248. številka. Ljubljana, v soboto 28. oktobra 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden, mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj.e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" rrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu at.jl2 DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 6t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12 Telefon št. 34. E pur si muove! In vender se je zgodila politična grd obi j a prve vrste, tako nizkotna, tako podla, da jednake ne pozna zgodovina naših strankarskih bojev, in da se je mora v dno svoje duše sramovati tudi zadnji pristaš tiste stranke, ki je na svojo zastavo zapisala katoliško ime. Dr. Ferjančič je padel, ker ga je zavratno vrgla kranjska klerikalna stranka in sokriv tega je tudi tisti dr. Ivan Šusteršič, ki je ves ta teden prodajal svojo angeljsko nedolžnost po vseh avstrijskih listih. Minoli petek priobčeni telegram res da v nekaterih obzirih ni bil resničen. Kar nam je sporočil naš korespondent po informaciji vseh poslancev, je bila kombinacija, pa ne korespodentova, nego dotičnih informatorjev. Istina je, da dr. Kathrein ni rekel dr. Pacaku, da je dr. Šusteršič pisal vsem členom nemške katoliške stranke pisma, v katerih je imenoval dr. Ferjančiča „gottloser Mensch" in „Pfaf fenfresser". Mi to krivico, ki se je storila dr. Šusteršiču, najbolj sami občutimo, bolj kakor on, dasi je nastala le vsled tega, ker je bil naš poročevalec napačno informiran, in se o resničnosti dobljene informacije ni prepričal. Ali glavna stvar v dotičnem telegramu ni bila trditev, da je dr. Šusteršič proti dr. Ferjančiču pisal členom nemške katoliške stranke obrekljiva pisma. Glavna stvar je bila trditev, da je bil dr. Ferjančič od slovenske klerikalne strani grdo obrekovan, da je bila nemška katoliška stranka proti njemu naščuvana, in da je ta stranka vsled tega ščuvanja strmoglavila dr. Ferjančiča z mesta prvega podpredsednika. Ta glavna stvar v dotičnem telegramu je popolnoma resnična. To sramotno izdajstvo se je res zgodilo, v tem oziru je bil naš telegram popolnoma pravilen, samo storilec se ni pravi imenoval in način, kako se je to izdajstvo uprizorilo, je bil napačno popisan. Da- izvemo popolno resnico, obrnili smo se do poslanca dr. Paca k a, in ga prosili pojasnila glede zadevnega njegovega pogovora z dr. Kathrein o m. Na naše vprašanje smo dobili naslednji pod brzo-javnouradno številko 2905 došli telegram : „Slovenski Narod" Laibach. Kathrein sprach nicht von Šusteršič. Sagte, Katholiken konnen Ferjančič nicht wahlen , weil Ferjančič ein allzustark Antiklerikaler ist, der die Geistlichen Pfaffen nenne. Auch Karlon sprach nicht von Šusteršič. Er sprach vor mir und Stranskv, dass sie von slovenischen Katholiken horten, dass er so sei, wie ihn Kathrein geschildert. Vor acht Tagen brachten VViener Zeitungen Nachricht, dass Šusteršič hier war, um gegen Ferjančič zu agitiren. Mehr weiss ich nicht. Dr. Pacak. Slovenski se glasi ta zanimivi telegram tako-le : Kathrein ni govoril o dr. Šusteršiču. Rekel je, da katoličani ne morejo Ferjančiča voliti, ker je prehud protikleri-kalec, ki duhovnike farje imenuje. Tudi Karlon ni govoril o Šusteršiču. Govoril je pred menoj in pred Stranskim, da so (nemški klerikalci) od slovenskih katoličanov slišali, da je takšen, kakor ga je Kathrein popisal. Pred osmimi dnevi so prinesli dunajski listi vest, da je bil Šusteršič tu, da bi proti Ferjančiču agitiral. Več ne vem. Dr. Pacak. Nadalje smo se obrnili tudi do posl. dr. Stranskega. Ta nam je poslal naslednjo, pod brzojavnouradno številko 2919 došli telegram : „Slovenski Narod" Laibach. Karlon hat mir gesagt, man habe seine Partei informirt, dass Ferjančič die Geistlichen immer Pfaffen nenne. Von Šusteršič war keine Rede. Stranskv. V slovenskem prevodu se glasi ta brzojavka takole: Karlon mi je rekel, da so njegovo stranko informovali, da Ferjančič duhov- nike vedno farje imenuje. O šusteršiču ni bilo govora. Stranskv. Iz teh brzojavk čeških poslancev dr. Pacaka in dr. Stranskega izhaja, da so slovenski klerikalci informovali nemško klerikalno stranko glede dr. Ferjančiča, da so dr. Ferjančiča naslikali kot prehudega protiklerikalca, ki duhovnike za farje psuje, in da so nemški klerikalci vsled teh laži in obrekovanj strmoglavili dr. Ferjančiča. S tem se popolnoma ujema, kar je pisal te dni dr. Ebenhoch v „Linzer Volksblattu", kjer je povedal, da so nemški klerikalci vrgli dr. Ferjančiča, ker je vsled svojega, provokatoričnaga nastopa glede Celja in vsled svojega postopanja napram slovenskim klerikalcem postal nemogoč. Nadalje se je vjema s tem tudi to, kar je o padcu dr. Ferjančiča pisala „R e i c h s w e h r", ki je v službi barona Dipaulija. Politična grdobija prve vrste se je torej dejansko zgodila, ta politična grdobija je pribita in dokazana, in je tako nizkotna in podla, da se je mora sramovati tudi zadnji klerikalec. Orožje, katerega so se „slovenski katoličani" pri tej ostudni spletki posluževali, sta bila laž in obrekovanje, kajti to je grda laž in še grše obrekovanje, kar se je o drju. Ferjančiču natvezilo nemškim klerikalcem. Vsak človek na Slovenskem ve, da stoji dr. Ferjančič na skrajnem desnem krilu naše stranke, da se točno in dosledno drži tistega programa, ki ga je Klun imenoval „prežvekani program katoliškega shoda" in ki ga je sprejel prvi shod naših zaupnih mož, da je njegovo protiklerikalstvo v resnici votlo, od kraja ga pa ni dosti, in da on nikdar in nikoli ne imenuje duhovnikov „Pfaffen*. Ferjančič je torej padel po krivdi slovenskih katoličanov, ki so z lažmi in obrekovanji naščuvali nemške klerikalce proti njemu. V tem, ko so slovenski klerikalni p o -slanci se kazali solidarne z dro m. Ferjančičem, so „slovenski katoličani" zahrbtno ruvali protinjemu. To je taka lopovščina, da jej ni najti podobne. Ta grda spletka pa ni morda posamezen slučaj kacega posameznika, nego je le zadnji člen v verigi spletk, ki so ae uprizorile proti drju. Ferjančiču. Zasmehovanje, zasramovanje in obrekovanje drja. Ferjančiča se je začelo že pred mnogimi meseci in vršilo se je dosledno, sistematično in s tako brezprimerno hudobnostjo, da so se nad tem po-čenjanjem škandalizo vali tudi dunajski vladni krogi. Začela se je ta akcija kmalu po volilnem shodu, ki ga je priredil dr. Ferjančič v Škofjiloki dne 8. januvarja t. 1. „Vater-land", organ desnice, je tedaj prinesel strupen dopis s Kranjskega, v katerem je drja Ferjančiča na sramoten način zasmehoval in grdil vso našo stranko. Mi smo strmeli, ko smo čitali ta napad. Ta dopis je bil pravi škandal, zakaj v tem dopisu se je grdil mož, ki ga je zaupanje cele desnice in zaupanje vseh slo ven skih poslance v postavilo na mesto podpredsednika desnice. Ves parlament je strmel, kako pride organ desnice do tega, da sramoti z a • upnikadesnice, kako pride brez dvoma slovenski klerikalec do tega, da zasmehuje zaupnika slovenskih klerikalnih poslancev. Malo časa po tem je dr. Ferjančič v parlamentu govoril s češkim veleposestni -škim poslancem baronom Perishem, ki je natančno poučen o vseh razmerah pri „Vaterlandu". Pogovor se je zasukal tudi na zadevni dopis v „Vaterlandu* in baron Perish je vprašal drja. Ferjančiča, če kaj sluti, kdo mu je storil tisto infamijo. Ferjančič je odgovoril, da sicer ne ve, kdo je spisal tisti dopis, da pa ima nekoga na sumu. Na to je baron Perish segel v žep, vzel iz njega listnico in pokazavši drju. Ferjančiču kuvert z napisom ,,Dr. Ivan šusteršič" dejal s pomembnim usmevom „Kaj ne, — tega-le". LISTEK. Tutti frutti. Ob prehodu gorkih dnij v mrzlome-glene se rad poloti človeka nahod. V tacih slučajih pride marsikateri posestnik prehla-jenega organa večkrat v sila neprijetno zadrego, posebno če pozabi doma svojo rešilno žepno zastavo. Najhuje je to v kavarni, kadar se nahod obligatno oglasi in si gospodar svetlorudečega vnetega nosa ne ve pomoči. Kako bi bilo pač praktično, ko bi se "i vsebina nekaterih listov, vsaj takozvanih ™ »Schmierblatter", kakor „Slovenski List", »Domoljub" itd. tiskali na finem češkem . platnu! Jaz stavim, da bi si naročil vsak gostilničar in kavarnar potem več teh listov na ljubo svojim gostom. Ti platneni eksemplari bi viseli ob vratih in vsak, ki je pozabil doma svoj robec, bi si odtrgal list raz držalo. Vse smrdeče laži bi perfidni napadi učenjaških pisačev teh dihur* skih vrstic bi se pozabili vsled tega praktičnega namena. Sploh pa poznam gospoda, ki je Uganil že drugo imenitno vrednost navedenih dveh listov in ju zdaj vedno sabo nosi. Omenjeni gospod mi je ravno včeraj vrhu vsega še zagotovil, da leto in dan teh dveh upijaških časopisov ne bere, niti ju zato sabo ne nosi, da bi o priliki zavil vanju kos sira ali Škrjančevo klobaso, temveč ju rabi za vse kaj druzega. Jaz se z njegovo originalno idejo popolnoma strinjam in sem se radi tega že včeraj so-aboniral pri Valvazorju na imenovana lista, ki sta mi vsled svoje obupno humoristične vsebine sicer prava zabava. Jeza pa me je popala, ko sem zadnjič v tem pritepenskem „Domoljubu" bral dolge, ostudne članke o našem jedrnatem učiteljstvu. Paglavski .Domoljubov" dopisnik upa si zavedne učitelje tako nesramno napadati, da bi bil najboljši odgovor klofuta. Ta listič ima za dopisnike večinoma malosrčne zelote, ki mislijo, da se morajo njihovim kvedrastim načelom vsi stanovi klanjati. Ker so jim pa tedaj učitelji pokazali svojo zdravo pamet, obre-kujejo jih ti črni biriči škandalozno in celo raz lečo hujskajo, da je liberalen učitelj — pobujševalec otrok. Jaz pa mislim, da je pošten liberalec — in mi smo vsi poštenjaki — več vreden, kakor nekateri francoski kardinali in njihove nune, kakor tihotapski bosenski frančiškani in goljufne grafike nune ter nekaj slovenskih kaplanov, ki vsi