Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |gj| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
82. fcos.	V	LJUBLJANI,	dne	15.	oktobra	1932.	Letnik	III.
V S E B
669. Izpremeinbe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini.
670. Spisek luksuznih predmetov.
Uredbe osrednje vlade.
669.
Na osnovi členov 66. in 68. zakona o državni trošarini predpisujem naslednje
izpremembe in dopolnitve
pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini,*
ki se glase:
§ 1.
V odstavku ('), pod a), člena 100. trošarinskega pravilnika je namesto >655« postaviti: »805«; v istem odstavku pod b) pa namesto >625« postaviti: >750«.
V odstavku (2) istega člena je namesto >200« postaviti: >400«.
V odstavku (5)** istega člena je v točki 1. namesto >610« postaviti: >620«, v točki 2. namesto >330« postaviti: >400«, v točki 3. namesto >360« postaviti: >440«, v točki
4.	namesto >300« postaviti: >360«, v točki 5. namesto >275« postaviti: >330«, v točki 6. namesto >180« postaviti: >220«, v točki 7. namesto >120« postaviti: »150« in v točki 8. namesto >120« postaviti: >150«.
§ 2.
Za členom 105. trošarinskega pravilnika je vstaviti Hov člen 105.a, ki se glasi:
»Člen 105.a.
1.	Na električni tok, ki se porablja za razsvetljavo, se plačuje trošarina 0‘70 Din za kilovatno uro ali 0-07 Din za hektovatno uro.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	oktobra 1932., št. 231/LXXXVIII/628. — Trošarinski pravilnik gl. »Službeni list« št. 193/32 iz 1. 1930. in št. 486/55 iz 1. 1932.
** Prav pač: X odsiavku (*). — op. ur.
I N A :
671. Razpis o povračilu carinskih davščin carinskim posrednikom.
672. Razne objave iz »Službenih novim«.
2. Na električni tok za pogon elektromotorjev, transformatorjev, ki se vrte, in agregatov za polnitev akumulatorjev kakor tudi za galvanizacijo in vulkanizacijo se plačuje trošarina Din 0-10 za kilovatno uro od mesečne porabe do vštetih 1000 kilovatnih ur a 005 Din za kilovatno uro za mesečni višek nad 1000 kilovatnih ur. (N. pr.: Kdor porabi v mesecu 3600 kilovatnih ur, mora plačati za prvih 1000 kilovatnih ur po 0-10 Din, za ostalih 2600 kilovatnih ur pa po 0-05 Din.
3. Na električni tok za medicinske aparate vseh vrst kakor tudi na električni tok za hišne, pisarniške in poslovne potrebe (štedilniki, električne peči, likalniki, apa-rati za kuhanje in hlajenje, kremenove svetiljke, zračni sesalniki za prah, visoko frekvenčni aparati za kozmetiko in masažo, ventilatorji, radijski aparati, vžigalniki itd.) se plačuje trošarina po odstavku 2. tega člena, če so vodi za navedene namene ločeni od vodov za razsvetljavo in če se poraba toka po obeh granah registrira s posebnimi tokomeri. Instalacije, ki niso po tem predpisu urejene, plačujejo trošarino po odstavku 1. tega člena, dokler se ne preurede po tem predpisu.
4. Plačila trošarine na električni tok po odstavkih
1.	in 2. tega člena se opraščajo:
a) javna razsvetljava (ulice, trgi);
b) električni tok za pogon in razsvetljavo električnega tramvaja in vseh drugih prometnih sredstev, poga-njanih z elektromotorno silo, izvzemši lifte;
c) za pogon in razsvetljavo vodovodnih instalacij za preskrbo z vodo (namakanje in osuševanje), če so te instalacije javnopravnega značaja;
č) za razsvetljavo in pogon plinarn in klavnic javnopravnega značaja;
d) za razsvetljavo motornih vozil, avtomobilov, železniških voz, plovnih objektov in drugih prometnih sredstev;
e) za razsvetljavo in pogon električnih central, če se prevaja porabljeni tok preko posebnih tokomerov.
5. Razen tega je oproščen plačila trošarine oni električni tok. ki rabi v elektrokemijski industriji za elektro-kemijske in elektrometalurške namene. To je tisti elek-
trični tok, ki rabi poleg drugih sirovln neposredno za pretvarjanje kamenja, rud, kovin, kemijskih in fizikalnih spojin v polfabrikate.
