Poštnina pTaJSau* V gotovfnl
Leto XI., št. 2572
Ljubljana, četrtek 6. novembra 19J0
Cena 2 Din
LIpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
Instratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842; Praha čislo 78180: Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 25S2).
Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 150
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Starhemberg groz!
Ogorčenje med socialisti zaradi preiskav za skritim orožjem — Bojevite napovedi mladega ministra
Dunaj, 5. novembra, d. Dunajski pob* ti t ni krogi stoje pod vtisom vcerajsnli preiskav v socialističnih strokovnih m kulturnih organizacijah, kjer so iskal,i vladni organi skrito orožje. Pri preiskavah n.so sodelovali člani krajevnih pobe,, temveč zvezna policija, zvezna vojska m oroz-
111 Komisije, ki so izvedle preiskavo, so bile v polni bojni opremi
ter so vojaki in orožniki ponovno postavil okoli zgradb, v katerih se je vršila preiskava, strojnice in španske jezdece Tre, iskovalni organi so preiskavah tud privatna stanovanja odličnejših socialistov tako med drugim socialističnega namestni ka deželnega glavarja za Gornjo Av. strijo. Kolneria in predsednika spodnje avstrijsk. deželnega odbora Pet/.neka. Pri njem so našli samo revolver, ki so g« » plenili kljub temu. da je imel orožni hrt. V Linzu so preiskali vse prostore delav« skih športnih organizacij, ne da bi pri tem
našli kako orožje.	,
Zaradi te akcije vlade je nastalo med
socialisti	. .
silno razburjenje.
Po dosedanjih poročilih pa je bil potek preiskav v socialističnih organizacijah do* cela miren in ni prišlo nikjer do kakih spo«
padov.	. , . ,.
V zvezi s temi preiskavami objavlja so« cialistična korespondenca
proglas socialistične stranke, v katerem ta ugotavlja da je bila akcija vlade docela brezuspešna Vladni organi so večinoma pripadale raznim strelskim ali pa predelane bivše vojaške puške, ki •»o večinoma pripadala raznim strelskim organizacijam v delavskih domovih. V Du« □ajskem Novem mestu so zaplenili samo orožje, ki ga je dala zvezna vlada na raz« polago Dunajskemu Novemu mestu za čas sa krize v Burgenlandu Od 2700 tam za« plen jenih pušk je bilo 1500 shranjenih v skladišču še izza časa, ko so jih zvezni organi zap'enili pri Heimwehrovcih.
Splošno je bilo vsega skupaj po infor« macijah socialistov zaplenjenih 3000 infan« terijskih pušk. Od tega jih je bilo 2900, za katere je vlada vede^, ker so bile z nje« nim privoljenjem dane na razpolago raz« nirn delavskim organizacijam ali pa soci« alističnim občinam še po prevratnih dneh.
Dunaj, 5 novembra, d V zvezi z akcijo vlade za zaplenitev socialističnega orožja so posetili novinarji notranjega ministra Starhemberga. ki je izjavil med drugim tu« di sledeče: »Današnji dan je bil šele priče« tek. Hočemo rudeči bestiji izruvati strupe« ne zobe. Preiskava v socialističnih domo« vih in organizacijah je bila izvršena na moje povelje. Vlada se pri tem ni hotela spuščati v nobena pogajanja ter je z od« ločnim nastopom dosegla, da je prešlo v državna skladišča nekaj tisoč _pušk, več desetin strojnic in na stotisoče strelov municije.
Z včerajšnjim korakom pa še ni naprav« Ijen konec! Rdečkarji bodo imeli še do« volj priložnosti spoznati, kaj pomeni za« nje vlada Vaugoina in Starhemberga. Na« ša pot pelje samo proti enemu cilju, ki ga zasledujemo s preudarnimi koraki. Izvedli bomo še udar za udarom, dokler ne bomo štrli diktature rdečkarjev. Prevzeto nalo« go bomo docela izvršil' z razumom in za« upanjem v uspeh. Težišče našega dela pa ne leži v parlamentu, temveč v naših boju« jočih se organizacijah in formacijah. Na dan, ko bo zopet otvorjen parlament ter dana možnost za akordno delo velikih go« bezdačev, se bo pričelo zopet naše bojno delovanje. Postavili bomo avstrijsko no« tranjo politiko pod pritisk, da bomo do« segli naše cilje.
Seipel sondira teren za francosko posojilo
Pariz, 5. novembra, s. Jules Sauenveln je imel za časa svojega bivanja na Dunaju razgovor z dr. Seipiom, ki se ie sicer branil dovoliti formelnj razgovor, vendar pa je izrazil francoskemu novinarju nekaj besed o sedanjem položaju v Avstriji, ki jih prinaša »Matin«. »Avstrija mora živeti kot neodvisna država, dasi se njen narod globoko v srcu čuti združeuega z nemškim narodom. Pravi problem Avstrije je mesto Dunaj. Dunaj je boljše prenesel prevrat kot se je pričakovalo, vendar pa bo mogel živeti samo v okvirju Evrope, ki se bo razvila okoli njega v tesno mrežo regijonal-n« antante na gospodarski podlagi. Ce Evropa ne bo dosegla tega politično-gospo-darskega sistema, v kateri bi se mogla Avstrija s svojo prestolnico razvijati, se bo morala nekoč združiti z Nemčijo ali pa z Madžarsko z monarhistično restavracijo!«
Razkritja o heimwehrovskih pripravah
Dunaj, 5. novembra d. Kakor smo že poročali se je vršila včeraj v dunajskem deželnem zboru burna debata o konfiskacij-skj praksi Vaugoinove vlade, pri čemer so socialistični deželni poslanci prečitali več člankov, ki so bili konfiscirani, ter nato podali zanimiva poročila, kako se Heimwehr pripravlja s pomočjo notranjega ministra Starhemberga za izvedbo državnega udara Med govori socialističnih poslancev so krščanski socialci na vso moč razgrajali ter poskušali onemogočiti potek seje. Na ob-strukcijo so se že poprej dobro pripravili in so prinesli s seboj vse mogoče priprave za novzročane ropota.
Po?eono pozo nost je vzbudila interpolacija socialističnih poslancev o deovanju Heimwehra na Štajerskem. V interpelaciji ugotavljajo socijalisti, da je Štajerska od
1. 1927. neprestano ognjišče večnih nemirov. Štajerske organizacije Heimvvehra so najbolj vojaško organizirane, ker so imele za poveljnike same odslužene avstrijske častnike.
Heimwehrovski vpliv je opaziti tudi pri delovan u štajerskega orožništva, ki je poslednje čase že skoro slepo orodje Heim-w<?hra. Po navodilih vodstva štijerskesza orožni?t"a so stopili posamezni orožniški posh jer,aeelniki v najožje stike s fteimweh-revskimi organizacijami ter sporazumno z njimi preganjajo socijaliste.
Splošno je znano, da se štajerski he;mweh-rovci poslednje čase zelo preudarno oborožu-jejo iu iripravljajo za izvedbo državnega udara. V <>nasu so Heimwehrovem javno delili pvške, orožje in municijo ter jim tudi siovesno izročili novo strojni"o.
