PoStnins uftaftina t Kot^^nv
Leto XIV., štev. 62
Ljubljana, torek 14« marca 1933
Cena Din 2.—
Upra voiitvo; UjuOijaoa. N-oalljevn
oltca 5. - leietun *t 3122, 3123, 312* 3125 312fc Lnseratn' oddelek: Ljubljana, Selen-burgova oL 1 - ToL 3492. 2492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica itc*. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: K.ocenova olica
št 1 - Teletoo št 190. Račun' pri post ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180. \V' pt> it 10«» ?41
Naročata* saašs m opečno Din 25.— Za mozemstvc Dtn 40.—.
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5- Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon it 2440
Celje. Strosamayerjeva oL 1. Tel. 65
Rokopisi se ne »račajo. — Oglasi po tarifa
Hitlerjev socialni program
oedaj, ko so hitlerjevci neomejeno zavladali v vsej Nemčiji in je prišel čas, ko bo treba plačevati menice množicam danih obljub, skuša njihov tisk s hrupnimi gesli dokazati, da je ogromni vzrast narodnih socialistov samo neposredna posledica nacionalnega odpora zoper zunanjepolitični položaj Nemčije in zoper marksistični internacionalizem. Ako bi bilo res tako, bi bila moralna in politična odgovornost strankinega vodstva do množic morda lažja. Toda stvar je ta, da ie hitlerjevski pokret prodrl v maso pred vsem na lahkotnih, široko razprostrtih perotih socialne demagogije. Privlačnost vsenemških nacionalističnih in militarističnih gesel je za nemškega človeka zelo velika, a v dobi gospodarske krize vendar mnogo prešibka, da bi mo-gia v znamenju hakenkrajca zbrati tolike milijone. Množica zahteva danes obilne hrane za svojo socialno fantazijo; koče imeti nekaj, s čimer se tolaži in na kar gradi svoje upe v bodočnost. Posebno velja to še za Nemčijo, kjer je_ gospodarska in socialna kriza relativno hujša kakor v kateremkoli drugem narodu.
S tem duševnim in čuvstvenim razpoloženjem današnjega Nemca je računal Hitler. In še kako! Njegova socialnore-formna gesla so vse do zadnjega_časa presenečala po svojem radikalizmu. Znano je bilo sicer že dolgo, da je hitlerjevski pokret financirala na njegovi prvi stopnji nemška velika industrija. Toda to dejstvo je kar izginjalo v poplavi bitlerjevskih socialnih gesel. Hitler ie čedalje bolj prihajal na glas narodnega in socialnega izveličarja. Samo on je umel spojiti nacionalno in državno veličino — ta stari ideal, ki je bil zrušen na frontah — s socialno povzdigo obubožanega nemškega državljana!
Njegova socialno propagandna semena so padala na dobro izorana in pognojena tla. Povojna inflacija je v zvezi z vojnim gospodarstvom najbolj prizadela baš meščanske in drobnomešČan-fke sloje nemškega ljudstva. Treba je vzeti v roko katerokoli narodno gospodarsko statistiko, da se prepričamo, ka-iro =e je pr^mozpnie v povojnih letih socialno premaknilo. Srednji stan, v katerega so se prej šteli premoženjsko tudi vsi duševni poklici, manjši trgovci in boljši obrtniki, se je v povojni Nemčiji premoženjsko razredčil na poldrugi milijon ljudi, ki poseduje okrog 35 milijard narodnega imetja, medtem ko 62 milijonov ostalih ljudi poseduje komaj 16 milijard. Nad srednjim stanom je tenak sloj zelo imovitih, komaj 80.000 ljudi, ki so osredotočili v svoji posesti približno 35 milijard mark, torej toliko kakor srednji sloj. V drugih državah to razmerje ni tako kričeče in pred vojno, ob večjem splošnem blagostanju, tudi v Nemčiji ni bilo.
Hitlerjevci so spretno izrabili to socialno stanje, ki so ga na vse mogoče načine predočevali množicam in pri tem po potrebi še pretiravali. Zlasti pa so računali na one milijone deklasirancev iz duševnih malomeščanskih poklicev, ki so sicer brez imovine, a se po svojem svetovnem in življenjskem nazoru priznavajo k meščansko poimovani civilizaciji. Tem deklasiranim, težko prizadetim ljudem je Hitler oznanil nov evangelij, ki združuje njihove nacionalne in kulturne ideale s socialističnimi preosnovami. Pri reformah ne bi imela glavne besede in-ternacionalistična množica, ki ne more ničesar izgubiti, marveč bodo odločevali »vodje«, ki imajo pred očmi pred vsem nemški interes in nemškega človeka. V znamenju teh gesel je Hitler s svojim pokretom presenetljivo zrasel do današnje moči.
Vprašanje je, kaj bo storil Hitler sedaj, ko je dosegel zaželjeno moč. Kakšen bo njegov praktični socialni program? Kaj bo storil, da nasiti lačne ljudi in da potolaži deklasirane množice meščanov, ki so občutile vso trdoto gospodarske stiske in socialne zapostavljenosti? In kaj bodo storile hitlerjevske množice, ako Hitler ne bo mogel utešiti njihovih nad in izpolniti svojih obljub.
To so vprašanja, ki bodo v veliki meri odločilna za nadaljnjo usodo hitler-jevskega pokreta in vsega državnega življenja v Nemčiji. Verjetno je namreč, da bo Hitler tudi tedaj, če bo gospodoval brez parlamenta, torej neza-visno od vsakršne koalicijske podpore, ostal množici dolžan baš to, kar ji je obljubil v socialno reformnem smislu. Njemu se zdi že danes važneje, da kliče v domovino bivše kneze in jim preskrblja odlična mesta v novi državni upravi, kakor pa da pripravlja izvedbo včerajšnjih socialnih načrtov. Že sedaj tolaži svoje množice z obljubami, ki ne gredo na njegov račun Ves njegov tisk sugerira narodu vzor imperialistične Nemčije, ki bo »das Volk ohne Raum« rešila tako, da mu bo zagotovila razmah po tuji zem-
' Afera z »vzhodno pomočjo«, zaradi katere je padel general Schleicher in s katero je prišel Hitler na krmilo, priča, da kaže Hitler presenetljivo razumeva-
Proračunska razprava v Narodni skupščini
Včeraj so govorili poročevalci večine in manjšine ter finančni minister Djordjevič —
Govorniki zahtevajo poenostavljenje administracije
Beograd, 13. marca. p. Danes se je ob skoro poinošteviini udeležbi narodnih poslancev in v navzočnosti celokupne vlade z ministrskimi predsednikom na čelu pričela v Na rodim skupščini razprava o državnem proračunu za leto 1933-34 ter o finančnem zakonu, ki je glede na nestalno st gospodarskih in finančnih prilik letos nenavadno obširen. Narodna skupščina bo razpravljala o proračunu v pospešenem tenupu. da bi lahko tudi še senat do konca tega meseca končal proračunsko debato. Predsedmištvo Na rod,ne skupščine je zaradii tega že danes dopoldne objavilo. da se bodo za dobo proračunske debate vršile dnevno po tri seje, in sicer dopoldne ob 8.30. popoldne ob in zvečer ob 9.30. Vrstili red prijavljenih govornikov bo določen v naprej in se naknadne prijave ne bodo sprejemale. Kakor vse kaže. bo trajala načelna debata tri do štiri dni; tako da se bo glasovanje o proračunu v načelu vršilo najbrže v četrtek dopoldne, nakar bo taikoj sledila podrobna razprava. Za razpravo se ie prijavilo veliko število govonra]ko<v. Poslanski klub JRKD, ki
je imel danes dopoldne sejo. je prijavil 53 govornikov, ki bodo govorili deloma v načelni, večinoma pa v podrobni razpravi. Za načelno razpravo sta se med drugimi prijavila izmed poslancev dravske banovine gg. Alb:n Koman in Karel Gajšek. Prijav!, -n je M tudi minister n. r. narodni poslanec g. Ivan Mohorič. ki pa je včeraj odpotoval na sejo interparlamentarne unije v Benetke. V podrobni razpravi bodo govorili skoro vsri poslanci diravske banovin«. Tudi ostali klubi so že prijavila svoje govornike za načelno in podrobno razpravo. Po dosedanjih dn,spoz;ciiah računajo. da bo nroračunska razora va v Narodni sikupšč;ni končana okrog 22. t. m., nakar se bo tako.i sestal senat, da kot druea zakonodajna zbornica odobri proračun.
Seja Narodne sknnščine s* je pričela ob 4. popoldne. Po rešitvi nekaterih tekočih zadev je Narodna skupščina prešla na dnevni red in pričela načelno razpravo o predlogu proračuna državnih dohodkov in izdatkov s finančnim zakonom za proračunsko leto 1933-34.
Poročilo večine finančnega odbora
V imenu večine finančnega odbora je poročevalec g. dir. Oton Gavrilovič obširno orisal splošne gospodarske prilike pri nas in na svetu in opozarjal, da sestava in višina proračuna ni odvisna zgolj od vlade in parlamenta, marveč da baš v sedanjih prilikah splošne gospodarske in finančne krize v največji meri vplivajo na proračun mednarodni oanošaji in splošne prilike na svetu. V svojem govoru, ki ga je vsa zbornica poslušala z največjo pozornostjo in sprejela z velikim odobravanjem, je med drugim izvajal:
Po običajni parlamentarni praksi se pri proračunski razpravi podvrže kritiki celokupno delo vlade. Če hočemo biti obiel^iv-ni v kritiki, moramo, upoštevajoč sedanje težke čase in gospodarske neprilike, točno razlikovati med tem, kar je odvisno od nas samih, za kar nosimo tudi mi odgovornost in med ouim, kar nI odvisno od nas, marveč od splošnega mednarodnega gospodarskega položaja in splošnih finančnih prilik na svetu. Višina proračuna in njegova uporaba ni samo vprašanje vlade, marveč tudi vprašanje režima, za katerega tudi mi nosimo svoj in enak del odgovtf nosti.
Takoj r začetku te debate. Je treba vo-staviti dvoje vprašanj: Zakaj znaša proračun 10.438.000.000 Din in zakaj ni manjSi Na prvo vprašanje je reba odgovoriti s številkami Proračun po svojih izdatkih izvira iz dejstva ustvaritve naše države »n njenih ciljev. To se kot rdeča nit vije skozi vse proračunske izdatke. Anuitetska s'nžba predstavlja vsoto 1.2 milijardi dinarjev. Za obrambo in varnost države je predvidenih 2.4 milijarde pokojnine 900 milijonov. Vse to da že 5450 milijonov. Od ostalih izdatkov gre 1.5 milijarde za obveznosti države, ostali izdatki pa so razdeljeni na gradbeno delavnost, kmetijstvo, zunanje zadeve, socialno politiko, finančno administracijo in v a potrebe notranjega ministrstva. 3.4 milijarde gre za izdatke državnih gospodarskih podjetij, železnic pošte itd. Gospodarska podjetja krijejo svoje izdatke 8 svojimi dohodki.
če analiziramo te glavne skupine drž iv-nih izdatkov, se moramo najprej zaustaviti pri
Izdatkih za narodno obrambo.
Proračun nrinistrstvad vojske in mornarice znaša 2.4 milijarde. Ta sicer impozantna številka pa predstavlja samo obrambo ua še države, čuvanje pridobitev, izvojevanih s tolikimi žrtvami v svetovni vojni, če presojamo proračun ministrstva za vojsko in mornarico po kreditih, kakršne imajo v isto svrho drugod okrog nas. moramo tudi pri najstrožji oceni priti do zaključka, da se ta proračun z ozirom na zunanje prilike ne more spreminjati niti zmanjšati. Lahko r*«-čem. da ni nikogar, ki bi si upal prevzeti odgovornost pred narodom in državo za znižanje teh kreditov. Zaradi tega je to šte vilka, ki jo moramo obdržai tudi v časn. ko gre za največjo štednjo.
nje za osehne interese vzhodnopruskih junkerjev. In po vsem drugem, kar danes opažamo, je že precej jasno, da se junkerjem in velikemu kapitalu ni treba bati Hitlerja. Njegova kampanja proti težki industriji in »obrestnemu suženjstvu« bo že jutri pozabljena.
Napačno pa bi bilo računati, da lahko Hitlerja one množice, ki so sledile njegovim socialnim vabam, v doglednem času zopet strmoglavijo, ko jih bo razočarala Hitlerjeva praktična politika v socialnem pogledu. Ne giede na to, da bodo pri ohranitvi hakenkraiclerske diktature igrali nacionalistično imperialistični motivi jaejo vlogo kakor so jo igrali pri njeni graditvi, moramo računati z dejstvom, da ima Hitler danes v svojih rokah vso oboroženo in neoboroženo državno silo. Morebitni milijoni na socialnem polju razočaranih odnadnikov ne bodo imeli možnosti, da učinkovito pokažejo svojo nezadovoljnost.
Drugi glavni izdatf.k predstavlja vsau> 1.2 milijardi
za anultetno službo
in je namenjen za plačilo obresti in odplačilo posojil. Naši dolgovi v inozemstvu znašajo: 981 milijonov zlatih frankov 128 milijonov dolarjev, 35 milijonov anglešsih funtov, 2400 milijonov francoskih frankov, dočim znaša notranji dolg okrog 6 milijard dinarjev Lansko leto je znašala anuitetna služba, 1500 milijonov, sedaj pa je znižana na 1200 milijonov. Anuitete so zmanjšane zaradi tega, ker letos ne bomo plačali vojnih dolgov. Kar pa je ostalo, predstavlja državno obveznost, preko katere se ne da iti. Ta izdatek se ne more niti zmanjšati niti izločiti, vse ako doigo dokler ni o tem sklenjen poseben sporazum i upaiKi. Tudi pri najboljši volji ni mogoče zadostiti vsem obveznostim. To pa ni samo pri nas, marveč tndi pri vseh ostalih državah. Plačevanje dolgov je zaradi padanja izvoza vsak dan težje Gospodarska kriza, padec cen, te&koče pri plasiranju naših ipridelkov, so zmanjšale narodni dohodek in vedno boU otežkočajo plačevanje inozemskih dolgo*. Pomanjkanje deviz je pri nas vplivalo tudi na domači trg in cene, ker se ni moglo nabaviti potrebno blago iz inozemstva, na drugi strani pa so se zaradi padca dinarja morale dajati nagrad« pri izvozu. Rok za plačilo vojnih dolgov je bil 15. december. Takrat bi se morala rešiti kriza zaupanj«. Del zaveznikov je plačal svoje dolgove v Ameriki, drugi pa so to odklonili. Mi v tej akciji nismo sodelovali, ker rok za plačilo naših dolgov v Ameriki še ni potekel. Na vseh straneh si prizadevajo, da bi rešili to vprašanje, kar pa je mogoče le z revizijo svetovne trgovinske politike. Mi smo ustavili plačilo dolgov francoski blagajni po pariškem sporazumu iz lanskega leta. Vojnih dolgov ne moremo plačati zaradi tega, ker ne dobivamo reparacij. Zato se pogajamo z lastniki naših posojil v Parizu, glede olajšave plačila predvojnih in povojnih dolgov. Upam, da bodo pogajanja v najkrajšem času uspšeno končana. Pariški tisk je zavzel zelo naklonjeno stališče napram naši vladi in naši državi
V svojih nadaljnjih izvajanjih se je dr. Gavrilovič dotaknii izdatkov za
pokojnine,
ki dosegajo skoro vsoto ene milijarde. V naši državi imamo skoro 50.000 upokojencev. Z začudenje«! se mora vsakdo vprašati, odkod tako nenormalno visoko število upokojencev, /a katere gre cela milijarda. Še pred šestimi leti je bilo 45 000 upokojencev. To je zelo važen. problem, ki se mora na vsak nae n rešiti. Visoko število upo&ojencev izvira iz različnih prejšnjih zakonodaj, iz številnih odlokov o priznanju službenih let. v glavnem pa ima to nenavadno vsoko število upokojencev svoj izvor v nesrečni strankarski politiki, ki je do'gn vrsto le* neu'miljeno gospodarila v mš: državni unravi. Kot znač lnost. kako se je pod prejšnjim' strankarskim' režVni postopalo, je govorn;V navedel več primerov upokoiercev. k- dobvajo iz raznih naslovov mesečno do 10.000 in še ve>e rvokoj-irp. Imperativno se narekuje revizija ce-!nknpne?a vprašanja upokojencev.
Ce pogledamo v proračun. vid:mo, da gre z«
osebne izdatke
4850 mil"ionov, za materialne izdatke pa 5580 milijiCtiov. OeSni izdatki so določeni za 239.000 uradn;,:ov. pripravnikov, zva-ničnikov ri služite!iev *er za 58.14« upokojencev. število uslužbencev in vsota izdatkov /anie ie tako ogrrmna. da je prišel ČHS. da se mora Narodno predstavništvo temeljito baviti s tem orob^motn fe: najti pobi in sredstva. *e neprestano naraščanje števila uslužbencev in osebn h izdatkov 7«ustavi. Mora se izvesti reorganizacija administracije, da bo postala prožnejša in ceneiša. S tem vprašanjem ^e bo morala Nerodna skupina bavjti zven proračunske debite in nredla^am. ds se osnuje za to poseben na-lamen^rrn od^or. tembolj. keT pride v krhkem pred Narodno skupščino zakon o banskih upravah.