Ta oprostitev ne obseza toka, ki se pohablja za omenjene namene posredno, kakor n. pr.: za pogon ventilatorjev in kompresorjev, delavniških instalacij, razsvetljavo itd.
6. Državno trošarine na električni tok pobira prodajalec toka (najsi je proizvodnih ali preprodajalec toka), ko pobira odškodnino za prodani tok, in jo polaga po posebnem spisku (obrazec je priložen) pri pristojni davčni upravi najkesneje do konca meseca, ki nastopi za mesecem, v katerem se je tok porabil. Pristojni oddelek finančne kontrole primerja spisek s knjigami in računi prodajalca toka in ga potrdi. Spisek mora navajati količino porabljenega toka v kilovatnih urah, za katero se je potrošnikom izdal račun, posebej za razsvetljavo in posebej za pogon motorjev. Če se plačuje tok s povprečnino (pavšalno), mora biti tudi to v spisku posebej izkazano; prav tako se vpisuje v spisek tudi ona količina toka, ki se je porabila, a je oproščena plačila trošarine. Osebe, ki proizvajajo električni tok samo za lastno porabo, bodisi za lazsvetljavo InKlisi za pogon motorjev, plačujejo trošarino same po spisku, ki ga tudi mora potrditi oddelek finančne kontrole.
7. Ob potrjanju spiska za plačilo trošarine mora kontrolni organ prečitati tokomer v centrali in te v spisku izrečno potrditi. Čita se tokomer tako-le: Lestvica s številkami, ki zapisujejo stanje porabe toka, se čita od leve na desno. Nato je treba ugotoviti, ali kaže tokomer porabljeni tok v hektovatnih urah ali v kilovatnih urah, kar je označeno na samem tokomeru. Če je zgrajen tokomer za zapisovanje v hektovatnih urah, se dobi količina v kilovatnih urah z delitvijo z 10. Mesečna poraba električnega toka v tokomeru se ugotovi po stanju tokomera na dan rednega mesečnega pregleda in odštevši stanje iz prejšnjega mesečnega rednega pregleda; dobljena razlika pa, pomnožena s konstanto tokomera, če jo ima in ki je označena v certifikatu, predstavlja porabo toka. To razliko je treba z 10 delili, če kaže tokomer hektovatne ure.
8. Finančni organi, ki pregledujejo in čitajo toko-mere, zlasti tokomere visoke napetosti, smejo opravljati ta posel samo vpričo tehniškega organa podjetja.
9. Odloga za plačilo državne trošarine ni. Če prodajalec toka, odnosno proizvodnik za lastno porabo ne plača državne trošarine v odrejenem roku, se pobere po izvršilni poti. Izvzet je samo primer, ko potrošnik prodajalcu struje ni plačal odškodnine za tok in trošarino. V takem primeru je opraviti plačilo v nadaljnjih 30 dneh in plačati tudi obresti 8% ua znesek državne trošarine.
10. Če se plačuje odškodnina za porabljeni tok s povprečnino (pavšalno), plača državno trošarino prodajalec toka po tokomeru v centrali po odbitku izgub v vodih, a jo prevali na potrošnika po pogodbi do postavitve tokomera.
11. Tehniška izguba toka v električnih vodih se določa z 20% za tok v omrežju nizke napetosti obenem s transformatorji. Centrala, ki se ne zadovolji s tem odstotkom izgube, lahko zahteva od finančnega ministrstva strokovno komisijo, ki ugotovi dejansko izgubo.
12. V centralah, kjer se obračunava tok za namene, omenjene v odstavku 1. tega člena s povprečnino (pavšalno). tek za namene po odstavku 2. pa po tokomeru, se mora določiti trošarina za pavšalno plačano količino toka po odstavkih 10. in 11. tega člena.
13. Če v električni centrali vobče ni tokomera za merjenje skupne količine proizvedene električne energije, obračunavanje pa se vrši po odstavku 10. tega člena, je ugotoviti mesečno porabo toka v kilovatnih urah po tej-le formuli:
za istosmerni tok:
0-25 X volt i X a m peri=k ilo vatne ure na mesec;
za izmenični tok:
0-35 X vo Iti X a m per i—k i 1 o vatne ure na mesec; ‘ toda s tem, da ta podjetja v 5 mesecih od dne, ko stopi ta člen v veljavo, postavijo tokomere. Amperometri in voltometri, odnosno amperi in volti se morajo čitati v istem tokovnem krogu in ob času, ko je električna centrala najmočneje obtežena, o čemer se mera uveriti kontrolni organ s pogostejšo kontrolo. Od tako izračunjene količine kilovatnih ur se vzame, da je porabljena ena tretjina za tok iz odstavka 2. tega člena, če je vobče kaj motorjev, ki se poganjajo z električnim tokom. Ob sporu sme zahtevati zainteresirana stranka od ministrstva za finance komisijski pregled, da se ugotovi dejansko stanje.