Pred razpustom socialističnega Schutzbunda
Dunaj, 5. nov. AA. »Oesterreichische Ta« geszeitung« list Heimvvehra, prinaša v svo> ji posebni izdaji vest. da je včerajšnja preiskava prevrata pokazala, da Schutzbuna pripravlja v Avstriji prevrat, in da bo za« to razpuščen.
Dunaj, 5. novembra A A. Dunajski listi poročajo, da ie treba računati s tem, da bo razpuščen republikanski Schutzbund, kar je bilo pričakovati takoj po nastopnem govoru notranjega ministra Starhemberga. Voditelji socialnih demokratov izjavljajo tudi sami, da računajo že od vsega začetka na to, drugi pa pravijo, da so se socialisti že pobrilagi za to, da v tem primeru pretvorijo Schutzbund v zakonsko nedotakljivo
organizacijo.
Dunaj, 5. nov. d. Z ozirom na včerajšnjo akcijo državnih oblasti v prostorih socialnih demokratov piše »Arbeiter Zeitung«: s-Tudi ako bi bili gospodje našli stokrat več kakor so, kaj bi to pomenilo. Mi smo vsa čas pripravljeni k medsebojni notranji razorožitvi ob medsebojni kontroli. Toda dokler se fašisti pred očmi oblasti oborožu-jejo proti ustavi republike, nima nihče pravice preprečiti delavcem, ki so zvesti ustavi republike, da so pripravljeni za obrambo ustave. V pravni državi obstoji samo enaka pravica za vse. Dokler se pusti sovražnikom ustave orožje imajo tudi branilci republikanske ustave pravico do njega.
Velika manifestacija socialistične mladine
Dunaj, 5. nov. g. Danes zvečer so prire« dile socijalistične mladinske organizacije obhod z bakljado po Ringu. Obhoda se ie udeležilo nad 60.000 organiziranih socijali« stičnih omladincev. V špalirju pa je stalo okrog četrt milijona ljudi, ki so prirejali gardi »rdečega Dunaja« viharne ovacije. Na trgu pred rotovžem je bil zbor, na ka« ter:m sta mladini govorila vodja nemške socijalne demokracije in bivši državni kan« celar dr. Hermann Miiller ter dunajski žu» pan Seitz. Oba govornika sta bila od mno» žic burno aklamirana. Do incidentov ni pri« šlo nikjer.
Poljska volilna borba
Varšava, 5. novembra, s. Z gumijevkami, revolverji in granatami, ki povzročajo sol« zenje oboroženi oddelki vladne stranke, so skušali snoči večkrat napasti prostore me« ščanskega kluba, kjer se je vršilo zborova« nje narodnih demokratov. Narodno«demo» kratski dijaki so branili vhode v dvorano.
Pri spopadu ob vhodih so napadalci od« dali več strelov ter ranili mnogo oseb. med njimi 7 težko. Demonstranti so nato odšli pred poslopje naroilno«demokratskega »Ga« zette Varszawske«, kjer so razbili mnogo šip, nato pa k poslopju desničarskega li« sta »ABC«, kjer so v upravi vse razbili na drobne kose. Končno je odšla skupina de« monstrantov še v strankin lokal narodnih demokratov, kjer je razbila opravo in um« čila vse slike.
Praznovanje polnoletnosti Otona Habsburškega
Budimpešta, 5. nov. M. »Magyar Orszag« poroča, da se madžarski legitimisti vneto pripravljajo, da čim impezantneje prosla« vijo 20. november, ko postane nadvojvoda Oton polnoleten. Sprejet je bil sklep, da posetijo ob tej priliki najuglednejši Iegit> mistični politiki Otona v njegovem dvor« cu v Belgiji. Ob tej priliki mu bodo česti« tali k njegovemu rojstnemu dnevu in dose« ženi polnoletnosti. V Budimpešti pa se bo vršila dne 20. t. m. v baziliki sv. Štefana svečana služba božja za Otona. Popoldne istega dne bo veliko zborovanje, na kate« rem bodo govorili legitimistični veljaki o pomenu polnoletnosti princa Otona.
Atenski zarotniki se opravičujejo
Atene, 5. nov. p. Grški častniki, ki so bili aretirani zaradi suma da so priprav« Ijali državni udar, izjavljajo, da ni govo« ra o kakih prevratnih namenih proti reži« mu. Pangalos sam je opozoril na to, da bi bilo smešno misliti kaj takega, da bi imelo 20 oficirjev namen zrušiti vlado, ki ima za seboj samo v Atenah 10 polkov garnizije. Oficirji, ki so aretirani, niso imeli to pot nobenih drugih zaveznikov za seboj.
Atene. 5. nov AA Danes je bilo aretl« ranih nadaljnjih šest višjih oficirjev, ki so bili osumljeni sodelovanja v Pangaiosovi staroti.
PRESENETLJIV IZID VOLITEV
V ZEDINJENIH DRŽAVAH
Nepričakovan uspeh demokratov na škodo republikancev — Poslanska zbornica bo imela najbrž demokratsko večino — Odločilen vpliv
odpora proti pretirani prohibiciji
VVashington, 5. novembra, d. Včeraj so se vršile v vseh državah ameriške Unije volitve za izvolitev ene tretjine senatorjev (34). vseli članov reprezen-tantske zbornice (435) ter 32 guvernerjev. Pred volitvami se je vnela volilna borba v tako velikem obsegu, kakor je ne pomnijo niti Američani Demokratska opozicija je vodila volilno kampanjo v znamenju protesta proti gospodarski politiki vlade Vsi govorniki so se obširno bavili z gospodarsko krizo ter naraščajočo brezposelnostjo in napadali vlado, da je premalo agilna v borbi s temi pojavi. Demokrati so posebno napadali vlado zaradi uvedbe novih zaščitnih carin ter io obtoževali, da je s tem zaprla ameriški industriji ekspanzijo na neameriške trge. Republikanci so se na shodih izgovarjali na splošno gospodarsko krizo, ki tare vse države in ne samo Zedinjene države.
Veliko vlogo je igrala v volilni borbi tudi zahteva demokratov, naj se omili dosedanji ostri sistem prohibicije. Ker je ameriško ljudstvo zelo sprejemljivo za ta predlog, je tudi mnogo republikanskih kandidatov pristopilo v »tabor mokrih« ter pričelo napovedovati, da bodo v novi zbornici podpirali borbo za omiljenje prohibicije.
Newyork, 5. novembra, s. Po rezultatih, ki so bil znani do 3. zjutraj, so dobili republikanci 108. demokrati pa 141 sedežev v reprezentančni zbornici. Dasi so si priborili socijalisti največje število glasov po letu 1920., vendar nihče izmed njihovih kandidatov ni bil izvoljen.
Pri volitvah za newyorškega guvernerja je bil izvoljen demokratski kandi-
dat Roosevelt z večino skoraj tri četrt milijona glasov. Zaradi tega sklepajo v demokratskih krogih, da bo Roosevelt tudi demokratski kandidat, ki bo imel največ izgledov pri predsedniških volitvah leta 1932.
