41. številka Ljubljana, v sredo 19. februvarja. XXIII. leto, 1890. Izhaja vsak dan mveAer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za j eden ^ mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poltnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz Rusije. 28. jan. st. St. [Izv. dop.] Klasični jeziki že nikjer neso posebno priljubljeni, pri nas v Rusiji pa jih občiustvo kar naravnost črti. Uzrok temu je, da se ta rastlina ni posadila o pravem času in na pravo mesto, de bolj pa, da oni, ki so jo gojili, svojej nalogi neso bili kos. V drugih deželah Evrope prešli so stari jeziki takorekoč ueopaženi v naš realistični vek, v Rusijo pa so jih uveli v takem obsegu, kakor eo bili v „Evropi", Še le od 1870. leta naprej. Na svojo roko povabil je ranjki grof Tolstoj izza meje mlade klasike, kateri so imeli, znavši za silo razgovorni jezik, prevoditi Cicerona in Demostena. Rus je po svojej prirodi kupec, realist, in tako rekoč čez noč dali so mu učitelje, ne zuajoče navadno po ruski in prezirajoče, po nemškem običaji, stoječe bolj nizko v kulturi Ruse. Pozneje so Bi Rusi obrazovali svoje lastne filologe, učence zagraničnih prišle-cev. Dajale so 8e tem učiteljem povsod prednosti in privilegije, in Često se je dogodilo, da ho filo-logi, katere je Rusija prigrela na svojih prsih, čez pleča gledali na svoje ruske sosluživce, učitelje drugih strok, ti pa so zopet srpo gledali na privi-legirovane inostrance, Jako se moti oni, kdor misli, da Rusi vsakega brata Slovana vsprejemajo s razprostrtimi rokami, a Se bolj se moti oni, ki pred-polaga, da bo se prišli Slovani veli vselej kot taki. Razmere mej ruskimi in inostranimi učitelji mej seboj, razmere obeh vrst učiteljev z njih učenci, podobne so jako razmeram na slovenskih srednjih uči-liščib. K čemu greh tajiti? Z jedue strani ostajajo Rusi brez Blužbe, da si so isto tako sposobni učiti stare jezike, ko inostranci, z druge strani pa, kakor sem rekel, ti inostranci zadevajo samoljubje Rusov. Pri tacih okoliščinah moralo je trpeti le izučenje klasičnih jezikov v Rusiji in mržnja k njim rasla je v vseh slogih občinstva Čedalje bolj in bolj. Ko je smrt pokosila glavna dva in jako nadarjena zaščitnika klasicizma, Katkova in Tolstega, usilila se je agitacija proti klasičnim jezikom še bolj. Dan za dnevom pisalo se je o tem, da gimnazisti onemo-gajo pod bremenom starih jezikov, da znanstveno postajajo topi in da se fizično ne razvijajo. Glasovi iz občinstva neso ostali zastonj. Že h koncu lanskega šolskega leta izdalo je ministerstvo ukaz, da se v sedmem in osmem razredu zanaprej imajo zadajati piBmeno le prevodi z grškega ali latinskega jezika na ruski; prevodi z ruskega na ta ali drugi jezik pa se imajo opustiti. V začetku sedanjega šolskega leta ukazalo je ministerstvo, da se ima v vseh srednjih učiliŠČih učiti telovadba celo uro in sicer v vrsti drugih predmetov. V Rusiji je mej prvim in drugim urokom (lekcijo) počitka 5 minut, mej drugim in tretjim 10, mej tretjim in Četrtim pol ure in mej četrtim in petim zopet deset minut. Ko se je uvela telovadba, odščipnilo se je od vsake ure po 5 minut, 25 minut pa se je vzelo od počitkov, in dobilo se je za telovadbo 50 minut, kakor za druge pred-mete. Na tej telovadbi pa se ima obračati glavni pozor na — „vojennij stroj", in že zdaj gimnazijci izvrstno delajo vsa vojaška dviženja, po „vojennoj komando". Za nje je izdan posebni ,re glement", čisto vojaški nemnogo skrajšan. Učitelj telovadbe je po navadi kak častnik ali pa posebno učivši se tega dela učitelj kakega predmeta. Na gimnazijskih dvorih slišimo zdaj boben ali pa trobento, in k Časti ruskih dijakov bodi rečeno, da jim ta vojenščina jako dopada. Ko jim bode treba stopiti v vojaško službo, znali bodo vežbanje (ekserci-rovanje) že natanko. No „vojennaja gimnastika" upeljana je tudi v vsa druga učilišča, celo v narodna. Ta novost je dovolj karakteristična. Ona dokazuje, da oni, ki imajo v rokah usodo narodov, na večni mir ne mislijo. No i v tem, da se je od klasičnih jezikov odtrgalo po pet minut od vsake ure, sovražniki klasicizma ne vidijo še polajšanja bremena učeče se mladine. Posledica tega je bila, da se je zbrala pri ministerstvu narodnega proBvečenja komisija, ki ima popolnoma predelati učni načrt gimnazij Dozdaj zvedeli smo le to kategorično, da bo imajo grama-tične zahteve po starih jezikih zelo skrajšati. Tako Hkrajšanje pa se da le misliti tako, da se bode tudi število tedenskih učnih ur skrčilo. Govore, da se bode dalo več časa za pouk v ruskem jeziku, v novib jezikih in v realističnih predmetih. Davno se slišijo že pritožbe, da posilno učenje klasičnih je- zikov pridi slog materinega jezika. In res večkrat čitamo v učeniških zadačah take ruske obrate, ki takoj kažejo, da so vzeti iz frazeologije klasičnih jezikov. Učenec, ki je v teku vsega gimnazijskega tečaja od vsega srca in od vse duše črtil latinščino in grščino, katere po okončanji tečaja za vselej vrže od sebe, piše nekak neruski ruski jezik. Čitati v gimnaziji mnogo ni mogel, mučil se je s predmeti, ki mu neso bili po duši; pa latinski in grški se ni naučil, svoj materin jezik pa si je spridil. Kako gledajo na stvar v Rusiji, kjer se učenec vseh predmetov uči z začetka gimnazije do konca vseučilišča v svojem materinem