14. Kjer niso postavljeni posebni tokomeri za merjenje toka, ki se porablja za razsvetljavo, in toka, ki se porablja za pogon motorjev, se mora to izvršiti v 5 mesecih. Rok 5 mesecev se šteje od dne, ko stopi ta člen v veljavo.
15. Tokomeri in transformatorji, s katerimi se meri poraba električnega toka, so podrejeni predpisom kontrole mer. Po predpisu člena 10. pravilnika kontrole mer se morajo predložiti vsi nežigosani tokomeri postajam kontrole mer do konca 1940. 1. v pregled in žigosanje. Dokler se ne izvrši ta pregled in ožigosanje tokomerov po kontroli mer, se pobira državna trošarina po tokome-rih, ki so v rubi in žigosani po upravi električne centrale.
16. Vsi tokomeri, ki jih ni pregledala kontrola mer in ki nimajo njene zalivke (plombe), morajo biti opremljeni z zalivko pristojnega oddelka finančne kontrole.
17. Če se tokomer pokvari, se pobira, dokler se tokomer ne popravi, trošarina na ono količino toka, na katero pobira električna centrala odškodnino za porabljeni tok; pri proizvodnikih toka za lastno porabo in pri prodajalcih toka pa je pobirati trošarino po porabi v predhodnih ustreznih mesecih. Če je pričel proizvodnik, odnosno prodajalec toka šele v tem letu obratovati, se pobira trošarina po porabi v predhodnem mesecu.
18. Vsaka motnja v pravilnem delovanju tokomera in vsaka poškodba zalivke se mora takoj prijaviti pristojnemu organu. Kontrolni organ mora ugotovili kvar na tokomeru z zapisnikom in poslati zapisnik s poročilom pristojni finančni direkciji v nadaljnje zakonito postopanje-Prijavo poda prodajalec toka, odnosno proizvodnik toka za lastno porabo.
It). Če se tokomer sam pokvari in če zalivka ni namerno poškodovana, mora spraviti električna centrala tokomer v pravilno stanje v mesecu dni in o tem obvestiti pristojni oddelek finančne kontrole. Dokler se popravilo ne izvrši, je pobirati državno trošarino po predpisu odstavka 17. tega člena.
20.	Odvod električnega toka kakor tudi vsako namerno vplivanje od zunaj na tokomer po prodajalcu, odnosno po prodzvodniku za lastno porabo, da ne pokaže prave porabe, se kaznuje kot tihotapstvo. Za to kaznivo dejanje mora sestaviti kontrolni organ o prodajalcu toka, odnosno proizvodniku za lastno porabo referat. Kot osnova za izračun kazni služi enomesečni povprečni znesek trošarine, ki se jo prod tem plačevala.
21. če se zalivka na tokomeru v centrali namerno pokvari, se kaznuje prodajalec toka, odnosno proizvodnik za lastno porabo z denarno kaznijo od 100 do 1000 dinarjev, kolikor ni storjeno kaznivo dejanje iz predhodnega odstavka.
22. če potrošnik električnega toka namerno poškoduje tokomer ali zalivko ali odvodi tok zunaj tokomera, je postopati zoper njega po predpisih odstavkov 20. in 21. tega člena.
23. Vsak tak kaznivi prestopek potrošnika toka mora naznaniti prodajalec toka pristojnemu kontrolnemu organu zaradi nadaljnjega zakonitega postopanja; drugače se smatra za soudeležnika.
24. Vsi sedanji prodajalci toka, odnosno proizvodniki toka za lastno porabo morajo po členu 17. zakona' o državni trošarini* in členu 39. trošarinskega pravilnika prijaviti trošarinsko potrdilo v GO dneh od dne, ko stopi ta člen v veljavo.
Odslej ne sme nobeno podjetje, ki se želi baviti s prodajo toka, odnosno s proizvodnjo za lastno porabo, pričeti obratovati, preden ne dobi trošarinskega potrdila.
25. Za mesec avgust tega leta je pobrati trošarino na porabljeni tok po prečitanih tokomenih, odnosno na porabo, ugotovljeno po točki 13. tega člena, pri čemer je vzeti, da je polovica porabljenega toka zavezana plačilu trošarine.
