeležilo 15 glavnih uradnikov in 66 delegatov. Skupni denarni preostanek 2. okt. 1908 je znašal $104,683.30. Pri tej konvenciji se je zvišal mesečni ases. za člane in članice, in sicer zav. za $1000 po 10 in zav. za $500 po 5c na vsaki razred. Jldnako se je tudi določilo, da se sprejema v Jcdnoto nove ude od 16. do 45. leta. Po sklepu tega zborovanja se vrši konvencija na tri leta. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik g. Anton Nemanich; I. podpredsednik Mark Ostronich; II. podpredsednik Frank Boje; glavni tajnik Josip Zalar; drugi tajnik Josip Rems; blagajnik John Grahek; duhovni vodja Rev. John Kranjec; pooblaščenec Josip Dunda; vrh. zdravnik Dr. M. J. Ivec; nadzorniki: George Stonicb, Jo- je umrla vsled vnetja krvi. Prva moška smrtna podpora v znesku $500.(X) je bila izplačana 11. cbr. 1895 za pok. članom Antonom Bivani, od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., ki je bil ubit v premogokopu. Očrtal sem nekoliko zgodovine, v kolikor so mi dopuščale okoliščine in upam, da bode s tem članom, in članicam ustreženo. Pripomniti pa moram, da ustanovitelji, soustanovitelji in vsi oni, ki so pomagali postaviti podlago naši dični Jednoti pred dvajsetimi leti ter se borili za napredek in obstoj našega milega slovenskega naroda in še dandanes bivajo med nami, zaslužijo javno in večno zahvalo; oni pa, ki jih je Vsemogočni poklical k sebi, nepozaben spomin. K sklepu polagam na srca vsem članom in članicam, da bi vzeli za vzgled ravno sedaj, ko praznujemo dvajsetletnico Jednote, naše drage prednike untaiioviiike in soustanovnike ter delovali roko v roki za napredek in pro-cvit slavne K. S. K. Jednote Kraljuj in napreduj, mogočna mati Jednota, še mnogo mnogo let v podporo in tolažbo vdov in sirot ter v čast in ponos celemu slovenskemu svetu! Joliet, III., 2. aprila 1914. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. 50,000 premogarjev praznuje. Cleveland, O., 1 apr. — Kakih 50,-000 premogarjev v okolišu mehkega premoga v Ohiu je danes za nedoločen čas ustavilo delo, in skoro 38,000 tovarišev v Pennsylvaniji bo prejkone zastavkalo v petek, ker se ni posrečilo, na nedavni konferenci v Chicagi med rudniškimi posestniki in uradniki U. M. W. of A. doseči dogovor glede nove plačilne lestvice. ZAYAROYANJE! Vsaka pametna oseba zavaruje svojo obitelj zoper revščino v slučaju nenadne in prezgodne smrti s tem, da si zavaruje svoje življenje. Sicer je dolžnost in želja vsakogar, da podaljša svoj život in ohrani svoje telo zdravo. Kakor hitro kdo počuti IZGUBO OKUSA, RIGANJE, TEŽAVE V ŽELODCU, KOSMAT JEZIK, ZABASANOST, BOL V ČREVIH, HRBTOBOL, ŽGANJE SRCA, NENADNO SLABOST, -naj takoj začne rabiti- ELIXIR BITTER-WINE TRI NEnovo Horke vino ^^r«! by JOSEPH TRlNtR 7*2 S,A»M»nd Avt. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Ta želiščna priprava mu da hitro pomoč in popolno zdravje, ker očisti telo in ves sestav brez neprijetnosti, ter odstrani zaostalo in neprebavljeno hrano-Istotako začeli ranjeno drobje ter ga okrepča, da deluje brez pomoč«-Odstrani tudi zabasanost, ter tako prepreči posledice iste. Rabite to slavno zdravilo kakor hitro čutite katero omenjenih nepri'"C| da preprečite nebrojne nadloge, ker daje naravni okus, telesno moč in bi»trl duh. — Istotako prinese novo ljubezen do življenja, čist obraz in stal«1" zdravje, kjerkoli mogoče. V vseh lekarnah. Ne jemljite ponaredkov* JOSEPH TRINER, 1333-1339 SOUTH ASEAHD AVE. CHICAGO ILL OBA TELEFONA 67. -¥9--- Pravijo