125. Stnllki.
I tMIJnl, i Mfe, I. juiji
UVI. Isto.

.Slovenski Narod* reljt:
t Ljubljani m dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta.   ••»,,,        12 —
četrt leta......*   6 —
na mesec   .•••♦„   .   2*-
v upravnijtvu prejemant
celo leto.......K 22 —
pol leta  •   ,   •   #  •  ,   •    m 11*— četrt leta-   •   •••••    .    550
na mesec    ••••••    .    1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopfef se ne vrafajo. VrednUtro: Ksiflova tllN *t 5 (v prttHčja \tvot) teUfom *L S4.
Imfcajft vsak **■ *wčr !■■!■« b*4«1J« 1b praialk«.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat  po  16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri većj ih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošlljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd,
to j« administrativne stvarL
——   Pommmmumm itovilka v«l)a 10 Timari«*.   -^——
Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozlra. „Marottna tiskar*«" telefon ai. 88.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                    *
celo leto .*•••••   K 25'—   I
pol leta   .«•••••     9  13*—   I
četrt leta.......6*50   I
na mesec    .«••«•    ,   2 30   ■
za Netnčljo: celo leto ...              .   •   K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35,—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpramUtvo (spodaj, dvorišČe levo). Knaflova alioa ŠL 5, falafon st. 85*
Državni zbor.
Državna zbornica se je včeraj predvsem pecala z legitimacijskimi poročili, ki v petek vsled odsotnosti poročevalčeve nišo prišli na vrsto. Na to se je pričela generalna debata o finančnem nacrtu. Poročevalec dr. Steinwender je uvedel razpra-vo s prav kratkim rezumejem, v ka-terern je poudarjal, da zadolženje države in dežel zahteva, da se zbornica bavi s finančno reformo, ki naj v resnici temeljito odpomore nedostatkom. To, kar se bo napravilo z malim finančnim nacrtom, je le delo v skrajni sili, ki bo le deloma odpo-moglo uradnikom, učiteljem in de-želam.
Poročevalec M i k 1 a s je poro-čal o zakonskem nacrtu glede davka na šampanjec, ki ga cenijo na en mi-lijon kron.
Poročevalec F i n k je poročal o totalizaterskem davku, dočim je po-sianec T o n e i 1 i poročal o davku na avtomobile.
Minoritetni poročevalec dr. Renner je preciziral stališče soci-alnih demokratov ter zahteval, naj vlada za dalj časa predloži jasen program o državnih dohodkih in stroških. Dr. Renner je oštro prijema! nemski »Nationalverband«, vsled česar je prišlo do burnih pri-zorov. Odlikoval se je posebno posl. Hummer. Socialni demokrati so se-veda reagirali na Hummrove neote-sanosti. Podpredsednik Jukel je po-klical posl. Manuša k redu, ker se je nekoliko preostro izrazi! o poslancu liummru.
Na to je bila razprava prekinje-na. Prišel je v razpravo nujni pred-log posl. F r e s 1 a , da naj se odpravi davek na meso. Posl. FresI je pri-pomnil, da je enak predlog stavil že v prejšnji zbornici. Ravno uvedba novih davkov daje priliko, da se odpravi nepravični davek na meso.
Posl. dr. M a t a k i e w i c z je izjavil, da njegova stranka ne more glasovati za nujnost predloga.
Nato je bila razprava preki-njena.
Med drugimi je interpeliral posl. dr. V e r s t o v š e k zaradi odloka predsedtiika   okrožnega     sodisča     v i
Celju na župnišča, naj ta dopisujejo le nemško sodiščem. Posl. dr. Tre-s i ć* je interpeliral zaradi slabega ravnanja z vojaki.
Posl. dr. Verstovšek je tuđi urgiral odgovor na interpelacije, ki so jih stavili njegovi tovariši na ju-stičnega ministra zaradi germaiii^n-cijskih stremljenj sodisč na Spod-njem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, kakor tuđi zaradi nastavljanja renegatov pri sodiščih in pa zaradi tatvin, ki so jih izvršili renegati. Justični minister sam je največji kršitelj zakonov, drugi Redi v justični upravi. Kajti on je tišti, ki podkopuje med ljudstvom spostova-nje pred zakonom. Vsled tega izraza ga je podpredsednik Jukel pekli-cal k redu.
Ob štirih popoldne je bila seja zaključena in se danes nadaljuje.
Proračunski odsek včeraj se ni končal razprave o central-noračunskem zaključku za 1.  1911.
Pos!. C h o c se je najprvo pečal s slučajem Redi ter menil, da je ves denar proč vržen, če generalno-štabni častnik prodaja vojne nacrte. Pri takem postopanju se ne more več zanesti na armado.
Po posl. dr. B u g a 11 u je govo-ril posl. dr. Verstovšek, ki je grajal postavke centralnoračunskega zaključka, ki se tičejo štajerske. Od-govarjal mu je posl. Marckhl, ko je še govoril poročevalec dr. Stein-uender, je bila razprava prekinjena.
*»                   *
*
Danes popoldan se sestanejo na-čelniki čeških klubov, da razprav-Ijajo o ustanovitvi skupnega češkega kluba. Posl. Stančk in Lhoc sta iz-•delala pravila, ki hočejo obnoviti nekdanji »Enotni klub^ na podlaci mnogo tesnejše organizacije. Klub naj dobi svoje načelnike (in ne pred-sedstvo), ki ga izvolijo člani iz svoje sredine. Klubu ne pripadejo doseua-nje češke parlamentarne organizacije kot take, temveč češki poslanci kot poedinci. Kvalificirane določbe veljajo za spremembo taktike, kate-ro more skleniti le V4 većina (>u> na-vzočnosti Vr, vseh članov. — Raz-položenje v čeških vrstan usta: ovit-vi  takega  kluba ni  povsem  uk 'dno.
Dvomljivo je, ali bo končalo jutrij-šnjo posvetovanje uspešno. Tak skupni klub bi izručal celo vodstvo češke politike v roke agrarcev in radikalcev,_________
Panamist Luliocs.
Obsodba ogrskega ministrskega predsednika.
Sodišče v Budimpešti je včeraj slovesno užgalo načelniku ogrske vlade, tajnemu svetniku Njegovega veličanstva, vitezu višjih redov, mi-nistrskemu predsedniku Lukacsu pečat sramote: sodišče ga je proglasilo za največjega panamista na svetu.
Panamist je lopov v velikem slogu; panamist je človek, ki krade in slepari na debelo; panamist je tišti, ki krade jave?i denar za svoj žep in za žep svoje stranke. Tak lopov je ogrski ministrski predsednik Ladislav plem. Lukacs. Kradel je za-se in kradel je za tisto stranko, ki vlada danes v ogrskem državnem zboru in je bila doslej zaslomba vse javne oblasti na Ogrskem.
Bivši državni tajnik ogrski in državni poslanec Desy ima zaslugo, da je razkrinkal vsa ta velikanska zločinstva. Obrož*! fe javno ministrskega predsednika, da je na nepošten način na škodo državi nabral milijone denarja, s kateriini je sesta-vil vladno stranko in ji pri volitvah pridobil mandate, da torej ta vladna večina ni izraz ljudske volje, nego pridobljena s prisleparjenim denar-jem. In ta večina, ta sleparska večina je s policijo izgnala iz parlamenta prave, iz svobodne volje ljudstva izbrane poslance in ta sleparska večina je v imenu ogrskega prebivalstva sklenila volilno reformo, s katero za-gotavija sama sebi gospodstvo.
Z drznim čelom je Lukacs do zadnjega tajil svoja zločinstva. Dne 15. februar ja je ta ministrski predsednik in tajni svetnik Njegovega veličanstva v parlamentu vse obdol-?itve od konca do kraja zavrnil kot popolnoma neresnične in izmišljene. Zdaj je pa bil pred sodiščem dopri-nešen dokaz resnice za vse to. kar je Lukacs javno v parlamentu tajil.
Pred sodiščem je bilo dognano, da je Lukacs od »Ogrske banke« do-
bil za svoj volilni sklad 4,800.000 K, da je ta denar od banke izprešal, a koliko od te vsote je Lukacs vtaknil v svoj žep, to se ni preiskavalo, pač pa se je konstatiralo, da ves ta denar ni prišel v blagajno stranke. Pred sodiščem je bilo dognano, da je Lukacs z družbo, ki ima v zakupu ogrsko razredno loterijo, sklenii pogodbo, s katero je država hudo oškodovana, da pa je dal samega sebe izvoliti za predsednika te družbe, seveđa le, ker so s predsedstvom združeni veliki dohodki. Končno se je dognalo, da je neko svojo hišo v Zali, ki je vredna 24.000 K. prodal državi za okroglo 100.000 K.
Lukacs je obsojen. Doprinešen je bil dokaz resnice in sodišče je priznalo, da je Lukacs, aktivni ministr-ki predsednik in tajni svetnik Njegovega veličanstva slepar in največji panamist. Čast sodnikem — nihče ni pričakoval, da bodo imeli toliko mo-žate pravicoljubnosti, nihče ni pričakoval, da se bodo znali ubraniti naj-mogočnejših pritiskov, ter da bodo sodili po vesti in postavi, pravično in nepristransko. Šio se je za čas: aktivnega ministrskega predsednika in sodniki se vendar nišo uklonili terorizmu mogočnikov. Ej, ali bi se dale delati primere . . .
Lukacs. ki je še pred par dnevi dal razglasiti, kako popolno zaupanje ima vladar do njega, je stigmatiziran in nič mu ni preostalo drugega, kakor da je s celim ministrstvom vred dal ostavko.
Nastala je s tem na Ogrskem kriza, velika in pomembna kriza, kajti ne samo za personalne premem-be, marveč je s to krizo v zvezi še ćela vrsta vprašanj. Ali je mar mo-goce, da priđe na krmilo vlada, ki se bo naslanjala na većino, o kateri je dognano pred sodiščem, da je bila ustvarjena s prisleparjenim denar-jem? Ali more obveliati volilna reforma, ki jo je sklenila taka sleparska stranka? Ali bo konec zločin-skega sistema, cigar zastopnik in nositelj je bil Lukacs? Na vse to ne ve še nihče odgovora, mogoče je mar-sikaj, saj se dobe celo nemski listi, ki so mnenja, da ostane Lukacs na krmilu, a če že ne on osebno, pa njegova kumpana Khuen - Hedervarv in Tisza.
V jugoslovanskih   krogih vlada
seveda veliko zadoščenje, da je Lukacs bil razkrinkan kot največji panamist Evrope, kot lopov in slepar, kajti Lukacs je eden najkrutejših so-vražnikov jugoslovanskih pravic in je z vso svojo močjo držal in podpiral Cuvajev sistem na Hrvaškem.
Obsodba panamista Lukacsa in razkritje velikanskih izdajstev generalno - štabnega vohuna Redla, to sta dve ilustraciji javnega življenja v avstro-ogrski monarhiji, ki vzbuja-ta grozo in strah. Tu eden najvišjih oficirjev v državi, mož, ki je spadal med upanja ćele armade — tam načelnik vlade, ministrski predsednik in tajni svetnik Njegovega veličanstva — oba zločinca najhuise vrste, tatova in slepar ja in izdajalca; moža sta stala na najvišjih mestih v državi in oba sta se izkazala kot zavržena, ničvredna, propadla obešenjaka. Strašno je to, še strašnejša pa je zavest, da to ništa dva popolnoma iz-jemna slučaja. V Cislitvanski imalo pri oficirjih z zlatimi ovratniki hisne preiskave in zapirajo razne oficirje — na Ogrskem je sodno dognano, da je ćela vladna večina prišla na zločinski način na krmilo. To pač kaže, da se razvija v monarhiji propad-lost in gniloba, ki je uprav grozna, a namesto da bi se z razbeljenim žele-zom izžgale take rane, je še vedno v veljavi načelo »vertuschen«. Bolna in slaba je Avstrija.
Razbol v hrvašbi stranki prava.
Včerajšnji »Slovenec« je poročal. da se je na pravaškem sestanku v Trstu posrečilo izgladki nasprot-stva med Frankovci in Starcevićanci ter vzpostaviti v stranki prejšnjo edi-nost.
Ta vest pa je netočna. VčeraJ-šnja »Hrvatska«, ki je, kakor je znano, v rokah frankovskih fronderjev, namreč priobčuje na čelu lista to - le poročilo:
»Konferenca vrhovne uprave je trajala včeraj ves dan. Do 4. popoldne so prisostvovali konferenci vsf poslanci iz Banovine s posvetovalnim glasom. Nato je bilo posvetovanje prekinjeno in se je ob 6. zopet sestala
LISTEK.
Hotarjeva sablja.
Spomini strahopetnega junaka.
Francoski spisal Louis dT Hurcourt; preložil Vladimir S v e t e k.
(Dalje.)
Trudil se je na vso moč, da bi bil skočil preko miže, toda k sreči sta ga Coignet in Parquin objela z rokami okoli telesa in ništa bila moža, ki bi ga bila izpustila.
—   Nepotrebno je  toliko  vpitje, stari prodajalec hitre smrti, je dejal Bucherv mameluku, gospod    Bour-donnois ne pripada onim, ki   jim   je treDa nategovati ušesa, da slišijo kaj se jim govori.
—  Jaz glavo odrezati! in potem dobra tovariša veliki Bourdon in jaz, je kričal Ibrahim dalje ter se branil.
—  Polovico tega zadostuje, reče Bucherv suho in se dvigne;  idi-mo v hotelski vrt gospodje.    Svetili si   bomo    s    hlevskimi    svetilkami. Bourdonnois  vzemi  svojo  sabljo!
Ubogal sem mehanično in Šel sem v vrt opiraje se ob Buchervjevo roko. Kljub silnemu strahu, ki me je^ pretresal ob misli, da se moram biti s tem ljutim Turkom, se mi je zdelo, da je najboljše, kar   morem   storiti.
to, da se dobro držim, ker si iiisem mogel misliti, da me bo pustil moj stari prijatelj zaklati pred svojimi očmi.
Prišedsi v vrt smo se slekli, med tem ko je šel Coignet svetilke iskat in sta Bucherv in Parquin ob-ravnavala o pogojih dvoboja. Oni gosti, ki so se mogli še pokonci držati, so gledali skozi okna.
Določeno je bilo, da se ima poslužiti vsak svoje sablje. Toda nastala je težkoča. Ibrahim se je trdo-vratno branil odložiti turban, trdeč, da dober muzelman ne more izposta-viti svoje obrite glave brez oneča-ščenja ocem džavrov.
—  Dobro, je    končal    Bucherv, potem srne pa Bourdonnois obdržati svojo kožuhovinasto čepico. — In na uho mi je šepmi sledeče priporočilo: Zatisni oči, iztegni roko in ne vzne-mirjaj se nad ničemur.
Nato je šel potipat mamelukov turban pod pretvezo, da se mora za-gotoviti, če ni morda z jekiom podlo-žen, nakar se je oddaljil in komandirah
—  Bij!
ZanašajoČ se nanj, sem zatisnil oči in iztegnil roko. Na moje veliko iznenađenje je izbruhnil krog nas bučen smeh. Zgodilo se je, kakor se mi je pozneje povedalo, sledeče:
Bucherv je bil Ibrahimov turban, med tem ko ga je otipaval, na-menoma razvezal, tako,   da    se   je
platno v trenotku, ko se je mameluk zaletel, da me napade, razvilo ter mu padlo najprej do rain. Nesreč-než, ne vedoč, da sem bil jaz po pre-jetem naročilu šlep, je hotel odskočiti nazaj, da se izogne mojim udarcem.