26. Obračun in plačilo državne trošarine na električni tok se mora vršiti mesečno v smislu pripombe 3. k točki 7.a člena 72. zakona o državni trošarini.*
§3.
Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. septembra 1932.; št. 69.958.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevie s. r.
Izkaz
o porabljenem električnem toku in plačani državni trošarini
za mesec ...............................  ,......... 19.
Ime prodajalca toka ali proizvodnika za lastno porabo		Kraj	Količina porabljenega toka v kilovatnih urah, odda nega po tokoineru		Količina porabljenega toka v kilovatnih urah, oddanega pavšalno		Količina porabljenega toka v kilovatnih urah, oproščenega plačila trošarine			Predpisane državne trošarine za meseo		Pri- pomba
												
			za razsvet- ljavo	za pogon motorjev	za razsvet- ljavo	za pogon motorjev	za razsvet- ljavo	za pogon motorjev	za druge namene	Din	P	
												
Da je izkaz točen, potrjuje	/	Podpis	plačnika	trošarino:
oddelek finančne kontrole v__________________
dne  ............. 19___
Podpis starešine:-
Spisek
luksuznih predmetov.**
G. minister za finance je odredil z odločbo z dne 24. septembra 1932., Pov. br. 944/IV, to-le:
Iz spiska luksuznih predmetov*** se izloča blago, označeno pod zaporednima številkama 1 in 5 in uauje ni Pobirati določenega davka na luksuz.
Prednje se daje interesentom na znanje.
Iz pisarne davčnega oddelka pri ministrstvu za finan-Ce v Beogradu, dne 28. septembra 1932.; št. 75.544.
* »Službeni list« št. 151/25 iz 1. 1930.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6- oktobra 1932., št. 231/LXXXVIII/632.
*** »Službeni list« št. 572/68 iz l 1932.
• - '
671.
Razpis.
Carinski posredniki smejo zahtevati v imenu deklarantov povračilo carinskih davščin po deklaracijah, po katerih so vršili posle glede ocarinjanja blaga.**
Opazilo se je, da razlagajo neke carinarnice odredbe razpisa C. br. 48.672 z dne 22. novembra 1929. pogrešno, pa se zbog tega daje nastopno pojasnilo:
Po § 120. zakona o Advokatih je prepovedano zastopanje strank pred državnimi oblastvi onim osebam, ki za to niso upravičene po zakonu. Ker so carinski posredniki po členu 19. pravilnika o carinskih posrednikih, ki je
* »Službeni list« št. 564/67 iz 1. 1932.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. oktobra 1932., št. 231/LXXXVIII/G31.
*
izdan na osnovi člena 273.a carinskega zakona, upravičeni vršiti posle, ki se tičejo blaga, najsi se vrše pred, med ocarinjanjem ali po opravljenem ocarinjenju, je jasno, da so upravičeni zahtevati povračilo carinskih davščin, plačanih po deklaracijah, po katerih so opravili oca-rinjenje blaga. Da smejo zahtevati taka povračila, carin-skiro posrednikom ni treba nikakršnega pooblastila skladno s členom 19. navedenega pravilnika; za prejem vsot ob izplačilu pa morajo skladno s členom 63. zakona o državnem računovodstvu imeti redno pooblastilo.
V Beogradu, dae 30. septembra 1932.; št. 29.534/1V.
Pomočnik ministra za finance V. St. Konstantinovič s. r.
672.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 191 z dne 20. avgusta 1932. (Nadaljevanje.)