da bo spet štrajk 1. aprila, zato kupite premog za poletje zdaj ko dobite pri nas Najboljši Wilmington Premog $3.50 TONA American Coal Co. 1210 N. Chicago St. JOLIET, ILL. EDINA SLOVENSXA TYRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. »BIO PRVE VRSTE. CENE NIZKI. F. KERZE CO. 2711 S. Millard Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ HWMj>m«»Wg»M«WWWW«llW»W«MH«H«»r. L J U D S K A BANKA ložite svoj dear na obresti v ajvečjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vloge z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 *9****B*Bmmmmmmmw*BwmmmmmB*m*0mmmmBmmB»mmmi*B»m»*m»9*š*******ii —J '»»»»••Mi »omaca naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28 th St., LOKA IN, OHIO. rud.č. Salona....... b-Uw, 60c «r. b.lo vino, Catawba ruin.no vino, QA galona............OUC Pri naročilu na SO GALONOV SOD ZASTONJ. ■ € 1 00 Sal.na............^I""* ^naroČilo 25 galonor je priložiti gl.50 za sodček. ga od 25 (»Ionov naprej. Naročilu je prid.jati denar ali Mmajr Order. Vina *o popolnoma naravna, kar jamčim. : O: STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač >lov prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih Tfc£?*ko-»ngleikih knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UCl-H Vsebina knjig« je: Slov.-Angl. Slovnica, Vaakdanjl razgovori n fle4ka pisava, Spisovanj« pisem, Kako se postane državljan po- M Slov.-Angl. in Angl.-SIov. Slovarja, jo, ^ .°*obrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike dokazuje-to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naieljenec. y n* k»»jige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: - 'J- KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. priporočajte Amerik. Slovenca. Drobtinice. Kunda, "Menace'', protestantski minister, to so najožji prijatelji in obenem največji lumpi. Pridigar Cot-tam iz Dearborn, Mich, je namreč tudi socialist in dopisun v socialistovske liste in torej s Kundo v tesnem duševnem sorodstvu. To se razvidi najjasnejše iz tega, ker Kunda tako- neumorno noč in dan prepisuje iz lažnji-vega lističa Menace, kjer je Cottam-ove zavratne dopise najlažje doseči. In ti diše Kundi nad vse mere! V Dearbornu, Mich., je fanatičen metodistski pridigar Cottam pred nekaj časom imel predavanje, v katerem je strastno napadel katoličane in jih prav po socialistovsko oblatil. Kratko nato pa mu je pogorela hiša. Vsled tega je lažnjivi list Menace obdolžil katoličane mesta Dearborn, da so oni zažgali hišo zato, da se maščujejo nad dobrim možem. Ali ni se pa še posušil debeli tisk dotične izdaje, ki je poročala to podlo obrekovanje, ko je bil služabnik besede v imenu postave prijet in vtaknjen v ječo. Preiskava je pokazala to plemenito bitje še zaničlji-vejše. Izkazalo se je namreč, da je on sam bil tisti, ki je dotična poročila pisal na Menace in obdolžil katoličane požiganja. Pri preiskavi je bil navzoč tudi zastopnik tistega nečednega lista in je izrazil svoje obžalovanje nad tem, da je list priobčil nesramno sumničenje katoličanov. Kljub temu pa lažnjivi listič še do danes ni niti z besedico preklical svoje ničvredne obdolžitve katoliških Dearbornčanov in seveda tudi ničesar ne omenil, da Cottam sedi v žabjeku in je ričet. Tako delajo tudi G. S., Prolet. & Co. in se torej dobro učijo v sleparski šoli, ki jim jo daje potuhnjeni Menace. Kaka falotska zalega se zbira okrog Menace, za to je ta Cottam pomenljiv zgled. Ko je bil po p.ožaru radi dopisov v Menace pozvan