»K 2. MARCA 1972 — ŠTEVILKA 9 — LETO XXVI — CENA 1 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC ZDRAVJE ZDRAVJA POTREBNIM - BREZ ODLAŠANJA # Atomske toplice končno le na zeleni veji ^ Vode dovolj za moderno urejeno zdravilišče # Upi Obsoteljčanov in Kozjancev uprti v dolino ob Sotii ® Do prvega maja, do začetka sezone, opravljena glavna dela v sredo bodo začeli v Atomskih toplicah pri Podče- trtku kot enoti TTG Ljublja- na z delom. Zaposlili bodo prvo skupmo delavcev. Osem ljudi bo dobilo delo in ljudje z zaupanjem gledajo v pri- hodnost m v žel # ■:iico, ki je Obsotelju ponudiTa bel kos kruha. Letos bodo v Atomskih to- plicah izgradili večji gostinski objekt, ki bo ime! prostor za okoli 80 ljudi, 300 gostov pa bo našlo prostor na vrtu. Restavracija bo imela kuhi- njo, sanirali pa bodo že ob- stoječi bazen in naredili no- vega, plastičnega, velikega 20 krat 10 m. Novi bazen bo prirejen tako. da ga bo mo- goče v zimskem času pokriti. Celotne toplice bodo razde- ljene na dva dela: zdravili- škega in turističnega. Letos nameravajo povečati število kabin in urediti ambulantne prostore. Celoten koncept to- plic je urejen tako, da bodo v njih našli svoje mesto predvsem tisti, ki jim že sko- raj ves čas dajejo svoj pečat- srednji sloj, S tem pa seveda še ni rečeno, da ne bodo to- plice na razpolago vsem, ki bodo v Podčetrtku iskali zdravje. Cene lX)do primer- ne. Turistični del toplic, bo le- tos mnogo pridobil, saj na- meravajo povečati nočitvene kapacitete, urediti parkirne prostore, razen tega pa bodo postavili naselje avtopnkolic. Vzporedno s tem potekajo razgovori, da bi v okviru tu- rističnega dela toplic pcstavi- lo gostinsko podjetje Jelša svojo t rgovino-delikateso z majhnim bifejem. Vrednost vseh naložb v tem letu bo presegla vsoto 600 starih milijonov, brez na- ložb, ki bodo potrebne za vr- tine. Precejkrat je bilo slišati. t. Vsa poz^mosit je bila v zadnjih letih usmerjena predvsem na zbiranje srt^d- stev za gradnjo onkološkega inštituta, enega gla\'nih de- javnikov TKI uspešno odkri- vanje raka. Z. S KAJ BO Z NADURNIM DELOM Vprašanje smo sprožili v razgovoru z vodjem kadrov- ske in socialne službe pri splošnem gradbenem podjet- ju Vegrad v Velenju, Radom Sivkom. Ni pa to samo Ve- gradov problem. V takšni ali drugačni luči se pojavlja pri vseh tistih gradbenih kolekti- vih, ki imajo precejšen delež zaposlenih iz drugih republik. To pa hkrati pomeni, da gre za vprašanje, ki zadeva veči- no gradbenih kolektivov v na- -ši republiki. Na vprašanje, ali bodo la- hko letos povečali število za- poslenih 2ia en ali dva od- stotka kot je predvideno, je Rado Sivka dejal, da ga bolj skrbi to, kako bodo zadržali dosedanje delavce. Kaj se pojavlja? Po samoupravnem sporazu- mu o delitvi dohodka in oseb- nih dohodkov je nadurno de- lo drugače obravnavano, kot je bilo doslej. Kolektivom se skratka zaradi ekonomske ra- čunice ne splača forsirati nadurno delo. Pri vsem tem ne gre za lo, da bi delavci ne dobili svojega zaslužka, mar- več je problem v tem, ker so za takšno delo dosti višji družbeni prispevki. Tako prihaja do položaja, ko bodo gradbene delovne organizacije omejevale nad- urno delo, prav tisto, ki je bilo doslej največja spodbu- da 7A delavce iz drugih re- publik. Le-ti so namreč pri- hajali na delo v gradbena podjetja v Slovenijo samo za- to, da so lahko delali več kot sedem ur na dan da so v takšni ali drugačni sezoni, ki pa je krajša od enega le- ta, zaslužili več kot bi sicer. Zdaj se jim takšna možnost vsaj v glavnem zapira. In kakšen bo rezultai? Pri Vegradu računajo, da se bo bolj kot doslej razvi- lo šušmarsitvo, saj b<:>do tak- šni delavci na vsak način iskali poti za večje zaslužke. Prav tako predvidevajo, da se bo povečal pritisk za od- hod na delo na tujino, kjer so gradbinci še vedno iska- ni. In končno je tu še tretja pot, da bodo ustali doma. kjer pa takšnih omejitev za nadurno delo, kot so jih pri- nesli sloven.^rki samoupravni sporaziuni, ne pozamjo. Problem je na dlani. V ko- lektivih, kjer imajo veliko delavcev iz drugih republik, so zaskrbljeni. Kako rešiti vprašanje, da bosta zado- voljna oba: kolektiv in posa- meznik, da bo delo v sezoni opravljeno hitro in da bo tu- di zaslužek primeren? Pri Vegradu, in najbrž tudi drugje, računajo na spre- membo samoupravnega sp-)- razuma! ^__,_.^_JBQŽiCL. TITO -DRUGIČ HEROJ Na 1. seji občinske konference ZKS Cielje so člani konference z močnim aplavzom podprli predlog, da postane tovariš Tito drugič heroj. Tako so se tudi celjski komunisti pridružili mnogim predlogom iz ju- goslovanskih mest, da bi Titu podelili to zasluženo vi- soko priznanje. Ta predlog so soglasno podprli tudi niladinci in mladinke srednjih šol celjske občine na izobraževalnem seminarju, ki ga je v ponedeljek orga- niziralo vodstvo aktiva ZM na ekonomskem šolskem centru v Celju. Z urednikove mize Danes vaš tednik spet na štiriindvajsetih straneh. Posebna tema — SOLA, DOM IN KDO — OBLIKOVAl.CI SPOLNE VZGOJE MLADINE, [ripravili .s7?zo zapis z okrogle mize, pa nekaj razgovorov in srečanj z mladimi. V treh nadaljevanjih pa bomo objavili tudi misli Pada Palirja o nekaterih vprašanjih spolne vzgoje, o proble- mih s katerimi sc srecnijejo delavci v celjski vzgojni posvetovalnici. V današnjem tedniku preberite še zapis s Planine, pa celo- stransko reportažno stran o materah in zanimiv komentar o tem, kako daleč srno s slabilizacijskimi ukrepi. Prihodnji teden bomo pripravili polstransko nagradno križanko Tkanine, začeli pa bomo tudi z novo rubriko Naše majhne in velike naimke. Te bomo obsodili na prangerju. Na tistem prangerju, ki je že od nekdaj kraj sramote in kriince. In še ena vesela novica za najmlajše — prihodnji četrtek vam bomo prvič namenili več strnjenega prostora. Objavili bomo nekaj prispevkov učencev celjskih in laških šol. V redakciji pa je novo samo to, da se je naš novinar Berni Strmčnik odpravil na državno smučarsko prvenstvo novinarjev v Del- nice. Držimo pesti, da se bo dobro odrezal. VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK št. 9 — 2. marec 1972 prometne nesreče TRČIL JE V DROG ZVONKO STROJANŠEK, 22, iz Podvrha pri Braslov- čah, se je zgodaj zjutraj peljal z osebnim avtomobilom pro- ti Vranskemu. V Dobrteši vasi je zapeljal na levi rob ce- ste in trčil v drog električne razsvetljave. Pri nesreči sta bila laže poškodovana voznik in sop>olJiik BRANKO ZALO KAR, 19, iz Slatine. Škode na avtomobilu in drogu je za 3.000 dinarjev. ZAPRL MU JE POT MIRKO VOCOVNIK, iz Podkraja pri Velenju, je vozil z osebnim avtomobilom proti Velenju, k,o je s stranske Partizanske ceste pripeljal z osebnim avtomobilom A-LOJZ ARZENŠEK, 5i, iz Vrbna, ne da bi se prepričal, če je pot prosta. Tako je Vocovniku zapri poL.. Pri nesreči sta bih laže poškodovani MARIJA VOCOVNIK in MARTA AR- ZENŠEK. akode na vozilih je za 13.000 dinarjev. KLJUB ZAVIJANJU — NESREČA ADOLF RABlc, 59, iz Ceija, se je peijai z osebnim av- tomobilom pO Dečkovi cesti v Ceiju, ko je na križišču s cesto na Dobravo nenadoma pripeljal z desne in tako iz- siljeval prediiost s kolesom na pomožni motor ANTON TEMPLAK, 28, iz Celja. Voznik Je zavil na desno, vendar nesreče ni tilo mogoče prepreuti. Kolesarja je v trčenju vrglo petnajst metrov po cesti, iger je obležal nezavesten. V celjski boinišnioi so ugotovili, da je dobU težje posikodbe. NARAVNOST PRED MOPEDISTA Kolesar ŽELJKO VALENTIC, 47, iz Celja, se je peljal iz Vojnika pc kolesarski stezi. Pie od 6. do 8. marca italijan- ski barvni film SKRIV- NOST ČRNE ROKAVICE KINO METROPOL: do 5. marca ameriški bar- vni film MOŽ, KI GA JE TEŽKO UBITI od 6. do 8. marca jugoslo- vanski barvni film ČRNO SEME KINO DOM: do 5. marca ameriški bar- vni film ZADNJA KROGLA od 6. do 8. marca francoski barvni film NOC VLOMIL- CEV KINO DOBRNA: 4. in 5. marca francosiki barvni film NOC VLOMIL- CEV. SLG Četrtek, 2. marca ob 16. in 19.30 Eliot: UMOR V KA- TEDRALI — gostovanje v Kranju. Petek, 3. marca ob 16. in 19.30 UMOR V KATEDRA- LI — gostovanje v Kranju. Sobota, 4. marca ob 19.30 UMOR V KATEDRALI za izven abonmaja — zadnji- krat v Celju. Predprodaja dve uri pred začetkom predstave. Torek, 7. marca ob 19.30 UMOR V KATEDRALI za VI. mladinsiki abonma in izven. Petek, 10. marca ob 19.30 Ivan Sergejevič Turgenjev: MESEC DNI NA KMETIH — premiera za premiersld abonma in izven. PROSTE KAPACITETE Do sredine marca je zase- den hotel na Golteh z depan- dasami ter Mozirska koča ob sobotah in nedeljah, sicer pa je povsod dovolj prosto- ra. Planinski dom v Logar- ski dolini je zaprt do 10. marca. ŽIČNICE IN VLEČNICE Redno obratuje sistem žič- nic in vlečnic ter velika gon- dolska žičnica na Golteh, kjer je še precej snega za smučanje. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 4. marca je de- žurna Nova lekarna, Tomši- čev trg 11, od sobote, od 12. ure dalje pa lekarna Center, V<^ilt9^ft ,1,_- §t_ 9 — 2. marec 1972 NOVI TEDNIK 3. stran USMERITEV 1. seja občinske konference 2k' v Celju je izpostavila ^(voje temeljnih nalog ceiljskih komunistov — krepitev dela 2;ic v organizacijah in oddel- kih ZK, v bazi torej, še doslednejše preseganje fo- rumskega načina dela ZK in nadaljno krepitev samouprav- ljanja, torej odločnejše uve- ljavljanje ustavnih dopolnil. O teh vprašanjih je podalo obširno razčlenitev tudi kon- ferenčno gradivo z nasilovom Nekatera vprašanja učinko- vitosti in razvoja občinske organizacije ZK v Celju, o tem je govoril Stane Seničar v uvodnih mislih, o tem so govonili tuJii raapravlljalici, med njimi Sergej Kraigher in Zvone Dragan. Ko je Stane Seničar poda- jal analizo o dosedanji anga- žiranosti celjskih komim.isito\-, je med drugim dejal: »Ena izmed pomembnih ovir za večjo učinkovitost Zveze ko anuniistov je tudi premalo kalkovostna in prepočasna vsebinska diferenciacija ZK. Ce sem prej trdil, da imamo v večini delovnih organizacij in krajevnih skupnostih moč- na partijska jedra, pa lahko tudi ocenim, da ob teh jedriti v organizacijah ZK obstaja- jo tudi skupine komunistov, ki po svojih idejnih pogledih, pripravljenosti za delo in gle- de na njihove moralne vred- note ne spadajo več v vrste ZK. Ra\Tio te skupine so v preteklosti razbijale idejno enotnost ZK in so slabile ugled ZK.« V uvodnih mislih je opo- zoril tudi na stališča neka- terih posameznikov, ki ZK odrekajo, da se lahko vmeša- va v razreševanje konkretnih ekanooTtsikih in družbenih problemov. Opredelil je nalo- ge celjskih komunistov pri konkretnem uveljavljanju ustavnih doiE>oilnil, opozoril na drugo fazo ustavnih spre- memb, nanizal probleme pri uresničevanju demokratične- ga centralizma, omačil kot zelo pomembno medobčinsko sodelovanje in nakazal vlogo ZK pri uresničevanju sred- njeročnega raavoiinega pro- grama in pri stabilizaciji go- spodarstva. Razprava v kateri so sode- lovali Milan Bekčič, Jure Toplak, Matija Marinšek, Jure Vovk, Vida Kosi, Franci Vrbnjak, Miran Kršmanc, Štefan Korošec, Milena Vrš- nikova, Ivan Lekovšek, Zvone Dragan in Sergej Kraigher so potrdili vsebino uvodnih mi- sli, ko-nkerenčnega gradiva in predlagaih stališč in skle- pov ter akcijskega programa ZK na področju socialne po- htike. Zanimivi sta bih razpravi Zvoneta Dragana in Sergeja Kraigherja. Zvone Dragan je govoril o pojavih tehnobiro- kratizma in o tem, da daje uspešno spopadanje z njim tudi več možnosti za uveljav- ljanje ustavnih dopolnil. Po- udaril je, da ne more biti dileme ali poslovnost ali sa- moupravljanje, ampak da iz- raža dobro samoupravljanje primemo tržnost in poslov- nost, boljšo tehnologijo, bolj- šo in večjo proiz.vodinjo. Ser- gej Kraigher pa je dejal, da mora ZK okrepiti delo v bazi in da morajo celjski komu- nisti tudi razčleniti vzroke, zakaj v nekaterih sredinah ni boljše poUtiane dejavnosti. Na 1. seji občinslce konfe- rence ZK v Celju so budi iz- volili nov občinski komite. Člani komiteja so Miian Bek- čič, Pavle Bezgovšek, Jožica Faronik, Jože Geršak, Janez Golouh, Ferdo Haler, Franc Kegu, Anica Kolenc, Danilo Kralj, Miran Kršmanc, Maks Pečnik, Dana Perčič, Erih Podjanec, Veljko Repič, Ivan Senegačnik, Stane Seničar, Erika Simonič, Janko Ulaga, Jože Valenčak in Tone Zim- šek. Za sekretarja komiteja je bil ponovno izvoljen Šte- fan Korošec, ki je sicer za- poslen v Kovinotehni in bo to odgovorno politično dolž- nost opravljal neprofesional- no. Za dva namestnika sekre- tarja sta bila izvoljena Sta- ne Seničar in Tone Zimšek, Za dva člana medobčinskega sveta Zveze komunistov so na ko^nferenci izvolili Zdravka Trogarja in Emila Rojca, No- vi predsedniki komisij komi- teja občinske konference ZK pa so: Polde Slapnik (komi- sija za organiziranost in raz- voj), Jože Volfand (komisija za družbenoekonomske odno- se), Danica Bresjanec (kad- rovska komisija), Janez Ter- ček (komisija za mednarodne odnose), Boris Rosina (komi- sija za delo z mladino), Mitja Pipan (komisija za informa- tiivno dejavnost). Drago Ter- žan (revizijska komisija) jn Cveto Pelko (častno razso- dišče). J. V. Breze Rimske Toplice ~lm PODRAŽITVAM SO KLJUBOVALI OBČ # OBMOČJE NEDELJSKEGA REFERENDUMA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH RIMSKE TOPLICE, SEDRAŽ IN JURKLOŠTER: 94 ODSTOTNA UDELEŽBA NA REFERENDUMU IN 82 OD- STOTKOV VOLIVCEV ZA SAMOPRISPEVEK. ® ZASTAVO NOSITA VOLIŠČI V LOŽAH S 100% IN HENINA S 97% UDELEŽBE NA GLASOVANJU IN Z 90% GLASOV »ZA«. # PODROČNI ŠTAB VESEL SVOJE ZMOTE PRI OCENAH V RIM- SKIH TOPLICAH. MARTIN FRECE JE Z NAPOVEDJO ZADEL V ČRNO. # PONEDELJEK V ŠOLI »ANTONA AŠKERCA« V RIMSKIH TO- PLICAH: OTROCI BOLJ V ZRAKU KOT NA TLEH ... Poleg Jurkloštra so Breze najbolj oddaljena in tudi najbolj nerazvita krajevna skupnost v la- ški občini. Re« so tu pred leti obnoviU šolo, agradili hišo za učitelje in kra- jevni urad, s tem pa se pridobitve zadnjih let tu- di nehajo, saj je v oko- lici Brez še vedno nekaj domačij in zaselkov, ki niti elektrificirani niso. Od vsega je največja muka tamkajšnjih obča- nov cesta. V smer proti Laškemu je komaj pre- vozna, proti Šentjurju pa sploh ne. Pozimi pa se zgodi, da zdravnik po ovinku s šenjurske strani krene v Breze, ker ima od tam, do koder se pri- pelje krajšo peš.pot. So pa še druge težave. Kdo se zmeni za napredek kmetij? Odkup mleka je šele novejšega datuma, ko pa prodajo kasen ku- bik lesa, spet trepetajo, zaradi ceste, ki jo težki kamioni neusmiljeno raz- rijejo. Ce bi v preteklo- sti ne bilo prizadevnega prosvetnega delovanja strelske družine, bi dol- gočasje mladino še bolj raz.pihalo v vse vetrove. Kadar so se sestajali, so bili sestanki ena sama tožba in nemočno našte- vanje težav. No, zadnji zbor voliv- cev je bil pravcati preo- obrat. Na zboru, ki je Vilko Videč trajal ves dopoldan, so se zvedrili oblaki nad parti- sanskimi Brezami. Mlaj- ši, ki vidijo več sveta, so v novem vodstvu SZDL preobrnili tisti pregovor v novega: pomagajmo si sami, da bo družba po- mogla! Sestavili so načrt, ne takšnega v oblakih, takšnega, ki ga bo mogo- če uresničiti, toda vseeno za Breze veliko pomeni. V načrtu je jasno rečeno, Tcaj zmorejo sami, pri čem potrebujejo pomoč in kaj pričakujejo od šir- še dnižbene skujpnosti, predvsem občinske. No, res je. Tudi novi predsednik krajevne or- ganizacij SZDL Vinko VI- DEČ, ni čudodelnik. Ujel je pravi trenutek, ko je bilo vredno ra?jgreti že- lezo. Pravšnji ogenj za prepo- rod sta podnetili dve reči. Najprej sklep občinske skupščine, da bo letošnji občinski praaniik v Bre- zah in da bo, kot je bilo sklenjeno, kraj ob tem tudi kaj pridobil. Drugo netivo je samoprispevek, ki prinaša, seveda če bo referendum uspel, rekon- strukcijo ceste in mož- nc^t prešolanja otrok v bhžnji bodočnosti v višje razrede laške šole, s tem pa seveda avtobusne zve- ze. Občanom ni bilo treba na dolgo in široko po- jasnevati, da ob tej pri- ložnosti ne smejo stati križemrok. Zato so pri- stavili h glavnemu še re- šitev vrste manjših, toda nič manj pomembnih problemov. Lahko celo upajo, da se utegne celo za kmetijstvo kaj prisvet- likati, če je tudi to odvis- no od štirih koles z bla- rinicami in vzmetmi. J. Kr. Nedelja 27. februarja je postregla s kislim vremenom, kakršno dela ljudi mrzovo- Ijne. Zasitave na voliščih so zmočene in togo visele z drogov, dež je zamakal sto- tine gesel, ki so jih šolarji pritrjevah na drevesa, ko je zmanjkalo desk, plolov in hišnih vrat. Konec tedna je postregel zvezni izvršni svet še s pri- čakovano novico, s podraži- tvijo nekaterih življenjskih potrebščin, daleč višjih od predvidene povprečne 5 od- stotne stopnje. Politični ak- tiv referendumskega podro- čja v Rimskih Toplicah je oboje nekoliko stisnilo pri Srcu. Upravičeno so pričako- vali, da bo to vplivalo na ljudi. Toda nd. Kot da so občani z referendumom hoteli po- l^ati, češ, razumevanje od zgoraj ni zanesljivo, zanesi- '^o se na svoje lastne moči! In to referendimi je. Pred dnevi, ko se je podro- ^i štab za izvedbo referen- ^tima zadnjič sestal, so pre- vladovale naslednje napove- di: Q Da bodo veseli, če bo udeležba nekje med 70 in 80 odstotki in če bo odnos za in proti vsaj 70 odstotkov za. V resnici pa se je obrnilo, da je povprečen odsotek ude- ležbe na glasovalnih ntestih 94 o/o in da je najnižji od- stotek udeležbe (V Penečah) 85 odstotkov. Za samoprispe vek je v povprečju glasovalo 82 odstotkov udeležencev na referendumu, najnižji odsto- tki za samoprispevek (na Brezaiem, v Panečah in na Marofu) pa so vseeno nad 85 odstotkov. ^ Sedržani so si obetali najvišji odstotek udele2.be in pozitivnih glasovnic, toda bržkone so jih prehiteli v krajevni skupnosti Jurkloš- ter in v Rimskih Toplicah. ©Predvidevanja področne- ga štaba, da utegne biti v Rimskih TopUcah udeležba in število pozitivnih glasov- nic najnižja, so se na veselje vseh izjalovila. Povsod, na vseh šestih voliščih te krajev- ne skupnosti se je referen- duma udeležilo nad 90 0/0 vo- livcev in na vseh je bilo nad 80 % glasovnic za samopris- pevek. % Edini, ki se v naši »Mali ankeM« ni z napovedjo uštel, je bil Martin Frece, član re- publiške konference SZDL. Lože so že ob štirih popol- dne imele vse glasovnnice v glasovalni skrinjici in tako kot Henina 90 % glasovnic z obkroženim »za«. Ce kdo, potem so imeli šolarji osnome šole »Antona Aškerca« v Rimsik;h Tcplicah in v vseh podružničnih šo- lah dovolj razloga, da so bili več v zraku kot na tleh, ko so jim v ponedeljek učitelji povedali: Referendum je uspel, nova šola v jeseni bo stala in bo tudi opremlje- na, kot je treba. Matka škornik in Nada Primon, učenki iz Rimskih Toplic, naj se kar lotita svoje, v »Rimskem vrelcu« objavlje- ne pesmice in spremenita pogojnik BI v SMO, ko pe- snikujeta: Vsi srečni in veseli bi bili, če bi lahko kmalu v no\-o šolo šli, tam bi pridno se učili in dobrfe rede bd domov nosili. J. Kr. Srečko Britovšek Iskali smo mlade v mladem kolektivu splošnega gradbe- nega podjetja VEGRAD v Ve- lenju: Iskali smo mlade v mladem mestu. In kaj naj bi drugega našli kot mlade, če ne po letih pa po hotenjih, načrtih . . . Zanimivo in zna- čilno hkrati: vsi mladi, s ka- terimi smo govorili o njiho- vem delu, so bili z njim za- dovoljni. Vsi so našli v svo- jem poklicu, čeprav težkem in »um.azanem«, svoj cilj, svoje zadovoljstvo. To hkrati pomeni, da se v Vegradovi sredini dobro počutijo! SREČKO BRITOVŠEK, zi darski vajenec v tretjem let- niku, star 18 let: »Ni naključ- je, da sem se odločil za ta noklic. 2e kot otrok sem ve- dno hodil z očetom-zidarjem in mu pomagal pri delu. Prav tako sem se kot šolar srečal z zidarji, bodisi v p>očitnicah ali kako drugače. To delo me je prevzelo in že takrat, ko mi je bilo osem let, sem se odločil, da postanem zidar. Besedo sem držal. Ni mi žal. Jožica Vrtačnik Tudi v tem kolektivu se do- bro p>očutim, zlasti sedaj, ko se je praktično delo v ča- su našega šolanja spremenilo v toliko, da sestavljamo va- jenci svojo skupino pod vod- stvom inštruktorja. Tako se bolje seznanjamo z nalogami, z delom na sploh.« JOŽICA VRTACNIK, pro- gramer pri elektronskem ra- čunalniku, stara 26 let: »Po poklicu sem pravzaprav grad- beni tehnik, zdaj pa delam v našem novem oddelku za elektronsko obdelavo podat- kov. Programiram tehnične programe. Z delom sem več kot zadovoljna, četudi me je prejšnja zaposlitev na grad- biščih ali kje drugje močno zanimala. Toda ne maram rutinskega dela. Tu pa se ve- dno dogaja kaj novega. In če se kaj zatakne, imam poseb- no zadoščenje, če napako od- krijem. Skratka, tu mi je lepo!« VLADO ZUPANC, ključav- ničar, star 25 let: »Ce bi se moral še enkrat odločiti za. Vlado Zupane poklic, bi izbral tega. Spet bi postal ključavničar, čeprav me je v tistih letih, ko sem se odločal za nadaljnjo pot, vleklo med avtomehanike. Toda, ker nisem dobil pro- stega učnega mesta, sem šel za ključavničarja. Pri Vegra- du delam v montažerski sku- pini. Ko namreč odpiramo nova gradbišča, se tam naj- prej pojavimo mi in postavi- mo žerjave. Delo je težko, ne- kdo bi rekel, da tudi nevar- no, pa navzlic vsemu lepo. Povsem me je osvojilo!« MB V VSAK DOM TEDNIK 4. stran NOVI TEDNIK Št. 9 — 2. marec 1972 KAKO S STABILIZACIJO - KJE SMO? »Gospodarska stabilizacija je izredno pomembna družbena in politična naloga. To je pogoj za okrepitev samoupravnega socialističnega sistema, za odločilno vlogo delavskega raz- reda in združenega dela v družbeni reprodukciji, za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in na tej podlagi za stabilno povečevanje življenjske ra\/ni delovnih ljudi. Ta zapletena naloga zahteva ne le. da odločno izvajamo nujne neposredne stabilizacijske ukrepe, ampak tudi da kar najhitreje na trajnejših temeljih spremenimo gospodarski si- stem in sprejmemo skupno razvojno politiko za naslednje obdobje.« (Akcijski program — sprejet na drugi seji konference ZK Jugoslavije) 0 Nesporno je dejstvo, da pomeni enotno in dosledno izvajan.je ukrepov gospodar- ske stabilizacije osnovo naše- ga nadaljnjega razvo.ja. Ure- sničevanje gospodarske sta- bilizacije pa ne pomeni sa- mo krepitve gospodarstva kot takega, pomeni tudi ja- čanje materialne baze sa- moupravnemu socializmu, pomeni z drugimi besedami tudi stabilizacijo družbenih odnosov, njihovo kakovostno ol>ogatitev. % Delo\ne organizacije ce- ljskega območ.ja so se hitro vključile v proces izvajanja stabilizacije. Mnoge so ta- koj, že ob prvih ukrepih lan- skega leta sprejele stabiliza- cijske ali akcijske programe, katerih izvajanje ponekod že kaže prve pozitivne rezul- tate. Kljub temu. da so in- strumenti občutne,je pričeli delovati šele v lanskem dru- gem polletju, pa so bili in- terni programi trdno zasta- vljeni že pred tem. % Povsod tam. kjer so se v izvajanje programov vklju- čile vse sile znotraj podje- tij, so uspehi že vidni. Odlo- čilno vlogo pri tem so odi- grale organizacije ZK in ko- munistov, ki tvorijo osred- nji dejavnik doslednega izva- janja postavljenih progra- mov. Kljub uspehom, pa se kažejo tudi že prve težave. Pogovarjali smo se z nekate- rimi predstavniki celjskih pod.jetij, da bi ugotovili, ka- ko daleč smo pri uresniče- nju te pomembne naloge, ka- kšni so prvi uspehi in v čem se kažejo, težave.