Vsled te močne kretnje se je fino in hkratu močno platno še bolj od-vjlo. Mameluk se ni mogel izmotati in spotikajoč se kakor kmetje, ki te-kajo v vreče zavezani, je pričel skakati na desno in levo na slepo srečo, ter tulil kakor v past ujet lev.
Med tem časom sem stal nepre-mično, prostovoljno šlep, od strahu odrevenel, sabljo vedno iztegnjeno naravnost predse, telo golo do pasu in  pokrit s svojo medvedovko.
Ta smešni prizor obsevan od svetilk, ki sta jih Coignet in Parquin držala na gnojnih vilah se je končal na ta način, da je prišel Ibrahim med svojimi nerednimi kretnjami na lah-ko z mesnatim delom svojega telesa, ki mi ga je nemogoče natančneje označiti, v dotiko z ostjo mojega orožja.
—   Čast  je   resena.  gospodje,  je izjavil Bucherv slovesno. Podajta si roke.
In ko je nastal na ta način zopet mir, se je obmil z jovijalnim nasme-hom proti Ibrahimu, ter pripomnil:
—  No,   torej,   Bourdonnois   je manj divji nego ti; on ti ni prebodel glave-----------nasprotno.
X. Diabolični punč.
Ta avantura, ki jo javna govori-ca prav hitro prekrojila v strašen pretep, pri katerem sem v nekoliko sekimdah odbil z oštrino svoje sab-je, kakemu pol tucatu mamelukov glave, je zapečatila moj pogubonosni sloves.
Petindvajset let pozneje, ko sem potoval preko Soissona, me je gnala radovednost v gostilno, kjer se je ta burka vršila. Gostilna je izpremenila svoje ime, ter se je zvala »pri Turku brez glave«, in očividec (!) mi je po-kazal ob vrtnem zidu udrtine, ki so jih napravile od notarjeve sablje od-bite glave!
Nastanek te legende je imel to dobro stran, da se ni upal nihče niti od najhujših pretepačev z menoj iskati prepira. Pa tuđi ni bilo nobene resnejše praske s sovražnikom, ne da bi bil »vražji notar« poslan v prvo vrsto in njegova stotnija, neprestano se obnavljajoča, toda vedno spoznat-na po svojih kožuhovinastih čepi-cah.
Tako sem bil 13. marca zjutraj v bitki pri Reimsu določen, da pomagani s svojo stotnijo polku častne garde, ki je imel naskočiti pruske ba-tajone Saint - Priest. Stali smo, puške ob nogi, za jezdeci; kar požene neki maršal, ki me je še dalj časa pozorno motril, svojega konja proti meni, ter mi zakliče:
—   Oj, gospod Bourdonnois, ne spoznate-Ii več svojega starega klijenta, vikomta de Malancel?
V resnici bi ga ne bil nikdar spoznal v njegovi sijajni uniformi, posebno ker je bil postal močan, in čil, ter je dobil odkriti obraz pravega vojaka. Povedal mi je vse, kar je do-živel, pdkar se je moral leta 1813. udeležiti Šaške vojne v častni gardi, ker mu cesar ni več dovolil, da bi se bil dal nadomestiti.
Naenkrat, ko so pričeli topovi grmeti, mi reče;
—   Gospod    Bourdonnois,    sam Bog vas je poslal. 2e skoro leto dni žeiim napraviti oporoko, ne da bi naše! priliko zato.
—  Da, vsled načina življenja, ki ga živimo, je taka opreznost vsekako zelo koristna.
—  Dobro, torej  imate    mogoče slučajno   polo  kolekovanega  papirja pri sebi?
—  Vedno, sem odgovoril.
In res sem ga nosil v žepu. V trenotkih malosrčnosti sem ga otipal, ogledoval, vohal. To je nadomeščalo meni kratko pipico starih vojščakov.
Nastanil sem se na bobnu ter po-močil pero v žepni tintnik, ki me ni nikdar zapusti!.
—    Ste pripravljeni? je vprašal vikonte, in na moj pritrdilni odgovor je dejal: pišite, prosim.   Danes, dne 13. marca 1814.   Stojte, trinajstega delati oporoko,   tega bi se ne upal vsakdo! Ban!              (Dalje prih.)
Strm 2.
SLOVENSKI   NAROD.
125 štev.
vrhovna oprava brez poslancev iz Banovine.
Posvetovanje ie trajalo do pol 3. po polnoči.
Sklenjeno je bilo z većino gla-sov, da se morata Peršić in Šegvić zopet sprejeti v uredništvo »Hrvatske«, a »Hrvatska« se ima tiskati v tišti tiskarni, ki bo najcenejša, prednost pa ima »Katoliška tiskarna«.
Do takega sklepa je došlo, ker so Dalmatinci in Istrani glasovali s pristaši dr. Mile Starčevića. Odstopa dr. Mile Starčevića većina ni spreje-la na znanje in on ostane predsednik vrhovne uprave.
Tako storjeni sklep ni zakonit, niti veljaven in ne more vezati banovinske stranke prava.
Člani vrhovne uprave dr. Bošnjak, dr. M i 1 o b a r in dr. P r e -b e g so zato prijavili svečano protest proti takemu majoriziranju, za-kaj v takšnih vprašanjih odločuje odbor stranke prava za Banovino.
Vrhovna uprava ie samo pokli-cana, da odločuje o skupni politiki za vse hrvaške zemlje. Za posle stranke v Banovini je odločilen samo banovinski odbor naše stranke. Ta odbor se naj sestane in izreče svojo koncno besedo.
Tako se glasi naša brzojavna informacija iz Trsta. Ker se ni nobene-ga člana poslovnega odbora v Zagrebu, ne moremo prejudicirati na-daljnim korakom stranke, eno pa je gotovo, da spor seveda ni rešen, dokler ne reče svoje besede strankin odbor za Banovino, ki je po poslovniku vrhovne uprave edino kompe-tenten reševati spore banovinske stranke prava.«
Tako »Hrvatska«! Jasno ie. da o kakšnem izgladenju obstoječega spora v stranki prava ne more biti govora. Nasprotno, zdi se. da je pravaški sestanek v Trstu razkol v stranki se poglobil in da je sedaj manj kakor kdaj preje računati na to, da bi bilo mogoče Frankovce in Star-čevićance zopet spraviti pod eir klobuk.         _________
Đogodtii na Balkanu.
Srbsko - bolgarsko razmerje.
Kakor poroča AViener Allge-meine Zeitung«, je Pašić na nasvet Rusije predložit predlog glede konfe-rence ministrskih predsednikov balkanskih držav, na kateri naj se od-pravijo obstoječe težkoce. Najbrže se bo ta konferenca vršila v Petro-gradu.
»Kolnische Zeitung' poroča iz Zemuna: Vse divizije srbske pehote so zbrane med Skopljem, Ovčjim po-jern, Egripalanko in Velesom. V Srbiji ie Pirot zbiraiišče čet. Mesto Skoplje je utrjeno. Na vseh obramb-nih točkah so postavili velike topove. V Djakovico so zopet poslali voja-štvo.
Demisija bolgarskega kabineia.
Bolgarska vlada ie predložila Svojo demsiijo. Kriza se bo resila, ko prideta finančni mimster Teodorov in zbornični predsednik Danev. Govori se, da je kabinet že preteklo so-boto iz konstitucijonalnih vzrokov podal svojo demisijo. Najbrže bo mi-nistrstvo rekonstruirano.
Albanija.
Albanska korespondenca poroča iz Skadra: Mednarodna komisija je aretirala Šest Srbov in Črnogorcev. Med temi je neki preoblečeni pop- — Vzrok aretaciji je baje zarota proti gotovim eksponiranim osebam v Skadru. Poglavarji Malisorov iz Velike Mališe ki iih je Burley povabil v Skader, so prišli dne 25. maja v Ska-der in so bili naslednji dan sprejeti. Burley jih je pozval, naj pozabijo svoje prejsnje sovrastvo proti tur-škemu prebivalstvu, ter je sporočil, da je izroćil spomenico Malisorov kabinetom velevlasti. V imenu Malisorov je odgovarjal poglavar Hoti-jev, ki se je zahvalil evropskim vele-vlastim za osvoboditev Skadra ter prosi! ppdadmirala Burleva, naj kot zastopnik velevlasti vse stori, da po-polnoma oprosti veliko Malisijo čr-nogorskega jarma. Malisori so pri-segli na življenje in smrt, da se ne bodo na noben načn podvrgli in da pri tem ne dela nobena rodbina izje-me. Brezpogojno je porebno, odstraniti kakor hitro mogoče z malisor-skih mej Crnogorce, ker bi sicer lahko prišlo do obmejnih konfliktov. Poglavar Malisorov pa želi, da bi v čast mednarodnega detašmaja ne prišlo do nemirov. Pri pojedini, ki je nato sledila, je podadmiral Burlev nazclravii osvoboieni Albaniji in ćeli Malisiji.
Turska demobilizacija.
»Siidslavische Korrespondenz« poroča: Demobilizacija turske arma-de se bo najbrže zakasnila, dokler ni pojašnjena kriza v Balkanski zvezi. Vom materijal navzlic   mirovnemu
sklepu še vedno dovažajo. Ore pa predvsem za efektuiranie preiinjih naročil vojne uprave. Ista korespon-denca poroča iz Sofije: CataMMco progo so bolgarske čete zapustile. Ostali sta Ie še dve diviziji, ki pa bodo tuđi odšie ter pustile Ie malo ob-mejno posadko.
Stajirsho.
Štajerski deželni šotekl svet je v
seji   dne   31. maja 1913   imenovah
učiteljico Marijo Staudegger za def. učiteljico v Rogaški Slatini, prov. učitelja Rudolfa Oobca za def. učitelja pri Sv. Venčeslu, prov. učitelja Friderika Zinnauerja za defini-tivnega učitelja pri Sv. Jakobu v Slov. gor., prov. učitelja pri Sv. Marjeti ob Pesnici Friderika V a u -d a za def. učitelja, istotako Božidar-ja Gselimanna v Makolah, dalje provizorično učiteljico pri Sv. Le-nartu v Slov. gor. Ivanko Kocmut za definitivno učiteljico; za naduči-telja v Dramljah je imenovan dose-danjt šolski vodja v Virštanju Fortu-nat J e 1 o v š e k. Prestavijena je definitivna učiteljica v Selah, Karolina Kotzmuth k Sv. Urbanu. V zakasni pokoj je stopila def. učiteljica v Makolah, Marija T h u m a in v tra-jen pokoj začasno vpokojena učiteljica Marijana V r e c k o.
Iz Trbovelj. (Krvav p r e t e p.) Dne 27. maja je šio već rudarjev h kajžarici Julijani Zupančič pri Št. Lenartu. Med njimi je bil tuđi Silve-ster Svigelj, ki živi z Zupančičevo v divjem zakonu. Ko so prišli k Zupan-čičevi. so jo dobili v razgovoru z rudarjem Remarjem. Švigelj in Re-rnar sta se sprla in stepla, pri čemur je Svigelj Remarju ubil z železnimi kleščami lobanjo in ga srnrtnonevar-no ianil. Švigelj pa je dobil več ran z nožem na roki.
Iz Ormoža nam pišejo: Za mariborske klerikalne politike je bila resoiucija ormoškega okrajnega za-stopa. tikajoča se obstrukcije v šta-jerskem deželnem zboru, posebno bridka krogljica. Saj je član te korporacije eden izmed obstruirajočih deželnih poslancev, namreč g. A. M e š k o ! V Mariboru so dolgo časa studirali, kaj bi bilo dobro na to povedati in končno so jo Ie v pone-deljkovi »Straži« iztuhtali: omenje-na resoiucija kaže, da »Iiberalce« v ormoškem okrajnem zastopu vrag jemlje! In da bo treba v tem okraju — »vstati«! Začetek tega vstajenja obstoji rnenda v intrigah duhovščine proti dež. posl. Mesku, katerega nišo mogli I. 1909, ko je kandidiral proti dr. P1 o j u , dovolj nahvaliti. Ako se bo to delo proti vsem tištim možem nadaljevalo, ki so po svojem mišljenju sicer kerikalci, a obsojajo samovoljno in interesom slovenske-ga naroda škodljivo politiko dr. Ko-rošca, bo to tako vspešno »vstaje-nje«, da bo ostala nazadnje naša du-hovščina (izvzeti so seveda nekateri pametni možje, ki ne politizirajo) — sama.
Iz Vranskega. G. Fran Zavr-n i k je nastavljen kot okrožni dež. ži\inozdravnik na Vranskem.
Od Sv. Ane na Krembergu nam poročajo: Poročil se je £. Ahaci Koprive, učitelj pri Mariji Sneži ;. z gdč. Mino Šumenjakovo, učiteljico pri Sv. Ani na Krembergu. Mnogo sreče!
Deželno društvo za pospeševa-n|e tujskega prometa je sklicalo v necleljo pri \ViesIerju v Gradcu zbo-rovanje, na katerem se je govorilo sicer v prvi vrsti o lokalnih prometnih vprašanjih, razpravljalo pa se je tuđi o tem, kako napraviti iz Gradca središče tujskega prometa iz Nem-Cije, severne Avstrije in sploh iz se-vera in zapada Evrope v balkanske dežele. V to svrho hočejo nemški po-slanci osobito vplivati na zboljšanje železničnih zvez čez Zidani most — Zagreb v Belgrad in Sarajevo. K temu moramo pripomniti, da na zboljšanje železničnih zvez in Zidani most nič ne verujemo, dokler bodo nemški poslanci tako »pridno« delali zanj, kakor doslej. O tem zboljšanju se je govorilo na zborovanju deželnega društva za pospeševanje tujskega prometa v Celju že pred dvema 1c-toma, ne da bi zanj kakšen Marckhl ali kdo drugi ie s prstom ganil. Stvar bi pa morala interesirati tuđi naše poslance, četudi iz drugih razlogov; bilo bi za nas štajerske in kranjske Slovence gospodarsko in narodno ugodno, ako bi začeli v naše lepe planinske kraje in letovišča zahajati Hrvati, Srbi in Bolgari v večjem šte-vilu. Seveda bi se moralo jugoslo-vansko publiko o naših razmerah in krajih poprej temeljito poučiti, da bi ne redila s svojimi groši po naših de-želah tistih gadov, ki jo sedaj pikajo in psujejo, kar morejo.
Iz Ruš. Gospod Dragotin Svigelj, veleposestnik v Lobnici, je bla-govolil podariti Podravski podružnici slov. plan. društva pri RuSki koCi
prtcejlen kos aetnlje. Za ta vcliko-duien dar izreka požrtovalnemu rodoljubu srčno zahvalo društveno na-čelništva
Iz f&L Opozariamo zopet na gledališki večer, ki se priredi v ne-deljo, 8. junija v Rušah v prid Podravski podružnici slov. plan. društva.
Kmctijska podružnica v Vučfl vaši zboruje dne 8. junija po rani maši v Veržeju v gostilni g. Alojzija S e r š e n a. Oovoril bo strokovni učitelj g. agr. ing. Jos. Z i d a n š e k o pridelovanju in spravljanju krme in o pomenu oziroma koristi pašni-kov. K udeležbi vabi odbor.