Pri volitvah za kongres je prišlo povsod razen v južnih državah do izraza razpoloženje proti prohibiciji. Tako zva-ni »mokri kandidati« so bili skoraj povsod izvoljeni brez ozira na to, kateri stranki pripadajo. Zdi se. da je že sedaj demokratska večina v reprezentančni zbornici zagotovljena in da je tudi v senatu pričakovati znaten porast demokratske moči.
Newyork, 5. novembra. AA. Poučeni krogi sodijo, da še ni mogoče govoriti o končni politčni sestavi bodoče poslanske zbornice. Demokrati zatrjujejo, da je mogoča koalicija z ljudskimi poslanci ter z zastopniki podeželskega delavstva. Ta koalicija bi mogla iztrgati javno kontrolo iz rok republikancev.
Izmed pristašev prohibicije je ponovno izvoljen senator Borah. Časopisje vseh strank smatra, da ie glavni vz-ok republikanskega poraza iskati v krizi gospodarskega življenja in trgovskih poslov. Nadaljnji vzrok ie tudi to. da je bilo prohibicijsko vprašanje vpleteno v te volitve.
Newyork, 5. novembra, g. Po rezultatih, ki so bili znani danes do 2. popoldne, so dobili demokrati 202, republikanci pa 186 sedežev v poslanski zbornici. Demokratom manjka samo še 16 glasov do večine. Če bodo dobili večino, bodo imeli tudi predsednika pri volitvah leta 1932. Kot republikanski kandidat za predsednika se imenuje bivši poslanik v Mehiki in tast Charle-
sa Lindbergha Morrow. Za enkrat ni pričakovati, da bi imela demokratska zmaga pri volitvah kakšne posledice. Tudi odprava prohibicije v novih zakonodajnih ustanovah ne bo dobila zadostne večine, ker gre pri tem zakonu za spremembo ustave, za katero je potrebna dvetretjinska večina obeh zbornic in obenem sankcija tega glasovanja v najmanj SA držav Unije. Zaradi tega ni računati, da bi bila prohibicija v do-gledni dob? odpravljena.
Po ustavi bo potekla poslovna doba starega kongresa šele dne 4. marca 1931 „ dočim se bo novi kongres sestal na prvo delovno sejo šele prvi ponedeljek v decembru 1931. Sedaj pričakujejo, da se bodo demokrati, kakor so že obljubljali v volilni kampanji, z vso energijo zavzeli za znižanje novih carinskih postavk. Da bi se spremenila ameriška zunanja politika, za enkrat ni pričakovati.
Demokratska večina tudi v senatu
Newyork, 5. novembra, g. Volilna zmaga demokratov je neT"čakovano velika. Po oficijelnem sporočil'« strankinega vodstva je dosegla stranka v sera« tu že večino. Bodoči senat bo sestavljen iz 48 demokratov in 47 republikancev ter 1 farmerja socijnlnih demokratov.
V reprezentančno zbor-rc:> je b:!o do sedaj izvoljenih 20S dem jsntov 209 republikancev in 1 kandidat delavske stranke. Razdelitev 17 manditov. še n; odločena.
Vlada noče dati nobene izjave o izidu volitev, vendar se je izvsie x da je predsednik Moover zaradi oo~aza svoje stranke naravnost potrt.
Pripravljalna razorožltvena konferenca
Konferenca bo razpravljala o načrtu razorožitvene pogodbe in vseh
doslej nerešenih vprašanjih
rodnih sporov naj se sprejme ravno tako kot opcijska klavzula glede razsodišča za sporna vprašanja. Nadalje naj se redigira načrt razorožitvenega programa. Anglija in dominijoni bi bili razočarani, ako ne bi pripravljalna razorožltvena komisija omogočila sklicanja razorožitvene konfe« renče žc prihodnje leto.
Britski imperij ne bo oviral dela pri« pravljalne razorožitvene komisije pri se« stavi osnutka razorožitvene pogodbe. Končno so vodje delegacij na imperijalni konferenci sprejeli v splošnem predlagane izpremembe statuta Društva narodov, ki naj se spravi v sklad s Kelloggovim mirov« nim paktom.
Ženeva, 5. novembra. AA. Jutri se prične zasedanje pripravljalne komisije za razorožitev. Iz note, ki jo je predsednik komisije poslal vsem državam, se vidi, da gre za definitivni načrt konvencije o razorožitvi. Razen tega se vidi, da je od prejšnjih zasedanj ostala nerešena še cela vrsta vprašanj. Tako n. pr. o vojaškem in pomorskem materijalu, o kadru raznih pomorskih enot, o definiciji pojma »aktivna efektiva oboroženih sil«, o formaciji bojnih organizacij. Pri tem se bodo vzeli v pretres nemški amandmani o teh vprašanjih. Dalje se bo razpravljalo o kontroli izdatkov za oboroževanje v proračunih posameznih držav, o izmenjavi informacijske službe, o nemškem predlogu, da se pretol-mači poslednji odstavek čl. 8. pakta Društva narodov.
Konference se bodo udeležili zastopniki sledečih držav;
Nemčija, Argentina, Belgija, Velika Britanija, Kanada, Čile, Kolumbija, Španija, Kuba. Francija, Grčija, Guatemala. Svobod na država Irska, Italija, Japonska. Norveška. Holandija, Peru, Poljska, Rusija, Ru-munija, švedska, češkoslovaška, Turčija, Urugvaj, Venezuela in Jugoslavtfa.
London, 5. novembra, AA. Ker jc bil na imperijalni konferenci dosežen v vpraša« nju imperijalnega razsodišča sporazum, bo lord Cecil, vodja britske delegacije za pri« pravljalno razorožitveno komisijo odpoto« val v Ženevo.
Komisija se sestane danes. Lord Cecil bo zastopal na zasedanju te komisije tri važna načela britskega imperija.
Splošni akt za mirno poravnavo medna«
Moskva, 5. nov. a. Na poti v ženevo je posetil komisar za zunanje zadeve Litvinov nemškega zunanjega ministra Curtiusa. Dne 2. novembra je odpotovala ruska delegacija na zasedanje pripravljalne razorožitvene komisije Društva narodov.
ženeva, 5. nov. Včeraj se je sestala komisija Društva narodov za kolonijalne mandate. Razpravljala je o palestinskem vprašanju in o stanju bivše nemške Vzhodne Afrike.
Jugoslovenska delegacija
Beograd, 5. novemba p. Na pripravljalni razorožitveni konferenci, ki prične jutri zasedati v Ženevi, zastopata našo državo kot delegata dr. Laza Markovič in bernski poslanik Hija Šumenkcvič, kot eksperta pa brigadni artiljerijski general Nenadovič in kapetan bojnega broda Mar-jaševič.
Imperijalna konferenca
London, 5. nov. AA. Danes so vodje de« legacij imperijalne konference nadaljevali razpravo o raznih vprašanjih medimperijal« nih odnošajev. V razpravi je bilo vpraša« nje o vzklicnem pravu državljanov domt« nijonov na tajni svet Razprava o tem vpra» šanju je bila odgodena. Odbor za pomor« sko in trgovsko pravo je proučil razna vprašanja na osnovi predlogov konference o ustroju dominijonske zakonodaje.