______________ LIKVIDNOSTI VSO POZORNOST Kolektiv Libele je svoj stabilizacijski program spre- jel lani, vendar so pri nje- govem izvajanju že naleteli na težave, ki se kažejo v tem, da dobavitelji ne izpol- njujejo dogovorov, pred- vsem pa kupci ne poravna- vajo svojih obveznosti. JOŽE SEIX)VNIK, vodja splošnega sektorja, nam je povedal na- slednje: »Izvajanja stabilizacijskih naJog se bomo morali lotiti še resneje. Vendar pa to ne more biti samo naloga neka- terih v podjetju, temveč vseh, proti tistim pa, ki se ne podrejajo dogovorom in se ne želijo vključiti v sku- pne napore, pa bo potrebno podvzemati rigorozne ukre- pe. To velja tudi za odnose na višjih nivojih. V podjet- ju usmerjamo sile v realiza- cijo plana, predvsem pa v povečanje kvalitete proizvo- dov, kajti ti bodo za kupce še bolj zainteresirani. Me- nim, da moramo vso pozor- nost posvečati likvidnosti, kajti le-ta močno hromi hi- trejšo gospodarsko rast. Družbeno politične organiza- cije v našem kolektivu si prizadevajo v čimveč ji meri doprinesti k uresničenju na- log, pomemben je njihov de- lež pri tistih nalogah, ki za devajo položaj delavca v I>odjetju, njegovo zadovolj- stvo, delovni elan. Skrbe pa tudi, da bi ob skupnih na porih dosegli čimbolj pravič- no stimulacijo za vloženo delo in tmd. Uspeh stabili- zacije je med drugim odvi- sen tudi od strukture zapo- slenih kadrov. Tod pa nima- mo najboljše situacije in to slabo vpliva na uresničenje zadanih nalog.« ODGOVORNOST — PRVI POGOJ »če se bodo ustrezno an- gažirali vsi kadri v delovni organizaoi,jd, če ne bomo za vsak neuspeh iskali zunanje pomoči, če bomo maksimal- no izkoristili strojne napra ve in sposobnosti kadrov in povečali zlasti njihovo odgo- vornost, potem ni nobene bojazaii, da s stabilizacijo ne bomo uspeli,« je povedal FRANCI GORJANC, dipl. mg. in sekretar Združene organi^ zacije ZK v Sa\'inj'i Celje. »Točno bomo morali formu- lirati pravila igre, opredelita odgovornost vsakega posa- meznika in mu določati de- lež, ki ga lahko in mora pri- spevati z boljšim delom. S tem bo doprinesel tudi k sta- bilizaciji. Bistvena nalo,ga je. da še nadalje povečamo pro- dukti-vnost dela, sicer pa v našem kolektivu posvečamo vso pozornost izvozu. Pove- čevanje izvoza neposredno pomeni reševanje dveh osred- njih problemov: izboljševa- nje plačilne bilance in po- večevanju likvidnosti. Da res je ta,ko! Res pa je tudi to, da pomeni dosledno izvajanje stabilizacij.skega programa tudi povečevanje zaupanja delavskega razreda v Zvezo komunistov. Ne ^rez razlogov, saj si je ravno ZK postavila kot osnovno tori- šče svojega neposrednega angažiranja ravno pK>dročje gospodarske stabilizacije. PRAVILNE NALOŽBE — USPEH Težave, s katerimi se je ukvarjal kolektiv Metke vsa minula leta, so, ko^ vse kaže, za ta kolektiv že zgodovina. Poslovni rezultatti lanskega leta so takšni, kot jih v Met- ki še nikoli niso imeli! Kaj je vplivalo na to, kateri ukrepi? Povedal je predsed- nik osnovne organizacije sin- dikata MARTIN RAZBOR- ŠEK, tekstilni tehnik. Tako- le je obrazložil aktivnost in prizadevanje tega kolektiva: »Vse politične organizacije in samoupravni organi so že lani sprejeli akcijski pro- gram, ki je točno opredelil v.3e nalpge. Dosledno, s pol- no odgovornostjo, smo ga in ga seveda še izvajamo, zs^o pričakovani rezultati niso izostali. Pogumno, na podla- gi preciznih izračunov, smo šli v nove investicije in po- kazalo se je, da je bila odlo- čitev pravilna. Proizvodnja teče. Blago sproti prodaja- mo, saj imamo vsa skladi- šča takorekoč prazna, kar že dolgo ne pomnimo. Točno po programu so se povečali tudi osebni dohodki in gle- de na to, da skrbimo pred vsem tudi za delavce z niz- kimi dohodki, se mi zdi,' da smo od vseh dosedanjih »za- tegovanj pa.su« končno prišli taiko daleč, da zadeva to nas vse. Doslej je vedno le de- lavec nosil težo vsega bre- mena. Mi v kolektivu si pri- zadevamo, kolikor moremo, to pa je potrebno zagotoviti tudi povsod. Osebno menim, da je politika investiranja na eni strani ter politika pravilne potrošnje vseh ob- lik na drugi strani tisto, kar bo ~v veliki meri pomagalo, da ozdravimo bolnika, ki že kaže vidne znake dobrega napredlca. Optimist sem. V to m.e prepričujejo prvi re- zultati, ki pa nas ne smejo zavesti na napačno pot.« ODPRAVITI NELOGIČNOSTI »Uresničena stabilizacija pomeni spreminjanje gospo- darske in politične situacije, v katero smo zašli zaradi neodgovornega obnašanja in nedoslednosti. Prvi rezidtati se že kažejo. Dosegli smo jih tudi v našem kolektivu. Ka- žejo se v povečani proizvod- nji m izvozu, zmanjšanju stroškov in podobnem,« je povedal FRANCEK KANE- FELC, dipl. pravnik iz EMO in nadaljeval: »Odpraviti pa bomo morali nekatere nelo- .gičnosti, predvsem na pod- ročju cen, ki je itak eno najobčutljivejših in najvaž- nejših področij v zvezi s sta- bilizacijo. Primer: iz gole pločevine odprešana kad za kopalnico nas stane 500 sta- rih dinarjev več kot zanjo dobimo, ko jo prodamo na tržišču. Kje je tu logika, kje je tu smisel dela, kje je vre- dnost vloženega dela in osta- lega materiala? Sicer pa me nekateri ukrepi motijo. Draž- ja je elektrika, napoveduje- jo se povečane cene gorivom za vozila. To bo sprožilo plaz, plaz pa lahko pomeni katastrofo!« Prvi uspehi internih stabi- lizacijskih programov so to- rej tu. Kolektivi si prizade- vajo, samoupravni organi in politične organizacije so gla- vni oblikovalci politike ter istočasno tudi uresničevalci postavljenih nalog. Vsi de- lovni ljudje pričakujejo uspehe stabilizacije, zaveda- joč se, da je to proces, v ka- terem mora sleherni kolek- tiv najti svoje ustrezno me- sto. In kot vSe kaže, se ne- kateri kolektivi v celjski ob- čini in v regiji tega dobro za- vedajo. BERNI STRMČNIK Jože Sedovnik, Franček Knaflc, Franci (.(»r.faiif in Martin Ka/.hor šik ŠOLSKI CENTER V Prejšnji teden sta se ses- tala v Velenju oba zbora ob- činske skupščine na skupni seji. Osrednja točka dnev- nega reda je bila razprava o problema.iki šoLstva v Ve- lenju. Gre predvsem za sred- nje in visoko šolstvo. Pred- sednik sveta za kulturo in pro.sveto je dokaj jasno os- vetlil obstoječe razmere in podal odbornikom jasno sli- ko stanja na področju šol- stva. V razpravi se je poka- zala živa potreba po ustano- vitvi srednje tehnične rudar- ske šole, bile pa so izrečene tudi misli, da bi se morala preselili v Velenje rudarska fakulteta. Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep, da se v Velenju ustanovi šolski center. Ne gre za ukinitev Rudarskega šolskega centra, temveč gre samo za spreme- mbo njegovega naziva in pa za razširjeno dejavnost. Tako bo novi šolski center zdru- ževal več poklicnih dejavno- sti. V nadaljevanju seje so bili soglasno spreje^ti vsi odloki v zvezi z reorganizacijo ob- činskih organov. Bile pa so pripombe, češ da občina pre- hitro izdaja tovrstne odloke, ne da bi prej počakala na republiške zakone ob spre- jetju in spremembah novih ustavnih amandmajev. Pod peto točko dnevnega reda je bila obravnava pred- logov za komisije za volitve in imenovanja. Pri tem delu ' seje je sodeloval samo zbor delovne skupnosti. Ta je tudi sprejel sklep, da se odvzame imuniteta odborniku Rudiju Delopstu in da se ga odpo- kliče tudi zaradi tega, ker je bil v svojem odborniškem mandatu samo enkrat na se- ji skupščine Ln še to v de- cembru 1970. leta. Zbor pa ni dovolil odvzeti imunitete odborniku Oskarju Pistorju in s tem ni dovolil kazenske- ga postopka proti omenjene- mu odborniku, ki je v to- varni Gorenje tehnični di- rektor in katerega je tožilec obtožil obratne nesreče v tovarni. Skupščina je spreje- la tudi sklep, da ni dovoljeno kajenje med sejo. ' DRAGO MEDVED Naši znanci ADELA RAUTER Po cesti, ki se kakor ja- ra kača vleče iz Lesičnega na Kozjanskem proti vir- štanjskim goricam, več- krat koraka ženica, ki bi ji prisodil, da je domačin; preprosto, skoraj kmečko oblečena, s kanglico v ro- ki, tudi z zvezki odzdrav- Ija na levo in desno. Ka- ko tudi ne bi, saj je rav- nateljica lesičke šole, Ade- la Rauter, vzgojiteljica več generacij kozjanskih nado- budnežev. Adela Rauter ni kozjan- ske gore list. Po rodu je Gorenjka iz Kranjske go- re, skoraj vso mladost pa je preživela pri starših v Ljubljani, kjer je maturi- rala na učiteljišču. Dve le- ti, vse do 1938, ni dobila službe — za takratno sta- ro Jugoslavijo je naredila hudo napako: bila je član telovadnega društva SO- KOL, iz katerega je izšla vrsta naših naprednih lju- di in revolucionarjev. Tak- šni ljudje pa so bili ta- kratni oblasti trn v peti. Tudi Adela. Nič čudnega torej ni bilo, če je 19'i8 dobila dekret od šolskih oblasti, da so ji dodelili prosto mesto šolnika na Pilštanju, ki je takrat slo- vel kot kazensko mesto. Že takrat je imel Pilštanj z okolico vzdevek Urwald (pragozd) m semkaj se je namenila Adela Rauter skupaj s svojim očetom na svoje prvo delovno me- sto. S tesnobo v srcu sta se z očetom odpravila na pot. S seboj sta vzela ko- lesi, ki sta jih dala na vlak, IZ Šentjurja naprej pa sta se podala na pot po strmih kozjanskih klancih. V ušesih ji je zvenela ugo- tovitev, ki jo je izrekel ne- kdo v Ljubljani: »Tu se boste prav gotovo ohladi- li!« Mar je res tako straš- no, se je spraševala mla- da učiteljica, poganjajoč pedale in je molčala. V Lesičnem so jo spre- jeli pri Kolarjevih, po do- mače pri Andrejčkovih, ki so bili za takratne razme- re zelo napredni. Nemci so kasneje družino skoraj vso postrelili kot talce. Na Pilštanju je bil tik pred njenim prihodom rav- natelj Janko Prislan, o ka- terem so ljudje vedeli mnogo povedati. Bil je pri- ljubljen in Adela je vede- la, da bo treba delati in še delati, če bo hotela, da bo zadostila tistim pogo- jem, ki jih je že uveljavil nekdanji učitelj Prislan, ki sa je nadomestil Jože Kert. Adela je jokala, Pilštanj ni bil Ljubljana. Vsako so- boto je šla domov preko Rajhenburga, današnje Brestanice in še celo prvo plačo je pozabila na posta- ji pri okencu za izdajo vo- zovnic. Dobila je tretji razred. V tistem obdobju, tja do leta 1941, je bilo življenje na Kozjanskem, posebej še na Pilštanju, kjer se je mlada učiteljica počasi na- vajala, zelo živahno. Usta- novljeno je bilo gasilsko društvo, delala se je cesta Lesična—Virštanj, pri An- drejčkovih so igrali igre. Divji lovec, ki ga je naštu- diral učitelj Janko Prislan, je še živel v ljudeh, ki so si želeli iger, domačih iger. Dolgčas ni bilo Andrejč- kov Slavko je vsak čas raz- tegnil harmoniko, prosve- tarji pa so bili med seboj povezani kot le kaj. V Vir- štanju je bil ravnatelj Marjan Jerin, poznejši ko- mandant Kozjanskega od- reda, na Pilštanju Janko Reg\'at, kasneje partizan in nasploh je bila misel- nost med šolniki na Koz- janskem več kot napred- na. Adela še danes ugo- tavlja, da takšnega sožitja in tako prijetne družbe ni bilo nikjer več kot na Pil- štanju. Adela se je že vživela v delo in Kozjance, ko je prišel 6. april 1941 in z njim druga svetovna voj- na. Takratni ravnatelj, Jan- ko Regvat, je prišel med svoje učitelje in dejal: »Tako, vojna je tukaj, Nemci so nas napadli, s poukom bomo nehali.« Začel se je čas, ki Adeli Rauter, mladi učiteljici, ki je komaj dobro začela svo- jo pot, ni prinesel nič do- brega kot tolikim šolni- kom sirom domovine. Šentjur OLAJŠAVE ZA KMETE Na torkovi seji skupščine občine so šentjurski odbor- niki obravnavali srednjeročni program zdravstvenega var- stva za obdobje do leta 1975. In program za to leto. Konč- no se bo letos uresničila dolgoletna želja občanov in zdravstvenih delavcev — ssdravstveni dom se ho pre- selil v nove prostore. Dose- danji so bili mnogo premaj- hi za zahtenno delo. Dalj časa so se zadržali twdi v razpravi o izhodiščih davčne politike oziroma pre- dlogu odloka, ki med drugim predvideva tudi precej olaj- šav za kmete v višinskih predelih, ki imajo že tako ali tako zelo skromen dohodek. Odlok še ni bil sprejet, saj ga bo potrebno še vskladiti z odloki ostalih občin celj- skega območja. To bodo na- redili na skupnem sestanku predsednikov občinskih skup- ščin osmih občin, gre nam- reč za vsklajevanje davčn« politike, olajšav in tudi dav- ka na zgradbe. 9 — 2. marec 1972 NOVI TEDNIK 5. stran SLAB PROGRAM Kdor bi si ogledal se- zjiam filmov, ki so jih doslej predvajali v vitanj- skem kinu, bi gotovo mi- slil, da smo Vitanjčani najbolj divji in krvoloč ni ljudje. Na platnu gre namreč vedno za življe- nje in smrt. Skoraj pri vsaki predstavi. Kdor bi nas sodil po tem, bi nam bil krivičen. Tudi med Titanjčani so namreč lju- dje, ki bi si želeli ogle- dati še ljubezenske, idi- lične in vesele filme. To- da te si lahko ogledajo le drugje. Nič niniam proti temu, če se v fil- mu tudi kdaj pa kdaj zgrabijo. Toda to se vle- če iz tedna v teden, iz leta v leto. Zato želim, da bi pri sestavljanju filmskega programa v pri- hodnje bolj upoštevali pi- sane želje gledalcev. Ne- koliko mirnejši in než- nejši filmi nam ne bodo škodili. Franc Moborič, Vitanje ŠE »KORAKI V MLADINSKO PRESTOPNIŠTVO« Nekaj misli ob sestav- ku Ivana Ivačiča, ki je bil objavljen v prvi šte- vilki »OSVITA« pod na slovom »Koraki v mla- dinsko prestopništvo.« Ne vem, če sem najbolj poklican, da zapišem te vrstice, toda ker tega niso opravili drugi, bom sto- ril sam. Prepričan sem namreč bil, da pisanje iz- pod peresa zgoraj ome- njenega avtorja v prvi številki OSVITA ne more Sakati na ustrezno reagi- ranje v naslednji številki rega časnika, temveč mo- ra dobiti ustrezen odgo- vor že prej. Nihče se ni oglasil, niti poklicani, ni- ti prizadeti, čeprav stvar ni ostala brez odmeva — negativnega seveda. Zakaj pravzaprav gre? Naj najprej citiram naj- bolj sporni del omenje- nega sestavka, da bo rudi bralec Novega tednika lahko sodil o mislih tek- sta: . . »Velikokrat se zgodi (po lastnih ugoto vitvah). da učttelji v poz- nih nočnih urah popiva.]« L osnovnošolsko mladino in ,>o celo vzpodbujajo (seveda pod frazo spol- ne vzgoje) k prostituciji in drugim kvarnim po tem. Nič boljše ni z va- jensko mladino. >lnogi mo.jstri namreč svoje va- jence poučujejo o svo.jih negativnih izkušnjah, jih nava.jajo k pijanče\an,in in celo govorijo, da ne bodo sposobni za določen poklic, če ne bodo pijan- ci. Teh primerov .je na območju celjske občine veliko.« (Ivan Ivačič, »Koraki v mladinsko pre- stopništvo«, OSVfT I/l, februar 1972). Ob zgornji misli (spor- ne so tudi nekatere dru- ge) samo nekaj javnih vprašanj: 1. Avtor sestavka se prav gotovo zaveda posle- dic, ki jih taka trditev oovzroči v javnosti (OS VIT je bil tiskan v 5.00<) i7A'Odih), še elasti pa. če je objavil v času naj- mtenzivnejših priprav sa r-eferendiim, kjer se ob- dani odločajo za samo- prispevek za nove šole. še sreča, da OS VIT ni prišel v široke kroge, kajti »kdo pa bo podpiral učiteljstvo (?!), ki zavaja mladi- no...« 2. Po »lastnih ugotovit- vah« Ivana Ivačiča uči- telji (množina, opomba pisca) v večernih urah popivajo z osnovnošilsko mladino in jo celo vzpod- bujajo k prostituciji. ' Začnimo pri zaključku te ugotovitve. Se I. Ivačic sploh raveda, kaj je to prostitucija. Bi jo mogel opredeliti na osnovi pro- blema, ki ga načenja. Dalje, to, kar novinar, bo- di le-ta začetnik ah ne, trdi, mora tudi dokazati. Tu je novinarski kodeks, tu je na koncu koncev zakon o tisku. Malce te- žavna naloga, kaj? 3. Dopuščam možnost, da je morda, poudarjam morda, avtor le videl kakšnega učitelja pozno zvečer. Mar je moč na podlagi enega primera ge- neralizirati? Nikakor ne! Pa če že dopustimo možnost, da bo I. Ivačič dokazal »popivanje«. Le kako bo to storil z zava- janjem v prostitucijo«? Osebno si to zelo težko predstavljam! 4. Je pač tako, da so tudi pri novinarskem de- lu življenjske izkušnje pomemben rezervar iz ka- terega je moč črpati za tekoče dalo. Tam, kjer jih ni, jih črpamo pač pri drugih. Zakaj Ivačič prezentira mnenja ljudi, ki se na področje, na katerem mu je tako spo- drsnilo, zelo dobro spo- znajo! 5. Kako je mogoče, da si avto>r lasti pravico iz- postavljati trditve, ki me- čejo slabo luč celotno poklicno kategorijo", na ljudi, ki se leta in de- setletja razdajajo za do- bro mladino? 6. Bo opravičilo šolam in prsklic avtorja v pri- hodnji številki OSVITA napako popravil? Nikakor ne! Napaka je nepoprav- ljiva, edino, kar je tu moč storiti, je to, da se nikoli več ne ponovi! Bo to tudi zagotovljeno? In za konec le še to. Osebno proie?,5tiram proti takemu pisanju, protesti- ram kot nekdanji šolnik in kot časnikar, kajti obe kategoriji poklica sta bili enako žaljeni! BERNI STRMCNIK CELJE ZELO ZADOVOLJNA S. tednilcom sem zelo zadovoljna. Ne samo j a«, temveč cela dioižina. Ce prav sem mlada, saj imam komaj šestnajst let, zelo rada berem sestavke o re vnih ljudeh. Posebej o ti- stih s Kozjanskega. Zelim pa, da jim fcu^di pomaga- te, ne pa, da o njdh samo pišete. Milena Kolar, Laško, Trubarjeva nabrežje 9 PREDLOG IZ NEMČIJE Vedno berem reportaže vaše akoije Njihovo živ Ijenje je materinstvo. Zato vas tudi prosim, da obi- ščete še mamo moje žene. ki živi v Kašnici (gorica pri Sliivnici). Tudi ona je rodila 11 otrok in .sedaj sama živi s staro sestro pokojnega moža — brez vsake družbene pomoči. Novinarju bi vedela mno- go povedati tudn o vtisih iz Nemčije, kjer ej preži vela tri mesece na obisku in .se je pred kratkim vr- nila domov v svoje bre- gove, v skromno bajtico, pokrito s slamo. Materin naslov: Zvegler Marija, Košnica 36, Gorica pri Sli- vnica. Vinko Furman, 84 Regensburg Trothen,!^asse 2, Z. Nemčija ODOVGOR: Z našo ak- cijo Njihovo življenje je materinstvo, ki smo jo hoteli končati 8. marca, bomo nadaljevali. Tako bomo tudi vaš predlog upoštevali. Za oglas pa bomo uredili, kot ste že- leli. KO ZMAGA NOROST Na pustm torek je bdlo na celjskih ulicah veselo kot že dolgo ne. Ljudi na cestah je bilo toliko, da sem se skoraj zgubila v tej množici. Vsi so gledali pK)hod pustrnih šem, ki pa jih nikakor ni bik) malo. Na voai.lih ali peš so hodile črnke in nam pričarale podobo azijskih in afra- V dolini mačice cveto, na Golteh pa je snega za smuko še vedno več kot dovolj.' Bo Rečica res dobila povezavo z Žekovcem? Hudimana imenitno bi to bilo... (Foto: B. Strmčnik) ških prebivalcev. Mesar- ji s svojimi zajetnimi tre- buhi so živahno mahali s kuhalnicami in nam delali »lušte« s lirenovkami. Hi- piji, g\is»r>i in drugi hu- dobneže z dolgimi "lasmi so na.sršeno gledali izpod čela, da me je zmrazilo po hfbtu. Kavboji so s svojimi pištolami pokali, da ,e bilo veselje. Kakš- no je moderno kmetijstvo danes, so prepričljivo po- kazali mlatilci, žanjioe itd . . . Tudi pikapolonice so bile tu in s pikastima plaščki ter črnimi glavi- cami prinašale srečo. Svet moderne tehnike so pri- kazali roboti in radijska sprejemniki. Manjkalo ni mu prerokovalcev pi-ihod- nost.i in horoskopa, čarov- nice na metlah niso pri- našale nič dobrega. Tu so bile še ciganke, razni ptiči, vojaki, gospe in gospodič- ne in .še in še bi lahko naštevali. Tako je bilo torej na pustni torek. Najedli smo se krofom- in se do solz nasmejali domiselnim ma skam. Pa recite, če ni bi lo veselo! Medvešek Lidija, 7. c, Prijateljeva 14, Hudinja Celje KOLIKO JIH JE V BANGLA DEŠU? Ker ste bliže v/.hodnemii Pakistanu kakor jaz v Žal- cu, mi prosim povejte, koliko prebivalcev ima Bangla deš — skupaj s ti- stimi, ki so se vrnili iz Indiije? Franci Cepm, Žalec, Savinjska c. 63 ODGOVOR: Bangla deš ima več kot 75 milijonov prebivalcev in je eno naj- gosteje naseljenih in naj- revnejših območij sveta. Pred nastankom Bangla deSa j; znašal ; Vzhodnem Pakistanu narodni doho- dek na prebivalca 75 do larjev. Uvažajo hrano, do- datne težave pa imajo z vrnitvijo 10 milijonov be- guncev s predelov ob in- dijsko pakistanski meji. Tisto, da smo bliže, pa najbolj drži. .. PESNIK PošJljam vam nekaj pe- smi na ogled. Morda boste katero objavili. Nisem več mlad. Rojen sem 1913. leta m sem od 17. leta popol- noma gltih. Zato pa so maje pesmi takšne, kalcr- šiiie so. Zdaj živilni na Ko- zjanskem in mi gre kar dobro. Ali se lahko še kaj oglasim? Bralec Lojze ODGOVOR: Seveda se lahko oglasite. Objavljam pa pesmico Berač. PoloSil sem mu dar v tresoče dlani, a ga ni hotel sprejeti. Ko sem mu pogledal v kalne oči, je rekel: »Saj moraš tudi ti trpeti.« O. saj bi še jas razprl svojo dlan tn bi poprosil ljudi, ki jim je življenje s cvetjem posuto. Podarite mi en svoj srečen dan ali vsaj minuto. Z ZRAČNO PU- ŠKO NAD GOSTE Rogaška Slatina je po- znana daieč po svetu kot urejen kraj in kot znano zdravilišče, vendar v njej izst-opajo s kršitvami jav- nega reda in miru posa- memi doma6ini-mladinci. Dan 21. 2. 1972 je bil nemiren tudi za Terezijo Požarni-k iz Rogaške Sla- tine Kot mima in poštena ženska je šla po cesti pri pekarni v RogaAki Slatini. Nenadoma jo je zadaj za- delo 75mo Tsračne puškp. Prestrašena se je obrnila in že sta »ostrostrelca« — polnoletna Helmut Kač ser tn Hinfco Grubelnik iz Ro- gaške Slatine bežala proti gozdu pri vrli Sartero- vič. Požamiikova je z bo- lečinami in vsa pre^straše- šena odšla v stavbo, kjer stanujeta Kaiser in Gru- belnik, da bi potožila nji- hovim storšem. Pri star- .ših ni mogla dosti opravi- ti, ker seveda svoje ljub- ljence za.govarjajo. Požarmiikova je iskala za- ščito svoje varnosti pri srečanju z miličnikom. Mi- ličnik ji je obljubil, da bo zoper oba kršilca podan predlog za upraivno kazno- vanje sodniku za preika-- ške. Poleg tega sta lahkomi- selna Kaiser in Grubelnik ustrelila več ptic, ki so koristne za kmebijstvo. S streljanjem sta razbila tri svetilke ob oestd pri pe- kami in ogrožala varnost tamkajšnjih otrok. Upamo, da bosta svoje mišljenje do okolice in na- rave spremenrila in s tak- šnimi dejanji prenehala. Vemo, da zračno orožje ni dovoljeno uporabljate tako, da se ogroža var- nost drugih. Vsako takšno dejanje pomena grob pre- kršek. Slavko Jerič, RutJaška Slatiina 74 UREJENI ŠENTJUR Sem .s^Lna nairočtiioa Novega tednika in zelo ra- da berem vse novice in zanimirostii, posebno pa še pLsma bralcev. Tudi jaz sem se odločila za pismo, čeravno nrJmam upanja, da ga boste objavili. V ena izmed zadnj-iih šte- vilk Novega tednika sem 6'itala članek šentjuir — veliko novega. Tudi jaz sem zaposlena v Šentjur- ju in moram reči, da je v njem vsa^ dan kaj le- pega, prenovljenega. Sent- jurčani so lahko ponosni nase. Kaj pa mn, ki smo odda 1,1 eni? Za novo šent- jitrsko šolo bomo plače vali samoprispevek. Plače- vali ga bomo tudi mi, če- ravno bodo naši otroci še dal.je hodili v staro šo- lo. Za našo Loko pa ni denarja. Samoprispevki gredo za srediišče že do- bro urejenega kraja. Loka postaja pusta. Obrtno pod jetje »Lahka obutev« iz šentjiiria je baje zaprosi- lo občino, da bd uistano'\'n- lo v Loki majhen obrat. S tem bi bila marsikate- ra loška žena rešena bede. Tiste, . ki smo zaposlene v šentju-rju, pa naporne- ga pirevažanja vsak dan z avtobusom! A tega za Loko niso mogli odobriti. Pa je v Loki že bila tovar- na, toda pred drugo sve- tovno vojno. Sedaj pa se za Loko nihče več ne zme- ni. Niitii za popravilo ce- ste, za katero je res bolj- še, da jo odkupi Gozdno gospodarstvo. Zato pa naj vsi, revni Kozja-nci, damo sa.mopr:spevpk za urejene kiraje! Kdo pa bo nam pK> magal . . .? Andca Žlender, Loka ODGOVOR: Ali niste ma- lo prekritični? Predlagam pa vam, da se o teh pro- blemih pogovorite na zbo- ru občanov. NESLANA j PUSTNA ŠALA V ŠENTJURJU I V ponedeljek, 14. febru- arja ob 23.02 je do sedaj še neznana oseba moške- ga spola uporabdila gasU- ski telefon, ki je name- ščen v orodjarjevem sta- novanju. Ob omenjeni uri je ne- znanec javil, da gori go- spodarsko poslopje v 8 km oddaljeni vasi Sveteljka— Dramlje. Ko sem dvignil slušalko in sprejel sporo- čilo, mislil sem, da kot običajno kliče dežurna po- staje milice Šentjur. Ne- znanec pa je rekel, da kli- če pomoč iz osnovne šole Dramlje in da naj jaz ob- vestiim ix)stajo milice o tem. Da bi bdla p>omoč čim hitrejša, sem kot vnet., star ga.sdlec ukrepal hitro, brez obšiimega pojasnjeva- nja in sem linijo prekinil ter takoj poklical dežurne- ga na postajo milice. V kratkem sem mu pojasnil, kakšno sporočilo sem sprejel, nakar je dežumii milice takoj sprožil alarm za požar. V pičlih 7 minu- tah je bdil« zbranih 13 ga- sUoev in že so odhiteli na kraj, kjer naj bd go- relo. Tam pa o požaru ni bilo ne duha ne sluha. Le vznemirjena vaščand so spraševali, kaj se doga- ja. Oseba, ki se je tako nespametno ponorčevala, nima pojma, s kakšnčmi težaivamii se bori prosto- voljno gasilsko društvo. Da je to ena redkih orga- nizacij, ki se zaveda svoj« humaiie dolžnosti in otp- ravlja zadane naloge na prostovoljni baaa in brez- plačno. Pripomnim naj ie, da so beO pustni šali nas^ dlii tudi gasHiCd is, Lokarij pri Sentjorj«, tako da r taj odsotnostt lentjuir^dh ga- silcev sploh nI bdlo nobe- ne eki/pe. tei bi bila t pripravljefK>8ti v prmieru resničnega požara. žaJ mnogi ne Ukrepajo in ne iščejo stoirdilca in njegofvo dejanje ocenjuje- jo kot pustno šalo. Na mo- je vprašanj«, če je bilo že kaj storjenega, da bi na- šli krivca, sem dobil od- govor, da je to zadeva gasilskega d^ruštva. Po mo- jem to ne bo držalo. Mi opravljamo samo našo gasilsko dolžnost. Nismo pa še preiiskovalci za od- krivanje povzročiteljev, ki so vredni vsega obsojanja in je potrebno, da jih po zakonu kamujejo. Anton Arh, tajnik in orodjar gasilska društva Šentjur 6. stran NOVI TEDNIK Št. 9 — 2. marec 1972 Celje ODLOK O SAMOPRISPEVKU PRVA RAZPRAVA O LETOŠNJEM OBČINSKEM PRORAČUNU — ZBORI OBČANOV DO 19. MARCA »No, tovariši odborniki, zdaj pa konec, branja Novega tednika. Začenjamo našo re- dno sejo . . .