Pri Sv. Jurju ob Ščavnici sta se
dne 2. junija poročila Anika O o r i č-k i in Franc Peršak, oba z Jamne. — Cebelarska podružnica za Mur-sko polje je zborovala ob precej dobri udeležbi dne 1. junija. Odbor se tem potom zahvaljuje g. potovalne-mn učitelju Jan. Jurančiču za njegovo zanimivo predavanje dopol-dne v soli ter za praktični pouk po-poldne priVrbnjakovern in Slanovem čebelnjaku v Iljaševcih.
Nekaj opazk k politiki v ptuj-skem okraju. Na shodu^ zaupnikov »Narodne stranke« za Štajersko v Mariboru je odposlanec ptujskih Slovencev nasvetoval, naj se tro-strankarstvo neha ter naj prevza-me Narodna stranka vodilno vlogo. ^eleti bi bilo! A žal, da se mnogo naših gospodov iz komodnosti in tuđi drugih vzrokov ne bode hotelo pridružiti in sodelovati! Dokler bodo namreč nekateri škilili sedaj v ta, sedaj v oni tabor, dokler bodo kričali: Ie sloga s črnosuknarji nas bo resila; dokler bodo na skrivnem podpirali težnje klerikalnega molo-ha; dokler bodo samo besedičili ter menili, da so besede že dejanja, tako dolgo, ne ho prišlo do solidnega in smotrenega političn. dela za Narodno stranko v ptujskein okraju. Leto 1908. je bilo nekak rnejnik v narodnem življenju ptujskih Slovencev. Batine, šunki in pljunki, pone-kod tuđi rdeča kri, ki je tisto osode-polno noč 13. septembra orosila ptuj-sko zemljo, vse to je vzvalovilo dušo ptujskih Slovencev, da so se čutili res Slovence. Procvitati so jela raz-licna narodna društva. Ptujski Sokol je kaj čvrsto vzdigal svoja mlada krila. Podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda sta se krepko oprijeti na-rodnega dela; polftično društvo »Pozor« je priredilo mnogo shodov. Da-nes smo pa zalezli v neko usodepol-no mrtvilo in zaspanost. Zabavljamo čez »voditelje«, a pozabljamo, da se tuđi oni ne morejo gibati brez potrebne zaslombe in podpore v svoji najbližji okolici. Povrh tega živimo v malem mestu, gledamo drug dru-gemu v lonce in tako nastajajo intrige in intrigice, govorice in obrekova-nja, ki najboljšemu človeku jemljejo veselje do dela. Ali položaj še ni obu-peTi za narodno in napredno stvar v okraju; Če nas vse ne moti, se kažejo znamenja preobrata na bolje. Zato pa je treba odločnosti in poguma ne samo pri »voditeljih«, temveč pri vseh. ki so iste misli in zasledujejo enake cilje.
Iz Ljutomera. Podružnice c. kr. kmetijske družbe štajerske za Ljuto-iner, Ivanjkovce, Ormož in Sv. Bol-fenk, Sv. Miklavž priredijo v nede-ljo, dne 8. junija t. 1. poučno potova-nie po Ijutomerskih goricah pod vodstvom g. deželnega vinorejskega pristava Anton Puklavca. Odhod je ob polu 8. uri vjutro od gostilne g. Fr. Seršena v Ljutomeru v Slamnjak čez vinograde gospodov barona Neubauerja, Filipiča, De Senibusa, Kranjca, Gresovšak, grof Lamberga, kjcr se vidijo cementni sodi, Kodo-litscha, Cuber, Kleinoschga istotam Jeruzalem. Pri vinogradu grofa Lamberga se vrši predavanje o sedaj potrebnih opravilih po vinogradih, istotako tuđi pri Jeruzalemu. Ob 11. uri prilično dospemo v Jeruzalem in je tam enourni odmor. Tam pogledamo vinograde gospoda Fische-rauerja, od tam gremo čez vinograde grajščine Hras-tovec, gospe Hin-tze, gospoda Zadravca, Slajnča vas, nemškega viteškega reda po Serofi, mimo goric gospoda Jakob Zadravca in grofa VVurmbranda k Štam-parji v Vizmetince. Tja pridemo okoli 3. do 4. ure popoldne. Na tej poli se vrši predavanje v Slajnči vaši pri vinogradu gospoda Zadravca. — Vinogradniki udeležite se tega pohoda mnogoštevilno. Naročite pa tuđi svojim viničarjem, da se zlasti pre-davanj udeležijo.
Drobne novice. Nadomest-ne deželnozborske volit-ve na Zg. Štajerskem. Vsled odstopa dež. posl. in odbornika dr. IJnka se vrše v mestnem volilnem okraju nadomestne volitve. NemSki nacijonalci kandidiralo župana Jane-za Dermutza v St. Lambrechtu. — Spomenik cesarrja Fran-ca Jožcla pottavijo   v   Murwu-
schlagu na Zg. štajerskem. — Iz Gradca. V nedeljo se je vršila iz cerkve srca Jezusovega telova procesija. Pri tem se Je v Nibelungen-gasse vnel provizoričen altar, katerega je postavit delavec Heidinger. Ko so gasili, je nekdo ukradel kpo sliko, ki je stala na altar ju in bila Heidingerjeva last.
Roroško.
Strop se je vdri v eni največjih dvoran v Celovcu in sicer v hotelu Santwirt. K sreči ni bilo takrat ni-kogar v dvorani. Strop je bil napravljen sele pred šestimi leti in se je po-drl vsled trohnelih  stropnikov.
Celovška porota. A. Brandner, hlapec je povodom nekega prepira in pretepa sunil z nožem dva svoja tovariša in enega tako ranil, da je v kratkem umri, drugi pa je moral več mesecev ležati. Obtoženec priznd, zagovarja pa se s silobranom. . Po-rotniki so potrdili vprašanje glede uboja in težke telesne poskođbe in sodišče ga je obsodilo na 3 leta težKc ječe. — Ponarejalec denar-j a Ivan Sukaija, bivši krojaški va-jenec 18 let star je obtožen, da je ponarejal 10 in 20 vinarske novce. Sukalja je od začetka trdil, da je novce našel. Končno pa je priznal, da jih je delai in so dobili tuđi njegovo primitivno delavnico. Denar je bil po izreku glavnega kovnega urada na Dunaju slabo ponarejen, vendar pa bi se med večjim številom drobi-ža lahko marsikoga prevaralo, kar se te posrećilo tuđi Sukalji. — Sukalja je bil obsojen na tri tedne zapora. Vštevši preiskovalni zapor so 0*1 ta-koj izpustili.
Primorsko.
Rosina - Finžgar. Kakor smo že poročali je tozadevna preiskava glede poneverjenj v okr. šolskem svetu goriškem končana. Zadeva priđe najbrže že pri porotnem zasedanju, ki se prične 23. t. m. na vrsto.
Kap je zadela v Leopi učitelja Emila H o j a k a. Bil je star sele 25 let in doma iz Čepovanske obćine.
Spor med Italijani zaradi name-ravanega poskusa požiga slovenske šo!e v Trstu. Poročali smo že 0 pe-klensko zlobnem poskusu dveh Ita-Iijanov zažgati Ciril - Metodovo solo na Aquedotu. — Dejstvo je in oblasti so dognale, da je bil izvršen poskus zažiga, dejstvo je, da sta to storila dva nahujskana ali pa najeta Italija-na. Zato je jasno, da so odgovorni za ta napad Italijani, ki so v svoji strasti in v zagrizenem sovraštvu vsega zmožni. Laska lista »Piccolo« in »Indipenđente« si ništa vedela drugače pomagati, kot da sta označila to vest kot laž in izmišljeno ob-rekovanje od strani Slovencev, ki so porabili to obrekovanje Ie kot volihii manever. Ta nesramna pre-drznosr pa je našla odpor ćelo pri Italijanih. »Corriere Adriatico« piše tozadevno oster članek in strašno obsoja infamno postopanje izvestne laske kamore in postopanje zgoraj omenjenih listov.»Corriere« pravi, če je bil to prazen sum, bi bilo dobro. Toda oblasti so dognale, da je bil res poskušen zažig in popolnoma never-jetno je, da bi si to Slovenci kar na Iepem izmislili. To mora spoznati vsak pameten človek. Sicer pa je ta sum in ta očitek Slovencev popolnoma upravičen. »Corriere« piše o laško liberalni stranki: AH ni bilo njeno postopanje vedno tako in ali nima na vesti že takih dejanj, ki upravičujejo sodbo, da je sposobna za vsak tuđi najzlobnejši čin? Ali ni morda to stranka pod katere avspici-jami se delajo bombe? Ali ni to tista stranka, v katere imenu se je stre-Ijalo z revolverji in se je porabljal nož v volilni dobi? Ali ni to tista stranka, ki je zanesla v Trst v imenu civilizacije in italijanstva največ-jo korupcijo? Ali ni to tista stranka, ki uči češčenje raznih junakov ala Oberdank? Tako »Corriere«, mi pa pravimo, da se tuđi pameten Italijan ne bo čudil, če sliši to novo podlost laske stranke, ki je vsega zmožna in ki pozna tuđi Slovence, katerim se ne more do sedaj še prav ničesar očitati.
Nerednosti na tržaškem magistratu* — Laško gospodarstvo. Pul]-Trst. Ze pri odkritju velikanskih malverzacij na magistratu v Pulju, ki so napravile strašno konsternacijo, so pripominjali nekateri listi, da laško kamoraško gospodarstvo ni puhlo samo v Pulju marveč povsod in pozvali s tem merodajne kroge, da se za to zanimajo. — Včeraj nas je iznenadila nova senzačna vest iz Trsta, ki ie s temu v zvezi. Vest se glasi: Župan v Trstu dr. Vaterio )e odkril pri upravi mestne ubožnice neto nerednosti in Je generalnega ta^lka Petra Fondo tako] suspendi-W9L   3kliGana ie bila takoj seja   di-
rektorija in uvedla se Je preiskava po knjigah. Dognali so, da manjka 9000 K* Ta primanjkljaj so člani direktorija takoj pokrili in sktonili od-pust pouevernika Petra Fonde. Več o tem bomo še poročaii. — Fatalno pa je za Italijane kamoraše, da se jim ravno sedaj pred volitvami pripeti taka smola. To razkritje je napravilo namreč na Italijane strašno mučen vtisk in vzbudilo veliko nezaupanje v laških krogih.
Nemški lepaki v Trstu. Nemci v Trstu so nabili po mestu nemške lepake, na katerih pozivajo nemške volilce, da naj volijo laško-liberalne kandidate in sicer z ozirom na ožje mestne in na širše državne politične razmere. S kom so se združili ti ve-lepatrijoti smo že označili, nekaj pikantnosti njihovih zaveznikov pa priobčujemo danes.
Atentat na vlak. Na progi Gorica - AjdovŠčina blizo Voleje drage je trčil osebni vlak na več velikih kamnov, ki so bili položeni na tir. Vlak je dobil strašen sunek in skoro vsi potniki so popadali po tleh. K sreči se ni zgodila večja nesreća. Kamenje je bilo zanalašč položeno na tir. Uvedli so strogo preiskavo, ki pa do sedaj še ni ničesar dognala.
Zagonetna smrt na parniku. S parnikom Austro - Americane »Ce-sar Franc Josip I.« sta se peljala iz Amerike v Trst neki Ivan Klarich in neka Eleonora Felbinger, bivša pi-janistinja v šantanu v Meranu. Fel-ningerjeva, ki je bila noseča, je med vožnjo nenadoma zbolela in čez dva dni umrla. Zdravnika na parniku sta konstatirala naravno smrt in truplo Felbingerjeve so pogreznili čez 24 ur v morje. Med sorodniki Felbingerjeve, ki so vedeli za njeno razmerje s Klarichem in ki tuđi vedo, da se 30 je Klarich že navelical in da bi se jo rad znebil, so začeli sumiti, če ni Klarich svoje ljubice zastrupil. Uvedla se je preiskava, Klaricha so aretirali in zaslišali vse moštvo na parniku. Toda preiskava je zelo tež-ka, ker je truplo pogreznjeno v mor-ju in se ne more dognati, Če je bila Felbingerjeva res zastrupljena, Klarich seveda to sumničenje odločno zavrača.
Legar v Trstu. Včeraj smo poročali, da je obolelo na Llovdovem parniku »Vorwarts« 16 oseb za le-garjem. Zdravniki so dognali, da gre v tem slučaju za marogasti legar. Tekom včerajšnjega dne se je pojavilo na novo 10 slučajev te bolezni in sicer v mestu samem. Zdravstvene oblasti so odredile vse potrebno, da se prepreci nadaljno razširjenje epidemije.
Tržaška porota. — Laske volll-ne sieparije v Pulju. Laska kamori-sta strašna slovanožrca davčni asistent Henrik G a 1 a t e 0 in davčni oficijal Maks Percovich sta to-žila »Edinost« v Trstu zaradi raz-žaljenja časti potom tiska. Obtožni-ca očita listu, da je obdolžil omenje-na uradnika, da sta ob priliki nadomestne deželnozborske volitve za III. mestni puljski okraj nekaterim italijanskim volilcem, katerim davek ne preseza predpisanih 20 K, vpisala večjo vsoto, tako da so dotičniki po krivici dobili volilno pravico. Na-sprotno pa sta delala s slovenskimi in hrvaškimi volilci. — Odgovorni urednik »Edinosti«, odnosno njegov zastopnik je ponudil dokaz resnice, ki ga hoče izvesti po pričah. Kot prvi naj bi bil zaslišan ravnatelj hranilni-ce in posojilnice v Pulju g. Josip Sti-hovic. On ve, da so že takrat konstatirali nered. Mnogo hrvaških volil-cev ni bilo vpisanih v volilni imenik, češ, da nišo imeli 20 K predpisanega davka, dasi so ga imeli še več, mnogo laških volilcev pa je bilo v imeniku, ki ga res nišo toliko imeli. Ravnatelj Stihovič je šel vsled tega v davčni urad k referentu finančne-mu tajniku Birimošu, ki je konstati-ral, da je bilo pri več hrvaških volil-cih uradno potrjeno, da ne plačujejo 20 K davka, dočim so ga v resnici placevali toliko ali pa še več, pri več italijanskih volilcih pa je bilo uradno potrjeno, da plačujejo toliko davka, dasi to ni bilo res. — Posebno zna-čilna je reklamacija volilca Miša. Reklamirali so ga Italijani in Hrvati. Davčni urad je izdal za reklamacijo Italijanov uradno potrdilo, da Mi? plačuje 20 K davka, za slovensko reklamacijo pa, da ga ne plačuje. In takih nepravilnosti se je konstatiralo mnogo. G. Josip Stihovič se je prito-žil pri davčnem upravitelju Tomicu ki pa je dejal, da zato ni odgovoren. on je podpisaval slepo. Na okrajnem glavarstvu se je konstatiralo vpričo Stihoviča okr. glavarja barona Schonfelda, namestniškega tajnika grofa Coloredo Melsa, fin. tajnika Brimiše in okr. komisarja dr. Vodo-oivca, da je na podlagl potrđil davč-nega urada bilo po krivem vpisanib v volilni Imenik nad 60 laških volilcev. Okrajni glavar se je naravnosf zgraža! nad takim početjem, poroča*
125. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
je to takoj namestniku v Trst, ki je nemudoma odgodil volitev. Predia-gajo se vse priče, tuđi nasprotne, nakar sklene sodišče, da se dokaz resnice pripusti in odgodi obrav-navo.