kažejo ljudstvu pobožno vedenje, da mora Človek misliti: to so ti živi svetniki, ali pa se vsaj tikajo z našim dobrim Bogom — za hrbtom pa prestopajo duhovske in državne postave ter vse meje dostojnosti. V četrtek nam je pokazala Ljubljana marsikatere prizore iz tridesetletne vojske. S svojo društveno parolo „Laž in sleparija!" rekrutirali so slavni gospodje klerikalci in krščanski socialisti iz Kranjske nekaj svojih vojakov, da jih od nog do glave z lažmi in budalostjo oborožene postavijo pred li-beralske prsi. Kakor polkovniki v tridesetletni vojski, tako so tudi začetkom tega tedna duhovniki kupovali svoje rekrute s takozvanim „handgeldom", prevažali jih v Ljubljano z duhovsko „maršruto" in jim za volilni dan obljubili tečno menažo ali tako-imenovano „cirengo". In ujelo se je zopet nekaj takih omahljivih in lačnih tičev na duhovske limanice. Zbirališče klerikalne črne vojske bil je „Katoliški dom", od koder je bil odhod ob pol devetih — v dolgi procesiji. „Zugskomandanti" so bili kaplani, ko so šli na levo in desno od svojih ubogih žrtev, da jim nihče ne uide, glavno povelje črez celo armado pa je prevzel dr. Šusteršič z adjutantom Šiško, škofovim kaplanom. Tako se je pomikala ta moderna črna vojska naprej, počasi, kakor človek, ki mu je le še jeden dan živeti. In vsi črni gospodje so prišli skupaj iz vasij in trgov, kakor mesarji na jesenski živinski semenj — da bi za malo novcev kupili premoženje. Tercijalke pa so ta dan sključeno v kupljenih cerkvenih klopeh sede zaman čakale „gospoda", da pride mašo brat, in umirajoči so zaman vzdihovali po sv. zakramentih! Saj je bilo vendar treba pohlepni duhovščini osvojiti kmetijsko družbo! Kaj toraj, če bolnika med tem vrag vzame?! Da je le klerikalstvo zmagalo liberalce! Potem je vse dobro, vse dobljeno, nič greha ni. Zaslepljeni kmetje, kdaj se vendar tudi vam odpro oči, da vidite v osebi svojega dušnega pastirja moža, ki bi vam moral pridob iti nebesa, pa vam že sedaj na zemlji ustvarja pekel neprestanih bojev! — Marširala je procesija na bojišče. Poraz je bil strašen. Kakor Francozi 1. 1812. iz Rusije, tako so se drvili klerikalni ve* ljaki in kričači po glasovanju v »Katol dom" in druge zakotne gostilne, da se jejo s svojim sramotnim porazom očerit^a? metno mislečega ljudstva. Niti tobko gBaao*o Takrat smo začeli zasledovati, kdo da je dopisnik „Vaterlandov" iz Ljubljane. Poizvedovali smo — seveda z vso previdnostjo — pri prejšnjem dopisniku, gospodu proštu Elbertu, pri slovenskih klerikalnih poslancih, pri nemških klerikalnih poslancih, pri urednikih „Vater-landa" in še na raznih krajih, in naposled dobili prepričanje, daje dopisnik „ V a • terlandov" dr. Šusteršič. Proti drju. Ferjančiču začeta akcija se je potem dosledno nadaljevala. Šusteršič se je čutil popolnoma varnega za anonimi-teto in niti slutil ni, da smo mu za petami. Ko je nekaj mesecev po tem prvem napadu imel člen našega uredništva razgovor z drom. FerjančiČem o političnem položaju in ga je obelodanil v našem listu, lotila sta se drja. Ferjančiča „Slovenec" in „Vaterland". „Slovenec" je priobčil v svojem listku škandalozen pamflet, v katerem je na najnedostojnejši način zasmehoval tistega drja. Ferjančiča, ki je kot zaupnik njegove lastne stranke sedel na mestu prvega podpredsednika. Strast je zapeljala klerikalce tako, da niti Čutili niso, kako blate sami sebe in se izpostavljajo javnemu zaničevanju, ko napadajo politika, katerega so sami postavili kot svojega zaupnika na podpredsedniško mesto. Naposled je izšel p > izletu čeških visokošolcev na Slovensko in po napadih na Čehe in Slovence v Celju znani razupiti dopis v „Vaterlandu". V tem dopisu se je pritrjevalo \Volfovim, iz strankarskih taktičnih nagibov izvirajočim dolžitvam daje dr. Ferjančič s svojim pozdravom čeških visokošolcev na Bledu provzročil izgrede v Celju; v tem dopisu se je priznavalo, da je Celje za nas Slovence „fremdes Gebiet", kamor Slo venecnima pravice stopiti; v tem dopisu se je odobravalo, da je celjska nemška dru h al pobijala Slovence in Čehe, češ, da je bila izzivana in torej opravičeno razdražena. Ves slovenski svet je vstrepetal srda in ogorčenosti radi tega infamnega dopisa po vsem Slovenskem je nastal vihar in lahko se reče, da ga na vsem Slovenskem ni moža, ki bi bil danes tako sovražen, ka kor „Vaterlandov" dopisnik. Ta zavratna akcija, ki je od prvega početka imela jasni namen, izpod riniti dr. Ferjančiča s podpredsed-niškega mesta, naj velja karkoli, in naj trpi celokupna naša stvar še toliko škodo, se je zaključila s tem, da so „slovenski katoličani", kakor se je izrazil dr. Kathrein, z lažmi in obrekovanji naščuvali nem katoliško stranko proti dr. Ferjančiču ter ga tudi v resnici strmoglavili. Padecdr. Fer jančiča je posledica podlih intrig iz kranjske klerikalne stranke; tej stranki s e i m a z ah v a 1 i t i slovenski narod, da je izgubil velevplivno niso dobile te m pihnjene žabe, kakor je znašala večina liberalne stranke! Gospod dr. Jeglič! Potrkajte si na razjarjeno-ki peče prsi, potresite si pepela na svojo glavo in dahnite k našemu velikemu Bogu: pater, peccavi! Ne slavna zmaga nad klerikalci — itak smo vedeli, da zmagamo — temveč drugo dejstvo prizvalo je na večer, dne 26. t. m. v „Narodni dom" stotine naših vrlih mož. In to je: uvideli smo, da hoče poslej tudi slovenski oratar otresti verige, s katerimi ga je uklenilo naše strašno klerikal-stvo! Da, videli smo med borilci za narodno stvar sto in sto inteligentnih mož z dežele. Ne samo mestna inteligenca, kakor so si že mnogokrat predrznih pisati naši dihurčki, je nn naši strani, temveč v obili meri tudi kmetska, katero so nam uprav fanatični duhovniki pridobili s svojimi suženjskimi nazori in sovražnimi agitacijami. Pali ste, klerikalci, mi pa vstajamo in rasemo iz vas Kaj ne, da vam gre strah po mozgu? In med tem, ko je v „ Narodnem domu" vršelo veselo življenje, ko so ti zavedni volilci stiskali svoje žilave krepke roke v prisego zoper domačega sovražnika in izdajice — med tem je imelo zadnjo večerjo v „Katoliškem domu" 12 „gospo-dov" in 16 kmetičev, ki so ob dolgi mizi mesto v prezidiju poslanske zbornici. Dr. Šusteršič se je delal silno užaljenega radi nam samim najbolj neljubega nerodnega poročila našega dunajskega poročevalca Ali čuditi se dr. Šusteršič pač ne sme, da je padel nanj sum Dopisi v „Vaterlandu" so ta sum utrdili. Kdor je bil dvakrat zasačen pri požigu, se ne sme čuditi, če v slučaju požara nanj kak sum pade; a če se je proti dr. Ferjančiču pismeno in ustmeno intrigiralo, to je tako postranska stvar, kakor če bi se v slučaju požiga preiskovalo, ali se je ogenj zanetil s Ciril Metodovimi ali s švedskimi, vžigalicami. Sicer pa je Kathreinov, dr. Šusteršiču poslan', in v „Slovencu" objavljeni telegram zlasti v zadnjem odstavku jako dvoumen. Čita se lahko tudi tako-le. „Ich \veiss nichts von Ihnen, es ist mir nicht bekannt, ob Sie Briefe geschrieben haben". Faktum, dokazan faktum je, da je dr. Ferjančič padel vsled ščuvanja in obrekovanja od strani slovenskih klerikalcev. To kažejo besede dr. Kathreina in prelata Kar-lona, kakor sta nam jih sporočila dr. Pacak in dr. Stranskv. in to kaže članek dr Eben-hocha v „Linzer Volksblattu". Vprašanje je zdaj samo: Kdo je storilec, kateri „slovenski katoličani" so stranko prelata Karlona ,.informovali" tako, da je strmoglavila dr. Ferjančiča? Brez dvoma je, da morajo to biti ljudje, katerim nemška katoliška stranka popolnoma veruje, saj bi bilo naravnost neumno misliti, da bi kdo drugi imel nanjo toliko vpliva. Ti „slovenski katoličani" — in gotovo je kolikor toliko med nje šteti tudi „Vaterlandovega" dopisnika, če tudi ni drugače podkopaval dr. Ferjančiču stališča, kakor kot koresponlent rečenega lista — morajo biti jako intimni znanci nemških klerikalcev, morajo biti ž njimi v dobrih zvezah in m o r a j o vž i v a t i njihpopolno zaupanje. To je jasno kakor beli dan, in jasno je tudi, da tisti obrekovalec, ki je nemško klerikalno stranko informoval, mora biti kak klerikalni slovenski politik, kak poslanec, bivši ali sedanji; drugi slovenski klerikalci nimajo s Kathrei-nom, s Karlonom in z Ebenhochom nikake zveze, in storjene lopovščine niso mogli zakriviti. Čast slovenskih klerikalnih poslancev zahteva, da to stvar razkrijejo. Tu je angažirana njihova osebna čast. Neizprosna logika zgoraj navedenih faktov je, da bodo klerikalni poslanci toliko časa na sumu, da so mej njimi tisti slovenski katoličani, ki so nemške klerikalce „informovali", ki so storili popisano „šuftarijo", katero sta skoro celo leto pripravljala dunajski „Vaterland" in ljubljanski „Slovenec", dokler se stvar ne razjasni. Sloven.ski klerikalni poslanci so v tako tesni zvezi z nemškimi klerikalci, da lahko izvedo resnico, če le hočejo; dr. Šu steršič pa jo ve že danes, saj je bil več dni na Dunaju, saj je tam o tej stvari tiho in sključeno sedeli z iudečimi lici in nosovi ter izbuhlimi očmi, kakor obupani Jeremija na razvalinah. Zaostali klerikalci poštenjaki so v svoji gadji jezi nad svojim sramotnim porazom sklenili baje konkurenco napovedati „Banki Slaviji" z ustanovitvijo lastnega zavarovalnega društva — menda s potresnim premoženjem. Kdo bo organizoval ta za bodočnost vele važni zavod, še ni ofi-cialno razglašeno. Pravijo, da sam knezo škof, nekateri pa vedo iz gotovega vira, daje v to izvoljen Breskvar ali celo Stanonik. Ker vem, da bode interesentom provzročila ta organizacija dokaj sitnostij, podajam ji m tem potom praktično navodilo. Glavni zastop te sloveče banke naj bi bil v naši stolici in sicer v škofiji. V to svrho odstopi gospod škof par svojih parketnih sob, ki se porabijo za društvene pi sarne. V vsaki župniji naj bi bila jedna agentura in sicer v tesni zvezi s konsum-nim društvom. Župniki in Kalani — par-don — kaplani imajo nalogo, kolikor mogoče mnogo udov pridobiti, bodisi da jih nabirajo po vaseh, ali jim pa raz prižnico in v spovednici prepričevalno govorijo na srce, da udom tega društva ni treba plačevati nikakega državnega ali deželnega davka, — k večjemu škofovski „harač", — in da poštenega kristijana le vpis v to govoril z nemškimi klerikalnimi poslanci in je torej natančno poučen, kdo je dovršil ono, kar se je od januvarja meseca pripravljalo v „Vaterlandu". Dokler bivši in sedanji slovenski klerikalni po slanci molče in prikri vajo resnico, dokler ne razkrinkajo storilca zgodi vše se lopovščine, dotlej ostane ta madež, ta sramota na njih, če tudi je mej njimi nekaj mož, katere smatramo osebno za popolnoma nesposobne, da bi storili kaj tacega. Zdaj imajo besedo slovenski klerikalni poslanci. _ V IJ ubija ti I, 28 oktobra Nemški glas o Tiirkovem govoru. Znano je, da je v predposlednji držav-nozborski seji Scbonererjanec posl. Tiirk grozil Avstriji s pruskimi topovi in z državljansko vojno. „Vossische Zeitung" piše: Poleg čeških parlamentarnih razgrajačev v avstrijskem državnem zboru je bil žal včeraj tudi nemški, Schčmererjevi skupini pripadajoči šleški posl. Tiirk. Ta gospod spada k onim, ki nemški stvari z breztaktnim vlačenjem nemške države v notranje prepire Avstrije prav zelo ško dujejo, in ki so krivi, da ima marsikateri dober nacionalen v Nemčiji, ki ne ve, da Tiirk nikakor ni tip nemškega Avstrijanca, o nemških Avstrijancih napačne in škod ljive pojme. Ti večni „bolestni klici" in te grožnje z mogočnim nemškim rodom delajo v Nemčiji mu^en vtisk in je nevarnost, da izgube avstrijski Nemci pri nas v Nemčiji vse simpatije. Posl. Tiirk bi ne mogel drugače govoriti in delati, če bi tudi naravnost nameraval avstrijskim Nemcem občutno škodovati. O Tiirku in njegovih bramarbasijadah o državljanski vojni in pruskih topovih, ki naj bi zaigrali Čehom na boj, noče noben resen politik v Nemčiji ničesar vedeti. Obč. svet v Prerovu je poslal grofu Ciaryju tole originalno odkritosrčno brzojavko: Vaša ekscelenca! Ali se Vam ne zdi, da je prelito dovelj nedolžne krvi? Narod do Vas nima zaupanja in kolikor ga poznamo, dvomimo, da bi se vihar polegel, dokler ne odstopite. Priporo čamo Vam torej v interesu človekoljublja, da ustavite nadaljno prelivanje krvi s tem, da se Vi in Vaši gg. tovariši čim preje umaknete pravemu avstrijskemu ministrstvu, ki bo moglo razumeti geslo „Justitia fundamentum regnorum" ter izvajalo jednako pravico za vse narode države ter ne bo s podpiranjem enega žalilo vse druge Mestni svet v Prerovu. Viljem II. ne gre na Angleško. Opravičeni protesti različnih pošteno-čutečih časopisov, ki so ugovarjali, da bi šel Viljem II. obiskat angleško kraijico sedaj, ko se vrši krvavi boj med Nemcem sorodnimi Buri in Angleži, in ko stoje v burskih vrstah tudi nemški prostovoljci, ti protesti so vendar dosegli, da Viljem II. ne pojde na Angleško S tem je končano pohujšanje, katero je delala cesarja neznačajna politika povsod. Z odpovedjo potovanja na Angleš zavarovalnico reši gotovega pogubljenja in konstatirano toplega pekla. Vsak novi zavarovanec se pogosti v konsumnem društvu s pristnim petijotom in patentirano imitiranim švicarskim sirom. Sedež generalnih zborovanje „katoliška botega", pristop samo povabljencem dovoljen. Kar ostane koncem leta dobička, porabi se za nakup puranov, rac, gnati in dank, ki jih gospodje agenti spravijo v „Katoliškem domu" pod svojo Častitljivo streho s primerno kvantiteto vina. Za pridobitev desetih udov vroči se agentu pohvalno pismo, katerih deset ima isto veljavo, kakor kon-kurz. Taki veljaki se nazivajo „Oberagenti". Novorojenemu zavodu se da ime, ki označuje že na prvi hip vso stranko. Ta firma — napisana na črni deski z belo barvo — pribije se na škofijo. Toda sedaj primeren naslov! Morda bi ne bilo napačno: »Šusteršič in Comp.", „Kalan et consortes", „Štefek pa drugi" ali pa slednjič „Bonaventura & Comp." Krasne epizode iz minolega četrka pa končno ne smem pozabiti. Koblarja je pred „Narodnim domom" zbrano ljudstvo s „pe-reat"-klici pozdravilo tako, da je ta vzorni duhovnik bežal, kakor ščene, kateremu so odsekali rep. In tako je bilo prav! Mefisto. kem pa je udarjena tudi cesarjeva simpa tija do Angležev, simpatija, katero so sku šali oficiozni listi prenesti tudi v druge ča sopise. Ti časopisi so spočetka res napeli Burom sovražne strune, a javno mnenje se s tem ni strinjalo. Zato pa je krenilo nemško časopisje zopet na objektivnejšo pot. Vojna v Transvaalu. Štiri dni so bežali Angleži iz mest;i Glencoe ter dospeli srečno, a strašno trudn; v Ladvsmith. Kako so bežali, kaže dejstvo da so pustili ranjenega generala Svmonsa in druge ranjence v Dundee. Svmons je med tem že umrl, in burski general Joubert je sporočil smrt Svmonsa generalu \Vhiteju. Poročila angleških listov, da so pobrali Burom več topov, so bila neresnična, kajti Buri so vzeli seboj vse svoje topove razen enega maximovskega. Ujetih 200 angleških husarjev in 6 častnikov so Buri poslali v Pretorijo. Častniki so se vozili v prvem razredu ter se morejo v Pretoriji svobod.io gibati, ker so se s častno besedo zavezali, da ne uidejo. Združenim angleškim četam pred Ladvsmithom, kjer sta sedaj general;* \Vhite in Yule, se je pridružilo še nekaj pešcev in topnič-arjev iz Pietermaritzburga Tu se vname menda že vkratkem huda bitka. Buri stoje sedaj še vedno pri Eland-slaagteu in Bestersn, oziroma pri Glencoeu. — Na zahodnjem bojišču bombardirajo Buri že od torka mesto Mafeking. Ženskam in otrokom so dovolili da zapuste prej mest o. Mnogo hiš je že zgorelo. Angleži so opus tili vse druge nameravane ekspedicije. Lord Kitschener, ki se je odpravljal na boj proti mahdiju, se vrne zopet v Kairo. Buri dajo torej Angležem dovolj skibi Dopisi. Z Dolenjskega, 27 okt. (Po bitki > Že 30 let sem agitator. Dosti volilnih borb sem pomagal dobojevati, ali bitka 20. t. m. mi bo tudi v posameznostih dolga leta v spominu; bila je najlepša. Bilo je lepo jesensko jutro, ko smo se /.orali na kolodvoru v Novem mestu B.lo nas je precej. Našli smo tam Methčanov - Črnomaljčanov 29. Vozardi so se ti 30 —40 kilometrov do Novega mesta. To je velika žrtev, ker v noči so šli tudi nazaj. Peljemo se proti Ljubljani. Xa vsaki postaji vstopi naših 30 do 50. Farovški so seže prejšnje popolu Ine v varstvu duhovnikov odpelj.ili, ker njim škoduje jutranji zrak. S hribov in iz dolin pripe'jali so se naši do postaj dolenjske že leznice. Na Grosupljem se snidemo s Ko-čevci, Ribriičani in Velikolaščani. V naših in v kočevskih vagonih je bilo veselo življenje, v ribniškem bolj mrtvo; neka mora je tlačila v njem zbrane može. Tukaj vstopi tudi nekaj duhovnikov. Vlak naš, dolgi in polni naš vlak, prisopiha v Ljubljano. Izstopimo. Nepopisna veselost se nas polasti, ko vidimo, da nas je toliko in nad 400. In vedeli smo, da pride tudi po južni železnici na stotine naših iz Dolenjske. Zberemo se ter zbrani nastopimo pot po Dunajski cesti proti „Narodnemu domu". Dolenjci smo bili prvikr.it v takem številu, in po tako važnem opravilu v Ljubljani. Pokažimo se Ljubljani, da nas ne bodo stavljali pod mero! Krasen pogled Cesta polna in ulica pri Ma-liču do „Narodnega doma" natlačeno polna naših mož! Ljubljanski meščani nas spoznajo kot dobre prijatelje, veselo nas pozdravljajo. Pridemo pred „Narodni dom". Tam najdemo precejšnje število duhovnikov. Tem in drugim damo na znanje, da farov-ških barv ne nosimo. Naši se podajo v restavracijo k zajutreku. Informiramo se o številu naših iz druzih krajev in posebno naših iz Notranjske Ob 10. uri, predno so se volitve pričele, smo že lahko povedali vsem prijateljem in sovražnikom, da zmagamo z dvetretjinsko večino. Naši agitatorji izdajo parolo, da bodo farovški s to večino tepeni. Duhovniki zapuščajo drug za drugim trg pred „Narodnim domom" in tudi „Narodni dom". Strah jim je šinil v noge, in ko so par metrov od bojišča oddaljeni bili, hodili so hitro, hitro, pustivši svoje plahe ovce same. Slab agitator, ki volilce že pri prvem strelu zapusti! Človeka se je želja polastila, te ovčice vzeti pod svojo streho. Ali poznali se nismo. Pa nekaj jih je mej nas prišlo s srditimi obrazi. Volitev se vrši z najveselejirai obrazi na naši strani, žalostnimi, potrtimi na strani farovških. Naši dekani Fettich Frankheim, Tavčar itd. so It^ST Dalje v prilogi. ~iS£Q riloga „Slovenskomu Narodu" St 248, dn6 28. oktobra 1899. ge precej dolgo vztrajali, ali tako jeznih jih §e nikoli nismo videli. Jeden teh bi bil naj-rajse žalostinko Jeremije zapel in dragima je bil jok bliže, ko kaj druzega. In teklo jim je, debelejšim, raz obraze. In žalostni so stali farovški kmetje-volilci. Niso nam odkrito v obraz pogledali, na stran so jim silile oči, in vse vedenje je kazalo, kakor bi jih v dno duše bilo sram, da so v dražbi farovških. Dosti jih le šlo stran, grozeč s pestmi proti „Katoliškemu domu", niso oddali glasu. Bilo je teško marsikateremu Gorenjcu, Ribničanu, Notranjcu, ki je zaupal farovžu, ali se ga bal, ko ni mogel roke. stisniti prijatelju Notranjcu-Dolenjcu; zobe je stisnil, ko je moral, kakor plašen begunec, iz srede najbližnjih mu rojakov stran iti, kmet se plaho ogibati kmeta. — Ali, ker je farovških le malo bilo, izgubila se je ta jeza, ta žalost mej veselim vrvenjem druzih. Ubogi so bili duhovniki, ki so še ostali. Prav „Spiessruthen laufen" so morali. Le naravnost povejmo: beseda „far" se je slišala z vsem zaničevalnim naglasom iz ust naših prav vernih kmetov, ki so prav lepo svojo molitev ob 7. uri v vagonu opravili. Hvaležnost našega kmeta kmetijski družbi se je pokazala ta dan, pa ta dan je tudi vskipela vsa jeza nad fa-rovži. Še to nam hočejo vzeti, kaj še imamo kmeti potem izgubiti! Veliko se je bilo že nabralo in je bilo zarezano na kmetski rovaš, ta dan je prišla srditost na dan. Naš človek se je v Ljubljani ogledal okolo, se je štel, in kakor je bil vesel, pokazal vam je farovškim tudi pest. Sredi njih pa stalo je pogumno do 200 ljudskih učiteljev. Prišli smo veseli in z velikim veseljem pozdravljeni domu. Brzojavi so povedali že prej številke in doma ostali veselili so se, praznovali so v družbah naš lepi dan. In danes jim moramo povedati, kako je bilo, in veselje se žari na obrazih naših rojakov. Ljudska duša se danes veseli, in ti slovenski duhovnik, se tega veselja ne udeležuješ, jezno, temno gledaš ven v jesensko lepo našo naravo. In nebo se nad veseljem ljudke duše še ni razjezilo, ni padalo žveplo na te srčno vesele ljudi. Posnejmo glavne naše utise: 1. Naši klerikalci so z neumnostjo, naravnost sramotno za Slovenca povzročili boj za kmetijsko družbo, vzemši ta boj kot poskus njihove moči. Zahvalimo se mi liberalci Bogu, da nam je dal tako neumne sovražnike, ker — 2. šteli so se kmeti. Veliki in manjši posestnik sešla sta se in spoznala, da sta močna, velika nasproti onim, ki jih hočejo kot uradniki ljudstva imeti pod komando. Možje so si dejali: zakaj pa pri občini, pri deželnem, državnem zboru ne tako? — Mi jih imamo v svojih rokah, te naše duhovnike, ne oni nas, — če le hočemo! In še ziniti se ne upajo, če se ta ljudska volja tako možato pokaže. 