« S temi besedami je pred- sednik celjske občinske skup- ščine, inž. Dušan Burnik, pričel v petek, 25. februarja osemintrideseto skupno sejo članov obeh zborov, sejo, za katero so odborniki dobili na mizah nekaj materiala, med njimi tudi zadnjo številko Novega tednika s prilogo o razdelitvi proračunskih do- hodkov. Očitno je list vzbu- dil precej zanimanja. četudi je šesti februar za nami, je imel referendum za uvedbo krajevnega samopri- spevka osrednje mesto na se- ji celjskega občinskega par- lamenta. O njem sta med drugim govorila podpredsed- nik skupščine, prof. Jože Marolt in predsednik občin ske konference SZDL, Janko Ževart. Oba sta med dru- gim izrekla javno priznanje Celjanom, zlasti pa tistim, ki so se v tako velikem šte- vilu odločili za skupno reše- vanje najbolj perečih pro- storskih problemov osnovnih šol in otroških vrtcev v ob- čini. Poleg tega se je Janko Ževart posebej zahvalil prof. Jožetu Maroltu, ki je kot predsednik akcijskega odbora za pripravo in izved- bo referenduma vodil izredno zahtevo nalogo. Samoprispevek pa je pri- šel še enkrat na dnevni red. Tokrat na predlog sveta za družbeni plan in finance. Ta- ko so odborniki sprejeli od- lok o vpeljavi krajevnega sa- moprispevka za sofinancira- nje enotnega programa grad- nje osnovnih šol in vzgojno varstvenih ustanov v občini ter odlok o ustanovitvi skla- da za gradnjo teh objektov. Zlasti pomemben je slednji, saj zagotavlja namensko tro- šenje zbranih sredstev, hkra- ti pa tudi formiranje skup- ščine in upravnega odbora sklada. Odločilna pri tem bo skupščina sklada, ki bo ime- la 33 članov. Med njimi bodo tudi predstavniki vsake kra- jevne skupnosti. Odborniki so zatem brez bistvenih pripomb sprejeli odlok o davkih občanov, ki prinaša v primerjavi z dose- danjim nekatere olajšave Prav tako so potrdili odlok o občinskih upravnih taksah, odlok o načinu prodaje tak.s- nih vrednotnic za sodne tak- se itd. Na seji pa je sfekla še pr- va razprava o izhodiščih le- tošnjega občinskega proraču- na. Odborniki se bodo s te- mi vprašanji še srečali. Naj- prej na zborih občanov, ki bodo do 13. marca, zatem pa, še v okviru svetov in nazad- nje na prihodnji seji občin- ske skupščine, ko bi naj pro- račun tudi sprejeU. Zaradi nesklepčnosti zbora delovnih skupnosti je skup- ščina svoje delo po odmoru nadaljevala in sklenila le z vprašanji odbornikov, vtem ko so predlogi sveta za urba nizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve ostali za prihodnje zasedanje. ■ ^ M. BOŽIČ POCENI MLEKO - KOLIKO ČASA? Podražitev, ki je prišla čez noč, je razburila mnogo ob- čanov. _ Verjeli so samo v 5 odstotkov povišanje cen, pri olju, ki se je dvignilo za 50 odstotkov, pa so spoznali, da ni vse tako res. Ker eni še kolebajo in povprašujejo, kako je z drugimi podražit- vami, naj povemo, da se je poleg olja dvignila pena rast- linski masti, južnemu sadju, mleku in vsem mlečnim iz- delkom. Pri mleku in mleč- nih izdelkih je trenutno osta lo le pri napovedih, ker mo- rajo sporazum podpisati še na zveznem zavodu za cene. Tam pa se je nekaj zatakni lo. Kolikšna bo podražitev mleka še ne vemo, bo pa kmalu jasno. V Dravijskem domu v Slo- venskih Konjicah so z novi- mi cenami presenetili že v so- boto, ker pa je prišel dvig cen nepričakovano, olja in drugega blaga ni zmanjkalo. Banan in pomaranč nimajo, zato za nove cene teh artik- lov ne vedo. Rafinirano olje je v maloprodaji, vstekleni- čeno po 8,47 dinarjev, odpr- to pa 8,07 din. Rastlinsko mast prodajajo po 10,24 di- narja, margarino po 10,82 za kilogram, delikatesno marga rino pa po 11,69 din. Za mle- ko novih cen še nimajo. V Savinjskem magazinu v Žalcu nam natančnih cen niso posredovali, podražili pa so se isti artikli kot drugod. V podjetju Mleko Celje prodajajo še vse po starih cenah, pravijo, pk, da bodo nove kmalu jasne. V Merxu stane vstekleniče- no olje 8,47 dinarjev, rastlin- ■ska mast, zavitek 10,37 din, margarina pa 10,39 dinarjev. Južnega sadja nimajo. V Centru v Celju imajo vstekleničeno olje po 8,67 di- narjev, delikatesno margari- no pa po 2,75 dinarjev za za- vitek. Južnega sadja nimajo, primanjkuje zlasti limon, s cenami pa še »lovijo kisle stvari, marmelado, zelenjavo, sadje. Z. S. NOVA IMENOVANJA Lahko bi rekli, da m seje celjske občinske skupščine, na kateri bi ne bila točka dnevnega reda namenjena ko- misiji za volitve in imenova- nja. Na zadnji seji, konec fe- bruarja, je komisija pripra- vila kar dvanajst predlogov. Odborniki so potrdili vse. Tako je skupščina dala ro glasje k ponovnemu imeno- vanju Rafka Skomine za di- rektorja podjetja Ce.ste-kana- lizacije v Celju. Odborniki so imenovali Pranj o Jager za sodnico ob- činskega sodišča v Celju. Ker dela celjsko občinsko sodišče za območje treh občin, mo- rajo enako imenovanje opra- viti še na seji občinskih skupščin v Laškem in šent jurju. Poleg tega, da so imenovali predstavnike javnosti v naj- različnejše samoupravne or- gane, so potrdili še imenova nje 259 kandidatov za porot- nike za mandatno dcbo do 1974. leta. Odborniki celjske občinske skupščine pa so imenovali še člane komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Za predsednika komisije je bil vnovič imenovan Ludvik Pavčič, za njegovega namest- nika pa Igor Bele. USPEŠNA SEZONA Atletski šport se v velenj- ski občini vse bolj uveljavlja. Trenutno največjo pozor nost posvečajo pripravi za državno prvenstvo v krosu, ko bodo prireditev tudi orga nizirali, kar jim seveda nala- ga novih nalog. Na tej pri- reditvi bodo nastopili v vsen tekmovalnih kategorijah. Si- cer pa velenjski atleti brani- jo lani doseženo drugo mesto na krosu za prvenstvo Slove nije, drugo mesto ob žici okupirane Ljubljane ter tretje mesto na partizanskem mar- -šu v Kumrovcu. želijo si tudi ponovno zmago v tek- movanju slovenskih pokrajia ter kar največ uspeha v ekip- nem tekmovanju za republi- ško prvenstvo, kjer bodo na stopili prvič. L. O obrazi AGICA JELENKO Nedolgo tega se je ves slovenski tisk na dolgo in široko razpisal o šmar- ski šoli, kjer se je podrl strop. Nesreča pa je pri- vlekla na dan še druge stvari: posebna komisija, ki je prišla v Šmarje, je ugotovila, da je šola ne- siX}sobna za pouk, da je takšnih šol še več v obči- ni in tako naprej. Ob vsem tem je svetlo zasi jalo ime Agice Jelenko. ki je s svojo prisebnostjo rešila svoje učence pred še hujšo katastrofo. Z Agico, preprosto uči- teljico, sva se srečala v njeni sobici v prav tisti šoli, kjer se je zgodila nesreča. Tik nad oknom, tam, kjer se stikata dve steni, se vleče razpoka . . . ' Nisva govorila, kako se je zgodila nesreča, kaj vse je bilo in kaj je občutila. Skromno je odbila, da se kar koli piše o njej. konč- no pa sem jo le prego- voril. »Mislim, da bi tako na redil vsak in da nimam za to nobenih posebnih zaslug,« je dejala in me pogledala s svojimi živimi očmi, v katerih m sence Pohorja, kjer se je rodila. Danes je Agica le še šmar- čanka. ki jo pozna vsa Sloimiija. Nerodno ji je bilo. zato sem speljal pogoi>or dru gum, tja, kjer ni bilo ti- stega dneva, ki se ga ne spominja preveč rada. Po govarjala sva se o delu, o ljudeh, o šoli in teža- vah. Agica je zame tisto, čemur pravimo vitalnost. Njen glas je jasen in ve. kaj hoče. Matematika, ki jo uči, ji je vtisnila pe- čat: doslednost, natanč- nost, povsod in za vsako ceno. vnaprej izdelan pro- gram. Tudi to je del ži- vljenja in najbrž je prav ta del življenja pomagal Agici, da je v trenutku ve- dela, kaj storiti O svoji nenadni slavi ne utegne misliti, čaka jo delo na šoli, študij, tu in tam pride za njo dogo- dek, ki jo je naredil slav- no. O tem razmišlja, o tem je govorila tudi meni in še vedno poudarja, da ne. vidi nobene zasluge. Pred dnevi so ji poslali stopetdeset tisoč dinarjev, dobila pa je tudi zlato značko Zveze prijateljev mladine. »Ne bi bilo treba.« je rekla in naredila živahno kretnjo z roko. Zdaj Agi- ca Jelenko že ve, da bodo dobili novo šolo in je srečna. Ne toliko zase, kot za otroke. »Težko je učiti v takš- nih prostorih in toliko otrok skupaj. Če jih je manj. se jim lažje posve- tiš.« čeprav je beseda često- krat le beseda, včasih pa že kar samo glas, ki ne pove ničesar, sem obču- til, da je življenje Agice Jelenko življenje otrok — vsaka beseda je naravnost izžarevala ljubezen do naj- mlajših. Vse, kar je bilo o njej povedano v časo- pisih, vse. kar so ji nare- dili v zahvalo za njeno prisebnost, je premalo. Tako je v življenju. Največja zahvala bo Agici Jelenko nova šola, kjer ne bo strahu, kjer bo mnogo svetlobe tudi zanjo in njene imroimnce. MST intervju NIČ POMEMBNEGA MIMO DELAVSKEGA SVETA RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM CEN- TRALNEGA DELAVSKEGA SVETA V ŽAL- SKEM PODJETJU »FERRALIT« FRANCEM OGLAJNERJEM FRANC OGLAJNER je v podjetju »Ferralitu že štiri- indvajseto leto. Odkar je zapustil rodno virštajnsko vino- rodno gričevje, je vseskozi član tega kolektiva, v katerem je začel kot nekvalificiran delavec in se s tečaji m kva- lifikacijskimi izpiti prebil do poklica visokokvalificiranega livarja. Je že tretjič predsednik delavskega sveta, še več- krat je bil njegov član, bil je predsednik sindikata, član raznih komisij in odborov. Za stalno se je naselil v Pe- trovčah, kjer s svojo družinico prebiva v lastni hišici. Ko sva se pogovarjala v obratni pisarni, so se ostali za ča^ razgovora diskretno umaknili, da sva bila sama. NOVI TEDNIK: Ker ste že tretjič predsednik delavskega sveta, boste lahko ocenili, ali je pomen samoupravljanja zrastel? FRANC OGLAJNER: Seveda je. Morda celo bolj kot se te- ga zavedamo. Danes nihče v kolektivu o ničemer, kar je pomembnega, ne odloča več brez soglasja in odločitve sa- moupravnega organa. Moram reči, da dobra polovica čla- nov samostojno in v soglas- nosti s sredino, ki jo je vo- lila, nastopa na sejah in se odloča. NOVI TEDNIK: Kdo v pod jetju pripravlja gradivo in sestavlja dnevne rede za seje delavskega sveta? FRANC OGLAJNER: Gradi- vo v največ primerih pri- pravlja splošna služba. Seve- da se o dnevnem redu pred tem pogovorimo. So pa pri- meri, ko posamezne stvari predlagajo tudi politične or ganizacije, skupine in posa- mezniki. NOVI TEDNIK: Kdo je na primer pri vas sprožil razpra vo o najnižjih dohodkih, o takohiienovanem sindikalnem minimumu? .FRANC OGLAJNER: Pred- log za razpravo o tem je da- la sindikalna organizacija. Pravzaprav pri nas veliko teh primerov ni bilo, saj se po- vprečni dohodek giblje okoli 1600 dinarjev in menda ni za- poslenega v polnem delovnem razmerju, ki bi imel manj kot 1000 dinarjev osebnega dohodka. NOVI TEDNIK: Zadnjič je občinski sindikalni plenum razpravljal o vprašanjih re- kreacije in oddiha v občini Kako ste zadevo t regresi la- ni urejevali pri vas? FRANC OGLAJNER: Lani so dobili vsi zaposleni po 300 dinarjev regresa za dopuste, letos bo regres menda znašal 500 dinarjev. NOVI TEDNIK: Torej ste dobili vsi enako. Niste mi- slili na to, da bi mogel biti regres za slabše plačane višji? FRANC OGLAJNER: Mi- slim, da je pravično, če do bij o vsi enako. Za socialno šibkejše primakne nekaj tudi sindikat. Nekoč smo za de- lavce na najtežjih delovnih mestih imeli navado plačali del oskrbe v počitniških do movih. NOVI TEDNIK: Vam .jo znano, kakšen je odnos med najvišjimi in nu,jnižjinii o.sob nimi dohodki. In sploh nas zanima, ali je v vašem ko- lektivu vsakokratna delitev osebnega dohodka javna za- deva? FRANC OGLAJNER: Raz- merje med najnižjimi in naj višjimi osebnimi dohodki je 1 proti 3,5. Sistem nagraje- vanja je bil javno prediskl tiran. Vsakemu so znane osnovne postavke, vrednost točke pa. je tudi vsak mesec objavljena, prav tako števi- lo točk, ki se dodaja za pre- koračevanje norme. Sicer pa ima vsak pravico vpogleda v plačilni seznam. NOVI TEDNIK: V poročilu Službe družbenega knjigovod- stva smo zasledili prekorači- tev izdatkov za reprezentan- co. V primerjavi s tovarno no.gavic v Polzeli imate enake izdatke v devetih mesecih a vendar polzelski kolektiv u- stvarja dvakrat večji doho- dek. Ste p iem ra^_ravyali?_, FRANC OGLAJNER: Smo. Res je bil planiran znesek prekoračen, zato pa pri dnev- nicah in kilometrini ni bil predviden znesek porabljen Mislim tudi. da je med nami in tovarno nogavic le razlo- ček, saj imamo mi opraviti s proizvodnjo, ki še ni tako vpeljana in ki se še širi. NOVI TEDNIK: Mi lahko od- govorite na primer, kdo pri vas podpisuje potne naloge in potne obračune za direktor- .ja? Jih vi? FRANC OGLAJNER: Ne, jaz jih ne. Ne vem kdo. NOM TEDNIK: Kako ste zadovoljni s podporo politič- nih organizacij oziroma z njihovim sodelovanjem na področju samouprave? FRANC OGL.AJNER; Poli- tične organizacije so v na- šem podjetju aktivne. Ne glede na lo, ab so člani de- lavskega sveta, na sejah ve- dno aktivno sodelujejo tako predsednik sindikata, sekre- tar organizacije ZK in mla- dinske organizacije Niso redki primeri, da nastopijo s svojimi stališči do bistvenili točk na dnevnem redu zase- danj delavskega sveta NOVI TEDNIK: S tem raz- govorom smo vas presenetili. Prišel sem nenapovedan. :Mi- slite, da je narobe, če svrli četrto razstavo »likovni svet mior dih«. Na njej sodelujejo mla- di iz 46. slovenskih osnovnih šol z več kot sto slikami v najrazličnejših tehnikah. Razstava je odprta več mesecev in tako izredna osno- va za likovno vzgojo mladih. In če že pišemo o osnovni šoli »Karla Destovnika—Ka- juha«, naj ne izostane pripis, da je lepo obiskana tudi stal- na spomin-ska razstava i>ad- lega paruzianskega j)esnika. M. B. Za enotna prazno- vanja 2e dalj časa si Kulturna .slcup- nost v Celju prizadeva, še prej pa je poskušal to Svet za kulturo in znanost občine Celje, da bi izde- lala enoten program proslav in praznovanj državnih in drugih po- membnih prazaiikov. Prizadevanja so usmerjena k enotnemu dogovo- ru med poklicnimi m amaterski- mi kulturnimi ustanovami, dništ- vi in posamezniki. Dosedanje delo je bilo več ali manj stihijsko, o- srednji prireditelj pa je bil Občin- ski svet ZKPOS v Celju, ki je tudi vsako leto zagotovil kvalitetne pri- reditve. Letos ni bilo tako. Kljub temu, da so amaterske kulturne organizacije načrtovale sodelova- nje pri pripravi proslav slovenske- ga kulturnega praznika. ,;e Kon- certna poslovalnica pri celj.ski Glasbeni šoli po^/abila v goste A- kademski pevski zbo^r iz Ljublja- ne in ga brer. vednosti Občinskega sveta ZKPOS uvrstila kot osred- njo proslavo na predvečer sloven- skega kulturnega praznika. Nič nimamo proti nastopu tega kako- vostnega zbora, ni pa bilo prav, da o tem niso bili obveščeni tisti, ki so vselej organizirali tovrstne prireditve. Tudi vstopnina je bila previsoka. Obisk ,je zagotavljala le tistim z zajetne'šimi denarnicami, mladine skoraj ni bilo v dvorani, nekateri srečneži pa so dobili vstopnice z vabili — brezplačno! Še veliko nejasnosti bi lahko na- števali. Vendar nam majhen pri- mer kaže na neenotnost, nena- črtnost in neurejeno financiranje tovrstnih prireditev. Predlagam naslednje: Čimprej ustanoviti komisijo za pripravo vseh prosla.v v cel'ski občini, določiti organizatorje in izdajalce za vse leto naprej, u- .skladiti datume prireditev, poskr- beti za številnejši obisk in po- trebno bi bilo združiti vsa sred- stva, ki so v'finančnih nažrt.ih vseh organizacij. S tem bi bil ustvar- jen skupni sklad in bi nejasnosti finaciranja razHčinih nastopov od- padilo. Štefan Žviiej Iz dnevnika SLGl v soboto, 4. tega meseca bo zadnjikrat v Celju uprizor- jena znamenita drama angleškega pesnika Eliota »Umor v katedrali«. Delo je bilo na Slovenskem kar trikrat nagra- jeno, Franci Križaj je prejel za režijo nagrado Prešernovega sklada, Sandi Koši pa je vlogo Becketa Borštnikovo in Severjevo nagrado. Predstavna je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. Tabor in kultura. v 7. številkii Novega te- dnika me je zelo razburila rubrika »Mala anketa«, za- to sem se odločila, da vam pišem. Anketo ste delali med prebivalci Tabora, tn si- cer o Prešernovem prazni- ku in kaj naj jim ta dan pomeni. Bila sem zelo pri- zadeta, saj si nisem mogla zamisliti takšnih odgovo- rov. Sem predstavnica mladine in zato imarn pra- vico, da se v imenu mla- dih branim. Zelo me je prizadelo to, češ da bi mladina lahko več nare diila za ta dan. Lana smo pripravili lepo proslavo na čast našemu največjemu pesniku Francetu Prešer- nu. Potrudili smo se, da smo proslavo kar se da najlepše iz\'edli. Uspelo rxam je, saj so bili vsa tisti, ki so bila na pro- slavil, mnenja, da je bila proslava res lei>a in zani- miva. Med poslušalci so bili osnovnošolski otroci, mladina in tudi odrasli. Zaman pa smo iskali ka- terega izimed kulturno-pro- svetnih delavcev v Taboru. Ni bilo nikogar izmed njih, čeprav pravijo, da jim ta dan veliko pomeni. Imam občutek, da je zanje ta dan — vsakdan. Nad tem smo biLi razo- čarani in letos nismo ime- li volje in tudi ne časa za pripravo taikšne pro- slave. Mladi smo razkrop- ljeni po vseh krajah Slo- venije in tako se dobimo le ob sobotah. Zato smo v maa-sičem p^rikrajšand, Nismo pričako^v^ali tafkšne obsodbe. Na vse nač^ijne si prizadevamo, da bd živ- ljenje v našem kraju ne zamrlo, vendar nimamo ne vem kakšn.ih iispehov, kajti ljudem je vse več do denarja in osebnega za- dovoljstva, kot pa da bi pomagali družbi in s^ode-, 1 ovali pri delu na kultur- nem področju. Kam vse to pelje? Upam. da v prijhodnje občani Tabora ne bodo več takšnega mnenja, am- pak bodo tudi om pripo- mogli k temu. da Tabor zaživi praTO kultu>mo živ- ljenje. Ida Natek, Pond:Oir, Tabor Film Tudi v tem tediiu lahko v programu celjskih kinema- tografov izpostavimo troje filmskih stvaritev, in sicer: ju- goslovanski barvni film črno seme (predstavljal nas je na moskovskem filmskem festivalu), ameriški vestern Mož. ki ga je težko ubiti in angleško ljubezensko dramo Ryanova hči. Črno seme Režija: Kiril Cenevski. Proizvodnja: Vardar film. Skop- je. Igrajo: Darko Damevski, Aco Jovanovski, Rist^ siškov, Pavle Vujisič in drugi Zgodba se dogaja v letu 1946, po državljanski vojni v Grčiji. Skupina treh fantov, ki so služili v kraljevi vojski, je obtožena, da sodeluje s komunistično partijo. Odpeljejo jih na otok samote, vročine, mučenja in prisile, da se sa- moobtožijo, česar jih krivijo. V nečloveških mukah doživ- ljajo trije junaki svojstveno preobrazbo. Njihov upor po- staja simbol. Film črno seme je doživel izreden sprejem tudi na puljskem filmskem festivalu. Ryanova hči Režija: David Lean. Igrajo: Robert Mitchum, Sarah Ml- les, John Mills Pripoved je silno aktualna, saj se.ga v leto 1916, v čas množičnega irskega upora proti Angležem. Borba za osvo- boditev Irske — danes tudi. V filmu je poudarjeno ljube- zensko razmerje med Irko in angleškim častnikom, kar seveda spodbuja dramatične zaplete. Film zanje lepe uspe- he, čeprav verjetno ne bo dosegel naklonjenosti, kakor sta jo Leanovi stvaritvi Dr. Živago in Most na reki Kwai. 8. stran NOVI TEDNIK št. 9 — 2. marec 1972 |PU, bp MLADINE - ŠOLA. DOM IN ŠE KDO - OBLIKOVALCI SPOLNE \(ZGOJE DEVETA BRIGA - PA ŠE TO NE POVSOD # Dileme, spolna vzgoja »da« ali »ne«, nI! Spolna vzgoja je mlademu človeku potrebna in Jo je nujno sma- trati kot sestavni del celotnega vzgojnega procesa. Ni torej nekaj posebnega, še manj skrivnostnega, temveč je spolna vzgoja samo prepotrebna priprava mladega človeka za njegovo življenje. # Stanje na področju spolne vzgoje je pri nas več kot zaskrbljujoče. Največji problem pa je prav gotovo v tem, da tudi tisti, ki bi morali vzgajati, tega pravzaprav ne znajo. Čestokrat pa tudi nočejo. Področje spolne vzgoje je pri nas še vedno nekaj, kar je po svoje »tabu«, nekaj, čemur se je treba izogniti, »kajti stvari se bodo že ure- dile«. Škodljivi konservativizem je prisoten na vsakem kora- ku in se nemalokdaj izraža tudi v stališču, »češ, saj tudi nas ni nihče učil, pa smo kljub temu srečni, imamo otroke ...« # Osnovni nosilec vzgoje mora biti družina, tista naj- elementarnejša družbena celica, jedro, v katerem dobiva mladi človek v besedah in ravnanju svojih roditeljev po- gled na svet. Tako kot tu otrok spoznava vse, kar ga obdaja, mora spoznavati tudi področje spolnosti. Seveda — postopno in razvoju primerno. Kakšna je naša družina? Daje otroku tudi prepotrebno spolno vzgojo? Se družinske vezi med njenimi člani utrjujejo ali slabijo ...? # Kako je s šolo na tem občutljivem področju? Je zmožna dajati in daje, kar bi od nje pričakovali? In družba, oziroma njene organizacije? Kaj nudijo mlademu človeku ti dejavniki? Še in še je odprtih vprašanj in problemov, zato smo sedli za »okroglo mizo« in se o njih pogovorili. Sodelovali so: Primarij dr. RUDI ČIK, Splošna bolnica Celje, RADO PALIR, psiholog, Center za socialno delo, oziroma vzgojna posvetovalnica, VIKI KRAJNC, predsednik Občinske konference ZIVIS Celje, Jože VALENČAK, socio- log, IV. osnovna šola Celje, STANE ZAKONJŠEK, vzgojitelj VPD Radeče. Iz našega uredništva pa JOŽE VOLFAND, glavni in odgovorni urednik, ter BERNI STRMČNIK, novinar. SPOLNA VZGOJA - DA ALI NE Mnogi so, ki še vedno razanišljajo o tem, ali je spolna vzgoja sploh p>otrebna. Prepričani so namreč, da je to področje, o katerem se ni treba učiti, kajti otroci to itak kmalu spoznajo. Toda! Kako spoznajo, kako se o tem najintimnejšem človekovem ix>dročju učijo na ulici? Prav gotovo ne tako, da takšna »vzgoja« ne bi kasneje imela svojih posledic. Dr. Rudi Cik: »Najprej bi odgovoril, da spolna vzgoja je potrebna. V družini je potrebno obravrmvati spolno vzgojo s predšolskimi otroki, s šolskimi, z otroki v pu- berteti in v kasnejšem obdobju. V šoli je potrebno to la- ično vzgojo dopolniti s praktičnimi primeri v naravi (ži- valski organizem). Starši doma se ne bi smeli obnašati togo do svojih otrok. Ne tako, da se mati in oče pred svojim otrokom ne upata preobleči. Otrok ne smemo pre- ganjati s skrivnostmi. Otroci pri dveh do štirih letih sprašujejo in imajo velike želje po bratcih in sestricah. Čestokrat jim mati pove, da se otrok rodi v bolnici, da pa ga nosijo pod svojim srcem; mati da otroku potipati trebuh in mu pove, da je tam pač bratec ali sestrica. Otroku je treba povedati, kako se to dogaja. Seveda — raaivojna stopnji primerno.