Sfera Redi.
Vedno bolj prihajajo še novi interesantni detajli o Redlovi aferi na dan. Zanimivo je, kako hočejo urad-no dementirati razne vesti, ki se takoj nato izkažejo kot resnične. Tako so se na primer vojaške oblasti ba-hale, da so odvzele Redlu njegovo častniško čast še, ko je Redi živel. V ponedeljek pa so izdali uradni se-znam umrlih, v katerem je rečeno; »25. maja: Redi Alfred, c. in kr. pol-kovnik v general - štabnem zboru, 49 let star, prišel iz Prage na Ce-škem. Urari v I. okraju vsled težkih poškodb.«
Nadale se trudijo tuđi oficijozni krogi dokazati, da Redi ni izdajal tajnosti nemške vojaške uprave. — Ravno nasprotno pa poroča neki vi-^ji častnik v časopisu »Neues Wiener Tagblatt«, ki pravi: »Kar je Redi tujt velevlasti izdal, tega sploh še ne ve javnost, na drugi strani pa se tega iz •ahko razumljivih vzrokov sploh ne more detajlirano izročiti javnosti. Eno pa je jasno in se lahko tuđi povc, da je Redi kot general - štabni set zbora v času. ko smo morali delati vojne priprave y Galiciji. Bosni in Hercegovini, vršil tuji državi ogrom--io službo. Pomisliti je treba, kako važno je v taki situaciji za tujo državo, izvedeti na primer ojačenje po-zicij, postavitev rezervnih čet in mu-nicfiskih kolon. nadalje posebno izvedeno ojačenje artilerije kakor tuđi -ove konstrukcije topov ali pa v pre-zkušnji se nahaiajočih modelov itd. On bi lahko. če bi hotel, izdal strate-dčni nastop. ker je imel kot generalno - štabni šef zbora elaborate na razpolaganje. Z eno besedo. vsled svoje službe bi lahko vse vedel; specijalno pa bi moral vedeti. kar se tiče bojišča, na katerem bi se moral even-:ualno njegov zbor bojevati. Tuđi je niorda izdal utrdbe. nazlične novosti »blegovalne artilerije. podatke o na-"Očilu novih topov, možnarjev itd.. ceprav to spada v metje >manjših, •Tižjihv< špijonov. Spričo svojega prej-njega mesta v evidenčni pisarni. je ;nel vsekakor izkušnje o tujih arma-:ah . . .<-
Preiskava   avditorjev   dr. Vor-
icka in dr. Maversbacha je takore-
koc končana. Rezultat preiskave je
naravnost    konsternujoč.    Dokaz za
7!očinsko  delovanje  Redlavo je  po-
ofnoma gotov.    Konstatiralo se je,
1a se je Redi opetovano shajal z ru-
KimT   častniki,    ki  so  bivali   civilno
blečeni v Pragi. Ves materijal bođo
zapečatenh kovčegih prepeljali na >unaj.
— Generalski špijon Redi in gladilo kranjske deželne vlade. Že  do-ber teden strmi svet nad nezasliša-"■im izdajstvom generalno - štabnega olkovnika Redla- Vse evropsko ča-^opisje posveca temu    dogodku naj-• ečjo pozornost. Zločinstvo, ki je je ^toril Redi s svojim izdajstvom, je po -voji nevarnosti tako, da se v krat-1 ih besedah niti popisati ne da. kake osiedice bi zamoglo imeti. Sam ce-ar je rekel. da v svojem življenju ni :oživel nič tako srašnega — in stari Gospod na cesarskem prestolu je do-:vel toliko strašnega,   da   malokdo iko. Lahko se reče: Če bi bilo na esen prišlo do vojske, bi bil danes -!ed Redlovega izdajstvra že rnorda rremenjen   evropski   zemljevid   in :hče ne ve, kako bi na njem izgle-:ala Avstrija. Toda — glej čudo — a glasilo kranjske deželne vlade se ■'   svetovnosenzačno   izdajstvo   — •plota ni primerilo. Uradni list se na-ančno za vsakega šuštarja, ki je doli svetinjo za štiridesetletno službo-inje zanima in vestno zapisuje vsa-ega rezervnega lajtnanta, ki je po-*al nesposoben ćelo za »landšturm«, ■ da je storif generalno - štabni pol-' ovnik Redi, mož, ki mu ie bila za-otovijena maršalska palica,    izdajstvo, kakršnega svet še ni kmalu vi-<Jel, za to uradni list kranjske deželne 'ade še danes ne ve,    to zanj sploh ne eksistuie. Kaj hoče kranjska vlada rakim prikrivanjem doseći, nam res
urnljivo. Iz tega.da sta bila Hofrich-
cr in Redi oficir ja, vendar ne bo no-
sen človek delal slabih sklepov na
c*s oficirski stan. Seveda med »civi-
^tovko pakažo* se ništa pokvarila.
^alostno je gotovo, da se dobe med
riviJegiranimi nositelji   patrijotizma
udie. kakor ie bil generalski vohun
-'edl, kakor je žalostno. da se med
r:vilegiranimi oznanjevalci    morale
be taki duhovniki, kakoršnih se na ^anjskih prižnicah vidi par tucatov, *ii s tem. da »Laibacherica« o njih molči in noče nič o njih vedeti, še đolgo nišo spravljeni iz sveta.
Slom ili 510*!
Ie zakite dnžk ». Drila ii Metoda. I
Dnevne vesti.
-r Železniški minister na Kran}-
skem.  Ekscelenca  baron  Forster  je že zopet odpotoval.   Prvotno je bilo nameravaho,    da priđe na proslavo prevrtanja predora v Prelogah in si-cer 27. in 28. maja. Tedaj se je reklo, da si ogleda vso progo, na tej in oni strani Gorjancev; nameravano je bilo, mu razkazati vso progo do Metlike, sploh, nameravano je bilo vestno inspekcijsko potovanje. Kar smo do-živeli, pa je bilo vsemu prej podobno, kakor    vestnemu     inspekcij.    poto-vanju, kaj ti ministru sploh nišo pustili časa. da bi si bil kaj ogledah Prišel je na Kranjsko gotovo z dobrim namenom, a obstopili so ga ljudje, ki jim to ni ugajalo in vlekli so ga ve-čerjat k dr. Šusteršiču in zajtrkovat k novomeškemu prostu in obedova? v Črnomelj in zopet večerjat k baro-nu Schwarzu. Ubogi minister! Tako so ga držali^ da so se vsi skupaj na banketu v Črnomlju znatno zamudi-li;    gospoda je prišla sele ob pol 8. zvečer v Novo mesto nazaj in seveda dosti pozneje v Ljubljano, dočim je bilo prvotno določeno, da bodo že oh 7. zvečer v Ljubljani. Tako se je ministrovo    inspekcijsko    potovanje izpremenilo v navadno   kratkočasje. Obžalujemo to iskreno.    Po    našem ponižnem mneniu imajo namreč mini-strska potovanja    informacijski    na-men in  so torej  lahko velikega  po-mena, sosebno potovanja takih mini-strov, v katerih resorte spadajo gospodarska vprašanja. 2elezniški minister pa ni ničesar videl in ni niče-sar slišal,    kajti   kar so mu eno- in dvojezično najecljali oficijahii njegovi spremljevalci in udeležniki banke-tov, to izvc   lahko   na Dunaju vsak dan iz ravno istih ust,    po    neslane komplimente pa vendar ni prišel na Kranjsko. Pežela naša ima velike in važne gospodarske potrebe, a želez-niški  minister jih  ni  utegnil  spoznati na svoje oči, kajti    moral    je v 36. urah  prepotovati  ćelo    Kranjsko  od koroške do hrvaške nieje in prestati poleg  sprejemov dve sijajni večerji, velik banket in opulen^en zajterk. — Kdaj naj bi bili torej prišli na vrsto javni  interesi! — Niti do tega    nišo Ijudie prišli, da bi bili govorili z ministrom o nameravani konfiskaciji pri-vatnega imetja, ki je v zvezi s podržavljenjem  Dolenjskih železnic. Res, škoda. Tako torej ne bo imel ta mini-strski obisk nobenega    pomena    za kranjsko deželo.
-r »Zarjf« v pojasnilo. Prejeli smo sledeči dopis: V zadnji seji de-želnega odbora sta izvršila zastopni-ka opozicije grof Barbo in dr. Trillef čin dru žabe kurtuazije, ki je segal sicer za zastopnika narodno-napred-ne stranke spričo krvavi nelojalnosti klerikalne stranke nekoliko daleč, ki je pa bil, kar se ie izreeno naglašalo, povsem nepolitičnega značaja. Obra-čal se je namr. zgol zoper javno raz-pravljanie zasebnega in rodbinskega življenja,ki je bilo ponekod vpleteno v znana politična razkritja. Glasilo naših socijalnih demokratov. ki ima sploh razvado. da se najraje vtika v stvari, ki ga nič ne brigajo, je ćelo, po našem mnenju, za širšo javnost popolnoma brezpomembno zadevo obesilo na veliki zvon ter očita za-stopniku naroćno-napredne stranke " deželnem odboru nič manj in nič več\ ko strankarsko veleizdajo! Narav nost smešno — ne glede na to, da tako daleč še davno nismo, da bi bi1 naši zaupniki odgovorni za svoje dc lovanje in nehanje gosp. Ctbinu Kri-stanu. — Da je stvar v resnici brez pomena, to dokazuje najboljše dej-stvo, da jo je ponedeljkov »Slove-nec* popolnoma zamolčal in priobčil še-le v včerajšnji številki, seveda primerno ocirano in zavito, kar je končno pri klerikalnem glasilu ob sebi umevno. — S tem je stvar za nas dognana in besedo ima zopet — gospodična Kamila T h e i m e r.
4- Blaznosti. Gotovim hujska-čem, ki bi lani in letos tako radi iz-zvali krvavo evropsko vojno, še vedno ne da žilica miru. Tako piše *Die Information* z ozirom na eks-poze, ki ga je imel srbski ministrski predsednik Pašić v narodni skupšči-ni. med drugim tuđi to-le: »Posuro-velost navad, ki jih v Belgradu za-našajo z uradne strani v narodno skupščino. nas pušča hladnokrvne v prepričanju, da ima srbski narod tako vlado, kakoršno zasluži- Lahko bi torej ponosno ignorirali Pašićev govor, ako bi le-ta ne vseboval gotove grožnje v predstojećih netnirih na sosednem albanskem ozemlju ... Se-daj smo pač dobili zahvalo za to, da smo proti svojemu boljšemu prepričanju dovolili v lokaliziranje vojne, izrekli svojo neinteresiranost glede turškega ozemlja ter si zvezali roke in noge s poslaniško konferenco, kar je bilo v celoti Srbiji na korist, zakaj s temi koncesijami je bila Srbija v svojem nastopu proti monarhiji imu-nizirana ... Ce bi bili meseca novembra lanskega teta, ne da bi se udele-žili diplomatskih komedij, % ivojo ar-
■udo okupirali Belgrad. potem bi bil danes položaj pač drugačen. Morda borno danes po Pašićevem govoru zopet našli svoje moštvo. Srbski go-spod grozi z nemiri na albanskih me-jah. Mi hočemo in moramo te nemire preprečiti. Najboljša metoda za re-sitev te naloge je okupacija Belgrada in Niša, Če torej gospod Pašič hoče ...« Tako piše »Die Information^! Če v danem momentu in v danih raz-merah tako pisanje ni blazno, potem sploh ne vemo, kaj je blaznost. In o »posurovelosti navad, ki jih baje v Belgradu s službene str-ini zanašajo v parlament«, govore tišti, ki so s Prochaskovo, Palićevo in Škodrino afero izzvali stud in gnus vsega kul-turnega sveta! Potem pa ona grož-nja z okupacijo Belgrada! Recimo, da bi bila naša armada meseca novembra lanskega leta prekoračila Savo in Donavo in zasedla Belgrad? Ali se zavedajo brezvestni hujskači, ki govore o okupaciji Belgrada in Niša, v kaki nevarnosti bi se v tem slučaju nahajala naša država? Posledica bi bila vojna z Rusijo, splošna evropska vojna. In ta vojna bi bila za našo državo prava katastrofa, če smemo verjeti strašnim razkritjeni iz Redlo-ve afere! Ako bi gotovi hujskači imeli Ie še trohico možganov v svoji glavi, bi vsaj sedaj molčali o okupaciji Belgrada in prenehali s svojim bedastim rožljanjem s sabljo!
-t Slovenski in hrvaški   akade-miki — bolgarskim akademikom.  Iz Prage so poslali   zastopnihi   slovenskih in hrvaških akademikov Metin-l^u akademićne omladine v Sofiji na-slednje pismo: Kot zastopniki lirva-ške in slovenske akadeniičiie mladine  smatramo  za svojo  sveto  dolž-nost, tolmačeč vam čutenje vseh sinov svojega naroda, da se v trenot-ku, ko se tuđi ti mladina pripravljaš na    bratomorni    boj    obrnemo     na tebe z nekoliko   iskrerumi bratskimi besedami.   Po velikih   zmagah sio-vanskega orožja, s kateriini se ponaša vse  slovanstvo  in  katerim  se je divil ves svet, ste se zbrali danes, da uničite zvezo,   ki jo je ustvarilo pOOletno trpljenje srbske in bolgarske raje,   katero »plodi« dobri genij slo-vanske bodočnosti.    AH vstrajaš    ti pri tem,   da uničiš   veličastno delo, da mesto svetišča slovanske svobo-de posejaš    groblje žrtev bratskega prokletstva?! Verujemo v tvoj razum in krepost tvojega   srca    ter te kot mladino bratskega nam naroda prosimo,    zaklinjamo in rotimo,    da   v svojem narodu vplivaš    pomirjajoče na razburjene duhove,   in  izvršujoč častno delo branitelja domovine pobijaš one, ki iščejo v Srbiti neprijatelje ter nebrate svoje.    Kot nada in varuh narodne bodočnosti upoštevaj pravične  zahteve  in  življenske   pravice onih,   ki tvojemu narodu dobro žele.  Dobro vedoč, da koreni samo v pravičnosti  bodočnost slovanstva, priznaj upravičene zahteve bratskega nam naroda srbskega,    propove-duj in razglasi,    da težko greše oni, ki    mesto    bratske    ljubavi    sejejo mržnje!    Mi, kot otroci naroda,    ki živi v sužnosti in trpljenju, pričaku-jemo s strahom,    kaj    mu  prinesejo bližnji dnovi, dobro se zavedajoč, da bi grob balkanskih bratov bila naša nesreča ter nesreća    vsega   slovanstva, ki bi se ne dala ublažiti niti tekom  stoletij.    Ne  moremo verovati, da kreneš ti, mladina bolgarska, na strašno pot,    na    katero te skusajo privesti tvoji in naši sovražniki. Tvoje slovanstvo, tvoj oplemeničeni duh naj ti kaže pot. ki te pripelje k brat-skemu  sporazumu!  Hrvaška  in slovenska mladina    pričakuje danes od tebe možate besede! — G j u n j o , za društvo   »Hrvat«,    M a r i n i č ,    za »Adrijo«. J a n e ž i Č , za  »Ilirijo«.