Odbor pod predsedstvom trgovinskega ministra Grahama izdeluje poročilo o svo« jem delovanju. To poročilo vsebuje spo« razum v vprašanju kvotnega sistema, ki naj se uveljavi pri žitu in drugih živilih.
Vprašanje medzavezniških dolgov
London, 5. nov. g. »Daily News« poroča« jo, da bo prišel guverner newyorške rezerv, ne banke Harrison v kratkem v Evropo, da uvede z vodilnimi bankami v Londonu. Pa« rizu in Berlinu pogajanja zaradi pričetka plačevanja medzavezniških dolgov \merl« ka namerava dovoliti bivši veliki antanti moratorij njenih dolgov, če bo antanta fu> di Nemčiji dovolila moratorii V Amerl« k? upajo, da bi ta načrt ojačil kupno tnoc Evrope in poživil trgovino z Ameriko.
Po sporazumu v Ankari
Ankara, 5. nov. V poučenih krogih napo« vedujejo, da bo turški zunanji mmistei Tevfik Ruždi bej po zasedanju razorožit« vene konference odšel v Italijo, kjer bo stopil v stik z italijansko vlado ter raz« pravljal o raznih vprašanjih, katerim pri« pisujejc politični krogi veliko važnost. Zadnje izpremembe v "tdilnih in državnih uradih se smatrajo za potrditev načrta za ustanovitev novega političnega bloka na bližnjem Orijentu s sodelovanjem Turčije.
Atene, 5. nov. AA- Britski poslank * Atenah je posetil Mihalakopulosa. Min'stei za zunanje zadeve je zagotavljal poslan« ka, da ankarski sporazum služi samo cb» če.i«u miru in ni naperjen proti nikomur.
Anglija in grško-turški sporazum
Atene, 5. nov. č. Angleški poslanik v Atenah je posetii grškega ministra zuna» njih poslov Mihalakopulosa. ki je uveril angleškega diplomata, da služi ansarskl sporazum samo splošnemu miru. da ni na« perjen proti nikomur in da ni odvisen od nobene velesile Angleški poslanik je od« govoril, da niegova vlada odobrava vsako akcijo, ki gre za tem da se učvrsti svetovni mir.
Prihod ministrov v Ljubljano
Z njimi pride tudi predsednik vlade general Živkovič
Beograd, 5. novembra, p. V soboto zvečer odpotujejo iz Beograda in pridejo v Ljubljano v nedeljo zjutraj predsednik ministrskega sveta general Živkovič, minister pravde dr. Srškič, minister za finance dr. Š veri juga, minister dr. Švegei in minister za šume in rudnike inž. Sernec. Predsednik ministrskega sveta ostane v Ljubljani dva dni, ministri pa bodo nadaljevali pot v Celje, Maribor, Ptuj in Varaždin.
Čez nedeljo odideta med narod še dve drugi skupini ministrov; obe skupini, ki sta bili v savski banovini, sta se sinoči in davi vrnili v Beograd.
Neuspeh konservativcev
London, 5. nov. AA. Snoči je spodnja zbornica z 261 glasovi proti 250 odklonila konservativni izpreminjevalni predlog k adresi v odgovor na prestolni govor.
Glavno zanimanje pri tem glasovanju je bilo za stališče liberalcev, ki so se po večini vzdržali glasovanja.
Za izpreminjevalni predlog je glasovalo 5 liberalcev, med temi sir Robert Hutchin-son in sir John Simon. Za vlado so glasovali 4 liberalci. Lloyd George in ostali liberalci niso glasovali.
London, 5. nov. AA. Položaj vlade je zrahljan navzlic glasovalnemu izidu v parlamentu v njen prilog. Liberalna stranka je nezadovoljna z labouristično vlado, ker se ne zgane, da bi že rešila vprašanje brezposelnosti. število brezposelnih je preseglo dva milijona.
Kontrola žitnega uvoza iz Rusije
Praga, 5. nov. M. Na seji gospodarsko politične komisije agrarne konference v Pragi je bila sprejeta tale resolucija: Agrar« na konferenca smatra za potrebno, da se načelo največje ugodnosti spremeni z re* gijonalnim, oziroma mednarodnim konti« nentalnim sporazumom, v katerem bi bili točno odrejeni kontingenti za uvoz in iz» voz. Resolucija poudarja, da se morajo za žito, uvoženo iz Rusije, uporabljati speci« jalni ukrepi. Uvoz sovjetskega žita se sme odobriti samo v količini, ki odgovarja po« trebi, in samo pod pogojem, da se ugotovi, da odgovarja cena uvoženega sovjetskega žita režijskim stroškom. V svrho kontrole u\ za. sovjetskega žita bodo ustanovljene posebne ustanove.
Bivši ministrski predsednik Facta umrl
Rim, 5. novembra s. Danes dopoldne je umrl v 96. letu starosti bivši italijanski ministrski predsednik Facta, ki je že dalj časa bolehal na sladkorni bolezni. Facta je bil zadnji ministrski predsednik Italije, preden je prišel fašizem na krmilo. Kot diplomat je mnogo deloval v inozemstvu, kjer je bil dobro poznem.
Zaprisega fašistične mladine
Slavnostni obred zaprisege cev - Mussolinijev govor ■
Rim, 5. novembra d. Rim je praznoval ■včeraj z velikimi slavnostmi obletnico zmage v svetovni vojni. Glavni del programa ie bil Mussolinijev nagovor na mlade fašiste, ki so zavzeli ogromni Kapitolski trg tako, da je bil do zadnjega kotička napolnjen. Okoli 4. popoldne je prijahal Musso-Hni obdan od fašističnega generalnega štaba. Nosil je uniformo vrhovnega poveljnika fašističnih čet. Med delirijem navdušenja je Mussolinj nagovori! pomladek fašizma z besedami:
»Mlade črne srajce! Danes vas je zadela izredna sreča in velika čast, da prisežete za stvar domovine in fašistične revolucije. Zgodi se to na današnji pomembni dan, kt spominja na slavne dneve 18. leta, ko so italijanske armade za vedno uničile sovražno vo.islko. Prisegate na griču, ki je svet ne samo v zgodovini Rima in Italije, ampak celega omikanega sveta. Ravno ob tem trenutku dviga še 250.000 drugih mladih fašistov roko k isti prisegi.
Ko so se vaši starejši tovariši borili In prelivali kri v bitkah, ki so dovedle do zma se, vi niste mogli biti med njimi.. Danes vas sprejemajo odprtega srca in z najglobljo simpatijo. Ko izrečete prisego boste izpolni eno najsvečanejših dejanj v vašem
250.000 fašističnih mladeni-»Italija je rešila Francijo!«
I življenju! Ob tej priliki vprašujem kom« I bodočnost domovine?«
Iz fašistične množice je zagrmel na to
vprašanje klic: »Nam, nam,«
Nato je Scorza, poveljnik mladinskih fašističnih zvez bral formulo, ki so jo mladeniči spremljali z vzkliki »Prisegamo«.