na odgovor, je trdil, da Menace še čita ne, da noče s tisto cunjo nič imeti opraviti in da je ne trpi v svoji hiši. Zdaj pa se je pri preiskavi dokazalo, da je Cottam ne le pisal na Menace tista zlagana poročila iz Dearborna, ampak da se je celo pogajal z upravništvom tiste podle cunj«, da mu izda neko protikatoli-ško knjigo. Poštenega človeka se pri pogledu na toliko hinavščino in niz-kost te bande nehote polasti gnus! Ubogi delavec pa takele lumpe_ plačuje s trdo prisluženimi novci! * Kunda, ta dični izvirek vse smrdlji-vosti, hvali svojo telečjo kri — Svobodo in jo zagovarja proti "Proletar-cu" in Fr. Tomincu tako-le: "Kar se pa tiče 'fehtanja', zavzema Proletarec prvo mesto med slovenskim časopisjem v Ameriki; in kolikor je G. S. 'nafehtal', o tem je dal tudi jasen račun, koliko je dobil in kam je dal; kdor trdi nasprotno, je nesramen lažnjivec! V enem oziru se strinjam z g. dopisnikom in sicer, da se G. S. ne bo meril z Proletarcem. No, nol By George, no! Glas Svobode prekaša daleč Proletarca s svojim vsestransko podučljivim in zanimivim čtivom in velik greh bi bil, da bi se ga primerjalo s Proletarcem, ki je še sto let vzadej glede podučljivega čtiva." Ha, ha, res za prvi april: "Sv." s svojim vsestransko poučljivim in zanimivim čtivom!! Gnojnica, telečja kri iz "Menace" — to je njeno zanimivo čtivo! — "Gl. Sv." je dal jasen račun, koliko je nafehtal in kam je dal. Račun je res jasen in pa čisto lahek: vse je šlo v nenasitljivo, požrešno, lakotno in zevajočo Kundovo žrelo, bisago, grlo, jamo, luknjo. Denar za stroje — Kundova malha, vse Kundovo, delavec, ki si tako nor, pa le dajaj naprej! * "Proletarec" poroča v zadnji številki o nekem umrlem "sodrugu", najbrž o kakem generalu, ki si je s pomočjo delavcev pomagal kvišku, toda premoženja ni hotel deliti z "dragimi" sodrugi tako-le: "Cenjeni so-drugi! Z žalostjo konštatiram, da so res vsi socialisti enaki, pa naj bodo naši ali od 'Glas Svobode', torej svo-bodaški. Pred kratkem je umrl v našem klavniškem predmestju, kjer zapovedujejo mesarski kralji, ki ne dajo prav nič na to, kaj bo z njimi po smrti, prav mogočen sodrug naše sorte. Mesarski kralji so ga zelo ljubili, ker je vodil delavce, ki so jih izkoriščali na konopcu. Nekateri, ki so poznali tega mogočnega sodruga so trdili, da je bila njegova moč večja kakor mesarskih kraljev. Kar je rekel in izustil, so naši 'bravci' vzeli za čisto zlato. Ko je umrl, so šli za njegovim pogrebom trije naši višji generali, celo krdelo so-cijev z ogromnimi trebuhi, podobnim barigljam na Dolenjskem. Vse je mar-širalo, kar leze in trobi v naš rog in si jemlje pravico, da sme pri delavskih koritih se mastiti. Pogreba sc je udeležilo tudi veliko število 'bravcev', ki so bili le za štafažo. Tri dni po pogrebu je pa prišel maček. Mogočni general je zapustil $700,-000 gotovine, ki so bili naloženi na varnih bankah. Vse te tolarčke je pa volil svojim sorodnikom in sodrugom ni zapustil niti centa od teh tri četr-tink milijona. Cenjeni sodrug, zdaj si lahko pred-očiš, kako so bruhali iz sebe žveplo in ogenj drugi socialisti, ko so videli, da je s črnini na belem zapisano v poroki, da gre denar sorodnikom. Navedel sem resničen dogodek. Veš, da ni s svojim delom zaslužil tega denarja. Živeti bi moral sto let, vsaki dan zaslužiti 20 dolarjev in nič izdati za jed, pijačo, obleko, stanovanje in druge potrebščine, da bi približno pri- šel do svote, ki je je zapustil. Delal ni, kakor še noben pravi socialist ni