jeziku, in kjer že učenci četrtega razreda gimnazije odlično prevajajo n. pr. Ostromirovo Evangelije! Kako more biti z materinim jezikom pa tam, kjer se uče ravno tisti klasični jeziki, kjer se uči botanika, zoologija in mineralogija, katerih v ruskih gimnazijah, kakor tudi logike in psihologije, ni! — Kako more biti z materinim jezikom, pravim, tam, kjer se vsi predmeti uče na tujem jeziku, razen materinega jezika in zakona Božjega?! Ali ni pravo čudo, da Slovenci, ki so hodili po tem trnjevem potu, sploh umejo pisati po slovenski? Ali se more šteti v zlo, ako vidimo v naših spisih germanizme na vsakem koraku. Koliko življenjske sile mora imeti narod, ki pri vsem tem, da se mu takoj posle mleka uliva tuj jezik na vse mogoče načine, ni še pozabil govoriti in nrsliti na materinem jeziku? Ako se v Rusiji, kjer bo uči vse na rodnem jeziku, priznaje, da ruski obrazovani človek še premalo misli po ruski, koliko bolj trebalo bi, da bi Slovenci z vsemi silami skrbeli, da pridobe vse svoje naravne in zakonske pravice glede svojega jezika. Indiferentizem v tem oziru je vnebovpijoč greh ! Potiskanje nazaj svojega jezika in lovljenje tujega pa je naravnost pripisati ali nekvalifikovanej gluposti ali pa skritej ljubezni k nemščini. Kdo odreka vse lepote nemškega jezika, vso korist, ki jo ima tisti, ki ga zna? No pravemu domoljubu mora biti vender svoj materini jezik drag nad vse! V tem naj Slovencem služijo v primer bratje Rusi. K ud ej ar. LISTEK. Prah. (M isli na pepelnico.) Prah si in prah bodeS! — Katoliška cerkev je jako primerno upeljala v svoje cerkvene obrede iz pradavnih časov običaj, v znamenje resnega premišljevanja in tuge s pepelom potresati si teme; kajti, akoravno gospodar vsem stvarem na zemlji, naj bi človek v posebnih časih se domišljal, da je — prah in pepel! — In gotovo ni bolj pripravnega časa za t&ko premišljevanja, nego na konci vseh razkošnih veselic, balov, maš-karad itd., t. je začetkom p6sta! — Toda vrnimo se k našemu predmetu, k razpravljanju o prahu! Kaj in od kod je prah, in je-li našemu zdravju škodljiv ? Prah imenujemo male, vidne in nevidne dele one snovi, iz katere je sostavljena naša zemlja in vsa druga po vsemirji plavajoča telesa. Prah ima razna imena n. pr.: cvetlični, sobni, cestni, vodni, kozmični itd. Ker so prva poimenovanja splošno znana, govoriti nam bode le o poslednjem imenu. Kaj zaznamujemo z besedo: „kozmični prah? — Beseda je grškega izvora in pomenja: vse vesoljno stvarstvo — svet. Ali bolje ti bodem razložil ta pojem, dragi čitatelj, posredno. Gotovo si že se-deval pred rojstno hišo v družbi roditeljev in domače družine v jasnih jesenskih večerih ter gledaje □a krasno, zvezdami obsejano nebo potopil se v resne misli. Družba se je razgovarjala o vremenu, letini, nujnih opravilih, o vojni, itd. — kar se utrne velika, krasno se lesketajoča zvezda in se pustivši svetlo pot za seboj zgubi v vesolj nosti! »Bog bo usmili vernih duš v vicah !" je dejala tvoja verna mamica ter se prikrižala, kar so tudi vsi drugi naredili. Mej prostim ljudstvom je razširjena prazna vera, da ima neki vsak človek svojo zvezdo na nebu, dokler živi. Pri smrti dotičnika utrne se njegova zvezda in potone v večnost! Ti utrinki, osobito v jesenskem času mnogo številneji, nego sicer, neso zvezde, nego le mali koščeki, deli raznih, v vsemirji nabajajočih se teles. In ko pridejo bliže zemlji, potegne jih ta na-se in užgejo se radi neizmerne naglosti. Nekateri se raz počijo v zraku in posamezni delci — prah — se razprše po zemlji. To tedaj zovejo učenjaki; kozmični prah! — Oni na milijone in milijone broječi utrinki padajo na zemljo po dnevu in po noči, in na vse kraje našega planeta. Ako pomislimo, da sta dve tretjini naše zemlje z vodo pokriti, — potem si lehko predstavljamo, koliko one nadzemeljske snovi — prahu — pade v morje 1 Nemška ladija, „Ga-zelle", mereča globino Tihega morja, našla je na dnu rudečka8to glino, o katerej mislijo učenjaki — no ne vsi, — da je sam „kozmični prah". Odgovoriti nam je na drugo vprašanje: je-li prah škodljiv našemu zdravju? — Zdravniki in razni drugi učenjaki so preiskovali na pr. prah po sobah s povekševalnim steklom in našli, da je baš on pravo gnezdo različnim lmerilom, t. j. kalem vsakoršnih nižjih bitij, katera škodujejo človeškemu zdravju, v prvi vrsti organom, s katerimi dihamo! Po vzduhu vse mrgoli tacih malih organičnih bitij, katera more zanesti veter z jednega kraja, da celo iz jednega dela sveta, v drugi. Ne davno je bilo čitati po naših noviuah, da je nova, neljuba P. S. V januvarji začela su se zbirati .dvor-janskija sobranija". Jedno za drugim prosi vlado, da bi se grški jezik popolnoma odpravil, latinski pa kolikor mogoče skrčil na ruskih gimnazijah. Gimnazijo v Kerči hote predelati v višje poljedelsko učilišče, institut starih jezikov v Nežinu, kjer ae je nekdaj učil znameniti pisatelj Gogolj, vlada misli preobrazovati v politehniko. O majorja Panice zaroti. „Narodni Lis t v* imajo v Belemgradu stalnega dopisnika, ki jim prav marljivo poroča o dogodkih na balkanskem poluotoku in je, kakor je videti, jako dobro poučen. Zadnji njegov dopis o najnovejši bolgarski zaroti slove: „Ni veliko manjkalo, da bi bili pred osmimi dnevi mej zidovi srbskega glavnega mesta pozdravljali princa^Ferdinanda