« Rado Pallr: »Mislim, da m problem, six>lna vzgoja »da ali ne«, ampak je problem v tem — komu, kako in na kakšen način. Pri naših otrocih v veliki meri opažamo konfliktnost na področju spolne vzgoje in to zlasti pri mladostnikih. Ta konfliktnost je tako globoka, da otro- kom za druga, prav tako važna vprašanja, preostaja le majhen del pozornosti in časa. Otroci — mladostniki so dezorientirani. To lahko popravimo le s pravilno spolno vzgojo:« Stane Zakonjšek: »Sem prvi, ki se zavzemam za spol- no vzgojo, kakor je to že bilo omenjeno, vendar se mi zdi da je potrebno do tega problema najprej razčistiti odnos pri nas samih. Pri mnogih so stališča silno raz- lična. Pri nas sicer navidezno sprejemamo spolno vzgojo v celoti, vendar v praksi tega ne prizmavamo. Imamo še vedno, dvorno moralo,« DRUŽINA JE GLAVNI DEJAVNIK 2e uvodoma smo zapisali, da je osnovni dejavnik na področju si>olne vzgoje družina. Vendar tudi tu naletimo na svojstvene probleme. Gre med drugim tudi za to, da generacije staršev niso bile deležne nikakršne spolne vzgo- je, da niso v zadostni meri seznanjeni s tem, da je po- trebno o osnovnih vprašanjih spolnosti otroke pravzaprav seznanjati že zelo zgodaj. Izkušnje in vsakodnevne potre- be nas učijo, da bo preko ustreznih oblik izobraževanja nujno iX)trebno čimprej pristopiti tudi k sistematični vzgoji staršev, da bodo le-ti lahko kasneje ustrezno vzga- jali tudi svoje otroke. Kaj so ix>vedali udeleženci našega razgovora? Dr. Rudi Cik: »Osnovni dejavnik na področju spolne vzgoje je družina. Starši so tisti, ki morajo dati otroku prve odgovore in ki ga morajo postopoma voditi v intim- ni svet spolnosti. Tu, v družini, se morajo pri mladem človeku izoblikovati prvi pogledi, ki jih kasneje šola in družba skozi razne organizacije le še dopolnjujeta. Otrok začne zelo zgodaj razpoznavati, da ženska in moški nista enaka. Otroci različnih spolov se večkrat gledajo in oti- pavajo, začenjajo razlikovati spole. Zato je treba otroka s tem seznaniti. Starši so ."lolžni toliko časa vzgajati svo- jega otroka, dokler mu te vzgoje ne prične nuditi šola, pa tudi takrat njihova funkcija ni do kraja realizirana, šola za- čne s svoje strani samo dodajati tisto, česar starši niso mogli ali pa niso želeli povedati, boječ se, da ne bi bilo prezgodaj ali da bi otroku ne povedali kaj narobe.« Viki Krajnc: »Predvsem je po mojem mnenju potrebno poudariti pomen družine. Mislim pa, da danes večina otrok doma dobi bore malo informacij od svojih star- šev. V času, ko mlad človek želi zvedeti čimveč, se pač obrača k sotovarišem, ki pa tudi v večini primerov niso pravilno poučeni. Zaradi tega pripisujem družini še večji pomen. Kajti v primeru, da bo ta opravila svojo nalogo, se mladi o spolnosti in svojih problemih ne bodo pogo- varjali na cesti in v lokalih, temveč bodo to lahko storili doma.« VIŠJI STANDARD „SIROMAŠI" živimo p>ač v času, ko se dan za dnem pehamo za naj- različnejšimi materialnimi dobrinami, za višjim standar- dom. To na koncu koncev niti ni napak, saj je to čisto človeško. Vendar pa lov za dodatnim delom in honorar- nim zaslužkom nosi s seboj tudi svoje negativne posle- dice, ki se kažejo predvsem v tem, da se družinsko živ- ljenje postopoma bistveno spreminja, da so kontakti med starši in otroci drugačni kot nekoč, predvsem pa redkejši in mnogokrat tudi siromašnejši. Otroci v družinskem kro- gu niso deležni vsega, kar potrebujejo za svoj normalni psihični razvoj. Ne morejo pa se cesto s starši niti pogo- voriti o težavah, ki jih imajo, ko spoznavajo svet in živ- ljenje okoli sebe. Dr. Rudi Cik: »Kot sem že rekel, so mladi prepuščeni sami sebi, ulici in raznim nenadzorovanim prireditvam, kjer se tudi popiva, nato pa organizira skupinski seks. Reči je treba, da so to otroci ljudi, ki imajo odlične služ- be, vendar za svoje otroke nimajo nobenega časa. Ravno otroci takih staršev cesto zelo nizko »padejo«. Ti otroci imajo vse materialno ugodje, nimajo pa toplih domov s prepotrebno čustvenostjo, ki veže družinske člane.« Rado Palir: »Velika večina naših klientov ima ravno to karakteristiko. Včasih ni bila navada, da so otroci ho- dili v lokale, danes pa imajo otroci denar. Po drugi strani pa starši nimajo toliko časa, da bi se otroki pogovorili. Osnovne komunikacije med člani družine upadajo. Oni so sicer fizično skupaj, vendar tu nastaja neko razdruževa- nje družine.« Stane Zakonjšek: »Ravno ta tempo življenja in borba za. standard sta nas privedla do tega. Včasih se je dru- žina trikrat na dan zbrala pri mizi, danes tega ni več. Otrok, ko pride iz šole, ne najde doma ne očeta ne ma- tere — služkinja pa je prevelik strošek. Starši ne naj- dejo potrebe, da bi to nadomestili. V toplem družinskem vzdužju družine, ki ni bogata, najde otrok veliko več tistega, kar potrebuje.« Viki Krajnc: »Gre za to, da danes človek stremi za večjim standardom. Ob tem pa pozabljamo na duševni mir. Skratka — premalo se ix)svečamo sebi in svojim družinam, ampak skrbimo, da poleg službe še služimo denar ter si tako kupujemo materialna sredstva za svoje ugodnejše življenje. Tako ravnanje pri otrocih pušča nuj- ne negativne posledice in tega se vse premalo zavedamo. Predvsem pa v zvezi s tem nič ne ix>krenemo. Samo ugo- tavljamo.« KAKO ^^j^ifa^^/ ^^^^^^ PRI NAS Reči je treba, da je področje spolnosti v zadnjem ob- dobju postalo zelo zanimivo področje, na katerega pa ra.z- lični dejavniki različno posegajo. Spolnost je na tak ali drugačen način vsakodnevno prisotna. Pa če že ne dru- gače, vsaj preko strani najrazličnejšega tiska, ki tako številno krasi časopisne kioske. Višji standard, sprošče- nejši odnosi in še marsikaj je spodbudilo, da je tudi spolnost iz svoje anonimnosti stopila v javnost. Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali smo vzporedno s tem na- predovali tudi na področju spolne vzgoje. AU ima mladi- na možnosti, da je pravočasno in pravilno poučena o vsem, kar mora vedeti? Ugotoviti moramo, da je stanje na tem področju več kot porazno. Viki Krajnc: »Danes mlademu človeku nihče ne daje prave predstave ža njegovo obnašanje v seksualnem živ- ljenju Mladi ljudje dobivajo na eni strani premalo jasne odgovore, na drugi strani pa to spoznavajo na precej brutalen način iz najrazličnejših revij, za katere je ju- goslovanska družba zelo odprta.« Rudi Palir Dr. Rudi Cik: »Mladina je prepuščena sama sebi. Mladine nihče nima v rokah, niti starši, še manj pa druge orga- nizacije. gola zahteva osnovne predmete, področje spol- nosti pa je tabu. šolniki bi morali biti tisti, ki bi na- daljevali spolno vzgojo, začenši pri tem tam, kjer je ne- hala vzgojo družina. V kolikor šolniki tega ne delajo, imamo tu še šolske zdravnike, ki so odgovorni za to. Zakaj njih nihče ne pokliče? Poudarjam — mladino ima- mo razpuščeno, nihče jim ničesar ne pove in preko 70 odstotkov mladine se spolnosti nauči na ulici ali v svojih klubih, kjer se včasih tudi popiva.« Stane Zakonjšek: »Žalostno je, da je spolna vzgoja v šoli prisotna šele v višjih razredih, kjer pa je praviloma že velik osip. Tako otrok, ki bi moral v šoli dobiti pouk spolne vzgoje, že prej odide iz šole. To so otroci staršev, ki so mentalno osiromašeni ali toliko pridobitniški, da niso imeli časa za otroke. Tak otrok ne gre v srednjo šolo, ampak se zaposli m gre med odrasle ljudi. Koliko naših mladih fantov in deklet se v delovnih organizacijah zgubi. Tu pridejo v stik s starejšimi, ki jih napačno uva- jajo v svet spolnosti. V vajeniških šolah pa je vprašanje prave vzgoje prav tako vprašljivo. Tudi v tem so razlogi za tako majhno poučenost o spolnosti.« St. 9 — 2. marec 1972 NOVI TEDNIK 9. stran ŠOLA, DOM IN ŠE KDO - OBLIKOVALCI SPOLNE VZGOJE MLADINE - ŠOLA, DOM IN ŠE KDO - OBLIKOVALCI SPOLNE VZGOJE PROBLEMI ^J^j^^ ^^^^^^^^^^ Nesporno je dejstvo, da se v procesu spolne vzgoje mlade generacije šola pojavlja kot izredno vpliven in po- memben dejavnik. Z leti odraščanja otroka se zmanjšuje vpliv družine, pojenjuje tudi intenzivnost ter obseg spol- Stane Zakonjšelc ne vzgoje. Vse pomembnejšo funkcijo pa prevzema šola, ki im.a v določenem obdobju celo dominanten ter odlo- čujoč vpliv. Šola pa lahko svoje poslanstvo realizira le, če so prosvetni delavci tudi po tej plati zadostno stro- kovno usposobljeni. Kot lahko na eni strani z veseljem ugotavljamo, da kvaliteta učnega dela glede na sodobne metode in prijeme po naših šolah narašča, tako moramo na žalost ugotoviti, da pri uresničenju spolnega pouka zadeva ni takšna. Učitelji po šolah nimajo ustreznega znanja. Niso metodološko podkovani, tako d.a je stanje vse prej kot razveseljivo. Jože Valenčak: »Glede vprašanja usposobljenosti peda- goškega kadra sem razmišljal in prišel do ugotovitve, da ima ta problem dve komponenti: prvo je strokovna uspo- sobljenost pedagoških delavcev za področje spolne vzgoje, drugo pa odnos pedagoških delavcev do spolnosti oziro- ma spolne vzgoje. Danes učitelj v šoli lahko uči tako, da se popolnoma drži učnega načrta, pa vendarle >ri tem zelo angažirano in toplo podaja določeno snov. Drugi pa le toliko, da opravi svoje delo. To pa nedvomno vpli- va na rezultate dela. Mislim, da se ne motim preveč, če rečem, da je na področju spolne vzgoje osnovno to, kak- šen odnos ima prosvetni delavec do tega vprašanja in temu primerno na tem področju v razredu tudi dela. Ne smemo pozabiti na to, da na naše poglede vpliva vse to, kar se je v preteklosti dogajalo; temu področju pa, kot vemo, ni bilo posvečeno dovolj skrbi. Od peda^joških de- lavcev nismo zahtevali, da bi se ukvarjali s spolno vzgojo, čeprav se je načelno o tem govorilo, da bi to moralo biti v predmetniku. Prosvetni kadri na šolah, kjer so se usposabljali, niso dobili osnove za področje spolne vzgoje. Prosvetni delavci 30 obremenjeni s prejšnjo vzgojo in to obremenjenost je potrebno razbiti. Doseči je treba, da bodo imeli do tega pravilen odnos in pristop. Dopovedati jim je treba, kako pomembno je naši mladini prikazati to problematiko, kako jo morajo poučevati, da bodo spoznali, da je to ne- kaj humanega, da je tudi to poslanstvo prosvetnega de- lavca.« Stane Zakonjšek: »En vidik celotne problematike je nedvomno v tem, koliko smo vzgojitelji in starši s pod- ročjem spolne vzgoje seznanjeni. Na učiteljiščih smo o tem slišali dokaj malo, na višjih šolah pa nismo slišali o spolni vzgoji niti besede. Gre za to, kolikor smo infor- mirani, smo to le iz življenjske prakse. To pa za tako pomembno poslanstvo nikakor ne zadošča.« Dr. Rudi čik: »Kar zadeva problem sposobnosti peda- goškega kadra, sem prepričan, da bi glede tega moral svoje opraviti Institut za planiranje družine v Ljubljani, ki bi predvsem na tem področju moral opraviti veliko več, kot v resnici stori « Stane Zakonjšek: »Naj dodam le še to, da opažamo, da se vzgojitelji konkretnim vprašanjem, ki jih postav- ljajo otroci, zelo radi izogibajo, če pa že tako nanese, ia so jim izpostavljeni, potem nekateri vzgojitelji češče in bolj zardevajo kot mladostniki, ki vprašanja postav- ljajo. Tu je sleherni komentar nedvomno odveč.« MOiALA Pravzaprav bi težko našli v naših družbenih odnosih ali kjerkoli drugod tolikšno nasprotnost mišljenj in po- gledov, kot je to slučaj na področju spolnosti in spolne vzgoje. Na eni strani imamo najbolj konservativne po- glede, obremenjene tudi s tradicionalizmom krščanske morale, na drugi strani pa skrajni liberalizem, katerega zagovorniki zahajajo v anarhičnost, v »popolno« svobodo. Obe skrajnosti imata prav gotovo pri oblikovanju mla- dega človeka negativen vpliv, še slabše pa je tam, takrat so posledice najhujše, ko so mladi ljudje izpostavljeni dvojnim vplivom in posegom, ki so si seveda različni, da ne rečemo nasprotni. In še slabše je, ko pK>nekod mlade sicer učijo, kako in kaj je treba ravnati, v praksi pa nosilci posameznih idej ravnajo čisto nasprotno. Besede mikajo, vzgledi pa vlečejo! Rado Palir: »Mislim, da morajo pri spolni vzgoji sode- lovati vsi faktorji, ki vplivajo na mladega človeka; sode- lovati morajo koordinirano. Ce tu obstaja dvojnost, če eni trobimo tako, drugi drugače, ustvarja to v mladem človeku konfliktnost in ga postavlja na izhodišče, ki je majavo in tako mlad človek ne more osvojiti humanih stališč. Tako si ne more izoblikovati niti osnovnih sta- lišč, ki si jih naj izoblikuje otrok do lastnega telesa, da bo enako naravno gledal na svojo roko, prst, nos ali penis. Mi smo še zelo daleč, da bi imeli enak nraven, spontan odnos, brez občutka krivde, do intimnega pod- ročja človeka. Tu nastopa vprašanje, koliko je kdo kva- lificiran na primeren način podajati problematiko spolne vzgoje mlademu človeku. Vendar se zainteresirani starši o tem lahko poučijo, saj imamo med drugim v sloven- ščini okoli 50 najrazličnejših knjig. Težko se je prebiti do stališč in oblik, da bi bil otrok na eni strani deležen p>ouka pri svojih starših, na drugi strani pa mnogi pridno kupujejo razno literaturo po kioskih. To je nasprotje, ki ima vedno le negativne po- sledice.« Viki Krajnc: »Škodljiva dvojnost se kaže tudi v tem, da ima mladina na eni strani na razpolago tudi strokov- no literaturo, kjer je lepo razloženo, kaj vse je resnična ljubezen in kaj je potrebno za pravilno seksualno živ- ljenje ter podobno. Po drugi strani pa mladi gledajo fil- Jože Valenčak me, ki ljubezen zelo površno prikazujejo (moški in ženska se srečata, spogledata, v naslednjem kadru pa sta že v postelji). Mladi tako mislijo, da ni težavno priti do med- sebojnih odnosov.« Verjetno nobena stvar v zadnjih letih ni dvignila toli- ko prahu kot takodmenovana seksualna revolucija, čeprav je treba pri tem poudariti, da si ta »zveneči« pojem vsak- do razlaga po svoje. Kot je področje spolnosti polno najrazličnejših razlaganj, tako si tudi seksualno revolu- cijo vsi razlagajo po svoje, pri čemer mnogi obravnavajo liberalizacijo spolnih odnosov in skupinski seks kot bistve- ni komponenti tega pojava. Bodi že tako ali drugače — eno velja in to je, da so si seksualno revolucijo izmislili tam, kjer so najbolj čutili potrebo po tem, da se mladi ljudje angažirajo na določenem področju, pa čeprav je to spolnost kot najobčutljivejše področje medčloveških Dr. Rudi Cik odnosov, samo da bi mlade odmaknili drugim družbenim tokovom. Predvsem pa miselnemu angažiranju ob mnogih problemih sodobnih visokorazvitih človeških asociacij. In kaj pravijo naši strokovnjaki? Rado Palir: »Iz neke zahodne literature in tudi iz strokovnih časopisov sem ugotovil, zakaj starši, ki imajo pravzaprav drugačne nazore do spolnosti, kot so ti, ki jih propagira seksualna revolucija, le-to tako mirno trpi- jo. To ima svoj namen v tem, da naj se mladi na tem področju samo miselno angažirajo in se odvračajo od bolj bistvenih problemov družbe. To se pravi, da se celo spolnost daje mlademu človeku, da se ne bo ukvarjal s tistim, za kar družba ni zainteresirana. Sicer p>a bi rad opozoril ob teh razmišljanjih še na nekaj. Pri spolni po- učitvi mladostnika se le-ta preveč omejuje na fiziološko, anatomskd in tehnično spolno življenje. S tem ne bomo daleč prišli; to bega mladega človeka. Mislim, da mu je treba istočasno dozirati tudi določene dimenzije huma- nosti, osnove človečnosti na tem področju. Sicer osta- nemo na pol poti. Mlad človek naredi samo en korak, Viki Krajnc drugega pa ne, če ne pride do spoznanja, da je spolnost lepa in važen del življenja. Ne pa nekaj, kar je del po- trošnje. Pri nas pa se tudi na področju spolnosti straho- vito uveljavlja potrošniška mentaliteta.« Viki Krajnc: »Mislim, da v tem momentu seksualne re- volucije ne moremo poudarjati. I^redvsem pa sem prepri- čan, da to v nobenem primeru ni najboljši izraz za pro- bleme, ki jih v naši družbi skušamo reševati. Pri nas ima to popolnoma druge dimenzije. Razrešiti moramo di- leme in ovire, na katere naleti mlad človek, ki želi spo- znati resnico življenja, okolja in družbe. Istočasno pa bi rad poudaril to, da površna spolna vzgoja zelo slabo vpliva na vse življenje mladega človeka. Spolna vzgoja je seveda odvisna tudi od drugih pojavov, kot so na pri- mer človekov temperament, njegov odnos do okolja, do sodelavcev, do družbe kot celote, če njegovo seksualno življenje ni urejeno, se to odraža tudi tu in vse ideje seksualne revolucije so zaman. Kar je zamujeno, se ne da več popraviti.« ...IN SE KDO POLEG ŠOLE Verjetno nam za konec preostane le še to, da odgo- vorimo na osnovno vprašanje: kdo naj bo ob družini in šoli še tisti, ki se mora vključiti v celoten splet spolne vzgoje? Prav gotovo so to razne družbene organizacije in in- stitucije. V prvi vrsti zadeva dobršen del nalog in odgo- vornosti politično organizacijo, ki je mladim najbližja — to je njihova mladinska organizacija. V okviru te organizacije je potrebno poleg zabavnega, organizirati tudi ustrezni izobraževalni program, preko katerega bodo mladi na ne- prisiljen, znanstven in sodoben način seznanjeni s tistim, kar jim družina in šola doslej nista dajali. Ker pa gre v sedanjem času tudi za prepotrebno vzgojo staršev, ki so sicer že spoznali potrebo po tem, da svoje otroke tudi ustrezno spolno vzgajajo, pa tega niso vešči, je nujno potrebno, da preko delavskih univerz orga- niziramo izobraževalne akcije, ki bodo nudile možnost tudi odraslim, da se nauče, kako naj se otrokom razložijo dolo- čeni problemi. Vzgoja staršev, tudi bodočih, je izredno pomemben dejavnik v prizadevanjih za ustrezno spolno vzgojo mlade generacije današnjega in jutrišnjega dne. No, in ne na koncu gre za ustrezno vzgojo bodočih pedagogov. Mnogo problemov današnjih dni izvira iz tega, da naši učitelji spričo časa, v katerem so se pripravljali na svoj naporni poklic, niso bili tudi ustrezno usposobljeni za poučevanje spolne vzgoje. Zamujeno je potrebno nemu- doma nadoknaditi. Ob ustrezni snovni zaokrožitvi snovi je potrebno bodočim vzgojiteljem posredovati tudi metodiko spolne vzgoje, saj bodo le tako ob svojem humanem po- slanstvu lahko izpolnili veliko vrzel, za katero sami niso krivi. In ob sklepu le še to. NI bil naš namen, da v okviru tega sestavka razkrivamo skrivnosti spolnega vzgajanja in podajamo pregled celotne problematike. Ne, želeli smo le skozi poglede razpravljavcev »okrogle mize« nanizati naj- bolj žgoče in aktualne probleme z željo, da prizadeti ne bodo šli bežno mimo njih. Zapis pripravil: BERNI STRMČNIK 10. stran NOVI TEDNIK Št. 9 — 2. marec 1972 ŠOLA, DOM IN ŠE KDO - OBLIKOVALCI SPOLNE VZGOJE MLADINE - ŠOLA, DOM IN ŠE KDO - OBLIKOVALCI SPOLNE VZGOJE ŠOLA NIČ - STARŠI PREMALO il CESTNA IN KAVARNIŠKA DRUŽBA NAJBOLJ PRIPRAVLJATA MLADEGA ČLOVEKA ZA VSTOP V ŽIVLJENJE m RAZVOJ ČLOVEKA, TO JE VSE, KAR SO IZVEDELI NA PRAVI STRANI Dekletom: Ste že cule kdaj fante, ko se pogovarjajo o vas? Kako vas opisujejo in kaj menijo o postavi, priče- ski, obleki ter vaših nogah? Kaj govorijo o svojem pr- vem dekletu? Ne? Bolje! Fantom: Ste imeli skriti priložnost prisluškovati de- kletom, kadar se pogovori- jo o fantih? O tem, kako ima oni več dlak na rogah — vi- dele so pri telovadbi — kot drugi? Njihove ocene lepote, obleke in govorjenja so prav zanimive. Morda bi se mar- sikdo več naučil o sebi, če bi čul takšen pogovor, hkrati pa bi je bolje, da ga ni, če- prav dekleta le redko govo- rijo o fantih tako kot fantje o njih. To niso iz trte zvita vpra- šanja. So plod razgovorov z mladimi ljudmi, so ugotovi- tev, da so prav takšni pou- lični razgovori njihova šola za življenje, njihov vstop na eno najbolj občutljivih in tu- di dolgih človeških obdobij — spolnost. Vedno več govorilno o njej, stalno poudarjamo po- trebo po strokovne j šem, bolj človeškem pristopu, da bi mladim, resnično mladim. pojasnili to, kar jih zanima že v najbolj rosni mladosti. Da, tudi v osnovni šoli. In da bi zvedeli kako je v resnici, smo se pogovarjaU o pristopu šole in prosvetnih delavcev, staršev k tej občut- ljivi temi in predlogih, ka- ko bi bilo bolje, z učenci III. letnika šolskega centra Bori- sa Kidriča v Celju. Sodelo- vali so: BRANKO PEVEC, avtoklepar iz Celja; SREČKO LENDARO, ključavničar iz Loke pri Zidanem mostu; DARJA HUMAR, frizerka iz Krškega in MARTINA ŠKRA- BAR. frizerka iy. Leskovca pri Krškem. Branko: »Niti v osnovni, niti na tej šoli o tem niso govorili. Razumljivo — na tej šoli se učimo samo za poklic (je poklic del življe- nja? — op. pisca). Nekaj 'so mi dali starši, rajveč pa sem pridobil za vogalom. Od dru- gih. Prijateljev, znancev. V literaturi ničesar.« Srečko: »Starši, družba in deloma knjige. Največ seve- da fantovska družba z naj- različnejšimi pogovori o de- kletih. Spomnim se, da smo_ v osnovni šoli govorili o raz- voju človeka, drugega nič. Ampak to je bilo v sedmem razredu.« Darja: »Meni je mami vse povedala. Prav vse. Tudi o odnosih s fantom, tudi o ob- dobju, ko pride dekle v pu- berteto.« Martina: »Vse, čeprav še danes ne vem vsega, sem iz- vedela od družbe. Dom& so mi dejali, da prir^se otroka štorklja. Ničesar drugega, tu- di pozneje ne, ko sem odra- sla. Dekle lahko zve te stva- ri na zelo grd način. Vem, da sem se zelo zgražala. Jasno, da sem čutila posle- dice. Sovražila sem fante. Vse je bilo nekaj grdega, u- mazanega. Doma so se izo- gibali kakršnimkoli pogovo- rom o tem«. Kdo naj bo nosilec spolne vzgoje? Martina: »Vem, da bom svojemu otroku povedala prav vse, kar bo moral vede- ti, zato sem prepričana, da bi morali največ dati starši. Tudi šole ne izvzamem, še sedaj, ko smo že starejši, nam riihče ne pove ničesar.« Dar.ja: »Starši. Literatura in seveda šola. Vendar naj- prej starši.« Srečko: »Vsekakor starši največ, ostalo pa šola in li- teratura, vendar ne porno- grafija ampak poljudno na- pisane in dostopne knjige, ki bi veljale za nekaj pov- sem normalnega. Ne pa skri- vnosti. Sam sem največ pre- listaval časopise, v katerih so zdravniki odgovarjali na razna vprašanja. To je pre- malo.« Branko: »Menim, da se mlad človek lahko najlažje pogovori o tako intimnih stvareh s starši. Tudi šola bi morala imeti velik delež. Predvsem strokovnega in družbenega.« šola nič, starši malo. Da, tako je to. Ali ni potem čudno, če stopajo v zakon mladi ljudje, ki vedo samo tisto, s čimer tako preradi ozko opre'delimo besedici spolnost, ne vedo pa tistega, kar povzdiguje to besedico tudi v umirjeno, srečno in zadovoljno družinsko ter za- konsko življen.ie. Če skuša- mo dati mladim ljudem po- uk o vsem na organiziran način — ali ne bi uspeli tudi na tem področju? MIL.\N SENIČAR Branko Pevec Srečko Lendaro Darja Humar Martina škrab;ir V zgodovini bi težko našli obdobije, v katerem bi se toliko bobnalo o spolnosti kct v našem, obenem pa bi verjetno tudi težko našli ob- dobje, v katerem bi imeli ljudje več problemov s spolnostjo kot v današnjem. Morda nam prav obilje teh problemov že samo dokazu- je, da ni povezave med spo- lno vzgojenostjo iJudi v neki družibi in med količino vzgo- jnega in prosvetiteljskega ropotanja o spolnosti v tej družbi. Smo priča vse večje ero- ti'i4acije in seksualizacije ži- vljenja: spolnost v takšni ali drugačni obliki kriči v "as iziza slehernega vogala. Raz- člo^ečeno in skrčeno na ži- valsko nagonskost jo ponu- jajo kot tržno blago. Raz- vrednotena je na raven ob- like uveljavljanja, oblike re- kreacije, športne panoge, ob- like od reagiranja. Pojmujejo jo kot razsodilo človekove uspešnosti, življenjskosti in naprednosti in delajo iz nje pa-avcaitega malika. Pri tem mislijo, da se gredo revolu- cijo — seksualno revolucijo. Neverjetno, kako smo odpr- tih vrat za uvoz iz Zahoda! V uteho moralistom pa ven- darle lahko ugotavljamo, da je to le ena skrajnost poj- mwainja spolnosti prvi nas, medtem ko je druga pri po- polno nasprotje, čeprav je z njo sočasno prisotna. Tu ma- slim na krščansko pojmova- nje spolnosti kot živalske, razdiralne, zle sile — ix>j- movanje spolnosti, kot tabu- ja. V sočasni prisotnosti obeh omenjenih nasprotij in v nju- ni borbi dobiva naša mladina predstavo o apolnosri, kakor ve in zna ... Kjer se le da, razpravlja- mo o spolni vzgoji in njeni nujnosti v današnjem času, pretvoriti svojih besed v de- janja pa nismo sposobni. Zdi se, da so. na tem področju zatajili tako vzgojitelji kot starši. Ali ni paradoksalno, da otrok zve v šoli več o zvezdnih meglicah, oddalje- nih od nas na tisoče svet- lobnih let, kot i>a o nekate- rih področjih svoje telesno- sti! Sicer pa je utemeljevati potrebnost spolne vzgoje na- ših ljudi (ne samo otrok!) bržkone isto, kot utemeljeva- ti potrebnost vzgoje nasploh. — O nujnosti pravilno zasta- vljene spolne vzgoje nam nedvomno govorita obilje in obšimcst rubrik tipa »Zaupaj mi« v naših revijah in časo- pisih. Še glasneje pa govori- jo o tem na eni strani vse številnejši primeri spolnega razvra:a pri mladostnikih in prezgodnjega podajanja v spolne odnose. Na drugi stra- ni pa še vedno p>ogosti pri- meri razdvojenosti, zbegano- sti, koniliktnosti mladostni- kov, kar se tiče odnosov do spolnosti ki stvari v zvezi X njo. Na konou konce^^ e potrebnosti spolne vzgoje govori tudi podatek, da je 50 do 750 o žensk frigidnih (spolno hladnih). Naj kot ilustracijo potreb- nosti spolne vzgoje navedem nekaj primerov, ki jih je obravnaval Center za socialno delo Celje oziiroma vzgojna posvetovalnica v nje.govem okviru. Primeri opozarjajo na usodnost posledic odsot- nosti spolne vzgoje oziroma napačne spolne vzgoje. 