3. Velika nejevolja, orkan kmetske nevolje, je zabučal v „Narodnem domu' 26. t, m. proti našim klerikalcem. Mi usta-jamo, rekel je naš oni kmet, ki ga je mej boljše šteti. 4. Vrgel je strah pied farov-škimi stran. Težak korak je bil to, — storil ga je, na prostem je ; ne boji se vas farovških več, dasi pravite, da s hudičem raz polagate; hudič je od včeraj naprej votel, '^kolo in okolo in znotraj ga nič ni. 5. Te može pretresel je strah pred požrešnostjo naših farovških. Tudi to družbo! — Za našo kožo nam gre, kaj še preostane? Ali bomo morali še iz naših postelj ? — Bom šel v Ljubljano, žena molči! 6. Spoznali so se Kranjske sinovi, v roke so si segli in morebiti vsi prisegli v gorkem srcu : držimo vkup in bodimo možje, ne šljeve ; farovški so prav ponižni, če j m resnobno v obraz pogledamo in naša hrbtišča zravnamo. — Bog Vas živi, ljubi rojaki vseh kranjskih kmetij, ki ste pomagali s tako silo vreči na tla te farovške ljudi! Najvažnejša volitev je bila ta, za Vašo družbo je šlo in Vi ste Vašo sodbo očitno, brez straha o farovških naših ljudeh izrekli. Bog zna, kdaj bo „Narodni dom" v Ljubljani še toliko pomembno zborovanje v svojih prostorih videl! Naj se še shajajo naši meščani, tega velikanskega pomena za majhni naš narod nobeno drugo zborovanje ni in ne bo tako hitro imelo, kakor ta Vaš sestanek. Varujte toplo svoje utise tega dne, ljubkujte jih z vso gorkoto svojega srca in zapomnite si nauk tega velikega dneva: močni, nepremagljivi ste, če le hočete! Pred vsem pa povejte tudi svojim ženicam, kaj je duhovnik kot posredovatelj mej Člove- kom in božanstvom in kaj je tam, kjer grabi njegova roka po Vaši slobodi, po možatosti, po Vaši šoli, po Vašem družbin-skem in gospodarskem življenju! Dr. Slane Iz Radeč pri Zidanem mostu. 24. oktobra. Ker je pravični „Slov. List" zagovarjal Rižnarjev značaj in njegove zasluge opomnim le, da je laž, da bi bil na Rižnarjev vpliv most grajen. Kar si je še Riž-nar izmislil, je vse spodletelo oziroma prav slabo uspelo. O mostu se je posvetovalo že več desetletij pred Rižnarjevim prihodom v Radeče in le slučaj je bil, da je Rižnar takrat zelo kratek čas županoval, ko se je most gradil; v odboru za most so bili pa vsi drugi gospodje. Tudi se dobro spominjamo časa, ko je Rižnar načeloval tukajšnjemu, takrat zaspanemu bralnemu društvu. Vsak gospodar, ki je vsprejel to društvo pod svojo streho, je kmalu spoznal pičlo inteligenco in požrtvovalnost Rižnar-jevo ter je načelnika odpravil izpod svoje strehe in prostor odpovedal, tako se je Rižnarčku marsikaj neprijetnega pripetilo. Časniki itd. vse je bilo na dolgu, večina jih je izostala, za druge pa so prihajale dan na dan nakaznice = tirjatve. Pod Rižnarjem je bralno društvo popolnoma zaspalo in le mlade požrtvovalne moči so to društvo obnovile in dolgov rešile, ter na današnji ugled in dobro stanje spravile. Kar se tiče tukajšnje posojilnice, je bila v „Slov. Narodu" in tudi še prej stvar dovolj pojasnjena, če bi ne bila resnica, bi bila posojilnica ali Rižnar gotovo tožila. — Sploh je pa vsak dopis iz Radeč vselej pravičen. V sobah klerikalnega „ Narodnega doma" v Radečah je večina nemških napisov, torej za Slovence kakor — mišje-lovka. Tudi to je najbrže Rižnarju na ljubo, ki vedno pripoveduje kako historijo „o nemški Švici" o „Bavarskem" in sploh o nemških krajih, kateri se nekaterim izobraženim tako dopadejo, da mu hočejo včasih pomoči do izpolnitve negove časti-hlepnosti, a žalibog vselej bolj padejo. Ime Jakob Rižnar iz Radeč prav za prav ni vredno, da bi bilo tiskano v „Slov. Narodu", a naj bo, ker tako po konci hodi, odkar je bil pohvaljen. Kar je v Radečah klerikalnega, je vse površno in nikomur priporočljivo, naj si bo že to ali ono. Dne 15. oktobra t. 1. so zavedni Radeški tržani tudi pokazali, kaj je Rižnar in njegova, »študirana" redka klika. Pri volitvi v gospodarski odsek trga Radeče so bili izvoljeni odbornikom gospodje : Franc Juvančič, Viljem Brunschmid in Josip Vogel; klerikalci so popolnoma propadli in so jo popihali pred sklepom. Živeli vrli radeški tržani razen „kunštne" posojilniške trojice. — Na kontrolnem shodu v Radečah dne 22. t. m. oglasil se je v naglici reservist Anton An-doljšek, posestnik, trgovec in gostilničar v Boštanju s „tukaj'; stotnik ga je kaznoval za to malenkost z 48. urami zapora. Čudno, da se sme pri vojakih mešano poveljevati in je še zapovedano, da se mora važne reči v možtvu razumljivem jeziku povedati ali ukazati, kakor n. pr.: „Marschiren Di-reetion-veliko drevo na griču' — „Sturm — Einbruchstelle na cesti" — itd. itd. in to se godi pri najvažnejših vajah torej t-idi v vojskinem času. Slovenci smo pač povsod vprežna živina, ako se zaupije nadnjo ,dje' gre, ako se zaupije ,boho', pa stoji. Čudne razmere! Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. oktobra. — Politične srake. „Slovenec" je v četrtek priobčil brzojavko: „Za razširjenje nižje gimnazije ljubljanske v višjo, je v državnem proračunu za 1. 1900. postavljena določena svota. Tako je obvestil naučni minister Hartl poslanca dr. Kreka in Vencajza, ki sta se posebno zanimala za to vprašanje." Ali znajo! Ta brzojavka ima namen razširiti mnenje, da sta Krek in Vencajz izposlovala razširjenje nižje gimnazije ljubljanske. Direktno to seveda ni povedano, nasprotno, brzojavka je jako previdno stilizirana, ali tendenca je vender jasna, „Slovenec" je s tem svojima poslancema storil jako slabo uslugo, zakaj vsakdo ve, da je bila ta stvar dognana že prej, nego sta se dr. Krek in Vencanjz zanjo „zanimala". Že v zadnjem zasedanju deželnega zbora se je baron Hein o njej izrazil tako, da o ugodni rešitvi posebno po sklepih deželnega zbora in obč. sveta ni bilo več nobenih dvomov, kako se reši. Naj bi nam .Slovenec" raje poročal o tem, kar sta dr. Krek in Vencajz sama izposlovala. To bi bilo veliko bolje, kakor da ju kiti s tajim perjem. — Klavrna tolažba. Grozna katastrofa, ki je zadela klerikalno stranko na občnem zboru kmetijske dražbe in še osebno dr. Šušteršiča kot aranžerja cele akcije, je naše nasprotnike tako potrla, da so kar ob vso pamet prišli. Imeli so v četrtek v „Katol. doma" shodek, na katerem so kovali ve« likanske projekte in vezali take otrobe, da je več ljudi radi prisilnega zadrževanja smehu obolelo. Nečemo se spuščati v kritiko skovanih načrtov, saj si lahko po razmerah konsamnih društev vsak sam predstavlja, kaj bo s klerikalno osrednjo zadrugo in z novo banko ,,Slovenijo". Pribiti pa moramo nekaj tistih izjav, ki so se slišale na tem shodu. Tako se je reklo, da smo z ogromnimi žrtvami raznih tajnih fondov spravili naše pristaše na občni zbor. O, ko bi jih le imeli, teh tajnih fondov! Prav žal nam je, da jih nimamo, saj bi bilo sicer čez noč konec vse klerikalne glorije. Nasprotno pa vemo, da imajo klerikalci prav izdatne tajne fonde. Prvi je katoliški sklad, naložen v ljudski posojilnici. Tega je že nad 50.000 gld. Drugi tajni fond pa so tisti tisočaki, kateri so bili o po potresu nabrani po cerkah za oškodovane ljubljanske prebivalce, kateri pa so izginili brez sledu, in od katerih ljubljansko pre bivalstvo niti krajcarja ni videlo. S takimi fondi je lahko delati. V „Katoliškem domu1-se je tudi reklo, da je poraz klerikalne stranke le pozdravljati. Klerikalci so torej veseli, da so bili tepeni! Kaj tacega pa še ne! In ta ošabnost, s katero se je govorilo o kmetijski družbi. Reklo seje, da tisto beračijo, katero ima kmetijska družba, spravijo klerikalci v 24 urah skupaj. Čemu ste pa potem tak boj provzročili, boj, ki vas je sam veljal 10.000 gld? Najboljša je pa bila trditev: „Tritisoč udov jo ostalo doma — ti so vsi klerikalci". Pa naj kdo reče, da se klerikalcem ni zmešalo? Prav kolosalne budalosti, ki so še slišale v ,,Ka-toliškem domu", svedočijo, kako se čutijo klerikalci zadeti v srce, zakaj te budalosti so dokaz, da svojega poraza niti s tistim moškim ponosom ne morete prenašati, ki ga daje zavest, da je šel boj za pravično in dobro stvar. — Izredna požrtvovalnost. K občnemu zboru kmetijske družbe pripeljalo se je tudi veliko število Belokranjcev. Leti odpeljali so se iz Metlike oziroma Črnomlja na desetih vozeh v sredo ob 8. uri zvečer, se vozili vso noč do Novega mesta, ondot zajutrkovali in se ob 51/« uri zjutraj z dolenjskim vlakom v Ljubljano odpeljali. Vrnili so se v četrtek zvečer, dospeli ob 10 uri v Novomesto in se od tod na vozeh zopet vso noč na svoja domovanja vozili. Žrtvovali so toraj jeden dan in dve noči za našo dobro stvar. Slava jim ! Pripovedovali so nam, da so si gostilno v Kandiji prebrali. Nastanili so se pri g. Vindišarju, dočim so prej vedno „pri Štamburju" ostajali. Le-ta — strasten klerikalec — jih je pa idoče k shodu trgovcev in obrtnikov dne 6. aprila t 1. „na hrulil": „Kaj imajo pri tem shodu iskati ?