4- Kontumacirana vojvodina. Iz Novega mesta se nam poroča: Ne-verjeten se vam bo zdel zgorajšnji naslov, ampak stvar je res taka. Po-ročali smo že, da je slavni deželni avtomobil tam gori nekje v gozdnati Kdčji riđi povozil, ozirorna povzročil, da se je povozil neki Parkelj iz Mir-nopeške občine. Ker gospodje, ki se na deželne stroške vozarijo po de-želi, nišo iako neumni, da bi v takih slučajih izdali svojo pravo številko, se je morala številka dotičnega av-tomobila sele po — Ljubljani uradno poiskati. Čim se je dognalo, da tako nobel vozijo Ie deželni avtomobili, se je povoženi kmet potom svojega zastopnika dr. Globevnika obrnil na slavni deženi odbor s primerno vda-no prošnjo, naj bodo, če že ćelo par-keijne na cesti spravljajo pod kolesa, vsaj tako prijazni, in naj kaj odrinejo za bolečine. Parkelj je bil 14 dni dela nezmožen. Pa gospodje niti odgovora nišo dali. Kaj je Parklju drugega ostalo, kakor tožitl. Je pa stvar taka s tem deželnirn odborom, da je Parkelj moral prijeti naravnost ćelo de-žeio. Na ta način je priša vojvodina Kranjska pri novomeškem sodišču na zatožno klop. Ker je to vsaj za Novo mesto vendar nekaj izvanred-nega, je umevno, da je bilo vse radc-vedno, kako in kaj se bo vojvodina
Kranjska zagovarjala. Prišel je dan razpisane obravnave. Tožitelj je bil tu in čakal kdaj priđe tuđi obtože-na vojvodina Kranjska. Kar sodnik pokliče obe stranki: Janez Parkelj in vojvodina Kranjska (v boljše ra-zumevanje je rekel deželna vlada). Uradni sluga kliče in kliče, a vojvodine Kranjske od nikoder ni. Vse kote so prebrskali, a nikjer ne duha ne sluha, ne o vojvodni Kranjski, ne o deželni vladi. G. sodnik je še malo počaKal, če se je zastopnik dežele morda kje zamudil, a ker Ie ni bilo nič, je razglasil začetek razprave in vojvodino Kranjsko kontumaciral. In v kontumacu je bila obsojena na 98 kron za Parkelja in kar bo zraven še dr. Režek priračunal. Ker je g. državni pravdnik izjavil, da ga ta stvar nič ne briga in se ima zanjo zanimati Ie civilno sodišče, smo radovedni, če se bo v kontumac obsojena vojvodina Kranjska na vsezadnje pustila zaradi  Parkelja  še — zarubiti.
-j- Promocija. Gosp. Anton Lav-r i Č iz ugledne narodne rodbine na Viču, je bil v ponedeljek dne 2. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja medicine. — Čestitamo!
—  »Branibor« slovenskim   pisa-teljem! »Branibor^ je letos izdal ko-ledarček, nainenjen slovenski mladini. Knjižica je izšla v 5000 izvodili in je bila v razmeroma kratkem  času razpečana, kar je pač dokaz,    da je bil takšen koledarček potreben in da ustreza svojemu namenu. Zato se je odbor društva >Branibora«    odločil, da takšen koledarček za    slovensko mladino izda tuđi za leto 1914. Ta koledarček pa naj iziđe najkasneje do 15. septembra t. 1. Ker je odboru le-žeče na tem, da bo koledarček vstre-zal svojemu namenu, da bo vzbujal med mladino narodno zavest in narodni ponos, se obraća odbor do slovenskih pisateljev z vljudno prošnjo, da   bi    stopili v službo plemenitega podjetja ter prispevali s plodovi svojega duha za knjižico. Dobrodošli so prispevki v prozi in v pesmi. Kakšna bodi tendenca spisov, se lahko vsa-kdo pouči iz letošnjega   koledarčka. Vsi prispevki se naj pošljejo najkasneje do 15. julija t. I. uredniku Rasto Pustoslemšku v Ljubljani, ka-teremu je odbor   poveril   redakcijo koledarčka.                                    ~+ '2
Odbor »Branibora«-
—  K večnem počitku srno danes, 3. ržnega cveta,    spremenili    gospo Ivano     Sibenikovo,     porojeno T o m c o v o,   vulgo Jurjevo mamo, posestnico v Krakovem.    Pokojnica, ki je dosegla visoko dobo 80 let, je bila zadnja iz znane trnovske rodbine Capnikove in sestra lani umrlega magistratnega  nadkomisarja  Jakoba T o m c a.  Radodarno njeno roko bo vzlasti pogrešal marsikateri siromak. Pripomnim naj še, da se je    rajnica pred dvema Ietoma, ko se je vprizo-rila znana strastna gonja proti trnov-skemu župniku   gospodu   Ivanu Vrhovniku,   vzlic svojim letom, z mla-dostnim ognjem zavzela za pravično stvar preganjančevo,   in hujskačem, ki so hkratu pobirali podpise, ogorčeno pokazala vrata in jih pri tej priliki na drastičen način, uprav po krakov-ski maniri oštela in obrala do belih kosti. Da je zavedni starki ohranjen blag spomin! — Harambaša.
—  Ponesrečen ljubljanski želez-ničar Josip Kavčič. Včeraj smo poro-čali, da se je ponesrečil   na   Opčini ljubljanski železničar Josip    Kavčič. O nesreči se nam poroča   podrobno sledeče: Josip Kavčič je bil zavirač pri zadnjem vozu tovornega   vlaka št. 942. Pri premikanju voz na Opčini sta vrgla dva voza raz tir zaviralno podlogo in drvila z veliko   hitrostjo proti Kavčičevemu vozu. Kavčič je to opazil in je hotel preprečiti nesrećo. Odvrl je svoj voz z namenom da ga drveća voza odbijeta nakar bi on skočit na voz nazaj, ga zopet zavri in s tem vse tri vozove ustavil. Res je odvrl voz, ko pa je odskočil z voza, mu je spodrsnilo in padel je pod voz ravno v trenotku, ko sta trčila voza. Vsi trije so bili sli čez KavčiČa. Odtr-gali so mu skoro popolnoma obe nogi in levo roko. Vendar je ostal Kavčič še pri zavesti. Prosil je zdravnika in duhovnika.      Po    izpovedi je prosil Kavčič zdravnika, da naj ga odreši. Peljali so ga v tržaško bolnico, kjer so mu odrezali obe nogi in levo roko. Kavčič pa tega ni prebolel in je pol ure pozneje umri.
—  Škropljenje čest po mestu je ob suhem vremenu higijeničnega pomena. To delo izvršujejo za to izvež-bani delavci.     Zgodi se, da eden ali drug pasant  dobi  par  kapljic vode, za kar pa Časih ne zadene    delavca prav nobena krivda Ker c. kr. policijsko ravnateljstvo    delavce,   ki   pri škropljenju neprevidno ravnajo, strogo kaznuje, se prebivalstvo opozarja, naj tuđi samo obraća nekoliko pozornosti na škropilca in se ogne nepriliki lastne oškropitve in ne spravlja poštenih   delavcev   iz   malenkostnega vzroka v zapor in sramoto.
—  Iznajdha domaćega obrtnika. Tukajšnji   ključavničar Ivan Meglič
na Prulah je v izložbenem oknu ste-klarske tvrdke Fr. Kollmann na Mestnem trgu razstavil model novih, jako praktičnih kurilnil vratic za peči in štedilnike. Pri štedilnikih, ki imajo taka vratica, ne padajo ogorki in pepel na tla, ampak v predal za pepel. Kuhinjska tla ostanejo torej vedno snažna in se ne obžgo vsled izpadanja ogorkov. Iznajdba vzbuja občno pozornost in je priglašena pri patentnem uradu.
—    Zanimiva nogometna tekma. V nedeljo se vrši na igrališču   poleg Lattermannovega drevoreda zanimiva nogometna tekma. Tekmuje nam-reč     »Ilirija«  z  »Gradjanskim šport-klubom« iz Zagreba. Že zaradi tega, ker priđe letos prvikrat hrvaško moštvo v Ljubljano, bi bilo želeti, da ob-činstvo to prireditev upošteva.
—    Straža   v   mestnih   parkih. Mestni    magistrat   je sedaj nastavil dva uniformirana stražnika,    da ču-vata pred    raznimi    zlikovci mestni park v Tivoliju, eden pa ob Bleivvei-sovi cesti. Sedaj bodo menda imeli ti krasni nasadi mir" pred vandali.
—  Ljubljana — Kaniža.  S 3. ju-nijem je uveden    telefonski    promet med Ljubljano in Kanižo (Nagy Ka-nizsa) na Ogrskem.    Govorilna   pri-stojbina znaša za pogovor 4 K.
Minister Štefe. V Novem mestu se je zgodilo, da so imeli gospoda Stefeta za — železniškega ministra. Gospod Štefe se je namreč pripeljal z družbo, ki se je držala ministra in gospod Štete je skrbel, da je bil vedno kolikor mogoče blizu ministra. No, bože mili, kaj hočemo, človek se pač rad pokaže. In ker je bil minister čisto priprosto opravljen, gospod Štefe pa »napucan«, kakor da je stopil iz kakega izložbenega okna, se je zgodila zmešnjava. Radovedni ljudje so namreč vpraševali, kdo med zbrano gospodo je minister in ker je eden pokazal na Štefeta, je šio od ust do ust: ta je minister. In ljudje so ga z dolenjsko spoštljivostjo gledali in na-pucanemu gospodu Štefetu se je tako dobro zdelo, da je hodil in se obra-čal kakor štman petelinček po kupu.
Rop pred enim letom. Orožniki iz Mokronoga so včeraj tri glavne osebe — ženske — ki so bile udele-žene pri roparskem napadu na Ka-tarino Faletič iz Čužne vaši, 2. t. m. odpeljali v Novo mesto. Dognano je, da so roparice vzele Katarini Faletič 350 K.
Podaljšana koncesija. Poroča se nam, da je c. kr. poljedelsko mini-strstvo na Dunaju z odlokom Štev. 14.991 Tomu Pavšlarju iz Kranja po-daljšalo koncesijo za veliko električno napravo na Jami pod Kranjem do konca leta 1915.
Dom na Vršiču pri Kranjski gori bo od 8. rožnika t. 1. naprej od-prt in kot doslej priznano dobro oskrbovan. Po navadi ima tuđi sveza mesna jedila na razpolago. Udobno in elegantno opravljene sobe z 1, 2 in 3 posteljami napravljajo i daljše bivanje vabljivo. Ker Je Dom odda-Ijen Ie 2 1/2—S ure od kranjskogor-ske postaje in je pot vozna in prav zložna, je priporočljiv tuđi za izlete nevežbanih turistov. Mojstrovka in Prisojnik sta tuđi že dostopna.
Nov osebni vlak med Jeseni-cam-Biedom in Bohinjem. Ravnateljstvo državne železnice v Trstu je upeljalo s 1. junijem na progi Jese-nice-BIed in Bohinj nov osebni vlak, ki odhaja iz Jesenic ob 9. uri 35 min. zvečer in dospe na Bled ob 9. uri 52 min. in v Bohinj ob 10. uri 19 min. zvečer. Turistom in izletnikom iz Ljubljane je torej dana prilika, da lahko tuđi z većernim vlakom, ki odhaja ob pol 7. zvečer dospejo s tem novim vlakom v Bohinj ali Bled, ker imajo na Jesenicah zvezo. Ta novi osebni vlak se bode vračal iz Bohi-nja ob 10. uri 33 min., iz Bleda ob II. uri 04 min., iz Dobra ve ob 11. uri 15 min. ter dospel na Jesenice ob 11. uri 22 min ponoći.
Z Bleda se nam poroča, da je blejski grad, na katerem se nahaja restavracija od 1. junija zopet odprt. »Tat, tat, primite ga!« zavrešča-lo Je danes zjutraj pri ženskah, ki prodajajo in kupujejo na Vodnikovem trgu kuretnino in jajca. Ko je tržni redar stal v obližju jubilejskega mostu fn začul krik žensk, je postal po-zoren ter opazil, da beži proti njemu neki neznan moški, za njim dro pa ženske, kakor vrane za kraguljem in vpijejo: Tat, tat, primite ga! Tržni redar je takoj uganil, da se zamore to kričanje tikati Ie ubežca in ga, ko priteče do njega, z vso močjo zgrabi, a ta se mu hoče iztrgati in bežati dalje. V tem pa priskočita redarju na pomoć še dva njegova tovariša, s katerih pomočjo potem neznanca ob-drže ter odvedejo na magistrat, kjer so ga legitimovali, potem pa izročili državnemu stražniku, da ga je odve-del k policijskemu ravnateljstvu. Dolgoprstnež je imel pri sebi delav-sko knjižico, glasečo se na ime Antona Završnika. roi. 1890. v Zagrebu
Sttzn 4.
SLOVENSKI   NAROD.
125. 5tev.
ter pristojnega v Bočno. Fant Je ho-dil okoli žensk, ki prodajajo jajca, ter imel v rokah papirnat ovo}, v katerc-ga jih je, kolikor |ih Je nakupil, de-val. Do tedaj jih je bii kupil le kakih sedem in ne vseh pri eni ženski, marveč vsakega pri drugi, da se je bolj nesumljivo drenjal. Ko priđe do Elizabete Hrastarjeve, je pri »ogle-dovanju« jaje njegova roka ti tako neprevidno začela segati v ročno torbico, da je ta začutiia in tako] zavpila, nakar je Završnik zbežal in bii nato vsled krika prijet. Tako naj bi napravile ženske pri vsaki opaže-ni tatvini, pa bi precej pomagalo, da pridejo ptički v roko pravice. Tuđi včeraj je bilo na trgu gostilničarici ge. Mariji KavčiČevi iz Latterman-novega drevoreda iz ročne torbice ukradenih 30 K, katere je bržkotne tuđi ta ukradel. Ni pa izključeno, da bi ne bii v zvezi z onimi nebrojnirni žepnimi tatvinami, ki so se dogajale na trgu lansko leto in sicer čeŠče kar po več na dan.
Kinematograf Vldeal«. Krasna drama »Nabob« je pri včerajšnjih predstavah kar najbolje ugajala gle-dalcem. Sijajna je veseloigra »Mož s tremi ženami« in je vzbujala nepopi-sen smeh. Moric (Prince) v glavni vlogi je naravnost neprekosljiv. Ostali točki sta prvovrstni. — Pri-hodnji petek se prične predvajati ve-lezanimiv film »Dantejev Pekei«. Ta film je eden največjih umotvorov in se je rabilo za izvršitev nad dne leti. Sodelovali so prvovrstni umetniki, režiserji in igralci Italije. Podjetje kinematografa ^ldeal« si je nabavilo ta film z velikimi stroški, samo, da nudi svojim obiskovalcem res nekai lepega.
V  Ameriko jo je hotel včeraj po-pihati  deiavec  Fran   Stegenšek,  rodom iz Vinice ter se s tem hotel iz-ogniti  vojaški  dolžnosti. Namen  mu je pa na Južnem kolodvoru    službu-joči stražnik preprečil s tem, da ga je aretiral. Oddali so ga sodišeu.