1,5-letna Nada pripoveduje: »Odkar se spominjam, sta se oče in mati vedno pre- pirala. Vsi otroci, bilo nas je pet, smo imeli radi sa.T.o mamo. Njej smo zaupali in njena beseda nam je pome- nila resnico. — Bila sem pri- sotna, ko je mama govorila starejšim sestram o tem, ka- ko so moški pokvarjeni in kako je nekaj najgršega v tem, če dekle privoli v spol- ne odnose, in svetovala, naj se temu za \sako ceno izog- nejo. Ob neki priliki sem opazovala, kako sta se oče in mati ljubila v postelji. Mati je pri tem zelo uživala. Bila sem globoko razočarana in Od tedaj ne morem več verjeti materinim besedam. Mislim, da sem začela s spo- lnimi odnosi s starejšimi moškimi zato, ker me je ra- zočarala mati, ne pa zaradi neke posebne želje, da bi spoznala življenje tudi s te plati.» Pripomnimo, da je Nada rodila pri 16. letih. Primer nas uči, kako da- leč je še od svarjenja pred apclnimi odnosi do prave spolne vzgoje in kako usod- ne in nepredvidljive so lahko posledice neskladja med be- sedami in dejanji staršev. Mirica, lepo razvito 14-let- no dekle, očeta ni nikoli vi- dela. Kot nezakonski otrok je vseskozi živela pri svoji m: I eri, ki se je s svojo vzgojo predvsem trudila, da bi hčer obvarovala pre- rane nosečnosti oziroma pred tem, da bi se materina usoda ponovila pri hčeri. V ta namen jd je skrbno prikrivala vse, kar bi imelo zvezo s spolnostjo in telesno ljubeznijo. Tako nevedni in za življenje nepripravljeni Mirici je zače dvoriti 30- let- ni moški in jo s svojimi lepimi besedami in obljuba- mi vso omamil. Ob njegovi prijaznosti se je v njej obu- dilo hrepenenje po očetu, ki je tlelo v njej že vsa leta. Toda njenemu oboževalcu je šlo za vse prej kot za nado- meščanje očetove ljubezmi in je izrabil Miričino naivnost in zaupanje za zadovoljitev svoj'ih spolnih potreb. Kmalu se je Mirioe naveličal in jo predal svojemu kolegu. — Tako je začela romati >wz rok v roke«. Zaradi moralne le- ti r j enosti jo je bilo potrebno poslati na prevzgojo. — Njen primer opozarja na pomen očeta pri vzgoji dekleta in na to, kako je mladina do- jemljiva za spolno vzgojo spolno nevgojenih odraslih, če doma ni deležna pravilno iizvajane spolne vzgoje. RAIK) PALIR Se nadaljuje Intervju KRATEK KONEC SPOLNE VZGOJE z MILANOM DOBNIKOM, profe.sorjem zgodovine in zemljepisa na osnovni šoli 1. celjske čete, smo se pogo- varjali o spolni vzgoji v šoli in njenih pomanjkljivostih. »Tovariš profesor, je do- volj spolne vzgoje v naših šolah?« »Premalo jo je in pedagogi smo premalo pripravljeni na to, da bi jo v.saj z lastno sa- moiniciativo vpeljali. Kolikor vzgoje dobe v šoli, jo dob^ samo pri predmetu — teme- lji socialistične morale in pri biolo.giji ob razlagi človeks in njegovih funkcij.« »Pa vpliv šunda, je velik?« »Je in vedno več ga je. Razširja neko tendenco, šola pa nima ne časa ne moči, da bi se uprla. Tudi pripravljeni smo premalo, ker silnice ne- gativne literature se širijo hitro in ne izbirajo. Reviji čik, Adam in Eva nista pri- merni za mladino in nihče ne pove zakaj, šola je tu pre- kratka, ne zmore vsega, mo- rala pa bi vsaj pod parolo prosvetljevanja posredovati osnovo znanje spolne vzgo- je.« »Katero mesto bi prisodili staršem pri oblikovanju o- .sebnosti in spolne vzgoje?« »Staršem prvo, potem šele šqli. Starši so tisti, ki naj bi otrokom dali prvi poduk, potem pa naj bi vse skupaj zagrabila šola, ki naj bi otrokom pojasnjevala vsa le- ta šolanja pomen, usodnost, širši vidik intimnega življe- nja, ki ima zaradi nepouče- nosti včasih hud konec« >/Kot razrednik poznate marsikatere težave otrok, srečujete se z njimi vsak dan, vaši dijaki s«» dijaki osmega razreda. Kako vi njih oce- njujete in kakšna so vaša opažanja?« »Nasvetoval sem jim, naj si ogledajo nek film iz serije Prof. Milan Dobnik Helga, pa sem videl, da otroci niso bili dovolj pri- pravljeni. Premalo smo sezi- dali temeljev, da bi otroci naprej gradili. V teh stvareh so otroci »zaprti«, mi pedago- gi pa nimamo moči, niti za- kona, v imenu katerega bi lahko v kritičnih trenutkih reagirali. Tako nekje ostaja- mo na pol poti, na kratkem koncu poti.« Z. S. MATI - PRVA VZGOJITELJICA Fani Kosijeva S skrbno materjo dveh de- klic, ki sta stari 15 in 13 let, FANI KOSIJEVO, smo se ustavili ob enem samem vprašanju, ko smo' obravna- vali spolno vzgojo pri nas. »Kot mati dveh deklic, ki sta v šoli presedeli že lej) kos življenja, vi pa ste ob njiju lahko spremljali koliko spol- ne vzgoje sta dobili v šoli, nam povejte — je bilo te do- volj in je bila primerna za današnji čas. ko kar visi v zraku poplava šunda?« »Prvo, šola spolne vzgoje ne daje dovolj. Trudi se, a kaj, ko ji zmanjkuje časa. Nekaj že dobe pri biologiji, a to je vse premalo. Tudi na- ša družba se tega vprašanja še ni lotila celovito. Prvi pa bi morali biti pri vzgoji star- ši in njihovi vzgledi. Da, vzgledi, ti so bili vedno naj- močnejši. Pa prosvetljevanje staršev in večja skrb družbe, ki pa navadno poseže šele t delikt. Ko je že prepozno.« Z. S. št. 9 — 2. marec 1972 NOV! TEONrK 11. stran Njihovo živVenJB je materinstvo OHCETI Preden se pripelješ na Planino, se od razrite ce- ste odcepi stranski kolo- voz, ki je marsikod boljši od glavne ceste, v Loke pri Planini. Gučkova do- mačija nosi hišno številko osem, če pa bi bile hišne številke odvisne od otrok, bi nosila kmetija drugač- no — deset. FRANČIŠKA GUCEK je imela od 1943. leta, ko se je rodila Francka, do pred trinajst leti, deset otrok. Sedli smo za veliko mizo Frančiška Guček v prostrani kmečki sobi ter pričeli obujati spomi- ne. Pravzaprav, obujala sta j'ih onadva — mati in oče desetih otrok. Še preden se je otrok ro- dil, je moža vojna vihra zanesla z domačije e>o sve- tu. Frančiška je ostala sa- ma z otrokom in starši. Druga je prišla na svet Marija, potem štefika, Mir- ko, Silva, Vikica, Franci, Anica in Dragica. Kar sedem otrok je že poročenih m prav toliko vnukov ima danes Franči- ška Guček. »Sedem ohceti je bilo do- ma pri nas. Veliko dela je bilo, pa tudi veliko vese- lja z njimi,« se je veselo nasmejala mati. Sicer pa je bila vedno navajena trdega dela, ki ga tudi sedaj, ko so osta- li na kmetiji še trije otro- ci — osemnajst hektarjev - nikoli ne zmanjka. »Hudo življenje je bilo- Najhuje je bilo prej, ko še nismo imeli vode v hiši, ni bilo mlina za žito, sa ma sem bila za vse.« Vodo so nosili iz grabna j>od domačijo. Otroci so poma- gali, a vendar je največ dela ostalo na ramah ma- tere. »Zdaj je čisto drugače, vodo imam, mlin tudi, pa elektriko Te tudj ni bilo.« Med pogovorom o otro- cih ji je pogled večkrat zasanjano splaval po izbi, kot bi hotel povedati o vseh tistih težavah in skr- beh, ki jih je imela mati Frančiška, da je »postavi la na noge« deset malčkov. »Saj veste, kako je z otroki. Pride bolezen, oble- či jih je treba. Pa kaj vse to! Zdaj sem zadovoljna, da jih je bilo toliko. Veli- kokrat prihajajo domov.« Pridejo ob nedeljah. Po- vedo jima o svojem življe- nju, zdravju vnukov, pač o vsem tistem, kar lahko zanima starše. Zadnjič so se zbrali vsi skupaj na ko- linah. To je bilo veselo. Zberejo se tudi poleti, ko prideta na dopust dva otroka, ki delata v Nem- čiji. »Prav je, da so šli po svetu. Razumem jih. Tu na kmetiji ni takšnega za- služka, icot ga imajo ▼ službah,« se je razumeva- joče nasmehnila mati Fran- čiška. Lani, decembra meseca, so ju otroci razJveseliiU. Vsak je nekaj primaknil in kupUi so jima televizor. »Rada gledam zvečer. Filme najraje. Vse p>o vr- sti.« 56-letna Frančiška Guček je danes zadovoljna. Bolj kot nekoč. Pravi, da je da- nes laže živeti. Manj skrbi in manj dela. To pa pome- ni tudi daljše življenje. Če- prav se je danes življenje spremenilo na boljše, bi bilo težko imeti toliko otrok, kot je bilo to ne- koč. Povprašali smo jo — zakaj? Danes so otroci za- htevnejši, je bil odgovor. Vse je imela enako ra- da, nekoč in danes, ko je večina že samostojna. Bila je mati in to je še danes. Zato jo otroci tudi radi obiščejo. In ona se jih ve dno znova razveseli. M. SENICAR LE NI Kisle nedelje sem se na- potila proti Ostrožnemu, kjer v trdnem, urejenem domu živi ANTONIJA RA- TAJC, Id je že izpolnila sedem deseti^ življenja in rodila «iajst otrok. De- set jih še živi in kadar se ob rojstnem dnevu zberejo okoli ljube mame, je naj- srečnejša Pozabljeni so trenutki, ko >i je vojna vzela sina Francija ali pa trenutki, ko lačnim klju- nom Franciju, Marici, To- niki, Ivanki, Lojzetu, Stan- ku. Milanu. Hermini, Iva- nu, Marjanu in Jožeku po gostokrat m imela kaj da- ti za pod zob. Pa je skrb- na in iznajdljiva, kot je bila in morala biti, kma- lu našla kaj »koristnega«, da so otroci bili siti in jih ni zeblo. Mož je bil tesar in ko je on prekrival ali tesal okoliškim kmetom, je ona doma obdelovala polje ter skrbela za številno dru- žino. »Denarja ni bilo ve- dno pri hiši. pridelali pa smo toliko, da je včasih tudi zmanjkalo,« je dejala prikupna mati. Otroci se še spominjajo časov, ko je pek pripeljal na vas svež kruh in so. kot bi ustre lil, odbrzeli k njemu, da bi kaj do bih. Ko jim je dejal, da brez denarja ne bo nič in jih poslal domov, pa .so s prošnjami oblegali mater. Ta jim je odgovo- rila: »Stresite tepko, da bo padel dinar dol.« Ko so otroci večkrat culi ta' re- fren, so znali odnehati. Prišli so boljši časi. Otroci so se izučih in vsi so pri kruhu. Doma kmetuje sin Milan, ki tudi pridno skr- bi za naraščaj. Zlasti na troje vnukov, ki vsak dan plešejo okoh nje, je po- nosna stara mama — Ra- tajčeva. Poleg teh jih lah- ko našteje še 17! In ko se zbero okoli nje vsi, je naj- bolj zadovoljna. Zadnja le- ta, bopata na izkušnjah, prekaljena s hudim in do- brim, kar ji je življenje natrosilo, preživlja v miru in ljubezni, v krogu doma- čih, ob sinu Milanu, ki je ob njem, ko je bil majhen in nebogljen, pretrpela to- liko noči. Tri dni starega je babica tako opekla, da ga ni mogla v ničesar za- viti. Preživela je, ostaja pa spomin na hudo in poseb- na ljubezen, za knnrpk močinej.ša kot do druigih otrok. To .'■''•n ujela mimo- grede, sama pa te^ra najbrž Antonija Ratajc ne bi priznala. Ratajčeva mama je skromna in da- nes, ko pravi, da ima vse- ga dovolj, še to skromno pove. Nobene baharije! Ne, te ni vajena. Prevečkrat je bila prisiljena razdajati se na vse strani. »Vse bi še bilo,« pravi, »manjka pa mi zdravja, tega pogre- šam.« Meni se je zdela kar zdrava. Ona pa je mislila prav gotovo na tiste čase. ko je s svojo ljubeznijo in njeno močjo »gore premi- kala«. Dolga leta vam še želHn, mama Ratajčeva. ZDENKA STOPAH 35 LET ■ DESET OTROK Najmlajša mati, ki smo jo v naše zapise uvrstili, je prišla sama v uredništvo. »Prišla sem, ker toliko pi- šete o materah z več otro- ki, jaz pa imam tudi 10 otrok,« je najprej sramež- ljivo, potem pa, ko sem široko odprla oči nad nje- no mladostjo m pogumom, že bolj ponosno pristavila. V januarju je naštela ma- ti MARIJA CX)LNAIIIC ko- maj 35 let, še vsa zala in mikavna je videti, pa že se ji obeša za krilo grozd z desetimi jagodam:. Naj- starejši je komaj 13 let, najmlajši pa je pravkar do- polnil eno leto. Sedem de- klet, troje fantov, dvojčka še povrhu. Veliko poguma je potrebno, da v današ- njih časih skrbiš za toliko družino! Tega materi, ki živi v skromni hiški, še s Marija Colnarič slamo kriti v Predenci pri Šmarju ne manjka. Mož ji vsak mesec prinese okoli 100 tisoč starih dinarjev, toliko dobi tudi doklad za otroke, nekaj navrže ohiš- nica, pa niso lačni. Mleko kupuje, pribhžno tri htre na dan, veliko pa postori in pridela sama, da se iz- ogne najhujšemu. Zado- voljna je z moževim za- služkom (kot delavec je zaposlen v Cinkarni) in upa na vse dobro. Malo jo zaskrbi ob mish, da bosta šla jeseni že dvojčka v šo- lo, a pK)lna optimizma, kot je, kmalu prežene črne mi- sli. »Zdaj nam je že veli- ko bolje, kot je bilo. S težavo smo kupili 1967. le- ta hišo. Res je stara, a na- ša je. Ko smo še stanovali drugod, so mi očitali otro- ke. Kaj bom z njimi, so dejali. Otroci nikoli ne pK)- vrnejo, so rekli . .. Jaz pa mislim drugače. Močno upam, da bo tako. Razšh se bodo po svetu, pa vem, da se bodo vračali. Tako sem jih vzgojila, v ljubez- ni do staršev in med se- boj. Pridni so moji živža- vi. FHDkia jih je hiša, a me- ne ne motijo. Tudi v šoli z njimi ni težav in če bo le kdo odprte glave, naj študira naprej. Bo že ka- ko šlo.« Ubogajo? Da. Ob tolikih je potrebno kar ve- liko reda, perem kar na- prej. Na roko, ker pralne- ga stroja nimam. V hiši še ni elektrike, ne more biti vse naenkrat.« Tako mla- da mati. Kako je že zapisal Can- kar? Mati mučenica? MA- RIJA COLNARIČEVA ni. Poplemenitena in prežeta z Ijubezaiijo do. otrok se tega ne zaveda. V skrbi zanje stoji ponosno in naj- večji vihar ji ne vzame ve- re. V pravilnost svoje od- ločitve, v upanje, da bo zato starost, ko bo prišla, vsa rožnata, mirna. Boš prišla na obisk tudi ti — desetnica? ZDENKA STOPAH USODA BRAČU- NOVE MAME Bračunovo mamo ni tre- ba dolgo iskati. Hiša, t kateri živi, je nekakšna predstraža, če pridete iz Celja v Kozje, saj stoji ta- koj pri mostu čez Bistrico. Kdor jo pozna, je navajen živahne ženičke, ki se še kaj rada nasmeji in spre- govori marsikatero besedo in njene oči kar optimisti- čno zro izza velikih naoč- nikov. Ko se je Bračunova ma- ma pisala še Klokočar, je bila na Veterniku. Tam se je tudi rodila 13. decem- bra 1909 materi Tereziji in očetu Matevžu. Že pri njih je bilo doma devet otrok. Ko sta se v majniku 1931 vzela z Rudolfom, sta še bila nekaj časa na Veter- niku, nato pa sta odšla v Kozje, kjer živita še danes. Najprej je družina stano- vala v graščini, kjer ima danes celjska Metka svoje obrate. Trije otroci so se rodili že na Veterniku. Lojzka Bracun Zinka, Lojzka in Rudi. V Kozjem pa je Bračunova mama povila še Janka, Dominika, Darka, Lojzka, Marinko, Marijo in Danči- ja- Kakšni časi so bili to — premalo besed poznamo, da bi vse zapisali, kar se je dogajalo v duši matere, življenje pred vojno je bi- lo znosno. Oče Rudolf je tesaril in opravljal druga dela gozdnega delavca. Ma- ti Lojzka se je posvetila otrokom in vsem ostalim opravilom pri hiši. Prišla je vojna. Kakor da mora- jo priti še hujši časi, ka- kor da še ni bilo vsega dovolj. Umrla sta Janko in Marija. Oče je bil v partizanih, na Dolenjskem. Prišli so Švabi po mamo in jo odgnali v taborišče. Ko se je ob koncu vojne vrnila, sta ji umrla še Dar- ko in Lojzek. Umrla sta od lakote. Mati jima ni imela kaj dati v lačna otroška usta. Imetja ni bi- lo, vojna in okupatorji so vzeli vse. Treba je bilo vse znova. Rane v materinem srcu so ostale- Nihče ji ne more več vrniti štirih mla- dih življenj, ki jih je no- sila pod srcem. Toda živ- ljenje se ne meni za uso- do. Treba je naprej, zavo- ljo tistih, ki so še ostali in zavoljo tistih ki jih ni več. Otroci so rasM. Skrbna materina roka jih je nego- vala in deležni dobre vzgo- je so danes vsi dobro pre- skrbljeni in vedo, kaj je mati morala žrtvovati za- nje. Zato je niso pozabili. Radi jo imajo, jo obisku- jejo, kupili so ji majhno hišico ob Bistrici, kjer zdaj z možem preživljata svojo lepo starost kljub trpkemu spominu. Ko bi le zdravja bilo več pri hiši! Očeta Dolfa je pred leti zadela kap in zdaj žena skrbi zanj s tisto ljubeznijo in požr- tvovalnostjo, kot je znala skrbeti za svojih deset otrok. Kaj bi nam še lahko po- vedala? Vse, kar je mora- la prestati, je brezmejno težko povedati z beseda- mi. Vse to lahko dojame in občuti, podoživi samo ona, ki je z ljubeznijo in samoodpovedjo premago- vala svojo usodo in živlie- nie. DRAGO MEDVED Vsem ženam^ posebno pa materam^ ki jih predstavljamo v rubriki ^ ^Njihovo življenje je materinstvo" iskreno čestitamo za njihov praznik UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od mini reportaža PRISRČNA HVALA ZA BALONČKE! Tik pred zaključkom redakcije da- našnje številke je priromal v nase uredništvo velikanski paket, katerega mladi nosilec je po predaji jadrno iz- ginil in je bil zato oropan božanskega prizora, ki ga je- duhovito darilo po- vzročilo in za nekaj trenutkov razbit- riilo mrzlično vzdušje v času, ki mu pravimo »pet minut pred dvanajsto«. Da vas ne bomo še naprej dražili z odlašanjem. Kaj je bilo v paketur Bil je napolnjen z napihnjenimi ba- lončki, žal so bili nekateri zaradi kva- litete »po JUS« ze v prenapihnjenem stanju. V tej darilni pošiljki je bU tudi čedno napisan list, namenjen ure- dniku rubrike »Iz naših komun«. ZaL je bil naslov.strel v prazno, ker take- ga urednika nimamo, saj se v tej ru- briki zbirajo aopisi naših zunanjih so- delavcev in priložnostnih dopisnikov. Pisemce so poslale »razgrajaške tasKe maškare«. Sicer pa citirajmo: »čestitamo vam za izredno uspeš- no mašenje lukenj v vašem časopisu. Dovolite, da preko vas izročimo ne- znanemu avtorju izredno pomembnega in aktualnega člančiča »KazgrajasKe maškare« nekaj dragocenih balončkov. zaradi kateriJi se bodo morda prire- ditelji podobnim zabavam v bodoče odrekli. SjK>ročilo avtorju: /ielo obžalujemo vandalsko poceije in vas prosimo, da upoštevate olajše- valno okoliščino, pijanost, saj vemo, da so nekateri naši starejši vzorniia stopali na stolčke, ker sicer ne bi dosegli svojih balončkov. Vabimo r}ašega »vrlega« dopisnim in prijatelja, da honorar odstopi dru- štvu prijateljev mladine. ' Razgrajaške maškare Vsekakor duhovito in hvala za raz- vedrilo. Vendar bi bilo treba balončke, roko na srce, poslati prizadetim prire- diteljem, za katere vemo, da niso bili navdušeni nad opustošenjem dekora- cije, ker so računali, da bo kaj ostalo še za preostale pustne dni. Olajševalne okoliščine so sprejete. Ni nam zal, da smo s »predmetno in- formacijo« zamašili popiistno stevuKo, ker bi bili sicer oropani današnjega velikega »heca«. Med sejo redakcije smo se prijetno žogali z balončki. Šmarčani pridno grade svoj dom upokojencev in pravijo, da bo pod streho do konca leta. Sredstva zanj je zbral stanovanjski sklad društva upokojencev, dom pa bo imel rva razpolago večje število manjših garsonjer. s celjske tržnice v letošnjem letu celjski trg še nd bil nikoli tako za- ložen kot pretekli teden. Vedno več zelenjave, solate, rož in mlečnih i2dieilkov pri- našajo kmetje iz oddaljenih krajev, zato je na trgu te- žava za prostor. Zelena solata je bila v so- boto 26. t. m. 8 dinarjev, riidič po 15—26, motovileč in regrat pa po 10—20 dinar- jev, špinača je bila cenejša od prejšnjih dni, po 15 di- narjev '.smo jo že lahko ku- pili. Rdeča pesa in črna red- kev sta bili po enotni ceni — 3 do 4 dinarje. Kislo ze- lje je bilo po 4 in 5 din, kis- la repica pa po 3 din. Suho sadje se je spet pojavilo, tokrat di^ažje; po 7 din so prodajali slive, suhe hruške pa po 6 dinarje\-. Tudi hre- na je bilo dovolj po 15 do 20 dinarjev za kilogram. Iiz- luščenih orehov je bilo tudi nekaj po 30—32 din, v hipi- nah pa so bih orehi po 8 do 10 dinarjev. Mlečni prodavodi so bili kljub podražitvi še po stari ceni — skuta po 20, smeta- na po 12 in maslo po 20 di- narjev. Veliko je bito tudi jajčk Po 80 para. z. s. ŽEBLJICA Po obljubah, da .se bodo po »odmrznitvi« v tem le- tu cene povišale predvido- ma in v povprečju za 5 od- stotkov, spravljamo celo elektron.ske računalnike v zatlre.jco. In seveda tudi ljudi. Prvič občani vedo. kako bo z nasprotjem od »predvidoma«, torej ne- predvidoma? Drugič p^ kako bo s povprečjem, če se je recimo olje podraži- lo za okoli 50 odstotkov? Najbrž bodo zelo majhne podražitve pri uvivženih mertedesih, žabah, mazdah in .ja.ijuarjih. da obljuba ne bo neo5i;rožena. KARATE TURNIR V LAŠKEM Karate klub Laško je prire- dil prvo tekmovanje v karate- ju. Nastopili so najboljši pred- stavniki Budokay lige in to iz Zagreba, Celja, Hrastnika in Zidanega mosta. Prikazani ka- rate je bil na visokem nivoju. NajveC uspeha pa so poželi Zagrebčani pred Celjani in HrastniCani. V prihodnjih dneh lahko pri»''akiuje(mo že prve na- stope mladih tekmovalcev La- škega. Tokrat pa so bili do- seženi sledeči rezultati: Celje — Hrastnik 3:2, Hrast- nik - Zagreb 1:4, Celje — Za- greb 2:3. NA DESNO IN NA LEVO LUDVIK MIKŠE, iz Laške-, ga, je na PoliHah s tovornja- kom prehiteval kolesarja FRANCA ZUPANCA, 62, s Tremarij, ko mu je pripeljal nasproti z osebnim avtomo- bilom NORBERT VERHOVC, 34, iz Laškega. Zaradi nepri- merne hitrosti in neizkuše- nosti je Verhovca zaneslo na levo, nato p>a še na desno, kjer je zadel kolesarja in ga zbil po cesti. Pri nesreči sta bila laže poškodovana voznik Verhovc in kolesar, škode na vozilih je za 3.500 dinarjev. MLADI V »VOLNI« Mladi v delovnem kolekti- vu Vohia v Laškem so imeli letno konferenco. Pri oce- njevanju preteklega dela so bili kritični. Dejali so, da je bilo delo mladinskega aktiva slabo tudi zaradi pomanjka- nja kadro^-. Rešitev so našli v tem, da so nekatere svoje člane poslali na seminarje, ki jih organizira komisija za družbeno ekonomske odnose pri občinski konferenci Zve- ze mladine v Laškem. Prvi uspehi Se že kažejo. mali intervju Vpra.šuje: Milan Seničar CM.fifovarja: Jožica Salobir Nihče, ki bi prvič obiskal Dobje v občini Šentjur in ne bi poznal tamkajšnjih ljudi, ne bi pomislil, da imajo eno najbolj aktivnih vaških pro- svetnih društev celjskega ob- močja. Učiteljica, JOŽICA SALOBIR, je že deset let predsednica prosvetnega dru- štva »Franc Vrunč« Dobje. Lani so za izredno prizadev- no delo dobili občinsko na- grado. »Ste bili veseli občinske na.grade? »Osebno zelo. enako tudi vsi člani. To je bilo nedvo- mno veliko pri/jnanje, ki je pomenilo, da naše delo spre- mljajo tudi drugi.« Jožjca Salobir je srce in motor društva. »Imamo tam- burf/ski zbor in dramsko skupino. Vsako leto določi- mo, kdo bo prevzel kakšno nalogo in vsakdo jo tudi o- pravi.« Mimogrede povedano, Jožica Salobir vodi obe sku- pini, v veliko pomoč pa ji je tudi njen mož Franci. »Koliko članov je trenutno v društvu?« »čez petdeset. Aktivnih se- veda.« »Pripravljate kaj večjega?« »Igro ,Miklova Zala'. 22. fe- bruarja smo imeli ustanovni sestanek, na katerem smo razdelili vloge. Prejšnji te- den so bile že bralne vaje. V igri bo sodelovalo 45 čla- nov. Igrali bomo na pro- stem, ker v Dob ju ni tako velike dvorane. Gostovali pa bi radi tudi v Šentjurju, Ko- zjem in Šmarju.« »Kaj pomeni prosvetno dru- štvo za Dob,je?« »Veliko. Ljudje kažejo pre- cej zanimar.ja za sodelovanje v društvu in nihče ne reče ne, kadar je potrebno nekaj narediti.