* in od tistega časa dobil je jedino pravi odgovor: izostali so! — Namen posvečuje sredstvo. Prijatelj našega lista nam poroča iz Velikih Lašč: Kako se je delovalo za izvolitev klerikalcev pri kmetijski družbi celo v spoved-nicah, kaže drastično nastopni slučaj. Neki tukajšnji občespoštovan posestnik, — ime se na zahtevanje objavi — ki je tudi ud kmetijske družbe in je bil dosedaj pristaš klerikalne stranke, šel je na dan volitve dne 26. t. m. zjutraj v frančiškansko cerkev v Ljubljani k spovedi ter tam opravil glavno spoved. Ker je bila ura že okolo polu osmih zjutraj, ko je dotičnik spoved opravil, prosil je spovednika, če bi zamogel takoj sv. obhajilo sprejeti ali ako hoče to opraviti drugi dan, ker se mu mudi po opravilih. Na to ga vpraša spovednik, gre li morebiti kot ud kmetijske družbe v Narodni dom k volitvi. Ko mu mož to potrdi, vpraša ga dalje spovednik, za katero stranko bode glasoval, in ko mu je le ta odgovoril, da je bolj nagnjen katoliški — klerikalni — stranki, mu je rekel: Na vsak način morate voliti za katoliško stranko, ker če za en glas propademo, bi bila stvar popolno zgubljena. Idite tedaj takoj na volišče, da ne zamudite! K sv. obhajilu Vam sploh ni treba hoditi, saj ste spoved opravili inje volitev važnejša kot pa sv. obhajilo. Mož je odšel od spo vodnice, ne da bi bil opravil sv. obhajilo tet se podal v Narodni dom k volitvi, kjer je pa volil narodne kandidate in to radi tega, kakor je sam več znancem zatrjeval, ker je sam sprevidel, da je vse pri duhovščini le navidezno, da je isti več politika nego dušni blagor svojih vernih, ker se tako rekoč norčuje iz sv. obredov. Ko je nehal pripovedovati, pristavil je še: »Zdaj saj vem, kaj so f. . . . *. — Po občnem zboru kmetijske družbe. Sporočilo se nam je še vse polno zanimivih prizorov z občnega zbora. Občinstvo je posebno zapazilo, da prouzroči-telja vsega boja, dr. Šušteršiča skoro do zadnjega trenotka ni bilo na volišče. Prišel je pri stranskih vratih, oddal svoj glas in hitro odšel. Sele ko je odhajal, so ga spoznali nekateri členi in zaklicali za njim „Abzug, fremdes Gebiet". — Pri odhodu dolenjskih volilcev so se na kolodvoru primerile hrupne demonstracije. Naši so bili že v vagonih, ko se je čul glas „svedrei gredo". Vse je vrelo iz vagonov gledat in s sarkastičnimi klici pozdravljat dobre-poljske svedrce, katerih je bilo vseh skupaj komaj za jeden vagon. Mej raznimi klici sta bila posebno dva, ki sta kazala mnenje dolenjskih kmetov. Slišala sta se klica „pereat dr. Šusteršič" in pa „pereat škof"4. — V gostilni pri slonu je sedel postaren duhovnik z dežele s štirimi kmeti. Ni mu šla v slast ni jed, ne pijača. Globoko je vzdihnil in rekel: „Zlodej jih vzemi, ki so nas zvabili v Ljubljano; vso noč sem ležal na mizi v .Katoliškem domu", da sem danes ves razbit". — Pri Maliču so sedeli trije duhovniki, dva sta se živahno menila o izidu volitve in o liberalcih. Najstarejši je dolgo molče poslušal, nazadnje pa jezno udaril ob mizo in vzkliknil: „Sami smo krivi! Čemu smo nesli prepir v kmetijsko družbo, ki je kmetu najljubša naprava v celi deželi, ker mu kaj daje, druge pa mu samo denar iz žepa jemljejo. In sami smo krivi, če nas liberalci sovražijo, ker smo nestrpni, domišljavi in vlado-željni. Če liberalci z Zupanom, z Malen-škom, z Vrhovnikom in z drugimi lahko izhajajo, bi tudi z nami, če bi mi bili drugačni". Po teh besedah je vstal, plačal in šel. — V parlamentarnih krogih se govori, da pride bivši trgovinski minister baron Dipauli kot namestnik v Trst, sedanji tržaški namestnik grof Go«Jss pa da pride v Gradec. „Ostd. Rundschau" javlja, da pride Dipauli v Inomost in grof Merveldt v Gradec, a to ni prav verjetno. — Višjesodni predsednik v Trstu postane namesto pravosodnega ministra Kindingerja sekcijski šef v pravosodnem ministrstvu dr. Ferd. Schrott. Tako vsaj poročajo dunajski listi. — Narodna zmaga. Včeraj so zmagali na Brezovici narodnjaki s svojim županskim kandidatom. Izvoljen je bil zopet vrli g. Kušar, dočim je klerikalec Remškar vzlic svojemu sinu, kaplančku Tinčku pogorel. Slava Brezovici! — Slovensko gledališča. Jutri, v nedeljo, dne 29. t. m igra se drugikrat v tej sezoni Langmannova izborna drama iz delavskega življenja „Jernej Turazer", ki je pri prvi letošnji uprizoritvi tako častno uspela. Vsi oni, kateri imajo resno misel in voljo uvaževati uprizarjanje najboljših, svetovno priznanih dram na slovenskem odru, in kateri hočejo z obiskavanjem dramskih predstav podpirati ter pomagati, da se vrednost naših dramskih predstav kakor misel za igre globokega duha pri Slovencih z dosledno gojitvijo in vedno boljšo uprizoritvijo povzdigne, naj z obiskom te predstave ska-žejo, da je v Ljubljani nekaj ljudij, katerim je v resnosti življenja tak globok duševen užitek potreba. Trpeče delavstvo najde v tej igri pristno sliko svojega stanja. — V torek, dne 31. t. m. poje se drugikrat v tej sezoni Smetanova opera „Prodana nevesta". — V sredo, dne 1. novembra (Vseh svetnikov dan) uprizori se žaloigra „Mlinar in njegova hči". — V soboto, dne 4. novembra pa Ibse-novi „Strahovi". — Kriza v kranjski stavbni družbi. Piše se nam: Komaj je imenovana družba prebila početkom leta vsled slabega tehničnega vodstva nastalo krizo, že jej grozi druga. Stvar je ta: Na mesto odšlovljenega ravnatelja g. Gobla, ki je dražbo gmotno popolno zavozil, dobila je ista po posredovanju nekaterih strokovnjakov novega tehničnega vodjo, stavbenega mojstra g Smie-lovskega. — S tem je bila tedanja kriza poravnana — akoravno ne še gmotno stanje te družbe — in bilo je vse upanje, da si družba s časom vendar-le opomore. V dobi službovanja g. Smielovskega pa se je po kazalo, da družba sloni bolj na knjigovodji kakor na stavbeniku. Zadnjega se je pričelo prezirati, mu jemati tehnični posel iz rok ter istega izročati nevešči pisarniški moči. Ni dvoma tedaj, da se je stavbenik temu preziranju uprl, a družbin upravni svet, mesto urediti to stavbno družbo, je odslovil moža, ki je bil vešč in na svojem mestu, z oktobrom tega leta. Plačalo se mu je za celo letno dobo še 2000 gld. Od tega časa stavbna družba kranjska še nima tehničnega vodjo — a izvršuje stavbe vsejedno, čeravno ne postavno. Da tako postopanje upravnega sveta ne škoduje le družbi sami, marveč tudi delničarjem, je očividno in čuditi se ne bode, ako ta družba, katera je do sedaj plačevala 5% dividendo, isto drugo leto na podlagi letošnje leto spremenjenih pravil ustavi, ne le za jedno — za dolgo vrsto let. Družabniki in delničarji se tedaj pozo-vejo tem potom, da v smislu pravil stopijo pred upravni sod in zahtevajo račun, ako je istim na njihovem premoženju še kaj ležeče. — Sokolov rodbinski večer. Napro-šeni smo člene Sokola in njih rodbine opozoriti še enkrat na današnji zabavni večer v telovadni dvorani v »Narodnem domu". Začetek ob 8. uri. Vstop prost za člene in njih rodbine. — Iz tabora celjskih Germanov. Tisti odpadnik Pollanetz, ki je bil nekoliko ranjen, ko je moral g. Gostinčar z revolverjem braniti svoje življenje, je prevzel Pelletovo trgovino v Celju. Denar za to mu je dala „Siidmark". — Sodni sluga Horvat, ki se je pri napadih na Čehe in Slovence tako odlikoval, da so ga morali odpustiti iz službe, je našel zavetje pri — okrajni sodniji. Isti ravnatelj, ki ga je pri jednih vratih odslovil, ga je sprejel pri druzih. Trgovski firmi Joh. Radakovits v Celju diše prav dobro slovenski groši. Ta firma zna tudi dobro slovenski, kadar je kaj zaslužiti. Sedaj razpošilja samoslo-venske dopisnice, v katerih naznanja slovenskim trgovcem, da jih obišče njen potovalec Štefan Fr i s ki t s. — Ravnopravnost na Goriškem. Te dni se je vršila v Gorici porotna obravnava. Obtožena sta bila dva Slovenca, priče so bile slovenske, a vzlic temu so bili zapisniki preiskovalnega sodnika pisani v italijanskem jeziku, je bila obtožnica spisana v italijanskem jeziku, in se je obravnava vršila s pomočjo tolmača, torej na tisti način, kakor se vrše obravnave s Culukafri in Hotentoti. — Štrajk laških učiteljiščnikov v Kopru, o katerem smo obširneje poročali, je končan. Štrajkujoči laški učiteljiščniki so se dali pregovoriti in so se vrnili v šolo, toda šele potem, ko je deželni poslanec dr. Benutti kot zastopnik deželnega šolskega sveta posredoval. Ta štrajk laških učiteljiščnikov osvetljuje drastično primorske razmere ter priča, da so tam mogoče celo take stvari, katerih bi ne prenašala nobena kulturna država. — Zabavni večer Planinskega društva", ki se je vršil sinoči v ^Narodnem domu", je bil prav dobro obiskan. Predaval je gosp. župan Hribar o Rusiji. Kvartet ^Ilirija" pa je zapel več pesnij. — „Slovensko umetniško društvo" ima prihodnji zabavni večer s predavanjem v ponedeljek v Auro vi restavraciji „Pri kapitanu". Društveniki in prijatelji društva naj se tega zabavnega večera, ki se začne ob 8. uri, mnogobrojno udeleže. — Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo. Za umrle člene tega društva se bode darovala sv. maša zadušnica dne 1. novembra t. 1. zjutraj ob 8. uri v cerkvi sv. Nikolaja. Sv. mašo daroval bode društveni duhovnik preč. gospod profesor I. Gnezda. Členi društva se vabijo, da se pološtevilno udeleže. — Slovensko trgovsko pevsko društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 5. novembra t. 1. prvo veliko veselico v Sokolski dvorani „Narodnega doma" s sodelovanjem vojaške godbe. Iz prijaznosti sode- luje operni pevec gospod Josip N o 11 i. Vzpored : 1. Parma: „Rokovnjači*, potnica. 