delal do danes. Od kje je dobil torej denar? Vse mu je prinesel rokuspo-kus. Farbal je delavce celo življenje, backi so mu verjeli, toda pod roko sc ni branil sprejeti tisočakov od kapitalistov. Obogatel je vsled naše neumnosti in lahkovernosti. "Delavec, ti vse produciraš, zato si opravičen do vsega" tako ti je pridigal, med tem si je pa lepo sam polnil žepe, in postal bogat, ti sodrug, ki si mu verjel, si še pa danes siromak." Sapramiš, hud poper! Kakor fotografija generala Bebla! Pa saj takih sodrugov mrgoli povsod. Ce je ta izbruh svete jeze zopet zakrivil Škof, ali ga bodo! Nekoliko odgovora g. Brencetu. Joliet, 111., 30. marca. — Nekoliko odgovora g. Fr. Brence-tu na njegov dopis v "A. Slovencu" glede Jednoti-nega glasila. Vi pišete, da naj bi imela Jednota svoje lastno glasilo, katero bi moral vsak član naročiti in plačati in sicer dolar na leto. To bi bilo pa po mojih mislih krivično in neusmiljeno zahtevati od vsveh članov. Vzemimo samo slučaj v moji družini. Pri R. S. K. J. smo: jaz, moja žena, oženjen sin z ženo, omožena hčerka z možem, dva še samska sina in ena samska hči. Torej bi morali kar devet izvodov glasila plačevati, devet številk bi prišlo v eno in isto družino, devet dolarjev bi šlo brez potrebe prek rame. Že zdaj komaj zmagujemo asesment, in asesment je vedno višji, zdaj pa še naj damo devet dolarjev za glasilo! Po moji pameti bi tisti ne bili pravi prijatelji delavcev, ki bi na konvenciji kaj takega zahtevali in novo nepotrebno breme nalagali delavcem. Pritožujete se tudi, da mora tajnik na društveni seji razkladati o asesmentu in sploh, kar se ukrene pri Jednoti. Jaz mislim, da to ni nič hudega, če se pri društvenih sejah razgovarjamo v asesmentu i. t. d., saj ravno zato so seje, tam se vse zve in ukrene glede društva in Jednote, marsikateri delavec pa itak nima časa pred nedeljo brati Jednoti-nega glasila. To so moje misli. George Rogina, 103% Indiana St. G. J. Rems obhajal 251etnico. G. Jos. Rems, pomožni tajnik K. S. K. J., je obhajal dne 28. marca t. 1. petindvajsetletnico svoje službe pri bančni tvrdki Knauth, Nachod & Kuehne v New Yorku. Več o tem prihodnjič. Danes mu samo kličemo tudi iz Jolieta: Na mnogaja ljeta! Prostozidarstvo je povsod enako. (Nadaljevanje s 4. strani.) Poaor, r o j rt k i Dobil itm iz VVasliin-tona za svoje zdravil« seriulno »tevilko kten jamči, da so zdravila prava in koristua. P. dolgem času »e mi je posrečilo izuajti pravo Alpeii tiukture 1» Pomado proti izpadanju in za rast las, kakorSnt* ftedosedaj mu svetu ni bilo. od kalera moškim in ženskim gosti in dolgi laije resnično popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali ter ne osiveli. Ravno tako zrastajo moikim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatlzem v rokah iu nogah in križicah v 8 dneh popoluoma ozdravim, kurja očpsa, bradavice, potne Boge in ozebline se popolnoma odstranijo Da je to rasniua jamčim s $500. Pišite po cenik katerega pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. Geo. Svetlecich S IRKS SHIR S »»»Sili ia PRVI SALUN i? gj ONKRAJ MOSTA S Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLI! Michael Conway 106 Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance Posojuje detiar,zavaruje proti po aru. SURETY BONDS Chicago tal. 500 (Piva hamdradj W. O. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni JOHN PRUS STAVBENIK IN KONTRAKTO* Stavi in popravlja hiše. Woodruff Read. Joliet, IU darske) organizacije. Da so izpeljali ono žaloigro (umor), izvršili so 9 ali 10 najgrših grozovinstev, ki jih morejo ljudje sploh izvršiti; zapletenih v ta grozovinstva je bilo več stotin mož — mož, ne iz vrste zločincev, katere k hudodelstvu podžigajo revščina, nevednost in divje strasti, temveč mož iz izobraženih in uglednih slojev in mnogi izmed njih so bili v javnosti možje vzornega življenja in vedenja. Ob času umora Morgana sent bil predsednik Združenih držav, in prostozidarji so imeli neomejeno oblast nad vsemi javnimi časopisi, katere so urejevali člani prostozidarstva; mnoge druge časopise so pa strahovali z grožnjami. (To je prostozidarska svoboda!) Prav dobro so znana imena o-nih, ki so ga (Morgana) 19. sept. 1826 odpeljali iz podzemskega zapora, ga 9 dni mučili in ga po devetdnevnem trpinčenju vtopili sredi reke Niagare. Prostozidarski šerifi so zbirali prostozidarske porotnike z golo nakano, da so ne le krivce obvarovali kazni temveč da so tudi pačili dejstva z lažmi..." (Letters and Opinions of the Masonic Institution by John Q. Adams, p. 217, 218.) Adams še tudi pove, da je našel zakonik (postave) prostozidarjev; te postave so pa take, da zatro vsako načelo za enako pravico in popačijo vsako krepostno mišljenje in čuvstvo v duši onega, ki je zaprisegel zvestobo in pokorščino prostozidarstvu. Obrekovanje je prostozidarjem tajno sredstvo ki svoje nevidne zobe zajeda v srca nesrečnih žrtev; sredstvo, ki se skriva v temi društvene zbornice in — gorje mu, če prostozidar izda to sredstvo; zagrožena mu je smrt. Adams piše: "I saw slander, organized into a secret widespread and affiliated agency, fixing its invisible fangs into the hearts of its victims, sheltered by the darkness of the lodge room and armed with the never-ceasing penalties of death." Premnogi prostozidarji ne vedo sedaj in tudi takrat niso vedeli za zlobne nakane viših prostozidarjev in Adams omeni, da je morebiti ena tretjina vseh prostozidarjev v tedanjih Združenih državah se odpovedala prostozidarstvu. Naj omenim še, da Adams, predsednik Združenih držav, ki je razkrinkal prostozidarstvo, ni bil katoličan. Konec prih. petek.) N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEYAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, IH. NAPRODAJ DVE LOTI BLIZU slovenske cerkve v Chicagi na 22 Place, med Lincoln in Wood cestama. Cement sidewalk in navotlako-vane ulice — vse plačano. Cena $750 za gotovino ali na lahke obroke. Frank Kosmač, 1804 W. 22 Pl. Chicago, 111. 2-3 Hrratsto-Slovenski Dom. GEO. MIKAN SALUN 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. Vsem Slovencem in Hrvatom pripa* ročam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstva T najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 33» Ptnna Ava. Pittsburg, Pa. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži« najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premet TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILI1 GarLdey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET. ILL. J. C. AčLler & Co. priporoča rojakom avojo Mesnica Tel. 101 Joliet, IH Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstva v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet Mit Sin Bil Hm ^o[essional Cleaners and Dyeri STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Cast Oba telefona 488. The Will County national Bank NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli! Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co. Oscar Weinbrod BUFFET 321 RUBY ST. JOLIET, ILL Chicago Phone 349. Kadar se mudite v okolici moje gostil ne sc oglasite pri meni za okrepčilo. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom la Avstro-Ograko. Nizke cene Dobra postrežba, električna iritljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Frane Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jesild. Družbni parobrodi na dva vijaka Za ven nadaljna pojasnila ae obrni na glavne zastopnike: t>HKLPft BROS, ft CO. 2 Waanington St., New York, N. Y. ali na njik pooblaščene zastopnike v Z jed. driavah in Kanadi of Joliet, Illinoie. Prejema raznovrstne denarne nlosa ter pošilja denar na vse dele svetu. Kapital in preostanek $300,00fc.00. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT * DVE PISARNI V So. Chicago, Ills.J Soba 218 — 9206 Commercial Avn, Telefon: South Chicago 57». V Chicago, I lis.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810. Antonija Rifel izkušena babica. N. W. Phone 1042. 512 N. Broadway Joliet, Kadar se mndlte na vogala Ruby and Broadway no pozabite vstopiti t MOJO GOSTILNO kjer boit« najbolje poit«etmi. Fin« pi*t, najboijia vina in unodkt. Wm. Metzger Ruby »ni Brtadiwy JOLIKT Volilci in Volilke Pozor! V Jolietu šviga ognjevit boj med svobodim ljudstvom in "suhači,> ali vodopivci, ki delavcem ne privoščijo malenkostnega okrepčila po trudapolnem delu. Odločilni dan je: V torek aprila 1914 Boj naj odločijo cenj. volilci in volilke, katerim naj bo blagor mesta in davkoplačevalcev glavna stvar. Ob tej velevažni volitvi bo prav spodaj na baloti postavljeno sledeče, velevažno vprašanje: Shall This Town Become Yes To se pravi po Ali naj postane to mesto Da Anti-Saloon Territory ? No X slovensko pF" protisalunska "gmajna"? Ne X Na to velevažno vprašanje naj vsi odgovorimo kot eden tako, da naredimo velik križ poleg besedice "NO". Ako zmagajo *'suhači" bom« pili le vodo. Salunov ne bo več in tudi ne bo mesto dobilo nikakega denarja za licence, kakor je to v navadi doslej. Do $142 000.00 dolarjev davka ali denarja, ki se vsako leto vplača za salunske licence, se bo nekako zavrnilo, kakor bi ta denar ne bil nič vreden. Mesto bo v temi, ker ne bo denarja |za razsvetljavo, ter bo nesnažno, ker ne bo s čim plačati delavcev; okuženo bo celo mesto, ker ne bo odkod plačati za"vzdrževanje zdravstvenih naprav. Davki se bodo podvojili, ker odnekod itak morajo dobiti denar vsaj za skrajno silo. Že zdaj je mesto v takih dolgovih, da je ob robu kanlcerota, kaj se naj potem pričakuje, če se zavrže denar od salunerjev? Ohranite svojo osebno svobodo, varujte se večjih davkov in ne zavrzite denarja, ki se plačuje za letno salunske licence, volite vsi, možje in žene, da se pokaže pravica, in da ozkosrčnim vodopivcem za vselej pokažemo, da nas ne bodo vodili za nos. Vsi kakor eden pojdimo na volišče in volimo tako, da naredimo velik križ poleg besedice "NO" Poštenim Slovencem y prevdarek. (5. dopis.) Katoličani, brigajmo se za sv. vero! Skozi dolga stoletja je naš narod ohranil sv. vero. Vera ga je krepčala v trdem boju za obstanek; lajšala mu je trpljenje; bila mu je močna opora v viharjih življenja. Vera mu je bila najdražji zaklad, najdražja svetinja in ni je zatajil za nobeno ceno. Naši slavni predniki so se junaško borili proti svojemu najhujšemu sovražniku in sovražniku svoje vere, grozovitemu Turku, ki je hotel vničiti njih vero in z njo tudi nje same; trpeli so mnogo in žrtvovali kri in življenje, da so sv. vero branili