UREDNIŠTVO Ui UPRAVAl UĐBUANA.
KNAFLJEVA ULICA (1ST. | TELEFON iM dc &li
IN SRBATNl ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-90601-1
Ne bomo ne kolonija ne gubernija
Na proslavi Dneva vstaje je v Novem Sadu na velikem zborovanju govoril član Politbiroja CK'
KPJ tov. EVIoša Pijade	,
cializma in pred vsemi ljudskimi de-
Kakor smo že poročali, so Dan vstaje 7. julija proslavili po vseh večjih krajih Srbije z velikimi ljudskimi zborovanji. Posebno veliki zborovanji sta bili tudi v Beli Cerkvi, kjer se je zbralo nad 10.000 ljudi in kjer je govori) predsednik vlade LR Srbije In sekretar Politbiroja CK KP Srbije Peter Stambolič, in v Novem Sadu, kjer sta govorila član Politbiroja CK KPJ tov. Moša Pijade in član Politbiroja CK KP Srbije tov. Jovan Veselinov 2arko.
Zborovanje v Novem Sadu je otvoril sekretar CK KP Srbije Dobrivoje Vidič, nakar je spregovoril burno pozdravljen član Politbiroja Centralnega komiteja KPJ Moša Pijade.
V uvodu je poudaril, da je bil julij
1941.	mesec prvega močnega poleta vstaje narodov Jugoslavije. To je bil začetek tiste slavne revolucionarne narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, ki je do korenin izpre-menila bistvo in oblike Jugoslavije in ki ni prinesla njenim narodom samo nacionalne osvoboditve izpod imperialističnih zatiralcev, temveč tudi osvoboditev izpod oblasti in izkoriščanja kapitalističnega razreda, ker je že med vojno ustvarjala novo ljudsko demokratično obliko socialistične države in pot za razvoj, po kateri so mogli iti po vojni tudi drugi narodi, ko jih je osvobodila Rdeča armada. Zakaj če drži, da so bile te države vzhodne in jugovzhodne Evrope razen Albanije, ki je bila med vojno in po vojni neposredno naslonjena na Jugoslavijo in ki jo je Jugoslavija podpirala, osvobojene po Rdeči armadi, potem so našle glede na svojo novo politično in družbenoekonomsko ureditev izdelan primer v novi Jugoslaviji, ki je izšla iz vojne že kot zgrajena ljudsko-demo kratična država.
Moša Pijade je za tem poudaril, da pomeni zadnjih 8 let za našo državo in za naše narode najbogatejšo in naj-b urnejšo dobo njihove zgodovine. Življenje naših narodov se je iztrgalo iz davnega starega tira in stopilo na novi tir, ki jim zagotavlja hitro premagovanje ostankov težke dediščine gospodarske in kulturne zaostalosti.
Izmed osmih let, ki nas dele od začetka oborožene vstaje, so pretekla skoraj štiri leta v težki in krvavi, toda slavni in herojski borbi. Za njimi so prišla štiri ustvarjalna leta, med njimi dve leti in pol izpolnjevanja našega prvega petletnega plana.
Na trdnem temelju velikih demokratičnih pridobitev osvobodilne vojne In ljudske revolucije se dvigajo vedno bolj in bolj stvaritve milijonov naših pridnih in navdušenih graditeljev: delavcev in kmetov, inženirjev in tehnikov, požrtvovalnih irontovcev, mož in žena in čudovite Titove mladine, stvaritve, ki se vedno bolj združujejo v veličastno zgradbo socialistične Jugoslavije.
Ruševine In opustošenja, ki nam jih je toliko zapustila vojna, so skoraj popolnoma izginile, na njihovem mestu pa raste po vsej naši domovini od slovenskih Alp do južne meje Makedonije nova socialistična Jugoslavija, dvigajo se orjaške tvorbe petletnega plana in skoraj ni kraja v Jugoslaviji, kjer ne bi bilo zgrajeno nekaj novega in kjer ne bi videli ljudi, ki grade to ali ono stvar. In kakor je bil v časa vojne vsak naš vojaški in politični uspeh močna vzpodbuda za nova herojska dejanja in nove uspehe, tako tuđi danes vsak naš nov uspeh v socialistični graditvi budi v naših delovnih ljudeh nove energije in povečuje njihovo že tako globoko vero v končni uspeh, krepi in utrjuje granitno enotnost milijonskih množic naših delovnih ljudi, zbranih v ljudski frouti okrog Komunistične partije, in vedno tesneje, trdneje in nerazdružliivo povezuje milijon ■ naših delovnih ljudi s partijskim in državnim vodstvom in z največjim sinom naših narodov, ki lili tudi danes vodi skozi vse težave socialistične graditve s tisto enako gotovostjo in pogumom, s katerim jih je vodil v osvobodilni vojni in ljudski revoluciji, s tovarišem Titom.
Moša Pijade je govoril o potovanju po Jugoslaviji, ki so ga sredi junija napravili tov. Kardelj, on sam, Bebler in Luis Adamič, in poudaril, da nobene številke, načrti ali poročila ne morejo izpremeniti pogleda na samo stvarnost tega, kar je bilo zgrajenega in kar se še gradi, pogleda na herojske množice delovnih ljudi, ki grade močno ekonomsko podlago svoje socialistične države.
Nato je nadaljeval, da so naši listi polni poročil od vseh strani velikega gradišča, ki se imenuje Jugoslavija, vendar pa so vsa ta poročila preveč bleda in pomanjkljiva glede na stvarnost samo.
O	sistemu hidrocentral na Neretvi in Rami, o Jablanici itd. vedo naši ljudje premalo. Ni nobenega razloga, da bi bili tako skopi v populariziranju tako velikih tvorb, ki bodo nekoč slavne daleč preko mej naše države. Slavno zgodovinsko mesto prehoda čez Neretvo v 4. ofenzivi bo postalo novic slavno z današnjo velikansko gradnjo. Nekaj kilometrov nad Jablanico bodo zgradili, vsekan V granitne stene Pre-nja in Cvrnice 80 m visok tez, nad njim pa se bo razprostiralo umetno jezero do Konjica, dolgo nad 30 km.
Da so omogočili zidanje jeza, so «gradili na obeh straneh Neretve predore, skozi katere bodo odvajal! vodo Iz sedanjega korita, zgradili bodo začasne Jezove ter ta de! struge Neretve Izpraznili, Za preložitev železniške proga to zgradili tudi tretji predor. Voda
bo odtekala iz jezera po 2 kilometra in pol dolgem predoru, ki je že zgrajen. Predor, ki ima približno 5 m v premeru, bo zvezan neposredno s turbinami centrale, ki jo gradijo v hribu. Z proizvodnjo energije bodo izkoriščali padec 110 m med gladino bodočega jezera in Neretve. Dvorana centrale bo dolga 40, široka 23, visoka pa 36 m. Ko bo centrala dogotovljena in sicer leta 1951, bo dajala dve tretjini električne sile, kolikor jo ja dajal Dnje-prostroj pred vojno. To veliko silo bodo uporabljali za pogon industrije, za elektrifikacijo železnic, za elektrokemične in elektrokovinske tovarne, predvsem pa za proizvodnjo aluminija. Poseben pomen bo imela ta centrala za kmetijstvo. Centrala je delo lasih inženirjev. Načrte Je napravil ing. Cerni. Na terenu dela skupina samo šestib našib inženirjev, vendar mora biti tisti, ki pogleda, kaj se je že zgradilo, prepričan, da bo centrala ne glede na velikanske tehnične naloge o pravem času zgrajena.
Jablanica, tovariši in tovarišice, pa ni edina velikanska hidrocentrala, ki jo gradimo sedaj v naši državi. Jablanica je samo ena izmed več podobnih velikanov.
Moša Pijade je navedel še nekatere primere socialistične preobrazbe v Jugoslaviji, med drugimi tudi Crno goro, kjer bodo velika sedaj neplodna in močvirna polja po nekaj letih preskrbovala Jugoslavijo z najboljšim bombažem, odličnim tobakom, pomarančami in limonami. Nadalje je dejal :
In glejte, takšna Jugoslavija, borbena in herojska v narodnoosvobodilni vojni — borbena in herojska pri socialistični graditvi, je doživela čudno usodo. Fred več kot letom dni je bila po volji voditeljev Boljševiške partije in Sovjetske zveze izključena iz družine socialističnih držav, obsuta s klevetami in žalitvami, gospodarsko sabotirana in bojkotirana od Sovjetske zveze ter drugih informbirojevskih držav.
Kako neumno in votlo zvene v tej močni sliki našega socialističnega ustvarjanja laži in klevete, ki jih besna, toda onemogla informbirojevščina neutrudljivo razsipava že nad leto dni. Toda to ne pomeni, da bi bile te laži in klevete v naši državi brez učinka. Naše delovne ljudi so zadele kot najhujša krivica in žalitev, še bolj so vzpodbudile njihovo ustvarjalno energijo in socialistično zavest, še bolj vzpodbudile njihovo voljo, da izvojuje-jo zmago socializma. Trdneje kakor kdaj koli so povezale delovne množice s Partijo in s partijskim državnim vodstvom. Neporušljiva enotnost in nepremagljiva ustvarjalna energija — glejte, je veličastni odgovor naših narodov podležem, ki so poskušali z lažmi in klevetami, trgovskimi prevarami, gospodarsko blokado ter politično in kulturno izolacijo uničiti našo državo pri naporu za socialistično graditev. Na mnogih krajih smo naleteli na težave, ki so nastale, ker ni v določenem roku prispelo to ali ono, kar bi moralo priti iz informbirojevskih držav ali kar je prišlo v saboterski kakovosti. Hkrati pa smo videli, kakšna čuda ustvarja pravična jeza naših ljudi, ka premagujejo te težave. Zmage naše graditve niso samo protisredstvo za laži in klevete, za prevaro in blokado držav Informbiroja s Sovjetsko zvezo na čelu, Te zmage so pravična kazen za vse sovražnike graditve socializma v naši državi. Našim delovnim ljudem so vsilili mnogo naporov, ki bi bili leer prihranjeni, toda naši delovni ljudje jim tega ne bodo pozabili. Ko naši delovni ljudje nastavljajo svoja pleča, da bi obvladali težave, ker jim »socialistični bratje« niso dobavili strojev, dobivajo končno prepričanje o globoki lažnosti in kontrarevolucionarnosti in-formbirojevske »teorije«, da ne moremo zgraditi socializma brez tako imenovane pomoči Sovjetske zveze in drugih informbirojevskih držav. Ta rezultat ni nič manjši kakor tisti, ki ga je socialistična graditev v Sovjetski zvezi dala proti »kritikoma Trockega, Zinovljeva in Buharina ter proti kapitalističnemu obkoljevanju.
Vse, kar so v zadnjem letu po objavi resolucije Informbiroja prizadele Jugoslaviji Sovjetska zveza in države, ki jo spremljajo, je imelo za posledico, da je danes slehernemu državljanu Jugoslavije jasno, da so bile razne laži, klevete in neumnosti, izvirajoče iz te resolucije in iz pisem Centralnega komiteja Boljševiške partije, zgolj krinka, ki bi morala prikriti prave namene izpremenjene zunanje politične linije in revidirane ideologije voditeljev Sovjetske zveze. Sedaj je jasno, zakaj so izbrali prav Jugoslavijo, deželo, ki je prva za Rusijo s svojo posebno revolucionarno borbo uresničila ideje Velikega oktobra, deželo, ki Je bika v graditvi so-
mokracijami izbrana, da bo prva žrtev do dna izpremenjene politike Sovjetske zveze.
Minilo je leto dni, odkar je bila objavljena resolucija Informbiroja nekaterih Komunističnih partij o »stanju« Komunistične partije v Jugoslaviji. Neslavno, škodljivsko in protirevolucionarno razbijaško početje je doživelo svojo prvo obletnico. Spaček proslavlja svoj prvi rojstni dan. Resolucija Informbiroja je bila napisana v Moskvi, kjer naj bi bila prebrana na tajnem sestanku, ki je že bil sklican, ko so nam poslali poziv, naj se tega sestanka udeležimo. Sprejeti bi jo morali tako, kakor je bila napisana, brez ugovora, jasno pa je, da bi to od nas tudi zahtevali, če bi bili tako neumni, da bi tjakaj šli. Predstavniki nekaterih partij so vendar bili dovolj hrabri in se niso strinjali s tem, da bi bila KP Jugoslavije Izključena iz Informbiroja. Tedaj pa so predlagatelji navedli senzacionalen »argument«, ki je vsem navzočim zapri usta in jim ohromi voljo, da bi še nadalje poskušali samostojno razmišljati. Rečeno jim je bilo, da so v Politbiroju CK KPJ angloameriški vohuni, da pa je iz razumljivih razlogov nemogoče navesti dokaze. Glejte, to podlo obrekovanje se je rodilo v glavah obveščevalcev in se preselilo v glave partijskih voditeljev, med katerimi je bil tudi imperialistični vohun Trajčo Kostov. Bila je pravcata mojstrovina, ki je privedla do »sogiasnegaa sprejetja resolucije.
Za javnost je imela ta kleveta sprva obliko preroških napovedi, da bomo prešli v tabor imperialistov, kasneje pa so čimdalje bolj govorili, da smo v tabor že stopili, da smo že postali agenti imperializma. Sleherni naš odpor proti klevetniški gonji, sleherno naše načelno kritično razkrinkavanje klevetnikov, sleherni naš odgovor na različna izzivanja, na teptanje pogodbe, na ekonomsko blokado, na obmejne incidente, na poskuse vti-hotapljanja teroristov in diverzantov, na vzpodbujanje kontrarevolucije v naši državi in na vse ostale oblike protirevolucionarne moralne agresije informbirojevskih držav s Sovjetsko zvezo na čelu proti naši državi, — sleherni naš odgovor in ukrep obrambe življenjskih koristi naše države so klevetniki smatrali za »dokaz«, da smo že v imperialističnem taboru, ker smo izdali demokratični tabor, in da vodimo sovražno politiko do Sovjetske zveze in drugih držav Informbiroja. V tem svojem blaznem, trdovratnem enoletnem prizadevanju ustvariti takšne politične in ekonomske razmere, ki naj bi nas za vsako ceno potisnile v kremplje imperializma, so nas pred svetovno demokracijo vedno pogosteje obtoževali, da smo mi tisti, ki se nagibamo v to smer, da smo se že postavili ob stran vojnih hujskačev, in naposled so nas proglasili celo za »udarno pest imperializma«.
Glavna metoda v tej protirevolucionarni borbi zoper socialistično Jugoslavijo je bila v tem, da se je sleherni sovražni korak proti Jugoslaviji in njenim življenjskim interesom, proti Jugoslaviji kot socialistični deželi, spremenil v obtožbo proti nam. Oni so izdali socializem, a nas obtožujejo izdajstva. Oni so izmaličili idejo proletarskega internacionalizma in izpre-raenili pravico samoodločbe naroda v predmet barantanja in shyloske trgovine z imperialisti, da bi imeli od tega gmotne koristi, a nas obtožujejo nacionalizma; v svojih prestolnicah so ustvarili banditska žarišča kontrarevolucije, ki jo žele vtihotapiti v našo državo in hujskajo naše narode, naj z vstajo odstranijo vlado, a nas obtožujejo, da se vmešavamo v njihove notranje zadeve. Oni so se s svojo diplomacijo in svojo zunanjo politiko vrnili na linijo in metode, kakršne so bile v Rusiji pred Oktobrom, a nas obtožujejo, da gledamo na sovjetske diplomate z istimi očmi kakor na di-plomate-imperialiste.
V enem samem letu so se naši narodi izredno mnogo naučili. Naučili smo se, da tudi velika načela socializma in mednarodne socialistične solidarnosti lahko postanejo trgovske fraze v ustih socialističnih državnikov in diplomatov. Naučili smo se, da se v frazah o socialističnem internacionalizmu lahko skrivajo najbolj sebični interesi velikih držav nasproti malim. Naučili smo se, da se za frazo o podrejanju interesov posameznih narodov splošnemu interesu socializma skriva sebična politika, ki smatra interese drugih narodov za izključno interese posameznikov, svoje lastne državne interese pa smatra izključno in edinole njih za splošne interese, katerim se morajo vsi posamezni interesi žrtvovati. Naučili smo se, kar se je Karadjordje nauči) že v prvih letih prve srbske vstaje, da se ne sme slepo zaupati lastna država »pokroviteljstvu« drugih, da se ne sme slepo verovati v avtoritete na podlagi preteklosti, marveč jim Je treba gledati na prste ter Jih ceniti po tem, kar sedaj delajo,
Obtožujejo nas, da smo prodali Koroško! žo pred dvema letoma, in steer
zastonj, pa se Jim je sedaj zdelo koristno, da si to sedaj puste plačati.
Obtožujejo nas, da hočemo prodati Trst in grško revolucijo, mi pa se po kupčiji s Koroško po pravici vprašujemo:	Kakšno trgovino priprav-
ljajo v teh vprašanjih?
Informbirojevski derviši so prerokovali, da bomo s svojim odporom proti informbirojevski resoluciji izgubili v dveh mesecih svojo neodvisnost in postali kolonija imperialistov. Uspeh našega odpora je prav nasproten: Obvarovali smo svojo svobodo in neodvisnost in naša država ne bo postali kolonija ne gubernija nikogar.
To prerokovanje je sploh malo pametno s teoretične strani pa tudi zgodovinsko je neopravičeno. Sploh je to samo vrhunec hinavščine, ker pomeni to prerokovanje samo to, da morajo mali narodi skočiti v žrelo morskega volka, da bi jih drug ne požrl. Toda nobenega opravičila ni za to, da bi morali mali narodi temu ali drugemu morskemu volku skakati v žrelo. Ce bi bil to zakon družbe, ne bi bilo danes niti ene male države. Ti preroki imajo za izhodišče napačno domnevo, da Je danes svet razdeljen na Ameriko in Sovjetsko zvezo. Prerokovali so, da se bo vrnila oblast kapitalistov in da ne bomo zgradili socializma. Tudi fu so se pokazali slabi preroki, kar so za temi prerokovanji skrivali samo svoje velikanske želje. Napovedovali so razsulo naše Partije, naše države, naše slavne Armade, doživeli pa so, da vidijo vse to trdnejše in enotnejše kakor kdaj koli.