2. A. Nedved: „Domovina", moški zbor. 3. Titi: „Wie man Hauser baut", ouvertura. 4. Parma: .Gorenjski valček". 5. D.Jenko: „Što čutiš", moški zbor. 6. dr. Ipavec: „Domovina", pesem. 7. Christoph: „Tivoli", polka franc. 8. „Dunajski valček", potpouri. 9. K. Benal: „Svoji k svojim", moški zbor. 10. Oelschlege: Ouvertura k operi „Prinz und Maurer". ll.Strauss: Iuristenball - Tanze, valček. 12. Fleischmann: „Luna sije", moški zbor z bariton - solo, solo poje operni pevec g. Jos. Nolli. 13. Donizetti: Šestospev in konec iz opere „Lucia di Limmermoor' . 14. Kaulich: „Miramare", polka mazur. 15. Narodne pesmi, a) „Meglica", b) „Prišla bo pomlad", moška zbora. 16. Dvospev in konec iz opere „Zrinjski" 17. Kuhar: „Rrrraus", galop. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 30 kr. Pripravljalni odbor in ljubljanski gg. trgovci so mnogo že ukrenili za ta najlepši veseli jesenski večer. — Slovenskega trgovskega pevskega društva odbor prosi vse svoje gg. pevce, da vsaj pri zadnjih treh pevskih vaj pred veselico nobeden ne izostane. — Kolesarsko društvo „Ilirija" naznanja svojim členom, da se bode vršil v pondeljek ob polu deveti uri zvečer v restavracijskih prostorih g. Iv. Tostija („Virant") Sv. Jakoba trg društveni izvanredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1.) Pozdrav po podpredsedniku; 2.) Poročilo tajnika; 3.) Poročilo blagajnika; 4.) Volitev predsednika in tajnika; 5.) Razgovor o zabavnih večerih tekom zimske sezone; 9.) Razgovor o ustanovitvi lastne godbe ; 7.) Raznoterosti Ker je ta izvanredni občni zbor jako velike važnosti za procvit in razvoj društva, pričakovati je od strani členov polnoštevilne udeležbe. — Štiridesetletnico službovanja kot uradni sluga pri deželni vladi praznoval bo dne 1. novembra g. Ivan Jerič. — Družbi sv. Girila in Metoda je danes vročil g Ivan Jebačin zopet 100 gld. To je že šesti stota k, katerega je položil povodom kupčije z družbino kavo na domovinski altar. Pri tej ljubi nam priliki prav toplo priporočamo, naj bi sleherna slovenska gospodinja rabila le to izborno domače blago, ker tem načinom ne koristi le sebi, ampak tudi podpira prevažno in nam Slovencem neobhodno potrebno družbo sv. Cirila in Metoda. — Zglaševanje črnovojnikov in stav-Ijencev. One črnovojnike, kateri se za tekoče leto še niso zglasili, opozarjamo, da se zglasitev sprejme le še v ponedeljek in torek. Kdor zamudi rok zglasitve, tega zadane zakonita kazen z globo in zaporom. Zglaševanje stavljencev (rojstno leto 1877., 1878. in 1879) se prične v četrtek dne 2. novembra in traja do konca novembra t. 1. — Pošta v Opatiji. V Opatiji so bile dne 29. junija t. 1. oddane tri razglednice na pošto. Namenjene so bile v Postojno in dospele so res tja dne 2 7. oktobra. Razglednice so torej potrebovale štiri mesece predno so prišle iz Opatije v Posto-jino. Očitno je, da so se nalašč zadržavale. Tudi najvestnejšemu uradniku se primeri, da pošlje kako pošiljatev v napačen kraj, ali te razglednice se niso nikamor poslale, nego so ležale v Opatiji na pošti, kar je posneti po pečatih. Opozarjamo na to poštno ravnateljstvo. — Umrli. V Št Jurju ob južni železnici je dne 25. t m. umrl g. Ivan Šuklj e, poštar in hišni posestnik, oče znanega narodnega zdravnika v Celju gosp. dr. Hinko Šukljeta. — V Št. Petru na Medvedovem selu je umrl nekdanji učitelj gospod Anton Kristan v starosti 71 let. — „Narodni dom" v Mariboru. Mariborska posojilnica je dobila od namest-ništva gostilniško koncesijo za „Narodni dom". — Blaž Ravnik, morilec Boštjana Žvana — se še neki ni udal in vedno trdovratno trdi, da je nedolžen. Z Gorenjskega se nam poroča o Ravniku, da je že jeden-krat zaradi poboja 5 mesecev in jedenkrat zaradi tatvine 14 dni bil zaprt. Tudi ga dolžijo sedaj vseh tatvin, ki so se v zadnjih treh letih izvršile v blejskem okraju. — Feliks Slabina, napadovalec dam v Rožniškem gozdu, je neki dne 22 t. m., predno se je naznanil sodišču, izvrši! še jeden napad v Tivolskem gozdu. Napaden je bil neki okoli 60 let star gospod iz Ljubljane. Slabina je grozil, da ga ustreli, če mu ne da denarja. V tem je prišel neki dragi gospod, ki je napadovalca prepodil in zasledoval, pa ga ni mogel dohiteti. Napa deni gospod naj bi se oglasil pri oblastvu. Gospod, ki je Slabino prepodil in zasledoval, je istega že neki videl in spoznal. — Aretovanje. Mestna policija je are-tovala včeraj neko Jero Jakopin, ki je beračila po Trnovem. Pri beračevanji je pripovedovala, da je iz Malih Lipljen, in da je v veliki revščini, ker jej je vse pogorelo. Ljudje so se je usmilili in jej dali obleke in denarja Jera Jakopin se je lagala in je pri policiji priznala, da se piše Jera Zaler, in da je posestnica na Reki in da ni pogorela. — Kavckega električno gledališče prične jutri s svojimi predstavami. Prva predstava bode jutri nedeljo zvečer ob 8 uri v steklenem salonu kazinske restavracije. Druga v ponedeljek zvečer. Več je razvidno iz inserata. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 15 do 21.okto bra kaže, da je bilo novorojencev 15 (=22 270/o0), umrlih 18 (= 2673 <>/00), mej njimi so umrli: za vratico 2, za jetiko 7, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 8. Mej njimi je bilo tujcev 5 (= 277 %), iz zavodov 7 (=38 3°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 1, za tifuzom 1, za vratico 5, za erisipelas 1, za trachomom 1 oseba. * Nadporočnik — frančiškan. Z Du naj a poročajo, da se je odpovedal grofov-sko-knežjemu rodu grof Mauricij Bossi-Fedrigotti, c. in kr. komornik in nadporočnik 5. ulanskega polka in šel med frančiškane. * Nemška kultura se je pokazala te dni v Berolinu. V takozvani „Siegesallee" je več novih mramornatih kipov znamenitih mož. Te dni pa so neznani kulturonosci odbili vsem tistim kipom nosove, prste in razne embleme. Kipe bodo morali kiparji popraviti in jim prilepiti odbite dele nazaj. * Modem Herkul. V Ameriki se sedaj producira mlad orjak, ki more na svojem hrbtu nesti ploščo s 16 osebami. Ta atlet se zove Edurin Fulton Morrisson in je tudi precej izobražen. Z eno roko drži nad glavo utež 152 kg, z drugo pa utež 330 kilogramov. * Dekle ubijalka. V Sarajevu vzbuja veliko zanimanje slučaj, ki se je razpravljal pred par dnevi pred ondotnim sodiščem 181etna Milka Ninković je ubila kmeta Ivana Stica iz Džimirja, okraj Rogatica, ter se izročila sama sodišču. Preiskava je dognala, da je bil umorjenec oženjen in velik razuzdanec, ki je napadal ženske ter jih prisilil, da so se mu udajale. Tudi Milko Ninkovid je prisilil, da je zapustila starše in se — dasi nerada — pečala z njim. Končno pa ga je ubila samo zato, da se reši njegovega silnega vpliva. Sodišče je dekleta povsem oprostilo. * Živ človek zgorel. V strojnem prostoru tiskarne lista „Aradi Kozlonyi" v Aradu je čistil strojnik Aleksander Massa z bencinom časopisovo „obliko". Bencin pa je eksplodiral in nastal je požar. Eksplozija je vrgla Masso ob steno. Njegova obleka se je vnela, a na prosto iz goreče strojnice ni mogel. Z vso močjo bi bil Massa rad iz-ruval iz okenj železno omrežje, toda trudil se je brez uspeha. Zgorel je pri živem telesu. V strojnem prostoru je bilo tudi nekaj deklet, katerim so se obleke tudi vnele. Grozno kriče so bežale deklice na prosto. V prvem nadstropju, kjer so uredniške pisarne, je premaknilo vse mize, pobilo vsa okna in plin je ugasnil. Šele po hudem trudu se je posrečilo pogasiti ogenj. Književnost. — „Učiteljski Tovariš". Št. 30. ima nastopno vsebino: Dnevi boja. — Pro domo. — Svobodna šola — svobodni učitelji. — Pravila »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani." — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listek upravnikov. — Adresna knjiga. V zalogi knjigo-tržca g. Otona Fischerja je ravnokar izšla nova, pomnožena in razširjena izdaja ljubljanske adresne knjige. Poleg popisa ljubljanskih znamenitosti in najvažnejših določeb o domovinstvu, poselskem redu, zglaševal-nih tarifih, cestno policijskega reda itd. obsega knjiga zapisek vseh ulic, cest in trgov, imenik hišnih posestnikov, imenik javnih uradov, protokoliranih firm, trgovcev in obrtnikov in sploh vseh stanovalcev. Knjiga ne obseza samo ljubljanskih adres, nego tudi vse adrese iz Spodnje Šiške, iz Zgornje Šiške in iz Vodmata; vse hišne številke so navedene po novi numeraciji. Knjiga, ki je za trgovce, pisarne itd velik-važnosti, je prav lično opravljena, in spretno urejena ter za 12 pol obširnejša kakor prvt izdaja. Cena 2 gld. 50 kr Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 28. oktobra. V dan;: seji poslanske zbornice so Schonererjev i pristaši radi volitve delegacije razgraja celo uro Začetkom seje sta S c h <"> n e r e 1 in \V o 1 f protestirala, da se je volit delegacije postavila na dnevni red Schonerer je potem zahteval, naj e vrnejo poslancem zaklopci pultov, <"•• da jih nujno potrebujejo, kar je pa pre m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ivpskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-lrdne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve. Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, L;euca, St. Mohorja. Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fianzeasfesta Pontabla. — Ob 9. uri G m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. -- Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 5 0 m. in ob 10. uri 25 m. z\ečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobra. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 5G m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1206) Učenec z dobrimi spričevali, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri (1943—2) Franu Oset-u na Vranskem. Veliki krah! New-Terk in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. G*G0 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; G kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemulnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemal niča za mleko; 2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado: 2 kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najlin. sipalnice za sladkor. 44 komadov skupaj samo «rl«l. «••»«». Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. ti 00. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi --- bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakNni ■"■_§ ■ zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno jcurnitnro, ki je posebno prikladna kot prekriiMiio svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodariti o. Dobiva se Jedino le v (1841—4) A. II lirsrilltl It4.-u Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II,, Rembrandstr. 19/VV. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se znezek naprej vpošlje. ^ ^ Čistilni prašek za njo lO kr. T 49 Pristno le z zraven natisnjene varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartuseb, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem Gradec. Anton Marx, c. kr. pol. uradnik. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kanilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. Učenec 1962-1 se sprejme v špecerijsko trgovino R. & E. Rooss v Kranju. tudi take, ki so že nastavljeni kot taki, vspreje-mam takoj na vseh mestih in okrajih prod Mtalni plaei in visoki proviziji za prodajo patentnih predmetov, ki so neobhodno potrebni vsakemu gospodarju, kmetovalcu ali zasebniku. A••■■•«» lahko izvršuje \Mukdo, ki ima pri zasobnih strankah znanstvo, tudi v svojem prostem času. Ponudbe vsprejema %% II-helm %%>rieh, 1'riiKU. 14*? II. (1958—1) Posredovalnica stanovanj in služebi Gospodske ulice št, 6. iMt*e lakoj : prodajalko za trgovino z mešanim blagom, jako dobro mesto; ** »oIJmI kulta riei k posamnima gospodoma, 8 do 15 gld. plače; * peMtimJi za Ljubljano ter na deželo, 5 do 6 gld. plače; fM liiiin za Trst in Reko; kuliarieo k dvema osebama, za težje delo ima pomoč; mImk-o za Opatijo, tak z grajskimi spričevali ima prednost, dobra plača ter mnogo na-pojnine; driiK«*s;a koriJa#.a za Gorico: vee lilaperv na deželo. — 1'riporora: čvrsto, urno pla«*ilno natakarico, gre tudi v druge kraje: %«*«• moi-nili ri«-UI«*t za raznovrstna dela s spričevali. (1960) Nepriklicno samo 2 dni- V kazinskem steklenem salonu •fiilri v nedeljo in v ponedeljek Električno gledališče. Velike |» »*u Vspored: Potovanje skozi nemogoče. Senzacionalno izgi-njenje gospe, i. t. d. \ovo: *eiiv.a«*ioiialiio: \erineiio: Električna gospa. Kraljica golobov. Predstave žonglerja Rudolfa Morello. Predstave komika Josipa Regova. 1966) Vsakokrat velika sijajna pantomima. Cene prostorom : Zaklopni sedež 50 kr.. I. vrsta 40 kr., II. vrsta 30 kr., galerija 20 kr. Otrocifv spremstvu starišev na sedežih polovico. Otftritll MsgSJM ob T. uri. lefcilt ob S. uri ZTei>r. K obilnemu obisku vabi uljudno Ravnatelj Kautskv. Prodaj alnica na dobrem prostoru v mestu na Gorenjskem se odda v najem ob novem letu. S to prodajalnico je v zvezi koncesija za gostilno ali pa vinsko trgovino ali za žganjetoč, dalje tudi c. kr. trafika s prodajo poštnih vrednostij. (1959—1) Naslov v upravništvu ,,Slov. Naroda". I Vsem kaslJnJo««ini se nujno priporacajo Kaiserjevi prsni bonboni. p^OA notarsko overovljenih spričeval je ~najboljši dokaz, da so nepreneseni pri kanljn. Iiripa« o*ti. kataru in #.awli#.enjn. Zavoj IO kr. in »O kr. pri Mr. Pr. Mar-detschlaegerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mosta in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. (1919-2) Molandsko-ametiška črta. Parni*i vozij«, po lkr it do 2krat na te4*s Iz Rotterdama v Nsw-York. * jTi Pisarna zs kajute: |/*-^J8^ Dunaj, I., Kolowratringr 10. Pisirna i» medkrof: Duiaj, )V.. W3yrinyerg. 7 A. I. kajuta: Od 1. atrila d.» 31. oktobra . . mark 290—400*) „ 1. novembra do 31. marca . „ 230—320 II. kajuta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 „ 16. oktobra do 31. julija....... , 180 •) Po legi in velikosti kajute in pc hitrosti in ele ganci paru i k a. (1845—4) 1*4. Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) ne Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilustro-(114) veni ceniki zastonj. (44) ^BBMHBBBIMBMBBPMBMMBei 97 Kdor hoče svoje pridelke najugodnejše prodati, ali v mojem skladišču shraniti, ali tudi kakeršnokoli blago nakupiti, obrne naj se zaupljivo na mene. Preskrbi m točno in za nizko provizijo. (1739—6) Alojzij Grebene autor, javna tehtnica in komisijonelna trgovina v Trstu, ulica Torrente št. 30-32. Baron Dumreicherjeva Spiritna droina tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem priporoča svoje obte nuna, najbolji« in mnogokrat odlikovano (Backerhefe). Olavno zalogo za Ljubljano in deželo imata Peter Strel, vinski trgovec LJubljana, Kongresni trg it. 3, in Karol Laiblin 1731-51) •v Vegovih ulicah it H. Št. 35.877 Razglas. (1931—3) V smislu §. 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za leto 1900 1. mestnega zaklada, 9. mestnega ubožneara zaklada, 3. zaklada meščanske Imovine, 41. ustanovnega zaklada in 5. mestne elektrarne že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst linij, i" sicer od 40. oktobra do 't, novembra t. 1. na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 17. oktobra 1899. Nadaljne specijalitete: risalne in kopirne tinte. Vodovarno mazilo za usnje. Pat. ohranjevalo za podplate vVamlol»*. Kovinska snažilna pasta in snažilno milo za srebro in zlato. Laki za usnje. Patentna mazalna krtača z#lNigrette*' tekoče mazilo za črne in barvne čevlje 35 kr. Najbolje črnilo sveti! Kdor hoče svoje obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za lahka obutala samo (190—39) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. pnv. p o vso dl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- CJ^ pgmolsndt. sti pazi naj Se natančno na moje ime m^^^mmbm Prodaja konkurzne mase. Iz konkurzne mase trgovca gosp. Vlarlina Zajca iz Si. Jerneja na Dolenjskem proda se eclotno skladišče trgovinskega blaga, obstoječe iz in Zaloga je cenjena na 3079 gld. 60 kr. in se proda en block tistemu, ki bo največ ponudil, toda le za cenilno vrednost ali pa nad isto Kupci naj izvolijo svoje ponudbe pismeno podati do lO. novembra pri opravitelju konkurzne mase. Zajedno s ponudbo se mora položiti 10% vadij, to je 307 gld. 96 kr. Konkurzno oskrbništvo si pridrži pravico, ponudbe v nadaljnih osmih dneh odobriti ali odkloniti. Zapisnik inventure je na ogled pri konkurznem oskrbniku, kateri tudi razkazuje zal°g° Konkurzni oskrbnik: (1950—2) Alojzij Gatsch trgovec v Kostanjevici. Zahtevajte vselej Maršner-ov ćeški kakao ki ga imenitni zdravniki priznavajo za najboljšega, in češko čokolado ki je tujim izdelkom vsaj jednaka ako jih ne prekosi. (1823—7) A. Maršner, Praga, Kral. Vinolirady. Vii p rotit«j v LJubljani imajo: Jos. Sumi, R. Petrič, Ph. Novotnv, Ivan Jebačin; v flariboru: J. Pelikan; v Olji: F. Jakovič, Ivan Vrečko. P. n. (1562—10) Radi potekajoče sezije in male, mi ostale zaloge koles, kakor: Stvria' 4444««««« .... Jm** * S * * « in druge vrste ponujam si. občinstvu ta kolesa po prav ugodnih tovarniških cenah, dajoč s tem vsakemu najlepšo priliko, da si nabavi jako ceno in dobro kolo. _ Filialke: Janko Pohlin, Kamnik. * ran UUdOlli Franc Kenda, Novomesto. Zastopnik: Josip Polak. >«/> 100 do 300 goldinarjev na mesec lahko »aslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest (1917—2) L. ium Mit za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim očešaš som, žuljem itd. itd. - Glavna zaloga: L. Schweiik-ova lekarna Dunaj -Meldllng. §r LnnerieT-si*; Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. .9—43) Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se sportova lim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalno družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.708" Gradec, poste re-stante. (875—26) (198—40) SUCHARD I Povsod 3g na prodaj. * Cacao j Št. 36.206. (1937—3) Inžener gospod Edvard Maier tvrdke Siemens & Halske pričel bode te dni po mestu meriti za zgradbo električne železnice v Ljubljani. Ker izvrševanje teh del in naprava z istimi v zvezi stoječih potrebnih znamenj in belježek stoji pod javnim varstvom, opozarja se p. n občinstvo, naj dotičnih znamenj in bilježek nikari ne poškoduje in omenjenega gospoda inženerja kolikor mogoče podpira. Mestni magistrat v Ljubljani dn6 24. oktobra 1899. Vincenc Čamernik 14.«-<^. Ia i mojstei* Slomškove ulice št. 9 LJUBLJANA Slomškove ulice št. 9 nasproti električne centrale (1731—12) priporoča p. n. občinstvu za bližajoči se praznik Vneh Svetlih svojo bogato zalogo nagrobnih kamnov iz mztiolikili itinrattonintili vrnf po nujno veJNili i*i*ariji«li. Prevzame izdelovanje rotlbiiiMkili rakev ter Npomeiiikov tudi na zunaj. P8F~ Harisi ter m. a. £ rt I so "brezplačno na. ©grle d. Znano solidno delo. Nizke cene. Točna postrežba. insiasinsih s Ne bi se kesal kdor bi stopil z menoj v zadrugo (kompanijo)! Vzamem namreč 1. januvarja 1. 1900 v najem u»nj&:i?t§»ke prostore popolno preskrbljene z vsim strojarskim orodjem v Mokrosaogu. (Posestnik usnjarije je Jozip Bizjak, sedaj c. in kr. enoletni prostovoljec, Bohoričeva ulica št. 5., Ljubljana). Ker najemnina ni velika, kiipriju t. usnjem pa il«»inu in po Hrjmili J i« U o iijgo «!