MWm plačana * gotovini Leto LXVM št. 124 > Ljubljana, petek s. junija 19)2 Cena Din l.~ Ittaja vsa* dari popoldne, izvzema nedelje in praznike, - InseraU db 30 peut L£lD i,-' d° ^ S* Din 2.50. od lOO do SOO vVst a Din S.—j večji tnserati J>etit vrsta Din 4v-, Popust po dogovoru, Inseratm davek posebej. - >Slovenskl Narode velja mesečino v Jugoslaviji Din 12.—. » inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR BO V TOREK RAZPUŠĆEN Ker Papenova vlada nima potrebne parlamentarne večine, se je odločila za takojšnji razpust državnega zbora — Kancelar Papen o svojib namerah Berlin, 3. junija, d. Kakor se je izkazalo, je načrt državnega predsednika Hindenburga, da bi našel v državnem zboru podlago za delo na ta način, da bi centrum. nemški nacijonalc: in narodni socialisti tolerirali novo vlado, neizvedljiv. Papenova vlada more računati samo na podporo narodnih socialistov in nemških nacijonalcev ter morda nekaterih manjših strank zmerne desnice, ne more pa računati na nevtralnost centruma. Sklep državnozborskega kluba centruma pomeni povsem iasno odklonitev vsakršnega sodelovanja z novo vlado, zaradi česar je gotovo, da bo centrum glasoval v parlamentu za nezaupnico vladi. Tudi bavarska ljudska stranka zavzema enako stališče. V državnem zboru bo torej Papenova vla-tia v najboljšem primeru razpolagala s približno 250 glasovi, dočim bi imela proti sebi 326 glasov levice in centruma. Glede na ta položaj državni predsednik Hindenburg in novi državni kancelar Papen vsekakor ne bosta dopustila, da bi prišlo do glasovanja o zaupnici novi vladi. Zato bo državni zbor z odredbo državnega predsednika že v prihodnjih dneh razpuščen, ne da bi se ponovno sestal. Stališče centruma proti novi vlad. pomeni torej, da se marajo nove volitve v državni zbor vršiti namesto v ieseni že ob koncu junija ali pa v začetku julija. Da bi mogla iti z večjo gotovostjo v volilno borbo, ki naj bi prinesla razčišcenje položaja v smislu nove politične smeri, bo Papenova vlada izvedla prej še nekatere ukrepe, med katerimi bo tudi ukinjenje prepovedi narodno-socialisticnih napadalnih oddelkov, da si zagotovi obljubljeno podT>oro narodnih socialistov. Berlin, 3. junija. Kar se tiče razmerja vlade do državnega zbora, se smatra za gotovo, da bo državni kancelar v torek takoj po vladni izjavi prečrtal dekret o razpustu parlamenta. Ta razvoj je po mnenju poučenih krogov postal* potreben zaradi stališča centruma in bavarske ljudske stranke. Prva izjava novega kancelarja Berlin, 3. junija. AA. Državni kancelar von Papen je izjavil v intervjuvu novinarjem med drugim: Ker me je zaupanje od vseh Nemcev spoštovanega državnega predsednika Hindenburga postavilo na čelo državne vlade, bi rad preko časopisja, ki prejema svoja poročila iz Nemčije preko agencije Transocean. sporočil prekomorskim narodom, se bo moja nujna želja in iskreno prizadevanje šlo za tem. da ohranim tudi v bodoče dosedanje stike kar moči prijateljske in da jih razvijem po duhu, kakor so to delali moji uradni predniki v letih po končani svetovni vojni. Ta prizadevanja ne ogražajo niti ogromne naloge v notranji politiki, niti hude skrbi svetovne gospodarske krize. Ura, v kateri sem prevzel mesto nemškega državnega kancelarja, je usodnega pomena. Strahote svetovne gospodarske krize vznemirjajo svet in postavljajo vlade dnevno pred najtežja vprašanja. Že prihodnje tedne bodo padle odločitve odločilnega pomena za preobrazbo bodočnosti. Nai se združijo vsi. ki so dobre volje, in brez ozirov do preteklosti, da sodelujejo pri resničnem pomirjen ru sveta. Hindenburgova zahvala dr. Bruningu Berlin, 3. junija. AA. Državni predsednik Hindenburg je poslal odstopi vsemu državnemu kancelarju dr. Briinin-gu pismo, ki v njem pravi med drugim: Hudo mi Je, da se moram od Vas ločiti, saj sem v dveb letih najinega sodelovanja imel pogostokrat priliko spoznati m ceniti Vas čisti značaj. Vaše obsežno znanje in Vašo nesebično predanost do prevzetih dolžnosti. Izrekam Vam v imenu države In v svojem lastnem imenu prisrčno zahvalo za vse, kar ste v teh dveh letih, bosa tih na hudih pretresljajlh In važnih odločitvah, storili m domovina. Sodelovanja z Vami in Vaše osebe se bom vedno spominjal z največjim spoštovanjem. Zunanja politika bo ostala neizpremenjena Berlin, 3. junija. Državni kancelar von Papen je včeraj popoldne sprejel zastopnike inozemskega tiska ter jim dal daljšo izjavo v kateri naglasa, da more kot šef nove nemške vlade izjaviti, da bo stala osnovna smer nemške zunanje politike neizpremenjena ter se bo kakor dosedaj nanašala v prvi vrsti na obnovo gospodarskega življenja, kar pa je mogoče doseči le z najtesnejšim sodelovanjem vseh narodov. Papenov odgovor centrumu Berlin, 3. junija. A A. Državni kancelar von Papen je poslal predsedniku nemškega centruma prelatu Kaasu pismo, v katerem pravi, da se je odzval rfmdenburgovemu klicu le s težkim srcem kot Nemec, ne pa kot strankar. Ta korak ne more biti v nasprotju z neumornim, smotrenim in stvarnim delom kanclerja dr. Briininga. ki ga bo treba oceniti pri drugi priliki. Čeprav me sedaj moja pot zaradi izjave nemškega centruma loči od Vas. se vendarle nadejam, da nas bo stvarno delo, ki ga država od nas zahteva, kmalu zopet združilo. Uverjen sem trdno, da je vsako ozdravljenje naroda odvisno le od brezpogojnega izvajanja neizpre- menljivih načel našega krščanskega svetovnega gledanja. StaliS2e nemške državne stranke Berlin, 3. junija. Državnozborska frakcija nemške državne stranke je imela sinoči sejo. na kateri je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Nemška državna stranka z vso odločnostjo odklanja Papenovo vlado, ki je sestavljena proti duhu ustave. To je vlada, sestavljena brez ozira na notranji in zunanii politični položaj in na gospodarske težkoče v cilju, da bi izvršil načrte desničarskih radikalnih strank, ne da bi te stranke pri tem direktno sodelovale in nosile zato odgovornost. Nemška državna stranka se bo z vso odločnostjo borila za zopetno sestavo parlamentarne vlade in bo za dosego tega cilja storila vse, da pride pri prihodnjih volitvah do pravilnega izraza volja nemškega naroda, ki je slej ko prej po svoji veliki večini pristaš demokracije in weimarske ustave. Izkaz državne banke Berlin, 3. junija. AA.V Zadnji izkaz nemške Državne banke je kljub napetosti ultima zadovoljiv. Zaloga zlata in deviz je ostala dokaj neizpremenjena. Zlato je narastlo za h.4 milijona, devizna zaloga pa je padla za 6 milijonov Kritie ie znašalo 25% (prejšnji teden 26,5%). Pot k sporazumu Dva pomembna poziva angleški in francoski javnosti Rešitev je samo v mednarodnem sodelovanju London, 3. junija. »Times« objavljajo izjavo, ki so to med drugimi podpisali Chamberlain, lord Cecil, Palmour in mnogi drugi ugledni angleški državniki. V imenu angleške Lise za Društvo narodov opozarjalo na nevarnost, ki grozi vsej civilizaciji in ki so jo najnovejši dogodki v Nemčiji zelo poostrili. V svoj! Izjavi opozarjalo na to, da |e pot, ki vodi k izboljšanju sedanjega mednarodnega položaja, večini vlad dobro znana, da pa manjka sposobnih voditeljev, ki bi znali s potrebno odločnostjo presekati evropski gordijski vozel. Anglija je že večkrat dala inicijativo in je med drugim v vprašanju razorožitve na razorožitvenl konferenci predlagala resolucijo, ki predvideva odpravo napadalnega orožja. Dejansko bi pomenilo to ukinitev vseh onih vrst vojnih sredstev, ki so po ver-sajski mirovni pogodbi zabranjena Nemčiji. Na ta način bi se v vprašanju razorožitve dosegla popolna enakopravnost, obenem pa bi se silno znižali vojni izdatki, kar bi omogočalo vsem državam, da z lastno močjo prebrodijo sedanje gospodarske težkoče in bi jim ne bilo treba vedno znova prosjački za posojila pri svojih upnikih. Pariz, 3. junija. V listu »Republiaue« objavlja francoski književnik Magertt obširen poziv francoski javnosti, v katerem se zavzema za takojšnji sporazum z Nemčijo. V to svrho bi bilo potrebno, da se preklice Tardieujev načrt o podunavskem gospodarskem bloku in umakne francoski predlog glede osnovanja mednarodne armade. Vse nemške reparacije naj bi se enostavno črtale in priznala Nemčiji popolna enakopravnost Takoj naj bi se pričela tudi pogajanja za korekturo nemške poljske meje v smislu člena 19 pakta Društva narodov. To delo naj bi kronala akcija za gospodarsko obnovo Evropo. Če hoče Francija preprečiti novo vojno in svetovno revolucijo, potem mora takoj pričeti akcijo v smislu teh predlogov. Danes je še čas, da pride do pametnega sporazuma med narodi, jutri bo morda že prepozno Načrt za tesnejše sodelovanje industrije angleškega imperija Poroci k) gospodarskega odbora prriporoca tesnejšo stniitev vse industrije imperija industrijsko proizvodnjo. Vlade zainteresiranih dežeJ naj bi podpiral« tu-di podobna stremljenja zasebne inicijative. Podob- L on don, 3 junija. AA. Gospodarski odbor angleškega imperija je priobčil poročilo, ki v njem utemeljuje potrebo tesnega industrijskega sodelovanja med posameznimi deli arrgleškeara imperija Poročilo uvodoma ugotavlja, da je sedaj prišel čas za tako sodelovanje. Tako sodelovanje predpostavlja stalne stike in vztrajno povezanost industrij vseh delov angleškega imperija. Te industrije naj bi se skušale čim najbolj prilagoditi novim gospodarskim razmeram in potrebam. Vsaka kategorija industrije naj bi se preko vsega im-perja notranje povezala ln strnila Med Industrijami vsake kategorije pa bi bili potrebni Se posebni sporazumi o razdelitvi ta produkcij.! izdelkov. Namen teh sporazumov naj bi bil pospešiti razvoj indu-striie v manj Industrijaliziranih krajih in ofcren.it] specijalizacijo v krajih z močno no naj bi se uredila izmenjava popolnih izdelkov in polizdelkov, čim bi posamezne vlade spoznale, da so ti dogovori v skladu z interesi dotičnih dežel, naj bi tema primerno uravnale tudi carinske tarife. Pobuda in vsa zadevna akcija naj bo po mnenju tega poročila prepuščena zasebnim, dobro kvalificiranim voditeljem industrije. Ti naj izdelajo podrobne načrte in naj jih skušajo uveljaviti s periodičnimi konferencami Tako sredstvo bi bilo vsekakor to, da se za dobo takih dogovorov obdrže carinske tarife za gotove izdelke. Kupujte kolke proti tuberkulozne lige! po d k ozniomt MARIBOR, Grajski trg st. 8--.