Z odlokom ministra za promet z dne 5. julija 1932. so bili postavljeni na predlog direkcije drž. železnic v Ljubljani spodaj navedeni uslužbenci pri direkciji drž. železnic v Ljubljani: v VIII. polož. skupino za strojevodje: Okorn Avguštin, Pišljar Franc, Kaci-jan Ivan, Klembas Karol in Kremžar Martin, dosedanji strojevodje IX. položajne skupine; v IX. položajno skupino: za prometne uradnike: Sever Friderik, Bole Ivan, Fe m c Zdenko, M i h a j 1 o v i č Dragič, Justin Sava in Vukobratovič Branko, dosedanji uradniški pripravniki; za oficiale: S t r a us s-P o d sed e n še k Ana, Mežnarič Mihael, Jeretina-Kraj-šek Cirila, Prunk Marija, Kaucner Frančiška, Pilih Marija, Belin Janez, Zornig Herman, Urh Maks, Steiner-Gal-le Rozalija, Petrič Marija, Zor Adolfi n a, Zupan Oton, Jeras Alojzija, Novak Roza, Topolovec Martina, Zvan Viktor, Ladiha Valentin, Bari Ivan, Jenko Robert, Pilaj Alojzij in P 61 r a t a Karol, dosedanji pomožni oficiali X. položajne skupine; za strojepiske: Gajšek Julijana, K na j-zel Marija, Gorjanc Marija, Poznič Pavla, Borštnar Franja, Okrupa Marjeta, Zupančič Marija in Šuler Antonija, dosedanje pomožne strojepiske X. položajne skupine; za prometnike:	Lengar Anton, Marol Janez,
Lovrič Anton, Verbančič Rudolf, Šober! Josip, Kolničar Lovrenc, Koren Ivan, Omahen Franc, H r v a c k i Franc, Butar Janez, Kmetec Hubert, Remec Jožef in Ajdič Karol, dosedanji pomožni prometniki X. položajne skupine; za blagajnike voznih listkov in prtljage:	Tavčar	Jožef, Brezovnik
Frančiška, Vilhar Matilda, Petrič Mihaela, Babnik Marija, Bervar Alojzija, Tašler Hermina, Pa j er Kristina, Lepši na Josip in Budič Štefan, dosedanji pomožni blagajniki voznih listkov in prtljage X. položajne skupine; za telegrafista Habete-Puhar Franc, dosedanji pomožni telegrafist X. položajne skupine; za poslovodjo Prhavc Anton, dosedanji pomožni poslovodja X. položajne skupine; za nadzornika proge Farkaš Ferdinand in Čop Ludvik, dosedanja pomožna nadzornika proge X. položajne skupine; za nadzornika telegrafa 11 e r š i č Janez, dosedanji pomožni nadzornik telegrafa X. položajne skupine; v X. položajno skupino: za pomožnega oficiala Stropnik Marija, dosedanji uradniški pripravnik; za pomožnega prometnika Miler Rihard, dosedanji uradniški pripravnik; za pomožna strojevodji: Frajter Ivan in Pirkovič Ivan, dosedanja uradniška pripravnika.
Številka 192 z dne 22. avgusta 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. julija 1932., štev. 45648/1, sta bila upokojena s pravico do pokojnine, ki jima pripada po službenih letih, Černe Franc, veterinarski inšpektor kraljevske banske uprave Dravske banovine IV. položajne skupine 2. stopnje s plačo 1. periodskega poviška in Pirnat Franc, veterinarski višji svetnik obmejne veterinarske postaje v Mariboru IV. položajne skupine 2. stopnje.
Z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 27. julija 1932., I. štev. 24286/0, je bil postavljen v drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani za profesorja VIII. položajne skupine Tavčar R i k o, uradniški pripravnik v isti šoli.
Številka 193 z dne 23. avgusta 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
27.	julija 1932., I. štev. 23004/0, je bil postavljen pri glavni podružnici Drž. hipotekarne banke v Ljubljani za višjega uradnika VIL položajne skupine in za vršilca dolžnosti upravnika B a n j a c D ragu tin, višji uradnik VIII. položajne skupine in vršilec dolžnosti upravnika iste po'družnice.
Številka 195 z dne 25. avgusta 1932.
Z ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
6. avgusta 1932. je bil postavljen pri učiteljišču v Ljubljani za profesorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje Ferjan Franc, profesor v pokoju, uradnik iste položajne skupine.
Z ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
6.	avgusta 1932. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Demšar Josip, profesor moškega učiteljišča v Ljubljani, uradnik III. položajne skupine 2. stopnje; Šmite k Peter, profesor
1.	realne gimnazije v Ljubljani, uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje; dr. Mišič Franc, profesor klasične gimnazije	v Mariboru,	uradnik IV.	položajne	skupine 1. stopnje;	B a j ž e 1 Ivan, učitelj	veščine	na	mo-
škem učiteljišču v Ljubljani, uradnik V. položajne skupine in Adamič Emil, profesor moškega učiteljišča v Ljubljani, uradnik VI. položajne skupine.
Izdaja krnli»vska banska uprava Dravske banovine: njen p-edstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur< v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar MichMek v Ljubljani.
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 82. letnika III. z dne 15. oktobra 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 6675/35	3253
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
°d 22. septembra do 30. septemb. 1932
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
Sl
Skupina tifuznih bolezni.