Rim, 5. novembra s. Pri proslavi zmage v Rimu je imel državni podtajnik Manare-si govor o uslugah Italije za zaveznike med vojno. Manaresi je med drugim zatrjeval, da Je ftalija rešila Francijo in njene zaveznike, in sicer najprej s svojo izjavo nevtralnosti, nato z vojno napovedjo in končno s svojo zmago. Brez italijanske nevtralnosti bi bili Nemci, ki so kakor vihar prihrumeli nad Francoze, popolnoma stril Francijo.
Najostrejše ie nastopil govornik prott francoskim trditvam, da je bila zmaga pri Vittoriu dosežena nečastno. Ta zmaga Je stala Italijo še 100.000 mrtvih in je bila odločilna za vso vojno. Na drugi strani, tako je zaključil Manaresi, so italianski zmag! porezali krila. Še vedno ječe italijanski bratje pod tujim jarmom in Italia mora težko plačevati dolgove, dočim drugi spravljajo visoke dobičke.
Odgovor dr Beneša na Curtiusove izjave
Dr. Curtius je bil napačno poučen o poteku nemirov zaradi nemških zvočnih filmov ~ Načrti čsl. vlade za omiljenje brezposelnosti
Paraga, 5. novembra, g. V zunanjem odboru senata je odgovoril danes zunanji minister dr. Beneš na napade nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa glede izgredov proti nemškim zvočnim filmom na Češkoslovaškem in glede kulturnega bojkota, ki ga je baje napovedala Češkoslovaška. Dr. Renči je med drugim naglasi!. da je bil dr Curtius napačno poučen o dejanskem atauu in da je zaradi tega presojal dogodke popcl noma nepravilno. Minister je obžaloval, da je dr. Curtius odobraval kulturni bojkot Češkoslovaške, ki se je pričel izvajati v Nemčiji, pri čemer se je pozival na čast nemškega naroda. Dr. Beneš je zavračal vse neopravičene napade in se skliceval na ponos čefkoslovaškega naroda, ki obsoja vsak šovinizem, posebno pa še oni, ki izzove bojkot kulturnega gibanja.
Fraza, 5. novembra, d. V ministrstvu za
avna dela pripravljajo vrsto zakono« o velikih investicijskih delih, e katerimi mislijo omiliti brezposelnost Tako je izdelan načrt za zaKon o cestnem fondu, ki bo omogočil kar najhitrejšo rekonstrukcijo in spopolnite v češkoslovaškega cestnega omrežja. Iz tega fonda bodo popravljali in gradili tudi »krožne ceste. V ta namen je določenih že •lospdpj 186 milijonov K5.
Ministrstvo za delo pripravlja poieg tega >uHi zakon o novem cestnem redu in ccstni policiji, ki bo uredil precej neu"y>ne raz-nere v lena pogledu. Poleg tega bo predložen še tekom letošnjega zasedanja poslanski zbornici zakon o ustanovitvi elektrifika-•rijskega fonda, ki bo omogočil el«ktrificlra nje podeželja. Pripravljajo tudi n^vi stavbni red in »alron o regulaciji glavnih mest Brna m Bratislave
Odmev Flandirtovep potovanja
Poročilo Flandina ministrskemu svetu -- Spori v srednji Evropi ogrožajo mir
Pariz, 5. novembra, AA. »Le Journal«
priobčuje komentar o ekspozeju ministra - trgovine Flandina na včerajšnjem ministr* skem svetu. Flandin je poročal o svojem uotu po centralni Evropi. List poroča, da se ministrski svet ni mogel ubraniti neke* na težkega vtisa spričo težav, ki pritiska* jo na centralno Evropo. Ti narodi bi mo* rali najti medsebojno ravnovesje. Sedanji trenutek še ni tragičen, pač pa bi lahko postal, ako bo ostalo pri dosedanji nape* tosti. Spori v centralni Evropi pomenijo
na vse zadnje vendarle ogrožanje miru vse Evrope. Francija naj omogoči v teh drža« vab trgovske, industrijske in poljedelske zveze.
Rim, 5. novembra, AA Francosko posla« ništvo je izdalo komunike, ki v njem pro* glasa za netočne vesti o tem, da je bila naloga pravkaršnega potovanja člana fran* coske vlade po vzhodu ta, da organizira gospodarsko akcijo proti neki vzhodni ev* ropski državi.
Egiptovske homatije
Pričakovati je, da bodo v bližnjih dneh prihajale zopet bolj vznemirljive vesti iz Egipta. Tam se je namreč izvršila daleko* sežna notranja preuredba, ki mora do skrajnosti razburiti večinsko politično stranko in bržkone vso javnost.
Dne 23. oktobra je ministrski predsednik Sidki paša v imenu kralja Fuada razgla. siln novo ustavo za Egipt in jo takoj uve* 1 javil. Nova ustava se sicer oficijelno označuje samo kot modifikacija dosedanje ustave, ali dejansko gre za temeljito spre* membo dosedanjih ustavnih določb in si* cer ravno v najvažnejših točkah. ? Nova ustava omejuje aktivno volilno pravico na starost 25 let, volitve same pa preureja v indirektni sistem, pri čemer se za pasivno pravico volilnih mož ter poslan* cev zahteva primerno visoka davčna moč. Vrh tega ustava reducira število poslan* cev od dosedanjih 235 na 150. števdo se* natorjev od dosedanjih 132 na 100 Pogla* vitno pa je. da bo zanaprej kralj imel pra* vico imenovati tri petine senatorjev, do* čim jih je sedaj imenoval le dve petine. S tem more vlada potom senata preprečiti v,se neljube ji sklepe poslanske zbornice. Zelo so važne tudi določbe glede zaseda* nja parlamenta in njegovih pravic, odgo* vornosti ministrov itd.,
Egipt ima svojo ustavo šele od 1. 1923, ko je Angli ja priznala deželo za samostojno državo. Toda egiptska ustava ni imela sre* če; v teku šestih let je bil egiptovski^ par* lamrnt petkrat razpuščen in končno je se* dai bistveno spremenjena ustava sama. Se* veda je imel parlament neprijetno nalogo, da bi moral urediti z Anglijo one štiri sporne točke, ki so še ostale predmet hu* dih nesoglasij. Toda ekstremnonaciionali* stična stranka vafd. ki si je pod vodstvom pokojnega Zaslul naše priborila absolutno večino v deželi odnosno v parlamentu, se ni hotela ukloniti angleškemu stališču, pri* hajala pa je v vedno hujše navskrižje tu* di s samim kraljem Fuadom. Posebno v zadnji dobi se je spor poostril, pri čemeT pa je treba ugotoviti, da iz notranje*poli* tičnih vzrokov še mnogo bolj nego iz vna* njepolitičnih. Kralj Fuad se je v vedno ostrejši borbi zoper vafdovce naslanial na liberalno, to je drugo najmočnejšo stran* ko v Egiptu: iz nje izhaja tudi sedanji mi* nistrski predsednik Sidki paša, ki je i^sve* de! državni udar. Ta politik je bil nekdaj sam hud nacijonalist in ie moral skupno r. Zaglul pašo v eksi! na Malto. Sedaj pa je izdelal novo ustavo, ki naj temeljito omeji moč in vpliv vafdovcev, zasigura kralju in vladi oblast v deželi zoper do* sedanio opoziciio in ki naj končno izvede pogodbo z Anglijo, kar pa je vendar samo stranskega pomena.
