bhaj» rok d»n r«.« iS pmiiuko». u.u«l dsiiT SatordafSi Sunday. «d PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in «pravniški pro«toril MAT South Lawndale Ave. Off lea of Pub lie« t ton I M67 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 490« pro—YEAR xxxin. Cena liata je 96.00 luwi U. INI. « «to •to AM af Ohm w «Um« «. im. CHICAGO. ILL* ČETRTEK. 27. MARCA (MARCH 27). 1941 Subscription 90 00 Yearly &TEV.—NUMBER 61 AcoepUnee for nullity »t «pecial r>to of poetago provided tot in eectton HQS, Act of Oct. 8. 1917, euUM>rie«d onjuneJ4!_l91R1 jugoslovanska armada revoltirala! ' premierja Movida padla! Nekrvavi puč izvršen po tajni konferenci» katere so se udeležili zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev in armade. Cvetkovič in zunanji minister Cincar-Markovič vržena v ječo. Sestava nove vlade poverjena poveljniku letalskega oddelka armade. Brzojavna zveza z Berlinom, Rimom in Curihom pretrgana marca—(Ra Mew York. 27. ijio poročilo is Belgrads)— tajal konforoncL kaioro so so »lotili zaitopnlki Srbov. Hrtov In armado. Jo bil Isvršon ffravi puč v Belgradu. Ra-itatvo Je bilo likvidirano. pr#-ar Dragišs Cvetkovič in su-nji minister Aleksander Cin-Markovlč odstavljena in vrla v Ječo. Regent Pavla Ja Mgnil In 17-leint^reeiolona-dnik Petor proglifOn sa krastava novega kabineta Ja poverjena poveljniku letal-iga oddelka armado. Kralj I,, j# takoj izdal manifaai in llral na narod sa slogo in natvo v toj kritični uri. Br-avna zveza s Berlinom. Rinn in Curihom Jo bila proir- Itlgrad, 26. marca.—Podpis ta z osiščem Rim-Berlin je val divje demonstracije v logih krajih Jugoslavije. Po-ja jih hoče ustaviti z masni-aretacijami. Na stotine oseb bilo že aretiranih v mestih, a ub temu ogorčenje narašča vsej državi. Srbski kmetje, munisti, šolarji in komitaši iejo duška svojim čustvom. Stari Kosta Pečanac, vodja mitasev in junak solunske npanje v letu 1918, je odšel Belgrade v južno Srbijo, da anizjra svoje revolucionarne arise za nov boj proti Nemir Mladi Srbi naskakujejo an-in grško poslaništvo v Igradu in zahtevajo orolje in voz na albanske in—afriške ►nte, da se bi na teh borili pro-boroženi sili osišča, s katerim je jugoslovanska vlada vče-zvezala. V Belgradu so se pojavili le- i z besedilom: "Rusija je od-no proti nemški ekspanziji na Ikanu." dočim časopisi vpra ejo: "Ali se je vlada posve-ala s sovjeti pred priključijo k osišču?" Včeraj so dijaki ftradske trgovske akademi-dobili angleško zastavo in jo obesili. fcgent Pavle je imel včeraj «krat govoriti po radiu, da poni ljudstvu položaj, toda oba *ora sta bila v zadnjem mo-ntu preklicana, ^plarji v stati 10 do 18 let, niso prišli v redi* treh ljudskih šol. Zbrali na šolskih dvoriščih in prevali narodne pesmi. Tri teks-1P tovarne v Belgradu so mo-* ustaviti obrat, ke* so se de-rci udeležili demonstracij v protesta proti kapitulaciji M* Pred osiscVm kampanjo je prenehal zadnjo nedeljo, ko se je'Vlada odločila za podpis pakta z Nemčijo in Italijo. Lane je informiral belgradsko vlado, da bo Roosevelt "zamrznil jugoslovanske kredite v Ameriki, če bo Jugoslavija kapitulirala pred osiščem. To je cena, katero bo morala Jugoslavija plačati. Sodi se, da jugoslovansko premoženje v Združenih državah in Angliji znaša okrog $60,000,000. Del tega tvori zlato V newyorških in londonskih bankah. Ameriške investicije v Jugoslaviji predstavljajo vrednost okrog $36,000,000. Ameriški interesi imajo svoje investicije v oljnih čistilnicah, elektrarnah, rudnikih in nekaterih tovarnah. Domače vesti Oblaki Chicago.—Frank Kobal iz Clarendon Hillsa, 111., sin znanega Valentina Kobala, ki ima tamkaj gostilno in lep vrt za polet ne zabave, je 25. t. m. obiskal [l urad SNPJ in uredništvo 3rosvete s svojo nevesto vred, s katero je bil poročen 15. marca v San Antoniu, Tex., kjer je nastanjen kot podčaatnik letalske enote v zvezni armadi. Obilo sreče! Is Clevelanda Cleveland —Pred dnevi je na [lo umrl Rudi Novak, star 47 let n doma od Zidanega mosta. V Ameriki je bil od leta 1912 in ;ukaj zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri.—Dne 24. marca ja m umrl John Rusnov, član druš-va 142 SNPJ, star 32 let in ro-en v Clevelandu. Zapušča ženo Ano, roj. Dernulc, hčerko, starše in dve sestri. pred osiščem. Nvečje demonstracije' so se v Kraljevu, Srbija, kjer 8 vodja radikalne stranke. r W ljudi se je zbralo na vnem trKu. kjer so slišali go- r «of« Nikola, nakar so se po ulicah. Množijo 7'cal« in obsojala "Izdajal-0 vlado.". Policija ni ovirala ■nvnstrat IJ ; Hadj, Popoviču, mestu v J*? s'»»J'.ho je zbralo dva * *lov ^ ♦pilo: "Mi hoče-'Policija Je navalila »no,,«, hooo demonstrantov " j* mogla g™ Nekaj demonstrantov " ^ m sretirsnih. ; sva, ds Je Arthur ameriški poslanik v H ^ vodil energično kam-'; " .tHna. da pregovori Borlin. 26. marca.—Pristop Jugoslavije k osišču so tu pozdravili kot veliko diplomatično zmago. Poučeni krogi trdijo, da to pomeni popoln preokret v vojni. Grčija, zaveznica Velike Britanije, ji zdaj obkrožena od vseh strani in se bo morala podati. ' i Naciji zdaj naglašajo, da je skoro že ves evropski kontinent zvezan z osiščem. Izjema so še Grčija, Turčija in Švica. Vse druge države so na strani nacij-ske Nemčije in podpirajo njeno politiko, katere cilj je ustanovitev "novega reda" v Evropi. V Berlinu so v teku priprave za sprejem japonskega zunanjega ministra Josuka Matsuokaja On bo danes prišel v nemško prestolnico. Na vseh javnih poslopjih vihrajo nemške, italijanske in japonske zastave in vse ceste so okrašene v počast japonskemu državniku. Kairo. Egipt. 26. marca.—Okupacija Addis Ababe, glavnega mesta Abesinije, pred nastopom deževne dobe, je bilj angleške armade. Ta se je že približala Harraru, utrjenemu mestu, katerem se nahaja italijanska vojaška posadka 15,000 mož. Prodiranje proti Harraru se je pričelo po okupaciji strategične-ga Pardarskega prelaza. Rim. 26. marca.—Maršal Ro-dolfo Graziani je včeraj odstopil kot poveljnik italijanske oborožene sile v Afriki. Za naslednika je bil izbral general Italo Garibaldi, ki je takoj po imenovanju zapustil Rim in odpotoval v Afriko, da prevzame poveljstvo. Uradni komunike pravi, da je bil Graziani razrešen dolžnosti na svojo lastno prošnjo. On je vodil italijansko ar mado v Egipt, ki pa Je bila vržena nazaj V teku angleške ofenzive, ki ja rezultlrala v strahovitem porazu fašistov. Dopolnjena vasi Ambridge, Pa.—Vest o smrti Mary Rosenberger se pravilno glasi takole: Umrla je Mary Rosenberger, roj. Slopko in doma z vasi Čresnice, fara Cerklje pri Kostanjevici na Dolenjskenr). Tu zapušča moža Johna Rosenbej gerja, sins Johna, tri hčere in v Clevelandu brata Antona Slop-ka. ia «na dopolnjena vaal Oglesby, III. - Ko Ja Mary Mifok zadnjič poročala ojnnrti svojega očeta Josipa Kramarši 5a v starem kraju, je pozabila omeniti, da pokojnik zapušča tudi brata Silvestra KramarŠiča v La Sallu. Mary želi, da ji stric oprosti to pomoto. * Letalo odrezalo glavo materi ttirih otrok Robertsdsle, Ala., 26. marca Ženi Roberta Phillipoa, materi štirih, otrok, Je letalo odrezalo glavo, ko Je delala na polju Spustilo se je nizko brez svari la, potem pa odletelo naprej in izginilo. Letalo so potem našli na vojaškem letališču pri Pensa coll, Ha. Letalski poročnik S. L Mead ja dal aretirati letalca J L. Thompoona in P. C. Browna na obtožbo umora. Poleg Phll lipoove žene se Je nahajalo na polju pet drugih žensk, ki so si rešile življenje s tem. da so 1 ^iS iaüS^'^dVp^ 'Ijanj. glede .Wen,tve trgoÄ d«n *te oboroie " »™obr.m. pogodba mad Ameriko in Rusi- Komunist Browder nastopil kazen Turčija se pri- ^ pravi j a na odpor Amerika pozdravlja rusko stflisče Ankara. Turčija, 26. marca. — Časopisi so Mnovno poudarili, da se bo Tur&Ja borila sa svoja ozemlje in neodvisnost in da na bo sledila drugim balkanskim državam, ki ao kapitulirala pred Nemčijo in ItsUjo. Državna zbornica je včeraj odobrila izdajo obveznic v vsoti $260,400,000; dal te bo šel sa ojačanje oborožene sile In gradnjo tiovih obmejnih utrdb, del pa za konstrukcUo železnice do Iraki. Ta železnica bo prevažala angfeški bojni material v Turčijo. Turška vlada je navdušeno pozdravila sovjetska zagotovila glede materialne pomoči, če bo dežela potianjena v vojno v slučaju nacljska 'invazije njenega ozemlja. Waahiagtoa. D. Cm 26. marca. —Ameriška vlada ploska sovjetski Rusiji, kar ja zavzela prijateljsko stališča napram Turčiji Prebil bo štiri leta v zaporu New York. 26. marca.