Škrlatinka. — Scarlatina.
Celje..........
Celje (mesto) Kamnik . . .
Kranj..........
Konjice . • . < Krško . . . • <
Laško .....
Litija ..... Ljubljana (n-ez) Ljubljana (mesto)
Ljutomer ............
Maribor desni breg Maribor levi brea Maribor (mesto) Murska Sobota , Novo mesto . . , Prevalje . . . . , Slovenjgradec . .
Vseea
63 27	8
C
(O <*
■5 ° O ►
Brežice ..........	2	2	—	—	4
Celje 			6	2	3	—	5
Celje (mesto)		1	1	—	1	1
Dolnja Lendava		1	1	1	—	1
Kram ..........	5	1	—	’ —	6
	2	1	—	—	3
	2	1	1	—	2
	1	—	1	—	—
Litija ...........	6	—	—	—	6
Ljubljana (srez) ....	4	—	—	—	4
Ljubljana (mesto) . . .	2	2	—	—	4
Ljutomer			3	—	2	—	1
Maribor desni breg . .	3	7	1	—	9
Maribor (mesto) ....	2	—	1	—	1
	6	1	2	—	5
Radovljica ........	2	—T	—	—	2
Slovenjgradec ......	3			—	—	3
Šmarje Dri Jelšah . . .	1			—	—	1
Vsega . . •	62	19	12	1	68
Griža. — Dyscntcria.					
	4	5	1	—	8
Črnomelj			24	9	13	1	19
Dolnja Lendava		1	—	—		1
Kranj . ..........	1	—	1	—■	—
	4	—	2	—	2
	—	4	—	1	3
Litija ...........	—	2	—	—	2
Maribor levi breg . . .	1	—	—	—	1
Metlika		13	3	11	2	3
Novo mesto ...•••>	29	10	3	2	34
Prevalje 		 .	28	4	19	—	13
Šmarje pri Jelšah ....	—	1	—	—	1
Vsega . . .	105	38	50	C	87
1
1
2
6
1
2
1
3
n
13
6
8
1
6
is
1
1
1 81
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	Umrli	tl o ►
Ošpice. — Morbilli,					
Kranj		7	7	3	—	11
Krško ...........	7	—	7	—	—
Litija ...........	1	—	—	—	1
Ptuj		 .	—	16	10	—	6
Radovljica		1	—	—	—	1
Vsega . . .	16	23	20	-	19
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice		7	1	1	—	7
	4	2	3	—	3
Črnomelj			6	4	4	1	6
Dolnja Lendava		1	—	—	—	1
Gornjigrad		1	1	—	—	2
Kranj		1	4	1	—	4
Kočevje 		1	—	—	—	1
Konjice		2	7	b	—	4
Kršk		4	2	3	1	2
Laško		4	4	1	—	7
Litija		6	2	3	1	3
Logatec		1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	7	3	4	—	6
Ljubljana (mesto) . . .	4	4	—	2	6
Ljutomer		2	2	—	—	4
Maribor levi breg . . .	7	6	3	—	10
Maribor (mesto) ....	1	1	—	—	2
Murska Sobota		2	—	2	—	—
Novo mesto .......	—	1	—	—	1
Prevalje		9	9	6	—	12
Ptuj 			1	1	1	—	1
Radovljica		 .	2	1	2	—	1
Slovenjgradec ......	—	2	—	1	1
Suiarie pri Jelsan	3	5	—	—	8
Vsega . . .	76	62	39	6	92
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
Črnomelj		7	—	4	—	3
	1	—	—	—	1
Litija			18	10	13	—	15
Radovljica		46	—	—	—	46
Vsega . . .	72	10	17	—	66
Šen. — Erysipclas.					
Brežice ..........	1	—					1
Celje ...........	1	1	1	1	—
Dolnja Lendava		—	1	—	—	1
Gornjigrad		1	—	1	—	—
Kamnik		1	—	1				
Krško 				—	2	—			2
Laško ...........	—	1	—	—	1
Litija ...........	—	1	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	1	—	1	—		
Ljutomer 			1	—	—	—	1
Maribor levi breg . . ,	1	—	—	_	1
Maribor (mesto) ....	1	1	1	—	1
Novo mesto		l	2	—	—	3
Ptuj			1	—	1	—		
Ptuj (mesto)		 .	1	—	1	—		
Radovljica ........	2	1	—			3
Slovenjgradec ......	1	1	—	1	1
Šmarje pri Jelšah ....	—	1	—	—	1
Vsega . . .	14 |	12 |	7|	o	17
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Celje 	1	1	1	1	1		
Ljubljana (srez) ....	—	1	—	1	—
Maribor levi breg . . . I	1		1	—	—
Vsega . . . I	2	a|	2	2	—
Srez	Ostali	o — o "3 c o Z °	> ca M rs M O	Umrli	Ostanejo v oskrbi 1
Vranični prisad. -	— Anthras.				