Stednja v izdatkih mora biti vodilno načelo celokupne naše gospodarske m finančne politike.
Javna bremena
ki angažirajo javne dohodke, tvorijo najvažnejše proračunsko poglavje. Javni dohodki povsod na vsem »vetu nazadujejo. Pri nas je vse odvisno od žetve, od višine cen in od izvoza. Ce bo vse to povoljno, bo kup»i*i moč večja, oo tudi večja potrošnja m tedaj se boio predvideni dohodki lahko ustvarili. Pri neposrednih davkih, ki so b li predvideni v preteklem proračunskem letu. je imela finančna uprava redek uspeh, ter je iztirjala vse davke v predvideni viš'ni Vprašanje pa je, ali smemo to pričakovati tud v prihodnjem proračunskem letu. Vsa vrrruoznost v vodstvu finančne politike in proračunskem ravnotežju je v tem. da se vzpostavi ravnotežje med plač 1 no možnostjo davkoplačevalcev in enrnentnimi državnimi potrebami in obveznostmi.
Nato je dr Gavrilovič primerjal prilike v naši državi <v finančnim položajem d.rug-h držav, da bi mog!i narodni poslanci pravilno oceniti težkoče, ki so ua6tale v splošnih prilikah. Nič o1 lažje je nadaljeval, kakor dandanes kritizirati gospodarsko in finančno politiko. Posamezniki, poediai družabn- sloji korporaciie m organizacije, vsi stavljajo vladi predloge, kako naj se po.ožaj izboljša Toda vsi ti predlogi gredo sa tem. da bi se popravil njihov lastni položaj, ne p« položaj celote, pač pa skoro vselej na škodo celote. Cesto se sprejemajo zakoni za zaščito enega razreda na račun celote. S takimi ukrepi, ki se izdajajo ne samo pri nas, marveč po vsem svetu. se odstrani ena težkoča. a istočasno povzroči cel niz novih. Gospodarska izolacija, pomanjkanje solidarnosti v bistven h vprašanjih. še bolj pa pomanjkanje vsake uvidevnosti za splošne interese, onemogoča vsa<ko pravilno rešitev. Najbolj so prizadeti oni. ki so najbolj angažirani. Gospodarska politike po vsem svetu je razbila in raztrgala mednarodne finančne odnošaje Neizpolnjevanje prevzetih obveznosti je nastalo splošen mednaroden običaj. Valutna situac'ja, ki se je po končani inflaciji začela sanirati in je bila pred štirimi leti sanirana, se je sedaj ponovno omajala. Mednarodna trgovina je padla v primeru z letom 1929 za 60 odst. Nad 50 držav je povšalo svoje uvozne oarine. V 21 državah je uveden sistem kontingentiranja uvoza. Deviznih omejitev se poslužujejo skoro vse države. Transferni moratorij prihaja kot logična posledica in krona te politike. Bremena in davki se povsod pomnožujejo, četudi se proti temu povsod vodi borba in opozicija. Bolezen je interkont nentalna, svetovna in zdravitev zahteva žrtve. Naša do'.žnost je, da vsem onim, ki hočejo zlorabljati gospodarske teakoče, ki niso samo pri nas, marveč po vsem svetu, jasno in odločno povemo: Nemogoče je blagostanje v eni banovini, dokler ni blagostanja v vsej Jugoslaviji in nemogče je blagostanje v Jugoslaviji, dokler vladajo gospodarske težkoče po vsem svetu. Ni je čarovniške roke. ne politike, ne režima, ki ln mogel v eni noči popraviti to stanje, pa naj si bo to ustavni ali parlamet&rni režim, republi-
kanski, federativni ali centralistični. Samo z mednarodnim sodelovajem bo mogoče doseči trajne in pozitivne uspehe. S ponosom smemo reči, da naša država po v«eb svojih močeh doprinaša k tej po!if'ki iu si prizadeva doseei ta ideal To je dokazala zlasti s sklenitvijo pakta Male antan-te, ki stremi po iskrenem gospodarskem in političnem sodelovanju z vsemi, zlasti pa s srednjeevropskimi državami. Gospodarski problemi so mnogo večji in močnejši, da bi^ se mogle reševat: samo na notranjepolitični pozorna Jugoslavije. Pred nami so velike težkoče. s katerimi bomo imeli še dolgo opravka. Treba je žrtvovati vse osebne interese, da bo zmagala naša velika skupna stvar. V zavesti, da upoštevate vse težkoče 'n naše posebne prilike, apeliram na Narodno skupščino, da predlagani proračun ? finančnim zakonom sprejme.
Zbornica je sprejela besede dr Gavrilo-vida z dolgotrajnim odobravanjem in ploskanjem.
Zahteve manjšine
Nato so se razvrstili govorniki manjšine finančnega odbora. V imenu manjšine je podal poročilo narodni poslanec dr. Slavko Šečerov, ki je izražal dvom. da bi se dal proračun v izpremenjenih in poslabšanih gospodarskih prilikah realizirati. V svojem poročilu je pred vsem kritiziral previsoke osebne izdatke. Zahteval je, naj se izdajo nujni finančni ukrepi za znižanje vseh izdatkov, tako državnih kakor samoupravnih. Izvede naj se reorganizacija vrhovne državne uprave m z združitvijo nekaterih ministrstev, zniža število ministrov. Državna uprava naj se poenostavi, da se bo prihranilo na uradništvu Število uradništva se mora na vsak način znižati. Pred vsem naj se odpuste vsi, ki nimajo kvalifikacije ali imajo slabo oceno. Iz državne uprave se morajo odstraniti vsi uslužbenci, ki so proti politiki narodnega in državnega edin-stva. Upošteva naj se tudi socialni položaj državnih uslužbencev in odpoiste "z službe tisti, ki imajo zasebno premoženje in druge stalne dohodke. Revidirajo naj se tudi posebne dragmjske in rodbinske doklade. Omeji naj se uporaba državnih avtomobilov, pocenijo državne nabave in ustavijo vse nove ffradrje državnih poslopij 'z rednih proračunskih sredstev. Tudi uslužbenstvo banskih uprav se mora reducirati. Obširno se je bavil s potrebo revizije upokojencev in zahteval znatno omejitev pokojninskih pravic. Končno je v svojem poročilu naglasil potrebo opredelitve delokroga državne in banovinske uprave, predpostavljajoč, da se bo na ta način državna uprava pocenila.
V imenu Narodnega »eljačkega khiba jc podal oddvojeno mnenje narodni poslanec dr. Fran Gruber. Obširno se je bavdl z gospodarskimi problemi ter izrazil priznanje finančnemu ministru in vladi, da s toliko vnemo skrbi za ravnotežje in realnost proračuna. Misli pa da je proračun odmerjen previsoko in da bo končal z deficitom. Analiza državnih dohodkov v tekočem letu kaže, da vsi dohodki zaostajajo. Kritiziral je način obremenitve, čaš, da preveč obremenjuje baš najsiromašnejše sloje. Osebni izdatki so mnogo previsoki in s^ morajo za vsako ceno znižati.
Ekspoze finančnega ministra
Nato je povzel besedo finančni minister dr. Djordjevič, ka je med drugim izvajal:
Predlog proračuna predvideva v celoti 10, .438.326.579 Din izdatkov. Vsota je manjša od lanskega proračuna za Din 884.873.421 Din. V naši finančni zgodovini ni primera, da bi 9e državni proračun v enem letu tako zelo zmanjšal. Gospodarske težave, s katerimi se bori naša država, so preprečile, da »e proračun ni znižal v še več j,i meri. Toda vsaka nadaljnja redukcija bi pomenila dejansko amputacijo. V realni politiki pa je potrebno dolgo in sistematično delo. da se ustvarijo vsi pogoji za izvedbo še večjih redukcij. Treba je demontirati stroj, ki se je montiral 14 let, da bi čim bolje odgovarjal potrebam naše države Važno pa je. da se pri tem demontiranju kaj ne pokvari
Vlada je računala z vsako številko, ki je bila vstavljena v proračun. Postavka 915 milijonov dinarjev za pokojnine je izredno breme in je treba proučiti vse možnosti. da se zniža. Pokojnine predstavljajo posebne pridobljene pravice na osnovi zakona. Težko je v pravni državi komurkoli jemati njegove pravice, ki » jih je zakonito prdobil. Zato pa je potrebna popolna obzirnost pri reševanju tega vprašanja. Proračun za državno upravo znaša 2927 milijonov. Tu se postavlja vprašanje: ali znižati število uradništva ali p« znižati uradniške plače. Vlada *matra vSa*o na-daljno redukcijo uradniških plač za nemogočo. Plače so bile žal že trikrat reducirane. skupno skoro za JO odstotkov, to je več kakor v katerikoli drugi evropski državi Tu se ne more absolutno nič več znižati. Plače so dosegle najskrajnejšo mejo. Treba je upoštevati socialne prilike uradništva. pa tudi državne interese.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je finančni minister dr. Djordjevič obširno govoril o fiskalni obremenitvi. Na enega prebivalca odpade skupno vseh davčnih obremenitev 445 Din 92 par Ta vsota ni ma'a, toda v primerih z davčno obremenitvijo v
odstotka, kar je mnogo manj, nego v drugih državah. Politika vlade bo ostala na dosedanji liniji. Vlada je odločena za vsako ceno čuvati državni kredit v inozemstvu ter ohraniti stabil;zacijo dinarja in proračunsko ravnotežje. Zdrava finančna politika pa se more z uspehom voditi samo tedaj, če so vsi poklicani činitelji solidarni in če gredo v pravilnem pojmovanju državnih in narodnih interesov roko v rok:. Vlada prčakuje, je konoal finančni minister svoj govor, da bo Narodna skupščina iskreno podprla vlado v njenem prizadevanju ter da bo v praviViem pojmovanju narodnih in državnih interesov ter svo:& vloge odobrila predložen proračun.
Pričetek splošne
Nato se je pričela načelna razprava o proračunu. Prvi govornik v debati je bil bivši minister dr. Velizar Jankovi č, ki je uvodoma opozarjal na gospodarske težkoče vseh držav in se nato bavil s političnim položajem v Evropi. Opozarjajoč n« položaj r Nemčiji in na neprestano rovarje-njeznanih naših nasprotnikov, je poudarjal potrebo nacionalne solidarnosti. Zunanji položaj Dam nujno narekuje, da pozabimo vse male domače prepire ter ae združimo v obrambi višjih narodnih in državnih interesov. Z največjim ogorčenjem je nato govoril o akciji punktašev, ki skušajo izrabljati zunanje politično situacijo za dosego svojih ciljev. Prehajajoč na sam proračuu je poudarjal, da bi bilo treba povečati kredite za kmetijstvo in za prosveto. Ob koncu pa je izjavfl, da bo glasoval za proračun. S tem je bila. popoldanska seja ob 20.30 zaključena.
Nočna seja
Ob 21.30 se je pričela nočna seja. Za nočno sejo so prijavljeni še naslednji govorniki: Milan D j u ko v i č, dr. Bogumil
drugih državah tudi ni pretirana Narodno	1	V o š n j a k, Vlada S p a s i č, dr. Stjepan
premožneje je znašalo leta 1926 ^9.606 mi-	j	Bačinič, dr. Milovan Grba, Dragutin
j i jenov, leta 1931 42 milijard, letos pa	!	P e r k o. Branke D r 1 j a č a, Stevan C i r i 6
okrog 35 m b' d Ce se vzame 8 milijard	!	dr. Met i koš in Vasilje Trbič. Seja bo
fiskalne obremenitve, predstavlja to 22.8	1	trajala globoko v noč.
Pod kljukastim križem
Prvi početki rušenja weirnarske ustave * Nasllstva se kljub Hitlerjevim pozivom k disciplini čim dalje
bolj
mnoze
Berlin, 13. marca. d. Državni predsednik flindenburg je včeraj izdal proglas, v Katerem odreja, naj se do končne ureditve vprašanja državnih barv izobešata »kupno eroo-bela-rdeča in narodno-sociahstična s kljukastim križem, na vojaških poslopjih in ladjah pa samo državna vojna zastava. S tem je bila odpravljena republikanska črno-rdeče-rumena zastava.
Odredbo državnega predsednika je sporočil včeraj popoldne državni kancelar Hitler sam preko vseh nemških brezžičnih postaj. Ob koncu jc. Hitler poudarjal, da je prišel s tem 14 letni boj za oblast do svojega vidnega simboličnega zaključka. Sedaj jc naša naloga skrneti, da tu oblast ne bo z ničemer omajana. Odslej bo boj za čiščenje in ureditev države smotren pod vodstvom od zgoraj. Zato ukazujem najstrožjo in slepo pokorščino. Vse posamezne akcije morajo odslej izosta-i.
Nova nasilstva
Kakšna je nova disciplina, ki |o razglasa Hitler, dokazujejo naslednji dogodki:
Kikor javlja »Vossische Zeitung« iz Vra-tisLave, so v soboto uniformiran hitlerjevci vdrli v sodišče, kjer 9o nadlegovali sodnike in odvetnike. Celo vrsto sodnih razprav so morali zaradi tega prekiniti. Ker so hitierjevci izjavili, da bodo tudi danes postopali na enak način, so bile vse sodne razprave odgodene do srede.
V	Kielu so neznanci vdrli v stanovanje odvetnika Spiegla, ki je nastopal kot zagovornik socialnih demokratov v mnogih političnih proce? h. Vstop v stanovanje so zahtevali v imenu policije, ko pa jim je odvetnik odprl, so oddali nanj več strelov. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu nato umrl.
V	Konigsbergu so uniformirani hitlerjevci v soboto ponoči zasedli dom strokovnih organizacij. Kakor trdi uradno poročio, so člani »Reichshannerja« napadli dva hitler-jevca, nakar so se trije člani hitlerjevih na-padanih oddelkov odpeljali z avtomobilom proti strokovnemu drmu, kier so bili apa-deni iz poslopja s streli. Ko so prihitela hitlerjevska ojačenja. je prišlo do močnega streljanja, v katerem je bilo ran lenih pet Članov »Reichsbarnerjj«. Ostali člani vReichsbannerja« so pobegnili ?z hiše preko ograj. V zvezi s to akcijo so hitlerjevci ?flsedli tudi dom Otona Brauna, kjer se tiska »Konigsberger Volikszeitung« in kjer ima svoj sedež social stično konzumno društvo.
Po vesteh iz Magdeburga je prišlo v neki restavraciji v Selgeliebnu snoči do kr_ vavega spopada med socialnimi demokrati in narodnimi socialisti. Neki socialno demokratski občinski odbornik je v hipnem razburjenju oddal več strelov iz revolverja na skupino narodnih socialistov ter enega izmed njih hudo ranil. Narodni sociali. sti so nato obkolili restavracijo in pričeli streljati vanjo skozi okna. Socialni demokrat. ki je ranil omenjenega hitlerjevea, je bil smrtne nevarno ranjen ter je krnaiu ca to podlegel po škodbam.
V	Tollkemithu so aretirali vse komunistične voditelje Zaprli so jih v bližnjo trdnjavo. Dva izmed njih sta skušala pobegniti. pa sta bila ustreljena.
Po nalogu komisarja za bavarsko notranje ministrstvo so bili v soboto pritvorje-ni vsi voditelji bojne organizacije bavarske ljudske stranke >--Bayerwacht«. Razen tega je policija zasedla okrožno tajništvo bavarske ljudske stranke v Bambergu. Včeraj so spravili v zapore vodstvo »Ba_ j-ermvachta« v Oberfrankenu, ki je še sedaj v zaporih.
Zaradi spremembe režima zapušča rem. ško ozemlje mnogo umetnikov, publicistov in znanstvenikov, ki se ne strinjajo z načeli Hitlerjeve vlade. Tako so odpotovali na Dunaj Reinhardt, filmski igralci Fritz Griinbaum, Siegfried Arno, Felix Bressart, Jaro Filrst. ki so jim bile nenadoma odpovedane pogodbe. V Berlinu so zato tudi prenehali snemati nov Abrahamov film. Nadalje so zbežali v Prago Teodor Wo!f. dosedanji ravnateli s-Berliner Tageblatta«, zna. ni književnik in zgodovinar Valerijan Marcu in glavni urednik lista »Tagebuch« Schwarzwild
Nanadi sta tuszesssce
Doznava se. da so narodni socialisti zopet napadli več tujih gostov, med njimi tudi amer škega pisatelja Dalberga, ki so ga na Kurfiirstendammu pobili s palicami na tla.