— — CELJE, K ocen ova ulica 12. — Tel. 190, NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel ftt. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 10L mm — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St, 10.351, *---------------- Boj tuberkulozi — sveta dolžnost vseh Tuberkuloza ogroža vse, tudi najbolj zdrave in brezbrižne - , LJubljana, 3. junija. Tuberkuloza zahteva nešteto žrtev izmed mladih ljudi, ki bi lahko zdravi ustvarjali s svojo energijo in delazmožnostjo čudeže, mori nežne otroke in ne prizanaša niti ljudem v zreli dobi. Tako trpi tudi narodno gospodarstvo, kajti zapravljeno zdravje, uničene življenjske sile, so izgubljena energija, zavržen kapital. Vprašanje zdravstva, osobito tuberkuloze, je neločljivo zvezano z vprašanjem narodnega gospodarstva. Vsaka borba zahteva žrtev in tako tudi narodno gospodarstvo ne more premagati gospodarske krize brez vsake žrtve in truda. Da so pa žrtve čim manjše in zmaga tem zanesljivejša, mora biti borba čim bolj racijonalna. Ako ne znamo uspešno zatirati ene krize, lahko povzročimo še drugo, ki je še hujša ter usodnejša od prve. Z bedo ljudskih množic se je vedno širila tudi tuberkuloza; čim slabše čase ie preživljalo človeštvo, tem bogatejšo žetev je imela tuberkuloza. Tudi zdaj nam grozi to zlo. Zgolj gospodarski problemi stopajo v osprednje tako očitno, da na naraščajočo ljudsko bedo skoraj pozabijamc. Vse sile bi morali zbrati ter napovedati tuberkulozi neizprosen boj, intenzivno bi morali zatirati njene vire ter vzroke — tem bolj intenz^no, čim večja je nevarnost, da se razr ise zlo. Tako ni dovoi;, če n. pr. zdravimo ie-tičnega družinskega očeta, a ne skrbimo obenem tudi za njegove otroke; če delamo tako, smo opustili najvažnejše. Otroci, ki jih je okužil bolni oče. bodo prej aii. slej oboleli na odprti tuberkulozi. Če pa se vrne bolnik tudi po najuspešnejšem zdravljenju domov ter mora skubeti pod trdimi življenjskimi pogoji za vsakdanji kruh in stanovati v nezdravem stanovanju, tedaj je bilo zaman vse zdravljenje in ne trpi zaradi tega le posameznik, temveč tudi splošnost, kajti tedaj so brez pomena vsi zdravstveni zavodi in vse gmotne žrtve. Pomen protituberkulozne borbe bi moral razumeti vsak, vprašanje tuberkuloze se tiče skupnosti, kajti tuberkuloza je socijalna bolezen, ne prizadeva le bolnika in zdravnika, saj ograža vse, tudi najbolj zdrave in brezbrižne — dokler je med nami le en zanemarjen jettčnik. Zato se nihče ne more in ne sme izgovarjati, da je Vsak trgovec, obrtnik, gospodar, gospodinja posetl XII. Liublianski veleseiem 4. — 18. junija 1932 ZAKAJ? Ker midi največji pregled vseh potrebščin v gospodarstvu, orientacijo cen blaga, polovično vožnjo na železnici, popust na parobrodih. 700 razstavljavcev, 40.000 m3 razstavišča. Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oficijelna razstava Poljske republike, higijenska razstava, razstava perutnine ta kuncev, tu j sko-prom etna razstava, razstava Prijateljev prirode v stanovanju. Legitimacije po Din 30.— se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah dravske banovine in biljetarnah >Putnika«. Prenočišča preskrbljena 6034 Zanimivo predavanje Ljubljana, 3. junija. Drevi ob 20.30 bo predaval v posvetovalnici Zbornice TOI (Beethovnova urica 10) svetnik polfskeea poslaništva v Beogradu e. dr. Tadej Lubaezew9ki o gospodarskem položaju Poljske in o gospodarskih odnosajih med Poljsko in Jugoslavijo. Predavanja se udeleži osebno tudi opolnomoce-ni minister polisi C. °"nther, katerega naša javnost že dobr« > kot velikega prijatelja Slovencev K predavanju so vabljeni vsi, ki se zanimajo za Poljsko in naše odnošaje z njo. sko. Charkev si je zforrtH roko. Newyork, 3. junija. Tekma za prehodno prvenstvo v boksanja, ki bi se imela vi siti 21. junija med Sehmellingom in Cbarkpyem. je bila odpovedana, ker se je CharkeT pri treningu zlomil roko. zdrav in krepak ter da se mu ni treba bari tuberkuloze. Takšna lahkomiselnost se rada maščuje nad posameznikom in 'e rudi v Škodo splošnosti. kajti čim več ie neznanja, tem več je zla. In ker je tuberkuloza zahrbtna, bi ne smel biti nihče v neizvestnosri, če ni morda tuberkulozen in če ne ogroža drugih, zlasti otrok. Zdravnik lahko dandanes ugotovi s popolno zanesljivostjo, aii ie pacijent bolan in rudi ,če ga bolezen ogroža. Zato je dolžnost vsakogar prepričati se, kako je z njegovim zdravjem — v interesu skupnosti in osobito njegovih otrok. Ni treba menda še dokazovati, kako huda bolezen je jetika m kako rezko ozdravljiva tudi v začetnem razvoju, zato je pač jasno, da je lahkomiselnost nev»d-pustljiva. In kdor se da od časa do časa pregledati, živi v miru in si prihrani mnogo stroškov, ki bi jih imel z zdravljenjem, kar je tudi nekaj vredno. Kako žalostno je, ko vsako pomlad in jesen obupujejo tuberkulozni, kličejo po pomoči, ko je že prepozno. Mnogi bridko obžalujejo lahkomiselnost, ko je že vsaka pomoč brezuspešna. Da, mnogo, premnogo mladrh življenj stre jetika, ogromno življenjskih sil uniči, najlepše wpe in načrte prekriža neštetim mladim ljudem, mori staršem otroke, pije življenjski sok skupnosti. Tuberkuloza je zelo nalezlli va rn vsi?k odrasel človek ima njene kali v sebi, vendar pa ne umirajo zaradi tega vsi za rtkv. zato morajo biti izpomjem še drugi pogoji, pod katerimi tuberkulozna kal povzroči smrt. In teh razlogov je nešteto ter so važnejši kot kal sama na sebi. Predvsem nehigijenične prilike, v katerih živi boJnik, neznanje, nesocijalne prilike ter beda. Pod takšnimi pogoji se širi tuberkuloza in so množe njene žrtve katastrofalno. Na tem socijalnem področju v borbi proti tuberkulozi je dovolj defe za vse ki vsakogar, ne le za zdravnike. Sveta doftfr-r st vseh je, da sodelujejo v protituberkn-inzni borbi. Mi, ki nam je pri srcu zdrav in krepak narod, moramo v teh protituber-kuloznih dneh napeti vse sile za smotreno organizacijo protitirberkulozne borbe, ne smemo pa tudi sicer pozabljati te morah« dolžnosti, skrbeti za ljudsko zdravje, zatirati jetikc Dr, J. Prodao. Poljska zavrača nemško gonjo Varšava, 3. junija. AA- Klub parlamentarnega viadnega bloka je soglasno sprejel tole resolucijo: Poftsko Jav-no mnenje kategorično ki z indignacijo odklanja perfidne in lažnfrve vesti o dozdevnih agresivnih namerah Poljske, ki jih v zadnjem času širi sovražna propaganda. Sklepi odbora za zunanje zadeve v nemškem parlamentu pomenijo akcijo prod miru in varnosti. Toda poljska javnost si je v svesti moči m pravičnosti svojega stališča in je iskreno naklonjena mire; zato se ne bo dala izzvati v prepričanju, da bo poljska vlada nadaljevala demaskiranje zahrbtne akcije, naperjene prod miru in varnosti vsega sveta. Nova davčna bremena v Angliji London, 3. junija. AA. Finančno ministrstvo računa, da je z najnovejšo gradu-acijo dohodninskega davka pridobilo najmanj dva milijona novih davkoplačevalcev. FMnančni tajnik je izjavil v spodnji sborni-ct da se bo na podlagi tega Število teh davkoplačevalcev v letošnjem finančnem letu gibalo med štirimi in štirimi in četrt milijona. Finančni minister Neville Chamberlain je toliko okreval, da bo lahko sodeloval v spodnji zbornici že prinodnji teden. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2272.07 — 2283.43. Berito 1823.66 _ 1334.32, Bruselj 783.77 — 7*7.71. Cur*h 1097.36 _ 1102.85, London 206.46 — 208—, Newyork ček 5679.88 — 56.0S.t4, Parta »1.22 — 222.34. Praea 164.88 — 1«7.O0, Trst 387.19 _ 289 59. INOZEMSKE BORZE. Curifo. Beograd 9.06, Pari« 30.16, London 16.33, Newyork 510.60, Bruselj 71.os. Milan 36.4260, MadrM 42.20, Amsterdam 807—, Berlin 130.-60. SotfTJa. 