Odločen In pogumen odpor naše države proti revolucionarnim tendencam Informbiroja, se je pokazal odrešilen za našo državo. Kaže pa se vedno bolj odrešilen za socializem sploh. Vedno večji Je krog komunistov v državah Informbiroja, ki so spregledali pravičnost in opravičenost našega odpora, vso neopravičenost napadov proti nam, vso lažnivost in obrekoval-nost obtožb proti nam. Vendar pa pri mnogih še prevladuje strah, da ruši naš odpor avtoriteto Sovjetske zveze, ki je tako potrebna mednarodnemu de-lavskemu gibanju. Tako stališče je globoki» napačno in škodljivo za mednarodno demokratično gibanje. Avtoriteta Sovjetske zveze kot prve socialistične države se bo obvarovala In bo koristila vsemu svetu samo tedaj, če se bodo voditelji Boljševiške partije vrnili na pot pravega internacionalizma, če se bo razčistilo vprašanje odnosov med socialističnimi državami in bodo ti odnosi takšni, kakršni bi edino mogli in morali biti.
Za »ono delovno silo
Hrigada mu je pokazala pot v lepše življenje
Ni še dolgo od tega, kar sem ga srečal v roških gozdovih v 4. ljutomerski brigadi, prav pod Kraguljim vrhom ne daleč od »Baze 20«. Bil je to Janko Kolmančič, eden prvih, ki se je v ljutomerskem okraju javil, da odide v brigado, ki bo pomagala, da bo naša petletka neovirano tekla dalje, kakor je tik pred svojo smrtjo zapisal Oton Zupančič.
Ko sem sedaj obiskal brigado, ki dela na gradišču podjetja za ceste, sem ga srečal tudi to pot, kako skupno z drugimi brigadirji dela, kakor bi se hotel pretrgati. Njegova žuljeva desnica mi je krepko stisnila roko, pozdravil me je vesel obraz, ki pa ne more zatajiti težkega dela in izkoriščanja preteklosti, saj je Janko enajst let hlapčeval. Toda kljub temu so bile njegove besede polne zadovoljstva človeka, ki je v brigadi spoznal, kje je njegova pot. »Ne več v Ilovce, ostal bom tu, kot stalni delavec,« mu je vrelo iz ust.
»Brigada v Rogu, življenje v njej, pomenki ob tabornem ognju, skrb za človeka, vse to je vplivalo name, da sem končno spoznal, kje je rešitev ne samo za mene, marveč za vso mojo družino. V brigadi smo podirali stoletne smreke in morda so prav te smreke zdrobile v prah mojo žalostno preteklost, saj sem dolga leta hlapčeval kot viničar pri Vrhovčku.
Lepe so Slovenske gorice in lepa je zemlja v Ilovcih. Toda nisem je ljubil, nisem je videl. Občutil sem samo težko delo, od jutra do mraka, okusil prenekatero neprijazno besedo, za delo pa ni bilo ne priznanja, ne nagrade. Ko sem se po težkem delu vračal do mov in če je ta dan deževalo, smo se zaman stiskali ob stene bornega stanovanja. Preluknjana streha, ki je gospodar ni hotel popraviti, nas pred dežjem ni varovala.
Za ves trud sem prejemal dnevno 60 dinarjev, hrano sem si moral kupovati sam, saj je bil stalen odgovor gospodarja, ko sem ga parkrat pobaral, kako bo kaj s prehrano: »Naj ti jo dajo tisti, ki sem jim moral oddati živila!« Sele življenje v brigadi mi je odprlo oči.
Ko so v letu 1946. v našem kraju ustanavljali zadrugo, so vanjo pristopili vsi; mojega gospodarja seveda ni bilo med zadružniki. Samo zadrugi se moram zahvaliti, da mi gospodar ni odtrgal še za stanovanje od že itak pičlega zaslužka. Vidiš, tako življenje sem živel, dokler nisem odšel v brigado, kjer sem delal in celih 3000 dinarjev prinesel domov. Toda ne samo to. Saj sam veš, kako so v brigadi skrbeli za nas. Hrana, da bi si obliznil prste, vina tudi ni manjkalo ter predavanja, ki so mi kazala novo življenje. Vse to, kar sem poprej občutil, danes vem; vem pa tudi, da bo odslej bivšj gospodar delal sam. Janko ne bo več viničar, Janko bo delavec, ki bo odslej gradil socializem za nas vse in zase in ne bo delal več za Vrhovčka.«
Kakor da bi hotel podkrepiti svoje besede, se je obrnil k šefu gradišča: »Dajte, da podpišem pogodbo. Ostal bom stalno pri vas.« Hčerka Marija mu je sledila ter tudi ona podpisala pogodbo. »Samo omogočite mi, da pojdem jeseni na tečaj,« so bile njene besede, ko je podpisovala pogodbo. »Postala boš lahko buldožeristka ali asfalterka in omogočili ti bomo, da se v stroki izvežbaš,« ji je obljubil šef gradišča. »Tebi, Janko, pa bomo omogočili, da pride za teboj vsa družina.«
Janko in z njim tudi drugi ne bodo več hlapčevali saj so njegovemu podpisu sledili novi. Brigada, skupno delo, skrb za človeka tako v gozdnih, kot v gradbenih brigadah, so jim pokazali, kako socializem rešuje in izboljšuje njihovo življenje.
Frontna brigada Toneta Vidmarja^Luke napoveduje tekmovanje vsem frontnim brigadam v opekarnah
Brigadirji frontne brigade »Toneta Vidmar j a-Luke« iz Okraja - Ljubljana okolica, so na svoji konferenci napovedali tekmovanje vsem frontnim brigadam, ki delajo po opekarnah v Ljudski republiki Sloveniji. Tekmovalne točke so naslednje:
1.	Katera brigada se bo čimprej in čim bolj seznanila z načinom dela.
2.	Katera brigada bo dosegla čim večji proizvodni učinek.
čim
3.	Katera brigada bo dosegla boljšo kakovost dela.
4.	V kateri brigadi bosta delovna in brigadna disciplina najboljši.
5.	V kateri brigadi bodo najbolj šte-dili z materialom in najbolj skrbeli za orodje.
6.	Katera brigada bo opravila največ prostovoljnega dela v obratih in na terenu.
7.	V kateri brigadi bo politično in kulturno delo najboljše.
SLOVESEN ZAČETEK OBRATOVANJA NOVIH TOVARN INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA „ALEKSANDER RANKOVIČ“
Sredi januarja je v Zemunu začela obratovati prva tovarna velikega ko-vinsko-industrijskega kombinata »Aleksander Rankovič« — centralna livarna, ki spada med največje v naši državi. Od tedaj so v tej livarni izdelali že velike količine sanitarnega, kanalskega in trgovskega železnega liva ter raznih strojnih delov, hkrati pa so dogradili še več drugih objektov tega industrijskega kombinata kjer bodo izdelovali stroje in tehnične naprave za usnjarsko in čevljarsko, tekstilno, kemično, živilsko in kovinsko industrijo.
V zvezi s slovesnostjo ob obletnici
7.	julija, dneva vstaje srbskega naroda, se je v četrtek na Bežanski Kosi pri Zemunu zbralo 60.000 ljudi, delavcev, mladincev in kmetov k slovesnosti ob začetku obratovanja dveh novih velikih obratov kombinata Aleksander Rankovič, in sicer tretjega obrata, kjer bodo Izdelovali in mon tirali strojne naprave, ki smo jih doslej uvažali iz tujine, in četrtega obrata, kjer bodo izdelovali elektro-material, predvsem razna stikala od najmanjših za električne instalacije v stanovanjih do največjih, ki se uporabljajo pri velikih strojih, kakor tudi razne električne avtomate In druge elektrotehnične priprave. Kmalu bodo začli obratovati še nadaljni obrati kakor velika kovačnca In emajlimica za sanitarni material, v bližini tovarne pa gradijo veliko kolonijo za več tisoč delavcev in Industrijsko šolo z internatom.
Slovesnosti so prisostvovali član Politbiroja CK KPJ In zvezni minister za težko industrijo Franc Leskošek, zvezni minister za lahko industrijo Josip Cazi, minister za elektrogospodarstvo Nikola Petrovič, nadalje ge-nerallajtnant Savo Orovič, člani vlade LR Srbije, člani mestnega komiteja KPS za Beograd Ratko Dugonjič in številni drugi predstavniki oblasti in množičnih organizacij.
Na velikem zborovanju je govoril minister za Industrijo LR Srbije Bogoljub Stojanovič, ki je poudaril, da slavi ljudstvo Srbije obletnico vstaje v znaku vztrajne borbe delovnih ljudi mesta in vasi za socialistično zgraditev naše domovine. Začetek obratovanja dveh novih tovarn kovin-sko-industrijskega kombinata »Air “ks^ndej Rgškovič« je nov dok«? naših
zmag v socialistični graditvi. Pred bravanjem in dolgotrajnimi vzkliki
dnevi smo uspešno izpolnili plan za prvo letošnje polletje, kar pomeni hkrati, da je prva polovica petletke za nami. V pogojih resnične ljudske oblasti, kakršna je naša in ob pravilni politiki, ki jo vodi naš CK KPJ, smo plan za letošnje prvo polletje izpolnili s 104.2 %, ministrstvo za industrijo LR Srbije pa je izpolnilo plansko nalogo s 110.9 %.
Izpolnjevanje in preseganje planskih nalog je dokaz, da je politika Centralnega komiteja pravilna in da bo petletka sigurno Izpolnjena. Uspeh prvega polletja je rezultat vztrajnega in požrtvovalnega dela našega delavskega razreda, ki uspešno premaguje številne pričakovane In nepričakovane težkoče na poti k Izpolnitvi naše petletke. Naša kmetijska proizvodnja je že presegla predvojni obseg, lepe uspehe pa smo dosegli tudi na področju socialistične preobrazbe kmetijstva. Nad 40% zemlje v naši žitnici Vojvodini je danes v socialističnem, t. j. državnem in zadružnem sektorju.
Kovinsko industrijski kombinat »Aleksander Rankovič« ima danes že štiri obrate I., III., XV. in V. Pogon II. t, J, emajlimica še ne obratuje. Strojne naprave za emajlimico bi nam morala nabaviti Madžarska po investicijski pogodbi iz leta 1947. Teh strojev pa nam Madžarska ni dobavila. Madžari bi nam morali dobaviti tudi stroje za našo tovarno traktorjev pa tega niso in ne bodo storili, ker so mnenja, da bi zgraditev tovarne traktorjev v Jugoslaviji škodovala njihovi industrji traktorjev. Dobaviti bi nam morala naprave za dve tovarni sadnih konzerv, dobavili pa nam niso naprav niti za eno tako tovarno. Zato je tem pomembnejša dograditev obeh novih tovarn kombinata »Aleksander Rankovič«, ki sta opremljeni vsemi potrebnimi stroji in nam bosta dali že do konca letošnjega leta potrebne naprave za industrijo usnja in obutve, za kemično in živilsko Industrijo in razen tega tudi elektro-material.
Mi vsi smo ponosni, So sledimo zastavi Partije, ki nas vodi v borbo
proti škodljivim nemarksističnim in revizionističnim teorijam v odnosih med socialističnimi državam. Govor ministra Bogoljuba Stojanoviča so zborovalci rafcejeH z viharnim odg-
»Tito - CK!«.
Z zborovanja so poslali pozdravne brzojavke Centralnemu komiteju KPJ in tov. Titu ter protestno brzojavko Svetu zunanjih ministrov v Parizu zaradi nedemokratičnega sklepa o usodi slovenskega naroda na Koroškem. Brzojavka Centralnemu komiteju in tov. Titu poudarja velike uspehe delovnega ljudstva Jugoslavije pri uresničenju petletnega plana navzlic tež-kočam in oviram, lažem in obrekovanjem, ki nas ne morejo ustaviti na zmagoviti poti socialistične graditve. Hkrati obljubljajo zborovalci, da se bodo še trdneje zbrali okrog Komunistične partije, njenega Centralnega komiteja in tov. Tita in da bodo z enotnostjo in brez omahovanja odbili vse neupravičene obtožbe, laži in obrekovanja, zavedajoč se, da gre ne samo za zgraditev socializma v Jugoslaviji, marveč tudi za interese delavskega gibanja v svetu.
Tovarna v Leskovcu izdeluje nov tip kultivatorja
Kolektiv tovarne kmetijskega orodja »Proleter« v Leskovcu je začel te dni serijsko izdelovati nov tip kultivatorja, ki ima vse lastnosti modernega kmetijskega stroja. Kultivator ima devet motik in je izdelan za konjsko vprego. Služil bo za okopavanje pese, koruze, krompirja, konoplje in drugih kultur. V osmih urah okoplje toliko, kolikor z ročnim delom opravi 86 ljudi.
Na razstavi lokalne industrije in obrti je bilo doslej 75.000 obiskovalcev
Razstavo lokalne industrije in obrti Slovenije v Ljubljani, ki bo odprta le še v soboto in nedeljo, je doslej obiskalo okrog 75.000 obiskovalcev. V tem tednu je razen številnih obiskovalcev iz Ljubljane In bližnje okolice obiskalo razstavo veliko število zunanjih obiskovalcev Iz Slovenije In drugih ljudskih republik, ki so Izkoristili vozne ugodnosti na železnici. Ker je zadnje dni razstave pričakovati še velik obisk, bo danes v soboto in jutri v nedeljo razstava odprta ves dan od 7. do 18. ure.
Republiška industrija Slovenije v borbi za plan drugega polletja
T «redo «o se «brali v Ljubljani pred-«tavniki sindikalnih in partijskih organizacij, direktorji podjetij ter operativni voditelji glavnih direkcij in ministrstva za industrijo LRS h konferenci republiških podjetij Slovenije. Na tej konferenci so pregledali uspehe borbe za izpolnitev plana prvega poiletja in razpravljali o nalogah, ki Jih morajo izvršiti v drugem polletju. Konferenco je vodil minister za industrijo tov. dr. Marijan Brecelj, glavni odbor Zveze sindikatov pa je zastopal tov. Bore.
Minister je v svojem govoru poudaril uspehe republiške industrije, ki je Izpolnila plan prvega polletja s 101.1 odsj. Ti uspehi so zagotovilo, da bodo naši delovni kolektivi izpolnili tudi planske naloge drugega polletja. Danes smo v važnem obdobju graditve socializma, ko se moramo boriti s težavami, ki jih nismo pričakovali. Zato je še bolj važno, da se vsakdo, ki je dolžan konkretno reševati gospodarske naloge, zaveda velikega pomena današnje borbe in na svojem področju usmeri delo tako, da bomo navzlic težavam dosegli čim večje uspehe.
Konferenca Je pokazala, da je bil naš dosedanji sistem dela neustaljen. Posamezne naloge smo izvrševali sunkovito, v skokih. Nismo še dosegli takega načina dela, ki bi ob dobri organizaciji omogočal kantinuirano, vsakodnevno izvrševanje nalog. Letos je bil proti koncu maja in v začetku junija mobiliziran ves aparat od ministrstva do zadnje tovarne za pravočasno izvršitev našega proizvodnega piana. Marsikje »o bili rezultati doseženi le z velikimi napori delavstva in operativnih voditeljev. Tak sistem dela je napačen. Le neprestano, kontinuirano delo bo zagotovilo uspešno izvrševanje plana v drugem polletju, zlasti ker je ta plan večji od plana za prvo polletje in predstavlja 52 odst. letnega plana. Razen če gre za resnične objektivne ovire, se lahko vse druge težave subjektivnega značaja odpravijo s pravilnim operativnim in dobrim političnim delom. Ze v prvih dneh drugega polletja je treba pi2nsi:e naloge izvrševati z isto vestnostjo kakor doslej. V našem delovnem poletu ne smemo popuščati. To pa seveda ne sme priti do izraza v pretiranem nadurnem delu delavstva. Delovni poiet se mora izražati v rednem delovnem času in v stalni skrbi za izpolnitev dnevnih proizvodnih nalog. Za nemoteno izpolnitev piana drugega polletja moramo izvršiti predvsem naslednje temeljne naloge:
Letos je bil izvršen popis strojev in delovnih mest, da se ugotovi zmogljivost naše industrije. Ti popisi še niso obdelani in pregledani. Na popis so maogi kolektivi gledali z nerazumevanjem, marsikje so se celo postavili na oportunistično stališče skrivanja strojnih kapacitet in rezerv delovne sile. Zato je naša naloga, da v sodelovanju z organizacijami delovnih kolektivov dosledno in vestno končamo to delo, ki je velikega pomena za naše socialistično gospodarstvo.
Lotiti se moramo tudi priprav za plan ieia 1950. Te naloge ne smemo prepuščati samo administrativnemu osebju. To je stvar podjetja kot celote, vodstva podjetja in delovnega kolektiva.
Važna naloga % področja finančnega gospodarstva je plačni fond. To vprašanje je tesno zvezano s splošno racionalizacijo podjetij. Regulirati plačni fond pomeni vskladitl ga s proizvodnjo. Zato je v tej zvezi važno stalno dviganje produktivnosti dela in uvajanje pravilnih norm. Vso pažnjo moramo posvetiti zniževanju polne lastne cene. zlasti pri sestavt protipiana. Pri tem mca priti do veljave borbeno »tališče, seveda pa morajo pratiplani »ioneli na realni osnovi.