Šele sedaj se je tudi zvedelo, da so pred dnevi hitlerjevci ustavili soprogo 'tatijan-skega poslanika, ko se je peljala po mestu z avtomobilom, ter jo zaradi n lenega židovskega videza silno pretepi:, nato pa aretirali in prepeljali na policijsko ravnateljstvo. Tam so dognali, da are za ženo italijanskega poslan ka. nakar so jo spremili po silnem opravičevflniu na poslaništvo Ni izključeno. da bo zarad tega pripetljaja prišlo do spora med Hitlerjem in ital:janskim pos'an!štvom.
Dopisnika ameriškega lista »Je\v!sh Dai-!v Ff>rward« Jakoba Lestchinskega. k: so ga pred dnevi aretirali in ie še sedaj zaprt. bodo odpeljali na nemško mejo in «a ekumo z drugimi inozemci. k- jih je vlada skleni la izgnati, odpravili čez meio.
Francoski konzul Binnet je posetil berlinskega policijskega predsednika In ga opozoril, da so uniformirani narodni socialisti ogražal? na cesti francoske državljane. Konzul je naprosil policijskega pred. sednika naj bi nemške oblasti ukrenile vse potrebno za zaščito francoskih državljanov, ki b;vaio v Berlinu Policijski nredsednik je obžalova' te dogodke in obljubil ukrene. da se v bodoče preprečilo ulični dogodki. Tudi belgijski in češkoslovaški konzul sta prijavila nemškim oblastem celo vrsto sličnih incidentov. Prav resen je bil incident z ru-mun=kim poslanikom v Berlinu. či<rar avtomobil so nanadalni oddelki ustavili, sneli raz niesra zastavo v rumun?>'b barvah in jo raztrgali na kose. Ruimunski poslanik je protestiral pri policiji in tudi za ta primer f° ie moral policijski oredsedTirk onravičiti Razen tesra 1e zastormik zunaniesa mini. strstva posla' romunskemu poslaniku še pismeno opravičilo
Občinske volitve v Prusiji
Berlin. 13 marca d Včeraj so se vršile po vsej Prus:ii občinske volitve, ki fo potekle v splošnem brez večjih izgredov. Pri volitvah je silno naraslo število narodno-
socialističnih glasov, kar je dedoma razumljivo tudi zaradi te^a, ker se v mnogih mestih niso volitve vršile že od 1.1929. V nekaterih mestih so narodni socialisti svoje mandate podesetorili. Posebno značilno je silno nazadovanje komunističnih glasov v primeri z izidom državnozbonskih volitev prejšnjo nedeljo. Ponekod so nazadovali celo do 50 odstotkov. Tudi socialni demokrati so nazadovali za približno 20 odstotkov. Volilna udeležba je bila znatno manjša kakor 5. L m-,^ zaradi česar zaznamujejo vse stranke močno nazadovanje. Narodnim socialistom se je posrečilo doseči v celi vrsti mest absolutno večino, v mnogih zahodno-nemških mestih pa so si pridobili celo dvotretjinsko večino. V zvezi 9 črno-belo-rdečo bojno fronto so si priborili skor0 v vseh pruskih mestih absolutno večino.
Končni izidi včerajšnjih občinskih volitev kažejo, da bodo narodni socialisti sami razpolagali v mnogih mestih, pa tudi v mnogih drugih manjših krajih, zlasti v vzhodnih deželah in na Nižjem Saksonskem z ab-soljtno večino.
V Frankfurtu ob Meni so dobili hitlerjevci 42 mandatov, vse ostale stranke skupaj pa 41. V Kottbusu 90 dobili 21 mandatov, vse druge stranke pa 20.
Tudi v Berlinu sta obe vladni 6tranlri zmagali, čeprav s pičlo večino enega mandata. Kakor drugod, je bila tudi v Berl nu volilna udeležba znatno manjša kakor pri zadnjih državnozbonskih volitvah. Zato so vse^ stranke izgubile na glasovih, posebno močno pa so nazadovali komunisti. Narodni soc alisti so dobili 984.243 glasov (5. marca 1,010.776) in 86 mandatov (prej 14), črno-belo-rdeča bona fronta 311.302 (315.468) 27 mandatov (41), socialni demokrati 565-143 (626.370) 49 (65), komunisti 499.847 (718 403) 44 (54), centrum 119.939 (142.C02) 11 (8), nemška ljudska stranka 17.920 (25.(542) 2 (15), državna stranka 52.617 (52.426) 5 (14), krščansko - socialni Volksdienst 14.3G5 (17.1C9) 1 (3), državna stranka, ki je leta 1929. dobila še nad 100.000 glasov, si ob tej priliki ni priborila nobenega mandata
Pri državnozborskih volitvah dne 5. .nar-ca so vladne stranke dosegle v Berlinu 45.6% glasov, pri včerajšnjih občinskih pa 54.4 5/o. Marksistične stranke so padle od 46.2 na 41.49/o.
Kgln. 13. marca. AA. Prvi župan kolnske-ga mesta Adenauer, ki je pr staš katoliškega centruma. odstavljen. AdenaufT je bil doslej predsednik pruskega državnega sveta in član trojice, ki je odločala o razpust j pruskega deželnega zbora. Alenauer se je 4. in 6. februarja uprl razpustu te zbornice.
Novo ministrstvo
Berlin, 13. marca. AA. Državni predsednik Hindenburg je dopoldne podpisal odlok o ustanovitvi novega ministrstva za nacionalno propagando. Za ministra je imenovan narodno - socialistični poslanec Goebels, za državnega tajnika pa Funck, šef vladnega tiskovnega urada.
Minister za delo Seldte je imenovan za državnega komisarja v uradi za prostovoljno delo namestu S.vrupa, ki je doslej imel to funkcijo. Syrup je imenovan za predsednika instituta za socalnp zavarovanje.
Naraščanje dolgov
Berlin, 13. marca. g. »Deutsche Alfeemei-ne Zeitung« poroča iz Basla, da je predsednik državne banke dr. Luther dopoldne v posebnih razgovorih s člani upravnega sveta banke za mednarodna plačila zagotovil. da novi politični položaj v Nemčiji ne bo povzročil nobenih valiufimb eksperimentov.
Nemški viseči dolgovi so dosegli 28. februarja višino 1970 milijonov mark, za 70 milijonov več kakor lani ob istem času.
Nameravan atentat na Hitleria
Miinchen, 13. marca. č. Državni kancelar Hitler j.e snoči prispel z letalom iz Berlina v Miinchen Na letališču so ga sprejeli državni komisar za Bavarsko, člani nove bavarske vlade ter mnogo njegovih pristašev, ki so mu priredili burne ovacije Pri sprejemu v narodno-socialističnem domu je imel kra;ši govor, v katerem je med drugim izjavil da je s ponosom sprejel vest da se je Bavarska prostovoljno odlo čila za narodno ed'nstvo in za veliko nacionalno fronto nemškega naroda.
Miinchen, 13 marca g Uradno se poroča, da je bil sinoči aretiran grof Arco, ki je po lastni izja\n nameraval izvršiti atentat na državnega kancelar ja Hitlerja.
Grof Arco je let 1919. ustrelil takratnega bavarskega ministrskega predsednika Kurta Eisnerja. Po umoru Ensnerja je bila tedaj na Bavarskem proglašena sovjetska diktatura, ki pa jo je kmalu nato zrušil sedanji državni komisar za Bavarsko general von Epp.
Grof Arco je bil nato leta 1920. obsojen na smrt. pozneje pa pomiloščen na dosmrtno prisilno deio. Ob priliki 80. obletnice državnega predsednika je bil končno po-nrloščen Kakor se zatrjuje, se je grof Arco v zadnjem času popolnoma vda.! alkoholu. Da bi bil v kakršnihkoli zvezah z levičarskim! strankami, ni znano, in trdi se celo, da se grof Arco sam kot prstaš bavarske kraljeve stranke prišteva med desničarja.
Novi kardinali
Vatikan, 13. marca. s. Med šestimi novimi kardinali je bil imenovan za kardinala tudi dunajski nadškof dr. Innitzer. V kozistonju. ki je sledil imenovanju, je imel papež daljši nagovor, v katerem je obžaloval razmere v sedanjem mednarodnem položaju, ki jih kali medsebojno nezaupanje in rožljanje z orožjem- Z obžalovanjem je tudi omenjal pojave gospodarske krize in brezposelnosti, ki jih najboli pospešujejo sovražniki političnega, socialnega in verskega reda. kar dokazujejo nedavni dogodki v Rusiji, Mehiki. Španiji in drugod Papež je končno omenil tudi krst bolgarske princese po pravoslavnem obredu. čeprav je imela Sv stolica svečano zagotovilo, da bo princesa krščena po rimsko-ka tonskem obredu Končno je izrazil željo, da bi imele konference, ki se bodo vršile v letošnjem svetem letu, čim srečnejši uspeh.
Za spomladansko zdravljenje uporabljajte
Planinka čaj Bahovec
ki Cisti in osvežuje kri in tako prenavlja ves organizem. Zavojček 20.— Din v lekarnah. 2934
Kazenska preiskava proti punktašem
Beograd, 13. marca AA. Državno sodišče za zaščito države je na predlog državnega tožilca izvedlo kazensko preiskavo proti g. dr. Vladimirj u Mačku zaradi zločinstva po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Odredilo je proti njemu preiskovalni zapor. G. dr. Maček je bil 11. t. m. prepeljan v zapor državnega sodišča za zaščito države^
Tudi proti g. dr. Antonu Korošcu vodi isto sodišče kazensko preiskavo zaradi zločinstva po či, 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v drravi. Iz dosedanje preiskave je ugotovljeno, da je dr. Korošec v razgovorih z meščani v Vrnjcih opetovano kategorično zanikal, da bi bil on tvorec proglasa, datiranega iz Ljubljane dne 31. decembra 1932. Zaslišan od preiskovalnega sodnika državnega sodišča, je dr. Korošec izjavil, da na vprašanja, ki mu jih bo stavilo sodišče, sploh ne bo odgovarjal. Zasliševanja se nadaljujejo.
Dr. Jevtič odpotoval v Ženevo
Beograd, 13. marca. p. Nocoj ie odipo-toval v Ženevo zunanji minister dr. Bo ško Jevtič, da se udeleži razprav na razoro-žitveni kontefencir
Zborovanje Triglavanov
Maribor, 13. marca.
Včeraj, v nedeljo, je bil v hotelu Orel v Mariboru izredni občni zbor starešinskega društva Triglava. V ogromnem številu so se ga udeležili starešine in aktivni člani. Na dnevnem redu so bile pritožbe, ki so se zadnji čas v javnosti dvigale zoper delovanje Triglavanov v Ljubljani. Po vsestranskem pojasntevanju ter živahni udeležbi starih, m mladih govornikov je bilo ugotovljeno, da Triglav v Ljiibljani ni kršil preizkušenih načel naprednosti, svobodomiselnosti in jugoslovenskega nacionalizma, ki jih predpisujejo pravila. Pač pa je v mladeniški ekstremno-sti ponovnokrat storil nepremišljene korake. Sporazumno se je nato sestavila naslednja resolucija, ki so jo spiejeli člani vseh edinic:
»Starešinska družina Triglavanov je na svojem izrednem občnem zboru v Mariboru dne 12. marca 1933 leta skladno z jugo-slovenskim akademskim društvom v Triglavom v Ljubljani. Zagrebu in Gradcu soglasno ugotovila naslednje:
1	Triglav izjavlja, da hoče slejkoprej v smislu svojih pravil delovali na socialno-kulturnem in posebno tudi na nacionalnem napredku vseh Ju gadovenov in v prvi vrsti Slovencev ter storiti vse v procvit ju-goslovenske države.
2	Ugotfjvlja, da se je izredni občni zbor spremenil v enodušno manifestacijo tri-glavanske misli in da je vsa triglavanska družina složna in prežeia s prej označe-n'mi idejami.«
Časten uspeh naših pri mednarodni reviji
Pa>riz, 12. maTca.
Društvo »Renaissance Frangaise« je tudi letos priredilo revijo folklore vseh držav in pokrajin sveta. Častno pokroviteljstvo te »svečanosti narodov«, kakor jo Francozi imenujejo (Fete des Narons«), je prevzel predsednik republike g Lebrun Revija se vrši v Parizu. Niči. Marseilleu. Ly-onu in Grenoblu. Sodelujejo zastopstva vseh narodov zemeljske oble v svojih narodnih nošah. s pesmijo in narodn:m,i plesi.
Prejšnjo nedeljo je bila v tukajšnji veliki dvorani »Palais de la Mutualite« prva letošnja gala-revija. na kateri .je reprezentanca Jugoslavije po zaslugi pariškega pevskega društva »Jadrana«, njegova zaslužnega predsednika prof. dr. Arnautoviča ter marljivega in sposobnega zborovodje Mariborčana Dragotina Šijanca zares brilji-rala
V drugem delu revije je prva nastopila Jugoslavija Na oder so prišli naši Jaclra-naši v živobarvn'h narodnih nošah iz vseh naših krajev, burno pozdravljeni od tisočerih gledalcev. Zapeli so Hajdrihovo »Morje Adrijansko« in ubrali najtoplejšo pohvalo Nato so prišle na pozornico članice pevskega zbora v bogatih narodnih nošah vseh jugoslovenskih pokrajin. Ko se je pomiril vihar še močnejšega odobravanja, kakor ga je žel moški zbor, so zapele dva dela pate Mokranjčeve rukoveti. v kateri se je zlasti odlikovala solistinja sopranist-ka ga. Bajičeva in odlično šolani tenorist Sarajevčan g. Josip Papo. Na koncu so zaplesali kolo
Nimamo razloga, da bi bili skromni, zato lahko trdimo, da so naši bili na reviji najboljši. Izmed ostalih narodnosti pa so se odlikovali z lep:mi narodnimi nošami, petjem in plesom zlasti Cehoslovaki, Poljaki. Francozi, Madžari in Kanadci. To nedeljo so vse reprezentance odpotovale v Nico, nakar jih bo pot povedla v Marseil-le, Grenoble in Lyon.
Tri nesreče
Ljubljana, 13. marca.
Z reševalnim avtomobilom so nocoj pripeljali v ljubljansko bolnišnico z glavnega in dolenjskega kolodvora tri ponesrečence. V tovarnah K ID na Jesencah se je ponesrečil 171etnri Franio Ravnik, ki je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. V Gori-čah pri Kranju se je na enak način ponesrečil 24letni Janez Sajevic. Iz Grosu-pelj so pripeljali v Ljubljano progovnega delavca Alojzija Rebolja iz Ponove vasi. Na postaji v Grosupljah so prevažale de-lavc; na dveh vozičkih železniške tračnice. Rebolju je pri tem zdrknila noga v kretnico in padel je pod voziček tako. da mu je desno nogo docela zmečkalo. Dobil je tudi hude poškodbe v desni roki in si močno odrgnil obraz Vsega krvavega in raztrganega so naglo odpravili v Ljubljano, kjer so {a sprejeli v splošno bolnišnioo.
Omiljen je ameriške bučne krize
Delna obnova bančnega poslovanja - Ukrepi proti te-
zavriranju denarja
VVashington, 13. marca. AA. Predsednik I^oosevelt je izda! iz Bele hiše poslanico, v kateri pravi, da b»do mogle banke, ki začno ta teden zopet poslovati, ustreči vsem zahtevam. Izraža svoje popolno zaupan e v nove bankovce, ki so bili izdani v promet, in dostavlja, da je zaklad,ni minister naročil posameznim državam, nai dov .i-jo banikam. katerih finančni položaj je dober, da smejo prav tako zopet poslovati kakor nacionalne bamke.
Zakladmi minister je snoči objavi? štiri naredbe glede novega poslovanja bank. Po prvi smejo banke izvrševati normalne n običajme posle ter vršiti izmenjavo zastavni«, ako dobe v zasta\mino dragocenosti ali denarne zneske, ki so vsaj tolikšne kakor tiste, ki jdh izdajo-
Druga naredba določa .da smejo federalne rezervne banke in njihove podružnee zopet poslovati od 13. t. m. dalje, in sicer v običajnih poslih, v kolikor niso prepovedani s predsednikovimi odloki od lO. marca.
Tretja naredlba dovoljuje denarnim ustanovam. ki n:so članice rezervnega sistema in ne stoje pod neposredno kontrolo državne ob'asti, da smejo zopet poslovati z omejitvami, ki jih navajajo predsedniški odloki od 10. marca.
Četrta naredba dovoljuje zopetno otvoritev vseh federalnih in zemiSjških bank 13. marca ob 9. zjutraj.
Federalna rezervno banka v Newyorbu je objavila seznam 52 bank. katerih aktiva dosegajo vsoto 7 milijard dolarjev in ki smejo od danes zopet vršiti svoje normal-
ne pos:e. Tudi Morganova banka in denarni zavodi Kuhnloeb. Dlllonread. Brown Bros., Harrinian :,n Lazard smejo zopet poslovati. dovo..eno pa jim n; menjavanje valut
M:mster \Vood:n ie dopoldne izjavil, da morajo banke ustreči uprayiče-n;.m zahtevam občinstva, ne smejo p a d opustiti dviganje vsot. ki bi bile namenjene tezavrira-nju. Priporoča, naj se dvigi oroe;e .zkijuč-no samo na najnujnejše potrebe, dokler se ne povrnejo normalne razmere.