—Ear Browder, vodja in bivši tajnik ameriške komunistične stranka je včeraj izgubil svojo svobodo Predal se ja federalnemu sodišču in nastopil naloženo kazen ki je štiri leta zapora in plači tev $2000. Takoj potem je bi odveden v ječo. V katero jetniš-nico bo Browder končno poslan, zdaj še ni znano. Možnost je, da bo odveden v federalno jetnlšnl-co v Lewisburgu, Pa. Browder je bil obaojen v zapor in plačitev denarne kazni na obravnavi pred federalnim sodiščem, na kateri je bil spoznan za krivega, da je s ponarejenim potnim listom in pod drugimi imeni potoval po tujini. Njegov priziv proti obsodbi je federalno vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo odlok nižjega sodišča. Robert Minor, ki je naalodil Browderja kot tajnik komunistične stranka, ga ja spremljal na poti v ječo. Welwel Warszo-wer, bivši blagajni komunistične stranke, ki ja bil tudi obaojen na dva lati zapora zaradi sličnega prestopka, Je še na svobodi. Njegov odvetnik Je vložil priziv proti obsodbi in gs Utemeljil z izjavo, da Warszawer ima srčno hibo. jo pospešena. Ruska naročila ameriškega blaga znašajo okrog $50,000,000. To ji še nI bilo dostavljeno is več razlogov. Glavni ja dobava dovoljenja za izvoz blaga. Zdaj, ko so sovjeti revidirali svoje stališče, ja uf>anje, da bo Rusija dobila naročeno blago. Državni podtajnik Sumner Wallas ja dajal, da ga vaaaU. kar ja Moskva obljubila pomoč Turčiji, če bo sladnja postala trtav agresije. _ to» 1 ■ Načrt proti stavkam neustaven i . . .r Delavske unije proslavljajo zmago Augsiln. Tak.. 26. marca.—Dr žavni justični tajnik Gerald C. Mann ja proglasil zakonski načrt, katerega ja governer Lee O'Da-nial predložil zbornici v sprejetje, da omeji in prepreči stav ke, za neustavnega. Ta ja med drugim prepovedoval piketira-nje, podpiranje stavkarjev in vsa druge stavkovne aktivnosti. Mann j>ravi v odloku, da dr žavna legialatura ne more regulirati in odločati v sporih med delavci in delodajalci, ker bi bilo tako vmešavanje v konfliktu s federalnimi zakoni, ki priznavajo delavcem pravico dO* stavke. Borbo proti načrtu so vodile unije Ameriške delavske federacije in Kongresa industrijskih organizacij, ki so zdaj navdušeno pozdravile razsodbo Justične-ga tajnika. i " Nemčija raztegnila blokado do Grenlandije Berlin, 26. marca. — Nemčija je potisnila cono svojih vojnih operacij na Atlantiku do Grenlandije. Ta /daj obsega tudi Islandijo in okoliško vodovje. Sinoči Ja bila izdana proklamaci-ja s svarilom pa mikom, naj sa drže zunaj blokirane cone. Angleške čete so zasadle Islandijo v maju preteklega leta, ko so nemške čete udrla v nizozemske država. halifax pojasnil angleške vojne cilje Nacijška invazija Am*-rik« ni ixkljuitna USTANOVITEV SVE- TOVNE POLICIJE j' — • New York. 26. marca.—Lord Halifax, angleški poslanik v Združenih državah, je v svojem prvem javnem govoru, odkar je prišel v Ameriko pred tremi meseci kot naslednik pokojnega poslanika Lothiana, govoril o značilnostih evropske vojne, angleških ciljih in povojnem položaju po vsem svatu. Poslanik ja govoril na banketu Ameriškega društva romarjev, ki se ja vršil v hotelu Waldorf-Astoria. Njegov govor so oddajala tri glavna ameriška radijska omrežja. On je ponovil argument, »da naciji lahko invadirajo ameriški kontinent. Sunek bodo najprej čutila latfhske republike v Južni Poklon poslaniku Fotiču Svojemu narodu služi celo v "pregnanstvu" niso iu v proti Prldru*Kvi k 1 takoj vrgie na zemljo. Grupa ^ voditelje je zagotavljal^delavcev, ki se Ja nahajala na " Pomagala vsaki drugem polju. Je povedala obla L , 1 Postavi po robu oai- stem. da oe je letalo zagnalo ne-m «s obrambo. S kaj minut prej tudi proti njim. Angleii zasegli nemiki parnik London, 26. marca. — Admirali teta naznanja, da je bojna ladja Shoreham zasegla nemški parnik Oder, ko je U skušal pobegniti I* Massouja, pristanišč- se bo. Hitlerjeve ambicija omajane samo na Evropo. V diskusiji tesne ekonomska povojne kooperacije ja Halifax priznal potrebo ustanovitve svetovna policijske sile, katari naj bi načelovali Velika Britanija in Amerika. Ta naj bi vladala avat, dokler se Nemci na izrečejo za sodelovanje z drugimi narodi. Poslanik sa ja dotaknil tudi'vprašanja, kdaj bo Hitler invadlral Anglijo. Dajal ja, da na mara dati odgovore na lo vprašanja, gotov pa ja, da inva zija ne bo uspeta Angiaškl narod Ja priprarvljen na vse in z ameriško pomočjo bo preprečil invazijo. Halifax je orisal temno sliko možne nacijske invazija ameriškega kontinenta. "Kot si Hitler zamišlja takozvani red, bi bil U razdeljen," je dejal poslanik. "Nemci bi tvorili narod gospo darjev ln vsi drugi narodi bi jim morali služiti in biti pokorni. Interesi slednjih bi bili podvrženi onim vladajoče kasta. Tak si stem bi pomenil za Evropo in dustrijske okove, brezobzirno si lo nsmesto svobodnih pogodb in permanentno zasužnjanje vseh narodov. Hitler hoče biti dilfta tor ne samo v Evropi, temveč tudi v Afriki in Aziji. Kadar bi dosegel ta cilj, bi prišla na vrsto države v Južni Ameriki." Poslsnik je dalja rekel, da Velika Britanija ne zasleduje sebičnih namenov v tej vojni. Kakor 1. 1914, tako je tudi sedsj šls Namčijs v vojno z edinim nsme* nom, ki Je podjarmljanje nsro-dov s pomočjo oborožene sile Zdaj je treba uveriti Nemce, da se te tradicionalne težnje ne bodo uresničile. Rooeavalt ponovno obljubil pomoč Grčiji Washington. D. C.. 26 msrca. — Predsednik Roooevelt Je poslal poslanico grškemu kralju Juriju, katere vsebina ja bila tu pravkar objavljana. V i*J Ja predsednik ponovno naglaail, da bo Amerika nudila vaaatransko pomoč Grčiji v njeni vojni pro- Davki porasli na $109 na osebo Washington, D. C., 26. marca —Vsi davki v Združenih drža vah, federalni, državni in lokal ni, so v letu 1940 znašali eno petino vseh dohodkov ali $410 na sleherno družino ali $109 na sle herno osebo, kakor poročs biro za ljudsko štetje. Skupna vsota vseh davkov ja bila nekaj čer. U milijard dolarjev. Od vsote $109 na osebo Je federalna vlada vzela $39, državna vlada $27 In lokal ne oblasti $43. Največ požre prodajni davek,, ki ga vsakdo plaču je od skupička za potrebščine Karol in Magda pojdeta v Juino Ameriko Bantiago, Čile, 26. marca Zunanji minister Jo naznanil, da bo ta deželo sprejela bivšega romunskega kralja Karola In njegovo ljubico Magdo. Njuna prošnja za dovolitev vstope Jo bila odobrena. Karol In Magda policija napad- Ka stavkarje v bethlehem!) (Drew Pearson in Robert S. Allen) Urednikova opaaka—Poklon in proata volnja na Waahingtonakem vrtiljaku (Merry-Qo-Round) greata Konatantinu Fotiču, jugoalovanake-mu poalanlku, ki ae Je aa knetom Pavlom najbolj potrudil, da bi obdržal avojo deželo laven oaišča. — V milijonskih iadajah velikih ameri-Akih I i» to v, ki redno objavljajo ¿tanke teh placev pod naalovom The Waahington Merry-Oo-Round, je ia-tol v rasnih meatih tirom Združenih držav aadnjo aoboto ta Članek, ki Jt< vzbudi^ velik enako pozorno« t vae amortlke javnoatl. Plača ata selo dobro poučena tudi drugače o balkan-akih froblomih, a eden ismed njiju e prepotoval Jugoslavijo ter «o tudi dalje ¿asa mudil v njej. 8 člankom e bila tudi allka poslanika Jugoala-vije v Washlngtonu, D. C., dr. Konstantina Itotiča. Radi anačiloe važnosti članka in neposrednega vira, ia katerega ata plača črpala podatke v nJem, so Jo J. K. potrudil nemudoma doblU dovoljenje, da via članek na razpolago ln v svobodno uporubo tudi čttateljstvu vaoh Jugoalovaneklh llatov na tej hemiaferi. Wasklngion. 