Sprememba ustave in volilnega reda se je v Egiptu napovedovala že dolgo, dasi ne očitno. Opozicija je za ta primer na* povedovala najhujš; odpor, napovedovala.
da bo napela vse sile in uporabila prav vsa sredstva, da očuva staro ustavo. Sedaj je nastopil trenutek, ko se bo moralo po* kazati, kaj zmore opozicija. Ali razpolaga s toliko dejansko silo, da bo prisilila vlado na umik, ali bo morala sama kapitulirati, to je udati se v usodo?
Že prihodnji dnevi bodo d,ali odgovor na ta vprašanja. Za dalekosežnost vladne* ga koraka je značilno, da je nastopilo pro* ti njemu celo vodstvo liberalne stranke, ki ji pripada Sidki paša. Celo njegovim last* nim pristašem se zdi potemtakem, da gTe vlada predaleč s svojo spremembo ustave. Zato se je tem bolj bati, da bodo nemiri reakcija na ta vladni ukrep.
Toda kak rezultat bi mogli nemiri imeti, je drugo vprašanje Egiptovski nacijonali* sti so že poskusili svojčas mobilizirati uli* co zoper vlado, a se jim je stvar popolno* ma ponesrečila. Ni tedaj zelo verjetno, da bi se jim v drugič bolie posrečilo.
Zanimiv je odmev, ki ga je sprememba ustave izzvala v inozemstvu, predvsem v Angliji, kjer so za dogodke v Egiptu še vedno najbolj občutljivi. Ker je v Angliji na vladi delavska stranka, so bili egiptov* ski vladni krogi gotovo sami presenečeni, da so angleški listi z vladnimi vred zabe* ležili spremembo ustave brez odpora in obsodbe in celo z nekim dobrohotnim ra* zumevanjem. Pri tem ne gredo le s stali* šča, da se bo z reprezentanco, ki jo bo Egipt dobil na podlagi nove ustave, Angli* ja mnogo lažje sporazumela, temveč bolj ali manj odkrito izjavljajo, da je sedem let parlamentarnih peripetij dokazalo, da mase egiptovskega prebivalstva še niso zrele za neomejeno demokracijo. Ta je po mnenju angleških listov ustvarjala le dik* taturo političnih voditeljev, dočim bo nova restringirana ustava ustvarila podlago za razvoj prave in zdrave demokracije.
V enakem smislu komentirajo spremean* bo egiptovske ustave italijanski in franco* ski desničarski listi, dočim se francoski levičarski listi, bržčas iz obzirnosti do Mac* donaldove vlade, vzdržujejo vsake odloč* ne sodbe. V splošnem pa ima Evropa sama s seboj tolrko skrbi, da nima časa in ve* selja se globlje ukvarjati s problemi na* rodov na drugih kontinentih.
Plačilne težkoče francoske banke
Pariz, 5. nov. g. Banka »Credit du Rho* ne«, ki ima 10 milijonov frankov osnovne glavnice in v Lyonu ter okolici 26 podraž* nic, je zaprla poslovne prostore. Že nekaj dni je bil v banki velik naval vlagateljev, ki jim je morala izplačati 20 milijonov frankov. Polom te banke je v zvezi s polo* mom banke »Adam« v Boulogneu, ki je imela večino delnic banke »Credit du Rhn* ne«. Vlada je izjavila da ne namerava uve« sti akcije za pomoč.
Seja zveze jugoslovensktti mest
Velika udeležba iz vse države — Razprava o občinskih samoupravnih financah — Zastopstvo finančnega ministrstva
Beograd, 5. novembra, p. Danes se je pričela v Beogradu konferenca Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Zborovanje se vrši v svečani dvorani beograjske občine. Navzočih je okoli 50 delegatov iz vseh strani države. Ljubljansko mestno občino zastopajo Ivan Tavčar, dr. Miroslav Lukan, finančni referent Alojz Raat in raznatelj doho-darstvenega oddelka Ivan Zupan. Maribor zastopa župan dr. Alojzij Juvan. Konferenco je otvorll predsednik beograjske občine Nešič, ki je prisrčno pozdravil vse goste Za njim je spregovoril predsednik zagrebške občine dr. Srkulj. Na poslednji seji Zveze mest, ki se je vršila 29. septembra v Ljubljani, so razpravljali o najvažnejšem vprašanju, to je o finansiranju in budžeti-ranju mestnih občin. Z novo zakonodaja so namreč sprejele mest.ie obC.pe deloma tn.li posle državne administracije, kar nalaga občinam nove Izdatke.
Zveza mest je sklenila napiositi m nistra za finance, da odpošlje na konferenco svoje delegate, da čujejo mišljenja zastopnikov mestnih občin glede budžetiranja o^čin !u glede pobiranja mestnih samoupravnih davščin. Ministrstvo financ zast.>p«na na hod ferenci načelnika Milorad Tošič in Rudolf Pojič. Danes dopoldne so govorili še zastopniki Sarajeva. Slbenlka, Beiovara. Sn šaka in Novega Sada. popoldne pa je Iciel daljši referat zastopnik Ljubljane l^an Tavčar, ki je govoril o najmarn: o potrebi posebnega pravilnika za budžetiraaie ob čin, o trošarini ln podobnih vprašanjih, ki se tičejo mestnih občinskih gospodarstev.
Na popoldanskem nadaljevanju konferen ce Zveze mest so govorili še zastopniki Leskovca, Mostara, Sušaka. Kragujev-^a. šabca ter generalni tajnik zveze šarič. Ob 18.30 je bila seja zaključena in se bo nadaljevala jutri dopoldne.
Ustanovitev domače filmske družbe
V Beogradu je bila osnovana delniška družba »Jugoslavija-film«, ki bo izdelovala in razpečevala filme
Beograd, 5. novembra AA. Minister za trgovino in industrijo je s sklepom 23. oktobra L 1. odobril pravila ln ustanovitev tvrdke »Jugoslavija-film« delniška družba za izdelavo in prodajo filmov. Delniška glavnica znaša 1,200.000 Din, razdeljena je na 4000 delnic po 300 Din. Namen društva je proizvajanje filmov, predvsem nacijonal-nih, nabavljanje in trgovina s filmi in a filmskim materijalom.
Prva dolžnost društva bo Izdelati velik film »Otrte solze«, v čisto narodnem duhu, ki poveličuje velike napore jugoslovenskega naroda za osvobojenje in uedinjenje. Rokopis je napisal profesor Voja Ivan Jo-vanovič, pregledali pa so ga meroliiui fak torji, ki so ga Jako povoljno ocenili.