Kakor zatrjujejo politični krogi, je bančna kriza v Zedinjeirh državah že premagana Ze'<> d"ber vtis ie napravilo dejstvo, da je kongres dovolil Rooseveltu vsa zahtevana pcoblasfa za pobijanje krize. Sklepi washingtonskega kongresa so obnovili mt--d prebivalstvom omajano zaupanje. Danes je že 5O>0 bank federalnega rezervnega sistema o-tvorio svoje urade in pričelo znova normalno poslovati. Banke opravHajo vse posle razen v zlatu.
Zagovorniki srebrne valute bodo izročili predsedniku Rooseveltu srvotren-co. v kateri mu bodo obrazložili svoje mnenje o srebru in o pomenu srebrnega denarja za ameriško denarstvo V zvezi s tem je de-mo-kratsk senator D:p že vložil v senatu zakonski načrt s poob'ast;'om vladi, naj kupi za 250 milijonov do-'ar:ev "srebra. To na' b- br prvi ukrep za obnovo srebrne vrednosti.
London. 13. marca. AA. Odbor bančnikov
je na dopoTdbnsk-" seji sklenil, da se od 14.30 dalje, ko so se pori vno r>dpr'e ameriške banke, zopet notira ameriški dolar.
Zasilne odredbe v Avstriji
ti
Vlada je sklenila dvanajst zasilnih odrenb gospodarja značaja - Notranja-polif^epa negotovost
skegž
EhmaJ, 13. marca. d. Na snočni seji je ministrski svet odobril 12 zasilnih odredb, ki se vse opirajo na vojno-go-spodarski pooblastim zakon iz leta 1917- Zasilne odredbe, ki vsebujejo med drugim novelo k obrtnemu zakonu, prepoved odpiranja novih obrtnih podjetij v panogah, ki so že prenasičene, nadalje prepoved trgovin z enotnimi cenami, so vse gospodarskega in finančnega značaja. Politični in parlamentarni položaj je še popolnoma nepojasnjen. Kakor se čuje. stoji Dollfussova vlada slej ko prej na stališču, da se seja Narodnega sveta, ki jo je sklical predsednik dr. Straff-ner za sredo, nikakor ne sme vr§iti. ker ni po odstopu treh predsednikov nobenega upravičenca za sklicanje Narodnega sveta. Vlada pričakuje, da bo sklicanje Narodnega sveta preklicano. — V tem primeru bi bil zvezni kancelar pripravljen priti pred glavni odbor, o čegar sMcanju imajo odlc-čatfi stranke. Glavni odibor bi naj samo izvolil poseben odbor, ki je predviden v ustavi in ima sodelovati pri proglašanju zasilnih odredb po zveznem predsedniku. Vlada
je mnenja, da more zvezni predsednik s pomočjo tega odbora izvesti tudi gotove ustavne izpremembe. preden prične zopet poslovati pienum Narodnega sveta. V nasprotju s tem so socialni demokrati i,n ve-lenemci mne-noa, da je bil Narodni svet sklican povsem redno. Obe stramki vztrajata na zahtevi, naj se seja vrši ter izvoli na njej novo predsedništvo Narodnega sveta. Do zbližnja med vlado in opozicijo doslej mi prišlo in je še popolnoma nejasno, kar se bo zgodilo, ako dr. Straffner ne bo umaknil sklicanja Narodnega sveta. Kakor znano, se je Landbjnd. k. spada med vladne stranke, izrek«! preteklo soboto odločno proti temu. da bi se spor. ki je nastal zaradti parlamentarne kri.ze. reševal nasilno. Vsekakor bodo imeli prihodnji dnevi odločilne posledice za avstrijsko notranjo oolitiko.
Dunaj. 13. marca- AA. Pri volitvah v občinski svet v Z\vett>j na Nižjem Avstrijskem so h.itflerjevoi izmed 21 mandatov dobili 9. dočim so imeli 1. 1929 samo enega.
Odnošaji Grčije do sosedov
Izjava novega grškega zunanjega ministra o odnošajlh rfo ostalih
balkanskih držav
Atene, 13. marca. AA. GrSki zunanji minister Maksimos je danes sprejel zastopnike tujih Listov in jim izjavil:
Grška vlada, ki je bila vedno zvesta načelom pakta Društva narodov in Keliloggo-vega pakta, si bo v svoji zunanji politiki prizadevala, da jih okrepi ter bo splo-h podpirala vsako pobudo za ojačenje miru. Na vprašanje, kakšno je razmerje z Bolgarijo, je Maksimos odgovoril:
Na srečo so vsa sporna vprašanjja med Grčijo in Bolgarijo samo gospodarskega značaja- Med tema d<vema državama danes ni več političnih sporov. Hočemo spraviti z dnevnega reda vsa med Grčijo in Bolgarijo odprta vprašanja, da postavimo prijateljsko sodelovanje obeh držav, ki imata toliko skupnih interesov, na čim cvr-stejši temelj. Prav takšna enakost interesov obstoji tudi med Grčijo in sosedno Albanijo. Trudili se bomo, da uredimo tudi še nerešena vprašanja z Albanijo ter dosežemo tudi s to prijateljsko državo čim tesnejše razmerje.
Na vprašanje glede Male antaisre ie minister Maksimos odgovoril: Pozdravljamo j. največjo simpatijo vsako pobudo, ki ji je smoter okrepitev mira in ki je v skladu s cilji Društva narodov. Glede na odlično razmerje, ki vlada med nami in obema sredozemskima velesilama, pa budi z našo severno sosedo Jugoslavijo, in glede na ponovne miroljubne 'zjave z vseh teh strani, smemo mirno in optimistično gledati v bodočnost.
Opoldne so MU zapriseženi minister notranjih zadev in letalstva J. Rals, prosvetni minister Turkov a si lis. prometni minister P. Ralis, glavni guverner Makedonije F&p Dragutrris, glavni guverner Krete Mimouru d i 3 in glavni guverner Spira Aleksander Embirikos. Verjetno je, da bo vladna večina kandidirala za predsednika parlamenta Me<taksasa.
Danes so odpotoval Rani grške dečega-cije na zasedanje sveta balkanske konference v Bukarešto. Delegaciji načeljcrj-e Papanastaliu.
Komunistična propaganda v bolgarski vojski
Tatvina orožja iz vojaškega skladišča v Plovdivu — Aretacija komu nističnega poslanca — Izgredi na shodu Cankova
po<ia! izjavo, v ka«teri skuša dokazati, (Ja poslanca Nenov in Kostov nista kriva.
Na včerajšnjem shodu Cankova v Vrači je prišlo do velikih izgredov in pretepov med pristaši Cankova na eni strani in demokrati in zemljoradniki na dru^i strani. Po! icija ni obvladala položaja in je morala nastopiti vojska, da napravi v mestu red. Mnoaro ljudi je bilo ranjenih in aretiranih. Nasnrotniki Cankova so pobili vse šipe na hiši, v kateri je Cankov prenočil Cankova in njegovo spremstvo je morala spremiti močna policijska straža do železniške postaje.
Sofija. IS. marca AA. Usti poročajo, da sta poslanca delavske stranke Atanas Nenov in Ge orgije Kostov pred dnevi skušala zanesti komunistično agitacijo med vo'ake v Tatar Pazardjikn, kjer pa sta naletela na odpor samih vojakov, ki so jn prij'avi!i svojim starešinam. Vojaške oblasti so takoj izdale protiukrepe in aretirala narodnega poslanca Atanasa Nenova, dočim je poslanec Georgije Kostov pobegnil. Oblasti so dognale sličen poizkus komunistične agitacije tudi v Plovdivu. Iz tamošnjega vojaškega skladišča so namreč neznanci ukradli večjo količino orožja. Tatvino so organizirali komunistični poslanci, orožje pa so kmalu našli in ga spravili nazaj v skladišča. Preiskovalni sodnik vojaškega sodišča v Plovdivu. podpolkovnik Aleksijev, je takoj odredil preiskavo Doslej sta bila aretirana dva vojaka, bivša člana delavske stranke. V zveZ! s temi dogodki je vojni minister general Kisov poslal Sobranju dopis. v katerem zahteva izročitev narodnih poslancev Atanasa Nenov« in Georeija Ko stova zaradi komunistične nronaeande v vojašnicah v Tatair PazarAiiku in Plovdivu po čl. 8 zakonu o zaščiti države Parlamentarna skupina delavske stranke ie imela sejo in razpravljala o tej zahtevi. Pn seji. je poslanec te stranke Subi Dimitrov
Vremenska na^mvet
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Precej vedro, podnevi nekoliko bolj oblačno in zmerno toplo, ponoči hladno. — Si-tnarija včerajšnjega dne: Visoki prit sk prekriva večji del Centralne. Vzhodne in Južne Evrope Nad področjem Sredozemskega morja in AtJantske-na oceana prevladuje relativno nižji pritisk Zaradi tega je vreme na kontinentu večinoma vedro.
Dunajska vrrmen-ka napoved za torekr Mirno in jasno vreme bo trajalo dalje, nekoliko toplejše.
t' •1
Maši kraji in ljudje
Prelat msgr, Tomo Zupan —
železomašnik 14. marca 1933
1863. Novomašnik, prefefct Aloj-lijevišča, 14. marca 1863 ga je posvetil (knezoškof Jernej Vidmar v škofijski ka-]->eli. Zupan je bil premlad in ni mogel biti posvečen s sošolci 1862. Na veliko-
nočni ponedeljek 1863 je pel novo mašo na Breznici. Mati, ki je taiko hrepenela po njej, je ni dočakala; 1858 je legla v prerarn grob. Ncvomašmiku je pridigal Zlatoust Pogačar, brezniski rojak, po-amejši ljubljanski šikof. V velikem jubilejnem letu, v osmini sv. Cirila in Meto-ria, ki so ju tedaj praznovali 9. marca, je poetai Zupan mašnik. V spomin prihoda sv. blagovestnikerv na zapad so ee prirejale svečanosti, zlasti romanje na Valegrad. Med slovenskimi romarji Je 1:3 novomašnik Zupan. Na Metodovocn
grobu je dozorel sklep, da hoče mladi svečenik posvetiti po zgledu sv. slovanskih apostolov svoje življenje delu za
narod.
1887. SrebrnomaŠnli, glmna-
idjski profesor v Ljubljani, vodja Aloj-sajevišča, aktivni konzistorijski svetnik, član deželnega šolskega sveta, mestni odbornik, prvomestnik Družbe sv. Cirila ir. Metoda. 25Ietnico mašništva bi bil moral Zupan obhajati 1888, a se je raje pridružil sošolcem, ki so se veselili »srebra« 17. in 18. avgusta 1887 v Preski pri sošolcu župniku Martinu Drčarju, inocenu Družbe sv. Cirila in Metoda. Slavnostni govornik je bil najmlajši, a najodiičnejši srebrnak Tomo Zupan.
1913. Zlatomašnik, tajni komor-r.sk papežev, monsignor, častni meščan ljubljanska in kranjski, častni član Družbe sv. Cirila in Metoda.
1923. Demantomašnik. Zlato in demantno mašo je 14. marca dotienih let na tihem opravil pri Marijinem oltarju na Brezjah; o tem je poročal podpisanemu: ,Na zlato mašo sem šel peš z Otoč sam samcat na Brezje in peš nazaj. Na demantnico me je spremljala zopet peš, ena uslužbenk gori in zopet nazaj peš. Za železnino sem se pa superio-I ru, ljubeznivemu o. Bonaventuri P-esma-nu naznanil: ,Za 10 let boste Vi pro-vincijal, zopet pridem, a z dvema po-strežnicama.' In on: »Prej pridete Vi na železnino, nego bom jaz provincijal.« Tudi takrat pojdem z Otoč peš gori in peš nazaj.«
1933. železomašnik, apostolski protonotar, prelat, odlikovan z redom sv. Save ITI. Izpolnilo se je, kar poje Koseski: »Mrtra kinča sveto glavo*. Msgr Tomo Zupan (r. 21. 12. 1839) je med jako redkimi duhovniki, M so doživeli železno mašo, t. j. 701etnico mašništva. Pred leti io je sede opravil žužem-beršUri dekan Mihael Tavčar.
Značilno je, da ob svojih jubilejih prelat Zupan ne prihaja praznih rok. O demantnici je podaril narodu Prešernov rodopis, navajajoč 404 imena; za njim je prišla raziprava o Janših. Za železnino pa je objavil v Mladiki spomine Prešernove sestre Lenke na brata pesnika.
Prelat Tomo Zupan je zares železni k, neumorni delavec kot šolnik, neporabljen stotinam hvaležnih učencev, ki jih je navajal omikanega vedenja, kot dolgoletni prvomestnik prve slovenske narodno obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda, kot govornik ob mnogih narodnih in cerkvenih prilikah, kot pisatelj, slasti kot nabiralec vsega, kar je v zvezi z njegovim velikim sorodnikom Francetom Prešernom, kot memorialist — v pismih na podpisanega je nakopičil dragocene spomine o duhovnih in svetnih osebah zlasti iz srede preteklega stoletja — kot estet, čigar gias se je jako
PreSernova soba
na Okroglem Je majhen, a zanimiv in dragocen muzej s predmeti, ki so MU del Prešernovega premoženja tn jih je pridobil daljnjl sorodnik našega velikega pesnika, g. prelat Tomo Zupan. V sobi je Prešernova postelja, naslanjač, nizka omara, kavni mlinček in droge stvari, nekatere rokopise pa ima g. prelat v svoji boga« knjižnici.
uvaževal v Društvu za krščansko umetnost
Železna je njegova desna. Njegovo pero ne pozna nobenih tresljajev. Vodi ga mladeniško čil duh. Tak ostani v svojem Tuskulu na divnem Okroglem do stotega jubileja in še dalje. Zi-vio železnik prelat msgr. Tomo Zupan!	L V.
Vpisovanje na univerzi je podaljšano
Ljubljana, 13. marca.
Vpisovanje na ljubljanski univerzi bd se moralo sicer že zaključiti, toda zaradi izrednih razmer in tehničnih zastanfcov se bodo sprejemale redne inskriboijske prijave Se do vštetega 16. t. m. Vstop na univerzo je za časa inskriboije dovoljen samo na legitimacijsike številke m na izkaz položnice o plačanem zdravstvenem fondu. Legitimacijske številke naj se dvignejo še
nadalje pri vratarju univerze dan pred m-
akribcijo. Šolnino za letni semester lahko plačajo slušatelji v dveh obrokih in sicer prvega do 15. aprila, drugega pa do 15. maja Gg. slušatelji, ki so že plačali predpisane takse, a bi jim v rednem roku ne bilo mogoče inskribcije formalno z listinami izvršiti, naj to opravijo od 17. do 20. t. m.
Za plačanje šolnin je tako odrejena primerna olajšava iMinistrstvo financ je z odlokom od 9. t. m. sporočilo rektoratu. da slušateljem, ki so oproščeni šolnine in za zimski semester niso plačali inskribcij-ske takse, te sedaj naknadno ni treba plačati Za letni semester naj torej imenovani plačajo samo enojno inskribcij.sk o takso.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove«^ grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, ker često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Frasz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« grenčica s? dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Smrt Antena Bi&nckija Erjavčevega učenca
Za našimi mejami, v nekoč tako lepo cvetoč; ,sedaj pa gospodarsko propadajoči Ajdovščini je 5. t. m. v svojem 75. letu nenadoma preminil med prirodoslovoi dobro znani Anton Bianchi. Ker za mejami ni slovenskih listov, bi kmalu ostala med nami njegova smrt neopažena.