22.. marca.—Naj se zgodi karkoli na Balkanu, mož, ki pojde v jalovino zaeno s knesom Pa vlomil Franklinom looseveltom za to, da si /a na vse kriplje prizadeval obdržati Jugoslavijo isvan Hitlerjevih kleAč, e prijazen, majhen človek krneč-lega rodu, zastopajoč kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovancov kot poslanik v Washlngtonu. To ja Konstantin Pottč, p «lan takorekoč v pregnanstvu v Washington. Ali njagova kablska svarila is taga pregnanstva, naj ostane Belgrad isvan osMča, in njagov vpliv pri pradaadniku Roooevelt u, Ia oboja sa ja izkaza* lo za mogočno podporo Angležem naklonjenemu knezu Pavlu. Da se dobi popolna slika o tem, kar je storil Fotič, je treba iti nazaj v tiste čase, ko j9 bil stalni podtajnik zunanjih zadev za Jugoslovansko vlado in va^an zob v strojstvu alijanc, ki si Jih je ustvarila Francijs, d i uveljavi versajsko pogodbo. Drugi sobja v t tatom stroj stvu so bili dr. Edvard Banaš iz Ceho-slovaklje, pokojni zunanji minister Tltulescu iz Rumunija in mnogo lat Arlstid Briand iz Francija. Cahoslovakija, Rumunija in Jugoslavija so tvorila Malo an-tanto, po Francozih zasnovano zvezo, ki ja stremela zs tam, da bi bilo za vselej zabranjano Nemčiji in Ogrski dobiti nazaj izgubljeno ozemlje v JuŽno-vzhodni centralni Evropi. Večkrat na leto so sa delujoči načelniki Msle antante sešli v Ženevi, Pragi, Bukarešti ali Bel gradu in Fotič Je navadno zastopal Jugoslavijo. On je bil ravnovesno kolo tiste kombinacije ter je dostikrat porinil na strsn Ti tulescujevo briljsntnost ali Be-Iieševe sanje s svojo zdravo kmečko logiko. Včasih se Ja skregal z njima In sadaj nam pove o nekom sporu s Titulescujcm iz Rumupij». H J* umrl U teden. "O, kajpak se Je ri^jezil nad Jeklarska unija zapreti-Ia » raztegnitvijo stavka STAVKOKAZI V TO-VARNAH Bethlehem. PaN 26. marca.— Howard T. Curtiss, pokrajinski direktor jeklarske unija, je danes instruiral stavkarje, naj ustavijo piketiranje tovarn Bethlehem Steel Co. za 24 ur, "ker je vsa državna policijska alia mobilizirana za slomitev stavke." Curtiss je govoril na shodu članov svoje unija. On ja ima-noval državne policaja "preklete kozake" ln izjavil, da Ja proti prelivanju delavska krvi. Policija Ja pripravljena na pobijanja stavkarjev. Državna policija p včeraj napadla plkete pred tovarnami Bethlehem Steel Co. in jih ras-, pršila. V tovarnah se nahajajo stavkokasi. Uradniki kompanija so priznali, ds živils in druga potrebščina prihajajo v tovarna. Stavkokasi dobivsjo hrsno v kompanijski restavraciji in v tovarnah so bilo postavljena postelje. Stavkokasi so lsjsvlll, da bodo ostali v tovarnah. Cez sto državnih policajev Ja napadlo pikate s plinskimi bombami in jih razpršilo. Polioaja ja poslal na pomoč kompanijl governer Arthur H. James. Btav-karjl so prevrnili avtomobil, v katerem so sa voslli policaji, sa K lastili plinskih bomb in pri- 11 obmetovatl policaja t njimi. Trija policaji so bili ranjanl. Eno uro pozneje je policija razpršila pikete. Unija Je naznanila rastagnitav stavke na tovarne Bethlehem Steel Co. v Juhnstownu, Stavka Je bils okliesna v znak protesta proti volitvam, katere Ja nasna-nila kompanijska unija, Federalni delavski odbor je odredil1 ra/.pust te "unija", toda kompanija Je vložila priziv proti odloku pri federalnem vrhovnem sodišču. Richmond, Ind., 26. marca.— International Hsrvastar Co. Ja nsznsnils obnovo obrsta v tukajšnji tovarni, ki je zaprta od 18. februarja zaradi stsvka, katero Je okllcals unija Farm Equipment Workers CIO. Naznanilo je bilo objavljano, ko so se napori državnega posredoval-ca Thomasa Hutsona, da se konflikt izravna na miren način, Is-Jslovili On je skušsl pridobiti voditelje unije za sprejetja kom-panijskttga predloga, kar pa so odklonili. Chicago. 20 marca.—Policija Je aretirala deset piketov, Članov unije CIO, ki so skušali preprečiti vstop stavkokazom v tovarno International Harvester Co. Ta Je naznanila, da se Ja čez tisoč Članov unije ADF, naalodni-ce kompanijske, unija, katero Ja federalni delavski odbor rezpu- ____j a neaa mesta ob Rdečem morju v ti Italiji, obenem pa Je pohvalil se zdaj nahajata na Portugal-italijanski Eritreji Nsznanilo junaštvo grških brambovcev irskem, kamor stji pobegnila pred ne omenja deUjlev. - ' jim želel u*p*h , I nekaj tedni Iz ftparilje. kako razliko v mnenju," se spo- stil, vrnilo ns dalo. Tovsrna ja minja Fotič. "Ali kasneje je ob obnovila obrat zadnji pondaljak žaloval tO ter mi v dražestno go- s pomočjo poliche. Policijska si-sto miru podsril krasno Švicar-1 ls čez tisoč mož jo bila mobili-ako žepno uro. ! zlrana za zaščito stavkokazov. "Nekaj časa pozneje sem do- ....... bil Brianda v neznansko slabi | , volji Povedal mi jo, da sta oe on Amerina čuva denar in Tltulescu skregala. 'Ničesar si nemikega mag nata na stori iz tega" sem dejal Jaz * Briand u. Midva svs se tudi skre Washington, D C, IS. msrca. m i m m ju mi* , Doznavs ae, da federalno za- m k regala, in glej kaj Je prišlo Iz fvo ^ d.nt, v >m#r|. tega-dal ml J. £ v-lutl( kl j9 ,..lntn. rriim •Toda naj n prepir je bil hujši b ¿ nem4k#g. J#. od vajinega/ je rekel Hriand te ' ^ J pomežiknil z ..čeoom Ce sa naj £ ¿ ^ Um v f^ pobota z mano, ga n«11» stale- n č Hitlerjem. No^av- manj kakor velika stoječa ura! ^^¡^ „ Pregnenetvo' v Washington tj|M ¿9 francoska vlada tzro- Hkupaj so ti možje delovali ne čila Thvaaena nacijsklm avtori-aomo na to, da zavarujejo svoje tetam, ki ao ga poslale v Nemči-de>*le proti Nemčiji, nagi» tudi Jo On se zdaj nahaja v nekom to. da vdihnejo življenje v koncentracijskem taborišču na tr>slta ae s. »treni.) j Bavarskem, na kaaaui ¡ L JH^ Jft ¡(ÉiltoíslM-A. PROSVITA #t PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASU,O IN LASTNINA BM»VB*B«B NABODNB POOPOBNB JBUNOTB Oqu W aa4 |»Wl.li>< kf Baaailt MUf M.n^nlna M Z4rul»i»a drta»a (U»aa Ckiaaaa) to m una u-u> $3 00 za pol Uu. »I SO " 6atrt tola; ia Chicago Ico«. ItJ» ° PoWJatalJu to v slučaju, trn )a položil po«tnino. AdvrrUainr raUa on a*r«-ro»ni Maauaarfpta of aommaai-cattoaa and unaolkitad artklaa arlU m* ba raturnad. Other Maascrtpta. au«k aa aiortoa. plara. Ma., will ba returned u aaadar aaly wbaa *acu«.pa«i*4 bjr aali illraiil aad aUatpad Naale* u m, Ur la* aft i Utoaa |»K08VETA . IU7H Ba. Laoadala A»«.. Cblaapa. Ullaela MSMBKB OP TUB KBUEBATBD ^js*»»»»»*»**»***********"............»»