« »Kdo so ti ljudje?« »Pri folklorni skupini so predvsem domača dekleta, potem so tu delavci zaposle- ni v štorah in ljudje s kme- tij. Od učiteljev sodeluje sa- mo ena.« »Deset let že delate v pro- svetnem društvu na Dobju. Kaj za vas pomeni to delo?« »Ni bilo lahko, če nam nekaj uspe in so ljudje za- dovoljni, sem tudi sama ze- lo zadovoljna. Drugače pa pomislim — naši ljudje tako ali tako tu nimajo ničesar, gledališče je predaleč.« »Pa vseeno hodite v gleda- lišče?« »Društvo ima p>et abonma- jev in z možem imava vsak svojega. Onih pet si menja- vajo člani društva med sa- bo.« »Ali tudi člani društva pri- dobijo s sodelovanjem v dru- štvu?« »Mislim, da. Navadijo se še na drugačno delo, kot so ga navajeni, postar.ejo bolj .sa- mozavestni.« »Kakšne so vaše želje in žel,je članov društva?« »Radi bi dvorano. Letos bi lahko opravili osnovna de- la. Imamo že nekaj manj kot tri stare milijone, oblju- bljeno nam je milijon in pol od občine, verjetno pa bo- mo dobili še kaj z ,Miklovo Zalo' Dobili smo tudi dva milijon«, od kulturne skup- nosti. Že prej. Prejšnja leta smo se vedno vzdrževali sa- mi. Pri gradnji dvorane pa nam bodo s prisp>evki poma- gali tudi domačini.« SLOVENSKE KONJICE VPIS v ŠOLE v drugi osnovni šoli .so pred kratkim začeli z vpisom otrok prvi razred* bodoče- ga šolskega leta, še prej pa bodo ti otroci obiskovali ma- lo .šolo, ki se bo kmalu pri- čela. Vpis opravljajo prosvet- ni delavci, ki imajo istočasr«) tudi razgovore s starši. KOMOS IZOBRAŽUJE Na nedavni seji organov so v tem kovinskem podjetju sprejeli program za izobraže- vanje _ delavcev. V marcu prično s tečajem za polkvali- ficirane delavce, ki nimajo nobene izobrazbe, so pa že dalj časa na delovnem me- stu. Tečaj bo trajal okoli 200 ur, predavali pa bodo predavatelji delavske univer- ze. V marcu bodo pripravili še predavanja izi varstva pri delu, program pa vsebuje še družbenoekonomsko izobra- ževanje za vse delavce. Tudi za varilce, ki jih podjetju primanjkuje, pripravljajo do- datno izpopolnjevanje. KLIC PO ENOTNI KULTURI Na seji plenuma občinske- ga sindikalnega sveta so sklenili, da bi morale sindi- kalne organizacije več sode- lovatd pri enotnem konceptu kulturne politike kot tudi stalno organizirati obiske kulturnih prireditev. Predla- gali so, naj predsedstvo sveta skliče poseben posvet, kate- rega naj bi se udeležili še predstavniki SZDL in mladi- ne, izvršni odbor TIS-a pa naj pripravi ustrezno gradivo za razpravo. NOVE VOLITVE Petega marca bodo volilci Mariborske in škalske ceste v Slovenskih Konjicah volili novega odbornika za občin- ski zbor občinske skupščine. Kandidirata dva kandidata: Tone Gosak iz konjiškega lesno-industrijskega obrata in Lidijo Tajnikar iz kombinata Konus. Tega dne bodo v dveh vo- lilnih enotah konjiške občine volili tudi novega poslanca v republiški zbor. Potrjena sta bila dva kadidata — Matevž Lubej is opekarne v Ločah ter Jaka Zidanšek iz konjiške kmetijske zadruge. VELENJE ZA OBLETNICO KAJUHOVE SMRTI Osemindvajseto obletnico Kajuhove smrti so p>očastili v mnogih krajih v velenjski občini. Tako so mladi iz Skal pri Velenju pripravili recital, središče proslavlja- nja pa je bilo v Šoštanju, Kajuhovem rojstnem mestu. Tu so tudi na osnovni šoli »Karla Destovnika-Kajuha« imeli slavnostnto proslavo, pt>delili pa so več kot sto Kajuhovih in Cicibanovih bralnih znakov. PROSVETNO DRUŠTVO »STANE SEVER« v skalah pri Veleriju so mladinci ustanovili prosve- tno driištvo »Stane Sever«. Sprejeli so tudi delovni na- črt. Zdaj pripravljajo ljud- sko igro »Revček Andrej ček«. Drjštvo vodi Jožica Videm- šek. PREDAVANJE O PAKISTANU Občinska konferenca klu- bov OZIJJ Velenje je pre^ dnevi pripravila predavanje o Pakistanu. Govoril je pa- kistanski študent Ali Mun- sor, študent elektrotehn.iške fakultete v Ljubljani. Da je bilo predavanje bolj zanimi- vo, je zavrtel tudi dva filma. TEKMOVANJE IZ VESELE ŠOLE Pionirsk list ima že vrsto let stalno rubriko »vesela šo- la«, v kateri so vprašanja iz učne snov. ^za učence od tret- jega do osmega razreda. Hkrati s tem pa se razvija tftkmovan.,e, ki ima pet sto- penj. V prvi stopnji je med- razredno tekmovanje, ki od- loči, kdc bo zastopal šolo na občinskem prvenstvu. Na osnovni šoli »Bibe Ročk« v Šoštanju so si to pra- vico prib' '•ili Brigita Zupan- čič iz ■) a, Danilo Koradej iz o. b in liena Blažič iz 6. b razreda. MLADI V GABERKAH PLEŠEJO člani mladinskega aktiva Gaberke pri šo.šfanju so ak- tivni na mnogih področjih, Imiijo utfešno gasilsko četo, razgibano pa je tudi športno življenje. Zdaj pa so se lotili plesnih vaj, ki jih obiskuje nad trideset mladih. Za za- ključeK bodo pripravili plesni venček. VEČ MLADIH V PROSVETNIH DRUŠTVIH Na- prvem rednem plenumu občinske zveze kulturno pro- svetnih organizacij v Velenju so se pogovorili o glavnih le- tošnjih množičnih ' priredit- vah. Tako bo na mladinskem pevskem srečanju 7. in 8. marca, sodelovalo osemnajst zborov. 'i Sklenili so, da bo vseh šti riaajst prosvetnih društev in skupin vsklajevalo svoje delo z občinsko zvezo. Sedem ig- ralskih skupin bo sodelovalo /la tednu arame. To je tradi- cionalna oblika dela v občini m bo- ietos prve dni aprila. Razveseljivo je_ da je v prosvetnih društvih čedalje več mladih. Zrasle so kar tri skupine mladih: moški p>ev- ski zbor KUD »Anton Aškerc« v šolskem centru, mladinski mešani pevski zbor šoštanj- ske Svobode in šaleška fol- klorna .skupina. Vsem tem se je pred dnevi pridružilo še .profcvelno društvo »Stane Se- ver iz škal, ki ga prav tako sestavljajo sami mladinci. -v- MEDNARODNA OTROŠKA VAS Dotlej st je za poletno bi- vanje v Velenju prijavilo že lepo Vevilo mladih iz dva- r\,ajstih držav na svetu. V Ve- lenju hitijo s pripravami za graditev mednarodne otroške vasi, ki bi jo naj odprU že ju- lija letos. Otroška vas, ki bo zrasla na vzpetini nad Vele- njem, bo lahko sprejela oko- li "1 gf^suv. Mednarodna ot- roška vr>s bo velikega pome- na ne le za Velenje, marveč za vio .Slovenijo. -v- Na zboru volivcev, ki bil v nedeljo v Marijagra du pri Laškem, se je edei od navzočih na svojstvei način upiral uvedbi sa moprispevka, češ. saj šoU otrok še pozdravljati n> nauči. Rekel je tudi, č* bodo !>si šolani, kdo b< potem sploh še delal «' kmetih. In izjavil je še da je že zdaj cesta takšn* 0Q 3MNIU ao — aiios oa 3>iniu oo — aiios oa 3XN*d ao — aiios oa bmniu oo — aiios oa 3hniu ao — aiios oa 3) (g DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO 2ale(j PREMIERA V SOBOTO po večiiiesečnili temeljitih pripravah in vajah bo imela jramska seikcija Svobode iz polzele v soboto 4. marca premiero komedije v štirih dejanjili »Kadar ise ženski jezik ne suče«. Igra bo prav gotovo privabila veliko gle- dalcev, saj imajo Podzelani liomedije še posebno radi. Režijo je tudi tokrat prevzel Jaka Jeršič, ki ima pri tem delu že kar lepe izku-^^nje. ipremierska uprizoritev bo v soboto ob Ifi. uri, ponovili pa jo bodo v nedeljo ob 15. uri. prainska sekcija bo s to ko- medijo-, tudi gostovala. PLANINSKO DRUŠTVO V PREBOLDU Zaradi vedno večjega šte\-i- ]a ljudi, ki radi obiskujejo planine, bo v Preboldu 10. marca ob 17. uri ustanovni občni zbor Plar-inskega dru- štva Prehold. Po zboru bo z več kot 100 barvnimi diapo- zitivi član odiprave na Hindu- kuš Peter ščetinin popestril ustanovni občni zbor. Vsi, ki bi radi postali člani Planin- skega društva Prebold, udele- žite se zbora! T. Tavčar KONČNO VODOVOD! Ker je stari vodovod v Zre- čah stalno okvar,|en in vode primanjkuje, so v veliko ve- .sel,je Zrečanov te dni pričeli z graditvijo novega vodovoda oziroma dodatnega voda, ki ga bodo potegnili iz Loške gore. kjer je še dovolj \ ode. Dela bo opravil konjiški Kon- grad. ceue PO AMERIKI — S PREDAVANJEM študent Jure špilar iz Lju- bljane si je že v prejšnjih predavanjih prislužil mnogo hvale, zato ga je delavska univerza iz Celja povabila, naj jih ponovno obišče. Po- slušalce bo 13. marca pope- ljal po vzhodnem delu Zdru- ženih draav ter predstavil njihove ljudi in deželo. Ker je obiskal tudi Cape Kenne- cly, bo predavanje še pose- bno zanimivo. NOVINARKA »VJE- SNIKA« O KITAJSKI šestega marca bo v sklo- pu delavske univerze v Celju predavala o Kitajski novi- narka Vjesnika in posredo- vala tudi več barvnih diapo- zitivov. Novinarka DARA JA- NekOVIČ se je v intervju- ju pogovarjala z Mao Ce Tun.gom. Povabilu v Celje se je rada odzvala. pa še res je kot potok in da bo pač hodil čez hrib. če ne bo popravljena. Pa še res je. da otroci, ki se do šolskih let ne naučijo pozdravljati, ne bodo tudi kasneje. Do ta- krat pa so pod vzgojnim vplivom staršev. Pa še res je. da se taki 2 besedovalci najbolj zame- rijo kmetom .ker po ovin- kih povedo, kar mislijo in sicer, da kmet 7ie sme biti izobražen in brihten. Pa še res je tudi. da če bodo vsi ob referendumu mislili, kot ta 'posamez- nik, ceste res ne bo. ker bo šel samoprispevek po vodi. LE OBDARITEV? nik žena — o.smi marec pred vrati. ka,i kolektivi oziroma njihove organizacij«' priprav- ljajo za njihove žene in de- kleta. Po kratkem telefonskem pogovoru smo izvedeli nasled- nje. Največ pozornosti .'e poka- zala tovarna Toper, ki je o.s- mi marec proRla.sila za prost dan. delavke pa ho obo- glejte, po 160 dinarjev mi da- jejo za liter.« J02E PRATENGRAZER, Kunšperk^ Bistrica ob Sotli, kmet, 39 let: »Tudi kmetje močno občutimo socialne raz- like, zato terjamo združitev in enake pogoje z delavci. Po- zdravljam pokojninsko zava- rovanje in še za bodoče pri- čakujem razumevanje družbe, saj smo bili dolgo zapostav- ljeni, želel bi tudi enake pkjgoje v šolstvu, tudi tu ni vse tako prav, kot bi moralo biti.« JOŽE PETELINJEK, Ga- brovlje ~ Slovenske Konji- ce, kmet, 45 let: »Žulijo me neurejene ekonomske razme- re v kmetijstvu, kar pogoju- je socialno razlikovanje. Nuj- na je združitev kmečkega in delavskega zavarovanja v enotnem slovenskem prosto- ru. Imamo rdeče in zelene knjižice. Zakaj? Enakoprav- nost terjamo_ izenačitev v bolniški in anibulantni negi. Težko je priti do kruha s po- sestvom, zato je tudi šolanje naših otrok potrebno ure- diti.« KAREL MARINC, Prebold, kmet: »Cene kmetijskih pri- delkov so prenizke, cena hmelja ne raste s proizvajal- nimi stroški. Kmetje se čuii- mo zapostavljene, veliko mo- ramo plačevati, ugodnosti pa imamo majhne. Skrajni čas je že, da izenačijo naše delo z delavskim ni mu tudi pri- znajo enake pravice. Dovolj je že bilo govorjenja, preidi- mo k dejanjem.« Kmetje svoje zahteve postavljajo ostro. Terjajo svojo enakopravno pravico po načelu — za enako delo enako plačilo. Terjajo to, da bi se slovenski prostor enotno ob- ravnaval. Naj jim zamerimo, če po tolikih letih dvigujejo glas? Daleč od tega! Ne zahtevajo preveč, radi bi samo pripomogli, da" v družbi v kateri žive, prispevajo svoj delež in svojega dobe. ZDENKA STOPAR iNia ao — aiias oa 3xnid oo — aiios oa aMNia ao 14. stran NOVI TEDNIK Št. 9 — 2. marec 1972 Srečanje Le redkokateri Gornje grajčan, pa tudi drugi v tem delu ZadreSke doline, ne pozna ŠTEROVE JE- RE, ki bo marca letos učakala 90 lemico svojega rojstva. Vsi jo poznajo, ženico, ki je nekoč od kmetije do kmetije hodi- la v »taverh«, otroke pa, iestero jih je bilo, je puščala same doma. Naj- mlajši je bil ob njej. Zi- bel mu je nadomeščal koš, kjer mu je uredila ležišče. Nič dobrega ne pomni, čeprav v isii sapi hiti zatrjevati, kako ji je se- daj lepo. Pri sinu je, v žagi, kakor tod pravijo Tonetovi domačiji, ki jo je uredila iz nekdanje gra- ščinske žage. Lep in to- pel dom je to. še toplej- ša jubezen, s katero oko- lje obdaja rahlo sključe- no ženico, ki je nekoč razdajala sebe in vse kar je imela, in tega je bilo bore malo, za svoje otroke. Trije še živijo. .. Nekoliko naglušna in bistrih oči je jela veselo pripovedovati, kako hudo je bilo nekoč. Niti za sol ni bilo. Otroci pa so doma natepavali kiLhan krompir. Sredi pripovedi je obsLala in se veselo od srca nasmejala: »Ve- ste, kako so otroci po- skušali, če je krompir že kuhan! Tonček je dvig- nil lonec s štedilnika, ga odnesel na prag in vzel iz njega krompir ter ga zalučal v debelo deblo stare hruške. Ce se je krompir prijel, je bii ku- han in otroci so planili nanj, če pa se je odbil, so ga pobrali in lonec od- nesli na štedilnik ter ku- hali dalje. . .« Ni kaj reci. Tudi jaz sem se od srca nasmejal iziia.jaiHJivui>ii otrok, ko so sami osta- jali doma, da je mati lahko prislužila za skorjo kruha, ki ga skoraj niso poznali. Danes je drugače. Lep dom. Can;dy, televizor in še tn še... Lepo ji je; žal ji je, ker je že toliko stara. Rada bi še živela, sedaj ko ji nič ne manj- ka. Največ, pravi, je za- slmila pozimi, ko je dne- ve in dneve vrtela kolov- rat in predla volno. Tudi po 40 kg na zimo. No, ta- kole dve toni in pol smo naračunaU, jo je spredla v šestdesetih letih. Zdaj ne prede v^č, ker se ji je kolovrat razsul. Zato pa kvačka. Dan za dnem v^ti med koščenimi prsti kvač- ko in iz tanke bele niti nastajajo prtički s čudo- vitimi vzorci. Resda mo- ra pri tem imeti očala, toda to je ne moti. Tako- le šest, sedem dni in na- mizni prt je gotov. Težko bi verjel, če ne bi videl na lastne oči. To pa še ni vse. Plete tudi tepthe — in to iz volne. Milijoni in milijoni zank, milijoni gi- bov ostarelih prstov, vaje- nih njega dni vrteti vse žensko in moško orodje, kar ga poznajo kmečki domovi. Ravno je končala enega, ki ga je napravila za nekoga iz Bočne. Sprva nisem opaail, kas- neje pa sem postal pK>zo- ren, p>02omost je porodi- la radovednost (poklicno seveda!), le-ta pa vpra- šanje, zakaj imajo mati Jera -^-es čas v rokah lepo ročno uro? Pa sem zve- del, da je s to rečjo ne- kako takole: Jera je bila revna, revni so bili njeni otroci. Imela je željo in želje so imeU tudi njeni oi.roci. Z delom in z voljo so si marsikaj ustvarili. Zadovoljni so in srečni. Jeri pa je za srečo manj- kala še ročna ura. Vse življenje si jo je želela imeti. Uro. Ročno uro, svojo, lepo in bleščečo. Pa jo je dobila. Nekako pred štirimi leti, ko je dobila rento za sinom. In sedaj se ne loči od nje, vedno jo nosi s seboj. Le moj obisk jo je zmedei, šterova Jera da jo je pozabila v sobi, ko smo se šli slikat pred hišo. Tako je torej s to rečjo, sem si mislil in S'P>omnii sem se marsiče- sa, kar sicer z dogodkom nima nič skupnega, sili pa človeka v razmišljanje. Nekoč, s košem na ra- mi, je hodila iz taverha v taverh, šterova Jera in v potu svojega obraza, z žuljavimi rokami služila skopo odmerjen kos kru- ha otrokom in sebi, če je kaj ostalo; danes pa ima vsega dovolj. Občuti to in vesela je, le let ima preveč, da bi lahko boga- to užila to, kar je zaslu- žila in ji vračajo njeni domači. Pred' šestimi leti je z Božičko za 8. marec še plesala. Tudi letos se za- vrtite Jera, vsaj dva ko- raka, izplača se, za vaših de^-etdeset let. .. In ne pozabite, ko vam bo naj- lepše, tudi na naše čestit- ke. B. STRMČNIK Tam nekje na sredi bre- ga, med vinogradi Sladke gore, nad Podplatom na smairskem, ču-sto blLzu glo- bokega in blatnega kolo- voza, žiiivi v majhni kajžd Mica GoUč, vesela in ži- vahna šestindevetdesetlet- nica, ki je včeraj prazno- vala svoj jubilej sama, samcata in ni ga bilo, ki bi si spcmnil na častitlji- vo starost med trtami. Skozi blato tn sonce sem se zagrizel proti njeni baj- ti in majhna okenca so mi mežikala nasproti. Spodaj v belimi se je svetlikala cerkvica, kamor Mica že dolgo ni šla. Le tu in tam io obišče gospod župnik, enainsedemdesetletni star- ček in takrat poklepetata po svoje. Tako mi je po- vedala Mica ondan in še dodala, da gospod župnik včasih naseka.jo tudi drva. ke-r sama pač ne zmore več tega bremena. Prišel sem pred bajto. Vrata so bila odprta. Mi ca pa je gledala skozi drobno okno in skoraj bi prisegel, da je oprezovala, kam neki gre tujec po n j ihovem kolovozu. Počasi se je obrnila m vame je zazrla starost, vsa beda viničarstva. živ- Ijsnje brei sokov. Sokov, ki jih je požrla zemlja, ljudje in skrbi. Razbraz- dano lice in vdrte oči. Mnčan stisk roke in bih oozdrav. Kmalu sva z Mico, ki jo po domače kličejo tudi Pintarjeva. zašarila po nje- nem življenju. Tako. ka- kor je bilo: brezobzirno, naravnost, tu in tam ve- selo, naj'večkrat. pa težko in kruto. 1876 leta. 24. februarja se je v družini z desetimi otroka rodila v Lipoglavu Mica. Oče je kmalu umrl in mati je ostala z njimi sama. Začelo se je trplje- nje in devetletna Micika je odšla k stricu v Zibiko za deklo. Pasla je svinje, cel trop in večkrat je bi- la tepena kot sita. Potem se je začelo: služba za službo, in ko je bila Mi- cika že Mica in ji je bilo osemindvajset let, je v Slo- venski Bistrici, kjer je slu- žila spoznala grofovega go- zdarja in se kar na hitro poročila z njim. Začelo se je vandranje po pre- ljubem svetu in od takrat naprej so bile postaje nje- nega križevega pota Gro- suplje, med prvo vojno Karlovec, pa Savski marof in končno leta 1930 se je vrnjla nazaj med svoje, na Sladko goro. »Težko je bilo,« je pove- dala Mica, »mož je bil go- zdar. Pil ga je rad, pa tudi pretepal me je. Ko je umrl, nisem hotela sliša- ti več o ženitvnf Raje sem ostala sama, kot da bd še enkrat doživela vse to. Nekoč me je, pijan ko je bil, udaril, pa sem mu vrnila z loncem, ki sem ga imela v roki. Prebila sem mu glavo. Tekla je kri, stari pa je odšel v gostil- no, in ko so ga tam vpra- šali, kaj je narobe z nje- govo glavo, je dejal, da ga je nabodla krava, gr- doiba grda.« Mica je bila na tem bož- jem svetu vse: viničar, dekla, sužnja svojemu pd- ianemu možu, le mati ni bila nikoli. Edino dete, fa.nitek, ki se jdma je ro- dil, je kmalu po rojstvu umrl. Danes nima Mica nik-ogar na tem žalostJiem svetu od bližnjfih sorodni- kov in ure svoje starosta šteje sama. Družbo jd de- lajo časopisi, ki jdh bere brez naočnikov, in kn.jn ge, ki jii pridejo v TOke. Tu in tam pa jo pridejo pozdra^vit ptrički. ki jih krmi na okenski polici. Tudi takrat, ko sem jo obiskal, so prišli. In ka- kor da bi vedeli, da ima Mioa obisk, iiz.ginili med vinograde. Sobica je čista, postelja lepo postlana in sonce prijazno sije sko^/i okenca. Včasih jo obišče- jo sosedje. A to je tako redko, da je Mica žalost- na. Bližnji sosed ji nase- ka dn-a, nanosi vodo. pri- nese iz doline, kar potre Mica GoHč buje. Za to mu daje dve- sto dinarjev. Tudi pokoj- nino ima. In ko sem jo vprašal, če kaj potrebuje, je odkimala in povedala, da za možem dobi petsto- petdeset dinarjev pokojni- ne pa nekaj malega od šmarske občine. Lani so bili celo pri njej: prinesli so ji liter pelifconvca, sladkor in kavo. Mica se marsičesa spo- minja, povedala je, da je bila 1929 leta huda zima. Tako zelo huda, da sko- raj ni bik) za prestati. Spomni se tudi grofa Attemsa, pri katerem je služila. Mica pa se rada spomni na parcizane. Pra- vi pa, da je bilo težko takrat in da so fantje jed- li pri njej, lačni kot vol- kovi. Potem so polegli p>o tleh in zaspali, ubožčki. Pa še to je rekla, da bi se rada srečala z marša- lom. »Marsikaj bi se lahko pogovorila, ko pa sva oba že srednjih let,« se jepo- šoilila. Pa vendar je Mica do- bre volje; aU pa je bila zato, ker sem jo obiskal. Kdo ve. Nasmeh, ki ga tako zelo pogrešamo in tisita dobra, naravno do- bra volja, je igrala ves čas med njenimi gubica- mi na ovenelem liou. In je povedala, da ima dob- rega, preveč dobrega gos- podarja, Pospeha iz Sa- viijske doline. Takšen je, da ničesar ne mara vzeti od nje za hiško, v kateri živi, ko pe bi vendarle lahko dala. »Živite še deset let, to je vaše plačilo meni,« ta- kole pravi gospodar Pos- peh in Mica je zadovoljna. Zadovoljna s svojimi šest- indevetdesetimi leti. Mici je namreč zgorela njena bajta. Menda jo je nekdo zažgal in sedaj pač gos- tuije. Spila sva kozarček. Mioa pravi, da ni slabo, če ga vržeš po malem v sebe. In začel sem izbirati be- sede slovesa in nisem se mogel odločiti k odhodu. Potem sem nanagloma vstal in ji ptxlal roko tn še sva se zmenila, da se dobiva za stoletico. Ob- ljubil pa sem ji še. da pripeljem s sabo župana. Široko se je nasmehnila, rekla pa ni nič. MILENKO STRAŠEK M. 9 — 2. marec 1972 NOVI TEDNIK 15. stran SLUŽBA KOT DARILO • NA PLANINI NI TOVARNIŠKIH DIMNIKOV, IMAJO PA SVOJ OBRAT, KI ZAPOSLUJE ŽENSKE OD TU IN OKOLICE. Z OBRATOM JE IZPOLNJENA DOLGOLETNA ŽELJA DOMAČI- NOV — JE BILO MOGOČE ŠE LEPŠE DARILO ŽENAM NA PLANINI? z novo šolo na Planini sta- ra zgradba ni izumrla. Kot [lekoč je tudi sedaj v njej ži- mhno dopoldne in popoldne, le da so otroke zamenjale iekleta in žene od 17. leta laprej. Planina, znana iz SOB in po prizadevnih Iju- ieh, ki so v vseh povojnih letih vlagali ogromno napo- ra, da bi izboljšali rživljenje f svojem kraju je šele letos dobila to, kar so domačini vseskozi želeli. Tovarna lahke obutve TOLO iz Šentjurja je v starr osnovni šoli uredila obrat za izdelavo šolskih copat. Zapo- slili so 27 žensk. Največji del med njimi je prej preživljal svoj čas na kmetijah, neka- tere pa so se vozile na delo v Šentjur in celo v Sevnico. Z obratom v domačem kraju jim je kos kruha postal bliž- ji in večji. Ce bo do konca leta na Planini TOLO zaposlil še dvajset žena, bodo s tem pokrite potrebe po zaposlitvi žensk na Planini. In kar je še pomembnejše: zaslužile bodo lahko tudi tiste žene, ki so ostale doma. Obrat bo dajal delo tudi na dom. Gre za ročno izdelavo oziroma dodelavo copat, ki jih bo prav zaradi tega laže prodati v tujini, kjer se čedalje bolj zanimajo za ročne izdelke. Tako bo na Planino pritekal dohodek tudi s strani žensk, saj so ga dosedaj prinašali samo možje, ki se vsak dan vozijo v Šentjur, štore in Celje. Kos kruha bo postal bolj bel in večji. V obratu na Planini so sa- me ženske. Kupi šolskih co- pat se grmadijo med stroji. Večinoma mlada dekleta de- lajo tiho in zbrano. Preizkuš- nja še traja, proizvodnja še ni v"' polnem razmahu. Ko bo, bo tudi zaslužek večji. MARIJA BOHINC je pred- delavka v obratu. »Vsak začetek je težak, to- da če bo šlo tako naprej, bo vse v redu. Prizadevne so, takšna služba veliko pomeni. Tudi meni je to prva služba in sedaj tudi sama doprine sem k družinskemu prora- čunu.« Osebni dohodki še niso vi- soki, tako od 400 naprej, po- tem pa bodo od tisoč do 1200 dinarjev. DARINKI KOPRIVC iz Šentvida to ni prva služba. Delala je že na gozdni upravi, v Avstriji pa si je morala dve leti služiti kruh. »Najbolj mi je všeč, ker je delovno mesto blizu. Prej sem hodila v Šentjur.« TEREZIJA ZAPUŠEK je prvič zaposlena. »To, da zaslužim, mi veli- ko pomeni, ker doma tega ni bilo. Doma smo delali od ju- tra do večera. Delo na kme- tiji ni lahko. Obrat nam vsem na Planini pomeni mnogo več, kot bi pomeni! drugim kje drugje.« Tudi angeli" MARUŠIČ z Dobja pri Planini je to prva služba, če obrata TOLO ne bi bilo na Planini, bi morala v Šentjur. Dela samo popol dne, ker zjutraj nima avto- busne zveze. Preden stopi na avtobus, vsak dan opravi uro peš. Ko odhaja s Planine, je ura 20.30, domov pa pride ob 22. uri. Težko je, ampak zasluži. Ima svoj osebni do- hodek. JANJA KOLAR je doma na Planini. Poročena sedem let. ima dva otroka in moža, ki prvega v mesecu prinese v hi.šo približno 1200 dinarjev Ni še dolgo tega, kar se je vozila v Sevnico v službo. »Ena plača je premalo. Ze- lo, zelo se pozna v hiši, če jo prinašata- dva domov. In več časa ti ostane za dom in družino, če imaš službo kje blizu, ne veste, koliko ta obrat pomeni za Planino. To je večji konec kruha za naše otroke.