Anton Bianclri je bil praktičen naravoslovec, eden izmed majhnega števila onih, ki so si brez p*x>fesorske kariere izbrali za svojo življenjsko nalogo nabiranje in sistematsko proučevanje živali, rastlin in rudnin, ter je vstal tej svoji prostovoljno si nadeti nalogi zvest do svoje smrti. Bil je p<ač najvernejši učenec našega prvega naravoslovca profesorja Frana Erjen^ca na goriški realki, o katerem je rad pripovedoval, kako je vod'l svoje učence po deželi in jtih učil predvsem natančno opazovati in razumevati naravo. Erjavec mu je vce-
pil Ijubazen do narave globoko in ra vedno in njej se je imel Bianchi zahvaliti, da ae je visoko povzdignil nad vsak dilet«nti-zein. Saj je doživel tudii to, kar je danes le ir_i!c-:omu med današnjimi znanstveniki: odkril je v živalstvu novo špecialiteto med govnjači in doletela ga je čast, da je smel odkrito živabco znanstveno popisati in jo krstiti z imenom Bianchi. Za absolventa goriške realke odnosno dunajske tehnike, ki ni znal ne latinščine ne grščine, je bila to težka stvar, ker akademije so tedaj absolutno zahtevale popis v latinščini aii grščini Sploh pa je moral biti svoji stroka vdan s posebno vnemo, saj smo ga vsi občudovali, ko je tako sijajno obvladal vso neskončno g-ško-latinsko nomenklaturo v naravoslovni stroki brez znanja grščine in latinščine Njegova zbirka živali, zlasti ptičev, hToščev in metuljev pa tudi rudnin, je sad nadpetdesetletnega truda in pač ena največjih in najpopolnejših na slovenskem ozemlju. V njegovi hiši je zavzemala celo II. nadstropje. Česar ni mogel nabrati sam in česar m dosegla njegova roka, to si je znal pcič izposlovati, saj je imel obširno korespondenco, tudi izven evropskih mej ter je vztrajno prepariral, hranil in zamenjaval domače m tuje živali
2 njim je obenem umrl mož, ki je bra n'1 v spominu našo staro ajdovsko tradicijo od Lavričevih časov dalje, vendar se Lavriča samega ni več spominjal. Vkljub svojemu italijanskemu imenu je bil Slovenec in se je ob najslovesnejših prilikah hi funkcijah priznaval za Slovenca. V narod no tako zavednem kraju, kakor je bila naša Ajdovščina, je bila to naravna stvar, čeprav je pokojnik drugače zlasti v svojih mlajših letih rad nastopaj boli na aristokratski način.
Kdo ve, če ostane njegova naravoslovna zbirka neokrnjena in v celoti ohranjena svojemu namenu? Dokler je bil živ, se ni hote'1 ločiti od nje in ž njo razpolagati. Ko bo krasila ta aH oni italijanski narodni muzej ali šolski zavod, morda se obiskovalci ne bodo niti zavedali, da je to zbirko rodila slovenska pridnost in nadarjenost. Še bolj bo ostalo neznano, da v Bianchijevi zbirki naprej živi nas veliki slovenski naravoslovec Fran Erjavec, kn je v njem vzbudii vnemo za naravoslovje. Jos. Jurca.
Opozorilo damam!
Zagonetka »U. F.« bo rešena 20. marca Pazite tudi dalje na »U. F.« oglase.
Preiskava tsstenin in Higienski zavod
Hlgifesrejd zavod je sodnik o vrednosti živil — Zaplenjenih zalog ne bo treba tmičiti, ker zdravju niso škodljive
Poročilo nedeljskega »Jutra«, da je nadzorna oblast ugotovila precejšnje nepravilnosti glede izdelave domačih testetm, ki »o v povojnih letih postale prav razširjeno živilo med prebivalstvom, je vzbudilo v javnosti živahno pozornost. Za podrobnejše poizvedbe o tem vprašanju smo se obrnili na odločujoča mesta in smo poizvedel! nasledn e:
Vrhovno, avtoritativno kontrolo nad živili vrši kot strokovna instanca državni Higienski zavod. H gienskd zavod preiskuje živila, katerih vzorci so mu predloženi bodisi po tržnem nadzorstvu, bodisi po zasebnikih, po metodah švicarske živilske knjige, ki je predpisana po pravilniku k zakonom o nadzorstvu nad živili. Tržno nadzorstvo uradno dostavlja material za preiskave, ki jih zavod izvrši brezplačno.

Danes ob 4., in %10. zvečer nepreklicno zadnjikrat Ufina opereta razkošja, lepote ln sladkih melodij
JAZ TI
KaTHE NAGY
WILLY FRETSCH
Dopolnilo najnovejši FOX zvočni tednik
Elitni kino Matica
Telefon 2124
če je rezultat za živilo ugoden, v nasprotnem primeru pa nosi stroške prodajalec odnosno producent
Testenine so živilo, ki ga tvorijo moka, katere glavni sestavni deli so škrob m nekaj malega beljakovin, ter jajca, ki vse-buiejo pretežni del beljakovin. Pri kemični analizi testenin glede na njihovo hranljivost odločuje množina tkzv. lecitina, ki ga je v jajcih neprimerno več kakor v moki. Prav tako je v jajcih mnogo več maščobe kakor v moki. Po množini lecitina, maščobe in drugih sestavnih delov kemična analiza lahko dožene. koliko je v določenem testenem izdelku moki pomešanih jajc.
Važen pomen pri analizi živil, ki se pripravljajo z jajci, pa ima vprašanje barve. Če testenine, ki so pripravljene z jajci, na drobno zmeljemo in ta prah vržemo v epruveto z etrom, tedaj barvilo jajc preide v eter. Če pridenemo solitrne kisline, barva izgine. Če pa je v testeninah namesto jajc umemo rumeno barvilo, tedaj to barvilo v eter ne prehaja, pač pa se javlja v 50 odst. alkoholu. Ta preiskovalna metoda je predpisana po zakonu.
Člen 95. pravilnika k zakonu o živtfih prepoveduje prodajati barvani kruh m barvano pecivo. Vse kulturne države sveta so osvojile stališče, da se barvani pe-civni izdelki ne smejo prodajati, ker takšni izdelki vzbujajo videz, kakor da so napravljeni iz boljših, jajčnih sestavin. Samo v Avstriji dovoljuje zakon še prodajo takšnega peciva, zahteva pa, da se barvani izdelki kot takšni vidno označijo — Člen 97. pravilnika našega živilskega zakona pa določa še: Pecivo, ki se pripravlja z jajcem (in ki se prodajajo pod takšno označbo), mora imeti najmanj 150 g vsebine jajca na 1 kg. — Pri pripravljanju takšnega peciva je treba vedno uporabljati celo vsebino jajca (beljak in rumenjak)
Zakon in pravilnik govorita o pecivu.
Prijetno sveže lepo dišeče po vsakem pranju
Vedno z
BHS
Pere res belo!
Higienski zavod v I jubljann pa je po svojih analizah že pred leti prišel na sled, da se v raznih jajčnih testeninah ne nahaja zadovoljiva množina jajc, kakor to določa ta pravilnik. Toda njegove negativne analize so ostale brez učinka, ker so se proizvajalci testenin zmerom sklicevali, da njihove testenine niso nikakršno pecivo. Naposled je ministrstvo odredilo, da zakonske določbe za pecivo veljajo tud: glede testenin. V smislu te odredbe in na podlagi analiz, ki jih je izvršil Higi.nsk: zavod, se je tudi izvršila najnovejša zaplemba testenin v Ljubljani. Ker p?. industrija testenin najbolj razvita v Sloveniji ter slovenske tvrdke mnogo svoje proizvodnje izvažajo v ostale banovine države, se bodo v smislu te odredbe vse zaloge testenin od prizadetih tvrdk zaplenile tudi po teh banovinah. — Pripomniti pa .noramo pri tej priliki, da obla^tva ni«? ker ne preganjajo onih testenin, ki se proizvajajo samo iz moke in ki na svojih etiketah ne nosijo nikakršnih posebnih označb glede vsebine jajc. Zakon prtoo-veduje s-amo barvano pecivo (in testenine) ter ono jajčno pecivo (in testenine), ki ne vsebuje zakonite količine jajc (150 g ra 1 kg).
Zakon določa, da se morajo vsi fal?: tikati živil in vsa pokvarjena živila zapleniti. Denarne kazni, ki so v zvezi s temi zaplembami, in pa denar, ki se izkupi za zaplenjeni material, gre v državni sanitet-ski fond. Z ozirom na strokovno mnenje se mora zaplenjeno blago ali uničiti ali pa prodati v tehnične namene. — Nadzorna oblast je baje odredila, da se v aktualnem primeru vse zaplenjene zaloge testenin nemudoma uničijo. Po strok ovni zdravniški sodbi pa ta material zdravju nikakor ni škodtfiv, siamo zakonskim predpisom nc odgovarja, da bi se smel prodajati pod takšnimi tatulami, kakor se je V skladu s potrebami časa bi pač bilo, če bi se vse zaplenjene zaloge testenin stavile na razpolago brezposelnim, gladujočim in kuhinjam, ki zanje skrbe.
Higienski zavod vrši stalno kontrolo nad živili in s tem brez dvoma izpolnjuje vele-važno socialno in humano nalogo. Toda uspeh tega nadzorstva bo ostal ilirzoren, če mu ne bodo šle na roko tudi široke plasti prebivalstva, v katerih interesu se tu kontrola vrši. Široki sloji občinstva v današnji gospodarski krizi težko zmagujejo denar tudi za svoje najnujnejše potrebščine. Kadar kupujejo, hočejo kupiti polnovredno blago. Pod raznimi pretvezami pa se jim včasih z raznimi zapeljivimi nalivi nudijo tuck stvari, ki po svoj! vrednosti nikakor ne odgovarjajo svojemu truenu. Tud' pri nas je potrebna takšna široka, ljudska kontrola živil kakor v Angliji, kjer lahko vsak kupec v trgovini vzame s seboj vzorec blaga, da ga da preizkusiti na odločilnem forumu.
Grenčica Hun.vadi J ar. os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.

„Cvi)eta Zuzorič"
Beograd, 12. marca.
Danes dopoldne je društvo »Cvijeta Zu-sorič« proslavilo s slovesno akademijo desetletnico svojega obstoja. »Cvijeto Zuzorič« ■pozna tudi slovenski kulturni svet, saj se lesio omenja v poročilih in beležkah o prosvetnem življenju v naši prestolnici. Posebej pa poznajo to agilno društvo naši likovni umetniki. »Cvijeta Zuzorie« je ono dr> 5tvo, ki je zgradilo Umetnostni paviljon na valemegrlanu — in ta je za Beograd še važ-ne-T, kakor za Ljubljano Jakopičev paviljon. Urez »Cvijete Zuzori« bi bilo pre-stolniško kulturno življenje mnogo siromaš-nejše: številne izpodbude, ki jih daje to društvo, t-o obrodile že mnogo dobrih in zdrav h sadov.
Akademij . je bila zares svečana, dostojna
društvenega slrmsa. Vršila ee je ob navzočnosti kraljevega odposlanca, pomočnika prosvetnega ministra, francoskega in nemškega poslanika, beograjskega katoliškega nadškofa in dr. Uvodno besedo je imel pisatelj Branislav Nuš'č, ki je bil sam med ustanovitelji društva, dalje je govorila predsednica ga. Olsa Stanojevič, v imena vlade pa pomočnik prosvetnega ministra dr. Vladimir Dvomikovič.
Pred desetimi leti je torej bilo ustanovljeno to društvo za pospeševanje duhovno-
PBEGLEO
kulhirnega ki posebej Se umetnostnega življenja v prestolnici. Ime si je nadelo po duhoviti in lepi ženi iz starega Dubrovnika Cvijeti Zuzor č. Društveno upravo so tvorile vseh deset let ugledne beograjske dame, same vnete in inteligentne sodelavke pri povojni duhovno - kalturni obnovi in pri reorganizaciji prosvetnega življenja v bujno rastoči metropoli. Njihovo delo zaznamuje lep uspeh:
V prvem desetletju svojega obstoja je »Cvijeta Zuzorič« zgradila velik Umetnostni paviljon, ki je stal 2,377.727 Din. Dalje je priredila v tem času 67 literarnih večerov, 16 književniških sestankov, 15 predavanj, 12 umetnostnih predavanj, 17 čitalnih večerov in 7 proslav. Dvakrat je priredila »knjižne dneve<. »Cvijeta Zuzorič« je šestkrat razpisala literarne nasrrade in jih potem podelila. Posebno skrb je posvečala likovni umetnosti: priredila je 114 razstav, med njimi pomladne in jesenske razstave, ki se jih udeležujejo likovni umetniki iz vseh pokrajin Jugoslavije. »Cvijeta Zuzorič« je ustanovila ljudski koneervatorij, ki je priredil 61 koncertov, a društvo samo je imelo v teh desetih letih 88 glasbenih prireditev. Tako se je izpodbudnost in delo >Cvije*e Zuzorič« poznalo na vseh umetnostnih področjih; posebno pomembno je bilo prva leta svojega obstoja, ko so kulturno - organizacijske razmere v prestolnici bile še mnogo
bol? slabe in razrvane. Za likovno umetnost in nje reprezentanco v Beogradu pa je »Cvijeta Zuzorič« še danes izredno pomembna, da, vprav nenadomestljiva.
To žensko združenje je potemtakem vredno pozornosti vseh kulturnih krogov Jjgo-slavije. Med našimi prosvetnimi organizacijami je že v prvem desetletju obstoia zavzelo prav častno mesto.
„Dame z zelenimi klobuki"
Kakor ura teče življenje štirih sester, ki žive samotarsko in se zapirajo pred svetom. Okna so zastrta, v tišini jih vznemirja vsak korak, pri delu molče, hranijo se sia-bo, nahod je dogodek. Red pri jedi, molitvi, v vseh življenjskih navadah jim je zaščita zoper pretresljaje, ki bi utegnili vzbuditi zopet zavest odmiranja. Zeleni klobuki, ki jih nosijo leto in dan, po katerih jih pozna zunanji svet, so le naslov in režijski efekt.
Germaine in Albert Aeremont sta presno-vala življenje teh postarnih devic v veseloigro, ki izzveni otožno, sentimentalno, življenje ima dve plati. Ob vsakem dogodku, ki povzroči gibanje, ostane v ustih grenes prikus, čeprav so še malo prej oblivale lice solze od smeha. Pod smešnim videzom se prikriva to gonje in zatrta rast. Nemoreš pa se smejati, če ne vidiš resnobnega lica.
Zategadelj je bilo videti, da je režiser deloma izpremenil pravo podobo veseloigre. Resen nastop štirih devic, ki so jih igrale Nablocka, Juvanova, Medvedova in Mira Danilova, se je prehitro izpremenil v zuna-
njo smešno-st m ni mogel vzbuditi dojma. resničnega življenja. Prezgodnja karikatura je zabrisala marsikatero dobro opazovano subtilnost Tako je ostal smeh le površen odziv na zunanjo komedijo. Nastopi Erne-stine (Rakardeve) so bili dosledno pregro-teskni. šele Arlettin prihod, ki jo je Vida Juvanova poskušala z največjim elanom zaigrati v zatohlem domu, je prinesel živahnejše zanimanje. Biti Arletta, pomeni biti rojen zanjo. Vida Juvanova je zadovoljevala, do elementarnosti se ni povzpela. Tako se je prevesilo dogajanje in našlo svoj naj-krepkejši izraz v železniku, ki je postavil v profesorju Hyacinthu doživljen tip. Njegova premočrtna, dasi včasih malce režijsko karikirana igra, ga je prestavila v središče in Železnik je žel odkritosrčne aplavze. Občinstvo se ga ne bo naveličalo gledati in bo ob njegovi igri vselej z zadovoljstvom posečalo veseloigro.	J. K.
Koncert Hubadove zupe
Ob priliki svojega rednega občnega zbora in v proslavo 301etnice obstoja slovenske pevske organizacije je priredila Hubadova župa v nedeljo popoldne v Unionski dvorani velik pevski koncert, pri katerem je sodelovalo 15 pevskih društev iz raznih krajev dravske banovine in iz Ljubljane. Koncert je stal pod vodstvom župnega pevo-vodje g. Zorka P r e 1 o v c a, ki je predvsem skrbel, da so se nastopi vrstili brž in brez prevelikih odmorov; edino to je omogočilo, da je v9eh 15 nastopov rabilo komaj poldrugo uro.
Nastopili so naslednji pevski zbori: »Hugo-lin Sattner« iz Most pri Ljubljani, »Tabor«-iz Ljubljane, »Loški glas« iz Zagorja, »Glasbeno društvo« iz Hraetnika, ^Bežigrajsko pevsko drjštvo« iz Ljubljane, »Lira« iz Kamnika, »Sava« z Jesen c, »Bralno društvo« iz Tržiča, »Zvon« iz Trbovelj, »Narodna čitalnica« iz Šiške, ^Domžale«, »Grafika« iz Ljubljane, »Sava« iz Ljubljane. »Ljubljanici Zvon« in ljubljanska »Glasbena Matica«. Vsak teh zborov je zapel po dve ali tri pesmi, »Ljubljanski Zvon« pa kratko kantato Iv. pl. Zajca s spremljavo klavirja. Posebnega odobravanja, in uspeha so bili deležni brastniško Glasbeno društvo, trboveljski »Zvon« in pa ljubljanska Glasbena Matica. Pa tudi manjši zbori, ki eo ob tej priliki vsi pokazali mnogo stremljenja k izpopolnjevanju, oeobito v izbiri sporeda, bili deležni toplega aplavza. Pri vseh je bilo opaziti v primeri z nastopi v prejšnjih letih mnogo več discipliniranosti, izenačenosti v glasovih im smisla za dobro interpretacijo. Videlo se je, s kakšno vnemo delujejo njih pevovodje, da bi dvignili svoj zbor na višji nivo in ga vedno bolj izpopolnili. Zato jim gre vsa hvala ter je le občudovati njih or-ganizatorno delo iai vztrajnost
Koncert bi lahko bil bolje obiskan, in t?Lra je bil tadi vreden. Med posetniki konccrta smo opazili ravnatelja državnega konservatorija M. Hubada, predsednika SPS d". Šviglja, senatorja dr. Ravniharja, mestnega načelnika dr. Puca. soprogo podbana dr. Pirkmajerja in druge odlične predstavnike.