**—«a*> Datum » «klapaju aa »rlmar (Marak M. 1M1). polaf tirni aa aaakm» paa*al. da »aai i* t Um dateatam patakla aa. mlaiaa. Paaaalia to p»a»o4aaao, da m »am lito I ' gjffBli 1M Rudarji so v pravem Rudarji na polju mehkega premoga, ki ao organizirani pri United Mine Workera (CIO), zahtevajo dolar poviška na dan. Do tega poviška ao popolnoma upravičeni. Že dolgo niso rudarji dobili nobenega mezdnega priboljška. Njihova sedanja plača — šest dolarjev na dan na severu ln $5.60 v južnih državah — ne kaže njihovega pravega zaslužka, ker niso uposlenl stalno; šestdeset odstotkov zasluži komaj $600 do $700 letno, mnogo rudarjev pa ne prejme niti $300. Na aplošno je današnja mezdna lestvica rudarjev nižja kot je bila pred depresijo. Nobenega ugovora torej ne more biti, da so mezdne zahteve rudarjev , ivojimi nastopi. Saj jih pretirane. Prav tako upravičena je zahteva rudarske u-nije, da morti biti rudarjem zajamčeno najmanj 200 dni dela v letu in da mora biti zavržena točka v stari pogodbi, na podlagi katere Tudsrji izgube na plači za tako zvani nečiat premog. Druge zahteve rudarjev — plačane počitnice, atarostne pravice, več varnosti zoper nesreče pod zemljo itd. — takisto niso pretirane. Rudarji v Združenih državah so dsnes docela in dobro organizirani, kakor Še niso bili ni-kdsr prej, nobene bojszni torej ni, da bi ne dobili, kar zahtevajo. s Premogovne družbe alcer cvllljo ln se protivijo, prepričani pa smo, da niti federalna vlada, niti publika ne bo dopusti-la, da bi lastniki rovov izzvali stavko na polju mehkega premoga v tem kritičnem čaau. Delavski posredovalni odbor Predaednik Roosevelt je imenoval odbor za poravnavanje sporov med delavci in delodajalci. Odbor ima enajst članov. Štirje člani za-atopajo delavce (dva unije ADF in dva unije CIO), štirje zastopajo delodajalce, trije pa vlado. Posredovslni odbor te vrste bi moral obstati že mesece in danea bi bilo manj stavk in iz-porov v raznih Industrijah. Spori v tem času ln razmerah so nekaj naravnega — ko pa mnogo industrijskih fnagnatov poskuša na vse kri-plje okoristiti se na račun obrambe in v škodo delavcev. Ti magnatje nočejo posredovanja s strani vlade, pač pa hočejo, da Jim kongrea pomaga z zatiralnimi zakoni potlačiti zahteve delavcev. Odbor nima mandata obveznosti in njegova naloga je, da apelira na razum in dobro voljo delavcev in delodajalcev, naj mirno in prostovoljno poravnajo vae konflikte. Ta odbor je nova preizkušnja ameriške demokracije, da pokaže koliko moči ima in kako daleč se bo pustila zlorabiti. Stavke in izporl so svobodni v demokraciji. Nihče ne more priaillti delavca k delu, kakor ne more nihče priaillti lastnika tovarne k obratovanju — izjema bi bila le tedaj. če bi bili vkI delavci in delodajalci mlll-tarizirani, to je postavljeni v službo armade, kar |mi, upajmo, ae ne bo nikdar zgodilo.- Glasovi iz naselbin tatelji tako ne navdušujejo za lez v Prosveti 12. marca in jaz Predavanje Chicago. I1L—Po redni aeji kluba št. 1 JSZ v petek« dne 28. marca, zvečer v Delavskem centru bo Ivan Molek predaval o razvoju politične demokracije v Združenih državah. Vabljeni so tudi nečlani. Prost vstop vsakomur.—Publlctjskl odsek. Deiroitako novosti Dfirolt. — ko sem se?botel o- prostiti številnim pOaetnfkom priredbe Cankarjeve ustanove, ker niso dobili ne sedeža ne sto-jiščs v dvorani in so ae morali zadovoljiti s prostorom na hodniku, so mi odgovarjali: "Nič zato, še bi radi stali in poslušali, ssmo če bi se pevci hoteli ponovno vrniti na odre." In res, kdo bi si mislil na tru-dnost, ko so bili vsi kot očarani ob zvoku melodij, ki ti kot pomladanski zefir božajo dušo, da ti srce zadrhti v sladkem hrepenenju in vse tvoje misli odplavajo v deželo bajnih aanj in razočaranja nad v mladosti ne-užltib dni. Taka je bila prva pesem čleveland8kih pevcev. Toda pevcev in igralcev ne bom obsipaval a košarami hvale in priznanj, kajti to bi bilo 1* ponavljanje tega, kar so že bili deležni povsod, kjerkoli so se po- i .a Ivana Groznega perejo Skoro neverjetna veat Je prišla Iz Moskve zadnje dni, vendar .mora biti verjetna, ker Izvira Iz lavchtij, uradnega organa snvjetov. V tem listu Je izšel članek izpod peresa nekega V. Ko-stiljeva, novelthtk. kateri piše, da ruakl car I-van Grozni ni Ini toku grozen kakor ga zgodovina opiauje. ^ Kostiljev se pritožuje, da je le temna stran privatnega življenja Ivana Groznega ohranjena v spisih, dočim Je njegova "dobra stran" izpuščena; on (Kostiljev) je odkril v ruski zgodovini protialovje glede Ivana Groznega, namreč da je bil ta car "|»obfsnela zver, ki Je dvignila Kusijo na stopnjo močne države in velike slave " To Je treba popraviti, kajti "blazna aver" ni mogla ustvariti močne in velike Rusije! Pred nekaj leti j<* bil v Ameriki predvajan sovjetski (ilni o carju Ivanu Groznemu, ki Je poka/al t«'^rt carja kot mučitelja in ostudnega morilca: film je izkazal, kar pripoveduje zgodovina, kako je Ivan Grozni (rojen je bil leta 1530 in umrl 1.%H4) zadavil lastnega sina In kako je z lastnimi rokami zadavil tvojo ženo; navedena je bila še cela vrst« ¡arugim umorov in okrutnoBti. Ta sovjetaki film je dane« v popolnem nasprotju z ¿"odkritjem ki ga Je objavil Kostiljev v Izveštjih. Ali In« /«laj sovjetska propaganda preklicala avoj film"* Car Ivan Grozni in Stalin sta si sorje ^ drugi ulici. Druge objavljajo, da J> 4 enem ali dveh tednih. Človek skoro ^ jel svojim očem: veliki napisi. ^ belo so se blesteli v mrsku. na spet na onem koncu, nad kupi ^ JI kraterji. Kot vse kaže, je trgovine tet*>rm čati z bombami. M . - Saj JesCityemista. Slišal, itt iyi donakega Citya je pogorelo na • lanakega leta.' Če hodiš tam okol» (Dalje na 8. strani^ (Dalja iS am kaUn* > _ . a _Minr (Dalja IS prra- ■— značaju. Bodoči zgodovinar Je Stalin daf umoriti več ljudi k<« ^ paj. Stalin lahko opere v*«** kivavljcnc zgodovine ne bo opr«. ntrncjr^A o vice starega kraja i« ovenije )VEGA MESTA me že bili v Novem meje niste bili, pridite, da naše zanimivosti! Hecj- cesto proti Locn^ na-, drto poslopje ob Krki na t cesti, polno blata pro-dvoru Novo mesto in zna-, sploh svetovno znano J Kandiji. Da, da v Kan-j na Šukljetovi cesti, UJe blato, kadarkoli pri-zborna kanalizarija in ob rasni jarki! Meščani pla-kanalizacijski davek, pa lo čemu. Le oglejte si trg Petra II.! Na razglednici mesta se jarki ob cesti kakor tramvajska proga, je treba paziti, da se na pobiješ ali ne zlomiš n6-er imamo tudi reševalni >a vsak primer. Če si po-ude, in bolnišnico tudi, še ve, moško in žensko. Za preskrbljeno. Razsvetlja-dobili, a večkrat nagaja, prej ni. Kandija nima tro-in v samem mestu jih še Ljubljanski cesti teče v streh. Žlebovje ni v re-mni ob kanalih niso bili ni, od kar stoji Novo meda. Novo metso je no-¡to pa so ceste in kanali o v podgorskih vaseh, j je nakazanih 2 milijona v in dobimo v djbgled-asu lepo moderno cesto fcabjo vas, Novo mesto in Načrti se že delajo par je hvalevredno, le na Kan-pozabili proti kolodvoru, lerem še svetijo s petrolej-elektrika je za kmeta, pe-pa za meščana, ker daje n iluh in pa zelo svetlo ko da ne veš ali je svetlo-tema. Hiše v Novem me-vse čedno pobeljene. Ne ki bi bila umazana. Le tu n so nekatere, ki so res Novega mesta, posebno v ti. Šukljetova ulica prted Za tujski promet je zelo na. ker se umazanije ble-amo v bližini Novega me-bjo vas, ta diši po žabah, v mlakah. Vse povsod se za napredek živalstva in ah skačejo žabe in skrbe no jed. Na podstrešjih je raznovrstna zgodovinska Jaje hranijo vse te vred zgodovinskega pomena za novomeški muzej. Občni novomeškega Muzejskega a bo baje v kratkem skli udi se namerava v krat-Kistaviti spomenik padlim >m y svetovni vojni, ker precej nabranega denarja da se naj pospravijo gor-tvari s podstrešij je nale-mešcanih baje na gluha "J je na podstrešjih do-'rahu in peska ni potreba, nimivosti, ki sem jih na-> Jako privlačne za tujski Jt. Da ne pozabim, tudi pi-atno dovolj in še celo ze-Posebno, ker ga je le-dal in ga ni vinogradnik 1 Boriti smo se začeli alkoholizmu. Ustanoviti jvamo po vseh naših po-ilj društvih abstinenčne ker letos ni vinsko niti Irsko leto. Tako bomo vsaj poizkušali abstinenco, M do letos osorej zdrži-»J ^kcga alkohola, ki ga ker so nam vino pocenili ^ 1« dinarjev, žganje sli-I* od io na 40. Pijače je df>volj 7.a abstinenčno gi-^ abstinenčne krožke, razumemo' Znati je treba vem času! 1' k"J bi rad pripomnil ti-vedo. Gostinske in l*'M-bno kuhinje bi bi- ^"¡Kjjdati. Tudi razni novomeški živinskih r™^ pač pod Podgor- M Gorjanci. Za danes n a d"v"l). več pa pri- smrtni nesreči >re. z Jezice pri Ljubljani, oče 4 otrok, se je s svojim vlakom ustavil na dobovski postaji. Parni stroj je bil potreben pregleda in ko je bil kurjač ves zaverovan v svoje delo, je stopil na sosednji tir, po katerem je pravkar prihajal brzovlak iz zagrebške smeri. Preden je utegnil zapaziti nevarnost, je lokomotiva brzovlaka Poljanca zgrabila in ga z vso silo treščila v njegov stroj, da je v trenutku s smrtno nevarnimi poškodbami nezavesten obležal v mlaki krvi. Osebje postaje je nesrečnemu kurjaču takoj priskočilo na pomoč in ga dalo prepeljati v brežiško bolnišnico, kjer so se zdravniki z vso silo zavzeli, da ga obude k življenju. Njihov trud pa je ostal zaman in zaradi prehudih poškodb—med drugim je imel prebito lobanjo—je v petek popoldne podlegel. Zagorje, 13. januarja.