« Pri Kolarjevih živijo še moževi starši, šestčlanska družina z enim osebnim do hodkom, ki m visok. Preso- dite sami, kako potrebno je dobro znati obrniti dinar, da bo življenje normalno. DRAGICA MANČEK priha- ja v službo iz Golobinjeka. Mesec dni se je priučevala za službo v Šentjurju. Končala je osemletko in ostala leto dni doma. »Doma imamo kmetijo, de- lali smo od petih zjutraj do osmih zvečer. Poleti seveda. Pozimi je nekoliko boljše. TOLO je prva tovarna, ki je s tem obratom dala možnost, da smo se zaposlile v bližini domačega kraja. Upam, da se jih bo lahko zaposlilo še več. Verjemite, ta obrat je resnično darilo ženam na Planini. Vsaka ima rada svoj denar.« Da, tako je. V obratu de- lajo mlada dekleta, ki se ra- da lepo oblečejo. Na kmeti- jah je trda za denar. Mno- gokrat si ni mogoče privošči- ti tistega najbolj osnovr.ega, kar bi si mlad človek želel. Sedaj bo to mogoče. ANČKA GUČEK je z Lok pri Planini. Pol ure ima peš v službo, prvo službo. Prej je delala doma. Ko smo se po- zneje pogovarjali z njeno ma- terjo, je povedala, da bo ves zaslužek ostal Ančki. Ce ne bi bilo obrata na Planini, bi morala biti Ančka še dolgo doma. Tako je tudi z drugimi dvajsetimi. Vsaki izmed njih pomeni služba novo, boljše življenje, za njo, za moža, za otroke in za tiste, ki še niso poročeni, večjo samostojnost ter boljše možnosti za vstop v življenje. Ne, na Planini ni tovarniških dimnikov, je pa obrat in že ta, čeprav maj- hen, pomeni mnogo. Tudi možje, ki vsako jutro hitijo v železarno, so zadovoljni. Le tu in tam kdo pogleda proti šoli in si misli, da, ko bi tudi mi lahko ostali tu in delali. Saj delati znajo. Tekst: M. SENICAR Foto: D. MEDVED Marija Bohinc Darinka Koprive .\nčka Guček PRIČESKE ZA DAUSE LASE Marsikatera žeaxska želi imeti dolge, lepe, volJ^e lase. Zato jih pusti rasti, pri tem pa navadno naleti na precej nevšečnosti. 2enski, ki se pribljižuje srednjim letom, ne pristoja- jo več gladki, padajoči lasje, zato si jih, ko ji kodri malo popustijo, navadno spne na tilniku. To pogos.o stori zelo nespretno in tako ni pričes- ka a-ideti ne urejena ne pri- kupna. Letošnja moda je torej po- skrbela tudi za tiste, ki so lase, postrižene pa jesensko — zimski modi, pustile ne- koliko zrasti in bi želele pri- česko malo spremenili. Od vseh možmih linij, ki nam jih bodo frizerji pred- lagali, bomo izbrale tisto, ki bo naš obraz najbolj pomla- dila in mu dala poseben, pri- kupen izraz. Seveda pa mo- ramo vedeti, da iz redkih in tankih las v nobenem pri- i meru ne bo nastala prikupna pričeska. I Pri izjbiri pričeske bomo pomislile tudi na to, da se bom<3 doma česale same, to- rej bomo morale dobro opa- mtn^ati kakšne priix>močke uiporabliia naša frizerka in na kak način . oblikuje pri- česko. Za letošnje modne linije še vedno velja striženje v dveh ali celo treh stopnjah. Pri vrhu so lasje krajši, spodaj pa daljši, lahko pa imamo ' še vmesno, srednjo dolžino. Pri striženju je treba paaiti, da se dolžine ne mešajo, zato si pri razdelitvi za striženje lahko pomagamo s papir- čkom, h katerim napravimo pregrado med zgornjimi in spodnj imi lasmi. Letos so spet; zelo moder- ni trajno kodrani lasje. Za kakšno k(.xlranje se bomo od- ločile — rahlo, srednje ali močno — pa bo seveda od- visno od pričeske, ki smo jo izbrale. Predsodkov proti trajnemu kodranju se še ni- smo popolnoma iznebile, ver- jetno z^to, ker nekatere fri- zerke pri izibiri preparata in r-avajalcev ter pri določa- nju časa delovanja prepara- ta še vedno ne upoštevajo dovolj kvalitetne in morebit- ne poroznosti naših las. Do- bra frizerka, ki bo vse to upoštevala, pa bo naše po- misleke prav kmalu odgnala. Podlaga za pričesko je to- rej že tu. Vendar, ker se ma& odmiika, bi b dobro osvežiti tudi barvo naših las. To lahko napravimo z ži- vahnimi barvnimi prelivi, če pa imamo naravne lase pre- temne, oziroma pome:^ane s sivimi, ki bi jih rade zakri- le, moramo k frizerju na bar- vanje. Zavedati pa se mora- mo, da oba procesa, trajno kodranje in barva.nje, pov- zročita v naših la.seh pre- cejšnje strukturalne spre- membe, zato se ne odločimo za oba istočasno. In še nekaj nasvetov za če.sanje! Ce lase spenjam(j, dvigne- mo spodnje Ln stranske pra- mene v rahlem loku in jih ne pritisnemo ob vrat ali u-šesa. Vsa pričeska mora dajati videz nežnosti in kr- hkosti. Tudi nekaj ix>zablje- nih kodrov lahko ob ušesih pada navzidol. Ce las ne spenjamo, bo priče.ska na zgornjem delu bolj ali manj zglajena, ob straneh in zadaj pa bodo kodri ali valovi pričesko razširili. Kodri so lahko drobni in v obliki svedrčko\- obkrožajo obraz ali pa so navzven obrnjene samo ko- nice. BOŽA 16. stran NOVI TEDNIK St. 9 — 2. marec 197? Kmetijstvo KJE SO POTREBE NAJVEČJE, TAM JE NAJMANJ SREDSTEV — SKUPEN OBRAČUN KMETIJSKE POSPEŠEVALNE SLUŽBE IN ODKUPA — OBRAT KMEČKE PROIZVODNJE Kjer so potrebe največje, tam je najmanj sredstev — Skuipen obračun 'kmetijske posipeševabie službe in od- kupa — Obrat kmečke pro- izvodnje Kmetijska pospeševalna služba dobiva večjo veljavo. Usmerjanje in urejanje kme- tij je strokovno zelo vispešno a zaradi omenjenih sredstev precaico, da bi zadovoljilo potrebe prebivalstva. Zato naj bi pospeševalna služba zajela poleg usmerjenih kme- tij še vse tiste kmete, ki želi- jo z manjšimi vlaganji zve- čati in izboljšati svoje pri- delke. Za širšo kmetijsko pospe- ševalno službo je potrebno več sredstev. Republika je letos namenila kmetijskim in živinorejskim zavodom za pospeševalno dej^avnost na zasebnih posestvih 1,800.000 din, kme.ijskemu institutu Slovenije in biotehniški fa- kulteti v Ljubljani pa za enak namen še 1,30C.S00 din. Za kmetijski strokovni vrh in za posredovanje izkušenj od njega do kmeiijskih orga- nizacij je poskrbljeno še kar dobro. Na kmetijsko najmo- čnejših območjih le opozar- jajo, da niso zadovoljni z razdelitvijo teh sredstev. Me- nijo, da bi jih bilo treba d-liti po obsegu in vredno- sti kmetijske proizvoidnje na posameznih območjih ali po delo\-nih programih zavodov, ne po števiki zaposlenih stro- kovnjakov. Bilo bi še bolje, če bi ta sredstva dali v re- publiški sklad, porabniki pa bi se med seboj dogovorili, kako jih razdeliti, da bi us- trezali sklepom in resoiuci- jam o kmetijstvu. Za kmetijske pospeševalce je slabše poskrbljeno v ne- katerih kmetijskih organiza- cijah. Pravijo, da nimis^jo sredstev za osebne prejemke kmetijskih strokovnjakov, ki. bi pomagali s strokovnimi nasveti vsem kmetom, ne le večjim kooperantom. Menijo, da njihovo delo ne bi prina- šalo ustreznega doho>dka. Vse kmetijske pospeševal- ne dojavncisj res ne pri- našajo otipljivih dohodikov že prvo leto. Kmetovalci so veliko razpravljali, ali naj bi bili zaradi tega pospeševalci v občinski službi in plačani iz družbenih sredstev ali še naprej pri kmetijskih organi- zacijah. Prevladalo je mne- nje, naj ostanejo pri kmetij- skih orgianiziacijah. vendar naj bi jih bilo več kot do- slej. Nekaj denarja za njiho- ve osebne prejemke pa naj bi prispevala tudi občina. Toda tiste občine, v katerih je veliko kmetijstva, drugih gospodarskilh dejavnosti pa je malo, imajo sorazmerno najmanj sredstev. Nerazvito kmetijstvo jih ne prinaša do- volj, za razvoj pa jih potre- buje veliko. Kmetijski strokovnjaki, za- posleni v zavodih, opozarjajo na možnost, ki je v nekate- rih kmetijskih organiLacijah nočejo upoštevati. Dokazuje- jo, da kmetijska pospeševal- na služba ni donosna, oziro- ma Se ne more vzdrževati le zaradi neustreznega obraču- navanja pospeševalne in od- kupne dejavnosti. Pospeše- valce so priključili h koope- raciji, odkupovalce pa h ko- merciali. Kooperacija nima denarja za dovolj pospeše- valcev, odkup pa se hvali, da ustvarja lepe dohodke. V resnici pa pos,peševalci po- magajo pridelovati blago, ki ga odllcupovalci odkupujejo. Ne le pri kooperantih, tudi pri drugih kmetih, če jih je dovolj. V občini Slovenska Bistri- ca so to upoštevali tako, da so kmetje dobili pri zad- rugi obrat za kmečko proiz- vodnjo, ne le za kooperacijo. Ta obrat odkupuje pridelke od vseh kmetOT, ne le ko- operantov, oskrbuje pa jih tudi s potrebščinami za pro- izvodnjo. Stroški za pospe- ševalno službo in dohodki pri odkupu se obračajo na isti blagajni in o njih od- ločajo isti ljudje. j02e PETEK TRUBARJU V SPOMin Leto 1972 je po odločitvi mednarodne oi'ganlzacije UNICEF »Leto knjige«. Prav je, da se spomnimo naših pionirjev pri ustvaritvi prvih slovenskih knjig. Prvi med njimi je Primož Trubar. V tej hiši je živel in deloval od leta 1528 do 1543 v Loki pri Zidanem mostu. Foto: D. Medved Januš Goleč 17 Kuga je bila tako občuten korobač, da je skušala omiliti njene brezobzirne udarce tudi oblast. Prva odredba proti kugi je bila izdana leta 1374. Najvaž- nejše točke iz te odredbe so: 1. Vsakega na kugi obolelega se mora spraviti iz mesta na polja, da tamkaj ozdravi ali imire. 2. Vsi, ki so bili v dotiku z okuže- nimi bolniki, morajo ostati ločeni od drugih dobrih deset dni. 3. Duhovniki, ki obiskujejo take bolnike, morajo naznaniti vsaik slučaj takoj oblasti; sicer se jim zapleni premoženje, njih same pa sežge na grmadi. 4. Kdor prinese kugo, se mu zapleni premoženje. 5. Okiiženim bolnikom strežejo posebni strežaji. Kdor bi še razen teh obiskoval okužetnce, se ga kaznuje s smrtjo in z izgubo premoženja. Iz naštetih kar najbolj strogih odiy'lb je razvidno, da je iztrebljala kuga prebivalstvo brez izjeme veliko krutejše kot še tako krvava vojna. Onemogo- čila je sejme in trgovino sploh. Izumrle so vasi, trgi in mesta. Nihče ni upal v bližino od kuge napadenega kraja, ker so imeli za raznašalca kuge zrak, ki puhti in se razširja iz kužnega gnezdišča daleč nakrog. xxx Leta 1574 se je pojavilo v celotnem območju pražupnije Pilštajn toliko raz- novrstne divjačine, da niso pomnili kaj podobnega niti najstarejši ljudje. Divje svinje so ruvale kar pri belem dnevu po njivah in delale grajski ter kmečki po- sesti škodo. Nič manj odurni niso bili jeleni, srne ter zajčja zalega. Kmetom je blo sicer dovoljeno, da so svobodno imičevali škodljivce, vendar je dohitela smrt le tu in tam kak posamezni komad in kaj je to zaleglo pri toliki nadlogi! Preplavljanje z divjačino so razlagali podeželski preroki kot nič kaj dobrega obetajoče znamenje. Napovedano je bilo, da bodo sledile divjim požeruhom še druge in občutnejše šibe božje. Zver je prvo oznanilo, da bodo obiskali kraje hudi časi. Glede divjačine ni kazalo drugega, kot da so začele prirejati graščine s po- močjo kmetov love v velikem obsegu. Ob takih prilikah so pobili vse, kar je priteklo lovcem pod strel iz puške ali loka, pred sulico ali pod meč. Posebno številno obiskan lov je bil organiziran ob priliki, ko je prišel nadzirat z novimi delovnimi močmi zasedene kovačnice ter orožarno v Lesični celjski okrožni načelnik Schrattenbach. Visoki gospod je pripeljal s seboj šte- vilno spremstvo izbranih plemičev iz Savinske doline. Na Pilštajnu so ga čakali obsotelski imenitniki. Določen je bil pogon za divjimi prašiči in jeleni od Lesičnega po takratnih pragozdovih do Planine. Med strelce in lovce je bila u.rščena samo gospoda, le za voditelje psov, trobentače in gonjače so izbrali tudi bolj imovite kmete. Lovska družba je bila na konjih in peš, v lahkih oble- kah, oborožena s težkimi nerodnimi puškami in loki. Najvišji gospodje so imeli le sulice in nože za posebno velike merjasce. Bistriška dolinica pod Pilšcajnom in Hartenštajnom je odmevala od nemir- nega pasjega laježa, dokler nibilo gonjačem dano povelje na odhod na prvi pogon. Ravno tedaj, ko so pričeli obkoljevati gonjači gozd nad Lesičnim, se je pojavila pri kovačnicah Pištelakova Ema. Njeni konji so potrebovali nove pod- kve, prišla je osebno pogledat, če je delo gotovo, da bi ga takoj plačala natan- čnim Nemcem. Vitezi lovci so bili že blizu Schrattenbacha, ki se je motal okrog velikih kladiv na vodni pogon. Gospoda se je čudila lepo oblečeni, visoki ter krepki deklini, ki je kazala že na zunaj gosposko dostojanstvo. Lovci so ji na- pravili špalir, ko je stopala narahlo smehljaje proti kovačnici. Tukaj so se trudili in mučili na vse mogoče načine, da bi prvič pribili železno obutev še na obe zadnji nogi lepe, močne in iskre žrebice. Oba hlapca držeča sta bila pre- šibka, žival ju je brcnila vselej z izredno spretnostjo, ne da bi bila katerega poškodovala. Niti zafajfanje gobca ni ukrotilo konjske živahnosti. Kovači so de- lali priprave, da bi položili žival na tla in ji na ta način dokazali, da je človeški razimi nad živalsko močjo. Ravno tedaj se je pokazala pred kovačnice gospoda- rica Ema. Z eno roko je pK>rinila na stran hlapca, po trepljala žrebico po zad- njem stegnu in že je tičala konjska noga v njenih železnih pesteh. (Se nadaljuje) Šoštanj Nedolgo tega je bila v Šoštanju svečana po- delitev Kajuhovih bral- nih značk, ki se je je udeležilo lepo število pionirjev in mladincev. Na prisrčno slavje, ki so ga združili s pode- litvijo priznanj VESE- LE ŠOLE PIONIRSKE- GA LISTA razrednim prvakom, so povabili učenci osnovne šole »BIBA ROCK« tudi ne katere naše znane us- tvarjalce. Svoja dela so prisotnim prebrali, pi- satelj Anton Ingolič, pe- snica Neža Maurer in pesnik Jože šmit. Ob tej priložnosti so učen- ci zaigrali nekaj odlom- kov iz del navzočih pi- sateljev. Uprizorih so med drugim odlomek iz Ingoličevega delca TAJNO DRUŠTVO PGC. Na koncu prijetnega in koristnega snidenja z našimi ustvarjalci so pionirji zaprosili za av- tograme, postavili pa so jim cel kup vpršanj. Mlinar Boris Učenci osnovne šole BIBA ROCK v Šoštanju so svoje goste obdarili z lepimi darili in šopki rož. Od leve proti desni stoje: Neža Maurer, Jože Smit in Anton Ingolič $t. 9 — 2. marec 1972_ NOVI TEDNIK 17 strsn poglejmo naoKrog NAJLEPŠA ŽENA, NAJBRŽ ŽE! LJUBEČA MATI, NAJBRŽ NE! Kaquel Welch je najprej spodila fotoreporterje, po- tem je bruhnila v jok, na- zadnje pa s smehom pre- gnala solze z lic in vzklik- nila: »Naposled sem svobodna kot ptička na veji!« Odkar jo je odkril, na- redil iz nje zvezdo svetov- nega slovesa, simbol sek- sa enake slave kot je bi- la Marilyn Monroe, jo je baje njen drugi mož in menažer nečloveško tirani- ziral. Določal je vsak njen nasmeh, vsak njen korak, vsako besedo, celo vsako obleko. Ta trinog ni nihče drug kot Patrick Curtis, ki pa se je tako močno na- vezal na Raquelina otro- ka Dam ona in Tahnee, da ju je v ločitveni razpravi terjal zase ln ju tudi dobil ter posvojil. Otroka sta namreč iz Raquelinega pr- vega zakona, ki je pri le- potičinih osemnajstih letih šel po zlu. Kdo ve, kaj je pravzaprav res. Toda tak- šen trinog Curtis najbrž ni, če sta se mu otroka, ki nista njegova, tolikanj pri- kupila, da ju je terjal za svoja, najbrž ne brez vzro- ka- Tudi ločitveno sodišče je moralo imeti razlog, da je fantka in deklico dala očimu, ne pa pravi mate- ri. Najlepša na zunaj, ni nujno najlepša tudi po sr- cu, če materinstvo ob žen- skosti tudi kaj pomeni. VLOM ZA VLOMOM Meso je vedno bolj dragoceno, saj vlo- milci »obiskujejo« tudi mesnice. Tudi tisti nepošteni del na- še družbe dobro sledi vsem dogajanjem in spremlja na- raščanje cen najrazličnejšim proizvodom. Cisti dokaz tega je, da razni vlomilci v zad- njem času »obiskujejo« tudi mesnice. Meso dejansko po- staja vedno bolj dragoceno. Tako je neznani storilec vlomil v poslovalnico trgov- skega podjetja ERA Velenja, »Mesarija« in odnesel štiri- najst kilogramov salam, štiri kilograme budjole in drugih mesnih izdelkov v skupni vrednosti 1.200 dinarjev. »Nočnega obiskovalca« so meli tudi v celjski mesnici v Linhartovi ulici. Denarja ni našel, zato pa se je izdat- no najedel salame in napil kisle vode. V prodajalno je prišel tako, da je nasilno odprl vhodna vrata. Iz Velenja poročajo še o drugih vlomih. Neznanec je ponoči vlomil v štiri osebne avtomobile parkirane pred stanovanji na prostem. Iz treh je odnesel radijske aparate, vrednost 3.600 dinarjev, v četrtem pa ni imel »sreče«. V restavra- cijo »Jezero« je prišel vlo- milec skozi kuhinjsko okno. Odnesel ni veliko. Pogrešajo zavojček cigaret, verjetno jih ni bilo več, in nekaj drobiža. Vlomilec je v trgovini »Av- to Celje« na Partizanski ce- sti v Velenju razmetal pre- dale. Ostal je praznih rok. Odnesel je le izvijač. Tudi v Celju so vlomilci delavni. Neznani storilec je vlomil v mehanično delavnico obra- ta TOB, celjske Cinkarne, in ukradel električni brusilni stroj, vreden 4400 dinarjev. Vlom v trgovino Jadran v Celju je bil neuspešen. Sto- rilec ni odnesel ničesar. K sreči, seveda. Iz tedna v teden BO KDO POVEDAL, KAM NAŠI? Zavod za ti-žne raziska- ve v Beogradu je dal ve- deti, da bo letos do junija v naših letmiških, pred vsem obmorskih krajih, zgrajenih 11.000 novih le žišč. Časopisi upravičeno dajejo to novico pod na slov »Več tujih turistov«, kajti za naše spričo cen, ki v naših prelepih kra- jih so, še nosu ne morejo pcmoliiti tjakaj. Nam bo kdo povedal, kam naj bi v počiitniicah šei naš delov- ni človek? RAZVESELJIVA NOVICA ZA KMETIJSTVO Direktor »Poljobanke« Boško Tane\- je tarnal nad nesitabilnimi razmera- mi, v katerih imenovana banka ni mogla dati niti enega kredita za naložbe v kmetijstvu doma, v pre- hrambeni industriji in v turizmu. Pač pa je ta ban- ka značilna po principu »osvajanja« področja kon- vertibilne valute. V Švici je ustanovila svoje podje- tje s 100 tisoč frankov vi- soko naložbo. RUDI DELOPST TUDI IZ OBČINSKE SKUPŠČINE Bivši direktor šoštanj- skega »Polypexa« Ruidi Delapst je po sklepu zbo- ra delovnih skupnosti od- poklican iz tega zbora. Odborniki tega niso stori- li samo zaradi kaznivih dejanj, ki jih je na vodil- nem položaju direktorja storil, marveč tudi zato, ker se desetkrat ni ude- ležil sej občinske skupšči- . ne. Tudi prav, seveda pa je vprašanje, če bi bil od- poklican samo zaradi tega namreč če bi še danes njegova vodilna funkcija r podjetju ne bila sip orna. VESNA VULOVIČ TA TEDEN DOMA Vesna Vulovic, edmi znan človek, ki je v razbi- tinah letala padel z viši- ne deset kilometrov- in po srečnem naključju os- tal živ, pride ta teden iz praške bolnišnice v Beo- grad, kjer jo bodo še na- prej zdravili od posledic, ki jih je nesreča zapustila njenemu živčno-psihične- mai p>očuyu. Njeno živ- ljenje je izven nevarnosti. Od srca ji privoščimo to srečo v nesreči. ŠE TRETJIČ O PIRANSKI ZADEVI Poročali smo o eksce- sih v piranski občini, ki jih je povzročil zlasti na- čelnik za gospodarstvo, pa tudi o tem, da je občin- ska konferenca ZK kazno- vala predsednico občinske skupščine s partijsko kaz nijo zaradi slabe organi- zacije in dela občina: ce uprave. Zadeva je dobila še epilog. Predsednici skuipščine Jolmdi Kos so odlbomiki odvzeli položaj županje. DVA VLOMA Pretekli teden je neznani storilec ponoči vlomil v bife HELENE PEPEL v Zidan- skovi ulici. V notranjost ]e prišel skozi stranska vrata. j\asilno je odprl predale in iz blagajne ukradel 800 dinarjev ter cigarete. Noč pozneje je neznanec Vijmil v osebni avtomobil FRANCA DOBRAVCA iz Ce- Iji Avtomobil je bil parkiran pred stanovanjskim blokom v SiMrekcr.ievi ulici. Leva šipa je bila nekobko odprta, poti- snil jo je navzdol in odprl vrata Iz avcomobila je ukra- del kasetni magnetofon, šest kaset, plašč, torbo z briv- skim aparatom in drugo, v skupni vrednosti 4.000 dinar- jev med Štirimi bani KDO IMA PRAV? z ženo se velikokrat prepi- rava zaradi najine punčke; imava namreč tri leta staro deklico, ki nama v življenju vse p>omeni. Kaže, da ne bo- va imela več otrok, zato sva tako navezana nanjo. Moti pa me pri njej nekaj, zaradi če- sar se z ženo, $ katero se dru- gače dobro razumem, pogosto- krat prepirava. Hčerkica še vedno moči i>osteljico, čeprav je stara tri leta. Jaz pravim, da je to predolgo in da mo- ramo najti drugje vzrok za njeno napako in ne le v punč- kini pozabljivosti, kot meni moja žena. Cez dan hčerkici kar naprej uide in ker je žena doma (ru v službi), mi to naj- večkrat prikrije, da ne bom še bolj sitnaril. Zdi pa se mi, da je dekletce dovolj razvito in tudi vse govori, da bi že lahko bila čista. Pri nas je bilo veliko otrok, pa se ne spomnim, da bi moja mati tako dolgo prala plenice za nami. Kdo ima prav? Ali je moja skrb upravičena ali ne? SKRBNI OČKA Spoštovani oče, malo .je pisem, vsaj s tako vsebino, ki bi jih pisali očet- je, zato vaše zasluži še poseb- no pozornost. Zaskrbljeni ste zaradi hčerkice, pa mogoče malo prekmalu. Res je, da je v tistem letu, ko so otroci že ponavadi čisti, vedno pa se najde še nekaj zamudnikov in med njimi je tudi vaša hčer- kica. Pametno se pogovorite z ženo, ki nikakor nima prav, da hčer razvaja in napake pri- kriva pred vami. Samo z enot- no vzgojo, ki pa se mora pri- četi takoj, bosta dosegla uspeh. Posvetujte se z zdrav- nikom v posvetovalnici za otroke. Morda je pri deklici samo razvada ali pa lenoba, kar pa ne bo težko popraviti z do.sledno in pravilno vzgojo. NATAŠA NE VEM, KAKO BI Moje šole so bile kratke, samo nekaj razredov i.mam, pa še te v hribih. V naših krajih mora biti zelo hudo, če kM.femo zdravnika ali gremo k njemu, zato se obra^ čam k vam s prošnjo. Na spolovilu se mi je naredila majhna ranica, ki peče in boli vsakokrat, ko me tišči, saj veste kam ... Pa se sra- mujem iti k zdravniku in tudi zavarovan nisem, pa bi morai plačati. Malo pa se še bojim, če bo kdo zvedel. Prosim ne omenjajte me in me drugače podpišite! Kaj bi kupU, da bi se namazal in me ne bi več tako peklo? Drugi Mirko, najprej nobenega mazanja z no- beno »žavbo«, ampak takoj k zdravniku! Ugodila sem ti in te drugače podpisala, ne morem pa razumeti tvoje sramežljivosti in predsodkov, ki so skriti v tebi. K zdravniku moraJ, ker le on ti bo po preiskavi vedel povedati, kaj ti je. In tudi tvojo bolezen, ki naj- brž nI bogve kako huda, obdržati zase. Plačal iKtS res pregled, ker nisi zavarovan (mislim, da stane 3000 starih dinarjev), boš pa po- tem v miru ln brez skrbi spal. Srbenje se ho umirilo, tebi pa bo bolje. Pa še to. Tudi »to« je bolezen kot vse druge, zato le brez sramu! NATAŠA Ženin vsakdan že veste... da je najstarejši, nam ix>- znani sistem masaže obraza in telesa star že 5000 let in iz\ira iz Kitajske, da odlično 2xiravilo proti revmatizmiu naredimo, če olu- pimo in narežemo 50 gra- mov česna, nato F>a ga 20 dni ijamakamo v 120 gramih čistega ailkohola. Zdravilo uživamo p>o kapljicah na te- šče, tako da 23ačnemo s 15 kapljicami in končamo s 25,.. . da mastne madeže odstrani- mo z zidu z raatopdno bo- raksa in vode ... da je zvarek iz rožmarina, bršljana, i>epehke in nekaj kapljic amoinjaka izvrstni pralni prašek za občutljive tkanine... da metin čaj ne pomaga samo za prebavo, ampak je tvidi odlično pomirjevalno sred- stvo ... OB KLEPETU Mrzli zimski dnevi pri- vabljajo zvečer goste na kratek klepet ali gledanje televizijskega sporeda ali k družbeni organi. Kako te- daj? želimo jih nekoliko po- gostiti, pa včasih ne vemo. kaj bi jim ponudili, da ne bi imeli preveč izdatkov in da bi goste presenetiU. Zelo dobrodošel je kozarec soka ali lepo sadje. Ponudimo en- krat kriih iz ovsenih kosmi- čev ali ržen kruh s surovim maslom z rezino sira in ki- sle kumarice ali vložene pa- prike. Tudi pehar orehov, ki jih bomo luščili ob gledanju televizije, prav pride. Pa bu- čnice, zakaj pa ne? Ponavadi tudi ni toliko va- žno, kaj FK>nudimo, ampak kako damo na rruso. Z ve- seljem ali samo iz nuje. Za- pomnite si to! ŠE NEKAJ RECEP. TOV: JOTA četrt kilograma fiž^ola, če- trt kilograma krompirja, prav toliko kislega zelja, 10 dkg hamiburške slanine, 1 čebula, 4 dkg moke, česen, lovorov liist, paradižnik, sol. Fižol, na k^se zrezan krom- pir in kislo zelje skuhamo vsako zase. Slanino zrežemo na kocke, jo razgrejemo in na njej zarumenimo čebulo, dodamo moko, nekoliko pre- pražimo in toliko z^iijemo z mrzlo vodo, da gladko raa- kuhamo. Prilijemo fižol, krompir in zelje z vodo vred, zato kuhamo z malo \-ode. Odišavimo s strtim česnom, lovorovim listom in z žhčko paradižnikove mezge. Solimo. KISLO ZELJE PO MADŽARSKO 5 dkg slanine, sladkor, če- bula, paprika, 1 kg zelja, sol, voda, 1 del kisle smetane. Slanino zrežemo na kocke, na njej prepražimo sladkor in sesekljamo čebulo. Doda- mo j>apriko, premešamo, do- damo kislo zelje in solimo. Zelje dušimo in mu po po- trebi dolivamo vodo. Kuha- nemu zelju primešamo kislo smetano. CVETAČNI NARASTEK 1 kg cvetače, slan krop. maščoba za posodo, žlica drobtin, četrt litra mleka, žlica moke, jajce, sol ali mu- škatni orešek, 5 dkg sira, zelen peteršilj ali drobnjak. Cvetačo do mehkega sku- hamo v slanem kropu. Pre- vidno jo odcedimo in položi- mo v pomaščeno posodo, ki jo potresemo z drobtinicami. Mrzlemu mleku primešamo moko in rumenjak ter nad soparo stepamo, da se zgo- sti, še vroči zmesi primeša- mo trd sneg iz beljaka, os'> limo po okusu, popr-^mo ali dodamo nastrganega muškat- nega oreška. S penasto om.a- ko polijemo cvetačo, nanjo pa potrosimo sir. V vroči pe- čici rumeno z-^pečeno. Pre- den ponudimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem ali drobnjakom. 