Krško		1	— •	1			—
Šmarje pri Jelšah ....	1	—	—		1
Vsega . . .	2		1	-	i
Otrpnenje tilnika. — acuta.	PoIyomyelitis				
Celje 		—	1	—			i
Kočevje 		—	1	—			i
Ljubljana (srez) ....	—	2	—		2
Maribor levi breg . . .	3	—	1			2
Murska Sobota		—	1	—			1
Novo mesto		—	1	—			1
Prevalje		2	—	1	—	1
Ptuj		—	3	—			3
Slovenjgradec		1	—	—	—	1
Vsega . . .	6	9	2	—	13
Otročična vročica. — puerperalis.		Scpsis			
Črnomelj		1	—	1			—
Dolnja Lendava		1	—	1			—
Kranj ...........	—	1	—		.	1
Kočevje 		1	—.	—			1
Ljubljana (srez) ....	1	—	1	—	
Vsega . . .	4	1	3		2
Ljubljana, dne 6. oktobra 1932.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
III.—7789/1.	3273
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 10. oktobra 1932.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami;kiraji s številom zaku-ženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad:
Krško; Sv. Križ (Vrbovška vas), Ptuj: Šikola (Šikola 1 dvorec).
Steklina:
Dolnja Lendava: Dol. Bistrica (Bed-njaj 1 dvorec). Ptuj: Sv. Lovrenc v Slov. gor. (Mostje 1 primer).
Svinjska kuga:
Brežice: Artiče (Amovasela 2 dv). Globoko (Piršenberg 7 dvorcev), Globoko (Mali vrh 1 dvorec), Veliki Obrež (Vel. Obrež 1 dv.). Sromlje (Okljukoma gora 1 dvorec). Kranj: Kovor (Kovor 1 dvorec), Kovor (Hudo 7 dv.). Krško: Cerklje (Skopice 9 dvorcev, Veliko Mra-ševo 13 dvorcev, Vel. Podlog 3 dv.). Sv. Križ (Dobrava 13 dvorcev, Sv. Križ 15 dvorcev), Raka (Kržišče 6 dvorcev, MršeČa vas 7 dvorcev, Mali Koren 1 dv.,
Ravno 5 dvorcev, Smodnik 2 d v.), Št. Jernej (Sv. Jakob 1 dv.). Ljubljana: Šmartno (Zavrh 1 dvorec). Maribor: desni breg: Pohorje (Pohorje 2 dvorca). Maribor levi breg: Ledinek (Ledinek 3 dv.), Na Ranci (Na Ranci 1 dv.), Sp. Jakobski dol (Sp. Jakobski dol 1 dv.), Sv. Križ (Šobar 1 dv.). Metlika; Suhor (Be-rečavas 5 dvorcev). Novo mesto: Dvor (Lašče 1 dv.). Prevalje: Gortina (Zg. Gortina 1 dv.). Ptuj: Cirkovci (Pangerci 4 dvorci). Radovljica: Dovje (Mojstrana 6 dvorcev), Bled (Zagorica 4 dv., Mlino 1 dv.), Gorje (Podhom 3 d.), Kranjska gora (Kranjska gora 6 dv.), Ovsiše (Polj-šica 1 dvorec). Škofja Loka (izpust.): Sora (Sora 1 dvorec). Ljubljana mesto: 3 dvorci.