Koburškega. vračajočega se iz »bolgarske pustolovine" v tihotni Ebenthal pri Dunaji. Da ni zarota majorja Panice buknila prehitro na dao, mogel bi že sedaj princ Koburg ustno poučevati grofu Kalnokjju ob odnošajih bolgarskih. To, da se nekateri listi, kakor Sofijska „Svo-boda" in Dunajska „Neue freie Presse" v potu obraza svojega trudijo, dokazati, da je zarota bila glavno delo ruske diplomacije, vzbuja tukaj le so-žalni posmeh. Poznavajoč dobro bolgarske razmere, moremo mirne duše trditi, da so skoro vsi dostojanstveniki vojske bolgarske na strani majorja Panice, in da so se tudi ostali dostojanstveniki od princa Koburga odvrnili. Minister predsednik Stambulov užival je doslej kot glava liberalne stranke neizmerno popularnost, katero pa je izgubil samo radi tega, ker se je s princem Koburškim popolnoma identifikoval. Najodličneji možje liberalne stranke odpali so od njega in se pripravljajo za krepko opozicijo. Tako n. pr. je podpredsednik „sebranja" gosp. Avdunov ustanovil v južni Bolgarski močno opozicijo ter izdaje sedaj svoj dnevnik „Plovdivskega kurirja", ki je glasilo opozicije. Časopisi, stoječi na strani princa Koburga, dovoljujejo si dvojno nepravilnost: prvič kažejo Pa-ničevo zaroto kot malo važno stvar, drugič pa so toli drzni, da vso zaroto proglašajo za neuspelo delo ruskih spletk. Po informacijah, ki jih je tukajšnja vlada dobila z verodostojne strani, je vsa bolgarska vojska iu vse prebivalstvo polno mržnje in preziranja proti princu Koburgu, kateri se brez dvojbe nikakor ne bode dolgo držal na prestolu. In ako se mu posreči — na kakšen drug način — da si učvrsti svoj omahljivi položaj, bode to le za malo časa. V vojaških krogih bolgarskih prorokujejo njegovej vladi samo še nekoliko mesecev. Torej major Pa-nica nikakor ni osamljen, marveč ima mnogobrojne pristaše v vsej vojski. Hudo bi se varal oni, ki bi mislil, da je z zaporom Panice in njegovih somišljenikov zarota udušena popolnoma. Da bi se to doseglo, trebalo bi skoro vse bolgarske dostojanstvenike spraviti pod ključ, iztirati jih iz vojske, pa niti tedaj ne venu, bi se li dosegel namen, ker mu je tudi prosti narod nasproten. Govoriti torej o „ruskej intrigi", pravi se, varati samega sebe in zaslepiti oči drugim. Da so bolezen, hripa, bila zanesena po vetrovih iz kitajskega cesarstva! Tam so bile preteklo leto silno velike povodnji, po katerih je utonilo veliko sto tisoč I j udi j in živalij, kojih neso zagrebli!! — Zrak se je okužil mijazmami, koje so potem vetrovi prinesli k nam — in ti so prouzročili — baje hripo! — Da je prah škodljiv zdravju, pravi nam statistika, po katerej poizvedamo, da neprimerno več odstotkov onih ljudij, delavcev, umrje, ki morajo delati po fabrikab, malinib, splob v prašnem prostoru, nego onih, ki delajo na prostoru, če tudi v nezdravem zraku! Iz ravno izstih uzrokov izbacivajo modne, euhe Šopke iz soban bogatinov, ker se je našlo in dognalo, da so bili ravno ti — Makartovi šopki — sama pristna vada za prah in mijazme! — Najbolj zdrava stanovanja so torej tista, koja se dajo z mokro cunjo čistiti in jih ni treba pometati ; kajti s pometanjem se le vzdiguje prah in tako je stanovanje nezdravo. Stari Rimljani so imeli kamenita tla — mozaik — V svojih stanovanjih. Prab ni le sam na sebi škodljiv v suhem stanji, ampak okuži nam tudi jedi, pijačo, vodo. ruskega vinskega agenta v Ruščuku zaprli, ni ▼ nobeni zvezi z zaroto, ker se na prvi pogled vidi, da so tega poštenega moža zaradi tega priprli, da bi plitkoumci mislili, da so Rusi Panico najeli, da napravi zaroto proti vladi- Major Panica bil je, kakor je vsemu svetu znano, najgorečnejši zagovornik in takorekoč steber dobe Stambulova. Zjedinjenje obeh bolgarskih dežel je njegovo delo, nanj prišla je tudi druga, večja naloga, — da spoji Makedonijo z Bolgarsko. Rusiji udani Življi doslej neso premenili taktike svoje; kakor Rusija, tako so tudi oni reservi-rani ter čakajo samo ugodnega časa, da se abnormalna zgradba vlade bolgarske sama ob sebi zruši. Aktivni življi v Bolgarski, namreč sedanja opozicija, so večinoma bivši Stambulovci, odcepivši se od njegove stranke, Čemur se noben pameten človek čuditi ne more. Izmej Cankovcev ni bil nihče v zaroto zapleten, dočim se o Radoalavovcih trdi, da so nekoliko sodelovali pri tem pustolovstvu, a dokazati se jim tega ne more. Hišna preiskava pri Radoslavovu bila je brezuspešna, tako da proti njemu ni najmanjšega dokaza, da je imel svoje prste v tej zadevi. Stranka Ca n ko vi jeva, Še bolj pa frakciji Ka-ravelova in Radoslavova neprestano trde, da jim ne treba ne zarot ne pustolovstev, da kažejo svojo opozicijo proti Koburžanu. No, zarota majorja Pa niče in polkovnika Nikolajeva priča jasno, da je sredi dosedanje vlade nastala Še jedna nova, močna opozicija, da je vladna stranka na robu propasti, princ Koburg pa sicer še na prestolu, a na jako omahljivem in trohljivem. Kadar se na vzhodu, vzlasti pa v toli malej državi, kakor je Bolgarska, v boji proslavljena vojaška stranka vzdigne proti svojemu vladarju tujega rodu in veroizpovedanja, je to znamenje, da bode skoro odzvonilo njegovemu vladanju. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 19. februarja. Kakor znano, je državni zbor minoli teden rešit zakon ob avtonomiji židovskih občin. Proti-semiti so budo napadali Žide, ki so se morali sami zagovarjati. Levičarski vodje kristijaneke vere, ki so dosedaj vselej tako radi se potegovali za Žide, so sedaj molčali. Plener in Herbst se nesta potegnila za Žide, da, še celo dr. Kopp je molčal. Židovski bogatini so baje malo nevoljni, da kristi-janski levičarji neso imeli besede zanje. V Launu na 4 Vrtkcm se bode baje osnovalo novo češko okrožno sodišče, ker se bode več čeških okrajev izločilo iz okolišev nemških okrožnih sodišč in se bode zatorej moralo osnovati jedno novo okrožno sodišče. Jutri bode odbor mladočeških zaupnikov naznanil staročeškemu klubu svoje mnenje o nemško-4'4'Nkciu sporazumljenji. Kakor se da iz pisave mladočeških listov posneti, izrekli se kodo Mlado-čehi proti sporazumljenju. Hkratu hočejo pa izdati oklic na češki narod, v katerem ga bodo poživljali, da naj se izreče proti sporazumljenju. Poljedelski minister grof Falkenhavn bode baje v kratkem dal ostavko svojo in bode na njegovo mesto imenovan grof Osvald Thun. Falkenhavn je konservativec in se bode umaknil zaradi premenjenega položaja. Thun je pa liberalec in se je bil udeležil Dunajskih konferenc. Ker se Ako nam je torej izvestno , da se po prahu — ali s prahom razširjajo vsakoršne nalezljive, kužne bolezni: diftiritis, malaria, kolera — koliko bolj si sprijamo sami zrak, vodo in zemljo, na kateri bivamo, s tem, da svoje drage mrtve zakopavamo v zemljo, jih prepuščamo, da jih jedo gnusni črvi, meBto, da bi jih liki stari, kulturni narodi — sežigali! — Ogenj očisti vse, — ne samo zlato! Ko 8e bodo ljudje vedno bolj in bolj množili, prišli bodejo naši potomci do prepričanja, da se kužne, nalezljive bolezni le jedino b tem odvračajo, da se mrliči sežigajo. *) Potem bodo imeli v posebnih kapelah ali svetiščih shranjene predrage ostanke svojih ljubkih ranjcih in tedaj še-le bodo imele one, zgoraj napisane besede, govorjene našim potomcem — po njihovem svečeniku — v njih maternem, slovenskem jeziku na pepelnično sredo pravi pomen, glaseče se: . Pomisli človek, da si pepel, In v pepel se spet povrneš!" — _ J. J. Stepbanos-Katolikos. *) O tem su mnenja So zelo različna, kakor tudi razlogi, ki so „pro et contra" navajajo. Uredn. grof Taaffe sam bolj nagiba na liberalno stran, bodo potem v ministerstvu štirje liberalci. S Časom se bodeta potem že umaknila še baron Pražak in pl. Dunajevgki in imeli bomo čisto levičarsko ministerstvo. Viianje države. Grški patrijarhat v Carigradu je vprašal bolgarsko vlado, predno je imenoval Potiusa metropolitom v Plovdivu, ali bi jej bil po godu. Temu koraku se pripisuje v Sofiji politični pomen. Do sedaj ni hotel patrijarhat občevati z vlado, katere ni priznavala Rusija. Bolgarska vlada misli, da je višja pravoslavna duhovščina v Carigradu se preverila, da se stanje kneza Ferdinanda vedno bolj utrjuje. Novega metropolita bode knezu predstavil minister Stranskv. Ukaza nemškega cesarja glede zboljšanja stanja delavcev ne bodeta imela nikacega uspeha. Druge evropske države ne marajo dosti slišati o mejnarodnej konferenci, katero je hotela sklicati Nemčija, da se posvetuje o varstvu delavcev. Francija je odgovorila na dotično vprašanje nemškega veleposlanika, da se ne more odločiti, dokler ne dobi natančnejih pojasnil o namenu konference. Tak odgovor zmatrajo politični krogi za odklonitev nemških predlogov. Anglija in Belgija pa nesta še odgovorili, a se misli, da se konference ne udeležita. Angleške kolonije v Avstraliji« k« 80 toliko samostojne, da imajo svoje ministre in parlamente, bodo mej sabo stopile v tesnejšo zvezo. Še letos bodo volile odposlance za odbor, ki bode sestavil ustavo za to zvezo. Potem bodo imele skupen centralni parlament in skupno centralno vlado. Orga-nizovane bodo podobno, kakor Zjedinjene države v Ameriki, samo da bodo še pod vrhovno oblastjo angleške krone. Maskarada „Sokolova". Mej predpustnimi veselicami Ljubljanskimi zavzema že dolgo vrsto let maskarada „Sokolova" jako odlično, sme se reči, prvo mesto. Maskarada .Sokolova" je dostojni zaključek predpustnej dobi, vrhu tega pa leto za letom tako fino prirejena in tako mnogobrojno obiskana, da se je vsakdo, kdor je povabljen, že naprej veseli, in da jo, ker je odbor glede vabil jako previden in skropulozen, pohaja le odličneje občinstvo. Vse svoje prednice pa je prekosila včerajšnja maskarada. Mogoče je sicer, da je pri katerej prejšnjih maBkerad bilo nekoliko parov več, a tako krasnih mask in v tolikej obilici ni bilo še nikdar, kakor včeraj. V tem so bili vsi soglasni, ki se že nekoliko let udeležujejo prelepih teh veselic. Ker je letošnji predpust veselicam bil sploh neugoden, si nekaterniki tudi od maskarade neso kaj posebnega obetali. A sedanje vodstvo Sokolovo pokazalo je tudi tem povodom, kakor že pri mnogih drugih prilikah, da stvar korenito umeje. Poprijelo se je maskarade z energijo in vstrajnostjo in pripravilo nam velelepo zabavo, na kateri so mu vsi udeleženci srčno hvaležni. Že pred 8. uro zvečer začeli so se polniti z raznimi rastlinami, zelenjem, zrcali in krinkami ukusno okrašeni prostori in kmalu bila je zabava v najlepšem tiru, dasi je največje skupine bilo Še pričakovati. Ta pa je došla ob 9. uri. Ob sviranji priljubljene Sokolske koračnice prikorakali so najprej Sokoli, za njimi pa