V  prisilno delavnico   so    danes oddali 371etnega Hermana Bischofa, rodom    iz Meiningena,    okraj Feid-kirch na Predarlskem.
Izgubljene stvar!: 2 rumene svilnate rute za na glavo. I zlata damska ura. 1 bankovec za 50 K, 1 vozna veriga. 1 zlata damska ura 5 spominčicami. 1 risalna priprava v črnem etuiju, 1 zlata zapestnica s srčkom, precej močna, 1 zlat obesek v obliki srčka z 2 slikama, 1 v voia-ški. 1 v lovski obleki in zadaj 2 an-gelčka, 1 zlato zobovje. — Najdene stvari: 1 somčnik, 1 železni drog, 1 otročje ogrinjalo, 1 srebrna vratna verižica, 1 srebrna ženska ura, 1 trd klobuk, 1 lorgnet, 1 zastavni list.
Našla se je zlata zapestnica. Dobi se nazaj pod Trančo št. 2, pri gospej Kukla, II. nadtsropje. — Srebrna ženska ura se |e našla na cesti od Rakovnika do dolenjskega koio-dvora. Uro ima M. Gorjanc, čevijar v Krojaški ulici 4.
Izkaz posredovalnlce slovenske-ga trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: i knjigovod-ia. 2 korespondenta, 2 kontorista, 1 poslovodja, 1 potnik, 6 pomočnikov inešane stroke, 3 pomočniki spece-riiske stroke, 2 kontoristinji, 1 bla-gajničarka, 8 prodajalk, 4 učenci in 3 učenke. Službe išče: 3 knjigovodji, 2 korespondenta. 3 kontoristi, 5 po-slovodij, 3 potniki. 8 skladiščnikov, 21 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železninske stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 22 pomočnikov špecerijske stroke, 16 kontoristinj. 13 blagajničark, 17 prodajalk. 5 učencev in 4 učenke. Po-sredovalnica posluje za delodajalce, elane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodninL
Narodna obramba.
Naročnikom »Braniborjevega« koledarčka. Prosimo vljudno vse tište, ki so naročili koledarček »Brani-bor slovenski mladini«, naj pošljejo denar za ta koledarček najkasneje do 30. t. m. — Iščemo kupca za krožno opekarno v narodno ugrože-nem kraju. Opekarna je naprodaj za 30.000 kron v gotovini. — Odbor »Branibora« v Ljubljani.
Ženska podružnica družbe sv. Clrila In Metoda v Ribnlci priredi v nedeljo. dne 8. junija v prostorih hotela Arko veselico z jako zanimivim in raznovrstnim sporedom. Začetek ob 8. zvečer. Vabljeni so vsi, ki mis-
lijo in čutijo slovensko.
____                                           - ~—■----------
Društvena naznanlla.
Sokol L ima v nedeljo, 8. t. m. ceiodnevni pešizlet v kroju v Morav-*e. Odhod z jutranjim vlakom ob 7.; Iz Laz peš skozi senčne gozde do Moravč. Povratek z večernim vlakom iz Domžal. — Pokrajina Je kias-na, potrebna vzpodbude. Vabimo na :a izlet vse brate, dobrodošli posa-mezniki ali celotna društva iz Ljub-
Uatff, kajtor tuđi btatje iz LHile-Smartna, Domžal, Kamirik*. — Ce postavi najbližje drti$tvo tetovadno orodje, se lahko vrši krajša Javna te-lovadba. O terfi nal se obvesti Sokola 1. — Na zdar!
»Domovini« so poslali mesečne prispevke za april in maj sledeči do-brotniki; 60 K: dr. K. Triller; 10 K: posl. Turk; po 8 K: Klun, dr. Pire; po 6 K: dr. Fettich, ga. Skof, dr. LavrenčiČ; po 4 K: Vidmar, ga. 2er-javova, inž. Župane, prof. Reisner, ga. Seunig, dr. Lipold; po 2 K: g. Bežan, GomilSek, Gregorka, Jane, JakhK Kosir. Manfreda, Petek Iv., Petek Mil.^Pirnat. Poher, Pusto-slemšek, Siska, ŠušteršiČ, Tome, VerstovŠek, Rohrman, prof. Berce, I3reznik, Mejač, dr. Babnik, Mencin-ger, dr. Gosak, dr. Pretnar, ga. dr. Rusova, gdč. Zalarjeva, Fabianova, g. Ažman, ga. Treo, dr. Pestotnik. prof. Jug, ofic. Pečnik, Rihnikar, 71atner, dr. Mole, Bončar, Tepina; po I K 60 v: gg. Kraigher, Krapež, Vernik, Svigelj F., Švigelj Z.; po 1 krono: dr. Munda, inž. Turnšek, dr. PuČnik, AdleŠic, Felieijan, Mandelje, Potočnik, Szillich, po 50 vin.: Eger, Gregorec, Steiner fx.\ po 80 vin.: Bervar, Habunek. Šeme; po 60 vin.: Cerni, Jeras, Rebec, Jos. Švigelj. Srčna hvala!
Slov. trgovsko društvo »Merkur«. Pevski odsek priredi v nedeljo, dne 8. junija izlet v Grosuplje. Veeje število izletnikov odide že zjutraj peš eez Orle v Grosuplje. Zbirališče na dolenjskem mostu. Odhod točno ob pol 8. Izletniki se ustavijo v pri-znani gostilni g. Rusa, kjer bodo imeh skupno kosilo. Drugi izletniki imajo Iepo priliko se odpeljati s popoldan-skim vlakom ob 1. uri 30 min. ali z vozovi. Dotičnike, ki nameravajo od-iti že zjutraj prosimo, da nam sporo-če vsaj do 6. junija, da zamoremo glede kosila potrebno ukreniti. Gg. člane in prijatelje društva vabimo, da se izleta mnogoštevilno udeleŽe. Za zabavo bodeta skrbela društveni pevski zbor in društveni ad hoc se-stavljeni orkester.
Odbor N. S. Z. ima v četrtek, dne 5. t m. svojo sejo v svrho konstituiranja odbora. Ker je poleg te točke še nekaj jako važnih stvari, prosimo vse odbornike, da se seje zanesljivo in točno ob 8. uri udeleže.
Zadruga kroiačev v Ljubljani je imela v nedeljo popoldne v vrtnem salonu hotela »Ilirije* redni letni ob-čni zbor. Zborovanie, ki je bik) precej dobro obiskano, je vodil predsed-nik g. J e 1 o č n i k. Zborovania so se udeležili zadružni instruktor gospod dr. S t e s k a, magistratni koncipist dr. B e r c e in načelnik Kranjske zve-ze obrtnih zadrug gosp. E. Fran-c h e 11 i. Gosp. J e 1 o č n i k je poro-eal nato o delovanju zadruge. Njegovo poročilo je bilo z odobravaniem sprejeto. Pri nadomestni volitvi v odbor so bili izvoljeni gg. G e s t r i n, Okorn in Vrtačnik. Načelnik Zveze obrtnih zadrug, g. E. Fran-c h e 11 i, je nato poročal o pomenu in važnosti Zveze obrtnih zadrug in o Zvezinem delovanju ter predlagat, da pristopi zadruga k Zvezi. Toza-devni prediog je bii sogUsno sprejet. Daljša debata se je vnela pri vpraša-nju glede ustanovitve zadr ižne bol-niške blagajne. Tuđi tozad^vni pred-log je bii sprejet in se je odboru na-ročilo, da izdela trvzadevm statute, nakar je gosp. predsednik, /.ahvaliv-ši se navzočim za sodelovanje, zbo-rovanje zaključil.
Zadružne bolniske blagajne na Bledu občni zbor bo dne 8. junija v nedeljo popoldne ob 2. uri v hotelu »Triglav« na Bledu.
Tombola v Idriji. Kakor že po-ročano, priredi društvo za varstvo otrok v Idriji na dan Sv. Petra in Pavla 29. junija t. 1. v dobrodelne na-mene veliko javno tombolo. Slavna vlada za Kranjsko je tozadevno do-voljenje že naznanila. Zanimanje za to prireditev je vsestransko jako živahno. Prijatelji one mladine, koji bi sicer pretila vsled zanemarjene vz-goje poguba, se številnim odkupom tablic in naklonitvijo prav znatnih daril v igralne svrhe že oglašajo. Trgovci nam naklanjajo v darilo vsakovrstno gospodinjsko blago in večji posestniki nam obljubuiejo vsa-kovrstne pridelke kmetijstva. Vsem blagim darovalcem pa prednjači slavno godbeno društvo v Idriji, ki priredi po tomboli na prav okusno prenovljenem vrtu hotela »Crni oreU koncert ter prepusti vso vstop-nino društvu za varstvo otrok. Ce sploh kje, velfajo torej glede te pri-reditve besede: dutce cum utiti; za-kaj razun animirane zabave sebi, store udeleženci neprecetiljivo dobroto revni, zapuščeni in v vzgoji zanemarjeni mladini.
»Akademlčno drnitvo sloven-*k1h tehnlkov na Dunaju«. IV. redni občni zbor se vrši v soboto, 7. rožni-ka ob 8. zvečer v restavraciji: IV. okraj, SchleifmUhlgasse 6, z običajnim dnevnim redom.
Ražu šturi.
*  Pogorela }e v Nagy Laku velika    tovarna za konopnino.    Škoda znaŠa Četrt milijona kron.
*   PobegH ćastnik.    Iz Budimpešte poročajo, da je izdalo garnizijsko sodišče v Braševem tiralico za nad-poročnikom    2.  pešpolka  Viktorjem Festlom,   ki je pobegnil iz Braševa, ker se je bal razkritja njegovih precej obsežnih sleparij in goljufij.
*   Neurje v Monakovem.   Pred-snočnem    je    divjal    v Monakovem strašen vihar. Ko se je vinar nekoliko polegel je začela padati toča, debela kot drobna jajca. Padio jo je to-iiko, da so bile še zjutraj vse ceste in ulice pokrite s točo. Škodo, ki jo je napravilo to neurje, cenijo na 1 mili-jon mark.
*  Obupen čin očeta.    Iz Potten-dorfa poročajo, da je  tamošnji  tr&o-vec Peitzker ustrclil svojo ženo, tež-ko ranil svojega otroka,    polil    na to trgovino s petrolejem    in    jo zažgat. Ćelo poslopje je popolnoma zgoreli). Peitzkerja so aretirali. On prizna in pravi,  da  je  izvršil  zločine  v obupu sploh in vsled slabih razmer.
*  Vohunstvo. V Petrogradu se je razširila vest,    da je  določenih  več višjih ruskih Častnikov za specialne delegate, ki naj gredo v ona mesta, kjer se vrše vohunske preiskave. — V Wiborgu se je ustrelil v nekem hotelu  neki    ruski    častnik,    katerega identiteto je vojaška oblast dognala, noče pa je izdati. Ravno tam so aretirali  tuđi  nekega  Pidelmana,    ki je prišel iz Petrograda.
:< Menu ob priliki dvorne rodbinske pojedine na Dunaju o priliki navzočnosti princa - regenta še je glasil: Potage comtesse, Houchees dćlicieuses, Filets de soles a la du-eale, Piece će boeuf etselled'agneau, Cotelettes de coq de bruyere St. Hu-bert, Salade a la Bagration, Sorbet, Poulardes de Stvrie, salade, compo-te, Asperges en branehes, Bombe auxe annanas en surprise, Fromage, Glaces variees, Dessert, Madere Rich, Chat. Margaux 1870, »Hoch-heimer Wandkaut 1893, Ruthe«, ^Tokayer Ausbruch 1905, Hofwein-gut«, Cognac 1809, Champagne Moet - Chandon, Impćrial.
Telefonska in brzojavna popočila.
Dogoditi na Balkanu.
Po caribrodsketn sestanku.
Belgrad, 4. junija. (Izvirno poročilo.) O podrobnih rezultatih sestan-ka ministrskega predsednika Pašića in Gešova se še vedno ne ve ničesar pozitivnega. Nasproti časnikarjem je Pašić izjavil samo to, da se je dose-gel sporazum glede konference mini-strskih predsednikoy vseh štirih za-vezniških držav, dočim ni spregovo-ril o podrobnostih meritorne vsebine nobene besedice. O kraju, kjer bi se naj vršila konferenca ministrskih predsednikov, se ne ve še ničesar natančnega- Omenjata se Belgrad in Solun, toda z ozirom na oddaljenost teh mest zlasti od Crne gore, se za-trjuje, da se bo sestanek najbrže vršil v Skoplju, katero mesto je najbližje Crni gori. Posvetovanja ministrskih predsednikov ne bodo po mišljenju v vladnih krogih trajala dolgo, kveč-jemu 4 do S dni. Sele. ako hi ne bilo mogoče doseči nobenega rezultata, bi se posvetovanja premestila v Petro-grad.
V tukajšnjih političnih krogih pa se nadejajo, da se bo sporazum po-srečil brez posredovanja tretjih. Največjo skrb povzroča povečana kampanja bolgarskega časopisia po caribrodskem sestanku, na katero kampanjo odgovarjajo nekateri današnji srbski listi, opominjajoč vlado, naj se ne da zapeljati v dolgotrajna pogajanja. ki jih Bolcrari razpletajo samo za to, da bi pridobili čas in da bi na meji zbrali svojo vojsko, marveč naj takoj koncentrira na bolgar-ski meji vso svojo armado. Toda treznejši politiki izjavljajo, da bi taka odredba mogla biti samo skrajno sredstvo v slučaju, da bi bila popolnoma izključena možnost za sporazum, in kadar bi kazalo, da se Bol-garska stavi pred odločitev o vojni ali odnehaniu. še večjo skrb povzroča vest, ki jo na kratko potrjuje tuđi današnja »Samouprava«, da je pri Štipu neki bolgarski polk prekoraČil inejo srbskega okupiranega ozemlja ter zavzel strategijsko važno pozicijo, ker imajo srbske čete ukaz, naj se na vsak način izogihljejo vsakemu spopadu in vsake borbe z Bolgari. Srbski poveljnik je pozval Bolgare, naj se umaknejo, česar pa le-ti nišo hoteli storiti. Ministrski predsednik Pašić, o tem obveščen, je odredil, naj se za sedaj ničesar ne ukrene proti Bolgarom, a srbski poslanik v Sofiji, dr. Spalalković, je protestirat pri bolgarski vladi proti postopanju bolgar-skih čet, zahteva)o£,«naj se nemudo-
ma umaknejo z zavzetih pozicij.