in jo nam ohranili do današnjih časov. Onih žalostnih časov, ko so se morali katoliški Slovenci boriti proti Turkom, že davno ni več. Ali pa se nam sedanjim katoliškim Slovencem ni boriti z nobenim sovražnikom nas in naše vere? Da, vstali so med nami v sedanjih časih drugi Turki, da, še hujši kot Turki, to so poturice, janičarji, odpadniki in izdajice lastnega naroda, naši brez-verni svobodomiselci in socijalisti, ki drugega namena nimajo, kakor narodu trgati in ropati vero, ga nravno pokvariti, pahniti ga v prepad teme in suž-nosti brezverstva. Ti novodobni Turki, sovražniki vere in naroda, so še hujši in nevarnejši od pravih Turkov, kajti Turki so pridrvili nad naše prednike kot očitni sovražniki z orožjem v roki in ti so jih takoj spoznali za svoje sovražnike. Naši moderni Turki v sedanjih časih pa prihajajo k nam v podobi prijatelja s pretvezo, da nam hočejo dobro, da nas hočejo zla rešiti in nas osvoboditi. In žalibog, nekateri naši ljudje vidijo v svobodomisel-cih in socijalistih 'svoje najboljše prijatelje, jim vse verjamejo, se jim zaupajo in jih podpirajo. Koliko naših rojakov je že izgubilo vero in postalo nesrečnih, ker so imeli svoje sovražnike za prijatelje. Koliko dobrih in poštenih rojakov je v nevarnosti; da izgubijo vero in poštenje, ako verujejo lažnivim prerokom in sledijo volkom v ovčji obleki, ki se v svoji predrznosti in neugnanosti trudijo, da bi narodu vzeli vero. Kaj je storiti nam katoličanom, ki hočemo biti veri še zvesti in svoj narod ljubimo? Ali naj vse to kar mirno in hladnokrvno gledamo in se nič ne zmenimo? Kdo bo kriv, ako bo naš narod, oropan vere, propadel? Ali ne v veliki meri mi katoličani, kateri poznamo sovražnike naroda, njih namene, hinavščino in zvijačnosti, s katerimi hočejo narod preslepiti in pre-variti, ako se še nadalje ne ganemo, proti njim odločno ne nastopimo, narod na nje ne opozarjamo in mu jih ne razkrinkamo, ako prepustimo vero in narod na milost in nemilo>st svobo-domiselcem in socijalistom, da delajo z vero in onimi, ki jih ne poznajo, kar hočejo? Ako pomislimo na one mnogoštevilne junake, ki so rajši dali svojo kri in življenje in pretrpeli najmučnejšo smrt kakor pa da bi vero le z eno samo besedico zatajili, nas mora biti sram, da se za vj;ro tako malo zmenimo, da je že zaradi majhne zbadljive besedice, ko nobene škode in nevarnosti ni, zatajimo, da se sramujemo pred nasprotniki vero braniti in zagovarjati, med tem, ko se oni pred nami čisto nič ne sramujejo z verojmeti toliko opraviti, jo naprej in naprej napadati in sramotiti, da tako malo storimo za o-brambo in ohranitev vere. Zbudimo se vsaj zdaj, da še o pravem času začnemo delovati z združenimi močmi, da se narod poučuje potom poučnih shodov, govorov, predavanj, kat. časnikov in knjig o veri, ka-koršna je v resnici in ne kakoršno opisujejo njej nasprotni listi; o sovražnikih vere, njih namenih, lažeh, hinav-ščini, zmotah in pogubnih naukih, o njih zavijanju, s katerim hočejo na pre meten in zvit način narod prepričati, da se oni v resnici borijo za resnico in pravico in srečo naroda, ga v verskem ciziru tako zmešati, da bi pretrgal vse vezi z duhovniki in cerkvijo in tako nazadnje zabredel v popolno brezverstvo in modrno poganstvo. Kdor hoče dandanes ostati praktičen, zvest, trden, neomajan katoličan, vreden svojega imena, mora biti o veri dobro poučen, da ve za odgovor proti vsakemu ugovoru proti sv. veri, poznati mora sovražnike vere, njih namene in cilje, da ga veri sovražen