—Te dni' je v kisovŠkem rovu zasula ogromna plast premoga 22 letnega rudarja Ignaca Perka, doma iz Ambrusa pri Novem mestu. Perko je bil šele leto dni zaposlen pri rudniku, pa ga je že dohitela nesreča. Izučen je bil mesarske obrti, želja za boljšim zaslužkom pa je tudi njega zvabila v zemljo. Res je, da nekateri rudarji dobro zaslužijo. Vendar je to v primeri z vedno nevarnostjo za življenje le slaba nagrada. Perko je z dvema tovarišema kakor navadno kopal premog Hipoma se je začulo pokanje zemlje in premoga. Tovariša sta se pravočasno umaknila, Perka pa je zasula kakih 80 kub. metrov debela plast. Doslej se še ni posrečilo odkopati ga. SOCIOLOG DR. IVAN ŽMAVC Dne 11. januarja je praznoval bivši namestnik ravnatelja vse-učiliščne knjižnice v Pragi dr. Ivan Žmavc svojo 70 letnico. Dr. Ivan Žmavc, ki je preživel skoraj vse svoje življenje v Pragi in tam ustvarjal sociološki sistem sociotehnike, je eden prvih slovenskih sociologov. Rodil se je 1. 1871 v Kapeli blizu Sotle na slovensko-hrvatski meji, kjer se nahajajo močne tradicije Matije Gubca. Poteka iz kmečke hiše. Študiral je gimnazijo v Mariboru, univerzo v Rimu, Gradcu in Pragi, kjer se je v prvi vrsti bavil z matematiko, fiziku in filozofijo. V Pragi je promoviral za doktorja filozofije. Poleg teh svojih študij je proučeval iz lastne izpodbude družabne odnose človeške družbe. Da bi mu bila dostopna svetovna literatura, se je posvetil poklicu knjižničarja. L. 1898 je bil imenovan za praktikanta vseučiliščne knjižnice v Pragi in postal v teku let knjižničar in višji svetovalec. L. 1934 je bil upokojen kot namestnik ravnatelja. "L. 1919 ga je komisijs, ki je organizirala pravno fakulteto v Ljubljani, predlagala za rednega profesorja politične ekonomije na novo ustanovljeni ljubljanski univerzi ter je bil tudi imenovan, a mesta vseučilišč neg a profesorja ni nastopil. Dr Ivan Žmavc Je eden izmed usta noviteljev Masarykove akademije dela, današnje Tehnične akademije in je tudi njen bivši generalni tajnik. s Ivan Zmavc je proučeval1 eksaktno znanstvene temelje socialne vede. Izhodna točka mu je bila kulturna zgodovina. V svojih delih je položil temelje prirodnim načelom energetike. Publiciral je okoli 100 znanstvenih razprav v slovenskem, angleškem, češkem in nemškem jeziku ter v esperantu. V prvem letniku goriške "Vede" je dr. Ivan Zmavc priobčil "Uvod v prirodni pogled na svet", v drugem letniku pa razpravo o eksaktnih temeljih svetovnega miru. Njegovi "elementi obče teorije dela", kot dodatek k osnovanju nove pravne in ekonomske filozofije, so izšli v Ber-nu 1.1906. Imamo tudi ruski prevod tega dela. Dve leti pozneje jfe izšel v Leipzigu njegov spis "Ozdravljenje socialnega življenja potom prirodnih ved." Po dr. Bogumilu Vošnjaku osnovana "Socialna matica" je izdala 1914 v Gorici isti spis v slovenskem jeziku. To delo je izšlo pod naslovom "Uvod v socialno ener-getico" 1919 1. v češčini. Njegovo glavno delo so "Energetični temelji sociotehnike", ki je izšlo 1. 1926 v nemškem jeziku. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja • > strani.) vonj po olju. Nekoliko jo ohladim, izpustim vodo in nalijem mrzle. Moslil sem si, da sedaj bo menda dobro. *—-—............... Pridemo pred mestece, karfior smo bili namenjeni in naša "li-za" zopet puha paro kot iz ognjenika. Zapeljem pred garažo in pokličem mehanika. On se mi smeje vpraša, če kuham "hot dogs". Smejem se tudi jaz, ali bolj posili. Mehanik iztoči vo-doln nalije hladne. Povem mu, da sem jo že jaz pretočil; on meni, da bo šlo, jaz, da ne bo šlo. Otroci in stara so že dobili sladoleda in skopljemo se zopet na našo "karo" ih poženem proti domu. Mislil sem, da bi se le domov pripeljali, pa bo okey. Napravili smo par milj in zopet je pričela "kuhati". "Naj te le ludič vzame!" sem si mislil. Otroci in stara so bili v strahu, jaz sem pa pritiskal na "gas", da je bil ve» motor žareč, v njem pa je tako ropotalo kot bi se kovači tepli. Dospemo domov in se skobacamo dol. Obrnem ključ, da bi ustavil motor, toda "ronal" in ropotal je kar naprej. Grem v bjjp in sem si mislil: "Pa zgori, saj nisi za drugega." Čez nekaj časa zasllšim, da se je motor ustavil. Mislil sem si, da je vse zgorelo, toda drugi dan je bil boljši in me je odpeljal na delo brez vsake sitnosti. Tako se je večkrat ponavljalo, dokler nisem Fordove "lize" dal v staro Šaro. Maks Knaus, 387. PR03VETA Od (888 do časa poroča in komentira Milan Medvešek JugoalavUa Je v veliki nevarnosti. Hitler in oatale nacijske in fašistične kohorte ji že dolgo strežejo po življenju. Do sedaj se jim je spretno izmikala, toda kako dolgo ostane svobodna? U-pajmo, da se kaj okrene, upajmo, da se Hitler zadavi, preden jo pogoltne. Ko bodo izšle te vršilce, bo morebiti že podpisan pakt med Nemčijo in Jugoslavijo, toda dokler ni nemškega vojaštva v Jugoslaviji, dotlej je še vedno upanje. Leo Poljšak se je prav dobro potegnil za Toneta Gardna. In tako je prav! Nikomur ni zameriti, če načelno kritizira Gardna, toda le stvarno. Pravijo, da številke na lašejo. Navadno ne, toda s številkami se lahko tako imenitno špekuli ra, da lahko pokažejo čisto drugačno sliko te ali ne stvari, kdt je v resnici. . e, Včaalh so ae rasni ljudje radi spotikali ob Cleveland oziroma elevelandske Slovence. Cesto jrez pravega povoda. Zadnje čase tega ni toliko opaziti. Pi sec sicer ni nikak elevelandski satriot, reči pa moram, da tu nismo tako slabi kot bi nas nekateri radi pokazali in v splošnem veliko delamo na kulturnem in društvenem polju. Toda cleve-andski prijatelji, bratje in sestre, če se ne bomo bolj potrudili v sedanji kampanji za nove člane, potem bomo dali dovolj pri-ike za kritiko. Torej ne kaže drugega, kot da stopimo na noge ,n pridobimo čim več Članov v SNPJ. V predzadnji kampanji smo se dobro odrezali. Pokaži mo, da je še moč v nas! Društvo Nanoa It. 2S4 SNPJ e nameravalo praznovati svojo 25-letnico 25. maja, toda ker se vrši sezonska otvoritev farme SNPJ na ta dan, je Članstvo pri društvu Nanosu premestilo svojo priredbo na 18. maja. Pravilno Mi pri naši farmi cenimo vašo kooperacijo in gledali bomo, da se bomo polnoŠteVllno udeležili vaše proslave.- V kooperaciji je uspeh! Anglija in Amerika podpišeta dogovor London, 26. marca.