»Samouprava«, — polemizujoč oštro z bolgarskim poluradnim glasilom »Mirom«, piše: »Dasi so zavez-niki bili solidarni z Bolgari, ko so leti nadaljevali vojno za posest Odrina, čeprav je turska vlada že pristala na to, da izroči ostalim zaveznikom Janino in Skader, vendar sedaj Bolgari nečejo biti solidarni z zavezniki, ko so le-ti zahtevali nekatere spre-membe v preliminarni mirovni pogodbi. Taksno postopanje je nezavez-niško in nelojalno.« Na očitanja, da Srbija koncentrira svojo vojsko, od-govarja »Samoupava«: »Srbiji kot svobodni državi ni treba nikogar prositi za dovoljenje, da srne koncentrirati svojo armado, toda ona zavrača podtikanje, kakor da bi hotela napasti Bolgarijo. Za to nima Srbija danes nohene potrebe, pripravljena pa mora hiti za vse eventualnosti, zakaj Bolgari se poslužujejo čudnih sred-stev, napadajoČ svoje zaveznike, po-tiskajoč jih z orožjem s pozicij, ne priznavajoc nevtralnih con, pošiljajoc v zavezniŠke pokrajine agitatorje, ki ščuvajo narod, in pritožujoc se radi progonov, ako se ti agitatorji kaznu-jejo. Najžalostnejše na vsem pa je, da v času, ko se nahaia Pasić na posebno vabilo iz Sofije v Caribrodu, da se mirno pogaja za rešitev vseh sporov, napadajo bolgarske čete srbske pozicije. Ne obtožujemo še bolgarske vlade, ker vemo razlikovati med njo in postopanjem posamenih organov bolgarske armade. toda Srbija, ki ne-ce spopada, se bo znala braniti, ako bo napadena.
Belgrad, 4. junija. (Izvirno porn-čilo.) Te dni se ie širila vest, da je prišlo v Makedoniji med srbskimi in bolgarskimi Četami do borbe, v kate-ri je na srbski strani padlo ali bilo ranjenih okrog S0 vojakov. Potrjena še ta vest ni, ker vlada neče alarmirati javnost z vestmi o spopadih. do-kler ni izerpano vsa za mirno rešitev bolgarsko-srbskega spora.
Belgrad, 4. junija. (Izvirno poročilo.) Politične važnosti je vest, da je v nedeljo, ko se je ministrski predsednik Pašić odpravil na sestanek v Caribrod, pripeljal istočasno v Niš separatni vlak z juga, da se je Pašić s potniki tega vlaka pol ure razgo-varjal, in da so ti potniki čakali v Nišu, dokler se Pašič ni vrnil iz Cari-broda. Po svojem povratku v Niš je imel Pašić z neznanci zopet daljši sestanek. Nato je posebni vlak proti jutru zapustil niski kolodvor v smeri proti Skoplju. Govori se, da so bili v tem vlaku visoke vojaške in politične osebe srbske iz Skoplja in grške iz Soluna in iz Aten. Včeraj popoldne je imel ministrski svet sejo. v kateri je razpravljal o uspehu Pašićevega se-stanka z Gešovom, in sklepal o na-daljnem postopanju.
Srbska skupščina. Belgrad 4. junija. Narodna skupščina bi morala danes imeti sejo. Ker pa ni došlo k seji za sklepčnost za-dostno število članov, se je seja morala odgoditi.
Demisija bolgarske minlstrstva.
Sofija, 4. iunija. Dejstvo, da je ministrski predsednik Gešov podal demisijo, se tolmači tako, da hoče Gešov prepustiti odgovornost za na-daljno politiko vladi, ki bi bila močna na znotraj. a brez obveznosti na zu-naj. Govori se, da bo Gešov sam re-konstruiral kabinet ali pa bo rekonstrukcijo prevzel dr. Danev. Novi kabinet bo baje koalicijski in med kandidati za ministrskega predsednika se imenuje tuđi vodja demokratske stranke dr. Malinov.
Spopadi med zavezniki.
London, 4. juniia. »Dailv Mail« javlja, da se je pri Stipu vnel boj med bolgarskimi in srbskimi četami in da so Bolgari zavzeli Štip. ker je srbski poveljnik ukazal vojakom, naj se umaknejo, ne da bi na holgarske napade odgovarjali z orožjem.
Solun, 4. junija. Dve bolgarski bateriji in 5000 mož pehote je odšlo iz Seresa v Tangronsko pogorje. Bolgari so močno okrepili pozicije pri Evleteriji. V Solunu bivajoei srbski častnik so bili pozvani v Skoplje.
Car Ferdinand In Šukrl paša.
Sofija, 4. junija. Car Ferdinand je na svojem gradu Vrani sprelel odrin-skega branitelja Šukri pašo in se ž njim nenavadno dolgo časa razgo-varjal, sprehajajoč    se    po    nasadih
svojega parka.
*             «
Poštanska zbornica. Duna], 4. juni ja. Poslanska zbornica je danes nadaljevala debato q finančni reformi. Govore maloruski minoritetni poročevalci, ki markiralo z dolgimi govori svojo opozicijonai-no staliSče.
Vefllkanski kravall v peštanskem parlamentu.   —   Policija s sabllaml na-
padla poslane*.
Budimpešta, 4. ]uni]a. V ogrskem parlamentu Je prišlo danes do nepo-plsnih kravakrv,   ker   ie   opozicija
prišla v zbornico, da tuđi na zakono-dajni tribuni obsodi ministrskega predsednika Lukacsa. Parlament je bii od vseh strani obdan od vojakov, orožnikov in redarjev. Pred parlamentom je bila zbrana tisočgiava rnnožica, ki je z vso silo hotela vdre-ti v parlament. Ko so se pojavili opozicijonalni poslanci jih je množica navdušeno pozdravljala in jim klica-la »Eljen«. V zbornico je prišla opozicija korporativno. Na hodnikih je bila razpostavljena nova parlamem-ska straža. V zborovalni dvorani je bila s prva zbrana samo opozicija. Poslanec Julij pl. Justh je čital s sonornim glasom manifest opozicijonai-nih strank na madžarski narod. Y! tem manifestu se slika koruptni sistem Lukacs-Tiszove vlade, se poudarja, da so vsi zakoiii sklenjeni v parlamentu v času Tiszinega terorizma ničevi in se poziva na odpor vseh poštenih elementov proti taki koruptni vladi.
Ko je stopil predsednik gror Ste-fan Tisza v zbornico je nastal veli* kanski kraval. Opozicijonalni poslanci so vprek kričali: Lopovi, tatovi« šufti! Predsednik je zaman skušal napraviti mir in priti do besede. Opozicijonalni poslanci so unisono klicali: V imenu Njegovega Veličanstva ie bii min. predsednik Lukacs proglašen za tatu! Tuđi grof Tisza te tat! Tatovi in lopovi ne sniejo gospodariti v ogrskem parlamentu, naj gr j-do v Zalatno, Bečarji!
Kravali so se nadaljevali. PreJ-sednik grof Tisza je hotei nekaj govoriti. Slišalo se je samo, da je rabil besedo dostojnost. Opozicija se je zakrohotala: »Ta lopov govori o do-stojnosti! Naj govori raje o soli!«
Nastal je zopet velikanski kro-hot. Iz hrupa se je slišal sonoren klic Tiszin, da je več opozicijonainih po-slancev izročil imunitetnemu odse-ku. Vladna stranka je jela ploskati, opozicija pa je v koru kričala: Soii, tatovi in lopovi!
Kraval je vedno naraščal in končno je bii Tisza prisiljen suspendirati sejo. Vladna stranka je takoj zapustila zbornico in se umaknila na hodnike. Opozicija je ostala v zbornici. V tistem trenotku so se pojavili v parlamentu orožniki. Še ni preteklo deset minut in orožniki in re-darji so vdrli v razpravno dvorano. Med opozicijonalnimi poslanci je nastalo nepopisno ogorčenje in vse vprek se je slišalo klicati: Sramota! Sramujte se saj beričl!
V  tem trenutku je stotnik Torok potegnil sabljo ter ž njo trlkrat uda-ril po glavi poslanca Hedervaryja.
Poslanec se je ves krvav zgrudil na tla. Opozicija je od ogorčenja kar besnela in klicala: To je umor! Mo-rilci! Večina opozicijonainih poslan-cev je nato hotela zapustiti dvorano. Poslanec Justh pa je skočil na pult in zagrmel: Ostanimo tu, naj nas vse pokoljejo!
V  tem hipu se je pojavil v zbornici    grof Tisza v spremstvu močne straže.     Poslanec  Šandor    je  skoČil pred njega    in    ga   psoval kakor se opsuje navadnega cigana. —   Tisza je vse te psovke mirno vtaknil v žep in dal stražnikom znak, naj opoziei-jonalne poslance iztirajo iz dvorane. Straža je najprvo    prijela    poslanca Justha    in    ga odpeljala.    Poslanec Khun je nato zaklical: Pojdhno ven, tu ni mesta za nas,   tu   gospodarilo samo tatovi in lopovi.   To je druga Redlova afera.    Po teh besedah   je vsa opoziciaj mirno odšla iz dvorane. Ostala je v zbornici samo vladna stranka in Tisza je y odsotnosti opozicije z nova otvoril sejo. Takoj za-četkoma te seje je min. predsednik Lukacs naznanil,    da ie podal svoio demisijo.
Nato se je zbornica odgodila do 11. t. m.
Sprejetfe Lukacseve demisije. Budimpešta, 4. junija. Cesar bo najbrže v petek sprejel min. predsednika dr. Lukacsa v avdijenci in mu naznanil, da sprejme njegovo demisijo. Za Lukacsevega naslednika bo najbrže imenovan sedanji predsednik poslanske zbornice grof Štefan Tisza.
Izjava.
Odkar stojim v javnem življenju, sem zastopal in branil načelo, da bodi svet rodbinski prag tuđi najhujšega političnega protivnika in da je vsled tega absolutno nedopustno vlačenie strogo zasebnega in rodbinskega življenja v politične boje. Tega načela tuđi v seji deželnega odbora z dne 31. m. m. nisem mogel in nisem hotel zatajiti in sem dosledno glasova! za predlogki je uveljavljal navedeno načelo tuđi na korist privatnemu življenju deželnega glavarja. In njegovi rodbini. Nič več in nič manj! Politična polemika ostala je po tem pred-logu absolutno nedotaknjena.
V Ljubljani, dne 4. junija 1913. Dr. Karti Triller, doi. odbornik.
125, itcr.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
Izprcd sodišCo.
PonesreCeo   voHIni trik na Du-
naju. Bilo je za časa državnozbor-skih volitev L 191 l.t ko Je zvedel volilni komite poslanca Friedmana, da se je preselilo od kršćanskih socijai-cev 200 ognjegascev v njegov okraj, da glasujejo za Bielohlaveka. V odgovor temu so naselili Friedmanovi pristaši tuđi več svojih somišljeni-kov za čas volitve v Parkviertel in jih reklamirali za volilce. Te reklamacije pa so bile zavrnjene. Enajst teh protsovoljnih preseljencev je bilo obtoženih zaradi poskušene voiil-ne sleparije. — Včeraj se je vršija pred deželnim sodiščem na Dunaju tozadevna obravnava. Vsi obtoženci so bili krivde volilne sleparije opro-ščeni, obsojeni pa so bili zaradi nepravilne prijave vsak na tri dni zamora.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. junija: Elizabeta Grau!, gospodinja, 81 let, Franca Jožefa cesta 3.
Dne 2. junija: Ivana ?ebenik, liišna posestnica, 80 let, Kladezna alica 10. — Marija Terček, kajžari-ra. 45 let, Crna vas, 47. — Marija Jaklić*. kajžarjeva hči, 35 let, Radcc-kega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne 31. maja: Marija Rihar. de-favčeva žena, 43 let. — Ivana Tra-ven. užitkarica, 66 let. — Franc PerČič. zidarski pomoćnik, 43 let.
Današnji list obsega 6 strani.
Izda jate! j  in  ođsrovorni   urednik:
Valentin Kopitar. La*tnina in tisk »Narodne tUkarne r.
Avstiijska  specialiteta.   Na   želodcu
^o'ehf&jočim 'uđem pri^oro'ati je porabo -■'.stnega „Mollovega Seidliz-praška", ki je pre-iskuieno domače zdravilo in vpliva na želo-čec krepilno ter pospešilno na prebavljanie in siccr z rastočim vspehom. Škatljica 2 S. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vszk dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni ralagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. #                                          2   33
Solnčno    zdravilišče  |
ra   Biedu   267   na   KranjsJcem,   pre-   | krasna gorska lega ob jeien, ataode-F>ćt*o     m   <&etao   xVCTncfl§S-   vodno 1-"I   j    "J        "       fansmi  | •drvnim iwprhi.        IO73
RIKU
mlefne karamele
Pristne le će
,,StoilwercK"
Borzna   porodila.
ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani*.
Ura4i! fciriJ tfaoajske bone 4. junija 11)3
■•latbftnl »■»h»||. 4% majeva renta    .... 4-2*% trebrna renta .... 4* a avstr. kronska renta   .   . 49'« ogr.        „                  .   . 4»; kranjsko deielno potojllo VU k.o. čeike dež. banke   . Srsftkou Srette Iz 1. 1860 */•    •   • H      tfske...... „     zeraeljske  1. Izdaje   . „    o^rske hlpotečne .   • M     dan. komunalne     • „      Bv«tr. kreditne   .   •    . M      ljabl]anske   .... M     avitr. rdeč. krila   .   . *    °gr.      n      m      •   • „     bazilika    .   .   .   .   • M     tttrifte  ..•••• Ljubljanske kreditne banke   . Avstr. kreditnega zavoda .   . Ounajsite bančne družbe .    . ružne zelenke f   .   .   .   . Državne ideznke   .... CeSke sladkorne družbe   .   . Zivnottenske banke.   .   .   • Valat*. Cekini.....••• Lire   .    .   •   ,    .   •''•   • •	D«tutr«i 82*80 8645 83*10 8175 87'— 454 — 619-— 290 — 284 — 24675 233-50 473 — 474 — 64-50 53 50 32-— 24 70 23§--410-» 624 50 510--125-718-10 970-50 341*— 264-50 11-42 117 85 95-60 9315 253 —j	8-3 — i     86-65 1     83-30 81-95 94-50 88"— 466 — 631 — 30O-— 294-25675 243*50 483 — 484-— 69 50 57'50 36'— 28-70 235-— 414 — 625-50 511 — 126 — 719-10 97150 344-26550 11-47 l!8'10 95-80 93-35 253;75
^^*^*^*^* ^P^paBj^p ^r wajHajBajfljpijajpflB)ii^pj0
Dne 4. junija 1913. Ttr.U
PSenica za oktober 1913.   .   za 50 lec 11*65
Rž za oktober 1913       .   .    za 50 kg   9*50
Oves 2a oktober 1913   .   .   za 50 kg   853
Koruza za junij 1913.   ♦   .   za 50 kg   810
Koruza za julij 1913 ...    za 60 kg   818
MeteorološKno porodio.
VUiu u< Mrjen JH-S             SrHtjl nM Mak 7M ■■
!   Cm |s«"Je; Š£» I !■•»"•■!■"«    g-SlVetfOTl        Nebo
a   ™»l"m"   |j______:
3. 2.pop. 738 4 i    28*1 |p. m. jzah     jasno „    9. zr. I 739-4 \    20-6 | si. jzah. |         „
4    7. zj. i 739-8      16*4   sr. jvzh.    brezobl.
Srednja   včerajSnja temperatura 226', norm. 16 3°. Padavina v  24   urah 0*0 mm.
Ira ii v trafiko
ali kako dmgo primerno,
tuđi izven Ljubljane.         1991
Naslov pove upravniStvo »SI. Naroda«.
Takoj se ceno proda
popolnoma nova            1998
sodavicarska naprava
t. j. steklenice za sifon in pokalice (kraherli), stroji in voz za prevažanje sodavice. — Izučeni sodavičarji imaio prednost, prometa 50—60 K tedensko. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Revrnatizem, protin, ishias.