■■««. sem prepričan, da bi ne bilo nobenemu žal, ki bi hotel deliti z menoj dohodke in stroške. Seveda mora biti dotični izučen strojar. Več se izve pri najemniku (1953—1) Jožefa JŠizjaltn stroj tuj u v 3f okronogu na Dolenjskem. o o Otvoritev gostilne. Cenjenemu občinstvu v LJubljani in okolici uljudno naznanjam, da sem otvorll v lastni liiši v Izubijani »a Dunajski eesti št. Hi -*>*• novo gostilno in hotel - s solnimi xa prenočišča s povsem na novo opravljenimi posteljami. Sobe so lepe svitle in zračne ter po zmernih cenah V gostilni se točijo razna stara naravna in vležana vina tudi iz leta 1885. in Reininghausovo graško pivo. Za dobra gorka in mrzla jedila je vedno preskrbljeno. K obilnemu obisku vabi (1907- 1) z vsem spoštovanjem Ivan. Grajzer. Magrobne vence in trakove k vencem a največji izberi po najnižjih cenah pvtpotoca ■oc feopoS tovcut/cttt (1939—2) S?C. Mecknaael. JS^ljtjlgJ^^jt*— j^^^^/'l Si',VOLjljtjli SfctjtTOjl bo neobhodno potrebni za domačo rabo in industrijo. JSi-lTJlgJOjt*- Vi Sl'V&lin.jl ^tjt*Oji so vzorni v konstrukciji in v izvršitvi JSljtJlgJC^;!?- jeV"l SSstsPOji so v vseh tovarniških podjetjih n a j r a z ši r j en e j ši. SitlgCjf - JO^fcrA S^i'V^ljtJz.jl ^tl?0 JI so za umetno vezenje n a j p r i p r a v n e j š i. Učilni kui*Ki zastonj, tudi -w modernem mm«~1«*vezenju. Šivalni stroji Singer Co. imajo se zahvaliti za svetovno slavno ime izborni svoji kvaliteti ter veliki delavni zmožnosti, katera že od nekdaj odlikujeta tovarniške izdelke imenovane tvrdke. Vedno naraščajoče spečavanje, izvrstna odlikovanja na vseh razstavah ter čez 40letni obstoj tovarne jamči najbolje za dobroto naših strojev. (1914—2) Singerjevi elektro - motorji, specielno za šivalne stroje, v vseh velikostih. Singer Co. delniška družba za šivalne stroje, c-f*~ Prejšnja tvrdka: Gf. Neidliuger. Ljubljana Sv. JPetra cesta št. 6. Nporgasse št. 16. Golovec JSiifarsra^ssie «t. 19. \m «X» «L Trt T t Št. 27.442. V«» »ti naj i, 9. oktobra 1899. Notica. Pri c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani se popolnjuje mesto ^cii^sLVJtjiiliia III. kategorije z letno nagrado 800 goldinarjev. Podrobnosti so razvidne iz dotičnega razglasa v listu „Wiener Zeitung" in v ljublj inskem uradnem listu. Razglas se tudi more vpogledati pri c kr. generalnem ravnateljstvu tobačne režije na Dunaju, kakor tudi pri vseh c. kr. tobačnih tovarnah. Z. 27.442. 11 i en. am 9. October 1899. Notiz. Bei der k k. Tabak-Haupt-Fabrik in Laibach kommt die Stelle eines Fabriksarztes III. Kategorie mit dem Jahreshonorare von 800 Gulden zur Besetzung. Das Niihere ist aus der beziiglichen Kundmachung in der „Wiener Zeitung", so\vie aus dem in Laibach erscheinenden Amtsblatte zu ersehen. Die Kundmachung kann auch bei der k. k. General Direction der Tabakregie in Wien, sowie bei siimmtlichen k. k. Tabak-fabriken eingesehen \verden. (1902—3) ^Sxili:rxejrxi oddelek tvrdite Kastner & Ohler, Gradec razpošilja štajerski loden iz zajamčeno čiste ovčje volne, stanovitne barve gld. -*-«0„ 3*909 4*2B3 per m. volneni loden stanovitne kvalitete gld. •--»-»« 2-20 per m. Nepremočljiv loden za na.~vel«»ke9 zajamčeno čista volna gld. 2*15 9 2*60, 3.40 per m. Nepremočljivo blago asa suknje v najlepših barvah (zakonito zavarovan izdelek.) blago K3* sEimske suknje, blago za nmodne obleke, evno blago v največji izberi, blago za damske jaqnets-plašce in plaSčeke. * Stalne eene- s Vzorci zastonj, zavitki v vrednosti čez 10 gld. poštnine prosti. (1789-9) oooeooooooooooooooooooooooooooooo ^OJ Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi se s tem uljudno naznanja, da se je £ na Sv. Petri cesti v novozgrajeni hiši I pri,Avstrijskem cesarju * otvoril nov hotel K sezoni K sezoni lrircrcčnm svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh i rij adajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na p^r trocevne puške katere izdelujem v svoji delavnici in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje. Ker sem na Kranjskem edini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespoštovanjem (1332—16) Fran Sevčik, puškar v Ljubljani v Židovskih ulicah. kjer so gg. potnikom na razpolago svetle, lepe Mobiee za prenočišča, po nizkih cenah A* «V gostilni -v stari biši se toči |»i*i.*«teii. doleiij*Ui e%ieeb. . bela in rrna iMlriJanMba vina ter |»I%o iz Drelierje« e pivovarne. Za dobra jcorka in mrzla jedila je dobro skrbljeno ter se prevzemajo abonne- J0f ■g<* menti, kakor se tudi daje čez ulico. v v ** Postrežba je točna in prijazna, na razpolaganje je tudi še ItejcIjiMee za nekatere A dni v tednu. ^Ot »Tudi gospodom posestnikom in voznikom iz okolice je na razpolago veliko, praktično urejeno dvoriigr«, kakor tudi čeden hlev za konje. «5* 4jk K obilnemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem \% * Vodstvo hotela in gostilne pri »Avstrijskem cesarju" |jj ^ nasproti frančiškanske cerkve. (1957—i) ^ Na prodaj je pri kolodvoru južne železnice v Postoj ini okoli 2500 metrov jelovih suhih drv po jako ugodni ceni, meter 1 gld. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri Franu Jurcu (1887—7) lesotržcu v JPosto jini. Drva se bodo prodajala na lici mesta skupno in tudi na drobno od 2 metrov naprej. "*£U Dobivajo se tudi preklane debele drva in tudi bukove po pogojenih cenah. <3 žrebanj imajo srečke velike dobrodelne loterije na korist budimpeštanskoga polikliniškega društva (bolnice) Pokrovitelj: Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Jožef Pukroi itelji 'Mlnib : Nj. eminenca kardinal dr. Lorenc Schlauch. i dobitek 100.000 kron. S a 20.000, SOOO bi«<»n itd. itd. vrednosti. Bs9~ Na željo odkupi zopet vse dobitke z 20*/, odbitka upnn nistvo na Dunaju. "?sW Vsaka srečka igra brez nadplačila pri vseh C žrebanjih in se z eno srečko lahko zadene šest glavnih dobitkov. Glasom odredbe c. kr. finančnega ministrstva pod štev. 45922 1898 se je predaja teh _srečk dovolila tudi v Avstriji. Cena jedne srečke samo 1 krono. "*^es (1849—4) >vo žrenanje ar.*- 4(jannvarja lOOO. IC Žrebanja bodo nepreklicno ob določenih dneh. IfiBfe" Srečke samo po 50 kr. priporoča banka J. C. MATER. Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 43 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. V olika libirka dr. Sohoenfeld-ovib bar7 7 tubah za akad. slikarje. -<9» Zaloga vsakovrstnih čopič o v za pleskarje, «11-karje ln zidarje, itedllneg-a mazila za hrastove pode, karbollneja itd. Posebno priporočava si. občinat >u najnovejSe, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje Bobnih tal pod imenom „Bapidol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Pred škofijo. erilo za gospode najboljše blago in kravate prodaja 43 s Alojzij* Porsche s mestne hiše. poleg Mehanik ivan ŠkerI Opekarska cesta št. 16. Ši7alni stroji 43 po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno. Vnanja narofila se toino iivršuj»-jo. Anton Sv. Petra cesta it. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d. Oblaka po mari se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah 43 solidno in najhitreje izgotovljajo. J. S. Benedikt Ljubljana, Stari trg priporoča nagrobne vence O in 43 trakove k vencem z ali brez napisov po najnižji ceni. m4 010: 0}M 0'Ž 1 Velika naloga i lepega suknenega blaga 3a obleke 3a gospode in dečke, 3a 31'mske suknje, ulstre in haveloke po ra3prodajnih cenah pri 0 0 0 0 M. M Mnibek~u m Marijin tlPg št. t. £jubijana, MaJPijin tf>g št. 1. m m So) ~>->J s>±r~ I 3 (1954-1) m Krepak in zdrav dobrih starišev se sprejme kot učenec v trgovino (1944—2) Alojzija Pogačnika v Cerknici. Lepo stanovanje z eno sobo. kuhinjo in zraven spadajočimi prostori, odda se meseca novembra za letno najemnino 120 gld (1961) Rimska cesta št. 8, III. nadstropje. Priporočava v' (21—248; pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani, v Prešernovih ulioah. Katera mati ne želi, da je njen ljubljenček, njen najmlajši, zdrav in srečen! Koliko otrok, katerih matere ne morejo same dojiti, trpi na prebavnih težkočah in kar je s tem v zvezi. Da bi se vendar vedno in povsod upotrebljevala Knorr-ova ovsena moka, katera je v zvezi s kravjim mlekom najboljši nadomestek za materino mleko, kjer se želi dojenčke pravilno rediti, da se pospeši razvoj, zabrani nevarna griža, olehča rast zob in tvoritev kostij naših malih, koliko boleznij, da, celo umrljivosti bi se preprečilo, in mnogim materam skrb za razvoj ljubljenčka olehčalo. III. (1757—2) Dobiva se v vseh boljših trgovinah v zavojih po /4 in '/» Sode... na prodaj raznovrstne, velike in male, stare in nove «!• &nmgemi&f sodar Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). (1891—3) w Istotam kupujejo se tudi stari sodi- Kmetijska vinarska zadruga v Vodnjanu v Istri (Dignano, c. kr. drž. železnica) priporoča pristna vina iz laMdiih vinogradov, in sicer: t*rna in bela vina. refoNltat. miiMkatrlc rakijo v množini čez 3000 hektolitrov od 18 kr. in višje, postavljeno na postajo Vodnjan (Dignano). Za veletrzce po dogovoru »•«»ii«'J*<«*. Za prieitnoMt in Moliclno poM(re/bo m« Janiei. Za ravnateljstvo: (1869-8) IVI. Piijman. 4 3 (onitnenUil ISiajooijsi vir za zajamčeno pristna južna vina: Port-vino (746-4) Sherry Madejra Maršala Malaga Tarragona i. t. d. Zalogo v Ljubljani imata samo Peter Lassnik, trgovina s kolonijalnim blagom, vini in delikatesami, in M. Mardet-schlaeger, lekarna „pri orlu". Pozor! IVaziiaiijmii. da k nizkih cenah. K mnogobrojni udeležbi se priporoča s spoštovanjem Alojzij Zajec. (1955—1) 388888888883*? 3*3 „Pri kraljicu" v Št. Vidu, postaja Vižmarje. Usojam si naznanjati, da sem z današnjim dnem odprl zgoraj imenovano gostilno, kjer bodem točil najboljša naravna vina (cviček! avstrijska vina, istrijanca), kakor tudi vedno sveže pivo iz pivovarne Antona Dreherja. Tudi bodem častite p. n. goste vedno najboljše postregel z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Za najtočnejšo in skrbno postrežbo se bode vedno skrbelo. Za obilen poset prosi udani J. C. PRAUNSEISS. Izdajatelj Jn odgovorni urednik r Joaip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".