3.70. Praga Saj*. Bukarešta 3.06. Sbwt »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. junija 1932. Stev. 1?4 Zavetišče pred strupenimi plini Na vefesejmu bomo videli napravo, ki nas bo obvarovala v bodoči vojni strupenih plinov Ljnbliana, 3. junija. Ob stranskem vhodu paviljona E, kjer se razvija in nastaja najlepša razstava stanovanjske opreme, kar smo jih videli, štrli na velesejmn v naglico pripravljanja orjaška čadna oblika. Ali je gigantski posnetek taje gobe — aii ta nenavaden pojav na veleseimu predočuje tatarsko čelado — aH ie pa morda kupola napol zasutega starodavnega svetišča iz puščav Jutrove dežele — tako ugibajo ljudje med vrvenjem in postajajo pred čudnim stolpom- Oblika je najbodj podobna ogromnemu brstu. In res }e tudi ta čudni brst pognalo moderno čk>-večanstvo in njegova kultura. Znanost nam je ostvarila vsa čuda tehnike, da z njimi zmagujemo prirodne sile, pa tudi, da morimo svoje bližnje. Ne več z viteškimi mea, pač pa s potuhnjenimi strupeni plin: se bomo borili in v bodočih vojnah ne bomo uničevali vojaških čet, zakaj zastrup-'Ijaii bomo tudi v masah nedolžno deco, pridnega obrtnika, podjetnega trgovca in t&ega učenjaka po mestih, po vaseh pa kmeta, ki nam prideluje vsakdanji kruh. Napredek človeštva nam ie ustvaril tudi, ta stolp iz železobetona, da bodo v njem mi ml ljudje našli zavetje pred strupeno smrtjo. Na našem vseučilišču sta dva učenjaka pomislila na nevarnosti, ki nam jih obeta veda, pa sta napravila načrt za stolp, ki bomo v njem varni pred uspehi moderne znanosti Vseučiliški profesor, arhitekt g Ivan V u r n i k in pa naš sloviti kemik vseuč, prof. Samec sta zamislila to stavbo, da si obvarujemo vsaj golo življenje, če prihrume na naše nebo strupene ptice, Tudi druge države imajo v obmejnih pasovih že take obrambne stolpe, vendar so pa vsi oglati, edino naš ie okrogel in oblikovan kakor vrh granate, a prav ta vrh nas bo branil pred strupenimi granatami in bombami. Železobeton je namreč v koničastem vrhu kupole debel dva metra ic vojaški strokovnjaki trde, da ga ne prebije niti najtežja granata najmočnejšega topa. Zaradi okrogle konstrukcije ie pa moč kupole podesetorjena, da bo tudi najmočnejša granata gladko odletela od že-lezobetonskega pokrova. H zemlje bo namreč štrlel samo vrh kupole, ker bo vsa ostala stavba zasuta do višine vrat v zemljo. Stene ob straneh stoipa so debele po 80 cm in, če stopimo skozi vrata po stopnicah, pridemo na lesen tlak v dva metra visoko duplino. Širok je ta prostor dva metra in pol, dobro razsvetljen z elektriko, a okrog in okrog ob stenah je klop, kjer bodo čakali od strupenih prmov ogroženi prebivalci napada. Pod lesenimi deskami tlaka je še 1.80 m globok prostor, kjer bodo shranjene bombe s kisikom ter 4 posode z nad tisoč litri pitne vode. Med klopmi je postavljeno kolo navadnega bicikla z verigo, da bodo ljudje v zavetju s to transmisijo gonili ventilator, ki bo pritiskal pokvarjen zrak skozi cev v obliki črke S iz stoipa ven. V zakrivljeni cevi je voda ,da strupen zrak ne bo mogel v stolp. Nov zdrav zrak si bodo pa pripravljali v stolpa iz kisika, ki je, kakor je vsakomur znano, neobhodno potreben za dihanje. Tudi še prav na dnu stolpa pod baloni s kisikom je napeljana cev, ki voda v dimnik sosedne hiše. da bo mogoče tudi po tej cevi dovajati v največji nevarnosti čist zrak, ki je v višini tretjega m četrtega nadstropja že zdrav, ker strupene plini leže le nizko na zemij:. A še en pripomoček, da si ohranimo življenje pred strupenimi plini, ima obrambni stolp. Iz konice kupole bo namreč štrlela tanka kovinasta cev visoko nad strupeni sloj zraka ter bo tudi po tej cevi prihajal »drav zrak v zavetje Neverjetno je namreč, da bi granata zadela to cev, saj vemo, da artiljerija zelo težko z uspehom obstreljuje male objekte, a v našem primeru bi se ta cev odlomila le tedaj, če bi izstrelki pogodili sosedne hiše in bi cev podrle ruševine. Znotraj v stena viđamo ob straneh povsod po dve mali hricnjicd, iz katerih vodijo cevke v posodo z raznimi kemikalijami, ki reagirajo na strupene plane tako. da izpreminjak) barvo. Na ten pripravah bodo torej ljudje v stolpu spoznali, kdaj robe nevarnost, da zopet lahko gredo iz stolpa pod mik) nebo in se vrnejo v svoja stanovanja. In končno je ob vratih stoipa tudi prepotrebna naprava, namreč malo stranišče, kjer bodo mivka, hrpermangan in klor skrbela, da bo vsebina posode popolnoma desodoneKrana in deemfioirana. Prostorček je seveda zagrnjen z zaveso. Vrate v stolp so dvojna m vsa ob i ta s psooev-mo. da bo stoip zaprt popolnoma berae*r£no. Kot rečeno, bodo vnata do vr- ha v zemlji, a od tod bodo vodile stopnice na površino zemlje ali pa kar v rov, ki bo vezal stolp s kletmi hiše. Kisik m nad tiisoc litrov vode bo zadostovalo za teden dni varnega bivanja v stolpu. Za dalje časa varstvo stolpa rudi ni potrebno, ker moderna veda se ne more in ne zna producirati roliko pitna, da bi v vojni mogli z njim obstreljevati isti kraj več kot trikrat. Poleg tega pa taki napadi trajajo le po nekaj minut ter zadostuje nekaj ur, da se zrak zopet toliko razredči in očisti, da dihanje v njem ni več nevarno. Povedali smo že, da nam bodo tudi instrumenti na steni, ki avtomatično vsrkavajo zunanji zrak, vedno zanesljivo pokazali, kdaj lahko zapustimo stolp. Gre torej edino še za električno razsvetljavo, »ki je v stolp na velesejmu napeljana od zunaj. Tako bo tudi pri stolpih v mestih. Vendar je pa mogoče, da granate, ki bodo padale okrog stolpa, pretrgajo električno zvezo, zato imamo pa v stolpu tudi akumulator, ki je v zvezi z že opisanim kolesom, da si bomo lahko sami napravili elektriko in z njo svetili. Vojaške oblasti in pa graddteljn mest računajo, da bo rak stolp morala imeti vaaka hiša, kjer bo zakopan nekje na dvorišču, a njegov vrh bo poraščen z brslja-nom ali pa drugače maskiran. Okrogla oblika kupole ima tudi to prednost, da je njena trdnost podesetorjena in je zato stolp po izjavah strokovnjakov popolnoma varen. Prostora je v stolpu za 20 Ijodo in tako zadostuje za vse prebivalce srednje stanovanjske hiše, občine si bodo pa zgradile večja zbirališča za 200 do 300 ljudi. Zgradil je stolp na velesejmu po naj-točnejših osnutkih izumiteljev univ. prof. Vurnika in univ. prof. Samca naš stavb-nik M koala v Zupan, ki si je oh a mil tudi vse modele, da postav, lahko tak stolp kjerkoli kdo želi. Stolp je zgrajen nadvse solidno in tako ekonomično, da stane le 15.000 Din, seveda brez kisika in brez kemikalij. Izvedba stolpa je konstruktivno silno komplicirana ter zahteva najvestnej-se delo in solidnost, >ato pa proračunjena cea nikakor ni visoka. Računati moramo, da bo novi gradbeni zakon zahteval tak stolp ob vsaki hiši, zlasti pa seveda v obmejnem pasu. Nevarnost bo javila v mestih sirena. Ko se oglasi sirena prvič, bo prebivalstvo vedelo, da se Miza jo letaka s strupenimi bombami. Na drugi znak sirene borno morali biti že v stolpu, a tretji 7nak sirene bo naznanil, da je vse prebivalstvo že zaprto in skrito, da smo torej že sredi napada. Na veleseimu bodo vojaki bolničar^ke čete stolp razkazovali, posebna predavanja bo pa imel strokovnjak, ki bo nazorno razloafl njegovo uporaKo. Pobirali bodo tudi primerno odškodnino za Rdeči križ. »d poljskega poslanika Ljubljana, 3. junija Na letošnjem ljubljanskem velesejmu bo prvič oficijelno zastopana tudi Poljska, ki priredi veliko in zelo zanimivo reprezentativno razstavo svoje visoko razvite industrije. Oficijelni otvoritvi bo prisostvoval tudi poljski poslanik na našem /dvoru, opoLnomočeni minister g. dr. 3 c h vv a r z b u r g - Giinther, ki ga naša javnost že dobro pozna, saj se je nedavno mudil pri nas in navezal z nami prijateljske stike. Davi je prispel z beograjskim brzovla-kom g. poslanik v Ljubljano. Na kolodvo-so ga pozdravili predsednik velesejma g. Fran Bonač, ravnatelj velesejma g. dr. M. D u 1 a r in v imenu ZJbornice za TOI g. dr. P les s. Prisrčnemu sprejemu so prisostvovali tudi poljski generalni konzul v Zagrebu s. dr. L a z a r s k y, vse-učiliški prof. dr. Boh m in drugi. G. poslanik je bil nad prisrčnim sprejemom vidno vzradoščen m je izrazil svoje veselje, da ga je pot ponovno privedla v Ljubljano, ki jo že dobro pozna. Izlet Avtokluba na češkoslovaško Kakor znano priredi Automobilski klub kraljevine Jugoslavije na povabilo Automobilskoga kluba ČSR ob priliki vsesokol-skih skvnosti v Pragi izlet v GSR. Vprašanje izleta je bilo vsestransko proučeno in so prišle v poštev pobude in okolščine, zaradi katerih se naš klub navzlic sedanjim ekonomskim težkočam odzove bratskemu pozivu češkoslovaškega Autokluba. V informacijo udeležencem objavljamo točen program izleta in marš ruto: Člani vseh sekcij se zbero do 1. juhja v Mariboru, od koder se odpeljejo v skupini istega dne (1. julija) zjutraj. Le sekti j aorta Sombor in Suborica je odobreno, da se radi prevelikega ovinka čez Maribor pridružita glavni koloni šele na Dunaju. Potovanje bo trajalo 8 dni in sicer po sledečem programu: 1. dan (1. julija): Maribor—Semmering (kosilo)—Dunaj (prenočišče) 240 km; 2. dan (2. julija): Dunaj (kosilo)—Bude j evice (prenočišče) 190 km; 3. dan (3. juđiM): Bude j evice—iPizen (kosilo)—Mar. Lezni (prenočišče) 270 km; 4. dan (4# julija); Mar. Lažni—Karlovv Vary (kosilo)—Praga (prenočišče) 340 km; 3. dan (5. julija): P«raga. 6. dan (6. julija): Praga. 