Vpis delnic se bo vršil od 5. t m. do 5. decembra v poslovalnici društva v Beogradu, ali pa preko Poštne hranilnice. Pri vpisu je treba za vsako delnico položiti 75 Din na račun delnice in .15 Din na račuD ustanovnih stroškov.
Ustanovitelji društva so: svetnik ministrstva financ Todor Ilič, prof. Voja Jova-novič, prof. Mlodrag Rajačič, odvetnik MIlan Djerič, sotrudnik «Politike» Dobroslav Kuzmič, zdravnik in novinar dr. Bogoslav Milanič, odvetnik Milan Arsenijevič, odvetnik in sotrudnik »Politike« Radoje Josi-movič, sotrudnik »Politike« Budimir šalje-vlč, prof. Momir Veljkovič, Dragomir Stoj-§ič, Todor Popovič in učitelj Brana Nešič.
Želje in potrebe Belokrajine
Kakor smo že poročali, so se lepo uspelega sestanka, ki so ga v nedeljo Imeli ministri v Karlovcu z zastopniki prebivalstva, udeležili tudi delegati Iz črnomeljske-ga sreza, ki spada, kakor znano, pod savsko banovino. Belokr. zastopnike je karlo-ški župan g. Modrušan, ki je predsedoval sestanku, v svojem nagovoru še posebej pozdravil. V imenu prebivalstva Jrnomeljske-ga sreza je govoril g. Jože Nemanlč, ban-ski svetovalec iz Zelebe pri Metliki, ki je izvaja! med drugim:
Naš srez šteje samo 23 tisoč prebivalcev in Je po naravi zelo bogat, vendar pa ima razmeroma največ izseljencev. TI trosijo gvoje moči v tujini, ker nimajo doma dela ln zaslužka.
Glavni vir dohodkov našega okraja je vinarstvo, zato nas vinska kriza občutno tare Nedavno se je ustanovila v Metliki vinarska zadruga, ki naj bi zbrala in omogočila nakup in prodajo vina. Potrebna je pa podpore, za katero prosimo vinogradniki ministra poljedelstvo ln vso kraljevsko vlado.
Davčna uprava v Črnomlju izterjuje davke z označbo na čeku »Takoj!« Zamudne obresti zaračunava takoj od prvega dne. Zaradi zastoja v trgovini s kmetskiml pridelki in splošne krize prasljo davkoplačevalci, naj se Izda nalog davčni upravi v Črnomlju, da dovoli 14-dnevnl rok za plačilo davkov.
Bela Krajina je zvezana s sosednim ozemljem onstran Kolpe samo z dvema prehodoma, mostovoma pri Metliki ln pri Vinici v razdalji 30 km. Zato prosimo, naj bi se napravil most tudi pri žunlčih. Pravtako je potrebno za Poljansko dolino, da se izvede železniška zveza Kočevje-Vrbovsko. Pri delu bi domače ljudstvo dobilo zaslužek. Najbolj pa je potreben vodovod, zlasti za metliški okoliš. Prosimo, da se že izdelani generalni načrt za ta vodovod vzame v pretres, ker bi ta oskrboval 45 vasi z zdravo pitno vodo.
Elektrifikacija cele savske banovine Je v načrtu ln se polagoma izvaja. Črnomelj ima za silo elektriko od »Jugolesa«, Metlika pa se je pogodila za 600.000 Din z združenima elektrarnana Zagreb - Karlovac, toda ban-ska uprava še nI odobrila pogodbe. Prosimo gg. ministre, da v zadevi posredujejo, ker Je le z elektrifikacijo mogoč napredek.
Cest Imamo 230 km v oskrbi, tudi nekatere glavne prometne ceste so bile izločene Iz seznama državnih cest Prosimo g. ministra Javnih del, da se te ceste zopet sprejmejo v oskrbo države.
Kot drugi govornik Iz Belokrajine je nastopil g. J. Mazelle, župan v Gradacu, ki je kot predsednik sreskega kmetijskega odbora navedel med drugimi naslednje želje:
Naš srez Ima 31 občin, čeprav ima samo 23 tisoč prebivalcev. Skoraj vsaka vas ima svojo občino. To pa z gospodarskega stališča ni dobro. Zato niso občine tako urejene kakor v ostalih srezih naše banovine. Težko pričakujemo zakona o občinah in razdelitev sreza v 6 občin: Stari trg, V.inica. Črnomelj, Gradac, Semič in Metlika.
Oba slovenska govornika sta končala z vzklikom kralju in vladi in sta bila od vseh zborovalcev živahno pozdravljena.
Spopadi v Indiji
Karaši, 5. nov AA. Snoči je došlo do novih spopadov med množico in rerlar> stvom. Redarstvo je imelo nalogo, da are> tira 19 kršiteljev zakonov, ki so izvajali civilno neposlušnost. Množica je obmetavala redarje s kamenjem, nakar ie redar« stvo poseglo po orožju in streljalo. Več re» darjev je bilo ranjenih. Na strani demon* strantov pa je zadobilo 20 ossb razne po* Skodbe.
Ogromno zavarovanje
London, 5. nov. AA. Objavljeno je bilo besedilo dogovora med trgovinskim ministrstvom in parobrodno družbo »Cunard« za zavarovanje enega ali dveh parnikov, ki ■ jih namerava zgraditi omenjena družba, i Parnika bosta veljala približno 4,500.000 | funtov Sterlingov.
Zavarovalna vsota je tako ogromna, da je zelo dvomljivo, da bi mogla biti plasirana na zavarovalnem trgu. Po tem dogovoru bi vlada garantirala zavarovalno vsoto prvega parnika v kolikor je ne bi krile zavarovalnice same. Družba bo skušala doseči, da bo vlada garantirala zavarovalno vsoto tudi za drugi parnik.
Nad Italijo divjajo neurja
Messina, 5. nov. s. V messinski morski ožini je divjal hud vihar, ki je presenetil na morju številne ribiške ladje. Ena izmed njih se je potopila. Dva ribiča sta se še rešila, dočim sta druga dva, oče in sin, na* šla smrt v valovih. Na morje je odšlo več čolnov, da bi poiskali pogrešana ribiča. Ti čolni, na katerih je bilo 14 oseb, se še nI* so vrnili in ni o njih nobenega sledu.
V Napolju je divjal ves dan hud vihar n.ed nalivom, ki je povzročil številne po* plave po mestu. Vihar je podrl velik zid, ki se je zrušil na tir cestne železnice pri parku Sv. Helene, tako da je bil promet prekinjen.
Petrolejski vrelec
v plamenih
Oklahoma City, 5. nov. d. V bližini me« sta je izbruhnil na petrolejskem polju si* len požar. Pri tem je eksplodiral velik tank petroleja. Goreči petrolej se je razlil po vodi kanadske reke. Zaradi tega je zgore* lo več splavov, ki so bili namenjeni v n ž* je ležeče lesne tovarne. Žrtev plamenov ie postal tudi leseni most. Obstoji resna ne* varnost, da se bo plamen razširil še na dru* ga petrolejska polja v okolici mesta.
Rusija gradi velezrakoplov
Moskva, 5. novembra d. Rusija bo zgradila velik zrakoplov, ki bo meril 5 milijonov kubičnih metrov. Uporabljali ga bodo v znanstvene svrhe.