osemnajst parov v fino prikrojenih iu bogatih slovanskih narodnih nošah. To bila slikovita, dražeBtna skupina! Teško je bilo odločiti se, komu priznati prednost. Lep je bil prvi par, a lepi so bili tudi vsi naslednji, vsak se je po svoje odlikoval, vsak predočeval je gledalcem izvirno krasoto slovanskih narodnih noš. Zastopana so bila slovanska plemena s severa in juga. Za poljskimi plemenitniki vrstili so se bogatinski Rusi, junaški Srbi iu Črnogorci, krepki Bolgari, izmej Slovencev pa čvrsti gorenjski fantje in Belokranjec, vsak s svojo krasno drugarico. Po sprevodu po dvorani plesala je slovanska skupina z izredno preciznostjo narodno „Kolo", katero je občinstvu nenavadno prijalo. Slovanska skupina bila je izvestno najlepša, kar jih je dozdaj bilo v čitalnici Ljubljanski in popolnoma se strinjamo z željo, ki jo je starosta g. Hribar mej počitkom v steklenem salonu izrekel, da bi se vsi člani te skupine dali fotografovati v trajni spomin na ta prelepi večer. Poleg slovanske skupine vzbujali so občno pozornost zlasti lično opravljeni in jako živahni in šaljivi hudički, ki so neumorno švigali po dvorani. Člani te skupine se vsako leto odlikujejo s svojo živahnostjo in dovtipnostjo. Tretja večja skupina bili so Sokoli, preoblečeni v aclown-e", ki so sredi mej plesalkami in plesalci kazali svojo vratolomno spretnost, naposled pa te prelevili v atlete in na bradljah z občudovanja vredno smelostjo predstavljali Eitflov stolp in druge jako težavne vaje, ki zahtevajo jeklenih mišic. Izmej posamičnih mask imenovati nam je mi-Ijenko (favoritin), v belo svileni z zlatom vezani opravi. Po splošnem muenji bila je to najlepša, najelegantneja maska. Krasna bila je ponosita Bosanka, v pristni, s srebrom in zlatom pretkani obleki, Kranjice v pečah in v avbah, s pisanimi krili in srebrnimi sklepanci in razne druge maske in domini, katerih število je bilo preveliko, da bi vsako posebej mogli omenjati. Izmej političnih mask zanimal nas je v prvi vrsti „Bismarck". Bil je po naravi pogojen in s svojim ploščnatim pokrivalom in dolgocevno pipo zelo karakterističen, le postava bila je nedostatna, ker je železni kancelar, kakor znano, orjaške rasti. • 'osebno zanimiva bila je časnikarska skupina. Mej remi v prvi vrsti stara „Soča", oziroma gospod Mahnič, s cilindrom na glavi z jako dolgim nosom, katerega je, kakor nam je napis pripovedoval „od „Mir"-a" dobi), z italijanskim orjaškim redom za uničenje slovenskih narodnih društev in obligatnim, dobro označenim „krvavim stegnom", držeč v jedni, roki šop zaupnic z mnogimi milijoni podpisov, z drugo pa krepko gorjačo, s katero je že „vse pobil«. Stara „SoČau vzbujala je mnogo veselosti. Poleg nje pa so bili zastopani tudi še drugi listi: „Zgodnja Danica", „Slovenski Narod" in „Brus". Dovtipne predstavi tel j i ce teb listov priredile so za ta večer posebne izdaje v pomanjšani obliki in samo dve mali strani obsežne, »Zgodnje Danice" posebna izdaja bila je zaplenjena, kar se je menda „Danici" prvikrat pripetilo. Zaradi tega si maska „Zgodnja Danica" ni znala drugače pomagati, nego da je na korist* „Sokolskerau domu" prodajala „Slovenski Narod* in Brus", in menda ne brez uspeha, ker se je vsakdo veselil, da so vsi ti listi ta večer postopali tako složno in v pravi kolegijalnosti. Dveh mask še ne smemo pozabiti, ker sta bili zelo originalni. Prvi prikazal se je milijonar. To je bila velika z motvozom zavezana in zapečatena vreča z napisom 1,000.000 gld. Dotičnemu gospodu pa uloga milijonarja ni dolgo ugajala, vročina v vreči morala je biti neznosna in milijonar se je kmalu izgubil. Druga maska pa je bila izvrstna karikatura nemškega učenjaka, kakeršne često vidimo v „Fliegende Blatter". Velikansk cilinder, pokrivajoč dotičnika do pasu, pod cilindrom orjaška glava z dolgimi kodri, vse to pa na nožicah le nekoliko centimetrov dolgih. Čudna ta podoba z velikimi gibočimi očmi in ustami napravila je mnogo efekta, a vročina prisilila je tudi njenega nositelja, da se je kmalu umaknil. Našteti bi bilo še celo vrsto druzih karakterističnih in elegantnih mask, a nedostutek prostora sili nas h koncu. Prepričani smo, da nam nihče tega ne bode štel v zlo, ker ni posebe imenovan, ker vsacega teši prijetna zavest, da je po svojih silah pripomogel k skupnemu zares sijajnemu uspehu. Glede udeležbe omeniti nam je še to, da so vsi prostori zgoraj in spodaj bili prenapolnjeni in da je v dvorani bila uprav tropiška vročina. Prvo četvorko plesalo je okolu 130 parov, četvorko ob 3. uri zjutraj pa še 102 para. „Slovansk a skupina" iu še nekaj druge gospode sešlo se je mej pričetkom po polunoči v steklenem salonu, kjer je bilo prirejenih 50 kuver-tov, kjer so starosta Hribar, dr. Hudnik in dr. Gregorič pripijali članom te skupine, narodnim krasoticain in roditeljem. Prizor v steklenem salonu bili je v resnici slikovit in nam bode nepozaben. Maskaiado počastil je polkovnik domačega pešpolka g. vitez Gariboldi z mnogimi gospodi častniki, župan Grusselli, ces. svetnik Murni k, drž. poslanec dr. Ferjančič iu več deželnih poslancev, mestnih odbornikov in svetnikov trgovinske zbornice i. t. d. Včerajšnjo maskarado, trajajočo do 6. ure zjutraj, zabeleži naj si „Sokol" v svojo zlato knjigo. Ne le, da je bil UBpeh toli sijajen, zdi se nam potrebno zlasti poudarjati to, da se je pri veselici kazal pov.