Nadaljnje važno vprašanje so obratna sredstva, ki se v mnogih primerih uporabljajo za druge namene. Počasi se odpremija b^ago in tako nastajajo neupravičeno visoke zaloge izdelanega biaga. Doiočitev obratnih sredstev v skladu z razvojem proizvodnje zahteva strogo disciplino v finančnem gospodarjenju.
V organizaciji naših podjetij se v zvezi s sistematizacijo administracije kaže, da je preveč uradništva tako na direkcijah kakor tudi v podjetjih. Skrbeti je treba za izvežbanost in za kvaliteto uradništva kar bo dalo možnost skrčenja administrativnega aparata
Mesečni operativni piani še niso postali tisto sredstvo, ki zagotavlja izpolnitev planskih nalog. Vse premalo je sodelovanja z delovnimi kolektivi pr; sestavljanju teh planov. —
Delo pri sestavljanju operativnih planov Je še preveč šablonsko. Ne upoštevajo se rezultati, uspehi in napake prejšnjih mesecev.
Tudi evidenci in dispečerski službi je treba posvetiti več pažnje. Utrditi je treba enotno evidenco, ki mora pokazati resnično sliko. Skrivanje materiala je v današnji gospodarski situ-ciji zločin. Za kovinsko industrijo je značilno, da so se v psihozi zadnje borbe za izpolnitev plana pokazale v mnogih podjetjih zaloge odvečnega materiala, ki bi se lahko uporabile drugje.
Er.a izmed temeljnih nalog je še vedno utrjevanje delovne discipline. Zagotoviti moramo izpolnjevanje planskih nalog v rednem delovnem času. Gotovo bodo tudi še nadure potrebne. Ne smemo pa jih vzeti kot normalno rezervo za redno izvrševanje planskih nalog. Držati se moramo načela, da mora biti osemurni delavnik v celoti izkoriščen in da bodo nedelje proste. Le za predilnice to ne velja, ker moramo izkoriščati proizvodno zmogljivost naših predilnic tudi v nedeljo.
.Tudi organizacija preskrbe in prehrane še ni dokončno rešena. Povsod, kjer Je potrebno, naj ima podjetje industrijski magazin, menzo in ekonomijo. Našemu delavstvu, ki nosi težko breme borbe za plan, moramo glede preskrbe nuditi vse, kar je le mogoče. Podjetja in delovni kolektivi pa morajo v vsakem primeru malomarnega preskrbovanja alarmirati za to odgovorni oddelek ministrstva za industrijo.
Diskusija Je na konferenci pokazala nekatere objektivne težave, ki so se pojavile v izpolnjevanju plana za prvo polletje. Tako je bilo prikazano nepravilno stališče okrajnih organov v Kranju pri reševanju vprašanja delovne sile. Iz »Tiskanine« je odšlo 120 ljudi brez delavskih knjižnic, bilo pa Je samo šest primerov kaznovanja s prisilnim delom po 14 dni. Akcijo za mobilizacijo nove delovne sile so hoteli izvrševati na račun podjetij. Tudi preskrba v kranjskem okraju ni urejena in prihaja z veliko zamudo, v mnogih primerih pa se daje prioriteta podeželju. Predstavniki delovnih kolektivov v kamniškem okraju so prav tako kritizirali neurejenost preskrbe. Hrana Je pomanjkljiva in prihaja z zamudo, tudi tedaj, kadar so v skladiščih okrajnega ljudskega odbora zaloge. Predstavnik republiškega odbora tekstiicev pa Je v diskusiji sporočil, da se je tekstilno delavstvo zavezalo, celotni plan za letošnje leto izpolniti do 20. decembra. Ugotovljeno je bilo da lahko tekstilna industrija zaposli še več ženske delovne sile.
Ob zaključku so na konferenci še
poudarili, da Je potreben pravilen odnos do nove delovne sile. Ustvariti Je treba pravo tovarištvo in z novimi delavci delati tako, da se bodo člm-prej uživeli v tovarniško življenje. Se v večji meri je treba zaposliti žensko delovno silo v proizvodnji, pri tem pa je treba sporazumno ugotoviti, kakšno delo lahko prevzamejo ženske. Delovne brigade predstavljajo v proizvodnji socialistično obliko dela, zato se morajo uvesti povsod.
V drugem polletju bodo delovni kolektivi sprejemali nove obveznosti za izpolnitev letnega plana. Take obveznosti se morajo vnašati v operativne plane podjetij. Delovni kolektivi vse premalo ugovarjajo v primerih, kadar, dobe surovine slabe kakovosti. V tem oziru je potrebna tesnejša povezava med kolektivi različnih podjetij. Velika napaka Je tudi, da ostanejo sklepi, sprejeti na raznih konferencah, samo v ožjih aktivih in se ne izvajajo s sodelovanjem širokih delovnih množic. Vsemu delu zlasti v zvezi s prehrano, delovno disciplino, delovno silo, operativnimi piani, remonti strojev, s pregledom kapacitet in sploh vsemu notranjemu življenju v podjetju je treba dati pravo množično obliko, tako da bo pobuda za čim boljšo rešitev teh vprašanj prišla od spodaj. Ce bomo vse to upoštevali bomo lahko uspešno zaključili borbo za izpolnitev letošnjega plana.
Ob zaključku konference so predstavniki delovnih kolektivov republiških podjetij ministrstva za Industrijo LRS poslali maršalu Titu pozdravno resolucijo, v kateri obljubljajo da bodo odpravili vse napake in še bolj okrepili mobilizacijo vseh sil za izpolnitev in prekoračenje letnega piana. Glede na vedno hujše napade iz vrst kominformskih držav, ki nas skušajo na vse načine ovirati v našem gospodarskem razvoju. Je naša velika domovinska dolžnost storiti vse za čim hitrejšo zgraditev socializma na vseh področjih. Čakajo nas še veliki n2pori. Zato so delovni kolektivi republiških podjetij trdno odločeni, da bodo še z večjo revolucionarnostjo kakor doslej, do konca izbojevali borbo za socializem. V brzojavki poudarjajo neomajno zaupanje delovnih ljudi v politiko Centralnega komiteja KPJ in naše vlade s tov. Titom na čelu. Ta politika Je porok naših bodočih uspehov, to Je izvedbe petletnega plana in zgraditve socializma. Zato obljubljajo maršalu Tilu. da bodo takoj v prvih dneh borbe za drugo polovico petletke s povečanim delovnim poletom, z utrjevanjem notranje fronte in s socialističnim odnosom do dela vestno izpolnjevali in presegali planske naloge.
Zmagovita toba prsti nepismenosti
Do konca prve polovice petletnega plana se je v naši državi naučilo pisati in brati več kot 1,600.000 oseb. V naslednjih dveh in pol letih se bo na-rčilo pisati in brati še nad pol milijona ljudi.
Največje število nepismenih, in sicer 600.000, se je naučilo čitati in pisati v ljudskih republikah Crni gori ter Bosni in Hercegovini. Jugoslovanska armada in zvezne mladinske delovne akcije so bile od vsega početka središče za zatiranje nepismenosti. Samo leta 1947. in v prvi polovici leta 1948. se je v vojaških enotah naučilo brati in pisati okrog 123.000 borcev. Po nepopolnih podatkih se je v prvih dveh planskih letih naučilo čitati in pisati pri raznih zveznih delovnih akcijah, pri gradnji mladinske proge Samac — Sarajevo, avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« in Novega Beograda 32 tisoč mladincev in mladink. V prvi polovici petletnega plana se je naučilo brati in pisati samo v LR Srbiji 200.000 članov Ljudske mladine. V mnogih mestih in vaseh naše domovine, ker je bilo prej precejšnje število nepismenih, ni danes niti ene nepismene osebe, tako na primer v Skoplju ter v črnogorskih okrajih Bjelopolje, Kolašin, Nikšič, Be-rane in Cetinje. Odprava nepismenosti in uspehi, ki so bili doseženi na tem področju, predstavljajo eno najpomembnejših zmag naših narodov na poti v socializem. V izvajanju kulturne revolucije so ti uspehi zlasti pomembni glede na to, da je bila naša domovina pred vojno po številu nepismenih med najbolj zaostalimi evropskimi državami. Do osvobidtve si v mnogih vaseh Srbije, Makedonije. Cme gore ter Bosne in Hercegovine le redko kie srečal pismenega človeka. Ob pričetku
petletnega plana je bilo v naši državi
2.100.000	nepismenih. Na dan osvoboditve ni znalo brati in pišate 23 % celokupnega prebivalstva LR Crne gore. Jeseni leta 1946. je bilo v Bosni in Hercegovini več kot 600.000 nepismenih oseb. V bivši Jugoslaviji bi bilo potrebno glede na naglico odprave nepismenosti okrog 200 let, da bi jo docela odpravili.
V prvih vrstah borcev za odpravo nepismenosti so bili od vsega pričetka mladinci in učitelji. Pozimi leta 1947 -1948 je bilo v LR Srbiji okrog 7000 mladincev, ki so vodili tečaje za nepismene, v Hrvatski okrog 5000. V Bosni in Hercegovini je bilo od skupnega števila tečajev za nepismene 65 % članov Ljudske mladine. Večina anaifa-betskih tečajev je delala pod vodstvom oziroma nadzorstvom učiteljev, ki so opravljali to delo nad vse požrtvovalno in nesebično.
Mnogo ustanov, prosvetnih delavcev in mladincev, ki so sodelovali pri odpravljanju nepismenosti, je bilo nagrajenih z denarnimi in drugimi nagradami. Samo v Bosni in Hercegovini so letos podelili 38 radijskih aparatov krajevnim ljudskim odborom. Za uspeš no delo pri odpravljanju nepismenosti so bile nagrajene tudi sindikalne podružnice kovinarjev v Zenici. Vareš-Majdenu. rudarjev v Banovičih in goz finega gospodarstva v Sarajevu. Na področju te republike je bilo več kot 500 prosvetnih delavcev nagrajenih v letošnjem maju z denarnimi nagradami v skupnem znesku 882.000 dinarjev
Sedanji rezultati so jamstvo za bodoče uspehe: uresničitev planskih nalog in do konca petletnega plana ne bo v naši državi niti ene nepismene osebe.
Delo 11. kongresa Svetovne sindikalne federacije
Resolucija za izboljšanje gospodarskega
položaja delavcev
Milan, 7. julija. (Tanjug) Izvršni odbor Svetovne sindikalne federacije je razdelil danes delegacijam na II. kongresu Svetovne sindikalne federacije besedilo resolucije, ki zahteva izboljšanje gospodarskih pogojev delavcev in ki jo bo Svetovna sindikalna federacija predložila v potrditev gospodar-sko-socialnemu svetu, ki je pričel svoje zasedanje 5 julija v 2enevi.
Resolucija opozarja na inflacijo m gospodarsko krizo v številnih kapitalističnih državah, kar je povzročilo ob-ubožanje delavcev in uslužbencev ter množično brezposelnost. Resolucija poudarja, da pomeni to teptanje načel, ki so Jih sprejeli Združeni narodi in da Je tako stanje nevarno za mir, ker so vladajoče sile v kapitalističnih državah pripravljene pričeti tudi vojno, samo da bi si pomagale iz težav.
Gospodarsko - socialni svet naj priporoči vsem državam članicam, da jr primeru brezposelnosti z vsemi močmi pomagajo prizadetim delavcem. Resolucija zahteva nadalje povečanje kupne moči delavcev in uslužbencev z nadzorstvom nad profiti, ki Jih imajo monopoli in trusti, ter uvedbo demokratične reforme davčnega sistema. Na koncu resolucija zahteva, da vse čla-
Jugosiovanska delegacija na kongresu Svetovne sindikalne federacije v Milanu
nice Organizacije združenih narodov z namenom, da se izboljšajo gospodarski pogoji delavcev, zmanjšajo svoje izdatke za oboroževanje, izvršujejo obnovitvena dela ter vzpostavijo svobodno trgovinsko izmenjavo med državami na načelih enakopravnosti in
spoštovanja nacionalne neodvisnosti vseh držav.
Izvršni odbor Svetovne sindikalne federacije je pozval vse delegate, naj v svojih državah vplivajo na vlade, da bodo podprle to resolucijo pri gospodarsko - socialnem svetu.
IZJAVA NAŠEGA POSLANIKA V RIMU
o zamenjavi denarja v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja
goče bolje rešiti kakor z zamenjavo jugolir za dinarske bankovce na podlagi posojila vlade FLRJ jugoslovanski vojaški upravi na Svobodnem tržaškem ozemlju. Santo na ta način je bito mogoče zagotoviti tej coni zadostno količino denarnih sredstev, potrebnih za njen nadaljnji gospodarski razvoj. Jasno Je, da ta ukrep ne pomeni gospodarske slabitve ali celo ropanja krajevnega prebivalstva, temveč daje temu prebivalstvu širše možnosti za gospodarski razcvet.
Kar zadeva razne vesti nekaterih italijanskih listov o domnevnem tajnem sporazumevanju vlade FLRJ z zahodnimi silami ali Italijo o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo, izjavljam, da so brez vsake podlage. Take vesti so se pojavile v zadnjem času v raznih italijanskih Ustih v zvezi z zamenjavo denarja v coni B. Seda) jih ponovno
Rim, 8. julija. Glede na pisanje nekaterih italijanskih časopisov in samovoljno tolmačenje pomena zamenjave tako imenovane jugolire za dinarske bankovce v coni B Tržaškega ozemlja je objavil poslanik FLRJ v Rimu dr. Mladen Ivekovič tole pojasnilo:
»Zamenjava bankovcev v coni B )e popolnoma v duhu mirovne pogodbe z Italijo in pomeni nujen ukrep za normaliziranje gospodarskega življenja le cone, ker je italijanska vlada odklonila preskrbovanje cone s plačilnimi sredstvi v smislu 11. člena 7. priloge mirovne pogodbe. Italijanska lira bi bila mogla postati že 1947. leta izključno plačilno sredstvo, če bi bila italijanska vlada izpolnila svojo obveznost iz omenjenega člena mirovne pogodbe, t. J. če bi bila dala na razpolago tej coni potrebne lire. Ker je italijanska stran to odklonila, zadeve ni bilo mo-
pogrevajo, prav gotovo ne z najboljšim namenom. Eno Je gotovo: Po neposrednih razgovorih januarja 1948 o sporazumni določitvi guvernerja Trsta ni imela vlada FLRJ nobenih razgovorov ali pogajanj z italijansko vlado niti z drugimi silami v zvezi s Svobodnim tržaškim ozemljem. Kakor je znano, ni prišlo do sporazuma o guvernerju STO in sicer ne po krivdi Jugoslavije. Potemtakem so bili zadnji stiki, ki jib je imela vlada FLRJ z italijansko vlado zaradi rešitve vprašanja STO v duhu mirovne pogodbe na pobudo in priporočilo Varnostnega sveta OZN in ti stiki bi morali privesti do postavitve guverneja STO, ne pa do razdelitve STO med Jugoslavijo in Italijo. Vse vesti, ki govore drugače aii ki zlonamerno ugibajo o nekakem tajnem sporazumevanju vlade FLRJ z zahodnimi silami ali z Italijo, imajo namen, zavesti mednarodno Javnost.
Italijansko in francosko ljudstvo proti ratifikaciji atlantskega pakta
Milan, 7. julija (Tanjug) Več kot 10 milijonov italijanskih državljanov je podpisalo spomenico italijanskemu parlamentu, v kateri zahtevajo, da parlament odkloni vladni predlog zakona o ratifikaciji severnoatlantskega pakta. Svetoni odbor za mir poroča, da je italijansko ljudstvo podpisalo spomenico v dvomesečni veliki akciji za obrambo miru kljub političnemu preganjanju, aretacijam in zaplembam časopisov in se tako izjavilo proti vladni politiki vključenja Italije v vojnohujskaške načrte zapadnih imperialistov.
Parlament bo pričel razpravljati o vladnem predlogu zakona o severnoatlantskem paktu v ponedeljek.
Pariz, 7. julija. (Tanjug) V zvezi z odločbo parlamentarne komisije za zunanje zadeve, ki priporoča narodni skupščini ratifikacijo atlantskega pakta, je francoska Generalna konfederacija dela objavila poročilo, v katerem poziva vse delavce in vse sindikalne organizacije, naj se odločno izjavijo zoper vladno zunanjo politiko Poročilo poudarja, da francoskega delavskega razreda nikoli ne bodo primorali, da bi podpisal atlantski pakt, ki ga je sklenila francoska vlada.
Popravek k resoluciji plenuma Glavnega odbora OF Slovenije o nalogah Osvobodilne fronte, ki smo jo včeraj objavili: Crta se v II. členu 3. točki stavek, ki se pričenja z besedami »Tu bodo organizacije Fronte« in se končuje »...pri ustanavljanju živinorej skih farm in ekonomij.« Pravilno se glasi: »Tu bodo organizacije Osvobodilne fronte pomagale zlasti pri snovanju živinorejskih farm in ekonomij v okviru splošnih kmetijskih zadrug, pri ustanavljanju kmečkih obdelovalnih zadrug (zlasti nižjega tipa) ter z vsestranskim utrjevanjem obstoječih zadrug in ekonomij, dosledno razvijajoč njihovo socialistično vsebino.o
\m
V Bolgariji so dogradili daljnovod
Kurilo—Plovdiv. Bolgarska mladina je
zgradila daljnovod za visoko napetost Kurilo—Plovdiv, s čimer je znatno razširjena elektrifikacijska mreža v Bolgariji. Z novim daljnovodom bodo prenašali električno energijo kaloričnih central s področja Sofije v Južno Bolgarijo, zlasti v industrijska središča Plovdiva in Slivna, kjer električne centrale v poletnih mesecih zaradi pomanjkanja vode ne morejo zadostno preskrbovati industrijskih podjetij z električnim tokom. Tako bodo dokon čno odpravili pogoste prekinitve dela industrijskih podjetij v Plovdivu in Slivnu. Daljnovod Kurilo—Plovdiv je največji del daljnovoda Sofija—Me-zdra—Gornja Orahovica—Plovdiv, ki ga gradijo.