Stanislavski se vrnil v Moskvo
Moskva, 5. novembra AA. V rusko prestolnico se je povrnil po 18-mesečni odsotnosti v inozemstvu ravnatelj umetniškega gledališča v Moskvi Stanislavski.
Sijafen banket v Londonu
London, 5. novembra AA. V jedilnici buckinghamske palače sta priredila snoči kralj in kraljica na čast indijskim princem in poglavarjem slavnostni banket. Pogled na indijske vladarje, ki so bili kar najsijajnejše opravljeni, je bil naravnost impozanten. Banketa se je udeležilo 60 gostov. Med temi so bili indijski princi, španska kraljica, waleški princ, yorški vojvoda in vojvodinja in drugi člani kraljeve obitelji.
Na Krkonoših zapadel sneg
Hirschberg, 5. novembra s. V Krkonoših je zapadlo ponoči 50 cm novega snega. Temperatura je padla pod ničlo.
Sinclaire Lewis bo odlikovan z Noblovo nagrado
Stockholm, 5. novembra g. švedska akademija je določila danes za imetnika literarne Noblove nagrade za leto 1930. ameriškega pisatelja Sinclaira Lewisa.
Rekonstrukcija albanske vlade
Tirana, 5. novembra AA. Kralj Zogu je poveril resor ministrstva za zunanje zadeve predsedniku ministrskega sveta Van-gleliju. Notranje ministrstvo je prevzel bivši minister gospodarstva Juka.
Seja odbora Zveze industrijcev v Ljubljani
V torek se je v palači ljubljanske Zbornice za TOI vršila 30. redna seja odbora Zveze industrijcev, v kateri se je novi odbor konstituiral s tem. da je izvolil pred-sedništvo. Soglasno je bil za predsed-nilia Izvoljen gospod Dragotin Hribar, za podpredsednika pa sta biia izvoljena gospoda Janko Jovan in Avgust Praprotnik. Nadalje so bili za člane oz. namestnike v pred-sedništvu delegirani gg.: Fran Bonač, dr. Kari baron Born (Tržič), Anton Krejči (Ruše), inž. Josip Lenarčič (Verd-Vrhnika), Maks Horvvitz (Kranj), Jean B. Pollak, inž. Anton Rudež (Ribnica), Rikard Skubec m dr. inž. Milan Vidmar. Odbor je vzel na znanje, da je g. Jože Smertnik odložil svoje mesto v odboru ter je na novo kooptiral gospoda inž. Milana Lenarčiča in inž. Vojko Knopa (Kranj). Po želji štajerskih podjetij je naprosil g. Antona Krejčija, da posluje kot predsednik mariborske skupine Zveze industrijcev, kot njegov namestnik pa inž. Oskar Dračar. O poslovnem poročilu, ki ga je podal glavni tajnik inž. M. Šukije, se je razvila podrobna razprava.
Razpravljalo se je o potrebi ureditve vprašanja financiranja banovin in samoupravnih teles in o potrebi, da se samoupravam prepove diferenoiranje doklad na državne neposredne davke in uvajanje uvozninskih taks, ki niso v skladu z zakonskimi določili. V tem smislu so bile sprejete utemeljene resolucije. V nadaljnjih resolucijah se naproša kralj, vlada, da ukine določbo S 14. Zakona o neposrednih davkih, po kateri se imajo avtonomne doklade priračunati davčni odmerni podlagi; ban dravske banovine pa se naproša, da pritegne predstavnike gosp. korporacij k delu na redakciji banovinskega proračuna za I. 1931-32., de se v bodoče opusti obdavčenje premoga in električne energije in da se v občinah prepreči pobiranje občinske trošarine ali uvoz-nine na trgovski promet in industrijsko predelavo. Dr. Fran Windischer je še posebej opozoril na projekt, ustanovitve Privilegirane industrijske banke. Izdeluje se več načrtov zakona o tem zavodu tako, da projekt še nima definitivne oblike. Zato tudi ni mogoče o njem podati končno izjava. Brez dvoma bi bilo velikega pomena, če bi se z novo banko dosegla pocenitev industrijskega, zlasti dolgoročnega kredita.
Ljubljanski župan v Beogradu
Beograd, 5. novembra p. Danes je prispel iz Ljubljane v Beograd ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Sprejet je bil tudi pri predsedniku vlade generalu živkoviču.
Nastopna avdijenca poslanika Vukčeviča
Sofija, 5. novembra AA. Novo imenovani jugoslovenski poslanik dr. Aleksander Vukčevič bo sprejet od kralja Borisa v svečani nastopni avdijenci v petek 7. t. m. Pri tej priliki preda dr. Vukčevič kralju Borisu akreditivna pisma.
Milan Marjanovič obolel
Beograd, 5. novembra p. Šef centralnega presbiroja pri predsedništvu ministrskega sveta Milan Marjanovič je lažje obolel in mora na nasvet zdravnikov ostati nekaj dni v sobi.
Kmečki tabor v Zagrebu
Zagreb, 5. novembra n. V zagrebškem »Slejačkem Glasu« sporoča Karlo Kova-čevič, da se bo napovedana velika kmečka skupščina na vsak način vršila 8. decembra;
Poplave v Črni gori
Podgorica, 5. novembra p. Zaradi močnega deževja poslednjih dni so črnogorske reke, zlasti Zeta in Morača, visoko narastle ter poplavile cele pokrajine. Voda je napravila mnogo škode ter porušila več hiš.
Trije uveljavljeni zakoni
Beograd, 5. novembra p. Današnje r.Službene Novinec objavljajo tri nove zakone, ki postanejo z današnjim dnem obvezni: zakon o državnem sodišču za zaščito države, zakon o likvidaciji agrarnih odnosa jev na področju svoječasne pokrajine Dalmacije in zakon o državnem policijskem izvršilnem osobju.
Hmeliski trg
žatec, 5. novembra h. Na hmeljskem trgu ni bilo spremembe.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, še vedno nestalno, bolj hladno, tendenca k poslabšanju. Situacija včerajšnjega dne: Velika barometerska depresija odhaja proti vzhodu. Na njenem južnem robu se je formirala sekundarna depresija, k: je prešla na Sredozemsko morje in povzročila zelo močne južne vetrove na Jadranu. Pritisk je padel na vzhodu in jugu za 0.1 do 3 mm, v zapadni Hrvatski in Sloveniji pa je porastel za 0.3 do 2.5 mm. Temperature so se nepravilno spreminjale, deloma padle, deloma narastle za 1 do 3 stopinje. Nebo je bilo pretežno oblačno, ponekod deževno in samo na vzhodu poloblačno.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Hitro, toda le kratko zboljšanje. V prostih legah jutranja slana; podnevi milo vreme.
župan, posestnik i. t. d.
je po mukepolni bolezni v soboto dne 1. novembra 1930 ob IA uri v Gospodu zaspal.
Ohranimo mu časten spomin!
V Središču ob Dravi, dne 2. novembra 1930.
Prostovoljno gasilno društvo v Središču
ob Dravi.	15489