-oil slovanski značaj, in to kakor v govoru, tako tudi v izvirnih in krasnih nošah. „Sokolu" in njegovemu izbornemu vodstvu bodi na tem najiskrenejša zahvala. Domače stvari. — (Uspehi lastne režije.) Kakor znano, sklenil je deželni zbor kranjski v seji dne 18. oktobra 1888, da se uvede lastna režija za pobiranje samostojne deželne naklade na Žgane opojne tekočine. Kako koristen za našo ožjo domovino je bil ta sklop, ratvidno je iz nastopnih številk. Leta 1889., ko se je lastna režija začela, bilo je 187.050 gld 98 kr. kosmatega dohodka, troškov pa 37.011 gld 97 kr, torej ostane v preteklem letu deželi čistega dohodka 150.039 gld. 0 1 kr. — („Glasbene Mat ice") šola je po navadi dovršila 1. poluletje šolskega leta 1889/90. in učenci so dobili spričevala. Ta izvrstno urejena in ravnana šola ima od leta do leta več učencev in vodstvo je žalibog ob začetku letošnjega šolskega leta moralo zaradi že prenapolnjenih prostorov veliko učencev odkloniti. Poučujejo jeden ravnatelj, dve učiteljici in trije učitelji, in sicer ure vsa godala, zborna in solo petje, klavir in najvažnejša trobila in piskala. Vsi učenci se obligatno uče" glasbene teorije, oziroma harmonije. Posebno važno je, da dobro pro-speva pred tremi leti ustanovljena šola za trobce in piskače. Koliko uspehov je Že dosegla, dokazal je predlanski šolski koncert, in nje vedno veči na predek dokazujejo tudi letni izpiti. Žal, da ni bilo mogoče zaradi malih dohodkov dozdaj popolnitt tega oddelka, kakor bi bilo treba, mislimo pa, da bi tukajšnjim društvom bilo v korist ter tudi za napravo mestne godbe zelo važno, ako bi se pristojni krogi bolj živo zanimali za to umetnost. Posebno priporočamo roditeljem, naj sinove svoje pošiljajo v Šolo za trobce in piskače, ker smejo nadejati se dobrih postranskih prislužkov, če se bodo pridno in vztrajno učili. — V glasbeno šolo bodi sedaj 170 učencev, moški zbor, poleg katerega je posebna zborska šola, šteje 80 pevcev, vseh učencev in frekventantov je torej skupaj 250. — Navzlic blagodarnosti visoke vlade, slavnega deželnega zbora, slavne občine in kranjske hranilnice mora društveni odbor zelo varčno ravnati in gospodariti s primerno prav malimi sredstvi za vzdrževanje tako velike in tako važne šole, ter mora sosebno učiteljstvo biti požrtvovalno, da zadostuje mnogostrauskim in napornim učnim zahtevam. — (Muzejsko društvo) ima v soboto due 22. februvarja ob 6. uri zvpčer v bralni sobi „Bu-dolfinuma" shod, pri katerem bode predaval gosp. profesor Julij VVallner „o zadrugi Ljubljanskih podobarjev in slikarjev v XVII. veku". Pristop je prost. — (Iz Kamnegorice) se nam piše 18. februvarja: Danes je bila sv. maša zadušnica v tukajšnji farni cerkvi za 12. t. m. v Trstu umrlo gospo WiIhelmino Adelo Tomanovo, soprogo ces. svetnika in veletržca gospoda Antona T oma na v Trstu. Pri maši so bili navzočni srenj-ski odborniki in šolska mladež in veliko vernikov iz domače vasi in okolice. Po maši razdelil je tukajšnji župan 150 gold. in farni urad 50 gold. mej vibožce in je ti znatni svoti v to svrho poslal pre-blagorodni gospod Toman. Kamnagorica izgubila je v ranjci blagi gospej nenadomestljivo dobrotnico. Bodi za šolo, cerkev ali drug blag namen, vselej je pripomogla z zdatnimi svotami. Vsako leto je razdelila mnogo obleke nalašč za to narejene, novcev in drugih stvar i j mej ubožce, često jih v svoje stanovanje pozivala, da jih je obdarovala. Ko je došla tožna vest o njenej smrti in je mrtvaški zvon zapel, zaplakali so reveži po vasi in molili za svojo dobrotnico. — Večna luč naj ji sveti ! — (Gosp. F S. Vilhar) nam piše iz Gospića: Ker so nekatera slovenska pevska društva (v Trstu in Rojanu) nedavno na programu imela „Bojno pjesmo", koja je jedna mojih najpopularnijih sklad eh, z nepravim imenom avtorjevim, — prosim VaB najuljudneje, da to v cenjenem listu svojem javiti izvolite; besede tej kompoziciji je napisal Josip Mila kovic, katerega ta društva krivo zmatrajo za skladatelja te davorije. — (Iz Budimpešte) se nam piše: Minister notranjih zadev ni potrdil sklepa mestne občine v Požunu, katera je bila dala dovoljenje Dunajskemu društvu „Flamme" sezidati krematorij, t j. napravo za sežiganje mrličov. Minister je podkrepil svoj odklon s tem, da je fakultativna upe- 1 Ijava sožiganja mrličev v najožjej zvezi z občnimi koristmi ter potrebuje natančnega posvetovanja — radi tega minister sedaj ne more dati dovoljenja. — (Jakob Gantar) iz Zirov, ki je v noči od 17. na 18. jao. t. I. blizu Daruvara usmrtil Lovrenca Podobnika in mu odvzel srebrno uro in 2 gld., ni bil pri obravnavi dne 17. febr. t. 1. obsojen, ampak je k. sudb. sto) v Požegi odredil lečničko motrenje istega, ker je nastala sumnja, da li je obtoženec pri zdravi in čisti pameti, ali mu je duh omračen. — Branil je Gantara odvetnik g. Franjo Top) ak. Telegrami „Slovenskomu Narodu": NOVO Mesto 18. februvarja.