7. dan (7. julija): Praga—Brno (kosilo) —.Bratislava (prenočišče) 268 km; 5. dam '(8. julija): Bratislava—Dunaj) (tu razhod in povrat ek po poljubni pori domov). Skupno je 1145 km oficijelne proge, a treba je prišteti še nekaj sto km pota za povratek z Dunaja v domovj.nu, katero progo pa si vsak udeleženec izleta izbere po svoji volji rn prikladnosti. V zvezi s pripravami za izlet nas obvešča tukajšnji Autokkib rada pravočasne preskrbe prenočišče, da je določila cer*cr*-la na zahtevo češkoslovaškega Avtokkifea 10. junij kot zadnji dan za prijave Prijaviti je evidenčno številko avtomobila, znamko, število sedežev, imena vozača in potnikov ter podairke glede števila »ob z eno aii dvema posteljama. Centrala je preskrbela nadaljnje olajšave, na osebo bo dovoljeno vzeti brez posebnega dovoljenja Din 5.000— v tuji valuti, poleg tega še Dan 5.000.— za vsako vozilo za pogonski materijal. Trrptiki, potrebni za to potovanje, bodo izdani brezplačno, vendar s tem, da ugasi veljavnost istih s povratkom v Jugoslavijo. Nadalje poročamo, da se pot, ki jo napravijo udeleženci turneje našega kluba, prizna kot kilometraža za ra-lye. Prenočišča, gairažiranje i*d_ bo oskrbel Avtokrub ČSR. Vsi, ki so se že priglasfti ali nameravajo šele priglasiti svojo odele žfho, bodo pravočasno obveščeni o nadaljnjih podrobnostih po tajništvu kluba. Ponovno pa opozarjamo, da je javšti udeležbo najkasneje do 10. junija, ker se poznejše prijave ne bodo mogle več vpo-števati za preskrbo prenočišč itd. šentjakobčani se poslavljajo Ljubljana, 3. junija. A'galnd šemtjakobčani vprizore nocoj ob 20.30 devetič m slednjič v tekoči sezoni izvirno veseloigro s petjem >študentje smo.. .<, ki sta io napisala člana odra Metka in Danilo Bučar. Vse dosedanje predstave so dosegle popoln nspeh pri razprodani nisi. Pa, naši šentjakobčani zaključujejo nocoj enajsto sezono, obenem pa se poslove od ljubljenega odra - za vselej. Hišni gospodar jim je namreč odpovedal prostore in danes bo ti vzorni, nesebični kulturni delavci na cesti. Enajst let vztrajnega dela, 11 let železne volje in truda, enajst let zgledni požrtvovalnosti! Kdor je zasledoval delovanje naših šentjakobčanov v vseh teh letih, ta bo znal ceniti žrtve, ki jih je moralo doprinašati Talrji na oltar vse članstvo. A ne brez uspeha! Njihovo delo je rodilo bogate sadove. Danes n! v naši državi amaterskega odra, ki bi deloval m*-pretrgoma enajst let in ki bi prirejal predstave redno dvakrat ln celo večkrat v tednu. To pomeni, da so si šentjakobčani z odlično igro pridobili že lepo število stalnih obiskovalcev, ki so tak ore koč navezani nanje. Šentjakobski oder je torej postal važen kulturen faktor, ki ga je treba vpoštevati. Preko tega dejstva ni mogoče iti. Tež k o ga bodo pogrešali staln: ljubljanski posestniki, pogrešala pa ga bo tudi zvesta publika na deželi, kjer je s svojimi gostovanji kot star znanec in vodnik bodril domaČe diletante k smotrenemu delu. Zato je dolžnost vseh prijateljev naših šentjakobčanov, da nocoj javno dokumentirajo zasluge teh idealnih ljubiteljev gledališke umetnosti, dolžnost merodajnih čl-niteUev pa je, da jim zagotove primerno zavetje in Jnn s tem omogočijo nadaljnje delo. če kdo, zasm.-z.ijo to naši odlični šent-jakobčand! Nevarno železniško križišče pri Kamniku Pojasnilo našega dopisnika. Kamnik, 2. junija. Pod tem naslovom je izšel v >Jutru« štev. 113 od 15. maja članek, na katerega odgovarja v 120. Stev. >Slov. Naroda« IM-rekcija državnih železnic v Ljubljani z ugotovitvijo, da ni niti 7. maja (1931!) niti kdaj pozneje prejela od cestnega odbora v Kamniku nobene prošnje, da se obnovijo pogajanja o odstranitvi nasipa, M je last žel. direkcije. V članku je bilo res rečeno, da je cestni odbor poslal 7. maja 1931. prošnjo na pristojno mesto, s čimer pa ni bila mišljena direkcija drž. železnic, temveč tehnični oddelek banske uprave. Na tega je cestni odbor omenjenega dne poslal vl< go s prošnjo, naj posreduje pri železniški direkciji glede obnovitve pogajanj, ker je ta po svojem zastopniku pri lokalnem ogledu dne 2. aprila 1931 izjavila*, da ne more sprejeti pogojev, ki jih je stavil cestni odbor. Ker železniška direkcija oči vi dno polaga veliko važnost na to, da se vsa vprašanja razčistijo in tudi s ar ta ne zamudi nobene prilike, . " •> v*»♦* v moramo ugotoviti še to, da je njen zastopnik priznal, da omenjeni nasip ovira razgled na progo in da ga je v interesu javne varnosti treba čimprej odstraniti. Direkcija bi morala torej tudi sama glodati na to, da omenjeno prometno nevarnost odstrani, vendar pa ni v 13 mesecih storila najmanjšega koraka, niti sama dala pobudo za obnovitev pogajanj, ki so se razbila samo zaradi tega, ker je cestni odbor vztrajal na tem, da vsa dela izvrši sam na svoje stroške in s svojimi delavci, zastopnik direkcije pa je zahteval, da delo izvrše železniški delavci na račun cestnega odbora. Javnost se lahko upravičeno čudi, kako je mogoče, da se radi tako malenkostnih vprašanj ne odstrani prometna ovira, radi katero bi se pred meseci kmalu zgodila velika nesreča. Zatvornice, o katerih v omenjenem članku ni bilo nobenega govora, pa bi po splošnem mnenju radi nekaterih okoliščin nevarnost celo povečale. Edina in najboljša rešitev za varnost je odstranitev nasipa. Računajoč na uvidevnost železniške uprave pričakujemo, da se bo to kmalu zgodilo, s čimer bo tudi konec vseh nepotrebnih debat. — Sestanek vseh odsekov župnega zleta. Vse one, ki so člani prehranjevalnega, re-diteljskega, blagajniškega in biljetarskega odseka, vabimo, da se nocoj sigurno udeleže sestanka, ki bo v slučaju lepega vremena ob pol 7. zvečer na letnem telovadi-sču v Tivoliju, v slučaju dežja pa na galeriji v telovadnici Narodnega doma. — Vstopnina k župnim prireditvam. Ker vlada med občinstvom veliko zanimanje za župnc • prireditve in se pojavljajo vprašanja po cenah, sporočamo, da bodo cene vstopnic za akademijo nastopne: sedeži v parterju po 20, 15 in 10 Din, sedeži na balkonu po 15 Din in stojišča po 5 ter za dijake in vojake po 3 dinarje. Vstopnice se bodo dobile pri vhodu na Taboru eno uro pred pričetkcm akademije. Za javni nastop v nedeljo, ki bo na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, pa veljajo sledeče cene: sedeži v prvi vrsti so po 15 Din, v drugri vrsti pa po 10 Din, stojišča po 5 Din, za dijake in vojake po 3 Din. Sedeži na tribuni pa po 25 Din. Za vse skušnje in tekme v soboto dopoldan in popoldan ter nedeljo dopoldan so po 2 Din. — Kroji v povorko. Za vse brate iz ljubljanskih in okoliških društev bodi strogo obvezno, da se župnih prireditev udeleže v kroju, zlasti za povorko veljaj pravilo: noben kroj ne sme ostati doma! Zdravo! — Akademija. Ponovno opozarjamo na akademijo, za katero se vrše priprave in ki bo elitna točka župnih zletnih prireditev, zato vabimo na čim večjo udeležbo. — Načelstvo sokolske župe Ljubljana objavlja vsem sokolskim društvom, ki so prijavila tekmovalce in tekmovalke za tPkme sokolske žnpo Ljubljana dne 4. in 5. junija t. L, da so hsžrebane sledečo tekmovalne vaje: člani, višj-i oddelek: droe: 3. bradlja 1, krogi 1. konj na sir z ročaji l; srednji oddelek: drog 2, bradlja 1, krogi 2, konj na šir z ročaji 1; nižji oddelek: drog 1, bradlja 2, krogi 3, konj na sir z ročaji 3. Moški naraščaj: kroiti 1, konj na šir z ročaji 3. članice: Višji oddelek: bradlja dočelna 1. krogi doskočni 2. srednji oddelek: dvovišinska bradlja 1. konj vzdolž brez ročajev 2; nižji oddelek: bradlja dobočna 2, drog dočelni 1. 2ensk: naraščaj: drog doskočni 1. konj vzdolž brez ročajev 2. Proste vaje so izžrebane za člane 1, za članice 2, za moški naraSčaj 3, za žensk' naraščaj 2. — Pozivamo ponovno vse tekmovalce in tekmovalke, da so zanesljivo v soboto ob 16. na zletišču pripravljeni za tekmo. DRAMA Začetek ob 20. 3, junija, petek: Leda. Red A. 4. junija, sobota: Leda. Red B. o. iuniia. nedelia: Zaprto. 6. junica, ponedeljek. Produkeiia operne šole drž. konservatorija. 6. junija, torek: Produkcija operne šole drž. konzervatorija. m Opozarjamo na nocojšnjo in jutrišnjo uprizoritev KHHiptp drame leda v -»bičajni ra-s^dbi. in sicer drervi za red A, v soboto 4. L m. pa za red B. Z abfiolviranjem obeh predstav ?o dobili vsi dramski abonenti v sezoni 1031—1052 po 20 dramskih predstav. OPERA Začetek ob 20. X iuniia, petek: Zaprto. 4. junija, sobota: Tnrandot Red A 5. junija, nedelja. Dežela ^rnehliaja. Izv^n. Znižane cene 6. junija, ponedeljek: Zaprto. Purcinijeva opera Turandot ee; poje v ljubljanski operi v soboto 4, t m. za red A. Za uprizoritev Turandot ie potreben velik aparat in brez dvoma je uprizoritev te Pucciniieve opere na našem odru na zelo vteoki umetniški ctopr»ri. Zasedba kakor običajno z no. Kunčevo v naslovni vloffi. T>»-riffira kapelnik Nftffat. Režija je prof. fte-stova. Operni dodgodek prav posebne vrste bo uprizoritev večno lepe Smetanove >Prodane neveste* na prostem. Ot bo vreme ugodno, bomo uživali >Prodano nevesto< koncem p-rihodnjesra tedna v tivolskem parku za ci radom, katerega prav sedaj pripravljajo v ta namen. Akustika je izvrstna in prepričani smo, da bo tudi tu prišla nesmrtna Smetanova siasba do poln** veljava. Vse podrobnosti javimo. lil. kolo državnega prvenstva v tenisa Kakor srno že poročali, ^ v nedeljo prične r Ljubljani TIT. kolo državnega prvenstva. Ilirija nastopi proti A. T. K, Split z gospodi, proti J. T. K. Split pa z damami. Postava eospodov je nekoliko spremenjena od zadnjerra turnirja z Ruskim Tenia klubom iz Zacreba. Moštvo ie sledeče: S i n -C le: Truden, Kmet. Sfvie. Gortrp. 