Letos je dokončalo študije na sovjetskih univerzah in višjih šolah nad stotisoč študentov. To je doslej največje število v zgodovini obstoja univerz v Sovjetski zvezi. Medtem ko so bile pred Oktobrsko revolucijo v Rusiji univerze samo v 16 mestih, so sedaj v 232 mestih. Danes ni niti ene sovjetske republike, ki ne bi imela svoje višje šole ali univerze.
Ameriške oficirje bodo poslali v Mehiko. Zunanje ministrstvo ZDA je sporočilo, da so ZDA in Mehika podpisale sporazum, po katerem bodo poslale ZDA v Mehiko oficirje ameri škega letalstva, ki bodo verjetno »slu žili kot zvezni oficirji«.
Povečanje stroškov oboroževanja v Avstraliji. Predsednik avstralske vlade Chiffley je izjavil, da je bil petletni oboroževalni načrt, ki je znašal 1947 leta 250 milijonov avstralskih 'untov. sedaj povišan za nadaljnjih 45 hi H jenov funtov. Avstralska vlada je odobrila povišanje vojnih stroškov zaradi nabave novega tipa raketnih in letal
TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL
ltaiijs:Jii£hSiay.ja 2 0
Včeraj se je v Rimu začel polfinalni dvoboj evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal med italijansko in jugoslovansko teniško reprezentanco. Na sporedu sta bili prvi dve igri posameznikov. Najprej sta nastopita Cucelii in Mitič, nato pa Canepeile in Palada. Obe igri sta bili zeio zanimivi. Čeprav naša reprezentanta nista imela uspeha, sta pokazala kvalitetno igro in zapustila pri gledalcih najboljši vtis.
Cucelll ; Mitič 5:7, 6:2. 6:1, 7:5
Igra med italijanskim in jugostovan-skim prvakom se je začela s prednostjo Mitiča, ki je bil v prvem nizu stalno v vodstvu in je niz odločil v svojo korist v razmerju 7:5 V naslednjih dveh nizih se je razigral Cucelii in dobil drugi niz v razmerju 6:2 tretjega pa celo 6:1. V četrtem nizu sta se oba igralca z vsemi napori skušala uveljaviti. V tem prizadevanju ;e bii uspešnejši Cucelii. ki je odioč m četrti niz odločil v svojo korist v razmerju 7:5.
Canapelle: Palada 6:4, 6:4. S:2
Druga igra med Cam pela ji m in Palado je bila še zanimivejša od prve, čeprav je trajala samo 3 nize Cma-pelle je presenetil s svojo oh! čno igro, pred katero je moral kloni;i tudi Izkušeni Palada V prvih dveh nizih je Palada svojemu nasprotniku nudil hud odpor, v tretjem pa je nekoliko popustiL
Po prvem dnevu vodi v polfinalnem dvoboju evropske cone Italija proti Jugoslaviji 2:0. Danes le na sporedu igra parov. Za Italijo bosta igrala Cucelll in Marcelo del Bello, za Jugoslavijo pa Mitič in Palada.
Ferde Godina:
Weier na vasi
(Impresije iz Prekmurja)
Takrat, ko se spravljajo Prodi k počitku, je najlepši čas. To so prav za prav samo trenutki. Sonce se nagne za hrastje in pusti za seboj na nebu le sledove. Prodi zadišijo po dimu. Mir zajame počasi vas. Ravnina je vse naokrog, kamor seže oko. Podobna je pisanemu morju. Tu je pšenica, rž. cvetoči krompir, zrela trava in mlada koruza Sni samo veliko morje trpljenja, skrbi in radosti. Tak je pri nas junijski večer.
Ce bi bil na Prodeh mir! Pa ga ni. S&tno zdi se, da se vas spravlja k počitka, Kdo ne ve, da bo nocoj odbor obdelovalne zadruge sejal o tem, kako naj začne zadruga dihati? Temelji njihovega življenja so se zganili.
Farkaš, ki je eden izmed odbornikov se hoče seji izmuzniti. Prišel je ravno od drvotana v ograd, da bi si iregnal Živčnost, ki se ga je lotevala, kakor je prihajala noč. Se nikdar se ni s tako skrbjo nagnil na plot, na katerega Je bila z druge strani prislonjena poležana rž. Nad Fatlekovo njivo, danes «orano, povlačeno in posejano z repo. Je visel jastreb. Ta mrha grda, roparska! Miruje v zraku in samo s konci fcpmtcte giblje in drži telo negibno in
tiho v zraku. Njegove ostre oči pa še mrak predirajo.
V tem se odtrga iz vasi majhen, rdeč traktor. Za seboj vleče kosilnico. Po-škali se po poljski travnati noti, na kateri ni niti prahu. Kako strupeno brenči!
Farkaš se je v gnevu zganil. Kako se mu je moglo toplo občutje, ko so zadrugo ustanovili in so imeli traktor za svojega najboljšega prijatelja, tako spremeniti? Govorili so takrat o velikanski kurji farmi, za katero bosta skrbeli Magda in Treza. Kdo bo skrbel za živino, kdo bo česal kobile! Prvo nedeljo potem so se zbrali, odprli so pri Kati radio na baterije In skupno poslušali novice iz drugih zadrug v državi, kajti tudi oni so bili že zadru-garji. Vese) je bii ta dan, in tisti, ki so na novo prihajali in se vpisovali, so govorili: Vidimo, da ste skupaj oošte-ni možje, pridni gospodarji, še mene sprejmite; sramote vam ne bom delal
Pa zlodi nikoli ne miruje.
Iz tistih starih izvirkov, odkoder prihaja ob vsaki priliki bav-bav o vojni, o koncu države, so prišli seveda tudi glasovi ob tej priliki. Res, da oodo Angleži šli iz Avstrije, ampak kdo ve, če vojne le n« bo? Celo to je slišal
Farkaš, da zadrugarjem groze s pretepom. Pripravlja se ...
Farkaš, miren in tih človek, le ob tem prebledel. Vse življenje je delal na svojih njivicah. Nikdar ni bil v ospredju kake vaške zadeve. Kaj je zdaj njemu to treba. Govorice pa so se množile. Umaknil se bo! Naj drugi začnejo, on ne bo odbornik,
Cim bolj je tekel čas, tem bolj se mu je zdela stvar glede zadruge tuja in odvratna. Traktor je komaj noslu-šal. Gledal je Teodorja, ki je sedel na stroju nekoliko sključen. Teodor je traktorist na bližnjem državnem posestvu in kadar le more se pripelje domov. da jih draži ali kaj!
Teodor jim bo zdaj oral? Brez krpice zemlje je bil vse življenje. Kam bo prišla po takem zemlja in vsa država!
Jastreb Je še visel v zraku, kakor da bi bil tega brenčečega vraga že na-' vajen. Pa jastreb je ptica, nema žival. On ne ve. kaj stiska Prodi. Čeprav Se ni stroj zastavil plugov v to mastno črno prst, ki jo je v preteklosti več krat premetala Mura, Farkaš ve, da se to zdaj začenja.
Teodor pa, kakor da ne bi za ta strah in skrb vedel! On drži volan z velikimi oljnatimi prsti, v kotičkih ust pa se reži Brenči s tistim rdečim vragom okrog, kakor da bi se mu zmešalo. Pa še oral ni. Kaj bo šele, ko se bo začelo oranje1
Sel je z ograda na dvorišče in zaprl vrata. Ko jih je zapiral, je prikljukal mimo starček, opirajoč se na palico Bil je iz Odranec. eden izmed tolikih večnih odranskih popotnikov. Dimice na vekah so mu odpadle. Zob v ustili ni imel, ker so mu bila lica na obeh straneh globoko udrta. Le redke brke si je s starčevsko gizdavoätjo gojil ta ko, da jih je s slino lepil in skušal zavihati navzgor.
»Ne veš,« pravi Farkašu, »pri kateri hiši imajo gorice? Pri eni izmed 'eh treh « Pokazal je na tri hiše ob cesti s palico, katere se je na koncu držal prah.
»Gorice imajo, samo vina nimajo Kliton bo moral biti dober.«
»Kllton? Pa kliton. Za te čase Je vse dobro.«
»Vi v Odrancih pa se res ne smete tožiti.« Odrančani so namreč iz prastarih časov prekupčevalci.
»MI? Ne govori tak noro. Lansko leto sem imel za jalovo kravo 'rideset tisoč, zdaj za brejo komaj dobim petnajst. Nihče ne kupuje, ker ne ve, kaj bo jutri.« 6topil je k vratom, potiho ie je dejal Farkašu, ko si je vzel pipo iz praznih ust: »Zadruge So tl to krive Vso trgovino so uničile. Ne bo dobro iz tega, boš videl. — Si ti v zadrugi7«
Farkaš je malo pomislil, potem pa je dejal: »Sem, če pa drugi grpdo«
Starček ga je pogledal s kalnimi očmi, obrobljenimi z mozolčastimi ve
kami. pljunil je potem in ni vprašal več, pri kateri hiši imajo gorive.
Farkaš bi pa le rad vedel, kaj tx> na seji. Čeprav se je vsega lega oal. čutil pa je le, da spada k tisti celoti Neznansko ga je imelo, kaj bedo ukrenili. Zena in otroci ga niso ovirali, da ne bi delal kar bi hotel. Videl je tudi, da je pod večer prišel z okraja akti vist Stefan. Nekaj novega bo spet.
Počakal je, da se je stemnilo. Potem je stopil čez plot in za ogradi sel proti krajevni pisarni Ponekod je presekal pot po mejah. Ce ne bi bil preveč zatopljen v te težave, bi lahko marsikaj slišal, ko je šel mimo Skergetovega hleva. Vrata od te strani so bila >dpr-ta, ker se je hlev hladil.
Škergetov Vanč je namreč napojil krave in jim dal v lestvico krme. Nato se je naslonil na sen jek in zajokal Odrasel, resen mož je joka! kakor mai<. dete. Solze so mu lile po obrastlih licih V tem ga je našla žena. Kar obstala je pri vratih, ko je videla, da ii mož joče. Ker ni več nosil Predpasnika — predpasnikov zdaj moški sploh več ne nosijo si j® kar z roko brisal solze In se vsekoval. Stopila je k njemu. Nekako usmiljenje se ie zbudilo v njej. Tih In močan je bil vedno in njena največja duševna opora. Zdaj pa se je moralo v njem goditi nekaj strašnega.
Rekla mu Je: »Nekak bo. Vanč. Ce bodo drugi lahko živeli, bomo mi tudi.
Ce bo pa druge lakota fundala, bo pa še nas.«
Postavila je dojačo na dojalji stolček. prijela ga je za roke in se vsa stisnila k njemu. Tako sta ostala nekaj minut, ne da bi si kaj rekia. Potem pa je Vanč s pretrganim glasom, kateremu je skušaj sproti dati oravo barvo, dejal:
»Viš, krave bom moral dati. Kako jim bo drugi dajal jeeti, ko ne bo Imel ljubezni do njih! To me boli.« Krave so med tem pridno mikale seno z lestvice in si z repi gonile muhe. »Koliko sva pretrpela zanje in za zemljo —!« Spet mu je jok pretrgal glas.
»Ne. Vanč. Ne smeš si gnati tako k srcu. Ce nam bo res boljše, bomo na to trpljenje laže pozabili. Res, naj bo!«
»Jaz si tako mislim: če bo v zadrugi slabo, pa grem k Nafti. Polkvalifici-rani delavec sem, k vrtalnim strojem bi me že lansko leto vzeli- Pravijo, da Nafta take dobro piačuje.«
»Nekak bo. da bo dobro.«
Objel jo je z močnimi rokami in jo stisnil k sebi, da bi si s tem utešil bolečine, ki so bile neizmerne.
Tega seveda Farkaš ni slišal, ker je že šel proti pisarni. Postajal je in prisluškoval, ker se ne bi rad z nikomer srečal. Vedelo bi se, da je šival okrog pisarne, na sejo pa ni Sel.
Eno naoknlco na pisarni je čez dan veter zaprl, druga pa je ostala odprta. Tako je lahko v sobi vse videl. Neka-
Fronta — pomemben pomočnik v borbi za petletko
Po III. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije se je razvila v vsej državi živahna delavnost za uresničenje petletnega plana. Ustanavljale so se frontne brigade ter prevzemale naloge, ki so v posameznih republikah, oblasteh, okrajih in mestih najbolj nujne. S prostovoljnim delom teh brigad se Fronta politično utrjuje 'n se ta utrditev stopnjuje povsod, kjer se posveča potrebna pozornost sistematičnemu delu.
Uspehi prostovoljnega dola Iron-tovcev iz Ljubljane so v Številkah izraženi takole: 175.656 frontov-cev je opravilo 1,215.775 delovnih ur ln je vrednost tega dela 12,098.52 dinarjev.
Po vrednosti dela je na prvem me* stu 7 nedeljskih gozdnih akcij, 6 rudarskih akcij ter delo na Pšati. Pri nedeljskih gozdnih akcijah je bilo 19.843 frontovcev, ki so opravili 171.787 delovnih ur. Les so sekale tri brigade, v katerih je bilo 139 brigadirjev, ter so v 38 do 60 dneh opravile 47.823 delovnih ur. Pri rudarskih akcijah je bilo 1893 prostovoljnih delavcev, ki so v 27.292 urah nakopali približno 126 »vagonov premoga. Na Pšati je delalo 6474 frontovcev 47.823 delovnih ur. Vrednost pri teh akcijah izvršenega dela znaša nad 8.700.0C0 dinarjev.
Na drugem mestu je delo na gradiščih. Na lokalnih gradiščih je delalo 60,533 prostovoljcev 275 131 ur, na republiških gradiščih 8123 prostovoljcev 383. 464 ur, na gradiščih zveznega pomena pa 7487 prostovoljcev 58.839 ur. Vrednost dela teh skupin je nad 5 in pol milijona.
Frontovci tretje skupine pa so opravljali razna komunalna dela. Urejevali so 7 novih parkov, 4 fizkulturne objekte, 5 otroških igrišč, urejevali in oskrbovali so domove igre in dela, šivali obleke za pionirske kolonije, urejevali otroške restavracije ter opravljaj! razno administrativno delo. V tej skupini se je udejstvovalo nad 51.000 frontovcev, vrednost opravljenega dela pa je nad 3.30G.080 din.
V Zagrebu so se frontovci obvezali. da bodo letos zgradili S2 raznih objektov in so jih od tega dovršili že 60. Prej so se pri delu udejstvovale frcntovske in sindikalne brigade, letos pa so bile ustanovljene brigade za prostovoljno delo v okviru osnovnih organizacij Fronte, medtem ko se udejstvujejo sindikalne brigade samo v izrednih primerih. Ta sistem ustanavljanja prostovoljnih delovnih brigad se je v praksi dobro izkazal in znatno se je dvignila v primerjavi s prejšnjim letom množičnost pri delovnih akcijah. V vsem mestu je bilo ustanovljenih 460 prostovoljnih delovnih brigad, v katerih je delalo nad 138.000 frontovcev. Dnevno jih je prihajalo na delo od 5000 do 9000.
Čeprav brez prave strokovne usposobljenosti so letos zagrebški frontovci na raznih gradiščih opravili *udi precej strokovnega dela, kajti že v zimskem Sasu se je precej frontovcev na tečajih in seminarjih usposobilo za strokovno delo. Na teh tečajih se je za strokovno delo Izvežbalo nad 640 frontovcev. V začetku so vodstva raznih gradbenih podjetij z nezaupanjem gled ala na te nove strokovnjake, kma- j lu pa se je izkazalo pri praktičnem delu, da so dobri in zdaj se kaže med frontovci še večja vnema za strokovno usposobljenost predvsem v gradbeni Stroki.
Posebno prostovoljno delovno akcijo so uvedli zagrebški obrtniki, ki so obljubili, da bodo do konca leta ureditvi stanovanjskih poslopij posvetili najmanj 75.000 prostovoljnih delovnih ur, člani Društva inženirjev in tehnikov pa so prostovoljno izdelali polovico vseh načrtov za cela, ki jih izvršujejo zagrebški frontovci.
Frontovci Splitske oblasti so se tudi v prvem polletju dobro izkazali s svojim prostovoljnim delom-Vrednost tega dela presega 23 milijonov. Sicer je odšlo iz Splitske oblasti že večje število frontovcev na talno delo v razne tovarne, ostalo pa je še dovolj delovnih moči, da so posebne frontovske brigade v polni meri izvršile svoj delovni plan. Prostovoljno delo frontovcev je velika opora pri razvoju zadružništva. Konec leta je bila v načrtu zgraditev 168 zadružnih domov, v začetku letošnje gradbene sezone pa se je delalo le pri nekaterih domovih, ker delovne priprave niso bile pravočasno izvršene. Ko so prišle na pomoč frontovske prostovoljne delovne brigade, se je graditev zadružnih domov močno pospešila. Danes se v Dalmaciji že v desetih zadružnih domovih razvija uspešno gospodarsko in
kulturno življenje, 89 domov je že pod streho, 20 zgrajenih do prvega nad stropja, 14 domov pa bo v kratkem pokritih. Ta uspeh je dosežen po zaslugi frontovcev, ki so na gradiščih opravili vsa pomožna dela. Po zaslugi frontovcev so tudi mnoge družine letos dobile svoja stanovanja. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo v Splitski oblasti pod streho že 250 stanovanjskih hiš, popolnoma dovršenih pa 217 hiš.