L. M. S,
eli ž ob je: C h I o rod on t
prijetno osvežujoča zobna pasta s poprovo meto tuba Din 8.— in Din 13.—
Ne samo v Židovski ulici — odslej tudi v »Nebotičniku"
Kako dosežete normalno težo?
blščlte nas!
* Odlikovanje članov Rdečega križa.
Is a predlog ministra socialne politike in narodnega zdravja so odlikovani za pod. poro, ki so jo nudili siromašnim in brezposelnim delavcem, tile člani Rdečega križa: Z redom sv. Save III. stopnje odvet-r. k in predsednik oblastnega odbora RK dr. Viljem Krej či, upokojeni prosvetni inšpektor in podpredsednik oblastnega odbora RK v Ljubljani Josip W e s t e r, za_ sebni uradnik iz GuStanja in tajnik mestnega odbora Rajko Kotnik, pisarniški upravnik v pok. in skladiščnik oblastnega odbora v Ljubljani Anton Jagodic, soproga trgovca v Šoštanju ln blagajničar-ka mestnega odbora RK Ivanka S e n i c a knjigovodja Mestne hranilnice m blagajnik oblastnega odbora RK v Ljubljani Jo_ sip M e š e k ter zdravnik tn ustanovitelj mestnega odbora RK dr. Boštjan Erat v Dravogradu; z redom jugoslovenske krone IV. stopnje odvetnik m predsednik mestnega cdbora RK v Ljubljani dr. Oton F e 11 i c h ter profesor in član mestnega odbora RK v Ljubljani Franc K ob al: z zlato kolajno za državljanske zasluge pa trgovka Iz Pristave in predsednica mestnega odbora RK v Polhovem gradcu Marija G r a š i č.
Ko truden sem, k Slamien rad pobitim, tam \ince najboljše se toči, po n jem vso noč trdno in sladko prespim in zjutraj pri novi sem moči.
*	Z ljubljanske univerze. Dosedanja docenta univerze kralja Aleksandra v Ljubljani inženjer Romeo Strojnik na tehnični fakulteti in dr. Josip Turk na teološsi fakulteta sta imenovana za izredna profesorja. dr Stanko Gogala, profesor učiteljišča v Ljubljani, za privatnega docenta na filozofski fakulteti, Jean Lacroix pa za lektorja francoskega jezika. Dosedanji uradniški pripravnik na univerzi g. Kari Murna je imenovan za uradnika v 9. položajni skupini.
*	Odbor za postavitev spomenika Sto-
janu Prctiču je bil ustanovljen lani julija v Kruševcu. Spomenik naj bi se po sklepu tega odbora zgradil v Kruševcu, v Pro-učevem rojstnem kraju. Za akcijo so se zavzeli vsi Kruševčani in mnogi okoličani. pa tudi iz mnogih drugih krajev in pokrajin je dobi! odbor že ob svoji ustanovitvi zagotovila izdatne pomoči, da bi se naj dostojne jiše počasti! spomin velikega narodnega voditelja, državnika in novinarja. Doslej zbrani prispevki pa še ne zadostujejo za izvedbo načrta in se odbo* Kara li tega ponovno obrača na Kruševča-ne, ki žive po drugih Krajih, in na ostale prijatelje Stojana Protiča, da bi prispevali po svoiih močeh.
£vojgm kino IDEAL
Danes nepreklicno zadnjikrat
SIEGFRIED AKNO Ralph Artur Roberts Lneie Englisch in drugi odlični komiki v sijajni burki
« Izpraievalna komisija za mojstrske preizk ušr.je. Univ. prof. inž J&roslav Por-ster je na lastno prošnjo razTešen kot član izpraševalne komisije za mojstrsko preizkušnjo zidarjev, tesarjev, klesarjev in studenčarjev, na njegovo mesto pa je imenovan inženjer arhitekt Drago Fatu/
*	M uzejsko društvo za Slovenijo sporoča svojim Cianom, da prejmejo v prihodnjih dneh »Giasnik X'III< in »Prirodoslovne razprave« (1 zvezek II. knjige) le oni. katerih članarina je poravnana vsaj do incl. 1. 1930 Ostali pa lahko dobe knjige šele po poravnavi zaostale članarine. Odbor prosi vse člane, da plačajo članarino čim prej po priloženih položnicah, ker je od teh vplačil odvisno nemoteno izdajanje publikacij.
*	Razstava slovanskih ilustriranih listov. V prostorih Centralne biblioteke mesta Prage se pripravlja zanimiva razstava slovanskih ilustriranih tiskopisov, združena s čitalnico boljših ilustriranih čeških in drugih slovanskih časopisov ter zanimivimi fotografijami iz slovanskih kulturnih centrov. Razstava bo otvorjena od 20. aprila do 5 maja.
*	Konzultor škofije v Prizrenu. Na predlog ministra prosvete je za konzultorja škofije v Prizrenu imenovan Anton Kor-din, duhovnik iz št. Vida nad Ljubljano.
» Opozorilo brezposelnim. Iz raznih banovin prihajajo poročila, da prihaja zadnje čase v večja mesta naše države _ tudi iz n a jod d a 1 je n ej-š i h krajev — Tedno več brezposelnih delavcev v nadi, da bodo dobili tam kakšno zaposlitev. Ker primanjkuje dela tudi domačinom, navadno ne dobe nobenega dela, zaradi česar ostanejo brez vsakih sredstev ter prosijo podpore pri dotičnih kr. banssih upravah, občinah in humanitarnih ustanovah, ki jim pa zaradi splošnega pomanjkanja sredstev ne morejo nuditi podpore, zato so izpostavljeni raznim neprijetnostim in težavam ter nimajo niti sredstev za povratek. Glede na to svetujemo vsem brezposelnim in tudi drugim, naj ne hodijo iz svojih občin iskat dela v večja mesta, ker ga zelo težko dobe, pa tudi na podpore danes ne morejo računati.
*	Novi grobovi. Na Bledu je umrla po-sestnica gospa Justina S t u c h 1 y, mati podpolkovnika v p. Pogreb bo danes ob 15. Na Vidmu ob Savi je umrl diplomirani pod-kovski mojster in hišni posestnik g. Anton Skrbeč. Pokopali ga bodo danes ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
>emttft

Ob 4., 7. In S. uri zvečer
•	Neplačani kuluk morajo odslužiti. Kr. banska uprava v Splitu je odredila, da morajo oni obvezniki, ki niso plačali ku-luka, dolžni znesek z delom odslužiti. Banska uprava je določila, da morajo premožni obvezniki že v dveh dneh nastopiti delo na cesti v okolici Splita.
♦	Kolo jahačev in vozačev >Prestolona-sfednik Peter« v Ljubljani redni občni zbor se bo vršil 16. L m. ob pol 6. zvečer v dvorani Kmetijsne družbe v Ljubljani, Turjaški trg 3, z običajnim dnevnim redom.
» Zvišani tempo življenja puSča svoje sledove tudi na človeškem zdravju. Glavobol, migrene, neuralgije itd. niso še nikdar ljudi toliko mučile kakor sedaj. To je znak, da je telo utrujeno in da so živci prenapeti V takih primerih človek nima tolikih sposobnosti, kakor če je zdrav, in rešiti se mora takih težav na najlažji in najhitrejši način. Tablete Py-ramidon nudijo najboljšo pomoč ter so 2e dolgo znane po vsem svetu zaradi svojih velikih uspehov.
*	Za pomirjenje, da ne nosite domov klic hripe, vzemite redno, preden zapustite svoj obrat, okusne ANACOT PA-STILE! Dobivajo se v vseh lekarnah za 8 Din.
Direktor neke tovarne, gospod L., je imel sledeče izkušnje. Kot posledica hude bolezni je znašala njegova teža samo 51 kilogramov.
Njegov zdravnik mu je predpisal Ovo-maltine. Pil jo je vsak dan ter je že po nekoliko tednih' tehtal 4 kg več. Pil jo je še naprej in dosegel 69 kg, torej nor-
• Arabski krožnjarji hipnotizirali trgovca. V Splitu se mudi že več dni nekoliko arabskih družin Iz Alžira, ki krošnja-rijo s preprogami. Dva Arabca, ki sta po raznih trgovinah ponujala svoje blago, sta prišla tudi v Bernenjevo trgovino s parfu-marijo na Narodnem trgu in s stotakom plačala kupljeno blago. Od trgovca sta zahtevala, naj jima izplača razliko, češ da sta plačala s tisočakom. V času, ko se je vršil prepir, sta Arabca omamila trgovca, mu vzela večjo vsoto denarja in odšla. Ko se je zopet osvestil, je trgovec zadevo prijavil policiji, ki je oba Arabca aretirala in izroči ia sodišču. Uvedena je pre-lsk ava, ali sta se poslužila hipnoze ali narkotičnega sredstva.
i*
domača, originalna španska in italijanska, vsako količino, tudi odprto.
Delikatese FR* KHAM
Miklošičeva 8. — ŠPECERIJA.
•	Preiskava v zadevi Vzajemne pomoči.
Kakor znano, je minister trgovine svoje-časno odobril, da se na mestu nekdanjega diruštva Vzajemna pomoč, ko je ga delovanje je bilo ustavljeno, osnuje novo društvo z istim .naslovom, katerega proponenti so ugledne osebe iz raznih društvenih slojev Stara Vzajemna pomoč je bila med tem v likvidaciji, ki jo je vodil banski svetnik g. Mencinger Novo društvo naj bi po namerah ustanoviteljev prevzelo stare člane, ki so po ogromni večini res že tudi prijavili svoj pristop. Toda banska uprava registra, cije novega društva ni dopustila. Med tem pa se je osnovala cela vrsta podobnih organizacij, med njimi tudi društvo Nada. v čigar ustanovnem odboru je tudi g. Mencinger. To društvo je tudi že registrirano •Iz vsega tega pa je nastala sedaj afera. ke»-so ustanovitelji Nove Vzajemne pomoči vložili pritožbo na notranje ministrstvo. Na podlagi te pritožbe je notranje ministrstvo odredilo preiskavo, ki jo vodi ininisterijalni svetnik dr Tolazzi kot delegat ministrstva trgovine, na čelu posebne komisije. Ta komisija je že v Ljubljani in bo zaslišala vse prizadete. Skrajni čas je že, da se ta zadeva do kraja razčisti ir. ugotovi, v ko liko gre za razne nekorektnosti, o katerih so v javnosti razširjene najrazličnejše govorice.
Opozorilo damam!
Zagonetka »U. F.« bo rešena 20. marca Pazite tudi dalje na »U. F.« oglase.
•	Sneg v Bosni. Kakor poročajo iz Ba-njaluke, je v noči od sobote na nedeljo v vsej vrbasKi banovini nastopil občuten mraz, v planinali pa j« padel sneg, deset centimetrov visok.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz V
Knjižna akcija. Vse zamudnike prosimo, da nam javijo svoj naslov z dopisnico (CMD — Beethovnova 2) ali po telefonu (3037). Prepričani smo, da je še mnogo strank, ki imajo knjige, pa smo jih nehote prezrli. Akcijski odbor.
u— O bolniškem zavarovanju privatnih nameščencev bo v okrilju Zveze društva priv. nam predaval ravnatelj Pogoršen danes ob 20. v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Na predavanje opozarjamo privatne nameščence, njihove delodajalce in vse druge, ki jih snov zanima
aINO »ljubljanski dvor«
Telefon 2730 SAMO 6E DANES!
3UCK JONE S
v senzacijonalni pustolovščini
Junaška desnic?
Ob 4., y2 8 in 9. ari zvečer
Mariborsko gledališko pismo
Prva opera in snstovanje Hansi Niesft.
Ga^nodov »Faust« je bila ena izmed pr-v h oper. ki smo jih peli v Maribora v tistem času prvjh povojnih let, ko je bilo naše gledališče popolno, ko je imelo poleg drame in operete tudi stalno opero. Tisti časi s-o pa seveda že davno minili, sedaj imamo le še dramo in opereto; pa Se to vzdržujemo z vel-kimi napor* ob minimalni subvenciji. Zato je treba mnogo poguma in požrtvovalnosti. da se naš ansambl loti vendar vsako sezono enkrat ali dvakrat opere. Pr vo v letošnjem gledališkem letu je pripravil naš neumorni dirigent s. Lojze H e r žog. Izbral je zopet »Fausta«. katerega je sam tnd insceniral in zrežiral. Omejiti sp je moral seveda na najnujnejša sredstvi, pa je vendar dosegel lep uspeh* Postavil se je tudi kot režiser. dasi ga v tem evojstvj doslej nismo poznali.
Uprizoritev »Fausta« bi p« bila vendar nemogoča brez gostov. Imamo kar tri: go. Alfredo H e r z o g o v o. go. Z a m e j i č-K o-v i č e v o in g. Frana N e r a 1 i c a. Ga. Her-cogova d.ri7fritov3 žena. je Nemka in je nastopila doslei samo na nemških odrih. Partija Margarete v »Faustu« je torei njen slovenski debut Prestala ga je izvrstno. Iz-govarjavi se niti ni poznalo, da je naučena brez znanja jezika: le kdaj pa kdaj jo je skrb za tekst ovirala pri popolnem oder-skem razživetju. Gospa razpolaga e prijet-n m. dosti močnim in obsežnim sopranom ki ima tudi višino Včasih nas je s silo svojega glasu ob slabotni telesni konstituciji kar presenetila. Ga ZamejiČ-Kovifeva. pr naf dobro znana in cenjena altistka. ie pela Marto in do«egla lep uspeh Tretji go«t, ba ritnnist a. Neralsič. pa je upodobi! Marga retineea brata Valentina in tri deležen pri-manja tudi ob odprti sceni. Dober Fajst je
g. Belizar Sancin, naš operetni tenor, ki se stalno lepo razvija. V operi, kjer je važ nejše petje ko igra, je celo boljši kakor včasih v opereti. Težak poizkus je za g- Pavla K o v j č a Mefisto. Razpolaga z izdatnim bas-baritonom, ki bi se utegnil še lepo razviti, če bi se bolj posvečal glasbi. Močan je pa seveda igralsko. Prav tako bi se dal razviti tudi bas g. G o r i n š k a, ki poje Brandne-r-ja. Mladega Siebla poje sopranistka gdč. BarbiČeva s 6vo.jim zelo simpatičnim, dasi manj močnim glasom.
Skrbno ie g. Herzog izvežbal tudi orkester in zbor. g. H a ras t o vi č pa je poskrbi) za nekaj baletnih mtermezzov. Najboljši nastopi v operi so pa nekateri Jueti fereeti in kvarteti. V celoti je torej »Faust« za naše razmere dosti častna predstava.
Medtem smo pa 'meh priliko videti tudi predstavo nemške skupine znane dunajske igralke ge. Hanoi N i e s e. Tudi ona nam v Mariboru ni neznana- Tokrat nas je obiskala s HoIlyjevo trodejansko burko »Katarina trmoglavka«. Delo nima globokih psiholoških zapletjajev. nima tjd; sat ričnih ali drugačnih višjih pretenzij, marveč je res le burka. I oda prijetna, dostojna in vešče napisana burka iz sodobnosti, prav nalašč za zabavo in nedolžno razvedrilo. Delo je /..*:ž 'hI g illred Mahr preprosto, e z veščo roko in s p.Vr:;bp<: skrbnj izdelavo.
Naslovno ri"go Katarine je igrala ga. Nie$e g kdijsalnr ruMno in talen'om roie nt k .-»m Čiirko Priznati moramo iskrejio, (*a zae!i sve' siovfe. dočin o ostalih njenih lju1-h ik- b Licgli trditi, da se d /ga o na kakšn' vppkn v šino. Večinoma vsi znatni zntit Izvrstna pa je u^bova vigraT.s* tr iebra V-Iji k' se pri nne Često z* v m* rja Pdč Rrrtrov« prav .iobra Kata-in na Uči 1.1«« r»rik»:pna sobar ch pa g^o. Alt-vn. Tjraln s oribPžuo enaHi, le Iva, tr bi mogH intsviti nekoliko više. Tzvf,'«-n i' pr«!*kova.'fci fcodnik g. Il.-.ns Brani, dfbr-
američanske zamišljen IlenrT Sm«th Al fr-i Mahr itovorni Ro*bichler g. ir Grr-hcirdT u snubec dT. Schatfler g. Benescn. 1 i-pik > sknarja j« ustvaril v Bo.-.-kmi ju e. S;limi«'der a nn:?i in t i lj manj za ]>.vji;n<> Pidani ukigi <da pa vsar Bor anali: g Bair.i iij policiji J. i inšp?Ktor g. Hajs jna
Gledališče je bilo pri eestovan nabito p.lni. Napolnili so ga niši Nemci, ki iih si <"=•r c;koL nt- vidimo mi slovenskih prci-stavah, das razumejo eiovensko več noma orav dobro	R. Sslt**r.