*) V Novem Mestu podpisali: Pintar 500, Gerdešifi 400, Pauser, Skaberne po 300, Schvvarz, Gustin, Luser, Ogorevc, Riefel, Seidl, Surc, Božič po 200 gld. za dolenjsko železnico, drugi po 100 gld. Brno 18. februvarja. Umrl je baron Hein, bivši j ust i en i minister. Budimpešta 18. februvarja. Povodom smrti Andrassvjeve razobešene so na javnih in zasobnih poslopjih črne zastave. Truplo An-drassvjevo pripelje se 20. t. m. semkaj, blagoslovljeno bode najbrže v petek dopoludne, potem pa se s posebnim vlakom pelje v Tereber. Beligrad 18. februvarja. Trgovinski minist.r zahteval bode od skupščine 120.000 dinarjev za črnogorske priseljence. Višnja Gora 19. februvarja. Do seda) podpisana vsota 2600 gld. za dolenjsko železnico. Budimpešta 19. februvarja. Cesar poslal s posebnim kurirjem ročno pismo grofinji Andrassvjevi, v katerem pravi: V pokojniku, v katerem domovina oplakuje jednega svojih največjih, najboljših sinov, obžalujem tudi jaz, bolestno zadet, izgubo svojega ljubljenega, zvestega državnika, ki je bil s svojim visokim duhom in viteškim značajem celo vrsto let izmej mojih najboljših svetnikov in katerega visokim, resnično državniškim zaslugam je v vsej monarhiji stalno priznanje zagotovljeno. Dunaj 19. februvarja. „Wiener Zeitung" objavlja zakon o varstvu znamk. Pariz 19. februvarja. ,,Gauloisu zabe-ležuje vest, da se bode vojvoda Orleanski na podlagi pomiloščenja, katero se bode stoprav po njegovem odhodu objavilo, danes čez mejo spravil. Vlada hotela je s tem preprečiti demonstracije. Pariz 19. februvarja. Časniki poročajo iz Saint Etienne-a: Shod rudarjev sklenil splošni strajk v premogovih jamah družbe St. Etienn-ske in naročil odposlancem rudarjev drugih družeb, da pričnejo jednako postopati. *) Za včeraj&ujo Številko prepozno doSel. Ur. Bazne; vesti. * (Knežja poroka.) V Peterburgu se je dne 14. t. m. v navzočnosti carja in carice in drugih Članov carskega doma poročil vojvoda Meklen-burg-Streliški, poročnik ruske gardne artilerije, sin pokojnega vojvode Jurija in velike knegiuje Katarine, z gospodično Vanljarsko, katerej je veliki vojvoda Mekleuburg-StreliŠki podelil naslov grofinje Karlov. *(Svetečo topovo kroglo) izumel je ruski častnik in jo je poskušala, te dni posebna komisija. Tuke krogle se bodo rabile zlasti v pomorske) vojni, če bode treba posvetiti, kje je sovražno brodovje.' Poskusi bo pokazali, da je svetloba tako veliku, da je kaj lahko opazovati in streljati na sovražno brodovje po noči, vsekako je intenziv-neja nego dosedaj rabljena električna luč. Če zadene taka kroglja na ladijo, se razleti in njeui razbeljeni kovinski deli zažgo ladijo. *(Razrušeua rodbinska sreča.) V Pragi obsodili so poštnega sluga Zavadila, ker je oropal več pisem njih vsebine, v jednoletuo ječo, zaprli ga pa niso precej. Njegova soproga se je zaradi tega otrovala, on se je pa skušal ustreliti, pa se je le močno ranil in Bedaj leži v bolnici, kjer bode najbrž umrl. Zavadil ima štiri majhne otroke. * (S tr aš na so d ba .) V Cravvfordvlllu je revno deklico blizu njenega stanovanja nekdo napal in umoril. Sosedi so zasledovali morilca, ga prijeli in prinesli k mrliču, kjer so mu najprej odsekali roki, potem nogi, nazadnje pa elavo. * (Mrliča v gozdu.) V gozdu pri Tobel-badu na Štajerskem našli so dva mrliča, poleg njiju je ležal revolver. Spoznali so, da sta mrtveca natakar Zutnan z Ogerskega in Ludovika Riiuschl, sluge hči iz nekega sela blizu Gradca. Sodi se, da je natakar najprej ustrelil ljubico svojo, potem pa se Ram usmrtil. Trnju I zdravilni VHpch. Vsakersno trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspesno ozdravi mazanje z Moll-ovim .Francoskim žganjem in soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnt-m povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvor. založnik na Dunaji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom 2 (55—2) fc?-- „LJUBLJANSKI ZfOH" stoji za vne leto gl Trost iz Studenca. — KavčiC iz Postojine. — Dopler iz Mokronoga. — Tuša iz Sarajeve. — Pegan iz Vipave. Pri Južnem kolodvoru: Hojan iz Godoviča. Pri bavarskem dvoru : Binder iz Celja. Meteorologično poročilo. e Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 18. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7429 mm. 742 3 mm. 743*3 mm. —6-2° C 50° C 0 4° C brezv. si. svz. bi. svz. megla jas. jao. 0 00 mm. Srednja temperatura —0*3°, jednaka normalu. "borza dne" 19. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akc je..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/0 državne srečko iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 . . OgerBka papirna renta 5°/0 . Dunava reg. srečke 5°/0 . . Rudolfove srečke . . . Akcije anglo-avstr. banke Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v včeraj danes gld. 88 90 — gld. 88*80 n 89 05 — . 88 85 b 110*45 — „ 110*50 fl 10180 — „ 101*70 It 932 — - , 932- n 321 — — „ 321*75 » 119-— — „ 118-95 it —'— n n 9*437, - . 9*42'/, | 559 - a 5-59 58 07'/, 250 gld. - , 58-12«/, 133 gld. 50 kr. 100 . 178 „ 50 , . . . 103 „ 45 „ 9» , 40 „ 100 gld. 121 „ - , zast. listi . . 118 „ 25 , 100 gld. 183 „ 50 „ 10 „ 19 „ 50 , 120 , 165 , 75 „ Zahvala. Za vse dokaze sočutja prilikom bolezni in smrti našega nepozabnega Iv. Nep. Triller-ja C. kr. davkarskega pristava in bivšega c. in kr. rezervnega častnika usojamo se izrekati vsem ter zlasti gg. uradnikom, slavni meščanski gardi in gg. čitalničnim pevcem iskreno svojo zahvalo. V Novem Mestu, dne 17. februvarja 1890. (144) Žalujoči ostali. Izgubila se je i>a včerajšnji maskaradi rozeta z briljanti in rubini. Kdor jo je našel, odda naj jo proti dobri najdenini uredništvu »Slovenskega Naroda". (147) *XXK*XKKIKIXKKKXXKK Zobozdravnik AVGUST SCHWEIGER ordlnuje vsak dan od O. do 12. ure dopola, dne In od 2. do 5. ure popoludue. Stanuje (908—33) v hotelu „Pri Malići", II. nadstropje, št. 23. Nova neprekosljlva Parlftka plomba, priznana od avtoritet za najboljšo, zobem jednake barve ter nadomesti *» svojej trajnosti zlato plombo. XXXXXXXXIXIXXXXXXXX *X* *X* *X* *X* *X* OK* Oa* *X* •M* »m4 •jK*> ♦M« *JK* »M* *m* *m» -M* A. KORSIKA Olatna prodajalnica: Tržažka cesta 10 poleg c. kr. glavuo tobačno tovarno. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v lij h Uljani. Poddružnica: Šelenburgove ulico 6 viu-:Vvin o. kr. pokt. in telograf. uradu. Priporoča se p. n. občinstvu za izdelovanje svežih čopkov In vencev s trakovi in napisi, lun veliko zalogo trakov mnogovrstne baze iu barv; ravno tako ima vedno narejene suhe vence9 kakor tudi Makardove vence in bukete, vse v najnovejših fasonili. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po pošti bo hitro in po ceni zvršč. Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih vrtnih in drusih semen, pravih in dobro kaliluih, ratatlin (cvetic) v loncih in izdeluje stvari v njegevo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila. Z odličnim spoštovanjem (39—27) ALOJZIJ KORSIKA. \lS^/^^N*tS^S^/NS/N*^N*^\2/\£/NiSNlX\iS\iS\i^\2X I ♦ js» »X* »M* "X* rX* OK* Oa* *X* Oa* OK." *ja* Oa* Oa* • JE* -M* I Velečastiti prijatelji in človekoljubi! Prošnja za milodare iz ljubezni do bližnjega za dve osobi iz občine Briže, župnije Kolovrat, v Utijskem okraji, ki sta vsled dobrotljivosti popolnoma obožali. Mož je 89 let star, je nič manj nego 27 vider ujel, leži ie 8 tednov zaradi oslabljenja, sestra njegova je pa 76 let stara in je bila že 3krat v bolnici. Nemata s čim plačati stanovanja in kupiti drv iu živil. Ne moreta prositi niti od hiše do hiše, da bi so preživila in ne umrla od gladu. — Milodari prosijo se poslati pod ,,J. Mi* pošta Islake, Zagorje, na Kranjskem. (132—3) V „Narodni Tiskarni" t Ljubljani prodajajo se e i ■ spisi po /ui/aiii ceni. Ravnokar je izšel iu se razpošilja p. n. naročnikom: IX. zvezek: i. Doktor Zober. Izviren roman. II. ej dvema stoloma. Izviren roman. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve ..Zbrano spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Pobratimi. Roman, Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena 1 K«ld. 20 kr, (s poštnino vred). Svoji k svojimi Veseloigra v 1 dejanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena SO kr. (s poštnino vred). Obe knjigi dobivata se v „Narodni TIskarni" v Ljubljani in pri knjigo-tržcih. Blago za obleko iz pristno ovčje volne, izvrstni »ruski Izdelki v najnovejših d e s i n i h 5.a pomladno in poletno sezono po čudovito niskih cenah razpošilja tovarniška zaloga sukna FranhPemitza v Brnu. Uzorci zastouj. — Gospodje krojači dobe obilne in elegantno opravljene knjige usorcev po originalnih tovarniških cenah. Velika zaloga snkna za uniforme za o. kr. državne uradnike, telovadna in gasilna društva i. t. d i. t. d. Točuo in solidno lsvrše- uje vseh naročil le proti povzetju ali predpo&iljatvl sueska. (88-6) Korespondenca v vseh jezikih. Vabilo k TO. redni občnemu zboru „Kmetske posojilni«) ljubljanske okolice" v Ljubljani, kateri bode dne 23. februarja 1890 ob 1 ,10. uri dopoludne v pisarni zadruge. Dnevni red: 1, Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnika. 8. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov. e) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. 5. Predlogi druStvenikov. K polnoštevilnej udeležbi vabi častite deležnike najuljndneje Ravnateljski odbor. Ljubljana, dne 15. februvarja 1800. Aktiva „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani za I. 1889. Pasiva Dec. 31. 1. n 2.1 a 3. 1) 4. n 5. n 6. Gotovina v blagajnici sklepom leta 1889 . . . Denarji naloženi pri denarnih zavodih . . gld. 4230 15123 kr. a) proli inlabulaciji . .. . gl. 52.962 b) „ menici.......„ 59.918 c) „ menici in zastavnemu pismo. . . . . . . „ 10.310 123185,— Inventar po 10% odbitku za obrab ljenje . . . . I 185 49 Zaostale obresti . . .j 253 11 Neporavnani prehod, znesek 12 95 142990182 Dec. 31. 1. n 2. n 3. n 4. n 5. » 6. » 7. 8. 9. gld. Glavni deleži (100 a 100 gl.) ! 10000 Opravilni deleži (326 a 5 in 14 a 1 gl.) . . . 1644 Reservni fond glavnih deležev .......4714 Posebni reservni fond . . 938 Hranilne uloge . . . .117819 Kapitalizovane obresti hranilnih ulog .... 4386 Za leto 1890 sprejete obresti posojil .... 1460 Neizplačana dividenda opra vilnih deležev .... 30 Dobiček......1996 142990 82 Ljubljana, dne 9. februvarja 1890. Za ravnateljski odbor: Jan. Knezom, p. V. Jenko m. p. Oton Bayer m. p. A. Knez m. p. J. Verhovnik m. p. Naznanilo nadzorstvenega odbora „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani. Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" je pregledalo in primerjalo letne račune za 1889. leto in Vam naznanja, da bo pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružnoj pisarni, kakor to zahteva §. 30., al. 4. društvenih pravil. Ljubljana, dne 15. februvarja 1890. (138—3) Za nadzorstveni odbor: E. Ločniker m. p. Dr. Jos. Vošnjak m. p. V. Ogorolec m. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 0AF