Letos bo dobila Dalmacija nove velike komplekse rodovitnih zemljišč. Pri melioracijah sodelujejo številne frontovske brigade. V prvih štirih mesecih so opravile nad 180.000 prostovoljnih delovnih ur ter s tem delom dovršile I eno petino dela, ki ga je treba opra-1
Pred dobrim tednom je po nesrečnem slučaju zgorela skoraj vsa Bohinjska Srednja vas. Kmetje, ki so bili ravno na polju niso mogli razen golega življenja in tega, kar so imeli na sebi rešiti ničesar. Rdeči petelin jim je požgal vse hiše, skednje, obleke, prašiče in tako dalje. Cez noč so bili kmetje in obdelovalna zadruga ob vse.
Osvobodilna fronta, organizacija delovnih ljudi je Pogorelcem takoj priskočila na pomoč. Se ko je vas gorela, so brigadirji frontnih brigad na Pokljuki zbrali 17.000 dinarjev. Fronta pa tudi potem ni pustila vasi na cedilu. Pri okrajnem odboru OF na Jesenicah se je sestavil štab za obnovo Srednje vasi. V štabu so poverjeniki za prehrano, prostovoljne prispevke, gradnjo in obdelavo zemlje.
Stab je takoj začel pomagati Pogorelcem. Ze drugi dan so poslali v uničeno vas poljsko kuhinjo, v kateri so Pogorelci začasno hranijo. Gozdno gospodarstvo pa je poslalo na obnovitveno delo buldožer. Kmalu so prišli tudi drugi gradbeni stroji. Začela se je obnova vasi. Obnovitveni štab ne pozna odlašanja. Včeraj je vas še gorela, danes pa se že gradi nova vas. Gradijo pa je ne samo prizadeti, vsa Fronta v okraju jim pomaga, kajti s tem, da je pogorela vas, je biia prizadeta vsa skupnost. Delovna brigada Simona Gregorčiča je v nedeljo pomagala obnavljati Srednjo vas. Tudi mladinska brigada je izrabila prosti čas pred odhodom na avtostrado za pomoč pogoreli vasi. Mnoge druge brigade pa bodo v nedeljah ravno ta-
Te dni je II. goriška mladinska bri gada »Franceta Perovska« odpotovala na avtocesto. Brigada je sestavljena iž dijaške mladine Šempeter, učiteljišča in nižje gimnazije Tolmin ter iz mladine sedemletk iz Bovca in Cerknega. Formirati se je začela že 25. junija, takoj po uspešno zaključenem šolskem letu, na gradišču Nove Gorice in so se dnevno priglašali novi člani, tako da jih je bilo ob odhodu že nad 200. Samo iz šempetrske gimnazije jih je blizu 170. Med brigadirji je mnogo mladincev in mladink, ki so se že lani in predlanskim udeleževali mladinskih delovnih akcij in si je marsikateri med njimi tudi priboril udarniški naziv. Za komandanta brigade so izbrali dvakratnega udarnika Ivana Birso, ki se je udeležil mladinskih delovnih akcij na progi Samac—Sarajevo, pr} gradnji pionirskega mesta in drugih važnih delovnih akcij. Tudi
viti do konca leta. Od januarja do aprila je delalo v frontnih brigadah 14.798 frontovcev, v mesecu maju in juniju pa se je število prostovoljnih delavcev močno dvignilo. Maja se je vključilo v prostovoljno delo nad 890Ü, meseca junija pa nad 17.000 frontovcev.
V Sarajevu so v prvem polletju frontovci Imeli 1,259.291 prostovoljnih delovnih ur ter tako znatno presegli svoj delovni .načrt. V mestu ie organiziranih 11 stalnih brigad, v katerih je nad 950 frontovcev. Te brigade delajo po mesec dni in ko se je zdaj pri polletnem pregledu prostovoljnega dela ugotovilo, da je po svojem uspehu na prvem mestu četrti rajon, so njegove brigade zagotovile, da bodo v drugi polovici leta delale po dva meseca.
Na teh in drugih primerih prostovoljnih delovnih akcij se vidi tudi velika pomoč, ki jo mesto nudi vasem ter ustvarja dobre pogoje za mobilizacijo novih industrijskih delovnih moči.
ko pomagale obnavljati vas.
Vasi in tovarne zbirajo za Pogorelce denar, hrano, obleko, stroje in opeko. Stab za obnovo je poslal v vse osnovne organizacije nabiralne ankete. Do sedaj so člani Osvobodilne fronte jeseniškega okraja zbrali že 72.000 dinarjev, poleg velikega števila oblek in drugih življenjskih potrebščin. Na Jesenicah imajo tudi 100.000 komadov opeke. Te dni so jo začeli prevažati na pogorišče.
Prispevke zbirajo vse sindikalne organizacije v jeseniškem okraju. Posamezne podružnice so v tem smislu sprejele obveznosti: obrtniki okrajnega ljudskega odbora bodo vaščanom naredili okna, vrata, mize in vsa ostala obrtniška dela. Krožek ljudske tehnike tovarne »Veriga« se je obvezal popraviti vse pogorele poljedelske stroje.
Tako je Osvobodilna fronta dokazala, da ji nesreča, ki je zadela bohinjske kmete, ni deseta briga. S pomočjo Fronte, s pomočjo delavcev in kmetov v okraju bo vas kmalu obnovljena. Kajti v socialistični državi je tako: če je zadela nesreča tebe je s tem že vso skupnost. Zato bo vsa skupnost pomagala.
In res, vsa skupnost pomaga obnavljati Srednjo vas. Niso več tisti časi, ko so morali pogorelci beračiti. Osvobodilna Fronta pomaga vasi z denarjem in z delom.
Vas Rateče je zbrala za pogorelce 25.955 dinarjev in blaga v vrednosti 100.000 din, okrajni komite KP 4000 din, okrajno tožilstvo 3550, uprava državne varnosti 4700 in postaja narodne milice 2780 dinarjev.
za komandante čet so izbrali najboljše mladince-udarnike, ki imajo že mnogo izkušenj.
Pred svojim odhodom se je brigada uveljavljala pri gradnji Nove Gorice in pri drugih delih ter opravila nad 2000 prostovoljnih delovnih ur. Mladinci so predvsem pomagali pri kopanju temeljev in planiranju terena za moderno stavbo goriškega oblastnega ljudskega odbora, mladinke pa pri urejevanju ekonomije gradišča in na državnem posestvu Nova Gorica.
Pri vsem tem delu in pri pripravah na odhod pa niso pozabili na kulturno in politično delo. Imeli so svojo brigadno konferenco in -organizirali močan mešani pevski zbor ter recita-cijsko in dramsko skupino. Tudi knjižnica brigade je povečala svojo zbirko knjig. Tako je brigada politično in organizacijsko dobro pripravljena odpotovala na novo delo.
Mladina vključuj se v frontne brigade ter tako pomagaj pri izpolnitvi planaI
Zgledno delo goriškib
Erontnin brigad
Frontne organizacije v goriškem okraju so polletni plan v glavnem izpolnile in ga v nekaterih panogah celo presegle. Tako so plan posebnih frontnih brigad izpolnile že za celo leto in tudi 200 frontovcev je več v brigadah, kakor določa plan. K temu uspehu je precej pripomoglo aktivno politično delo frontnih aktivistov v mesecu gozdarstva. V tem. času je bilo ustanovljenih že 10 frontnih brigad z več kot 1.400 frontovci, ki jih je po enomesečnem delu za stalno vključilo v proizvodnjo 10 %.
Prva goriška brigada je bila ustanovljena v pomoč cementarni v Anhovem in je prejela za svoje požrtvovalno delo prehodno zastavico Izvršnega odbora OF Slovenije. V mesecu gozdarstva je odšlo v kočevske gozdove 9 posebnih frontnih brigad, ki so svoj plan presegle za 10 %. Najboljša v celotnem kočevskem bazenu je bila IV. goriška brigada »Franca Rozmana-Staneta«, ki je presegla normo za 36 %. Bila je proglašena za udarno brigado in je prejela v trajno last prehodno zastavico Izvršnega odbora OF Slovenije. Poleg tega so bile proglašene za udarne še tri druge goriške frontne brigade. K uspehom so v mesecu gozdarstva mnogo pripomogli tudi frontovci, ki so ostali doma. V nedeljskih prostovoljnih akcijah so pomagali pri izpolnjevanju gozdarskega plana v Trnovskem gozdu in v tovarni pohištva v Novi Gorici.
Tudi na gradišču Nove Gorice so nekatera dela izgotovili frontovci v prostovoljnih akcijah, ki jih je organizirala Fronta. Sedaj ustanavljajo posebno frontno brigado, ki bo štela 200 ljudi in bo delala na gradišču Nove Gorice. Poleg tega bo Fronta organizirala tudi brigade za goriške opekarne in sicer bo v vsakem obratu delala po ena brigada ali skupina.
Na vaseh pa so že začeli organizirati vaške frontne brigade. Doslej so jih ustanovili že 13. Med temi so najboljše brigade v Rihemberku, Renčah in v Vratih. V teh vaških brigadah so zlasti aktivne žene. Skupina 40 žena frontne brigade v Rihemberku je pomagala pri žetvi kmečki obdelovalni zadrugi in v pičlem nedeljskem popoldnevu požela 2 ha pšenice.
Pri graditvi zadružnih domov so frontne organizacije opravile v prvem polletju nad 40.000 prostovoljnih delovnih ur. Pri teh delih so se zlasti izkazale brigade v Medani, na Humu in na Vogerskem, kjer so že skoraj zgradile zadružne domove in nekatere važne gospodarske zadružne objekte, ki bodo v veliko oporo gospodarstvu v teh krajih. Tudi pri obnovi porušenih in požganih vasi so frontovci opravili okrog 60.000 prostovoljnih delovnih ur in pripravili večje količine gradiva iz lokalnih virov. Vendar so pri teh delih sodelovali samo frontovci prizadetih krajev, medtem, ko jim drugi člani Fronte, ki med vojno niso bili oškodovani, niso pomagali.
Tudi pri uničevanju koloradskega hrošča je Fronta pokazala veliko zanimanje, saj je pri pregledih krompi-rišč sodelovalo okrog 10.000 frontovcev, ki so pri tem napravili 37.000 prostovoljnih ur.
Ljudska fronta na vasi je skrbela tudi za rekonstrukcijo in socializacijo kmečkega gospodarstva. V ustanavljanju kmečkih obdelovalnih zadrug so v prvem polletju izpolnili 96 % plana, tako da v okraju že deluje 24 kmečkih obdelovalnih zadrug. Tudi 200 novih članov zadruge so frontovci pridobili. Poleg tega so frontne organizacije sodelovale pri odmeri dohodnine in pri odkupih. Z aktivnim delom Fronte na vasi so v celoti izpolnili plan odkupa mesa, medtem ko niso še dosegli plana odkupa mleka, jajc in volne.
Frontne organizacije so skrbele tudi za kulturno in politično izobrazbo svojega članstva. Med drugim je Fronta organizirala 30 predavanj v Ljudskih univerzah, ki se jih je udeležilo okrog 5000 slušateljev. Najboljša je bila Ljudska univerza v Ajdovščini z največjim številom dobro izbranih predavanj. Zato je prejela pohvalo od Ljudske prosvete Slovenije.
Cim bolj se uveljavljajo socialistična načela v kmetijstvu, tem jasneje spoznavamo in odkrivamo na podeželju, na vasi, bogate vire neizkoriščene delovne sile!
Pridobivanje novih delavcev s podeželja #a našo jdansko proizvodnjo je izredno pomembna naloga za zgraditev socializma!
Osvobodilna Ssronta pomaga Pogorelcem v Bohinjski Srednji vasi
OBHOD SORIŠKE MLADINSKE BRIGADE NA AVTOCESTO
ko težilo ga je, da ni vstopil. Začudil pa se je, da je bil v pisarni hrup. Skrabanova Bara se je vrtela sredi lobe, roke je držala na kučtih, od časa do časa je zažugala z dvignjeno roko proti mizi, okrog katere so sedeli odborniki in Stefan. (Čudno, tudi Spilak Je bil tu, rekel pa je, da ne pojde.) Na hipe je nastal tak hrupen smeh. da se Bare niti ni slišalo.
Stefan in Spilak sta stikala glave. Farkašu je bilo že žal, da ni šel na sejo. Saj ga ne bi bilo konec. In za koliko stvari se je že grozilo! Zivile nje pa teče svojo pot, ne da bi se pr-to oziralo. Sedaj bo prav tako. -n druga bo, to je vedel.
Bara je spet pretrgala vzdušje.
»Ti!« je vpila proti Koštrici, pred Brdniku zadruge. Biia ie mogočna kakor Mojzeš. »V žlici vode te bom utopila, če mi boš starega mešal. Skočila bom v Muro in tudi deeo bom vtopila.
»Viš, Bara,« pravi mirno Koštrica, »sejo bi začeli, pa nam ne daš miru. Zemlja ne čaka.«
»Kar začnite, mene vaša zemlja ne briga!«
Spet so se zakrohotaii.
Bara je šla k vratom, ven pa ni hotela. Ko se je vzdušje v pisarni nekoliko umirilo, je počasi Stefan dejal:
»No, mati —«
»Jaz nisem tvoja mati!«
»No pa botra!«
»Tudi botra ti nisem. Ni mi treba nič govoriti. Jaz zemlje ne dam in
nočem, da mi starega mešate v to stvar.«
»Čudni ste, da si ne daste dopovedati. Ce vam človek ne bi hotel boljšega življenja —«
Ona pa nato nekoliko umirjena: »Nič ni tega treba. Komaj s.mo prišli nekak na suho, pa nam začnete to zdaj razdirati. Dobro nam je tako. S starim sva sezidala zadnja leta hišo in hlev. Nikdar tega nisva mogla. Komaj smo začeli živeti kakor ljudje, pa nas ne pustite pri miru. Naš stari ie norec, on ne ve, kaj dela. V vsako vragolijo je že šel, kar jih je bilo na svetu.«
Potem se je obrnila k Stefanu: »Vsaj eno leto nam daj ti mir. Stalno nas pikaš. Nisi še nehal z zadrugami, pa že ljudi trapiš z N.af-to, s Pohorjem in vrag ve s čim. Takšen si kot jetičnik. Nekam v Varaždinske se opravi, pa pridi čez eno leto.«
Stefan pa s smehom: »Ko bodo zadruge zacvetele, bom pa res šel. Pa vi boste morali prej sprevideti, da je imel vaš stari bolj prav kot vi.«
»Na, če boš na to čakal, potem Varaždinskih ne boš nikdar videl.«
Ne da bi še kaj rekla, je zaloputnila vrata in odšla. Sla je v temi tik Farkaša in klela: »Stari Herodeš« (mislila je na moža), »na šinjek* mu bom stopila.«
Farkaš je dobro vedel, da so tudi
* šinjek = vrat.
njo z grožnjami premotili. Nerodno mu je bilo stati pod oknom in ta prepir je bil smešen. Ni končno 'udi njegovo početje smešno? Bližina teh ljudi ga je treznila. Malo je še premišljal, ali bi ali ne bi, potem pa je vstopil.
Kovačev Pavel se je na seji vtikal v vsako stvar in hotel, da bi z delom kar začeli. Farkašu se je zdelo to čudno, pa je sklenil, da bo šel potem h Kovačevim pod okno, kaj z ženo govorita, ko sta sama. Nekaj mora biti za tem. Komaj je seja minila, se je izmuznil. Ostali odbor je bil še sredi ceste v temi. Farkaš pa se je tiho priplazil k cimprani hiši in pod oknom Pavla počakal. Pavel je kmalu prišel Potrkal je na majhno okno in žena mu je takoj odprla. Ni spala. Slišalo se je potem, kako je sedla nazaj na posteljo.
»Ste vsi prišli?« vpraša Kovačka, ki je seveda komaj čakala novic.
Kovač si je vzel lz miznice kruh, si vrezal cel načetek, sedel za mizo in šele potem govoril. Puščal je ženo, da je čakala.
»Kapate! Ce smo pa odbor.«
»Drži se že, modrijaš.« sl je mislila Kovačka, ko je čutila njegov napuh. Rekla pa je: »Za Balažeka *e mi čudno zdi, da je bil tam.«
»Farkaš se je obiral nekje. Sram ga je bilo, ko je prišel.«
»Jaz sem baba, pa se več upam. kakor ta bojazljivec.«
Farkašu je bilo pod oknom vroče. Nerodno mu je le bilo, da mu je ženska zmivala glavo. Pa za čemer je ta večer stikal, to je zdaj dobil.
»Bo pa še dober zadrugar, boš videla!«
»Saj tega ne rečem.«
Farkašu je odleglo, ko sta začela s predsednikom. Sla sta od odbornika do odbornika, koliko bo kateri pomenil za stvar, koliko ga podpirajo ali ovirajo žene in otroci.
»Samo da se že enkrat začne!«
»Bo pa, bo!«
Trda tema je bila. da se Farkaša ni videlo, pri katerem oknu ščiči. Imel pa je čuden občutek pri tem, da mu je Kovač videl tako v dušo. Kdo bi si mislil, ko pa se tako drži, kakor da ne bi znal do pet šteti.
Ni slutil, da ga lahko pri vsem njegovem opreznem ravnanju imajo pošteno za norca. Sram ga je bilo. 2e se je mislil dvigniti, ko sta v sobi začela govoriti, kje bo drugo leto koruza, kje krompir in žito. Teodor jim bo na jesen pomagal kositi otavo, glede oranja bodo pa še videli. Okrog Prodi bodo na spomlad že široke njive.
Ko se je Farkaš vračal pretresen in osramočen, je vas bila že v globokem spanju. -Vsaj njemu se je tako zdelo. V mlakah se tudi ni nič več oglašalo. Samo pri Teodorjevi bajti, globoko v vasi, je brnel motor. Najbrž ga Je vražji neugnanec preizkušal.
^—j ■! 111 ■ r i T
Gozdna uprava Crna le dobro organizirala stalne gozdne brigade
Slovenjgradec 8. VI. 1949.