vihar ne omaje in od nje ne odtrga. Zato pa, da naš narod ostane zvest svoji veri, moramo skrbeti za njega pravo izobrazbo, ker le potem more biti veren. I Največji sovražnik naroda je oni, ki ga pripravlja ob vero; on izvršuje največji zločin, kateremu se vsi drugi zločini ne morejo primerjati, ker jih na tisoče oropa najdražjega zaklada, ki ga more človek imeti, jih za resnico in vero na nesramen in zvit način o-goljufa, s svojimi zmotami in krivimi nauki zapelja in spravi v časno in večno nesrečo. Ali moremo mi, če imamo le še iskrice ljubezni do naroda, dopustiti, da bi bil narod odvisen od takih laži-prijateljev, ki mu hočejo ugrabiti najdražje? Ali naj ravno zdaj mi dopustimo, da se ta naš najdražji zaklad, sv. vera, našemu narodu uropa? Ali naj tako malo cenimo vse neizmerne žrtve, včlovečenje, trpljenje in smrt Kristusa, trpljenje in bridkost Njegove Matere Marije, naporno in trudapolno delovanje, preganjanje in trpljenje a-postolov in njih naslednikov, preganjanje, junaške žrtve in mučeniška smrt premnogih kristjanov in mučeni- kov, da bomo dopustili, da se ta vera, katere cena je vse to, ki je tako draga, ki je stala toliko in tako ogromnih žrtev, toliko dela in truda, toliko trpljenja, toliko preganjanja toliko solz, toliko krvi, med našim narodom tako lahkomiselno vniči, kakor da bi bilo kaka dvomljiva stvar ali prazen nič, kakor da bi ne imela nobene cene?! Ali naj mi kar nič ne storimo in žrtvujemo za obrambo in ohranitev sv. vere in naj kar meni nič tebi nič pustimo, da se med nami sv. vera tako blati, preganja, napada, zaničuje, sramoti in slednjič popolnoma vniči? Ali naj postanemo nezvesti veri svojih očetov? —Naša sv. vera je vredna bojev in žrtev, vredna je, da zanjo storimo vse, žrtvujemo vse, da smo pripravljeni jo braniti do zadnje kaplje krvi in, če bi bilo treba, zanjo dati tudi svoje življenje. aZto storimo in žrtvujmo za sv. vero vsaj to, kar nam je lahko in brez velikih težav in žrtev mogoče. Nastopimo z združenimi močmi proti sovražnikom vere in naroda, proti modernim Turkom, z orožjem resnice, z uma svitlim mečem ter delajmo na to, da narod ne posluša lažnjivih prerokov in jim ne sledi v nevero, ampak da ostane zvest svoji veri, da ohranimo našo sv. vero tudi našim potomcem, kakor so jo tudi naši predniki nam ohranili. A. Tomec. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les če boi kupoval od nas, ti bomo ▼*• lej postregli z najnižjimi tržnimi e* nami. Mi imamo ▼ zalogi vsakovrai-nega lesa. Za stavbo his in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebra, desk ia šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaine* alu blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi »t pri nas in oglej si našo zalogo I Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denai FARME V WISCONSIN. 40 akrov farma 3 milje od mesta, 8 akrov čisto, hiša, dobra pota, cena $600, ali $200 takoj, ostanek po 6 odstotkov. 120 akrov, 20 čistih, 4 milje od m gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMOP^ Sobe v naiem in Lunch Ro0"1' POZOR, ROJAKINJ« • Ali veste kje je dobiti najbolj" •o po najnižji ceni? Gotovol V J. & L Pasdeftj «e dobijo najboljše sveže i0 jen« klobase in najokusnejl* f Vae po najnižji ceni PrUW* ^ poskusite naš« meso. . Nizke cene in dobra po'trelV* naše geslo. 4 Ne pozabit« torej obl»k«t' ^ naše} mesnici in grocer«! ■»• lu Broadway and G ran CM«. PhoM 276«. N. W -i S l S SI !l SI SI V H H Si H SI Si Si Si S» S» Si St S* S