Svinjska rdečica:
Kamnik: Mengeš (Mengeš 1 dvorec). Krško; Št. Rupert (Št. Rupert 1 dv.). Laško: Mari.jagradec (Jagoče in Stren-siko po 1 dv.), Sv. Krištof (Debrn in Trnovo po t dv.). Litija: Moravče (Štorovje
1 dv.), Polšnik (Preženjske njive 1 dv.), Trebeljevo (Janče 1 dv., Volavlje 2 dv.). Ljubljana: Brezovica (Notranje gorice
2 dv.), Studenec-Ig (Kremenca 1 dv.). Ljutomer; Branoslavci (Vogričevci 1 dvorec), Sv. Jurij ob Ščavnici (Biserjane 1 dv.), Logarovci (Logarovci 2 dv.), Ma-lanedelja (Drakovci 1 d.), Moravci (Moravci 1 d v.), Štrigova (Banfi 2 dv.). Logatec: Bloke (Runarsko 1 dv.), Gor. Logatec (Gor. vas 1 dv.). Maribor levi br.: Vukovski dol (Vukovski dol 1 d.). Prevalje: Dravograd (Dravograd 1 dvorec), Št. Danijel (Št. Danijel 1 dv.). Slovenj-gradec: Mislinje (Zg. Dolič 3 d.), Razbor (Razbor 3 dv.), Šmartno pri Slovenj-gradcu (Šmartno 3 dv.), Št. Janž pri Dravogradu (Sv. Jedert. 2 dv.), Št. Janž n. v. J. (Črnova 2 dv.), Št. IIj pod Taborom (Straže 2 dv.).
Gniloba čebelne zalege:
Ljutomer: Cven (Gor. Krapje 1 dvorec), Lukavci (Lukavci 1 dvorec). Murska Sobota: Predanovci (Predanovci 2 dvorca).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. oktobra 1932.
*
V. N. 245/234.	3256
Razglas.
V drž. bolnici za duševne bolezni v Novem Celju je izvršiti elektroinstala-cijska dela, dvigalo za perilo in spopol-nitev telefonske naprave. Proračunska vsota za ta dela znaša Din 73.155-50. Ponudniki naj predlože obvezne ponudbe, v katerih je navesti popust v odstotkih za posamezna dela na uradni proračun najkesneje do 1. novembra 1932. ob 12. uri, ods. 3 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, kjer se morejo v sobi št. 48 vpogledati tehnični elaborat ter dobiti vsi nadaljnji podatki in pojasnila.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. oktobra 1932.
*
K V. No. 245/271.	3237—8-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev pralne naprave, centralne kurjave, vodovoda in toplovodne naprave III. etape v drž. bolnici za duševne bolezni Novo Celje
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. novembra 1932. ob 11. uri dop.
v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 48.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
Din 480.567-25.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 7. oktobra 1932.
*
V. No. 245/269.	3206—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem III. etape gradbenih del v drž. bolnici za duševne bolezni Novo Celje I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. oktobra 1932. ob 11. uri dop. v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 42.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša:	Din
682.267-33, oziroma za posamezne skupine del, in sicer:
I. Težaška, zidarska in ključavničarska dela Din 527.282'07,
II. kleparska dela Din 49.179-24,
III. mizarska, parketarska, steklarska in tapetniška dela Din 89.507-76,
IV. pleskarska in slikarska dela Din 16.298-26.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. oktobra 1932.
*
VIII. No. 49-18/2.	3267—2—1
Razglas.
Zalokar Rudolf, tovarnar kvasa na Viču, zgradi tovarno za kvas na Glincah, Tržaška c. št. 6. Podrobnosti se vidijo iz predloženih načrtov in tehničnega poročila.
0 tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2, 89., odst. 3,
gradb. z. in § 73. i. sl. z. u. post. razp1' suje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na ponedeljek, 24. oktobra t. 1. s sestankom komisije ob 16. uri pri varni.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi “0 dneva komisijske ohravnave pri podpi-sanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je dneva obravnave vložiti pri kraljevsk1 banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. oktobra 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 926—13/32—3	3274
Objava.
Notar Ušlakar Ivan konča svojo službo v Sevnici dne 14. oktobra t. I. in .i° nastopi kot notar na Vrhniki dne 15-oktobra 1932.
Dosedanji notar na Vrhniki, Komo-tar Anton, je podal ostavko na svojo službo.
Predscdništvo višjega deželnega sodišča
v Ljubljani, dne 9. oktobra 1932.
*
E 941/32—10	3279
Dražbeni oklic.
Dne 24. oktobra 1932. ob deseti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kandija vi. št. 54.
Cenilna vrednost: Din 70.380-—.
Najmanjši ponudek: Din 46.920-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražben* oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 7. oktobra 1932.
*
E IV 2074/32—6.	3268
Dražbeni oklic.
Dne 26. oktobra 1932 dopoldne osmi uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Prepola, vi. št. 463, K-o. Prepola, vi. štev. 21.
Cenilna vrednost: Din 9488'20.
Vrednost pritikline: Din 7-—.
Najmanjši ponudek: Din 6325"46.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri dra*-