Koncert Karla Rupla in Zore Zarnikove.
V četrtek zvečer sta v Hrv. glasbenem zavodu koncertirala slovenska umetnika,- goslač Karlo Rupel in pianistka Zora Zarni-kova. Zagrebške kritika je pohvalno omenila nastop obeh mladih umetnikov. V »Ob-zoru« je napjsal sk'adateli in krit ic Lujo Safranek - Kavič simpatično oceno, v kateri pravi: »Kakor je g. Rupel v čast svoji ljubljanski, dunajski in parišk- soli, se lahko ljubljanska, praška in parjška šo'a ponašajo z gdč. Zarnikovo«. Koncert, ki je bil dobro ohiskan. se je vršil pod okriljem Slovenskega prosvetnega društva v Zagrebu.
»Hlapec Jernej« t esperantn. Naš rojak, beograjski advokat g. dr. Jakob Stefančič je dramatiziral Cankarjevega »Hlapca Jerne-ia« v esperantskem jeziku in v vezani besedi. Knjiga bo izšla v aprilu. Dramatizirame-ga esperantskega »Hlapca Jerneja« bodo uprizorili v Beogradu ob priliki letošnjega mednarodnega kongresa ceperantistov. Iz »rbohrvatske literature so pripravili za to priliko »Smrt Smailage Cengi6a*. dramatizirano pesnitev Tvana Mažuran ča.
Letošn;a literarna nagrada »Cvijete Znzo-rič* je bila podeljena pisatelju Milanu Ka-šaninj za njegov roman iz življenja Vojvo-dincev »Pijana zemlja«.
malno težo zdravega moškega.
To je samo eden mnogih primerov, v katerih je Ovomaltine pripomogla oslabelim ljudem, da so naglo zbrali izgubljeno moč.
Ovomaltine ima izboren okus, a se jemlje za predjužnik ali med kosilom in večerjo v mleku, kavi ali v čaju.
u_ VI. (18.) delavski prosvetni večer >SvObode< in »Zarje«, ki bo v sredo 15. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice, obeta biti iZTedno lep, bogat in pester. — Pridite! Vstopnice po 3, 2 in 1 Din.
u_ Na simfoničnem koncertu Glasbene IV! a tiče. ki bo v ponedeljek 20. t. m. v unionski dvo-rani, se izvaja kot prva koncertna točka Brahmsova ^Tragična uvertura.,;. Nastala je poleti 1880. t<-r bila pr-vij izvajana 20. decembra istega leta na Dunaju. Brahms je napisal to uverturo na pobudo g. Dingelstedta, ravnatelja dunajskega dvornega gledališča, kot uverturo k uprizoritvi Gothejevcga »Fausta«. Oblika uverture je trodelna: I. del je patetičen ter Se umakne v sredi žalobni koračnici, naka' se ponovi prva misel V pregnantnosti. konciznosti ter dramatičnosti prednjači' to delo vsem ostalim Brahmsovim opusom Poleg Tragične uverture igra orkester še Mendelsohnovo »Simfonijo«, Fallove »Noči v španskih vrtovih< in Hrističeve »Srbske plese«. Orkester šteje 64 članov, tvorijo ga člani Orkestralnega društva Glasbene Matice in gojenci drž. konserva-torija. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
u— Občni zbor meške in ženske šenftpe-
terske Giril Metodove podružnice bo 15. t. m. ob 19.30 (pol 8.) zvečer v gostimi g Zupančiča, Jegličcva cesta Vse prijatelje in prijateljice šentpeterskih podružnic prosimo, da se udeleže občnega zbora Poleg podružničnih poročil bo tudi poučno in zanimivo poročilo o družbinem delovanju
C
u— Trgovce iz ljubljanske okolice opozarjamo ponovno, da se bo vršila skupščina Združenja trgovcev za srez Ljubljana _ okolica v sredo 15. t. m. točno ob 9. do-poidDe v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27, na katero se trgovci vljudno vabijo. Uprava Združeaja.
U— Pevsko društvo »Slavec« vabi vse častno, ustanovno, podporno in redno članstvo k polnoštevilni udeležbi letnega občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo 26. t. m. ob 3. popoldne v društvenem lokaiu pri jLozarju«. Rožna ulica 15 Predloge za občni zbor je treba vložiti najkasneje do 20. t. m Na poznejše se ne bo oziralo.
u— Nesramni kolesarji. Iz vrst izletnikov na Ježico smo prejeli včeraj več pritožb glede nesramnosti posameznih, oči-vidno pijanih kolesarjev. Zaradi lepega nedeljskega vremena so jo premnogi Ljubljančani ubraii peš na Posavje. Na hodni-ku pa so se v gruče izletnikov venomer zaletavali izzivalni kolesarji. Ki so imeli posebno veselje nad tem, da so pešcem mazali obleke in jih tudi sicer nadlegovali. Tajta in podobna izzivanja naj se v bodoče preprečijo, krivci pa kaznujejo
u— Trije napadalci in poskušen samomor. Prodajalca opank Milana Vučkovi-ča je v Kranju napadel neznan pijanec in ga obdelal z nožem. Zadal mu je več ran na glavi in na prsih. Valentina Medved-ščka, stanujočega na Ježici, je pa v stanovanju napadel neki sosed in ga na tleh ležečega osuval s čevljem v glavo in po životu. Dninar Anton Mehle iz Velike Račne se je v nedeljo spri z nekim Ludovikom, ki ga je pozneje napadel in ga s polenom udaril po glavi. Sunil ga je tudi v levo oko Poleg teh treh napadalcev so pripeljali v splošno bolnico še 271etnega mizarskega pomočnika Alojza Z. iz Florijanske ulice, ki je v samomorilnem namenu izpil večjo koiičino solne kisline.
U— Surovi napadalci. Na Posavj® bo r nedeljo zvečer pijani fantje napadli dve dami in nekega knjigovodjo. Ta se je okrog 22. ure vračal s Črnuč domov v družbi svoje soproge in svakinje ter jih je ustavila družbica mladeničev tik ob mostu čez Savo. Fantje so zahtevali od knjigovodje, naj jim prepusti ob dami, ko pa se je ta postavil v bran, so takoj navalili nanj. Dvignili so ga na mostno ograjo in ga menda hoteli vreči v vodo. Prav tedaj se je pripeljal mimo neki kolesar, ki ga je knjigovodja poprosil za pomoč. Kolesar jo je takoj ubral na črnuško orožniško postajo, fantje pa so se tega ustrašili in pobegnili. Skrili so se pod most, a so Jih orožniki kmalu aretirali.
u— Pri goljufano in ukradeno kolo. K
Jakobu Senča.-ju v Florijanski ulici je prišel neznan moški, pokrit s čepico, kakor jih nosijo mitniški pazniki. Izdal se je za Ivana Gregorina in povedal, da se zdaj piše pravzaprav za Vidmarja, ker ga je očim posinovil. Naprosil je Senčarja, naj mu posodi kolo in Senčar mu je ustregel. Neznanca poslej ni bilo več na spregled. Kolo je bilo znamke »Adler« in vredno tisočak. — Kolo znamke »Volsit« pa je bilo ukradeno v nedeljo zvečer iz veže hiše št. 2 na Rimski cesti. Bilo je last tvrdke Kavčič in vredno 600 Din.
Pni
z^so/iem vremena;
GUMI PODPETNIKE IN
PAVMA GUMI USNJE ZA PODPLATE
Pririajqr5em vremenu 6ii£e črv tofiče ncg£. r!apecja_ izdrštjivod in cenejde edubnja, A 'e drsi.
Uo6i jiri v^aAerru
JUC OSI.IZDELEK-
Iz Maribora
a— Znani Ciril-.Metodov zbor je pri red«
preteklo soboto zvečer v veaki anionski dvorani veink cerkven koncert, n2 katere-ir-je izvajal krasne, a zeio težke in gioboke sta-rosiovenske cerkvene pesmi. Ves spored je bil s prvovrstnim glasovnem materialom, s katerim razpolaga zbor. absoiviran nad vse dovršeno in res umetniško. Obsoditi pa je treba, da so šte-vi-na prazna mesta v dvo-rani pričala o pomanjkanju pravega smisla za lepoto staroslovenske nabožne g'asbe. V nedelno dopoldne je zbor pei v stolnici, kjer je opravil n.vih-ov vodja univ. prof. dr. Šimrak sl-užbo bežio po vrho<5no-katolšškem obredu.
a— Upravni odbor mestne občine bo ponovno razpravljal o znižanju stanovanjskih najemnin v mestnih hišah na svoji prihodnji seji, ki bo te dni.
a— Nesrečna smrt otroka. Pri posestniku Baješiču v Kresnici pri gt. IIju v Slov. Goricah so pretekli četrtek obedovali fižol z redkvico 61etni domači sin Viktor je med obedom nenadoma zakričal in se pričel dušiti. V grlu mu je ostal košček red-kve Domači so mu priskočili takoj na pomoč, a je bilo vse zaman. Deček je v nekaj minutah izdihnil.
a— Beg iz življenja. Na Gradišču pri Selnici ob Dravi je bil najden preteklo sredo zjutraj v živinskem hlevu obešen 31-letni posestnikov sin Leopold Kurej. Nesrečnež je večkrat dejal, da si bo vzel življenje, kar je naposled tudi izvršil t duševni zmedenosti.
——— M ——i			
i ČR KSBSBBEmB'	NI	HU	Z Ali ^»'^Mrr^žižjižSt-BiBB
a— Tajinstven zločin. V Kobiljem je pretekli torek dopoldne našel posestnik Josip Kovač v neposredni bližini svoje hiS* v Kobilskem potoku mrtvega posestnika Gregorja Mohorja. O svoji najdbi je takoj obvestil orožnike, ki so ugotovili, da je Mohorja nekdo pobil z ostrim predmetom in vrgel truplo v potok. Mohor je imel na glavi pet ran. Zagonetni dogodek so prijavili tudi mariborskemu okrožnemu sodišču, ki je uvedlo preiskavo.
a— Smrtna žrtev rodbinskega prepira.
Kakor smo že poročal«, da sta se 13. iebr. sprla zaradi posestva in dedščvne posestnikov sin Ludvik Toš im njegov svak Ivan Ž. iz Brengove pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. 2. je tedaj udaril svojega svaka štirikrat s sekiro po glavi, tako da je ta obležal nezavesten na tleh. Toša so domači prepeljali v mariborsko boiirišnico, kjer se je ves mesec bo ril s smrtjo, kiju b temu, da i-e> bila tobattja presekana im poškodovan* tudi rooegarei. Včeraj zjutraj ob 6-twi pa je nesrečni' mladenič le p^legci smrtnim poškodbam.
u— Razne tatvine. V stanovanje Alojzija Galiča v Rožni dolini je prišel neznanec, star okrog 20 let, obut v copate in brez suknjiča. Tega si je poiskal šele v Galiče-vem stanovanju, v žepu pa je bilo tudi nekaj gotovine. Na dvorišču hiše št. 8 v Grablovčevi ulici je neki tat ukradel tri kokoši, vredne okrog 100 Din, last Avguštine Premelčeve. Med opoldanskim odmorom je bilo ukradeno na novem železniškem tiru pri carinarnici 400 Din vredno dvigalo.
Pri mnogih boleznih srca in krvnih
posod, kakor tudi pri poapnenju žil, hemoroidih odpravi pol kozarca dnevno zjutraj, na tešč želodec popijte Saxleh-nerjeve naravne grenčice HUNYADI JANOS neprijetno napenjanje, regulira stolico, pospesi obtok krvi, poskrbi za olajšanje in zvečano dobro počutje. »HXJ-NYADI JANOS« lahko stalno jemljejo tudi slabotnejši ljudie, ker nima nobenih škodljivih pojavov za seboj. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinan.
Nabiralna akcija slovenskih knjig J»s tudi v Celju kar najlepše uspela, saj v, je nabralo nad 1800 knjig. Izvedli »o jf člani stirešinske in dijaške organizacije »Sloge« ter mladinske sekcije >Šoče<. _ Vse mesto je bilo razdeljeno na 7 nabiralnih osrajev. Akcija se je vršila skrajno vestno, kljub temu pa so nabiralci mogoče koga prezrli. Kdor ima še kako knjigo, jo blagovoli izročiti g. hišniku Narodnega doma. Najisfcreneje se akcijski odbor zahvaljuje g. mestnemu načelniku dr. Alojziju Goričana sa Ljubeznivo pomoč in vsem nabiralcem za numorno delavnost. Ljubeznivim darovalcem knjig se ne moremo pismeno zahvaliti, zato se za njihovo narodno zavest in požrtvovalnost iskreno zahvaljujemo ter Jih stavimo za vzgled onim celj SKim Slovencem, pri katerih naše lepe knjige nismo našli. Vsem. ki v> našo akcijo s čimerkoli podprli, še enkrat najlepša hvala!
e_ Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja vse člane na redno skupščino, ki bo v sredo 15. t m. ob 19.30 v mali dvorani Narodnega doma.
Danes ob 20. uri, Jutri ob 18. in 20. v četrtek ob 20. Szoke Szakall in Lucie Englisch v veselem filmu
^Nepeznani gost"
Pride! ORLOV Pride! Liane Haid in Sv. Petrovič
CEfcNS. » lO, 8,	£>IN
»jtrraot $t 02
5
giediOiška predstav«. Za
drevi napovedane gostovanje mariborskega Narodnega gledališča z opereto »Grofico ivianco« se ne bo vršila, ker je predproda-ja pokazala, da ni med občinstvom dovolj sianimarja. V Celju, ki doživlja poleg go_ j> poda reke tudi težko duhovno krizo, torej ni smisla niti za dobre opereta
e— Oeljskj šahovski klub je te dni za. ključi! svoj glavni turnir, ki se ga je udeležilo 12 najboljših celjskih šahistov. Zmagal je g. inž. Pipuš, lanski prvak g. Branko Diehl deli drugo in tretje mesto z g. Volkarjern, četrti Je g. podpolkovnik šarn_ bek, peti g. GroSer in šesti g. inž. Sajovic. Jutri ob 20. se bo pričel v kavarni >Evropi« brzoturnlr za prvenstvo v marcu.
e— Darilc za revne Invalidke družine. Sef fcvnike V. Wog-g v Celju je nakazal krajevnemu odboru TJVJ za 200 Din jestvin yjn najrevnejše invalidske družine. Krajevni odbor je izdal 10 nakaznic za jestvine in .<>« v imenu obdarovancev iskreno zahvaljuje za velikodušno darilo. Naj bi ta pleme, niti čm našel mnogo posnemovalcev!
e— Trgovine na JOžefovo. Združenje trgovcev sporoča vsemu članstvu in kupujo-t-emu občinstvu, da bodo v nedeljo trgovine odprte od pol 8. do pol 13.
e— Čigavo je kolo? v Zagradu je bilo 10. t. m. najdeno dobro ohranjeno, črno p.eskano kolo z zelenima ročajema in številko 44.052, na kateri pa manjka prva Številka Kolo je shranjeno na orožniški pc-taji ▼ Celju.
e— I/>v»ki ples > ▼ soboto zvečer v krasno prirejenih gornjih prostorih Narodnega dama bil zelo dobro ofbis&an. Prispelo je tudi mnogo zunanjih gostov. Prostori so bili tzpremenjeni v duhteč zelen smrekov jroad z divjačino. Prijetna zabava ob zvo-v h jazza Hawai iz Ljubljane je trajala do jutranjih ur. Tc je bila brez dvoma ena najlepših prireditev v sezoni.
e— Elitni kino Union. Danes <*> pol 17. In pol 21. zvočni velefikn »Trader Horn« in dve ?jvočni predigri.
Iz Ptufa
)— Huda nesreča je zadek v soboto pri posestniku Cehu v Trnovskem vrhu usluž-beno deklo Marijo Preložnikovo. V mraku »c je bila podala v klet, kjer je na sodu pozabila svojo jopico. Ko je pristopila k sodu in hotela vzeti jcpčco, 9e je nenadoma snrožila ob sod naslonjena lovska puška, za katero dekla ni vedela, da je nabita. Sr-rel je zadel Preložnikovo v desni bok in jo hudo poškodoval Takoj so poklicali ptujski reševalni avto, ki je ranjenko prepeljal v bolnico. Takojšnja operacija je
»rečno uspela
j— Vedno več raznih elementov iz raznih krajev se potika po Ptuju. Nadlegujejo stranke po hišah za podpore, katere so nekateri morda res potrebni, dočim drogi zopet stikajo za dobrim plenom Tako je gospe Ani Mojzerjevi, stanujoči na Mino-ritskem trgu, izjjinila ročna torbica s 300 Din.