—Tu je bilo naznanjeno, da bo angleško-ame-riški dogovor glede transferira-nja baz na angleških otokih in poseščinah ob zapadni hemisferi kmalu podpisan. Dogovor določa med drugim, da Amerika plača le odškodnino lastnikom zem lje, na kateri bodo zgrajena oporišča. V imenu Amerike bo dogovor podpisal poslanik John G Winant, v imertu Anglije pa lord Cranborne, tajnik za dominione in lord Moyne, tajnik za kolonije. AGITIRAJTE ZA PfcdBVBTO Ernest Bevln. angleški delavski vodja in član Churchlllove vlade. Da ne posablmol Naša farma 'potrebuje vsakovrstnih izboljšav Naša clevelandska društva so prejela takozvane listke. (Kak šne, ne smem povedati, ker postava tega ne dovoli!) Farmsk odbor apelira na vse naše druŠt venlke, da jih prodajo v čim večjem številu, kajti s skupnim delom bomo izboljšali izletniške prostore SNPJ tako, da bomo vsi ponosni na nje. (Malo ponosni smo že sedaj!) Naš agllnl mladinski krožek št. 2 se Je zavzel, da bo prodal nič manj ko 20 knjižic omenjenih listkov. Mislim, da ne bi bilo prav, ako bi nas naši mladi prekosili. • Ob priliki priredbe Cankarjeve ustanove v Detroitu pride k meni brat Krt in pravi: "Veš, v Toledu nas Je več Slovencev kot dva, kar poglej jih!" Peljal me je k mizi, kjer so sedeli sami To-ledčani. Bilo jih je res lepo Število. Brat Krt mi je nato podaril vstopnico za vi^elico njihovega društva, to je številka 666 SNPJ, ki se bo vršila 19. aprila. S Frankom Česnom bova skušala organizirati malo skupino za poset te vesclicer Tudi nekateri Detroitčani pridejo. • Pevski zbor Zsrja priredi 6. aprila svoj pomladanski koncert Obeta se veliko zabave in užit- ta. Torej ne pozabite tega dne! • Druge priredbe: Naše agilno društvo Loyalites št. 590 SNPJ priredi ples na velikonočno nedeljo, dne 13. aprila, v Slov. domu na Holmes Ave. Kdor le more, jih naj obišče. Društvo •truogUra št. 614 SN PJ pa obhaja 14-letnico 26. aprila. Tudi nje obiščimo, saj so marlijivi na našem društvenem polju. DrufttVo McKinley št. 793 SN PJ v Cantonu, Ohio, obhaja 10- letnico 26. aprila. Frank Barblč bo igral za ples, pisec pa govoril a Dramsko društvo Ivan Cankar igra 20. aprila tako igro, ki Je še niamo Videli na našem odru. I-ra se Imenuje "Norec", Pisec igral norca, ostale vloge pa so v rokah poznanih igralcev, in sicer Olge Marnove, Josephlne Milavec-Leistigove, Anice Cebu-love, Rudija Vidmarja in Antona Epicha. Režisira Joseph Skuk • Seatra Tratnik, članica 137 S N. P. J. in zelo aktivna v naših vrstah, je prišla iz bolnice in se nahaja spdaj na svojem domu Da bi kmalu ozdravela. MoJ oče pa je še vedno v bolnici. Dramako društvo Anion Ve rovšek je zadnjo nedeljo uprizorilo igro "Lepa Vida". Avditori Del. doma Je bil poln do zadnjega kotička. Glavni vlogi sta igra la poznana Florence Jerajeva in Rudy Vidmar, reiisiral pa Je John Stebly. Francozi se jeze na Angleže Sentiment proti Židom naralča Vicky. Francija. 25. marca.— •rotiangleški in protiŽidovski v ^ ^ ________ sentiment narašča v neokupira- j ¡«ko ^aLpTčeno Važpab "a^idov-. H. „ *i S0 * ?°"|Je. zogljenelo tramovje. 'tóorda Pismo iz Londona (NadaljavanJa s ». atrani.) obeh straneh ulice votle stavbe, kakor kullac na odru, zadaj za katerimi ni ničesar. Kjer so bila okna, so le še luknje v zidovju brez okvirov. Streh ni več, tako da vidiš nebo skozi te luknje ip včasih viseče strope, ki se počasi udajajo, dokler se ne zrušijo. Na tleh pa je na metre in metre vi- slej vzdrževali napadov na An glijo, jih zdaj objavljajo. Fran-;ozi se zlasti jeze na Veliko Britanijo, ker se je izrekla proti omiljenju pomorske blokade. Tisk in odgovorni krogi ji očitajo, da je ona odgovorna za po- zagledaš na vrhu pisarniško mizo, ki je ni bilo več vredno rešiti. AH stol, napol pogorel. In kar je bil nekoč pisalni stroj, je zdaj le še zvito, staro železo. Na pročeljih še vedno vise na- .. .. . .. pisi tvrdk, ki so pogorele: res, manjkanje «vtl. ker ne dovoli ^ J irttem.kra. uvoza potrebščin v Francijo iz Amerike in drugih dfržav. Po- Žem, nekateri pritrjeni le še na enem koncu, drugi zveriženi, ko- símica je stradanje med prebl-1* iK „ tuk§J' tr. valci. Člani mladinskih organizacij taboriščih so bili opozorjeni, naj ne verjamejo angleškim radijskim poročilom. Anglija ni demokracija In se ne bori za ohranitev demokracije, Protibritaka kampanja je zavzela velik obaeg, odkar je admiral Jean Darlan, podpredsednik vlade ter zunanji in morna-rični minister, zapreti!, da bodo francoske bojne ladje napadle angleške, če bodo slednje ustavljale pa mike s živili, namenje-, na Fršncijt, na nfiorju. Francoski tisk je objavil poročila iz Lizbone, da angleške bojne ladje ovirajo tudi portugalako trgovino in komunikacije med Portugalsko in njenimi kolonijanti. Pomanjkanje ne samo živeža, temveč tudi tekstilnega blaga je občutno v Franciji, Pravkar Je bil izdan nov dekret glede delitve tekstilnega blaga. To se dobi le v omejenih količinah proti nakaznicam. V Vichyju, Lyonsu in nekat* rlh drugih francoksih mestih so protižidovske demonstracije na dnevnem redu. Uprizorjenih je bilo že več navalov na židovske trgovine. London. 25. marca.—Odgovorni krogi so izjavili, da bi Velika Britanija olajšala blokado In dovolila dovos živil in drugih potrebščin v neokuplrano Francijo, ako bi, dobila garanciji da bodo prišla v francoske roke. Take garancije aedaj nI. Pred-itavnfk ministrstva za ekonomsko vojno je izjavil, da je Anglija dobila noovrgljive dokaze da so se Nemci polastili blaga, ki ga je Francija dobila Iz tuje-zemstva. osvežujejo 111 prihajajo iz Mož z leteno nogo potrjen Chicago, 26. marca. — Zamorec James Brown, star 25 let, je bil potrjen za vojaka pri zdravniški preiskavi, čeprav ima leseno nogo. Ko se je prijavil vojaški komisiji, ga je ta zavrgla. Brown je povedal, da ga Je zdravnik le površno preiskal. Preiskavo je izvršil drr Henry C. Schorr, ki ima svoj urad na naslovu 1023 E. Cottago Grove avc. Člani vojaško komisije so izjavili, da je neki zdravnik potrdil nekega moža, ki Ima stekleno oko. Kongreenica ivari delavke voditelje Washington, D. C., 2«. marca. — Kongresnica Mary T. Norton, načelnlca delavskega odseka nižje zbornice, Je posvarila delsv-ske voditelje, ds bodo unije iz- Sbile mnogo pridobitev, Če ne do kooperlrsle z vlado pri izvajanju programa^ narodne o-brambe. V svojem svarilu omenja stavkovni val v obrambnih industrijsh, ki ovira produkcijo bojne opreme. Dalje Je Izjavila, da stavkarjl izgubljajo simpatije pri ljudstvu in da bo kongres sprejel zakone proti stavkam. Magnat Ford ignoriral poziv delavske• ga odbora Pofclon poslaniku Fotiču (NadaljavanJa a 1. atrani) škrlpajočo mirovno mašinerijo, ki Jo Je spočel Woodrow Wllson Pa se jim nI posrečilo to. Ali še preden so se jim izjalovila tista prizadevanja, je bil Konstantin Fotlč poslan v skoro dejansko pregnanstvo kot poslanik na primeroma nevažno mesto (za balkanske narode) v od daljenl Washington. Razlog za njegovo zapostavitev Je bilo dej stvo, da je postal nekako najmogočnejši nevojaški človek v Jugoslaviji— premogočen za vojaško kllko. Fotlč se ju povzpel do te moči skoro iz ničesar. Kot Član krneč govske pisarne In skladišča za razprodajo na debelo. Kožuhovi- na, blago, vse na veliko. V pritličjih male restavracije, kamor bo uslužbenci Cltyja hodili pU kavo opoldne ln čaj popoldne. Odvetniške pisarne. In domovi knjig so pogoreli. Pravijo, da je ogenj uničil pet milijonov knjig. Glavna angleška založništva so Imela pisarne ln skladišču na tem koncu. Na svetu največja trgovina s knjigsmi na veliko je izgubila vso zalogo. Kakšno je bilo življenje v Cl-tyju prvega dne po 6gn1u? Živahno, kot nikdar preje, \30spo-dje iz plsaren, ki so pogorele, so iskali novih prostorov. Nekateri začasno, drugi za stalno. Nekateri so se hitro ugnezdill ca silo pri prijateljih, podružnice so se zatekle pod druge istega Imefta. Strojepiske pa so prežele na voglih pri starem naslovu na pl-amonofte, na klljente, ki so prišli po poslih v City. Ker telefonov nI bilo. A Izkazalo se je, da City lahko nadaljuje s poslom brez telefonov. S časom so se množili mali llatlčl, nabiti po pročeljih pogorelih stavb aH pritrjeni na vrv, ki je zapirala cesto, ker je bila nevarna, Same spremembe naslovov. Menda nI niti ena izmed pogorelih tvrdk izostala, da bi ne bila naznanila, kam se je preselile. Tako ao bili za City rešeni najvažnejši problemi. , Kar ml je najbolj ugaialo, Je tisoč primerov, ki sem .jln videla, kako složno so delali Člani ene pisarne aH trgovine, da pridejo Čim hitreje do pravega posla. Prodajalke so prijele za vsako delo, vse le, da bi bile ijtvar1 prej v redu. Brskale ao za stvarmi v pogorelih In premočenih