1r Koželj. D o u bi e pa: Truden, Kmet. Sivic-Gornp. Dami nastopita samo dve in bo postava šele določena. Na prvem mestu pa ipra odlična igralka srde. Kseniji« Ravniharjeva. ki je v Zagrebu igrala pri Z. K. P., na ie sedaj verificirana za Ilirijo. Tako v damah kot v gospodih imamo mnogo sigurnih šanc, da se prebijemo do finala, in to bi bilo zelo častno za teniški sport v Sloveniji. Zanimanje za turnir je veliko, zato je računati na velik obisk. Vodstvo turnirja ima cr. R. Kos. Ako uspe Ilirija proti Splitčanom bi imela po prvotnem razporedu nastopiti Ilirija proti zagrebškemu Hašku, ki ie pa * strani teniškega saveza kaznovan z zabrano igranja za dobo 6 mesecev in ne smejo Mani Saveza z njim igrati Namesto Haška pride najbrž Coneordia. ki je tudi v prav dobri formi. Turnir ie prične ob 8., traja do 12.. in od pol 4 dalje. V nedeljo torej vsi na teniška igrišča >Ili-rijec (Bch KOLEDAR Danes: Petek, 3. junija katoličani: Srca Jezu6, Radoslavd, pravoslavni 21. maji. DANAŠNJE . KJRED1TVE Kino Matica: Sladka tajnost. Kino Ideai: Zaprto. Društ\*o »Krka« literarni večer pisatelja Zore a ob 20. pr: Miklču. Francoski nstitut v Ljubljani, predavanje g. Malenferta ob 21. v Narodnem domu. Narodno železnic trsko glasbeno drv-št\-o »Sloga« občni zbor ob 1°. v društvenem lokalu »Ljubljanski d\i>r«'. Predavanje dr. T. Lttbmcjremvtkmfja ob 20.30 v Zbornici za TOI. »Start in dom« občni /bor ofa XV v ve-stibulu Delavske zbornice. DE2URNE LEKARNE D&nes: Bahovec. Koriqre*ni trg 12 Lstar. Sv. Petra cesta in Hočevar, Liub-Han* VII. Celovška cesti 34, Danes premiera! HANSI NIESE v vlogi dobre matere in tašče vam bo razodela danos svojo Sladko tajnost Filmsko delo najpopularnejše dunajske igralke, film, pri katerem se boste smejali, ohcnrm m vam bodo v očeh lesketale solze ?anotja! Film lepote, ki ga ne boste pozabili! Predstave ob 4., y4 8 in 9 1 ;! Nov r^.vrv 7* : tednik Elitni kino Matica Telefon 2124. Zoper krizo Takole se ^.asi i« ,>> T- 1 ■> •hoziv Ev. očeta bo pri nas na praznik Srca Jezusovega prihodnji petek ta potem 0 osmino zjutraj oh pol 5. spravna >r nost, da bi odnehala seda.nja moralna i gospodarska kriza človeštva in da bi M a molitvijo in pokoro skazah* vrMnp Ho! časov. Posebno wi naše delavske krajr a to primerno in potrebno. _ Iz Celja —c Celjska mestna občina bo odda U na javni usstmeni dražbi košnjo kemc n* avoj:h travrtikth in sicer jutri 4. L m. oh 14. pri mestnem pokorpai^iću, ob lo. po^ cerkvajo na Jožerfovemn hribu in nb 17. prt Seidloverm studencu. IzjdnftžJbaiK) koAnjq (seno in otavo) mora izdražrtelj plaća,r+ takoj na kraju dražbe. Krma se ne bo oddajala pod dnevno ceno. Veljavnost dražbe m odvisna od potrditve obernskoga svet«, m naj so tntoreseniti adeležc dražbe v č*m večjem Steviiu. —c Cestna naktada za L 1932, Na podlagi odobrenja finančnega minjstnstrra bo celjska mestna občina todi v upravnem letu 1Q32. pobarala obč.'mako ceatoo naklado v isti izmeri, kakor lani, toda z na>Jed-njo izr^omembo ps^vega <9ena zadevnega reda, ki se tiče davčne dolžnosti: »Občinska cestna naklada se pobira od blaga, na-tovorjenega in raiztovorjenoga na celjskem kolodvoru, če presega njegova teža 20 kg « —c Smrtna kosst. V celjski javini bol niči je umrla 1. t. m. 441etna za*ie»hn .0e-škoslovenska republika z poroča: Vsako leto pred začetkom tujskoprometne sezone ▼ jugoslovanskih letoviščih oživi kampanja proti Jugoslaviji. Zlasti madžarski in nemški listi priobčujejo fantastične in neresnične vesti o revoluciji, pretrganih telefonskih in brzojavnih zvezah z inozemstvom, atentatih in lakoti v Primorju, kmečkih puntih in uporih, nalezljivih boleznih itd., bas v krajih, kamor zahajajo tujci, ne da bi se ti listi prepričali, koliko je na teh vesteh resnice. Te vesti s prozorno tendenco odvrnitf tujce od jugoslovanskih letovišč in kopališč, so enako neresnične kakor smešne. Nekateri listi priobčijo recimo vest o pretrgani telefonski zvezi z Inozemstvom, v isti sapi pa priob-Cujejo sami dolge telefonske pogovore z Jugoslavijo. Navzlic vsem tem vestem se pa lahko tujci sami prepričajo, da vlada ipo vsej državi red in varnost, da je promet na železnicah in parnikih povsod normalen in da gre življenje v letoviščih in kopališčih normalno svojo pot, kakor druga leta Ir? celo intenzivnejše, kajti na ju-goslovensk- rivijeri je bilo zadnje čase dograjenih več novih hotelov Ln penzijo-nov. Cene. ki so tu znatno nižje kakor v sosednih državah, so bile uradno določene tako, da bo bivanje letos udobnejše in mnogo cenejše. — Hrvatski planinci na Golici in Kopit-niku Hrvatsko planinsko društvo >61ieme< priredi za svoie člane v nedeljo 5. t. m. izlet na Golico. Udeleženci se odpeljejo iz Zagreba jutri ob 17.35 z brzovlakom. vrne.io se pa v nedeljo zvečer. Hrvatsko planinsko društvo >Runoliste pa priredi v nedeljo za svoje Člane ?kupui izlet na Kopitnik pri Zidanem mostu. — Vedno več tujcev v Dalmaciji. 9. trn. prispe v Spiit ekskurzija članov Schiller-jeve akademije iz Munchena. Včeraj zjutraj je prispel v Split predstavnik cioni-stične dijaške organizacije z Dunaja, ki tima nalogo izbrati primeren kraj, kjer bodo člani organizacije letos preživeli počitnice. Včeraj je prispela v Split tudi skupina dunajske invalidske dece, ki se je odpeljala v Podgoro pri Makarski, kjer ostane mesec dni. V začetku avgnsta prispe druga skupina. Prijatelji narave v stanovanju razstavljajo v -paviljonu >J« na ljubljanskem velesejmu svoje ribogojnice in akvarije, tei so veren posnetek prirode, košček prirode v sobi. Kako lepo, kako zanimivo! Koliko raznih tajn prirode nam odkrivajo! Tu vidimo kureslja in linja, ki se prav bahavo in polagoma pomikata med vodnimi rastlinam:. Poleg njih Švigajo nagle zelenike, katerim s*= zmeraj kam mu-di. Vzdolž stekel plovejo pisanei, ki se zanimajo za vsako stvarčico v ribosojnic.:. Radovedno si ogleduje;o vsaki kotiček. Na zunanji strani stekla so pojavi muha! To je velik dogodek. Vso ribice se zaletavajo v steklo, da bi zasrrabile zaželjeuo delikateso. Na dnu činklja. polzača, globoček in drugi, ki s#» pridno trudijo; da očistijo dno. Karkoli je užitnega, pogoltnejo. Ali že jih opazi babiva. bradata ženica, zavidna in prepirljiva Dohiti jih ter jih podi na vse strani, kakor da bi samo ona imela pravico pobirati na dnu. V drugih ribogojnicah opazimo tuje goste, ki so prišli od daleč k nam. Tu vidimo amerikanske ostrižke, ki se leskečejo v krasnih barvah, tam tuje mrenice, ki žare v vseh niansah. V sosedni ribogojnici se igrajo mali gupiji, Ksifo-foruisi, snubeč in spremljajoč svoje i-zrvo-■Jjernke, ki se pa razvajene, prav malo ozirajo na svoje snubače. Med njimi vidimo tudi težke samice, ki so pred porodom, še par dni in porodile bodo žive mladiče. Te samice so bolj osorne in če se jim vsiljuje kak snuhać. ga takoj spode in celo zasledujejo. Je pač povsod enako. Ker se sport akvaristike vedno bolj razširja in ker je res posnemanja vreden, vabimo p. t. občinstvo, da si ogleda poleg dru ari h zanimivosti tudi paviljon prijateljev narave, to je paviljon >Jc — Upraviteljstva osnovnih šol opozarjamo, da bo v neddeljo 5. junija ob 10- dopoldne otvoritev srednješolskih telovadnih nastopov. Otvoritveni govor bo imel v radiu g. presretni minister dr. Kojič. Govor bo oddajala tudi ljubljanska radiopostaja. — Zgodovinsko društvo v Mariboru odkrije v nedeljo 12. t. m. spominsko ploščo pesniku Antonu Aškercu na njegovem domu v Senožetih pri Rimskih Toplicah. Sv<=ža rodna zemlja in pesnikovo življen-skn delo, njegova balada in romance vabijo vse prijatelje našega Zasavja in naše poezije k udeležbi. Podrobni program bo ZDM objavilo pravočasno. — šolska mladina ima za obisk letošnjega X»II. ljubljanskega velesejma znižano vstopnino po Din 3.— za učenko, oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva. Dan obiska poljuben. Posebno opozarjamo šolska vodstva na razstavo >Prijatelj narave v stanovanju«;, tujsko - prometno razstavo, higijenski muzej, razstavo perutnine in kuncev ter na oficijelno razstavo poljske republiko. _ Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave spiralnih svedrov. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Oglas je ca vpogled v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani. _ Oddaja adaptacijskih del zgradbe vojašnice kralja Aleksandra I. v Mariborn se bo vršila potom ofertne licitacije dne 30. t. m. pri komandi mesta v Mariboru. Oglas je na vpogled v pisarni zootrnice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komadi. — Radio oddajna postaja LJubljana bo prenašala dne 4. t m. ob 10. dopoldne svečano otvoritev XII. ljubljanskega vele sejma. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. To pesem poslušamo že tako dolgo, da smo je že do grla siti. Bil bi pač že skrajni čas, da se nam pokaže solnce, ki se letos nekam čudovito trdovratno skriva za oblake. Morda se spremeni vre me jutri, ke bo mlaj. Včeraj je bik> skoraj po vseh krajih naše države oblačno, po mnogih tudi delevno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 27, v Beograda 26, v Sarajevu 24, v Zagrebu in Splitu 21, v Mariboru 20.2, v LJubljani 19.2. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 755, temperatura je znašala 11.2. — Nesreče ln nezgode. Snoči se je po "VVolfovi ulici peljal na kolesu ključavničarski mojster Ivan Bresvar. Med vožnjo ga je podrl neki avto in so morali Breskvarja, ki se je nekoliko poškodovan prepeljati v bolnico. — Na Vrhniki je včeraj popoldne padla z voza Marija Rozmanova, žena nočnega čuvaja. Zlomila si je desno roko in so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnico. — Ivan Stanci 59-letni delavec iz Gotenice pri Kočevju, je včeraj opoldne sekal drevje v gozdu. Med delom je padla nanj težka veja in ga oplazila po glavi. SIR polnomasten, pol cm en do-lec, trapist in razne druge specialitete. JULIJ ZLPAA, trgovina LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35. 2287 _ Grenčica >Franz . Joeef< temeljito očisti prebavila —Ij Znatno nazadovanje brezposelnosti v Ljubljani. V zadnjem tednu je brezposelnost v Ljubljani znatno nazadovala Dočim je bilo do 22. maja Borzi dela prijavljenih 2384 moških, je v zadnjem tednu njih število padlo na 1728. Brezposelnih žensk ima Borza dela po zadnji statistiki v evidenci 1299. —Ij Danes premiera filma »Sladka tajnost« z Han&i Niese v Elitnem kinu Matici. Serija lepih filmov v kinu Matici se nadaljuje. Danes bomo videli v Ljubljani popular. Dunajčanko Hansi Niese. Umetnica, ki je stalna članica dunajskega >Bur«r-theatrac, je z zvočnim filmom zaslovela po vsem svetu. >Sladka tajnost« je njen tretji film in najnovejši. In baš s tem najlepšim svojim filmskim delom stopa danes Hansi Niese pred ljubljansko občinstvo. Vlogo dobre mamice, ljubeče soproge, skromne tašče nam predstavlja Hansi Niese z redko naravnostjo, p repriče varnost jo, z vso svojo milino. Ves njen nastop, njen glas, njena šegavost, njeni dovtipi, njen dobrodušen smeh, vse je tako simpatično, tako pri-kupljivo. da si utre umetnica pot do slehernega srca. Zato ima tudi Hansi Niese po SOBOTA NEDELJA ZUPNI ZLET SOKOLSKE ŽUPE LJUBLJANA — S plinom se je hotela zastrupiti. V sredo ponoči se je hotela v Zagrebu zastrupiti s planom kuharica Rezika šimun. Kaj jo je pognalo v obup, ni znano. — Obravnava proti komunistom. V ponedeljek se prične pred velikim senatom zagrebškega sodnega stola glavna obravnava proti sodarju Mate Lovriču, šivilji Anki Adamič, brivskemu pomočniku Cirilu Kavedjiji, hišnici Banici Iverovič, trgovcu Pranji Strmec k emu in avtomehani-ku Tomu Ketfnerju. Lani jeseni je zagrebška policija zasačila nevarna komunista Josipa Debeljaka in Josipa Adamiča Debeljak je streljal in smrtno ranil detektiva Dotiiča, potem je pa pobegnil. Pozneje ga je policija našla pri njegovi sestri Ba-rici Iverovič, kjer je pa zopet streljal in zagrozil detektivom z bombo. Detektivi so začeli streljati in so Debeljaka ubili. Skoraj istočasno so izsledili tudi Adamiča in sicer pri obtoženem Mati Lovriču. Ker se ni hotel vdati, so začeli streljati in ubili tudi njega. Zdaj pridejo pred sodišče pomagač.! ubitih komunistov. — Zakonska tragedija. V sredo zjutraj je ustrelil pek iz Bregeša Franjo Lederer v Novem Sadu svojo ženo, ki je živela ločeno od njega v Novem Sadu. Po umoru si je hotel končati življenje in ustrelil se je v prsa. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Vzrok tragedije je ljubosumnost. — Zaradi fesa s sekiro po glavi. V vasi Hrust ovo blizu Banjaluke sta se sprla fata Mustafa Kadivič in Omer Bašić zaradi fesa. Med prepirom je Bašič posrrabil sekiro in kresnil svojega tovariša tako močno po elavi. da je obležal mrtev. — Prvi vtis je najvažnejši. T^opi, beli in z osvežujočo zobno pasto ;dorodont< negovani zobje dajo vsakemu obrazu poseben čar. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.— Damske sandale Din 119 proti gotovini dokler zaloga traja TEMPO Gledališka 4 (nasproti opere) Iz Liufcffane —Ij Franrofka nogometna reprssentanfa na poti »kozi Ljubljano. Davi ob 9.10 se je z orient-ekspresom peljala skozi Ljubljano francoska nogometna reprezentanca, ki nastopi v nedeljo proti reprezentanci Jugosla-vije v Beogradu. Gostom sta se peljala naproti do Jesenic š*»f >Avale< dr. Birsa in g. Drufovka ml. ter jih pozdravila v imenu slovenskih športnikov. Na slavnem kol^voru so sprejeli francoske noeometaše tukajšnji francoski konzul cr. Neuvilie s tajnikom cr prof. Detelo. zastopnik LNP g. Kuret predsednik SK Ilirije c dr. Dular, predsednik ASK Primorja s. Ivo Sancin ter d ruci odlični predstavniki našesra sporta . Ko Je vlak privozil na postajo, so Francozji izstopili iz vagona, na kar jih je g. Nenville prav toplo pozdravil, zlasti pa pred<*»dnika francoske nogometne zveze in FTFA (Fede-ration International Footbal Aseotiation). Gostom je LNP pripravil majhno zakusko. Vlak je ostal na postaji 10 minut, nato so se costje odpel {ali naprej v Beocrrad. —lj Dva nova tramvaja prispela. Davi sta prispela dva nova tramvajska vozova Šte-'vilka 28 in 29, ki sta bila naročena v tovarni železniških voz in tramvajev na Brodu. Kakor prejšnje vozove, je tudi nova tramvaja spravila s postaje na tir apedicij-ska tvrdka Turk. Oba tramvaje je ie dopoldne poteirnil močni Turkov tovorni avtomobil od postajališča do tramvajskega tira. Tramvajska družna ima sedaj na razpolago 15 novih voz. Nova tramvajska vozova prideta takoj ▼ promet vsem svetu nebroj navdušenih častil in častilcev in prepričani smo, da bo se ta teden tudi Ljubljana v krogu prijateljev velike umetnice. — Film »Sladka tajnost« se predvaja v kinu Matici in priporočamo vsakomur, naj si ga ogleda. Zlasti naj si ga ogledajo oni, ki ljubijo vsebino lepa, zabavna dela. — Ljudska sodba o tem filmu bo itak že danes Sla od ust do ust. —Ij Današnji ribji trg. Na današnji ribji trg so pripeljali razmeroma malo rib. Na morju je bil zaradi slabega vremena slab lov in to se je poznalo tudi na trgu. Prodajali so sardele po 20, plavice po 26, cevoli po 28, jeguljo po 36, barbone po 36, orade po 36, tunino po 36 Din kg. domače ribe pa: Ščuke po 30—36, črnooke po 18, pečenke in druge pa od 15—20 Din kg kg. Raki so bili po 3 Din, večji tudi po 5 Din komad. Ribe so bile do 10. ure skoraj večinoma razprodane. Na trg so prinesli tudi nekaj žab, ki so Jih prodajali po 0.50—1 Din komad. _lj žrebanje efektne loterije Kola jugoslovanskih sester bo v nedeljo 12. t, m. ob 15. v dvorani Delavske zbornice. Dobitki so izredno lepi, zlasti 10 dragocenih (kakor pohištvo, šivalni «tav>j itd.), poleg tega še 300 manjših dobitkov. Veeji dobitki so razstavljeni v trgovinah: pri Maverju v Stritarjevi ulici, pri Brezniku na Aleksandrovi cesti ln pri Tfcarjn v šelenburgovi ulici. Lista izžrebanih številk bo natančno objavljena; prav tako kraj, kjer se bodo dobili dobitki. _lj Delavska mladinska akademija >Svobode<, ki se bo vršila drevi ob 5. popoldne v dvorani Delavske zbornice, bo zelo lepa mladinska prireditev. Sramel >Svobodei bo zaigral Aranisovo koračnico >Kras<, >S loven sko koračnico« ki >Ej utrnem«. Slaviea Bnicljeva bo deklamirala ćujfarjevo >Mi, delavska mladina«, Saša Kovačovič, Samovo: >Luna«, Ivica Zorova Utvino: >Putka • tutka« in A. P. Krasne >Prevarjen ptiček«, Francek Rož,ič pa šalji vk i >Moj poklic zdravnik« in >Sem pek«, Silvo pa K. Zupančičevo >Komarji rn komarji<. Mladi »olopevee Lado Krušič bo zapel »olospeve >V jesenskem vrtu«. VTriglav.« >Moj rtom«, >PrsšM časi«. >Kje dom je moj?