Naši gozdarski aktivisti so 20. junija začeli s pionirskim delom — formiranjem stalnih gozdarskih brigad. Naporno in izredno' težavno je bilo njihovo delo zlasti tam, kjer so sindikalne podružnice slabo skrbele za politično aktivizacijo drvarjev, oglarjev in ostalih gozdnih delavcev. Spočetka se celo nekateri aktivisti sami niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi bil nov način dela res uspešnejši. Toda preudarno upravno vodstvo Gozdnega gospodarstva je kmalu znalo razbiti oportunizem in danes se napačna mnenja nekaterih logarjev že preusmerjajo. Kajti spoznali so, da ima brigadni sistem dela tudi vse prednosti za kulturni in politični dvig v tem pogledu razmeroma slabo razvitega kadra v gozdarstvu; nič manjša pa ni prednost tega načina dela za proizvodnjo samo. Najbolj trdovratno se je zažrla reakcionarna propaganda v polpismene ln nepismene gozdne delavce na gozdni upravi Mislinja. Tu je nekdo namenoma vrgel parolo: »Moške v brigade, družinam bomo odvzeli otroke, žene bodo pa morale v dolino na delo«. Sele ko je prišel tov. sekretar OK KPS tov. Tihomir na sindikalni sestanek, so začeli uvidevati, da so bili vsi skupaj spet grdo »potegnjeni« in srd se obrača tistim, ki so ga umetno izzvali, da bi škodovali našemu planu — samim na glavo.
Pri organizaciji teh stalnih gozdarskih brigad se je doslej še najbolje izkazal revirni vodja Podpece, tov. Žagar Ivan. Prav vse na tem revirju zaposlene delavce je že vključil v brigade. Imeli so le en sestanek v ta namen, mnogo pa je bilo podobnega tolmačenja. Žagarjeva brigada šteje dve četi. Prva ima tri desetine sekačev, ki štejejo po 12 ljudi, desetino tesačev in žičničarjev z eno desetino stalnih voznikov. V drugi četi, ki dela na skladišču in pri manipulaciji, pa so tri desetine. Značilno je, da šteje ta brigada nad polovico žensk pa tudi dokaj upokojencev-rudarjev.
K uspehu brigadnega sistema dela v tem predelu je pripomoglo tudi dejstvo, da je blizu močna rudarska industrija, kjer so že rudarji sami spoznali velike prednosti brigadnega načina proizvodnje. Brigadirji so že sklenili pogodbe z Gozdno upravo in še nekaj: organizirali so si že svojo menzo. Za zdaj bo jedlo v njej 20 brigadirjev, dočim drugi še hodijo domov vsak dan in nosijo mrzlo hrano s seboj. Tudi za stanovanje brigadirjev je poskrbljeno.
Brigada kakor tudi desetine Imajo že svoje operativne dnevne plane. S kultumo-prosvetnim in političnim de-
lom pa brigadirji še niso začeli. Zato so obljubili komandant tov. Golob Matevž kakor tudi ostali, da se bodo za to resno potrudili.
Revirni vodja na Mlinarskem tov. Konečnik Maks se je tudi že potrudil, da je večino ljudi združil v brigado. Tu so napravili napako, da so za zdaj pustili še preozke skupine po 4—8 ljudi. Ker je vprašanje proizvodnje oglja v gozdnem gospodarstvu v Slovenjgradcu precej kritično, sta tudi na tem revirju dodeljeni dve desetini ljudi za ogljarjenje. Doslej imajo dve kopi že skuhani, ena gori, ena pa se še stavi. Pripravili so za to v naprej 1300 m» drv. Plan imajo precej visok. Ce bodo dobili še enega oglarja in držali tak tempo dela, bodo plan znatno pred rokom izpolnili. Tu operativnih planov še nimajo. Komandant brigade tov. Mokina si je napravil kar dober načrt, kako doseči v tem delovnem kolektivu pravo brigadno življenje, pestro in polno. Tudi Hafner Franc na področju Smrekovec ne počiva. Brigada je osnovana.* Tu dela 5 desetin pri izdelavi oglja, ena desetina žičničarjev skrbi za prevoz lesa v dolino. Tretja in četrta desetina delata trenutno pri iztrebljanju lubadarja, ki uničuje koroške gozdove. V revir Pudgarsko pride te dni 228 sindikalnih članov stalnim gozdnim delavcem v pomoč. Komandant brigade tov. Fajmut in ostali aktivisti tega terena so že pripravili stanovanje in tudi kuhinjo že imajo. Do 15. bodo odprli menzo, da bodo imeli ti ljudje ob najtežjem delu tudi vsak dan izdatno hrano.
Revirni vodja tov. Urh iz Koprivne pa je pokazal kaj malo pobude. Tu se je tudi zgodilo, da so poedini gozdni delavci z dovoljenjem okrajnega odseka za delo odšli na delo iz državnega v zadružni sektor, toda kmaiu so se vrnili, ko so videli, da bo isti način dela uvedel tudi zadružni sektor.
Direktor gozdnega gospodarstva Slovenjgradec tov. Pučko je dejal o delu Gozdne uprave Crna, da so, kar se tiče brigad, najboljši. Preveč pa je še delovne sile na sečiščih in vse premalo na spravilu.
Mnogo premalo pa so storili za organizacijo brigad na področju Gozdne uprave Marenberg, Mislinja in Slovenjgradec ter Dravograd. Zalo so gozdarski aktivisti omenjenih uprav na konferenci v Slovenjgradcu sprejeli kot prvo obveznost, da bodo do 10. t. m. izvedli to važno reorganizacijo in vključili v stalne frontne brigade vse v gozdarstvu zaposlene delavce. Pri tem prizadevanju jim bo nudila vso pomoč Partija, prav tako pa tudi množične organizacije.	M. F.
Mladinska brigada na tekmovaefu koscev je presegla norme m 128%
Mladinska brigada, ki jo sestavljajo mladi kosci in grabljice iz vseh krajev Slovenije, je dne 7. t. ra. dosegla nove, velike uspehe. Brigada je v tem dnevu presegla normo za 12S°/0, kvaliteta njenega dela pa je ocenjena s 96 od 100 dosegljivih točk.
Najboljša pri delu je biia četa mladincev in mladink iz goriške oblasti, ki je presegla svojo normo za 171«/». Med posameznimi desetinami so v živahnem tekmovanju zabeležile najboljše rezultate: sežanska, ki je presegla normo za 266«/«, ljutomerska za 200«/« in črnomeljska za 191«/».
Tudi med posamezniki v desetinah se razvija tekmovanje za prva mesta, saj se bodo na nedeljskem tekmovanju pomerili le najboljši kosci in grabljice.
Novi uspehi mladinske brigade dokazujejo veliko prednost brigadno de-setinskega sistema dela v kmetijstvu, obenem pa je delo brigade v veliko pomoč državnim posestvom na Kočevskem. Člani te brigade, ki jih je zdaj že 270, pa si bodo v medsebojnem tekmovanju izmenjali izkušnje in jih bodo lahko koristno uporabili pri svojem delu.
Za lajšanje trpljenja med boleznijo in za vse izraze tolažljivega sočutja ob smrti našega nenadomestljivega akad. slikarja
PROF. MATEJA STERNENA, ko so mu zlasti z udeležbo pri pogreba in z venci ter cvetjem izkazali čast Predsedstvo Prezidijuma Ljudske skupščine LRS, ministrstvo presvete LRS, prezident Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Akademija upodabljajočih umetnosti, Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov, Umetniška zadruga, Narodna galerija, Moderna galerija, Društvo slovenskih književnikov ter predstavniki drugih oblasti, organizacij, ustanov in zavodov, prav tako pa tudi vsem duigim njegovim častilcem io prijateljem, ki so se ga kakor koli spominjali, ga spremili ter ustn« ali Pismeno izrazili svoje sožalje, prav \Sen od srea izrekamo najteplejšo zahvflo. Nadalje noj izraze naše iskrene hva^tž-nosti sprejmo rektor Jakac Božidar za spoštljive besede ob slovesu, prijatelji-umetniki kot nosači krste in pevci Slovenske filharmonije za čustveno žalostinko.
Ganjeni izrekamo presrčno zalivalo zdravniku dr. Miranu Malu, ki se je s si nov sko Hubeznijo in požrtvovalnostjo več mesecev trudil za ohranitev življenja našega Mateja Sternena. Ljubljana 7, Julija 1919.
Rozalija Sternen s hčerko in sorodstvom
Z razstave akatl* slikar ja Božidarja Jakca v Ljubljani
B. Jakac: Partizan Fonze (risba)
Vprašanje ljubljanske telefonije
V	dopoldanskih urah je v Ljubljani skoraj nemogoče telefonirati: enostavno ne dobiš zvez r avtomatsko centralo. Vzrokov za to neznosno stanje je več. Eden je zctjjareloM. avtomatskih telefonskih naprav, ki so tehnično dotrajale. Drugi vzrok Je ogromna obremenitev centrale, ki daleč presega zmogljivost aparature. Tretji rpoinemben vzrok s* brezobzirni, nedisciplinirani in brezvestni telefonski naročniki, ki telefonirajo mnogokrat brc. nujne potrebe in brez prejšnje priprave za pogovor, kar ne morejo nehati telefonirati. Niso redki primeri, da telefonirajo iz Sobe v sobo po pet in več minut o brezpomembnih in nenujnih, navadno privatnih in osebnih zadevah, važni in za izvršitev plana nujni pogovori pa se ne morejo izvršiti. Temu nemogočemu stanju Je treba odločno napraviti konec.
Poštna direkcija le že izvedla nekatere omejitve v dopoldanskem časn, ko je telefonska stiska največja. Prizadeti naročniki so Mii o teni obveščeni.
V	prihodnjih dneh bodo izvedeni na-dallnji ukrepi, ki se bodo zaostreno nadaljevali, dokler ne bo dosežena smiselna in stvarna uporaba telefona. Nekaj
naročnikov bo začasno povsem izločenih, taki, katerih delo ni neposredno vezano na izvajanje direktivnih in organfaicij-Sbšh nalog pri graditvi socializma. Reklamacije izločenih ne bodo upoštevane! Od discipline in uvidevne uporabe telefona preostalih naročnikov bodo odvisne nadaljnje izločitve, ki se bodo morale izvesti, če ne bo mogoče s krajšimi in redkejšimi lokalnimi pogovori doseči znosljive obremenitve aparature.
Cim bo dograjena nova telefonska centrala, kar se je zavleklo zaradi koinin-formske gonje, bodo odpadle vse omejitve in bo mogoče število naročnikov znatno zvišati.
Naročniki, ki govore medkrajevno, naj upoštevajo, da daje centrala medkrajevne zveze Strogo po prioriteti in vrstnem redu prijave/ V v a k o urgira-nje Je brezplodno; ono samo obremenjuje manipulativno osebje, kjv bodoče ne bo vpoštevalo nobenih urgene.
Naročnikom ponovno priporočamo, naj se izdatneje poslužujete brzojava, ki prenese zaradi modernih aparatur Se znatno večje obremenitve.
DIREKCIJA PTI.
IZKULTURA m S P ORT
DRŽAVNO MLADINSKO NOGOMETNO PP.VENSIVr
it v sv@j!
V nadaljevanju mladinskega nogometnega prvenstva Jugoslavije v Skoplju Sta bili pretekli ponedeljek na sporedu dva tekmi, in sicer Radnički : Budućnost ter Dinamo : Sloga. Iver so nogometaši Budućnosti odpovedali svojo udeležbo, je vodstvo tekmovanja določilo, da namesto Budućnosti lahko nastopajo mladinei Kabotničkega iz Skoplja, vendar samo izven konkurence.
Pred več kot 4.«#3 gledalci se je tekma 1. skupine med nogometnim moštvom »Sloge« iz Novega Sada in »Dinamom« iz Zagreba koučala z zmago »Sloge«. »Dinamo« jo bil tehnično nekoliko boljši, vendar je bila »Sloga« bolj borben» in
požrtvovalna ter je zasluženo zmagala.
V	drugem kolu prve skdpine pretekli četrtek je slovenski predstavnik Rudar s požrtvovalno in tehnično lepo igro premagal favorita za prvo mesto novosadsko Slogo. Rudar se je s to zmago povzpel s tremi točkami v vodstvo.
V	naslednji tekmi te Škapine sta igrala Čelik in Dinamo. Tekma se je končala neodločeno.
Rezulati so naslednji:
Sloga : Dinamo 2:1 (Od)
Rudar : Sloga 1:0 Čelik : Dinamo 0:0
Ews'opsko prvenstvo v kegljanju
Drugi dan evropskega prvenstva v kegljanju r.a Dunaju je bilo tekmovanje zn prvenstvo posameznikov. Najboljši tekmovalci so beležili naslednje uspehe: Bar (Madžarska) 868 kegljev, Tescher Avstrija) 727, Šoprek (Jugosl.) 771, Pu-tanee (Jugoslavija) 758, Porteder (Av-stria) 734 itd.
ZVEZNA KOŠARKAŠKA LIGA
Želeassičas* s proleter 52:23 (22:3) _
Včeraj je bila v Ljubljani odigrana koSarkaäka tekma za državno prvenstvo med Železničarjem in Proleterjem iz Zrenj anina. Moštvo Železničarja je presenetilo gledalce z odlično^ igro in prepričevalno premagalo svojega nasprotnika z rezu!,tatom 52:28. Vsi igTalci so s požrtvovalno in lepo skupno igro prispevali k odličnemu uspehu moštva. Posebno so se odlikovali Miler, Gričar in Remic. Tekmo je objektivno sodil Silvani z Reke.
Proleter je pred dvema dnevoma od-
ral prvenstveno tekmo z Jedinstvom Zagreba. Igralci iz Zranjanina so tudi to igro izgubili z rezultatom 40:28 (30:12).
Ps*wefist¥® w rokoborbi
Na Reki se je končalo prvo kolo jugoslovanskega prvenstva v rokoborbi. Doseženi so bili tile rezultati: v srednji kategoriji je Papič (Srbija) premagal s tušem Vidiča (BiH), palatinuš (Hrvatska) je premagal po točkah Ostrogonca (Srbija). V pcitežki kategoriji je Hri-stič (Hrvatska) premagal s tušem Mi-toslaviča (Srbija), Bcmbar (Srbija) je premagal s Rišem Cuka (BiH), Ivanovič (Srbijaj je premagal po točkah Pcsleka (Hrvatska). V težki kategoriji je Go-čevič (BiH) premagal po točkah Terziča (Srbija), Bajer (Srbija) je premagal s tučom Andolška (Hrvatska). V zadnji barbi je Fišer (Slovenija) premagal po točkah Vesiča (Srbija).
TENIS
$£ašl mlađi teniški toi w Wii:ibieik)nu
Igs
Kakor smo že poročali, je bila tudi našim mladim igralcem tenisa omogočena udeležba na znanem vimbledonskem turnirja, da bi pridobili čim več izkušenj in se seznanili s tehniko modernega tenisa.
Vodstvo teniške zveze Jugoslavije je ta wimbledonski turnir določilo mladinca Panajotoviča in Nikoliča. Na turnirju ja sodelovalo okoli 20 mladincev Iz 15 držav. Naša igralca sta bila izločena že v prvem kolu. Panajotoviča je premagal norveški mladinski prvak Sokol s 5:2, 6:3, Nikoliča pa prvak Avstrije Jonah s 'ut, 8:2, 6:1. Zmagovalec turnirja jo postal Šved Stokeberg, ki je v finalu premagal Angleža Horjja.
Nesrečni start naših mladincev je v glavnem prijdsati travnatim igriščem, kjer žoga odskakuje povsem drugače kakor na peščenem terenu in prav zaradi tega njun začetni neuspeh ne more biti merilo dejanske vrednosti vbeh igralcev. V podkrepitev tega naj navedemo, da je Ponabjiovič v prijateljski igri premagal madžarskega mladinskega prvaka s 6:3, 7:5.
Naša igralca sta se na tem turnir!» mnoga naučila,
Drobne zanimivosti
Teniški dvoboj med reprezentancama Vojvodine in Slovenije v Novem Sadu so je končal z zmago Vojvodine z rezultatom 12:4.
Na teniškem turnirju v Wimbledonu
je v igrah moških parov osvojila prvo mesto dvojica Gonzales-Parker z zmago nad panom Mulloy-Sehroeder 6:4, 6:4, 6:2. V igrah mešanih parov sta postala prvaka Sturgess in Sumers z zmago nad parom BrOruwieh-Brough 9:7, 19:11, 7 đ. Sled posameznicami je osvojila prvo mesto Brough z zmago nad Du Pont 10:8, 1:6. 10:8, v igrah ženskih parov pa dvojica Brough-Du Pont z zmago nad parom Moran-Todd 8:6, 7:5.
V finalni tekmi za nogometni pokal Avstrije je zmagala Avstrija nad Vor-wärtsom s 5:2 (3:1).
Švedski in finski atleti so se minuli teden udeležili mednarodnega tekmovanja v Budimpešti. V posameznih dl-scipllnah so zmagali naslednji tekmovalci: tek na 100 m: Czanyi (Madžarska) 10,9 sekund: skok s palico: Jakobson (švedska) 385 cm; met kopja: Leprenen (Finska) 65,43 m; tek na 800 m: Bakos (Madžarska) 1:55,5 minut: tek na 400 m: Banhabmy (Madžarska) 49,1 sekunde: tek na 1500 m: Garai (Madžarska) 3:59,2 minute; met kladiva: Nemeth (Madžarska) (58,06 metra; met diska: Klicz (Madžarska) 49,15 m. V toku na 5000 m je Finec Berajnen premagal madžarskega prvaka Sillagya.
Na petdnevni etapni kolesarski dirki okrog Madžarske jo zmagal francoski kolesar Le Bays. V času 31:23,33 pred Lausaaom (Avstrija), ki je dosegel čas 31:33.34. V zadnji etapi Costeli—Budimpešta je na 240 im dolgi progi zmagal Warnaiot (Francija) s časom 6:18.10 ure.