Ue lapte
T p ž i 6   (Monf alcone).
Sezija od 15. maja cio sredi oktobra. Toplice 40°, slovite lužn'e kopeli z naravnim fango iz TržiČa, masaža, elektroterapija. Uspešno proti protinu, ishias, kroničnemu revmatizmu členkov in roišic, posledicam zlomljenih kosti in luksacii, eksudatom. ženskim bolez-nim itd. itd. Toplo podnebje, bivanje ob morju. V kopališkem zavodu izborno stanovanje in oskrba. Zmerne cene. Interurbani telefon St 26. V02 na postaji in pri ladiji. Prospekte  pošilja ravnateljstvo L M. OraM.  j
V avatev   BttVtMttn^BaMM   2000
traunil^a
na Cesti dveh cesarjef v bliiini mitnice,
se proda ali odda koSnja v najem.
Već se poizve pri ^O^rtaaai p«ai«Ž-■«i tfraitraM ▼ LI«WJaMl, Im-jtmoI tr§ št*v* 4.9 L nadstropje.
1995 Frra dMiača torama
omar za led
Simona Praprotnika
v tjobljani, ]cnkova ulica St. 7.
Prevzemajo   se   vsa   v stavbno in  pohištveno
: mizarstvo spadajoča :
dela,   katera   se  točno
in  po   najnižjih   cenah
P—         izvrŠujejo. =
Velika zaloga gosriiniških oKroslib raiz.
Cniki se pošiljajo na zaiitevo bmpiaino in poštnme presto.
Proti prahajem, lnskinam in izpadanju las
drla Je mijboljsr prliasn«
TaBna-cbinin Mi\m
katera   okrepduje   lasfič«,   odstranjuje lueke in preprečuje   Izpadanje laa.
1 stelfclemlm z naT«dom f kr«no.
Razpošilja se z  obratno pošto  ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh prefzkušenth zdravil, fiiadfo. mil, rnedicinaL vin, specijalitet, najffneJSih parfumov, kirurgiških obvez, svažih mineralnih vod itd.
Del leKsrna Milana Leosteko
1 Ljubljani Resljeva cista št. I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
iubli. mosta.                  17
V   te|   iekarni   doblTafo   zdrarila   tndi
tlani bolnliklh blagajn fnine ielemice,
c kr. tobaćae tovarne in okr. boinlške
blagajne v Llnbljaai.
1
Edna posebnosr likerja je
1VJ1
Zdravnik išta
LUlUilIlIl LulUlIlU
je posebnost žeiodčnega likerja Iz zdravUnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini   ne   bi   smel   manjkati.
Priporoča se
AATON ŠABC
trgovhm s perilom, pralnica in likalnica Ljubljana, Selenburgova ulica J>.
874
Izjava.
Izjavim, da nlsem plataik za ialffeve, U |ili Je ali bi ilb v prt-liođnle napravil kdo dmgi na ■•le tane.                            1W
Dr. Benjatnin Ipavic.
Kdor polDjg v Pnmorjg.
naj obišče           845
HUIlIUISJIOUIKiIII
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-vrstDo kuhinjo.                  Zmerne cene.
Edlnl   slovenski   botel  na Reki
Spoštovanjem             pero Trpinac.
Izurjenega           1977
ali kontoristinjo
«T se sprejtne takoj. ~JM
Ponudbe z natanČnimi podatki in za-htevo plače pod šifro „IzilTJen 197711
na  upravništvo  »Slovenskega Naroda«.
n Kapeli Selce
pri Clrkvenlcl,
obalne kopeli, solnčne kopeli, peščene kopeli, otroŠko   igrišće, restavracija   in kavama v hiŠi,  kranjska  kuhinja,  priporoča                     1761
Ludovik Heidinger, restavrater Hotel   „Rckan",   Selce.
Nb.   Trikratna   zveza   vsak   dan] parobrodom v Reko   tja in nazaj.
Spreien, samostojen     1109
v  vseh * v to   stroko   spadajočih   delih
izurjen, slovenskega in nemškega jezika
zmožen,
PoDudbe   z  zahtevo   plače   in   prepisi spričeval pod „Tesarski polir" na
upravništvo      »Sioveaskega     Naroda«.
H1II ..EHA"
v Ljubljani, Komenskega nlloa %*
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastoik in ief-zdnvmk: Dr. Ft. Dirganc, primar. 1. k\i.ULid.Mt
sprejme takoj      I973
Bremer v Ilirski Bistriti na liotranjikem
čovilarsHiiT pbmočnikov
za   izdelovanje   gornjih   delov   in   dva nćenca sprejme         1964
flnfon Mwm csvljar v Meli.
V lepem in prometnem kraju na Gorenjskem,
tik farne cerkve in tik kolodvora,
se da ¥ najem za več let ali proda
dobro vpeljana                 1993
mizarska ddavnica
pripravna tuđi za vsako drugo obrt — Naslov   pove   upravništvo   »Slov.   Naroda«.
2 stanovanji
se oddasta takol  199°
Pod Rožnikom štev. 267 (Čeh).
Eno  je z 2 sobama,   drugo  z  eno ia pripadki. — Natančnejše se izve istotam, DZII111I!
Odda se vožnja
3000   kubičnih   metrov   okroglega   ia
tesanega   lesa   iz   gozda   na  kolodvor,
po dobrih potih.             1967
VpraŠanja na upravništvo »SI. Naroda«.
J. Zamljen
ievljarski mojster
v Ljubljani, Gradišće 4
izvršuje vsa čevljarska  dela  do  najfi* nejše izvršitve in priporoča svojo zaloga
storjenih čevljev.
Izdelnje   tndi   prave   gorske  Ia telovadske čevlje.
Za  naročila z  dežele   zadostuje   kot  mera pri poslan čevelj.                 237

V vseh kreditnih zadevah, zlasii glede posojil def. nastavljencev izvolite  se   pismeno   obrniti  na
.KredltĐO Disali' Unlillana, Hizaliefna certa 4.
Za trank. priložiti je 30 vinsrjev v znainkatu
Galanterist
dobro izvežbana moe,           IW
se sprelme tubo] eli lurcnele.
Samo dobre,  izvežbane moči blagovclijo poslati ponudbe do  15. t. m. tvrdki
A. Adamič w Kranju.
Najboljši gumi podpetniki sedanjosti!
(gosp. trgovci velik popast)                ___________
trgovina usnja na drobno in debelo      1994
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 21/23.
Novosti za dano: usnje za modne čevlje v vseh barvah
11'     (zlata, srebrna, v Gnjeva,  bakrena, lelena itd.,  poSljem vzorce na vpogled).    =======
Odda 101L avgustom L L
lokal s sUadKO
na Mestnem trgu, pripraven za Želez-ninsko, Špecerijsko ali galanterijsko trgovino. Kje, pove upr. »Slov. Naroda«. __________________1935__________________
Drva
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tuđi na dom. 257 Parit iaga SCASlfETTIv sa •klaiii6>i drteTBOf« k«to*nra> %
Stran 6.
SEOVENSKl   NA'EOP.
CZ9 Star.
Priporočamo naSim r.   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
iz etilne slovenske -■ tovame v Ljubljani
Topolšlca
Sanatorijsko kopaliiče
u pri Celju (Spodnj* Štajersko),  m Lahmannovo zdravlje nje.
= Šefztfravnlk ir. V. HECNT. =
PATENTE
vseh dežela izposluje inženir                                        94  I
US« CiEE<OHLA.US>« oblastveno avtor. i a zapriseženi patentni odvetnik  I
na Dunaju VI., Mariahltferstrass« št. 37.                         I
Dietetsko  krepilno vino     1809
idealnega učinka za Živčno slabost (nevrasteniji, duševnem pre-^napetju, prezgodnjem opešanju živčnega sistema itd.). „Sanovin" da nove življenske moči in nove energije, poviSa človešUo delavnost ^in veselje do dela in v vsakem pogledu preraja. — ffSanowin"  je si-jajno preizkušen in presojen, okusen in prijeten. — Velika steklenlca   I stane E ••—, mala staklenica K 4'50.       Dobiva se              I
v lekarni jom SchwaĐ". 8. V. IM, Đunaj I Schottenrino U. |
^^k ^^^^ ^^^^ ^^b ^^B^B^ ^^^mv     ^b jdB\    aa^^^ ^^pKw ^^b^b^ ^^k^b ^^H^^ ^^b^H ^h^^^ aa
na gorenjskem s 50 orali travnikov in gozda
GraŠčina stoji v prav lepem kraju v solnčni legi in ima vodovod v poslopju in Da vrtu. Po ribniku se lahko vozi s Čolnom. Okolica ie krasna, kjer se prijetno prebiva v zimskem in poletu em času.  Pojasnila daje e Hugo Tnrk ▼ Ljubljani.
I           ___      __      __    ^                     ^^   „^^____                  ^^
m9**    sraalni stroj
I   20. stolefja in šivalni stroj za vse obrtne  namene.
I    Dobe se le v naših prodaialnicah z iiveskom ,S( ali pa po nažih zastopnlklh.
I   Slnger    C?o.    tleBisa«    dr.   ^ivalnih    strof«¥t
I    Ljubljana, Sv. Petra cesta št 4, — Kranj, Glavni trg ftt 119. —
I    Novo mesto, hiSa lekarne Bergmann. — Kočevje, Glavni trg 79.
I     Poior pred zamenol Vsi od drugih prodajalcev pod imenom »Singer« ponujani
I     stroji so narejeni  po enem   naših  najstarejših  strojev,  ki po konstrukciji,   deio-
I     zmožnosti   in   trajnosti   da'e:   zastaja   za   ra?imi   sistemi   §ivalnih   strojev. — Ni
I     eaaf. vprašan{a vsako zaielieno pojasnilo. — Vzorci za vezenje, krpan e in I                                         šivanje zastonj in poštnine prosto.                              1363
s ifelekoristne s
u vsakega posestnika senoteti neutrpljiie
kosilne stroje
vseb   sistemo?   kakor;    izvlrne    ara erik.
DeBrina
UbLllliy
ki so prirmno oajboljši. dalje „Johnsioii*1, „Osboroe*" „Cormick", „Zmaj" itd
ter grablfe iQ obračalnike za seno,  ćiitilne in savadne MlatUale«, slamoraznlce, vratila, motorje, ttiakalnlce za %*mm io aaife in sploh
VSe dmge poljske   Strofe   priporoča v največji   izbiri   ter  po   znano   niskih cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 1.
■•l««ila  sal^i«  »rodi« 1» iataalM ttr   lUvkMfa uttrilala.
'     -         Krasno ilustrovani obseini ceoiki na željo breiplačno na razpolaeo .-------
Kilo z vrtom
5 minut od glavnega trga, krasna Ie^a» še 11 let davka prosta, 8 sob in 3 v ::     souterrainu se radi odpotovanja     ::
zelo vfodao proda,      1<H)5
Vprašanja na upravništvo »bi. Naroda«.
Pristno bmsko blago
Spomladanska in poletna sezija 1913.
Eupon  m   3-10  đolg <  1   kupon    7  kron
za pspoloD noiko obleko   ! $Z \l £™
(suknja, hiače, telovnik)     1  kupon 17   kron a      stane samo      :: '  1   kupon 20  kron
Kupon za crno salonsko obleko K 20 —, dahe blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah :: kot solidna in poštena vrlo znana :: Zaloga tvornice za sukno
Slegel-Imhof v Brnu (Bruenc). 9mr   Viord gratis in franko.   "»
Od te^a, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvomtškem kraju, imajo privatni odjernalci veliko prednost Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tuđi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu.        517
SSS  Najboljša in najzdravejša      .
b ar vas
7fi m\P in nritiiii
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Stefan Strmoli
Ljubljanay Pod TranČo št. 1.
Lasne kite, podlage ia mrežice Tseh vrst; gledalidčne in toaletne =====   potrebščine itd.   ---------
Novi      1913       modeli
Vzorne konstrnkcife.
Izbornega materijala
Nedosežne  zmožnosti.
^^^ xs^^ ^*-<.^-.^urr       ^v ~d*
■20    HP ŠportnJ in to-iot) za zdrav-nikt,   landati-Ifti in limosint
",'30 HP    | Faetoni ra Ifi-treroži) je. elegantni HTiTasi-n! In lanćao-lcti za  TOžnie po mesta fn potoranja
i
'«40  HP
Sesterosedež-nilfi. iportrtl Taetonl. lotc-
SDStil tandau-tetl )n Itirnsin!
ohlike Pvli-niann $ tnni-
lom zaotraj
Tvornica v Jrtladi goleslavi.
Podrainice:    Praga,    Brao, ::      Dona), Budapeita.      :i
t^T Velik* «•!•§■ iiajiMtfaritcjilli  slamnlkov. "^M
KlODUkG i?čepice
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
24            ^___     priporoča    —i——
IVAN SOKLIĆ.
HT ^i-istnl Panama-slamnlkl od 9 K do 80 K. "fK
za Izvrševanje umetnega vezenja in trgovina ročnih U
J. Repse & B. Jeršek
Ljubljana  —  Kongresni trg št. 5  —  Ljubljana.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela pročajajo po tvorniških cenah.
Izvrševanje   društvenih   za stav   in   trakov   ter   vseh i cerkvenih paramentov. Belo vezenje in predtiskarija.
Občeznane nizke cene.  Ugodni nakup raznih daril.   Zunanja naročila se točno izvršujejo.
|e na prodaj v prav lepem braju bliza  Celja«  enonađstropna hiša, goatiina in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Velik sadonosnik,   dva orala vinograda, hlev,   ledenica,  klet ter veliko posode za vino, travniki, njive, gozd in velik inventar.
Proda se tuđi sama  niša   z gostilno   in   trgovino s sadnim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje
Hugo Turk v Ljubljani.        1865jl
Pod Najv. pokroviteljstvom N]eg. ces. in hralj.  Visokosti prejasnega gosp. nadvojvode Frana Ferdinanda Avstr.-Este.
Ivstika Jauraaska razstava
Dtinaj 1913 C. kr. Praier                     MaJ-Oktober
Odprto od 10. đopoldne do 2. popoldne.
C. kr. 0 priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. B9" Jamstveni zakladi znašajo nad 434 ntilijonOV kr0na *^S
Poslovni lzkaz                     511
zavarovalnega oddelka za življenje.
	meseca maja 1913	od ianuarfa 1913
Vložilo se je ponudb     III* Izgotovljenih  polic je bilo        •     • za zavarovano vsoto .    .    •    •    • Naznanjene škode znašajo.     •   .	1823 K  16,473.07257 1535 K    14,709.019-05 K       866.68674	8926 K 79,779.306-07 K 60,994.552-52 K   5,218.057-08
Modna in športna trgovina
p. Jy(agdić
Ljubljana, nspti glavni! pošte.
V zalogi so vsi športni predmeti
za letni in zimski šport
kakor klobuki, Čepiće, aviterji, pleteni telovniki,
đokolenice, rokavice, nogavice, pletene, lodnaste in usnjate gamaše, volnene, tkane in mrežaate srajce,   nepremoČlji-
vi plašČi iz oljnate tvarine, nahrbtniki Tsake izvrSitve, palice, cepini, krplje, dereze, nmetno pletene vrvi, plezalni Sevlji, rasno vratne poiode iz aluminija, thermot-poiode, pa-tontac »vetajkoita.