rostorih, preseljevale, Čistile, nsko strojepiske. Skupaj 1 gospodarji plsaren so reševale papirje, prenašsle pohištvo. Ljud-stva, ki s tsko vztrajno voljo in tako složno dela, nI mogoče premagati, Vztrajno voljo, ln dobro voljo. Za godrnjanje In pritoževanje ni bilo časa. SeVeda boli, bolj kot mateiijalna škoda, boli te ljudi Izguba katedral. Wrenovlh cerkev, Gulldhalla. Ali v tolažbo nam mladi fcrhl-tektl obljubljajo nova, moderna mesta s svetlobo ln solncem v njih v zadnjem kotičku City nebotičnikov. Le vprašanje čaaa Je, kdaj bodo zrastla ta nova mesta. Zato vsakdo hiti delat, da tem hitreje. Bodoča angleška mesta bodo gotovo zaslužila Ime: "velika mesta", o katerih poje svobodo, ke družine v srbskem mestecu »"nia da "skojnJa v ftabcu ob Donavi je Fotlč pridno! akosnje v bodočnost gre cesta! študiral, prestal izpite za vstop v diploma lično službo ter polagoma priplezal na vrh. Med zadnjo vojno Je služIl kot konjeniški častnik Ur videl, ka DoUnJka. Francija ustavila španske begunce á PMl januarja —Na ko- -m» je pred dne- . železniška ne- ^■»JSla življenje mla- ' "i\Z drúTined- I Ogromna cev. v kateri veščaki let.Uke drušbe Lockkeed Aircraft Co, Berbank. Cal.. preUku-36 letni kurjač ^ šajo inštrumente, material in opremo, katero rabijo letala v poletih v višinah. , _ Marseilles, Francija, 25 marko so Avstrijci skoro popolnoma | ^ _ p^j, ^ pr|lu ni |)lir. razdejali njegovo rojstno mesto. |njk n§ klltfrem w je nthaJalo Izvzemši to je bil on diplomat!.^ 4^ni(kih beguncev, tik pred vse svoje življenje. ^ 'odhodom proti otoku Mart|ni-Pred vojno je bila v Evropi Begunci ao se nameravali4 najmogočnejša civilna služba pri uklTili v Mehiki, kl Jim Je za-povprečni vladi ona stalnega Loiovua cvetje. Policija Je pri-jKidtaJnika za zunanje tadeve. J eflrltels» 348 beguncev v smislu To ps zato, ker je bilo za deželo, priVk-r izdane odredbe franco-meječo-na pol ducata drugih, L^, notranjega mlnlstrs, da upravljanje njenih zunanjih za- (ne gm<, noben ftpanec vojaške dev stvar življenja ln smrti. In »tarosti zapustiti Francije. kar Je bilo skoro vsžnejše, Je bi- - lo to, da Je tajnapollclja poro¡f/tciH »vare Nor ve ione Detroit. Mich 26. marcs. - ^ n"ivnf ^ ^ ^ , špiotuAo Avtni magnat Henry Ford In 1 Toda Fotlč je začel Izgubi a 1 **** njegov sin Edael ata Ignorirala naklonjenost pri srbskem vojaš- Oslo, Norveška, l^a - uoziv federalnega odbora, naj tvu po prihodu Hitlerja. Neka-,Letaki s svarilom, da bodo Nor-nastopita pred njim, ko je ta na! terl jugoslovanski voditelji ao, vežani strogo kaznovani, če bodo peticijo avtne unije CIO odredil I začeli predlagati opuatltev vezi zaaačeni pri špionati v prilog zaslišanje glede lazptaa volitev s Francijo in Umnejš« aodelova- Angliji, so se pojavili v vseh o reprezentaciji delavcev, upo- nje z Nemčijo. Fotlč se ni atrl- norveških krajih katere so oku-slenih v tovarnah Ford Mot«»» njsti z njiml-in 1.1935 je bil po- piralr Hitlerjeve čete. Letaki o-Co., pri kolektivnih pogajanjih j slan v Združene dr**ve amfcrl-, pozarjajo prebivalce, da je na-Zaslišanje Je «dvoril William R lške " Inedavno obaodll» Ringer, pokrajinski direktor de Cepr„ 1041. U«»*d feature Srnd|.|dea*t oa«rb katere je apénalo za Uvakega odbora. ""r I cat*, In* i by Jug Courier) krive špionate, v smrt. PROBVET* POLOM ROMAN IZ VOJNE L. 187071 ÉMILE ZOLA / Preložil VLADIMIR LEVSTIK t» s * s a a suae a a a ■ aa * * a eminn (S« nadaljuje.) Gilberta se je morala naaloniti k bližnjemu stebru. Ah, to meso, to belo meso, zdaj'tako krvavo in zdrobljeno! Vzlic tvoji grozi m mogla odtrgati oči. " 4 "Vraga," je menil Bouroche, "grdo so delali z vami!" ' Otipal je nogo ter jo našel mrzlo; žila ni utripala. Obraz se mu je bil zelo zresnil; okoli ust se je napravila guba, ki mu je bila lastna v zelo vznemirjajoči h slučajih. "Vraga," je ponovil, "slaba je z nogo." Stotnik, ki ga je vzdramll strah iz njegove zaspanosti, ga je pogledal in počakal. Nato je . dejal: "Ali menite, gospod Štabni zdravnik?" Toda Bourocheva taktika je bila ta, da nikdar ni naravnost povprašal ranjenca za običajno dovoljenje, kadar se je pokazala nujnost amputacije. Ljubše mu je bilo, da se je vdal ranjenec sam od sebe. "Huda noga," je zamrmral, kakor da misli na glas. "Ne bo je oteti." V nervoznem razburjenju je Beaudouin po--vzel: "Dajte, končajte, gospod štabni zdravnik. Kako mislite?" "Mislim, stotnik, da ste hraber mož in da mi dovolite storiti, kar je potrebno." Oči stotnika Beaudouina so izgubile blesk ter se skalile kakor z nekakšnim rdečkastim hlapom. Razumel ga je. Toda vzlic nepremagljivemu strahu, ki ga je stisnil za grlo, je odgovoril kratko in hrabro: "Storite, gospod štabni zdravnik." 'Priprave nišo trajale dolgo, le je prijel pomočnik nakloroformljeno servijeto in jo nemudoma podržal ranjencu pod nos. Nato, v trenotku kratkega nemira, ki nastopa pred narkozo, sta strežnika spustila stotnika na žimni-co, da so bile noge svobode; eden je prijel za levo ter jo podprl, dočim je vzel drugi desno ln jo trdo stisnil v stegnu, da zapre arterije. Ko je Gilberta videla prihajati Bouroche-a z njegovim tenkim nožem, ni mogla več prenašati. "Ne, ne, to je strašno!" Omahnila je ter se oprla na gospo Delaherche, ki je morala iztegniti roko in jo prestreči, da ni padla. "Zakaj pa ostajate tu?" Toda ostali sta obedve. Obračala sta glavo v stran, nepremični in drhteči,, in nista hoteli videti ničesar, prižeta druga k drugi, vzlic temu, da nista posebno ljubili druga druge. Ob tej uri so topovi gotovo najhuje .grmeli. Bilo je tri, in Delaherche je razočaran in razburjen izjavljal, da tega ne razume. Zdaj je bilo.člsto nedvomno, da pruske baterije podvajajo svoj ogenj, namesto da bi odnehale, Čemu, kaj se je bilo zgodilo? To je bilo že peklensko obstreljevanje; zemlja se je tresla, zrak je žarel. Bronasti pas okrog Sedana, osemsto topov nemške armade — vsi so streljali hkrati in pobijali bližnja polja v neprestanem gromu; in ta osredotočeni ogenj z vseh višin v okolici, ki je meril na sredo, je moral požgati in razrušiti mesto v dveh urah. Najhujše je bilo, da so granate zopet pričele padati na hiše. Njih pokanje se je čulo zdaj pogosteje. Ena se je razletela v Voyardskl ulici, a druga je odkrušila kos visokega tovarniškega dimnika; kosi zidu so prileteli pred uto. Bouroche je dvignil pogled in zagodrnjal: "Ali hočejo do kraja pokončati naše ranjence? .. . Ta trušč je neznosen!" Med tem pa je držal strežnik stotnikovo no- go iztegnjeno, in i naglim krogorezom je štabni zdravnik prerezal kožo pod kolenom, pet centimetrov pod mestom, kjer je hotel preža-gati kost. Nato, z istim malim nožem, ki ga ni premenjal, samo da bi šlo hitreje, je odločil kožo ter jo zavihal kroginkrog, kakor da lupi pomarančo. Ko pa je hotel prerezati mišice, ae je približal strežnik ter mu šepnil na uho: "Številka dve je pravkar umrla." 