Prijateljska nogometna tekma med Ilirijo iz Ilirske Bistrice in Proleterjem iz Ogulina se je končala z zmago Ilirijo 2:L
ŠAH
Letošnji polfinalni turnirji za prvenstvo FLRJ v šahu bodo v Splitu, Vrnjački Banji in Ercegnovem ter se bodo začeli 4. avgusta. Izvršni odbor šahovske zveze Jugoslavije je napravil tale razpored udeležencev tekmovanj :
Na turnirju v Splitu bodo sodelovali: inž. Vidmar ml.. Nedeljkovič, Ja* noševič, Markovič Tot, Filičič Kukovec, živanovič, Matanovič, Germek, Kožosaara, Kindij, Radojčič, Petronič, Marič, Carev, Kukov, živanov, Mlinar, prvoplasirani s turnirja v Ohridu in drugoplasirani s turnirja v Kumanovu.
Na turnirju v Vrnjački Banji bodo sodelovali:	Milič, Simonovič, Božič,
Djaja, Avirovič, Preinlalk, Kalabar, Fuderer. Damjanovič, Horvat, Bertok, Gruber, Vitorovič, 2. Popovič, Vilov. ski, Bonert, Krulc, Poljakov, drugoplasirani s turnirja v Ohridu in tretje-plasirani s turnirja v Kumanovu.
Na turnirju v Ercegnovem bodo sodelovali: Puc, Kulžinski, S. Vukovič, Andrič, Tekavčič, šubarič, V. Popovič, Ivkov. Udovčič, Karaklajič, Longer, Trajkovič, Tagirov, R. Markovič, Me. zej, Dumič, Pavlovič, Slokan, prvoplasirani s turnirja v Kumanovu in tretjeplasirani s turnirja na Ohridu.
Udeleženci teh tekmovanj morajo biti na določenih krajih najkasneje na dan 3. avgusta dopoldne.
C '■» -cij" .i    
* .--J :>•- Ute	,
- te'
aaJEsaaBM >	IžsalligB
UspsM
V situlo dupoidne so na zveznem letalskem zletu v Rumi nekaj po 10. uri vzleteli prvi tekmovalni modeli. Okroi; 12 ure sc spustili model jadralnega letala kategorije »FA« Marjana K-:ivalda, čiana zagrebškega letalskega društva Model je napravil nekaj krogov nad letališčem in nato odletel proti Beogradu. .Letalo »Trojka« je poletelo takoj za modelom. Poldrugo uro kasneje se je letalo vrnilo in pilot je javil Model je dosegel višino 1S00 m, čas letenja pa znaša eno uro in 21 sekund. Model je preletel 21 km in 500 m in pristal »severovzhodno od Putincev Dosežen je bil zvezni rekord v višini. Samo 10 minut kasneje je pilot druge »Trojke* javil, ca je model jadralnega 1 ia!a proste konstrukcije Milana Maring er ja. člana letalskega društva iz Vršca, odnesel zvezni rekord v višini Model Je preletel 12 km 500 m v višini 1320 m.
Pri tekmovanju je nastopil prvič model »Helikopterja«, ki ga je izdelal Valčič. član letalskega društva v Zagrebu. »Helikopter« je postavil zvezni rekord v trajanju poleta s tem, da je ostal v zraku 1 minuto in 11 se*-kund- Z raketnim modelom je postavil Marjan Metle, član zagrebškega letalskega društva, čas letenja 1 minute In 6 sekund
Tehnika
m Jadralcev v Humi
Nekaj 100 metrov od tekmovalnega mesta je bila tekmovalna komisija Jadralcev.
Jadralki Marija Krnjajac in Ana Skender. sta učiteljici letenja v Novem Sadu in Borovu, sta izbrali tekmovalni polet z določenim ciljem. Jadralki sta dosegli zvezni ženski rekord z naprej določenim ciljem na 50 km
Jadralca Marjan Slavovec in Jože Kus. člana letalskega društva na Jesenicah. sta preletela na. dvosedežnem modelu tipa »žerjav« od Rume do Pančeva z naprej določenim ciljem na daljavo 66 km. To je eden največjih uspehov tekmovanja, ki bi pomenil z nekaj kilometrov več nov državni ra, kord
Modelarji ln jadralci so tekmovali tudi popoldne, ko pa so meteorologi napovedali nevihto, so po 4 url modelarji zapustili letališče.
Jutri motorne dirke v Krškem
V nedeljo 10. Julija bodo na stadionu »Matije Gubca« v Krškem meddruštvene motorne dirke. Doslej je za posamezne kategorije prijavljenih več znanih vozačev iz Slovenije in Hrvatske, zato bo borba za posamezna mesta zelo ostra ln zanimiva. K številni udeležbi so vabljeni vsi prijatelji Ljudske tehnike in motorizacije.
Med učenci v gospodarstvu v Idriji in v Dolnji Lendavi se šah izredno lepo razvija, za kar Imata zasluge Srečko Logar in Kranjec Ivan.
Inž. Milan Vidmar je v Postojni odigral simultanko proti 43 šahistom. Po petih urah žilave borbe Je inž. Vidmar dosegel naslednji izid: dobil 33, remiziral 9 in izgubil 1 partijo.
Madžarska : Nizozemska 12 V< : 7 )i>. Prekinjena partija H. kola šahovskega dvoboja Madžarska : Nizozemska med Tiparyjem (Madžarska) in Van Sheltin-gom (Nizozemska) se je v nadaljevanju končala neodločeno. Končni rezultat dvoboja je 12 Vi : 7 H v korist Madžarske-.
Moštveni brzoturnir ljubljanskih učencev v gospodarstvu se je končal z naslednjim Izidom: 1. železniška industrijska kovinarska šola Šiška 25V2 točke, 2. Industrijska šola Vevče 21%, 3. Litostroj 20, 4. Gospodarska šola 9. 6. Kovinarska šola Šiška 4.
Koledar
Sobota, 9. julija: Hvalimir, Veronika. Nedelja, 10. julija: Ljubica, Amalija. Spominski dnevi
9.	Vil. 1942. - Na Temenici padlo prvih 21 partizanov kot žrtve bratomorilske-ga belogardističnega pokolja.
9.	VII. 1946. — Podpis pogodbe med Albanijo in Jugoslavijo.
Dežurna lekarna
Centralna lekarna. Tromost je. Trg Franceta Prešerna 5.
Nedeljska dežurna zdravniška služba Ljubljana:	dr. Igličar Vinko, Tržaška
cesta 14, tel. 22-S9. od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj.
Celje: dr. Podpečan Ivan, Mariborska cesta 24, od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj.
*
Putnik Ljubljana Obvešča vse prosvetne delavce v območju mesta Ljubljane, ki so se prijavili za letni oddih preko svojega sindikata, da se morajo predhodno javiti na KOZ Ljubljana, kjer prejmejo nadaljnja navodila. Obenem obvešča PUTNIK, da sprejema prijave za letne oddihe vsaki dan od 7. do 12. ure.	1842-n.
«eSÜ
L E D A1S1 $
Opera
Sobota. 9. ob 20.: Hristič: Ohridska le-genda. Abonma red B.
Nedelja, 10. jul. ob 20.: Musorgski: Boris Godunov. Abonma red A.
Ker vreme ni ugodno, v soboto in no deljo še ne bodo možne operne predstave n» letnem gledališču na Pogačarjevem trgu. Oba večera bodo predstave v gledališču, v soboto »Ohridska legenda za abonma reda B, v nedeljo »Boris Godunov« za abonma reda A,
SINDIKALNO GLEDALIŠČE V KOČEVJU
Nedelja, 10. julija, on 20. url: B. Nušič: Navaden človek.
KUD »FRAN LEVSTIK«, VIC
Sobota, 9. jul. ob 20.30: Ksaver Meško: »Na smrt obsojeni«; igra v treh dejanjih. — Režija Miha Kunaver. Nedelja, 10. julija ob 20.30: Ksaver Meško: »Na smrt obsojeni«.
Predstavi bosta na prostem na dvorišču »Doma Malči Beličeve« na Viču.
V primeru slabega vremena bosta predstavi 16. ln 17. julija. Predprodaja vstopnio za obe predstavi v petek in soboto v trafiki Merjasec na Viču. lS32-n
SKUD BRATA PIRKOVIČ ŠT. JERNEJ
Sobota, 9. julija ob 20.: Petrovič: Vozel.
Gostovanje v Cerkljah ob Krki. Nedelja, 10. julija ob pol 16.: Petrovič: Vozel. Gostovanje v Vavti vasi.
LJUBLJANA UNION: avstrijski film »Dunajske melodije«, tednik. — MO. SKVA: ameriški film »Tarzanov zaklad« (brez tednika) — SLOGA: sovjet, film »Nasredinove prigode«, tednik. Predstave ob 18.30 in 20.30.
—	TIVOLI: ameriški film »Tarzanov zaklad«, tednik. Predstava ob 20.30. TRIGLAV: jugoslov. film »To ljudstvo bo živelo«, tednik. Prestava ob 20. — ŠIŠKA: sovjet, film »Admiral Nahimov«, tednik. Predstave ob 18. in 20.
MARIBOR PARTIZAN: angleški film »Niehlavs Nickleby« (brez tednika). Predstave ob 16.30, 18.30 In 20.30.
—	POBREŽJE: češki film »Dekle z Beskidov«, tednik.
CELJE METROPOL: sovjetski film »Prebrisano dekle«, tednik. — DOM: sovjet, film »Srečanje na Labi«, tednik.
KAMNIK:	angleški Dim »Oliver
Twist«, tednik.
KRANJ STORŽIČ:	angleški film
»Hamlet« (brez tednika) — SVOBODA : sovjet film »Mi iz Kronštata«, tednik.
JESENICE MESTNI: sovjet film Sinova, tednik.
PTUJ: ameriški film »Noč v Casablanci«, tednik.
PRESKP.BA
DELITEV MESA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da se dosedaj razpisani obrok mesa za dva tedna, (t. j. na odrezka za meso z označbo I) deli samo š® v soboto dne 9. t. m., zato naj si ga potrošniki sigurno nabavijo. Po tem dnevu razpisana odrezka zapadeta. Na navedena odrezka si bodo lahko nabavili meso po dnevu le potrošniki, ki bodo pre-. d živilsko nakaznico po 9. juliju t. 1.

Na Bledu bo v torek 12. julija simfonični koncert orkestra Slovenske Filharmonije. Solist violinist Karel Rupel. Dirigent Bogo Leskovec. 1840-n
V	Novem mestu bo danes ob 20. v Domu armade glasbeno -literarni večer. Spored Izvajajo Fantje na vasi, recitator Rohaček in Milčinski Ježek, pri klavirju Marijan Vodopivec.
V	Šmarjeških toplicah bo v nedeljo dne 10. julija ob 15. uri glasbeno literarni večer. Spored Izvajajo isti, kakor v soboto v Novem mestu. lS38-n
Toplice na Dolenjskem imajo v nedeljo dne 10. julija ob 20 glasbeno literarni večer.	1838-n
Uradcse objave
OPOZORILO
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS je s svojim navodilom Pov. 708/1 z dne 16. julija t. 1. predpisalo pošiljanje petnajstdnevnih poročil o cenah blaga lokalna proizvodnje v prosti prodaji, ki jih morajo pošiljati okrajni in mestni ljudski odbori, poverjeništva za trgovino. Opozarjamo vsa poverjeništva za trgovino na točno poročanje v smislu danih navodil v predpisanem roku t. j. do 3. in 18. v mesecu za prvo in drugo polovico meseca. Pripominjamo, da je treba poročati prodajne cene proizvajalnih podjetij na območju zadevnega okrajnega oz. mestnega ljudskega odbora ln nabavne (fakturne) cene ter prodajne cene v trgovski mreži ne glede na to, odkod je trgovska mreža to blago prejela.
Iz biroja za cene ministrstva za trgovino in preskrbo.
POZIV
Službeno pozivamo vse tiste tovarišice ki so se dne 29. junija t. 1. po 21. url vozile s tovornim avtomobilom po cesti z Bleda proti Kranju in ki so bile priče težki prometni nesreči, da se nemudoma javijo poverjeništvu za notranje zadeve okrajnega LO Kranj.
*
Člani prosvetnih sindikatov v Ljubljani, ki so 6c prijavili za letovanje v avgustu pri Putniku, naj se zglasijo na MO SPD, Delavski dom, soba štev. 14, po naslednjem redu: sobota od 9. do 12. ure podružnica Univerza iu Filharmonija; ponedeljek od 9. do 12. ure SNG, TSS in GT in osnovne šole; to-rek od 9. do 12. vse ostale podružnice in medicinska fakulteta; sreda od 9. do 12. zamudniki. — Refleiktanti. ki bi lahko šli v juliju, naj se takoj oglasijo pri Putniku. Kdor se v tem roku ne bo oglasil, bomo smatrali, da ne reflektira na mesto.	1843-n
Obvestila
Je pričela s poslovanjem v Gregorčičevi ulici 32, nasproti MLO Ajdovščina.
Teritorialno bo obsegala naslednje okraje: Gorica, Sežana, Ilirska Bistrica, Postojna, Idrija in Tolmin.
Podružnica obavlja vse posle v zve. zi s kapitalno izgradnjo na vasi. Daje kmetijsko - obdelovalnim zadrugam, (za eknomije) in njihovim zvezam: a) kredite za gradnjo in popravila poslovnih in gospodarskih poslopij ter za nabavo živega in mrtvega inventarja; b) Izvaja finančne plane navedenih zadrug, kolikor se nanašajo na kapitalno Izgradnjo.
Vse te posle je prevzela podružnica od Državne banke za kreditiranje kmetijskih zadrug, centrale v Ljubljani, zato naj se obračajo navedene zadruge odslej v vseh naštetih primerih le nanjo.	2931-1
SPREMEMBA NAZIVA
Na temelju odločbe Izvršnega odbora OLO Celje-okolica z dne 29. junija 1949 se preimenuje dosedanje podjetje »Kladivarna OLO Celje-okolica Vitanje« v »Okrajno tovarno kovaneea orodja in zavor OLO Celje-okolica, Fužine pri Vitanju«. — Sedež podjetja je prenešen na Fužine pri Vitanju pošta Vitanje pri Celju.	2932.1
POZIV
Kmetijska zadruga z o. ]. Kočevska Reka je v likvidaciji ter poziva upnl. ke. da izstavijo svoje terjatve, dolžnike pa, da poravnajo- svoje obveznosti do 22. VII. 1949, ker se po tem roku terjatve ne bodo več upoštevale: dolžniki pa se bodo Izterjali sodnij sko.	2926-1
PRESELITEV
Uprava Triglav filma sc je preselila
z Zaloške ceste št. 64 v nove prostore na Miklošičevo cesto št. 6-II ter im n. teče oddelke:
Direkcija, Planski, Računovodsltvo, Komercialni, Programski, Režiserji, Glasbeni. — Uprava.	2921-1
PRESELITEV
Direkcija »OKRAJNEGA MAGAZI. NA POSTOJNA« obvešča svoje dobavitelje in ostale interesente, da se je podjetje preselilo iz Postojne v Pre-
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke slnžbe Stanje 8. julija: Srednja in zahodna Evropa sta pod vplivom visokega zračnega pritiska, ki se je od včeraj do danes dvignil iz troposfere v stratosfero. Zato lahko računamo na njegovo močno stabilizacijo v prihodnjih dneh. Drugo središče visokega zračnega pritiska pa se je ustvarilo nad južno Srbijo. V vseh teh področjih vlada pretežno lepo vreme. Deževna področja nad Sredozemljem, se polagoma umikajo proti Jugovzhodu, kar bo povzročilo v Sloveniji še nestalno vreme.
Vremenska napoved za soboto 9. julija:
Spremenljiva oblačnost z vmesnimi razjasnitvami, še nagnjenje h krajevnim padavinam, zlasti popoldne. Temperatura do 25 stop. C.
Šolstvo
RAZPIS
za sprejem gojencev v Mlekarsko šolo
Dvoletna Mlekarska šola v Kranju bo v šolskem letu 1949-50 sprejela V
I.	letnik večje število gojencev. Spre. jemajo se mladinci in mladinke v starosti od 15—20 let, ki so telesno zdra. vi in so z uspehom dovršili ljudsko šolo ter imajo veselje do mlekarstva. Za vpis v šolo Izpolni vsak kandidat vprašalno polo. ki jo dobi na KLO Vprašalni poli priloži zadnje šolsko in zdravniško spričevalo. Gojenci stanujejo v internatu, šola vzgaja kvali. ficirane strokovne delavce, ki se po dovršenem šolanju zaposlijo v mle. karskih obratih, zato naj vsak kandidat prt najbližjem mlekarskem podjet. ju zaprosi štipendijo za vzdrževalnino v internatu v znesku 800 din mesečno.
Vprašalne pole s prilogami je treba dostaviti do konca julija na ravnateljstvo Mlekarske šole v Kranju. 2924-1
POZIV
letošnum absolventom TSS ter ekonomskih tehnikumov iz Ljubljane, Maribora, Celja in Murske Sobote
Vse letošnje absolvente srednje tehnične šole in ekonomskega tehnikuma v Ljubljani pozivamo, da se zaradi planske razporeditve pri zaposlitvi zglase v dnevih 11., 12. in 13. julija med 8. in 14. uro na sekretariatu vlade LRS za personalno službo — vladna palača, Gregorčičeva štev. 34,
II.	nadstropje, soba štev. 102.
Vse letošnje absolvente ekonomske, ga tehnikumu v Celju pozivamo, da s0 zglase zaradi planske razporeditve dne 14. julija med 9. in 14. uro v personalnem oddelku pri MLO v Celju.