« in >Pesem kuharja«. Zorko in Vojka Prelovec pa bosta na malem >jazzu« zaigrala več šaljivih m veselih komadov. _lj Nedelj en delovni čas pri višjem deželnem sodišču. Po odredbi ministrstva pravde se pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani z dnem 6. junija t. 1. uvede ne deljen delovni čas z uradnim} urami od pol 8. do pol 14. ure. _lj Okrožna strelska družina v Ljubljani javlja, da v nedeljo 5. t. m. strelne vaje izjemoma odpadejo. _rj Repriza >Hlapec Jernej In njegova pravica« v reždji Ferdo Delaka uprizori delavski oder >Svobode< v opernem gledališču v ponedeljek 6. t m. ob 20. uri. Preskrb i te si vstopnice v Delavski zbornici pravočasno. _lj Mornarji, ki so služili v trgovski in vojni mornarici, se vabijo na družabni sestanek, ki ga priredi mornarski odsek Jadranske Straže v Ljubljani v soboto 4. t. m. ob 30. zvečer v vrtni dvorani restavracije Zvezda Vabite se vsi! 339n >V kraljestvu Zlatoroga« Od jutri daljo se prične predvajati v veliki dvoren i hotela Umona te velezenimrv alpinski fHm. ki ga ie izdelal v svojem lastnem I« bo rs -torija Ttiristrrveki k k* »Skala*. Opozarjamo posetnike ljubljanskega velesejma, da ai bo edanstreno delo ogledajo. Fikn bo predvajaj krajevni odbor Rdečega križa pri izredno nizkih cenah od 4 Din d*lje. —lj Letošnja šolska razstava risb na II. državni realni gimnaziji (Poljane) t Ljubljani bo v soboto 4. t. m. od 15. do 18. ure in v nedeljo 5. t m. od 8. do 19. ure. Vabljenj starši in interesenti. —lj >Društvo >2iralirac sporoča, da nj istovetno s Kmetijsko družbo, ki razstavlja na velesejmu. —lj Letna akupščina oblastnega odbora Jadranske Straže v Ljubljani se bo vršila dne 6 Junija ob po' 21. v prostorih restavracije Zvezda Strah ima velike oči Litijani so se včeraj po nepotrebnem razburjali — Kako je prišlo do čudne nesreče bila ie plitva hudourniška struga, po kater, je curljal studeuček. Hrib se spuSca proti Litiji precej strmo, deloma tudi po 00 stopinj. Pred rovom so njega dni odlagali izkop. Silovit curek vode iz rova se je zaletel v ta nasip ter odtrgal velik kos zemlje, kot da je eksplodirala granata. Voda. zemlja in kamenje se je začelo taliti po strmini. Ta tok ai je oral globoko strugo, posnel je vso zemljo do laporja, kjer se je valil, in drobil ter odnašal tudi skale. Za njim je pa bruhala v močnem curku še skoraj celo uro voda, odnosno tekoče blato. Prvi val je pridrvel na dvorišče in vrt pocestnice Roblekove. Lep vrt, približno 15X20 m razsežem, je bil mahoma zasut a kamenjem in zemljo nad 3 m visoko. Podrlo in zasulo je do srtrah leseno gospodarsko poslopje, v katerem so bile drvarnice. Drugo, d vo etažno /i dano gosondarsko poslopje, je pa od hriba zasuto 3 m visoko. Voda, ki se je razlila po dvorAču m okrog in okrog, je vdrla v zidano gospodarsko poslopje skozi vrata, kjer je r»i1 včasih hlev, ter napolnila notranjost tako, da je začela vdirati še v stanovanje ge. Logarjeve, ki je v ospredju tega poslopja. Prebili so zid pri hlevu, da je voda odtekla na drugo stra«i. Stanovanje pa je K lo seveda rudi poplavljeno. V obcestno enonadstropno Roblekovo hišo voda ni vdrla s takšno silo ter se je razJila le slko-zi vežo na cesto. Najbolj je ra^en Roblekovega \wta tir-pelo zemljišče. Modičeva pritlična hriAa in gospodarska poslopja. Modicevo gospodar, sko poslopje s hlevi v pritličju, nad nj^r\ je pod, stoji podolJmo tak oh vaoožh* briba in je zadržalo plaz kamenja, da nf zdrvel naprej proti hifti. Vendar je zmot, meter debelo poleg omenjenega poslopja približno 10X12 m razsežen vrt. V ključu g tem gospodarskim poslopjem stoji kegljišče. Veda je vdrla od strani v njegovo podstrešje ter raček liti skozi strop in izpod kapu po zidovju. V gospodarsko poslopje jc vdrla voda skozi okna. V hlevu je dvignila lesen svinjak m ga zanesla k vratom, poodne dale pa na dvorišče, gostilniški vrt. Ves ta gostilniški vrt je bil včeraj najlepše blatno jezero. Najbolj je pa bila nesrečna »Fonturia«. kot da se je hotela hudomušna unoda po norčevati rz njenega pomembnega imena »Fortuno* ima v najemu gostilničar Bron Pripovedoval je: — Vstal sem že pred četrto, ker sem bil namenjen v Ljubljano. Ko je nekaj takoj čudno zabučalo, sem mislil, da unajo morda gasilci vajo. Potem se mi ye pa zde'o, da ropota nekje motorno koto. Pogledal sem skozi okno, danilo se je že, toda na cesti ni bilo nikogar. Ko hočem stopiti na dvorišče im odprrom vrata, udre med silovitim hru&čem m trudčecn voda v vežo in dobro sem se moral držat da me na spodnesla. Kaj takšnega pa se nisem doiživel, čeprav sem bil na vojni. Taikoj je bilo poplavljeno vse, voda \e dvignvLa pohištvo, gostikiiđke mize in stole, da je vse plavalo iz kota v kot. Odprl sem vezna vrata na cesto, da je voda tekla skozi vežo, V vinsko klet na dvorišču je k sreči ni priteklo mnogo. Blatno je pa pohifttvo, kot vidite. Blato se je pretakalo v vseh prostorih nad pol metra visoko. Gasilci, ki so bili kmalu na mešan, so črpaH vodo iz gostimo z ročno čjpaDco; motorna bi se jim pokvarila z Matom, tudi ročna se je zamašila. Nasproti gostilne »Fortune* stoja Ca strti ji va dvonadstropna. Valvasorjeva hiša, ki je zdaj last trgovca g. J. Končar-ja V pritličju ima Komčar trgovino z mesa nim blagom m bogato skladišče, v katerem je 2 vagona soli. Brozga pa ni vdrAa toliko v skladišče, da bi napravila večjo 5kodr>. ker je bila pregosta in ni mogla reči flkned špranje pri zaatorj;ih in vratm. Kdo je opazil prvi drveči hudourrrŽk, se ne more trditi, ker so bifi Lifijsmi štora j vsi obenem pokonci zaradi viVnege trušča, saj je hudournik baje tako grmei kot Niagara, kakor pravijo nekateri, ku so kljub vsemu trušču m hrusču sJadko spali. Prave panike torej rri bilo, saj. preden so se mnogi komaj zavedli ter prebudiri. )e bilo najhujše že končano. Občinska komisija je ocenila škodo na okrog 300.000 L>m, všteta pa ni škoda Redarske združbe Litija. Popoldne se je v Litiji sestala komisija, ki so jo tvorili gg.: ing. L. Zupančič, komisar rudarskega glavarstva, s reski načelnik dr. Podboj. tajnik Plenic ar in upravnik rudnika Pastor, ki je ugotovila dejansko stanje in si ogledala še ostale zazidane vhode starih rovov. Iz predrtega rova je tekla voda včeraj ves dan kot pohleven studenec. Upati je, da se podobne nesreče ne bodo več ponavljale in ker je komisija, ki se je včeraj takoj sestala po posredovanju komisarja litijskega sreskega načel-stva g. Vidmarja — pregledala zazidane rove. je prebivalstvo lahko pomfrjeno. Ce bo treba rove zapreti še močnejše, a¥ kar bo pač treba ukreniti v zaščito lepe Litije, bo gotovo storjeno. Ljubljana, 3. junija. Včerajšnja litijska nesreča je »zakrvila« med drugim tudi, da je postala Litija nenadoma slavna in se je vse začelo zanimati za njo, zlasti še. ker marsikdo ni niti vedel za ta prijazen -asavski trg. Strah ima velike oči, posebno še, ko ga podkrepi časopisno poročilo, ki je seveda v prvi sapi senzacij ona Ino od prve do zadnje pike ter so vse takšne in drugačne katastrofe gledane skozi teleskop. Toda litijska nesreča ne bo ničesar izgubila na svoji pomembnosti, če jo pogledamo še skozi mikroskop. Kaj se je zgodilo v Litiji, sc jc včeraj z bliskovito naglico širilo od ust do ust v bližnjo m daljno okolico, toda ljudje so tudi kmalu zvedeli, kaj se sploh ni zgodilo in misleč, da je porušene vsaj pol Litije, vsa pa poplavljena, so prihiteli od bl;«u m daleč na kraj »katastrofe«. Da je bila Litrja včeraj zjutraj res poplavljena si lahko ugotovil tudi popoldne. Glavni trg, ki leži ob vznožju Sita rje vca vzporedno s Savo, je bil pošteno razmočen tn blaten, nepričakovani hudournik je naplavil na cesto toliko blata, da so ga odvažali ves dan. Trg je bil poplavljen ves v š;rsem delu, približno v dolimi 150 m. Od tega trga, ki je nekoliko razširjena banovinska cesta, se cepijo 4 ceste, odnosno poti, pravokotno ter drže navzdol proti savskemu nabrežju. Po teh cestah jc vdrla voda, razlivajoč se po trgu, ko je iskala najkrajše poti proti Savi. Ko prideš na trg čez most, sc vrste na desni cerkev, ob kateri drži navzgor bližnjica v Šmartno, tako zvana Frtiška pot, za cerkvijo župnišče, monadstropna hiša posesreice Ljudmile Roblek, pritlična hiša iste lastnice, majhen presledek, potem pa pritlična hiša, v kateri je gostilna »Pri Fortuni«, in enonadstroipna. obe last ge. J. Modie. Te hiše stoje bas v smeri omenjenega hudournika, ki je včeraj zjutraj prihrrumel proti njim. Rov, iz katerega je privrela voda, je na pobočju Sitarjevca, približno v drugi tretjini njegove višine, kakšnih 900 m oddaljen nad omenjenimi hišami. Zazidali so ga baje 1. 1806, ko se je delo t rudniku povsem ustavilo ki je počivalo do 1. 1917 V svetovna vojni je bila konjunktura za svinec . . . Rudnik je obratoval potem v bolj skrčenem obsegu do 1. 1924, od tedaj do novega leta 1931 pa precej živahno povprečno s 400 delavci. Z lanskim novim letom so obrat zaradi gospodarske krize povsem ustavili, v sluzih i sta ostala le 2 rudarja, ki vzdržujeta rov, paznik in v pisarni v Podsitarjevcu, ki je oddaljen od Litije približno pol ure peš proti jugovzhodu, leži pa nad Šmartnim, je še obra-tovodja in uradnik. Obra to v od j a nadzira več drugih manjših rudnikov, ki so še v obratu v drugih bližnjih krajih. Sitarjevec je prevrtan že od prastarih časov, saj so našH rove, ki jim ne vedo zgodovine; v novejšem času so pa začeli kopati svinčeno rudo v Sitarjevcu okrog i. 1840. Delo je pozneje zastalo. Rudnik je prehajal iz rok v roke. Okrog 1. 1887 ga je prevzela neka nemška družba, ki ga je eksploatirala do 1. 189o. Sitarjevec ni le voden kot bi kdo mislil po včerajšnji nesreči, saj so do 1. 