18. stran NOVI TEDNIK Št. 9 — 2. marec 1972 SŠD SI UTIRAJO POT v žalski občini se iz leta v leto več sliši o delu Š.ŠD. Društva na osnovnih šolah v Zakii, Preboldu Grižah, Pelrovčah, liraslovčah, Pol- zeli, Vranskom in Šempetru voili.jo peda.^,o.fi;i telesne vzgo- je ter odbori učencev. Ob čiiiska zveza za telesno kultu- r»> ho za ta društva v tem li'tii namenila še več denar- nih sredstev, saj je razvidno, da se delo z mladimi res oi)restu.je. Vsa tekmovanja, ki so jih organizirala ŠŠD so bila množična, lepo izvedena in kvalitetna. Ta društva mladih so tista, ki z zavze- tost,jo spreminjajo telesno kulturno dejavnost ter rešu- jejo probh^tie neaktiviAsti na vasi. Ti mladi ljudje so tisti, ki polnijo telovadnice in igri- šča. Prav je, da se že sedaj za\edajo svoje odgovornosti in s tem dokažejo starejšim, da to ni zapravljanje časa, ampak resnično družbeno ko- ristno opravilo. Prav je tudi, da se člani ŠŠD že sedaj na vadijo na samoupravno delo, le s tem bodo društva ter dru.sce organizacije lahko pri- dobile kader, ki ,je danes še kaki) iskan in potreben vse- povsod. Društva so si sama pripravila igrišča, steze ipd. Člani teli društev so sc vne- to pripravljali na referen- dum, ki je uspel. V dveh le- tili bodo s samoprispevkom rešili še en problem — te- lovadnice, kar bo največ,ja pridobitev za še 4 ŠŠD v ob- čini. nrušt\a v Žalcu, Prebol- du, Braslovčah in na Vran- skem imajo tudi svoje smu- čarske vlečnice. Smučarski tečaji so bili v tem letu us- pešni kot še nikdar, saj je vadilo preko 600 učencev. Po šolah organizirajo razna šol- ska prvenstva, prav tako pa sodelu.jejo na proslavah ter tekmovanjih v počastitev dr- žavnih in drugih praznikov. Atletika, rokomet, košar- ka, no.i?omet, smučanje, na mizni tenis, plavanje, strel- stvo. šah, planinstvo, orod- na telovadba, kros — to so panr>ge, ki najbolj navdušu- .jejo mlade v občini Žalec Vsa ŠŠD so. prejela v letu 1971 tudi priznan.ja ObZTK Žalec. ADI ViDMAJER Atletska zveza Jugoslavije v soboto zvečer je bila v Narodnem domu v Celju pod p;>kroviteljstvom predsednikS koinisije za telesno kulturo in člana republiškega izvršnega sveta Janeza Kocjančiča slo- vesna proslava ob 50-letnici atletike v Jugoslaviji. Na proslavi se je zbralo okoli 180 atletov in atletinj, bivših državnih rekorderjev ter at- letskih delavcev iz vseh kra- jev Slovenije, kjer gojijo to športno panogo. Poleg teh so se proslave udeležili še pred- sednik IO AZJ Miloš Veličko- vič_ pomečnik republiškega sekretarja za prosveto in kul- turo Raj ko Sugman, pred- sednik skupščine občine Ce- lje ing. Dušan Burnik in drugi. Za pričetek slovesnosti je nastopil mešani pevski zbor »France Prešern« iz Celja, zatem pa je predsednik AD Kladivar Jure Kislinger izre- ke' gostom dobrcKlošlico. Predsednik AZS France Jer- man je orisal pot petdesetih let slovenske atletike, čestit- kam sta se pridružila še Ja- nez Kocjančič in Miloš Velič- kovič, nato pa so okoli 180 atletom in z/aslužnim šport- nim delavcem podelili spo- minske plakete atleiske zveze Slovenije. Največ' nagrajen- cev, je bilo članov AD Kladi- var. Posebni darili — kristal- ni vazi sta prejela od AZS France Mirnik in Adolf Ur- bančič. AD Kladivar Celje pa je bilo nagrajeno z posebno plaketo AZJ, ki jo je pred- sedniku Juretu Kislingerju iz*- ročil Miloš Veličkovič pred- sednik IO AZJ. Dopoldne je bila prav tako v Narodnem domu 3. seja izvršnega odbora AZ Slove- nije, katere so se udeležili predsedniki osnovnih atlet- skih organizacij in predsed- nik AZJ Miloš Veličkovič. Na seji so atletski delavci načeli probleme, ki jih tarejo. Med najvažnejšimi so množičnost, kvaliteta in kadri. TONE TAVČAR Predsednik .Atletske zveze Slovenije Franc Jerman predaja Adolfu llrbančiču kristalno vazo. Foto: T. Tavčar Rokometni komentar SEDMERCI - SLABO v Zagrebu so se pred krat- kim sestali predstavniki II. zvezne rokometne lige. Raz- pravljali so o jesenskem delu tekmovanja in o spomladan- skem nadaljevanju tekmova- nja v II. zvezni rokometni ligi. Osnovne ugotovitve sestan- ka so bile sledeče: ekipe so izenačene, v tekmovanju vla- da red, saj sploh ni bilo no- bene pritožbe, sodniki so kvalitetni, vendar dragi, za- nimanje publike pa precejš- nje. Spomladanski del tek- movanja se bo pričel 16. ap- rila, kandidati za osvojitev prvega mesta in s tem uvr- stitev v I. zvezno ligo pa so sarajevska Bosna, Celje, Split, Mladost iz Banja Luke in ljubljanski Slovan. Glede na gostovanja imajo Celjani določeno prednost, saj pride- jo na igrišče na Skalno klet tako Bosna, kot Mladost in Slovan, V poročilih o samem jesen- skem delu tekmovanja pa ne- kaj zanimivosti. Celje je dru- go, eno točko za vodečo Bo- sno _ Levstik je drugi najbolj- ši'strelec lige, Lubej pa dru- gi »grobij an« glede na število izključitev. Koren, Pevnik in V. Bojovič so po nmenju sodnikov najnežnejši del celj- ske ekipe, saj niso bili iz- ključeni niti enkrat. »Odliku- jejo« pa se celjski rokometaši tudi po najslabšem izvajanju kazenskih strelov, ki so jih sicer izvajali največ, vendar v odstotkih izraženo so ravno iz teh priložnosti dosegli naj- manj zadetkov od vseh sode- lujočih ekip. To pa je vsekakor zanimiv podatek za novega trenerja celjske ekipe Bambirja, ki bo moral na treningu tudi izva- janju kazenskih strelov po- svetiti precej pozornosti. ODLIČNI ŠAHISTI Po mnogih letih so celjski šahisti dosegli v nekem po- nuMiibnem tekmovanju uvr- stitev na najvišjo stopnico. Proti pričakovanju so zma.ga- li v šahovski Interligi v moč- ni konkurenci petih sloven- skih in petih avstrijskih ekip Ostali so edina neporažena ekii)ii. saj so tudi v zadnjem k<»iii zmagali proti ekipi Hu- manica s 4,.5:3,5. Tako so do- segli kar tri in pol točke več kot ekipa Maribora, ki .je si- cer naš zvezni ligaš in je ve- ljala v tem teknu)vanju za prvega favorita. Vse priznanje si zaslužijo šahisti Draksler, Pešec, Ber- var, Studnička, Štrahjer. Jazhec, Ojstrež, Bogadi in Pertinae, ki so v tekmovanju pokazali prizadevnost kot le malokdaj. Ob koncu tekmo- van.ja so dobili od graškega župana lep pokal v trajno last S. P. SINDIKALNI SMUK Takle .je bil pretekli teden start smučarjev in smučark na občinskem sindikalnem prven- stvu na Golteh. Na progi za veleslalom je kljub meglenemu vremenu nastopilo preko 300 tfkmovak ev, kar je v dosedanjih tekmovanjih rekordno število nastopajočih. Sicer pa so sodniki po tekmovanju določili sledeč vrstni red: pri starejših članih 1. Aero, 2. Libela, 3. Toper, 4. EMO — pri mlajših članih 1. Libela, 2. Toper, 3. EMO, 4. Aero in pri članicah I. NIVO, 2. Toper, 3. Prosveta, 4.—.5. Aero, Etol. Sicer pa so bili zmagovalci v posameznih kategorijah- Nunčič, Rosina in Zgoznikova. Foto: M. Strašek športnf vesti ATLETIKA Na republi-škem prvenstvu v krosu so celj.sid in velenjski atleti spet uspešno nastopali. V konraem moštvenem pla.smaju najdemo AD Kladivar na prvem, Velenje pa na tretjem mestu. Sicer pa so velenj.ski tekači zasedli prvo mesto v konkurenci mlajših mladincev, kjer je bil tudi med posamezniki najboljši njihov predstavnik Ilojan, Kladivar pa je zasedel prve mesto v konkurenci članic in starejših članov, med posamezniki pa sta naiilov prvaka osvojila Lisec med mlaj.šimi ter Svet med starej.šimi člani NOGOMET Nogometaši Kladivarja in Olimpa nadaljujejo s pripravami. Pri- jateljska srečanja se vrstijo iz lednp v leden. Tako je Kladivjjr med tednom igral tri srečtnja. V gosteh :e .>remasal Steklarja 4:1, za- detke so dosegli Bosina, Kuder in Hribernik, doma na Skalni kleti pa v povratni tekmi 2;1. Zadetek je do.segel Hribernik, dooim je dru gi zadetek Steklar dosegel iz avtogola Na tem srečanju se je težje poškodoval Hribernik, tako da so Celjani sedaj precej oslabl.jeni. Nogometaši Olimpa so povabili v goste Vojnik. Premtgali so ga 5:0. Le nekaj dni poprej pa izgubili proti Ljubljani 4:7. Za zakljii ček tedna pa sta se celjska ligaša pomerila med seboj. V deževnem vremenu je Olimp premagal Kladivar 10. Zadetek je dosegel Kost o maj. HOKEJ NA LEDU Hokejisti Celja so zaključili svoje prvenstveno tekmovanje. V zadnjem srečanju .so doma po ogorčeni borbi izgubili proti Partizanu 4:6 (2:4, 0:2, 2:0). Srečanje samo je bilo izenačeno in z malo več odločnosti bi Celjani lahko celo zmagali Zal pa so v prvih Ki mi- nutah izgubili srečanje. Vratar Avdič je slabo posredoval in že so gostje vodih 4:1. Ko pa je celjski vratar še v drugi tretjini neneva- ren strel Tešiča sam sebi dodal v lastno mrežo je bila usoda Celja zapečatena. V 30 minuti se je pripetil neprijeten dogodek, ko so igralci Par- tizana fizično napadli ce?ljskega napadalca Čretnika in ga težje po- škodovali, da je moral celo oo pomoč v bolnišnico. Pred zadnjim kolom pa so Celjani igrali prijateljsko tekmo na Jesenicah proti Kranjski gori. Igra je bila kakovostna, domačini pa so zmagali 10:,3 (5:3, 3:0, 2:0). Zadetke za Celje sta dosegla Cretnik in Dani Kerkoš dva. Končala se je tudi občirtska pionirska liga osnovnih šol. Novi prvak je prva osnovna šola, ki je premagala vse ekipe. Zbrala je 12 točk. Sledijo: Hudinja in Polule 8 točk. 11 osnovna šola 7, III. o. šola 5, Store 2 in IV. osnovna šola brez točke. To prvenstvo je že četrto po vrsti, prikazani hokej pa zelo dober. DRSANJE! Drsališče v Mestnem parku je bilo te dni prizorišče letošnjega občinskega prvenstva o,snovnih šol v hitrostnem drsanju. Nastopilo je 120 tekmovalcev, največ uspeha pa so imeli učenci III. osnovne šole iz Celja. V Dosameznih disciplinah 50 zmagali: cicibani — Orehov (III. o. šola.) 24,0, Kavčič (III. o. .š.) 24,8. Božiček (11. o. š.) 24,8; mlajši pionirji: Kavčič (III. o- š.) 19,2, Stulec (I. o. š.) 19,3, Preložnik (III. o. š.) 21,9; mlajši mladinci — Vajdetič (I. o. š.) 33.9, FečaT (III. o. š.) 35,0, Knez (III. o. š.) 37,1; starejši pionirji Erjavec (I. o. š.) 36,0, Orač (II. o. š.i 36,2, Per-nč (III. o, š.) 36,8. Cicibanke — Tihole (III. o. š.) 20,1, zunter (IV. o. š.) 22,3. Li- tera (IV. o. š.^ 23,2; mlajše pionirke - Savernik (III. o. š.) 21,0, Turk (I. o. š.),22,7, Novak (II. o. š.) 23,2; stareiše pionirke — Bo- rovšek (II .0. š.) 20,2, Juhart (III. o. š.) 20.3, Savernik (III. o. š.) 20,4; mlajše mladinke — Petauer (III o. š.) :i4,0. Krivec (I. o. š.) 34,6. Na .sporedu zimskih pionirskih iger je bilo občinsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. Nastopilo je preko 40 tekmovalcev. Naj- boljše uspehe pa so imeli zastopniki III. o.snovne šole in II. (Osnov- ne šole. Tekmovali so v treh razredih, zmasovalci so: Pionirke — Tihole (III. o. š.) 104.0. Savernik (III. o. š.) 92,0, Blagotinšek (II, o, š.) 87.5, Godnik (IV o. š.) 81.5. Zunter (IV. o. š.) 76,0. Pionir.ji — Kavčič (III. o š.) ".^.O, Hribernik (II. o. š.) 77,0, Majcenič (I. o. š.) 71,5 točke Pri mlajših mladinkah je vrstni red najboljše peterice .sledeč: Petauer (III. o. š.) 109,0. Juhart (III. o. š.) 101,5. Lavrenčič (IV. o. š.) 97,0 Savodnik (III. o. š.) 95.0, Doležal (IV. o, š.) 93,0 točke. STRELJANJE Najboljši strelci celjskih družin tekmujejo v zimski občinski ligi v streljanju z zračno puško. Po druger^ kolu so presenetljivo v vod- stvu predstavniki EMO. ki so v obeh kolih premagali močni vrsti Kovinarja in Celja. v drugem kolu so bili v Storah doseženi sledeči rezultati: Moštva: EMO 2571, Celje 2559, Kovinar 2521, Avto Celje 22:i8. Posamezniki: Brečko (KO) 272, Petrič (EMOl 272, Dobovičnik (Ce) 272, Ser.šen (Ce) 272, Jager (Celje) Ji9, štrajher (EMO) 267 in Jeram (Cc) 265. Po drugem kolu je na razpredelnici vrstni red sledeč: moštva — EMO 5110, Kovinar 5050, Celje 5045, Avto Celje'4374, Posamezniki — .Seršen (Celje) ,538. strajher (EMOj 537 Dobovičnik (Celje) .533, Deč- man (Ko) 532, Brečko (KO) 531, ,Iager (Ce) ,531, Petrovič (EMO) 531, Petrič 530,^Ho<:'evar .523 in Vanovšel- (vsi EMO) ,521. Na pro'gramu sta še dve koli strelci EMO so izvedli svoje tekmovanje za Zlato puščico. Med 23 tekmovalci je zmagal Marjan Cvek ki ie zadel 265 krogov od .3(K) mn-žnih. Sledijo: štrajher 264. Petrič 255, Petrovič 252 in^Hočevar 249 krogov. Najboljša so si priborili pravico sodelovanja na občin- skem prvenstvu za Zlato puščuco. KEGLJANJE v nadaljevanju tekmovanja republiške kegljaške lige so Celjani v Slovenjgradcu podrli 6956, v Mariboru pa 6885 kegljev, najbolj.ši pa so bili na prvi tekmi Vanovšek 923 Druškovič 903, Grum 879, na drugi pa Kranjc S. 880, Vanovšek 872 m 'irum 870, Članice Partizana Kovinai Store pa .so na kegljišču v Mur.ski So- boti dosegle nov državni rekord, ko so v orvem na.stopu podrle 2606 kegljev, skupno pa 5155. Najboljša ie b-ia Marinčeva 887. Ludvigo- va 878, Ocvirkova 869. Perperjeva 852. Urhova 842 in Kranjčeva 817 kegljev. Kegljači Celja so"*te dni odigral, tri prijateljska srečanja. Rezul- tati: Partizan Kovinar Štore : Celje 728:' : 7497 (9 x 200 lučajev), Ce- lje : Ingrad 8935 : 8250 (10 x 200 lučajev) m Rudar (Trbovlje) : Ce- lje 6964 : 7047. ŠPORTNE VESTI IZ SAVINJSKE DOLINE Za pripravo na bližnje tek- movanje v II. republiški od- bojkarski ligi so odboj kaši Partizana Braslovče premaga- li v telovadnici v Petrovčan ekipo Šempetra z tesnim re- zultatom 3:2. * Na rednem občnem zboru NK Žalec so razpravljali o problemih ki tarejo klub. še vedno nimajo ustreznega tre- nerja, brez pravega vodstva pa sta tudi mladinska in pi- onirska vrsta. Objekti, ki so bili pred leti zgrajeni, so skoro povsem zapuščeni. De- narja za vzdrževanje pa ni. Nogometaši šmartnega, ki se že dalj časa pripravljajo na start v celjski nogometni podzvezi .so odigrali že dve prijateljski srečanji. V pr- vem srečanju z Rudarjem iz Velenja so izgubili 2:0, v dru- gem pa so na domačem igri- šču premagali člana VCSNL Šoštanj 4:0. T. TAVČAR 20. stran NOVI TEDNIK Št. 9 — 2. marec 197? MED NEBOTIČNIKI PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGAR 20. Plavala sta kot v sanjah po širokem bulvarju. Paradižnik je pritisnil na gumb in črna streha je zdrk- nila nazaj. Pritisnil je na drug gumb in stereo muzika je privrela iz zvočnika, pritisnil je tretjega in ... Pa kaj bi naštevali! Nič ne bomo imeli od tega. Ozri- mo se raje po ulici. Okrašene so. Cemu neki? Napovedovalec v stereo radiu se je zdajci oglasil: »Dr- žavljani, ne zamudimo današnjega velikega predvolilnega zborovanja ...« Paradižnik, ki mu svetovna politika ni bila španska vas, je prisluhnil. »Veliko sem bral o teh predvolilnih direndajih v Ameriki!« je dejal. »Veš, da si pojdem za- devo ogledat!« Klara se je strinjala in res sta se popoldne pripeljala na velikanski stadion v predmestju. Množica se je raz- maknila, ko se je njuna križarka prikazala ob vhodu. »Izvolite! Izvolite!« so od nekod pritekli volilni agent je in utirali pot Paradižniku — naravnost pred tribuno ... Množica je postajala glasnejša, in ko je Paradižnik pred tribuno izstopil, da se uvrsti med gledalce, so ga krepke roke tisočev zgrabile in ga postavile na oder. Njega in Klaro ... it. 9 — 2. marec 1972 NOVI TEDNIK 21. straM PO NESREČI ODŠEL če že sprejmemo žalostno uigotmitev, da so številne pro- metne nesreče povsem obi- čajne, moramo za tisto, ki se je zgodila 25. februarja v Celju reci, da je nenavadj,- iNe gieae iiu puu^a^, a-upak na epuog. AiNi'Ui\ CAjljAj^Ni^t, suir 32 let, iz Celja, je vozu tisti večer po Lju^MjansKi cesti z osebnim, avtomoollom CE— 354—89, Ko je prepeljal v bližino železniške proge, se je ustavil na levi poiovicd desnega vozišča, ker je na- mieravai izapeljati levo na stransko cesto. Moral je čaka- ti zaradi prometa iz nasprot- ne smeri. Nenadoma je tre- ščilo. Za njim je piuipeijal z oseb- nim avtomobilom CE 402—56, ANTON PEČNIK, star 29 let, iz Ruš pri Petrovcah. Pečnik se je s polno hitrostjo za- letel v stoječi Oglajnerjev avtomobil. Tfega je zaneslo tako, da je trčij v osebna avtomobila VILIJA SEKERE- ŠA iz Lendave in FRANCA ZAVRŠNIKA IZ Žalca, ki sta pripenjala nasproti. Pri tr- čenju sta bili laže poškodova- ni ZOFIJA OGLAJNER iz Celja in IRENA PEČNIK iz Ruš. Obe so odpeljali v celj- sko bolnišnico. Do tod je še vse ra.ko, kot potekajo normalne« nesre- če. Toda, po nesreči je voz- nik Pečnik pobegnil in na kraju nesreče pustil svojo že- no, avtomobil in v njem ix>t- ni list. Iskali so ga v stano- vanju, vendar ga niso našli. poznamo zdravilna zelišča?; BAZILIKA-OCVMUM BASILICUM L. Bazilika je do pol metra visoka, enoletna rastlina s pokončnim, močno vejnatim steblom, ki je v zgornjem delu precej dlakavo. Listi so dolgopecljati, jajčasti, neko- liko nazobčani. Bazilika ima večbarvne cvetove, ki so beli, rožnati do rdečkasti, ter so nameščeni v pakobulastih so- cvetjih na vrhu stebla. Rast- lina oveti od junija do sep-'' tembra ter ima prijeten aromatičen vonj in okus. Za- radi prijetno dišečega eterič- nega olja gojimo baziliko po vrtovih ter jo sejemo že mar- ca v tople grede. RasJina za- hteva veliko toplote. Nabi-a- mo vso rastlino, ko so se po- javili prvi cvetovi, ter jo su- šimo v senci; posušeno pa zapremo v neprodušno zapi- rajoče posode. Posušena dro- ga je tudi dobra začimba. Bazilika ima precej di- šečega hlapnega olja, čreslo- vme saponine in glikozide, rudninske soli itd. Zaradi teh sestavin uporabljajo bazi- liko zoper napenjanje, obe- nem, pa tudi krepijo želodec in zboljšujejo apetit. Dobro pomaga tudi pri oslovskem kašlju, pljučnem katarju in prehladu. Hlapno eteričaio ol- je pa dobrodejno vpliva tudi na ledvice, pospešuje mo- krenje ter blaži pekoče in boleče mokrenje. Baziliko u- porabljamo tudi za izpiranje pri v^^t-jih v ustih ter za grgranje pri bolečinah v grlu. Zdravilo pripravljamo kot čaj tako, da ščep čaja vzame- mo na skodelico vroče vode, pustimo stati deset miiiut in pijemo osladkanega z me- dom. Pri vnetju ledvic pa ljudska medicina priporoča poleg bazilike še kamilice, poprovo meto, tavžentrožo, vsakega po enakih delih, ščep te mešanice polijemo s sko- delico " vroče vode, pustimo, da se ohladi in pijemo po jedi. Baziliko pa lahko uporabi- mo tudi za rane kot mazilo, ki ga pripravimo tako, da svežo rastlino razpustimo z maščobno podlago, ki smo jo pripravili iz olivnega olja, malo belega voska in sveže svinjske masti. Bazilika je tudi zelo dobra začimba pri različnim mesnih jedeh in tako s svojim aromatičnim okusom in vonjem zboljša hrano ter tako pripomore k boljišemu teku. BORIS ANEKDOTE Ameriški pisatelj Washing- ton Irving je imel prijatelja, ki je bil prepričan, da je pomemben slikar. Nekoč se je udeležil velike razstave. »Si videl slike, ki sem jih razstavil?« je vPrašal Irvinga. »Sem; to so bile edine slike na razstavi, ki sem jih dolgo občudoval.« »Laskaš se mi!« »Ne res! Pred slikami dru- gih je bila taka .gneča, da 'sploh nisem mogel blizu.« Ninon je bila ena največ- jih ljubimk svojega časa in je daleč prekašala kolegice po lepoti, zlasti pa po du- hovitosti. Tele besede doka- zujejo njeno globoko pozna- vanje ženske dušeraosti; »Ženske prezirajo Ijubosum- neža, Id ga ne ljubijo, bile bi pa užaljene, če moški, ki ga ljubijo, ne bi bil ljubosu- men.« Ameriškemu predsedniku Richardu Nixonu očitajo, da je kot gostitelj zelo tog in zapet. Kot značilen primer navajajo tole zgodbico: Ko se je Nixan med volilno kam- panijo peljal po Floridi, je eden od policistov iz sprem- stva padel z motorja in se hudo ranil. Nixon je takgj ustavil svoj avto in stopil k ranjenemu policistu, da bi mu izrekel svoje sočutje. A ko ga je vprašal, kje ga boli in kako se počuti, mu je že zmanjkalo besed. Naposled je le prekinil mučno tišino in vprašal nesrečnika: >vAli imate radi svoje delo?« Šmarje pri Jelšah NOVA ŠOLA - KDAJ? Pretekli teden se je v Šmar- ju pri Jelšah mudila mešana komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Zavoda 2ia razis- kavo materiala iz Ljubljane in Republiške izobraževalne skupnosti. Ze precej pred prihodom komisije v Šmarje je bilo ugotovljeno, da je šola, kjer se je podrl strop, dotrajana in torej neprimerna za pouk. Komisija, ki je prišla v Šmarje, pa naj bi se dogovo- rila s predstavniki občine, kje naj bi stala nova šola, kakšnega tipa naj bo ter kje dobiti sredstva za investicije. Domenjeno je bilo, da bo nova šola takega tipa, kot so ga projektirali v Tržiču, v projektivnem biroju, letos pa bi zgradili samo del šole, ki je trenutno najbolj potre- ben, to je učilnice. Vseh učilnic bo 14, zanje pa bi uporabili še druge prostore. dokler ne bi zgradili še dru- ge faze, kjer bodo večnamen- ski prostori. Šola naij bi se po dogovoru začela graditi v začetku po- letja, končana pa bi bila do jeseni, kot je to zagoto- vila Republiška izobraževalna skupnost. Seveda je potreb- no pripomniti, da je obljuba RIS-a bolj načelne narave, ker je popolnoma nemogoče, da bi celotno gradnjo inve- stirala sama. Na pomoč bo moral priskočiti Izvršni svet s potrebnimi dopolnilnimi sredstvi ali z drugimi beseda- mi rečeno: vse obljube in za gotovila Republiške izobraže- valne skupnosti so pogojena s temi dopolnilnimi sredstvi. Lokacija za novo .šolo, ki jo v Šmarju nujno potrebu- jejo, je že izbrana. Pa tudi vse ostalo bo urejeno brez za- pletov, kot so to obljubili na občini. MILENKO S. Šmarje pri Jelšah PROJEKT VONARJE Projekt, o katerem .se na Šmarskem govori že precej časa, je končno narejen, iz- delal pa ga je Zavod za vod no gospodarstvo iz Ljublja- ne. Narejen je tudi idejni projekt preložitve cest in pa brane. Vse dosedanje raz- iskave in projekti so le prva faza pri gradnji akomulacij- skega jezera Vonarje, ki naj bi prvenstveno služilo kot ba- za za tehnično in pitno vodo. Predvidevajo, da bodo lahko v treh mesecih poiskali pri- merne rešitve za uporabo vo- de iz jezera za pitno vodo. Prav vprašanje uporabnosti vode za pitje bo odločilno pri nadaljnji realizaciji projekta ter s kakšno tehnologijo bo to mogoče doseči. Jezero Vonarje bo v pri- meru realizacije pokrivalo skupaj '2{)?> hektare površine. Od tega je 180 hektarov na naši, slovenski strani. Inve- stitorji projekta, v kolikor bo osvojen in realiziran, bo- do Vodovodna skupnost SR3 in Direkcija S.ava Zagreb, zgrajen pa naj bi bil do kon- ca leta 197,5. Z izgradnjo akumulacijske- ga jezera Vonarje bi dobilo Obsotelje nov turistični ob- jekt, ki bi bil zlasti pomem ben že zaradi bližine Atom- skih toplic in Rogaške Slati- ne, pridobili pa bi večje ko- ličine vode. Jasno je, da je do realizacije še daleč in da si ne smemo delati nobenih utvar. Projekt bo zahteval še mnogo raziskovani. ' MST ZM NI V KRIZI! Prejšnji teden so se v Ce- lju sestali na regionalnem po- svetu o delu mladih komuni- stov v vrstah Zveze mladine vsi sekretarji občinskih ko- mitejev ZKS in vsi predsed- niki ter sekretarji občinskih konferenc ZMS celjske in za- .savske regije. AUred Voh, sekretar repa- hli