Absolventi ekonomskega tehnikuma v Mariboru se zglas® dne 15. t. m. v personalnem oddelku pri MLO v Mariboru med 9. in 14. uro.
Letošnji absolventi ekonomskega tehnikuma v Murski Soboti pa se mo. rajo zglasiti dne 16- t. m. med 9. in 14. uro na personalnem oddelku Okrajnega izvršilnega odbora v Murski Soboti.
Oni celjski, mariborski In mursko-so-boški absolventi, ki ne bi se zglasili določenega dne na določenem mestu, bodo morali zglasitev opraviti v Ljub. ljanL
Sekretariat za personalno službo vlade LRS *
Sprejem v Dijaški dom v Šmihelu pri Novem mestu. Prošnje (vprašalne pole ob. 1,74) za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo do 15. julija. Po tem roku se prošnje ne bodo več spre. Jemale. Vse rubrike vprašalne pole morajo biti točno izpolnj'ene. 1835-n
GAZ1N POSTOJNA, sedež Prestranek, želez, postaja Prestranek. Pošiljke, namenjene na postajo Rakek, ostanejo nespremenjene. Novi tekoči račun pri Narodni banki v Postojni 650-69200-0.
SPORED ZA SOBOTO
Poročila: 6.15, 6.20, 12.30, 14.30, 18.80 in ob 22. uri.
5. Pozdrav delovnim ljudem: 6. Jutranji koncert; 12. Veder opoldanski spored; 12.45 Lahka solistična glasba; 13. Iz popularnih koncertov in simfo. nlj; 14. Igra Veseli kvartet; 14.45 Samospeve poje Štefka Odar, pri klavirju Pavel šivic; 15. Tedenski fiz-kulturni pregled; 15.15 Tri zborske skladbe Stevana Mokranjca; 18.30 Vedra glasba; 19. Literarna oddaja Iz književnosti; 19.15 Drobne skladbe ve. likih mojstrov; 19.45 Zabavna glasba; 20. Tedenski politični pregled; 20.20 Slovenska narodna glasba (prenos v Zagreb); 20.50 »Cesar se pametni sramuje, s tem se bedak ponaša«; 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 22.30 Plesna glasba do konca od. daje.
Umrli so a
Po hudem trpljenju so nas v 80. letu
starosti zapustili naša draga ljubljena mati, tašča, babica in prababica Angela Drobnič rojena Oberstar. Pogreb bo v nedeljo 10. julija ob 3. popoldne v Sodražici. Globoko žalujoči:	Polda
por. Podobnik, Anica por. Slana, Re. zka por. Ivanc, Angela por. Vrtačnik, Viktor, Vence in, Franjo Drobnič z ostalim sorodstvom.
Uprava Ljudskega magazina Ljubija, na okolica sporoča, da je naša namo ščenka Lojzka Zidar preminula. Zvesto nameščenko bomo ohranili v trajnem spominu ! Uprava.
Zapustila nas je v svojih najlepših dekliških letih dobra, požrtvovalna tovarišica Lojzka Zidar. Ohranimo jo v toplem spominu! Zveza delavcev in nameščencev trgovskih podjetij sindi. kalna podružnica štev. 1.
V cvetu mladosti 18 let je danes po kratki in mučni bolezni preminula naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, sestrična in nečakinja Lojzka Zidar, uradnica Ljudskega magazina LJubija-na-okolica. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 10. julija ob 15 iz kape. lice sv. Andreja, žalujoči: oče, brat, sestra, tete, in ostalo sorodstvo. 2937-1 Nenadoma nas je zapustil v 75. letu starosti naš nad vse ljubljeni očka in stari očka Matija Gorše, posestnik. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo. — žalujoči sin Franc, hčere Marija, Mal. ka, Ivanka, Krista In Anica, ter ostalo sorodstvo.	-	2925-1
Zahvale
Vsem, ki ste našo ljubljeno mamo Marijo Laznik, upokojenko Tobačne tovarne spremili k večnemu počitku, najlepša zahvala. Posebno se zahvaljujem tov. zdravnikom in vsem, ki ste ji lajšali trpljenje. Hvala tov. go. vorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste ji poklonili vence in cvetje, žalujoči sinovi in hčerke.	2935-1
Vsem, ki so spremljali našega dobrega očeta k večnemu počitku, se lepo zahvaljujemo. Družine: Pusch-ner-Ponikvar.	2936-1
Ob prezgodnji smrti naše blage že. ne. mame In svakinje Anice Prosen roj. Rotar se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Strahinj, dne 5. julija 1949. — Družina Prose-hova.	2930.1
Ob težki izgubi sina, brata in strica Antona Potočnika, posestnika iz Koroške Bele, se najlepše zahvaljujemo zdravnikom ljubljanske klinike in ja. seniške bolnišnice. Posebno se zaliva» ljujemo dr. Milanu Cehu ki mu je do zadnje ure nesebično lajšal trpljenje. Dalje se zahavljujemo članom gasilske čete Koroška Bela, vsem govor, nikom, pevskemu zboru, sošolcem, so» rodnikom, sostanovalcem ter prijata ljem in znancem za poklonjeno cvet jo ln številno udeležbo na njegovi zadnji poti. — Gauterjevl.	2938-1
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega ata Valentina Debeljaka. Posebno se za» hvaljujemo zdravniku dr. Hubadu, ki je atu posvetil vso svojo skrb, veenl darovalcem vencev ln cvetja, ter jnOf škemu zboru za ganljive žalostliikSI Vsem prisrčna hvala, žalujoče rod» bin e.	2923^
Vsem, ki ste spremili mojega možft, očeta, strica in starega ata Antona Laharnarja, železničarja v pokoju n* njegovi zadnji poti, se Iskreno zahve> ljujemo; posebno pa darövalcem C vej» ja, pevskemu zboru železničarjev n» Jesenicah ln sorodnikom, žalujočo družine: Laharnar in Bizjak. 2927-1 Ob bridki izgubi drage žene, zlat« mamice Ivanke Blaznik, ee najiepš« zahvaljujem vsem sorodnikom in zna«, eem za darovane vence, cvetje ln so» čustvovanje. Zahvala tov. Varlovi (5 Novakovi za velikodušno pomoč. PO* sebna zahvala dlrektorj-u tov. Korošcu In uslužbencem tovarne »Standard« za izkazano pomoč. Lepo ee zahvaljujem vsem za tople poslovilne besede prt odprtem grobu kakor tudi godbi IS pevcem za ganljive žalostinke. žalujoči mož, hčerkica, ln ostalo sorod» stvo.	2903.1
Iskrena hvala vsem, 14 Bte v tako velikem številu spreimli mojega srčno dobrega moža Draga Sirca, Sefa cen» tralnega magazina. MLO. na njegovi zadnji poti, njegovim stänovksim to* varišem, lij so se polnoštevilno ude!e» žili pogreba, darovalcem vencev In cvetja, govornikom za ganljivo sloVO ob odprtem grobu in šentjurskemu pevskemu zboru za pretresljive žalo* stinke. Prisrčna hvala tudi vsem, Kt ste ml Izrazili pismeno ali ustmeno
svoje sočustvovanje. — žalujoča žen»
2829-1
na grob pokojni Bu» čar Mariji je poklonila Zadruga, plev
Amalija.
Namesto venca na
tllcev 1070 din Združenju slepih, ki Se za dar prisrčno zahvaljuje. 184LÜ

VEČJI ŠTEDILNIK, železen emajliran
naprodaj Ekonomat, Wolfova št l-II.	I60ZS-Ö
QPBEilÖ za špecerijsko trgx>yinoi pult, register blagajno ih teimico proda Obrtna nabavna in prodajna zadruga kemično stroke Ljubljana,
Prečna 8-	16646-6
KUPIMO prvovrstno sladko seno in vsako količino ovsa za krmo. Klup za konjski šport »Partizan«, Tav» Carjeva 2. Ljubljana.	16635-6
KNJIGE, znanstvene, poljudno znanstven® ln druge, domače in tuje, kupuje Knjigarna m antikvariat Mladinske knjige. Ljubljana, Frančiškanska ulica št. S.	S. P. 3-M
CANKARJEVE ZBRANE SPISE, celotne ali posamezn® dele. kupi v vsaki količini Mladinska knjiga. Frančiškanska ulica 3. S. P. 34-6 KNJIGE: izdaje Modre ptice, Hrama in Nove založbe kupuje v vsaki količini Knjigarna ln antikvariat Mladinske knjige, Ljubljana Frančiškanska ulica št. 8.	S, P. 4-M
ZAMENJAMO dva avtomobila izmed 0,3, 0,5, 1 in 1.6 tone nosilnosti za avtomobil 3 tone, po možnosti Dodge. — Avtobaza Mestna klavnica, Ljubljana.	16655-(f_
ZAMENJAM dvosobno komfovaio stanovanje v centru Maribora za enako v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	16338-10
ZAMENJAM eno In pol sobno stanc, vanje v centru Maribora za ustrezno v Ljubljani. Ponudbe poslati na oddelek SP.	16656-10
ZARADI PREMESTITVE zamenjam enosobno stanovanje na Slovenskem Javorniku za enako v Ljubljani. — Smolej Danica, Slovenski Javornik Stalingrajska 24.	16651-10
NALIVNO PERO »Parker« ki mi Je drag spomin, sem pozabil dne 7. t.
m.	zvečer na pošti II pri glavnem kolodvoru. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti dobri nagradi na naslov: Rajh M., Kamnik, Novi trg 10.	J 6648-14
DNE 6. julija sem na vlaku, ki pelje iz Ljubljane ob 19.10 proti Jesenicam, pozabila denarnico, v kateri so Mie legitimacije na ime Rupnik Rado, Rupnik Pavla in Fende Pavia, kmečki boni na ime Marn Jože, Primskovo, točke na ime Pavčnik, žigosane na Jesenicah, siike in d»' nar. Poštenega najditelja naprošam, da mi jo proti nagradi vrne v podružnico SP Kranj.	16652-14
NA POTI Ljubljana—Celje sem nagc-I večjo količino papirnatih vreč. Naslov v oglasnem oddelku. 16649-14 NA CESTI LJUBLJANA-KRANJ sem 26. junija našel jopico. Lastnica jo dobi pri Doverju, Ljubljana, Tyršc-va cesta 47.	16654-14
DNE 6. julija sem izgubila zlato ve. rižico z obeskom (srček), graviran z dne 3. II- 1946. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Biar.č Berta, Hranilniška cesta 7, Ljubljana.	16658.14
LOVSKI PES ptičar, kratkodlak, rjav, z dolgim repom, se je zatekel. La.st-nik ga dobi na Celovški cesti št. 43 pri Rusu.	16657-14
OTROŠKI JOPIC sem našel v nedeljo
3.	julija na postaji Ljubljans.Rakov-nik. Dobi se: Jurčkova pot številka 73-	16647-14
TOVARIŠICO, ki je vzela ženski dežnik, pozabljen na stojnici 8. t. m, naprošam, da ga odda proti nagradi v oglasnem oddelku. 16650-14
V čem je razlika med »mrtvo« in »živo« beljakovino? »Živa« beljakovina ne more v navadnih naravnih pogojih obstajati sama od sebe. Obstoja v tistem [.toplotnem režimu« kemlzma in presnavljanja, kakršen je nastal v organizmu. Uničite ta režim in v beljakovini, ki se kvari ali umira, se bo pojavila navadna zmes »desnih« in »levih« molekul. Hkrati razpadejo tudi obročkaste verige. To je tista zelo zanimiva hipoteza, ki smo jo omenili v poglavju o lovcih »na sinjo ptico«. Ali nam ta hipoteza ne omogoča, da razumemo čudno dejstvo izločanja »smrtne toplote«?
Mi že vemo, kako velika je kemična energija beljakovine. »Obročkaste verige« se na splošno lahko spajajo ena z drugo. Ne morejo se pa spajati kakor koli. Ker imajo določeno geometrično obliko, so njihove spojine prav tako podvržene geometrijskim zakonom. Na primer: osem »obročkastih verig« sestavlja preprost polieder (to je telo, ki ima več ploskev, vsaka veriga bo ena njegova ploskev. Taka molekula bo sestavljena iz 48 aminokislin in njena molekularna teža bo 5,5 do 6 tisoč. Pridajati tu po eno ali po dve aminokislini, da bi tako dobili še nove molekule beljakovin, ni nikakor možno: bolj zapleteno molekulo je možno ustvariti samo, ako dodamo hkrati fc;;,-r> re’*k ■"^brr^jfastih verig«, da lahko v skladu z zah-:;••• 4 i £•: one »rije, nastane nov poHeder (novo telo, ki trna več ploskev), ki bo večji od prejšnjega.
Z geometrijo razlagamo tudi posamezne stopnje molekularnih tež beljakovin. Poliedri se lahko spajajo med seboj in tvorijo pri tem zapletene, kroglaste ali podol-gaste figure.
Molekula beljakovine je po modelu Talmuda podobna pleteni košarici. Njene luknjice so tako velike, da morejo
Kristali virusa, ki napada paradižnike. Po zelo povečanem posnetku z elektronskim mikroskopom
Shemi »desne« in »leve« variante molekule. — Spodaj: »zrcalne« variante kristala vinske kisline
v njeno notranjost prodirati delci vode Iz posameznih aminokislin. Ta »košarica« s svojim ogromnim številom vejic in verig je odličen katalizator. »Sama beljakovina-sta struktura je katalizatora, piše Talmud. Stvari, ki so prodrle vanjo, doživljajo kemijske preobrazbe. Postajajo bolj zapletene. Nastali večji delci pa ne morejo več ven: luknjice so manjše od njih. Ti delci ostanejo, kjer so, v
ječi, v tesnem sosedstvu, dokler vseh sintez, ki se dogajajo znotraj beljakovinaste molekule, ne krčna zadnja sinteza, nastanek najbolj zapletenih organskih snovi, morda novih beljakovin.
Sijajno napisani knjigi Talmuda »Zgradba molekula je priložen list z modeli »obročkaste verige« in poliedra, ki Ju izrežemo in nato sestavimo.
Profesor Talmud pripominja, da Je treba v zgradbi ln delu beljakovinastih molekul še mnogokaj preiskati. Sele potem, ko bo izvršen »plan velikih kemijskih preiskav« (kakor pravi profesor Talmud), bo možno začeti s poskusi laboratorijskega izdelovanja najbolj preprostega življenja.
Znanost se razvija v borbi idej; povečanje človekove moči in praktična kontroia, sta najvišje merilo za resničnost te ali druge teorije. (V kasnejših delih je D. L. Talmud po obliki nekoliko spremenil svoje predstave o zgradbi beljakovinastih molekul. Leta 1946 Je izrekel misel, da se je možno izogniti »skoraj nepremagljivim težavam« sinteze naravne beljakovine, ako postavimo drugo, lažjo nalogo: sinteza »idealizirane poenostavljene beljakovine«. To pomeni, da gre sedaj za model beljakovine, ki bi ne reproduciral njenega ustroja, pa bi vendar oponašal tudi posebnosti globularnega stanja — v kroglo zvite oblike njene molekule.
Te zelo pogumne in zanimive domneve D. L. Talmuda imajo vendar tudi svoje slabe strani Tu govorimo o tisti osnovi življenja, ki je'nastajala, se izpopolnjevala in odbirala ne samo po kemičnih zakonih, temveč tudi zato. ker so bila »telesca« koacervatov, nato telesca praorga-nizmov ln organizmov podvržena neusmiljenemu »Izločanju« prirodnega izbora. »Izločeni« organizmi so izginili, hkrati z njimi so izginjale tudi njihove beljakovine. Te,
ki so ostaie, te, ki jih preiskujemo, so prišle do nas ne samo zato, ker so med neštetimi verjetnimi koiubirteci-Jami le one »geometrijsko edino mc-žnea, ampak zato, ker so ostale pri življenju in se izgrajevale skupno s telesi tistih organizmov, ki so zmagovalci v življenjski borbi.
To pomeni, da so tudi beljakovine preživele svoje biološko evolucijo. Preživele so jo, ker niso samo snov, temveč gradivo za organizme. Zakonitost »stopnjevanja» tež beljakovin seveda obstaja, enostavno aritmetične množenje pa daje samo grobo, približno predstavo o tej zakonitosti. Ni slučaj, da že danes poznamo mnogo izjem Sved-bergove matematične postopice.
Vendar pa profesor Talmud piše: »Biološki argument je treba seveda zavreči. .Razlage", ki se sklicuje na ve bolj temne in še bolj zapletene pojave in ki sama zahte > a da Jo kemično razjasnimo, ne moremo upoštevati.«
Jasno, da to ni pravilno. »Biološkemu angumentu« nikakor ni treba kemične razlage, ni ga treba skrčiti na kemijo ail fiziko. Zakon prirodnega izbora je popolnoma in do kraja razumljiv po Darwinovih bioloških razlagah. Darwin je povedal, zakaj začne ta zakon nujno delovati v svetu živali in rastlin; in brez pomena je zahteva, da Je ta zakon treba, ali pa, da ga je možno fizikalno ali kemično razložiti. Prav zakon prirodnega izbora povzroča v živem svetu posledice, ki so neizmerne, ako jih primerjamo s posledicami delovanja ostalih zakonov nežive prirode. Prav ta zakon povzroča evolucijo; njemu gre hvala, da je postal daljni sorodnik stare praaniebe človek. Ako si predstavljamo, da so praorganizmi preneseni v svet, kjer ni prirodnega izbora, tedaj bi ti organizmi ostali prav tako praorganizmi in bi si še do danes ne pridelali niti celičnega ustroja, čeprav bi kemični zakoni v njihovih telesih deiovaii prav tako.
Vs^tuiB uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica tter. 5/H. e- Telefon uredništva io uprava Mav. 55-22 do 55.25, telefon ur nve za HubUanska naročnike (tev, 38-23. — Tiskarna »Slovenskega poročevalca*. — Odgovoru!
----Cena Kranjc