1896 izkoriščali na njem rudnik živega srebra. Tudi med svinčeno rudo je bilo nekaj trdega srebra. Do leta 1934 je obratovala v Litiji tudi topiln ca svinca. V njej so topili svinčeno rudo celo iz Avstralije. Objekti topilnice so že skoraj v razvalinah. V notran j osti Sitarjevca so plasti pre-perelega laporja n nekaj gline. Zunanja plast je ilovnata ter slabo spojena z laporjem. Med laporjem in ilovico se nabira voda. Kljub temu so zemeljski plazovi redki, ker je hrib gosto obrasel z iglavci. L. 1887 se je nenadoma sprožil o»b $mar-tinski strani ogromen zemeljski pla/. ki je s silovitim truščem drvel v dolino, podirajoč velike smreke kot travo. Ljudem je ta katastrofa še vedno v živem spomi-tmj. L. 1896 v februarju, torej leto po potresu, je pa Sitarjevec surovo »izpljunil« nad Litijo iz zaprtega rova, kot včeraj, velike množine vode. Bilo je ob ^ na 5 popoldne — tako dobro so si zapomnili Litijani neokusno Starjevčevo šalo, ko je nenadoma prigrmela voda v Litijo, poplavila trg in napravila veliko škodo pri hišah in gospodarskih poslopjih. Tekoče blato je sproti zmrzovalo, tako, da je bila reševalna akcija zelo otežkočena. In včeraj zjutraj, bilo 'e 10 minut pred 4. — pravijo prijatelji točnosti — ko je začelo bučati, hrumeti, vršati in grmeti nad Litijo, da so ljudje v prvem strahu pomisliH na sodni dan. Kako je izbruhnila voda, seveda nihče ne ve povedati natančno, ker ni nihče videl, da pa ni bilo kar tako, dokazujejo posledice nenavadnega hudournika. Rov je bil trdno zazidan od vhoda približno 20 m v notranjosti in sicer z opeko. Po neprestanem deževju je pa voda pretrgala približno polovico zidu. Rov ae spušča proti zazidanemu vhodu tako, da je imela voda še tem večji pritisk. Očividci pravijo, da je rov v enem dehi precej razširjen v globel. kjer se je vedno nabirala voda. Prejšnje čase so baje vodo črpali iz rovov od časa do časa. Voda je včeraj torej potisnila polovico zidu ven ter izbruhnila iz rova še s tem večjo silo, ker je odprtina profil navadne-ga radarskega rova. Bas pod robom je Skromno — Ali bi bil srečen, če bi imel toliko, kolikor hočeš? — O, bil bi že srečen, če bi imeJi moji upniki toižko, kolikor hočejo. >SLOVEW8KI NAROD«, , drugo pa zre naprej na to, kar šele pride. Zgodovina gre tu hftro naprej m kmalu bo ostalo malo spominov na stare čase. Blato, zanemarjena dvorišča, razbite oknice. Kremi te roška govorica, to bo menda vse. Dnugace je pa vse podvrženo naglim izprernem-barn. Imena trgov se izprenTHiiajo, iz umetniških galerij mečejo ostanke bur-žuazne umetnosti, cerkve izpremmjajo v protrverske muzeje ali stanovanjske hiše. Napisa po uMcah pričajo, da smo v dežen* državnega gospodarstva, kajti povsod vidimo samo državne urade in podjetja. Ulica se je izpremenila tudi po drugi strani. Iz najzgovornejšega mesta je nastalo najbolj molčeče. Ljudje neprestano hodijo semintja, večinoma sami. redko po dva in dva. skoraj nikoli v skupinah, molčeči, zatopljeni v svoje misli in skrbi. Na vprašanja odgovarjajo prijazno, toda nekam čudno rezervirano in kratko, potem pa hite naprej. Kam? Morda na tečaj, ki jih je tu na tisoče, morda na znanstveno ekskurzijo v muzej, v kino ali gledališče, kjer se vsak komad začenja s parodijo na stari režim in z apoteozo na diktaturo proletarijata. Na ulicah vidiš tudi dobro oblečene vojake in civiliste, ki se pripravljalo na vojaško službo, dalje dolge vrste kon/rumentov, čakajočih na razdelitev živil, tanke, ki paradirajo po glavni ulici in traktorje, potujoče na vse strani širne ruske zemlje. Nikjer pa ne vidiš taksijev, marveč samo kočije na visokih kolesih in tipične ruske izvošč-ke. seveda poleg avtomobilov višjih sovjetskih uradnikov. Vsak p ti in šesti dan ima določena skupina delavcev namesto nedelje počitek tako. da je podobna Moskva mestu, kjer ljudje neprestano počivajo. Simbol bodoče Rusije so otroci, mladina, komsomolci. To je že produkt novega režima. To so nosilci novih idej. pionirji ustvarjaiočega .sovjetskega materializma. nade bodoče Rusije. Neobremenjeni spomini na razredno blagostanje v starih časih in vzgojeni v ideologiji socijalno enakovrstne države, uživajo ti mladi državljani enako spoštovanje kakor odrasli, koH-kor je spoštovanje osebe sploh sovjetska specijaliteta. Med drogo in četrto uro popoldne se zbira ta brezskrbna in, v nobena nadnaravna bttia ne večajoča mladina v velikih nra>žjcah pred Leninovim mavzolejem, da se molče pokloni največjem« sovjetskerrra svetniku. Kult Lenina je sedaj najmočnejša vez, ki veže Ruse, njegova sfika ali kakršenkoli spomin je najpogostejši pojav v moskovski hiši, na nficf to ? literaturi. Baje so primeri, da nosijo kmetice Leninovo sliko na čelu procesije, kakor so nosile v davrnn časih ikone pravoslavnih svetnikov. Pravimo v davnih časih namenoma, kajti razvoj gre v Rusiji tako naglo, da pomeni deset preteklih let cek> jsnšetje. STROŠKE NOGAVICE Restavracija ,JJ,OYD" LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 7 je ponovno znižata cene vinu* PIKERCAN RIZLING CVIČEK (Gadova peč) RIZELJSKO DALMATINSKO belo in črno Vedno sveže pivo ter dobra domača hrana, abonenti a Din 12.—, 16.— in 18.— dnevno. lep senčnat vrt. Se priporoma Din lft— > 14— > 14.— > k.— > 10.— Sprejmejo se Na razpolago Marija Bučar NAZNANILO! Priznano najboljša dalmatinska sibeniška vina, odlikovana svetovni razstavi v Londonu z 1» Grand Prix and Gold Medal" se točijo le v točilnici, Prešernova ulica 5, vse vrste vin po Din 8.—; v gostilni Kersnikova ulica 5, po Din 10.—, čez ulico pa po Din 8.— liter. Za obilen obisk se priporoča. Bujas Martin, gostilničar MORSKE RIBE Panoi v večji izbiri, kakor tudi druga jedila; vina prvovrstna, cene zelo nizke. GOSTILNA LJUBLJANSKI DVOR LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 28 Matej čepić. Morske ribe DaasB ▼ večji izbiri (sezija skombri in sardele), kakor tudi druga. Jedfla. — Vina prvovrstna; kaštelanski Silker po dinarjev H>.—. Lep vrt, pivo v vrčkih. JOŽEF ŠORN slikar in pleskar naznanjam cemj. občinstvu, da sem se pes* selil na Sv. Petra cesto 43 (Mencinger) ter se priporočam nad&rjni naklonjenosti. Vsaka beseda SO pstr- Plača mm lahko auU ta od&ovor znamko I — Na vprašanja one* —mm odgovarjamo- - Kajmani* otfte» TO m OPERNA KLET, Gledališka ulica št. % SOBO IN KUHINJO čedno, solnčno, najraje v Gornji Šiški ali na Jezici išče za julij sama gospa. Kletno ali podstrešno izključeno. Senič, Srednje Gameljne. 2273 PRODAJA KOŠNJE L Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo, dne 5. junija 1932 travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2. popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški. 2244 MOŠKO OHJEKO letno, dolge in kratke hlače, dobro ohranjeno, pripravno za dijaka srednjevelike postave, prodam za 300.— Din. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. PERJE kokošje in puranovo, veliko zalogo, poceni prodaja in razpošilja Marko Fuhrmann, izvoz jajc in perutnine, Sunja. 2272 TOVORNI VOZ FORD tipa 30, dvotonski, skoraj nov, z 22.000 km, poceni naprodaj radi nabave težjega avtomobila. Kot plačilo prevzamem tudi hranilno knjižico. Po dogovoru tudi na obroka. — Ponudbe na naslov: Rudolf Debeljak, Bori pri Ptuju. 2270 POLK UČENKO za familijarno damsko kapelo potrebujem. Biti mora zdrava in stara od 14 do 16 let. Ponudbe s fotografijo in privoljenjem staršev na naslov: Kle-pič, kapelnik, restavracija >Pri Srbijancu«, Zemun. 2277 SLUZ9E STREŽNIKA starejšega, močnega, iščem k bolnemu gospodu. Ponudbe na naslov: Pauer, Braslovče. 2276 BRIVSKEGA POMOČNIKA 18—20 let starega, dobrega in hitrega delavca, sprejme takoj aH po dogovoru, s hrano in stanovanjem v hiši Uko Petko-vič, Domžale 12. — Nekadilci imajo prednost. 2275 po NAPRODAJ« V StrelRki nRVi 6 parcel 490 do 880 m? Din HJO*— m*, Na Baiju v Orni vmm\ 9 travnikov po % orsfa, en part Din 8000.— — aH odda v košnjo, V Rmfnfkn 1 parcela za dve stavbi 2008 m* po Din 7v— m*, 1 parcela za 1 stavbo 300 m* z ribnikom po Din 25.— m*, za katere so tudi še na razpolago načrti s stavbnim dovoljenjem. Informacije: Ing. Arh. Bogomir Post, StreMŠka ufica 33. 2282 NATAKARICA pridna, wn**n*. in poštena, išče kjerkoli na deželi mesto s 15. junijem aH prej. Anica Levar, Bočno, pošta Gornji grad. 2274 LOKAL z dvema izložbama, event. % manjšim skladiščem oddamo tako. Vprašati: Kolodvorska ulica 30. 2249 DELIKATESNO TRGOVINO v centru Maribora radi bolezni takoj prodam. Pojasnila daje: Avgust RUckl, MecUog-Celje. 2269 PAZINO NAROČAJTE ČEVLJE po meri pri Peterneta, Novi trg-Breg št. L 60/T NOGAVICE damske svilene, perilo SRAJCE LJUDEVIT GLUHAK Gcaposvetska 16 (pri Levu) 56 T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere). Najcenejši nakup; KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LjuMJaua, Sv. Petra e. 14 22/T OTROŠKA OBLAČILA najugodneje! J. MAČEK, LJUBLJANA Aleksandrova cesta 12. DINARJEV 1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Veiepič, Sv Jerneja cesta št. 25. — Telefon 2708. Diisteo. naraven, s &sam sladkorjem vkubati sc dobi na tnalo in veliko v lekarni dr. G. PlccoR. Lhfbiiana. Donaiska cesta 6. 57/T Nov poklic za dame m gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 mesečno, ker aapleteno olago prevzamemo; plačamo trud za pletenje in J obavimo prejo za prede* anje. Pišite po orezpiac-ae prospekte še dane* la: Domača pletarska ln i oštrija Nr. 11 Josip Ka-Uš, Maribor, Trubarjeva *t. 2. KUPIM TOVORNI AVTO malo rabljen, 1000 kg nosilnosti, kupim. Avto je dostaviti na ogled v Kranj, Kokrsko predmestje 84. Najnižjo ceno sporočiti na naslov: Alojzij Jagodic, Visoko, posta Šenčur. 2271 — Za »Narodno Fran Jezeršek, — Za upravo ta : Oton Ctorlafcof. — V«« v IJnbJjeTs.