'Tak govorite glasneje, strela božja! Saj imam že ušesa krvava od tega prokletega streljanja." "Številka dve je pravkar umrla." "Kdo je to, številka dve?" "Roka." "Tako? Dobro . . . Torej prinesite številko tri, čeljust." In z nenavadno spretnostjo, v eni sami potezi je prerezal mišice do kosti, ne da bi odstavil nož. Odkril je piščal in mečnico, in da bi jih podprl, je na treh krajih porinil med njiju šopke bombaža. In noga je ostala v rokah stre-žaja, ki jo je držal. Teklo je le malo krvi, ker je pomočnik više gori kroginkrog stiskal stegno. Vae tri arterije so bile brž zavezane. Toda štabni zdravnik je zmajal z glavo, in ko je pomočnik umaknil prste, je preiskal rano ter zamrmral prepričan, da ga lanjenec še ne more slišati: "Nerodna reč! Arterije ne dado več krvi." Nato je z zamahom,ive tn polja obdelana Bog ve. kje ao sedaj ljudje Iz teh vaai, sem omenil tovarišu, s katerim sva skupaj obirala uši li Renč, misliš, ae je zdramil tn pogledal dolino. Ali pa iz katere koli druge vasi v Vipanaki dolini, ka: tera je prizadeta radi vojne. Radoveden sem, kod ao vse razte-peni po svetu, sem odgovoril. Zažvižgalo je po zraku. Utihnila sva in se sklonila v jarek. Na vse to smo bili tako vajeni, da smo to storili, ne da bi •e bili zavedli. Pomagal pa tak sklon ni nič, ker ni šlo za strel puške, temveč za topovski strel granate, in ko si ga čul, je že bilo. kar je bilo. Udarila je precej daleč zadaj, nama pa name-tala na slečene srajce, na katerih sva iskala uši, malo prsti in kamenja. Otresla sva jih, kakor da se ni nič zgodilo ter nadaljevala pogovor. Ej. kaj bi te zanimalo, kje so prebivalci Renč in drugih vaai, je pričel tovariš. Mene bolj zanima, kaj bo, ko ae enkrat ogreje in osuši in bo polentar zopet poskušal. Rad bi vedel, je nadaljeval, če dočakamo, da to okleščeno drevje In grmičevje ozeleni in pride pomlad, da bi dobil dopust in se enkrat zopet do sitega najedel; da bi šel in pozdravil Borštnarjevo Francko in pa. da bi mati doma. popa rila to srajco a kropom Kaj pa vidva molita svoje bulice ven iz Jarkov! — je prekinil najin pogovor karporal, ki Je po alutbi šel po jarku Ali ne veata, da vaju lahko Italijani opazijo* »Zdrznila sva se oba. na to niti pomislila nisva. V pogovor sva John L. Levvis, predsednik rudarske unije UMWA. s člani odbora, ki se pogajajo s repreaentanti premogovnih kompanij o sklenitvi nove pogodbe. bila tako resno zamišljena, da sva Italijanom nudila cilj, pa se jim najbrž že ni ljubilo streljati, kakor se ni mnogokrat nam, kadar smo videli, da se je kdo na nasprotni strani spozabil in kobacal na vrh jarka. Nocoj gremo v rezervo, je nadaljeval karporal, ko je videl, da sva zdrknila nazaj v jarek. Ob devetih odmaširamo! Pozabila sva na ppgovor. Ob devetih odmaširamo! — to je bilo sedaj bolj važno kot prebivalci razbitih vasi, prihajajoča pomlad in Borštnikova Francka. Za 14 dni bomo zopet dobri, ako odnesemo zdravo kožo nocoj s fronte, sva se menila in veselila večera, ko bomo zamenjani. Počasi je prišla pomlad. Opazovali smo okleščena drevesa, ki so počasi ozelenela; opazovali travo, posamezne bilke, ki so se mučile med kamen j i in nasutimi vrečami s prstjo, med zarjavela žico vsepovsod, kjer koli je bila peščica zemlje. Metulja, ki je tebi nič prekoračil našo linijo in izginil v sovražno. In ko je legla noč in je od nekod veter prinesel duh cvetečih črešenj, smo vedeli, da ne bo dolgo, ko bo zagrmelo in bo za marsikoga ta pomlad zadnja. Deseta ofenziva se je pričela sredi meseca maja. Naš polk je moral na Sv. Gabriel, tam je trpel in krvavel. Ob belem dnevu je moral šturmati na hrib, katerega so zasedli Italijani Vsak prostak je vedel, da je naskok v takem času silno riskant-na stvar, le vrhovno poveljstvo tega nI hotelo vedeti in je tiralo polk v smrt. Ko smo se po končani ofenzi vi zopet zbrali skupaj v neki sedaj že pozabljeni vasi, nas je postalo strah. Iz vsega polka bi bil komaj zmašil skupaj par dobrih stotnij, vse drugo je ostalo na Sv. Gabrielu. Tovariša, s katerim sva skupaj obirala uši in ki je želel na dopust, da pozdravi Francko, je zadelo tAkoj prvi dan. Rešen je bil vsega. Od takrat je že preteklo 23 let, sedaj gre na štiriindvajseto. Naši fantje zopet čakajo pomladi nekako v istem položaju kot smo mi pred štiriindvajsetimi leti. Vsak čas zna počiti. In če se Jugoslavija tudi vojne ogni la, kar bo težko, našim fantom ne bo prizanešeno. Tisti, kateri so pod Mussolinijevo in Hitlerjevo vlado, so najbrže v prvih linijah na bojiščih in pričakujejo pomladi v strahu, kakor smo jo nekdaj mi. DRAMA Čas In večnost Ko je sloveči fizik Einstein prišel iz Nemčije v Ameriko, so ga novinarji neprestano oblegali In ga prosili intervjujev, v katerih so mu zastavljali vsa mogoča vprašanja o njegovem znanstvenem delu, njegovem za sebnem življenju in načrtih. Med drugimi ga je obiskala tudi gospa Thompeonova, soproga pisatelja Sinclairja Lewisa, ki je znana ameriška novinarka. Slavnemu mojstru relativitetne teorije Je zastavila tole vprašanje: — Kakšna je po vašem mišljenju raclika med časom in večnostjo? Einstein jI Je odvrnil t na smeškom: — Gospa, če bi hoteli uporabiti čas, ki je neobhodno potreben, da bi vi to razumeli, bi ta čas postal—večnost Naročite Mladinski Hat. najboljši mešalnih sa slovensko Anton P. Čehov Pavel- Vasilijevic je poslušal na zofi in hrepenel. Pogledi so mu jezno švigali na Maruškino, in čutil je, kako mu njen glas draži bobnič. Ničesar več ni razumel; mislil si je: "Vrag te je prinesel ... Saj bom zblaznel! Kaj morem jaz zato, če je napisala dramo? Preljubo nebo, tak debel zvezek! Prava šiba božja!" Pavel VasilijeVIč se je zagledal v sliko svoje žene, ki je visela med oknoma in se spomnil, da je odšla žena po 5 metrov traku, po funt sira in po sveženj zobotrebcev, ki jih bosta vzela s sabo na letovanje. "Kaj ji nisem pozabil dati vzorca za trak?" je pomislil. "Kam sem ga založil? Mislim, da sem ga vtaknil v žep modrega suknjiča . . . Glej, neznosne muhe so že onesnažile sliko s svojimi pikami. Moral bom naročiti dekli, da bo umila steklo. Dvanajsti prizor že bere, torej bo kmalu končala. Ali je možno v taki vročini in pri tej debelini sploh še kakšno navdi-hnenje? Namesto da piše drame, bi naj raje jedla hladne juhe in spala v zidanicah ..." — "Se vam ne zdi, da je ta sa-mogovor malce predolg?" je vprašala Maruškina in dvignila oči iz rokopisa. Pavel Vasilijevic ni slišal sa-mogovdra. Bil je v zadregi ter je izjavil z občutkom nekakšne krivde, kakor da bi sam napisal dramo in ne dama: "Ne, nikakor ne . . . Zelo čedno . . ." Maruškina je vsa presrečna zardela in nadaljevala. Pri Šestnajstem prizoru je moral Pavel Vasilijevič zazdehati. Pri tem je izpustil tak glas kakor pes, ki bevskne po muhi. Sam svojega glasu se je prestrašil in se trudil napraviti kolikor mogoče pazljiv obraz. "Sedemnajsti prizor .. . Kdaj bo vendar konec?" se je vprašal. "Moj Bog, če bo še to mučenje trajalo deset minut, bom začel kričati . . . Ni. da bi vzdržal!" Dama je začela brati naglo in glasneje, znenada pa je dvignila glas in rekla: "Zastor." Pavel Vasilijevič je olajšano Vzdihnil, hotel vstati, ali Maruškina je že obrnila stran in nadaljevala .. . f "Drugo dejanje." "Oprostite . . jo je prekinil Pavel Vasilijevič: "Koliko dejani pa je?" "Sest", je rekla Maruškina in naglo nadaljevala, kakor da bi se bala, da ji ne bi poslušalec pobegnit Kakor eden izmed na smrt obsojenih, ki ne mislijg več na po-miloščenje, ni Pavel Vasilijevič prav nič več mislil na konec in na to, da bi njegov obraz odseval kako pazljivost. Konec drame se mu je zdel predaleč, da sploh ni več mislil nanj. "Tru — tuuh — tu — tu —" Je donel v njegovih ušesih Ma-1 ruškin glas. "Tru — tuuh — tu — tu — tu..,* "Natrij sem pozabil vzeti," si je dejal. "Da, na kaj sem prav-, kar mislil? . . . Prav za prav imam želodčni katar ♦.. Čudovito: Smimovski pij« vse dneve žganje, pa nima nobenega katarja ... Ptič je sedel ni okno Vrača* .. Pavel Vasilijevič je zbral vae moči. da je odprl skupaj zlezle veke in zazdehal, ne da bi odprl usta, ter se zagledal v Maruškino. Začela je naraščati in postala velika kakor velikan ter zavrela vso izbo. Videle so se še samo njene neprestano premikajoče u-stnice. Tru — tuuh — tu — tu — tu ...---Tru — tuuh — tu — tu — tu ... — Pavel Vasilijevič se je dvig nil, divje pogledal, besno zakričal, vzel z mize obtežilnik za pi sma in ga treščil z vsemi močmi na Maruškino glavo. Ko jepritekel sluga, mu je rekel: "Ufcil sem jo, zveSte me!" Porotniki so ga potem, ko je ^govorn^T1 preettana predT^1 drama, oprostili. Mesar fe Neki mesar m pT. prestano zbadaU u! **ala prilike,