Ifatomera
]j_ £>-<? odhodnici. Sokolsko društvo je
S. t m. priredilo odhodnico br. Jelovšku in Lubeju, ki odhajata oba v Ljubljano, prvi da nadaljuje tam svojo obrt, drugi pa kot tajnik načelnika Saveza SKJ. Sokolsko dvorano je napolnilo številno občinstvo. Brat starosta in predsedniki raznih odsekov r-o v svoiih govorih ocenili delo obeh bratov ter jima želeli na nadaljšnii življenjski poti mnogo uspehov. Br Jelovšek je bil več let taimk in član uprave Sokoljega društva ter se ie udejstvoval z vnemo v obrtniških organizacijah, br. Lubej ■pa je skoro vsa leta od prevrata sem vodil kot načelnik telovadbo ter »e udeistvo -,al tudi na političnem poprišču. Sokolsko društvo bo oba narodna delavca zelo po-
U^Stret-fki od^e*. Na pobudo Narodne Odbrane je Sokolsko društvo 9. t. m. ustanovilo strelski odsek, ki bo deloval po pravilih strelskih družin. Sestanek, katerega se je udeležilo nad 60 članov, je vodil br starosta, debate o organizacijskih vprašanjih pa se je udeležilo več govornikov, med njimi tudi st. nač g. dr Farčmik. Izvoli en ie bil odbor, ki mu načeluie br Vlado PoTekar. tajnik je br. Dommkuš. blagajnik br. Cosič. Odbor ima nalogo, da nabira člane in da pripravi vse za uspešno delovanie mlade obrambne orgamzaciie Interesenti se naj javijo pri imenovanih bratih.
Repertoarji
DRAMA
Začetek ob 20. Torek, 14.: Zaprto.
Breda, 15.: Slava in njem mešetarp. breda. Četrtek. 16. ob 15.: Voda. Dijaška predstava. Znatno znižane cene. Izven. Petek, 17.: Zaprto.
OPERA Začetek ob
Torek. 14.: Faust Gostovanie g. Josip« Kri-
žaja. Izven. Sreda, 15.: Pri belem konjičku. B. Četrtek. 16.: Pri treh mladenkah. Opereta. A.
Petek. 17.: Mora na- C.
*
Dijaška predstava v drami bo v četrtek ob 15. Vombergarjeva kmetska komedija * Voda t poslednji? v sezoni. Predstava je namenjena v prvi vrsti dijaštvu. zato veljajo znatno znižane cene.
Gostovanje Josipa Križaja. Drevi gostuje v uloci Mefista 2- Josip Kr-žaj. ki je nedavno slavil v Zasrrebu 251etnioo umetniškega dela. Gosp Križaj je pevec in igralec naj-odličnejšib kvalitet in kot tak izredno priljubljen Poleg odličnega gosta nastopijo še: ga. Gjunaienae kot Margareta, ga. Poličeva v ulogi Sibla. ga. španova v ulogi Marte. Fajsta poje g. Banovec. Valentina g. Janko. DirigTa dr. Švara.
Opereta >Pri treh mladenkah«, napisana na prekrasne Schubertove melodije, se v iz-premenjeni zasedbi uvrsti zopet v repertoar naSe opere in bo njena prv« letošnja uprizoritev v četrtek.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek 14.: Zaprto- (Gostovanje v Celiu.) Sreda. 15.: Grob neznanega vojaka. C. Četrtek. 16.: Plesni koncert Pie ln Pina Mlakarja. Izven. ^
Plesna umetnika Pia in Pino Mlakar bosta nastopila pred svojim odhodom v Nemčijo v gledališču v četrtek. S svojimi nasto pi v Ljubljani in v Zasrebu sta vzbudila občo pozornost ter je vsa kritika poln« hvale o njima Spored bo zelo zanimiv. Veljajo operne e*»e. bloki n® veljajo.
Šport
Občni zbor MK Ilirije
XXI. redni letni občni zbor MK Ilirije ee se vršil v nedeljo v restavracij; hotela Štrukelj. Iz obširnega tajniškega poročila povzamemo, da je bilo klubsko delovanje v pretekli sezoni izredno živahno. Kljub vel-ki krizi je pristopilo k moto-sekciji veliko število novih članov, tako da šteje sedaj MK Ilrija 48 ustanovnih in 332 rednih članov obeh sekcij. V pretili sezoni sta premnula dva agilna člana, in sicer član-ustanovitelj g. Joško Pogačar, ki se je že ob ustanovitvi kluba skozi več let udejstvoval kot zelo agilen sportnik-kolesar, • ter član sekcije Kranj g. Vinko Kokalj. V znak sožalja so se zborovalci dv gnili raz sedeže.
XXI. občni zbor se je otvoril v ponofr.i zavesti, da praznuje MK Ilirija letos svojo dvajsetletnico. Prečrtala so se tudi nova moderna klubska prav la. Kolesarstvo je letos zelo oživelo ter so 9e kolesarji-dirka-či udeleževali z najboljšimi uspehi vseh klubskih prired tev. dalje vseh prireditev Triglavskega pododbora, kakor tudi držrv-nega prvenstva. Polnoš*evi!no so se udeležili tudi otvoritvenih dr k na novem dirkališču ŽSK Hermes. Osrinova spominska dirka na 100 km se je vrš;!a 24. jul;ja 1932 ob številni ude'ežbi dirkačev P-chodni po-kal si je priboril aglni član kluba g. Franc Abulnar.
Moto-sekcija je preživljali reV> težke čase zaradi velikih davčnih bremen. Kljub temu je zabeležiti precejšen porast članstva. Vse športno delo sekcije je bilo osredotočeno na prieditev gorske dirke na Ljubelj, ki je lani nad vse pričakovanje dobro uspela Udeležba od stran- dirkačev je bila zelo povolVia. ker je b;lo prijavljenih preko 30 tekmovak-ev. med temi večina članov IHMK. Zagreb, dalie članov MK Ilirije in sekeje Kranj io končno tudi iz inozemstva Gon?ka dirka na Ljubelj ostane za Moto-klub Ilirija stelno na programu ter se bo tudi leto? v na'širšem obsegu vršila. Leno število dVkačev MK Ilirije je tudi letos tvorilo stalno moštvo, ki se je udeleževalo raznih motocikliških priredb v Jugoslavija in tudi v inozemstvu. Posebno ve'ike uspehe je dosege! član gospod Ludvik Stari?,, ki se je tekom sezone udeležil vseh večjih motocikliških dirk v Zagrebu in celo v inozemstvu. Dne 8. septembra je na dirkališču »Miramare« v Zagrebu postavil racionalni rakord. Klubsko vodstvo je tudi v pretekli sezoni nameravalo izvesti skupen izlet v inozemstvo, ki pa je izostal, ker ni bilo mogoče doseči oblastvenega dovoljenja.
Izmed članov MK Ilirija sodelujeta v upravi Moto-saveza kraljevine Jugoslavije g. Jalkob Gorjanc kot podpreusedn k in g. Vekcs.:av Kepec kot tajnik, v gospodarski komisiji in kot športni komisar pa deluje g. Gojko Pipenbacher.
Občm zbor je iz-rekel najtoplejšo zahvalo podpirateljem in dobrotnikom našega kluba, ki so kljub veliki krizi tudi letos priskočili na pomoč, da se jc mogel izvršit; tako velik program. Letošnje jubilejno leto MK Ilirije naj bi bilo zares pomembno za naš kolesarski in motosport, ker bodoči odbor z ozirom na veliko krizo gotovo ne bo imel možnosti razviti kakšen posebni slavnostna program. Spored slav-nosti naj bi pa bil kolikor moč kratek. Športniki naj bi se pa zavedali velikega pomena tega jub leja ter se vseh prireditev tudi poinoštevilno udeležilo.
Poročilo športne komisije kolesarske sekcije je podal njen načelnik g. Starin, poročilo športne komisije moto-sekeje pa g. Gojko Pipenbacher. V imenu revizijskega odbora je poročal g. Ivan Reka,r, ki je predlagal absolutorij odstopajočemu upravnemu odboru, ki je bil saglasno sprejet.
Nato se je izvolil tale upravni odhor: predsednik g Rudolf Zaloker, podpredsednika: načelnik moto-sekcije g. Ivan Jerman in načelnik kolesarska sekcije g. Pavle Pele: gen. tajik g Vekoslav Kepec, blagajnik Franjo Fritz. Odborniki: moto-sekcija: Miiklavčič Ivo, Holzhacker Franc. Maček Josip, Krec Mirko Piunat Ciril; športna komisija moto-sekcije: načelnik Gojko Pipenbacher, inž. Stanko Bloudek. prof Jan-ko Ravnik. Viktor Kocbek. Zupan Miroslav in Vodišek Gabrijel. Odborniki koles, sekcije: Šolar Joso, Martine Ivan. Gregorc Metod. Kalan Josp. KasteMc Slavko, načelnik športne komisije Nardin MrHko. Re-vizionalni odbor: Goreč Joso, Goričmk Ivan in Reka.r Ivan Soglasno so bil- izvoljeni ustaoviteij kluba g. Joso Goreč z« starostnega predsednika, gg Josip Kramer in Davorin Stonar pa za ustanovna člana Na predlog g. Pipenbacherja se ustanovi pri klubu gospodarski odsek 5 članov.
Občni zbor je izrekel iskreno zahvalo našim dnevnikom, posebno »Jutru«, ki je šlo klubu vedno na roke z objavami klubskih zadev, dalie zagrebškim dnevnikom in reviji Motor-Sport ter tudi nozem^ke-mu časopisju, v prvi vrsti »Šport Tagblattu« in »Motorrad« na Dunaju ter »Grazer Ta-gespost«, ki so vedno rade volje objavli rezultate naših prireditev.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje s šefe u. o 10 t m.)
Preda se k. o. g. Klemene R (SK Reka) — Svobodi Maribor se je na nien dopij, cd 18 II dvakrat pismeno odgovorilo Celiu se na dopis od 7 t m. sporoča, da sc mo rajo igrišča nekaterih klubov pregledati zaradi neprestanih upravičenih protestov Klubi Elan. Celje, Litija, Korotan. Kranj in Bratstvo naj javijo, kdaj bi se njihova igrišča pregledala po organu sodniške sekcije Dotlej naj svoja igrišča spravijo v red Odgovor vposlati v toku 14 dni. Vzame se na znanje doniš PSSK — Pustakovec od 6 t m. knj 11-33. da se je klub razšel Na znanje se vzame služb, obiave JNSa: št. 9, 10, 11, 12; nadalje dopisi 364, 383 in 385
Predlog nekega odbornika za povečanje števila klubov v podsavezni ligi se ni mogel »prejeti. U. o. noče zaradi spremenjenega stanja v prv tabeli od lanske leseni ni 1. 1932 naplaviti krivice nobenemu klu bu Do končnega odigranja podsaveznega prvenstva ostanejo v pods ligi 4 klubi Rezultati, doseženi s SK Svobodo Lj.. se v tabeli črtajo, enako se črtajo rezultati PSSK Pustakovec Pač p« se v jesenski prv. tabeli 1932 upoštevajo rezultati klubov z ASK Primorje in to v smislu od "•edhe u o JNS	Ta mik I
Službeno iz LNP. Danes ob 19.30 plenarni sestanek članov upravnega odbora v Delavski zbornici. Predsednik,
Is LNP. Danes ob 18o0 aejs k. o. v Delavski zbornici Na sejo se pozi ca jo naslednji igralci: ob 18.40 Jug Fr. (Primorje), Kerv.na (Ilirija); ob 19. Slapar, Hassl, Jež (vsi Pr morje) ter Varšek, Pfeiier, Brglez (vsi Ilirija). Tajnik III.
ZSK Hermes: Gradjanski SK (Kario-vac) 5 : 1. V nedeljo se je odigral v prostorih ZSK Hermes table-tenis dvoboj med moštvoma omenjenih klubov. Moštvi sta nastopili v svojih najboljših postavah. Gradjanski: Kassier, Kaufmann, Zafršlk:; Hermes: Horvat. Franci, Kavičč. Turnir je bil mestoma zeio zan miv. Pokazal je absolutno prt« noč Hermesa. Od gostov se je zlasti odlikoval juniorski državni prvak Ka*ier, ki je tudi priboril v borbi s Kav-č čtm edino toeko za =voj klub.
Gostovanje SK Amaterja iz Gradca v Celju. V nedeljo 19. t. m. ob 15. bo na športnem igrišču pri »Skalni kleti" prijateljska nogometna tekma med SK Amaterjem iz Gradca in celjskimi Atletiki.
ASK Primorje (Lahkoatlet*ka sekcija.) Jutri oh 15.30 cross trening na našem igrišču. Ive. Hansi. Grad. Srakar, Ogrm, Zar-ga točno z opremo.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Drev ob 20. sejo se&cijskeg« o d horn pri Beliču Na seji se pozivaj Kovačič Klanč-nik. Prmar. Flujhar in Oblak Istotcm se sprejemajo novi člani. — (Table tenis). Danes ob 17. izredna se;a zarad- vellko-nočnng<fl turnirja. Udeležbe strogo obvezna. Vabijo «»e zastopniki centralnega odbora.
Vremensko poročilo JZSS. Planica— Rateče: —6. jasno. =neg srenj od 30 cm do




JCet
** perilo, oho 'e prano s terpen-tinovim milom. Za svofe eo9**n4injstvo "Porabljajte
OdUkmtm
" 1 Londonu J* parfm.
l*delano
ni httri člrtegj, nene ot'a.
75 cm, smutka prav dobra. Kranjska gor«: I —5, jasno, barometer se dviga, »renj od 5 ' do 25 cm. Bistrica—Bohinj: —4, lepo sončno vreme, v dolini ai snega, v planinah smuka idealna. Koča na planini na Kraju oskrbovana. Bled: —3, jasno snega ni. led 5 cm. Mrzli studenec: jasno, snega 35 cm. smuka prav dobra, sneg srenj. Zelenica in Kofce: jasno, senčno vreme, smuka prav dobra.
Lepo zbo?8V3!sje trgovstva v Murski Ssboti
Trgovetvo vel ke občine Mureke Sobote in murskosoboškega okraja jc imelo v petek 10. t in. redno skupščino, ki je bila prav lepa manifestacija gospodarske zavednosti in solidarnosti. Velika dvorana Sokolskega doma je bila nabito polna. Ugledni pred-sedn k Združenja trgovcev g. Fran Ceh je ob otvoritvi pozdravil zastopnika Zbornice za TOI g. dr. Pleska, sreskega podnačelnika g. dr. Skalera. narodnega poslanca g. Joeipa Benka. župana g. Kodra, predsednika Zadruge gostilničarjev g. Vezerja. predsednika Združenja obrtnikov g. Slikica, zastopnika ljutomerskega združenja gg. Bankarta in Pušeniaka, zastopnike listov in vse navzoče.
Predsednik g. Ceh je podal nato obširno poročilo o delovanju združenja v L 1032 Našteval je razne akcije, ki jih je izvršila uprava v zaščito članstva, v obrambo in pospeševanje trgovine. Poslovanje združenja je bilo zelo živahno. Članstvo se v vedno večji meri poslužuje pomoči združenja, zlasti v današnjih časih, ko so hude gospodarske prilike v prav občutni meri prizadele zlasti obmejne sreze. Predsednik je po svojem izčrpnem poročilj predlagal, da se pošlje vda-no4na brzojavka Ni. Vel. kralju, kar je sprejela skupščina z burnim odobravanjem.
V imenu Zbornice za TOI je pozdravil zbcnovalce zbornični tajnik g. dr. Pless. V obš rnem poročilu je orisal gospodarski položaj v splošnem in težnje trgovstva. Dr. Ples« je pozdravil skupščino tudi v imenu predsedstva Zveze trgovskih združenj dravske banovine. Nato je pozdravil zbor na rodni poslanec g. Benko. ki je govoril o delu v Narodni skupščini in o akc jah, ki eo bile storjene v korist trgovstva. Pozdravila sta zbor tudi župan g. Koder in predsednik-Za-drjge gostilničarjev g. Geza Vezer.
Sledilo jte tajniško poročilo, ki navaja, da je štelo združenje ob začetku leta 1932. vsega 521 članov, od katerih je v teku leta odložilo obrtne liste 51. novih se je pa zgla-silo 51. Zlasti pohvalno je omeniti, da je priredilo združenje več širših sestankov, na katerih se je razpravljalo o davčnih in drugih aktualnih vprašanjih.
Blagajniško poročilo je podal g. Ceh. Poročilo za 1. 1932. izkazuje na dohodkih skupno 74.720.89 Din, na izdatkih po 49 tisoč 205.35 Din. Skupna imovina združenja ie znašala ob koncu 1. 1932. 190.894.71 Din. Poročilo je bilo soglasno sprejeto, nato pa je v imenu nadzorstva poročal g. Ludovik Golob. Brez jgovora je bila na njegov predlog izglasovana razrešnica blagajniku in od boru.
Nato )e predsednik g. Fran Ceh obSirno poročal o nakupovalcih, ki jih imajo razni trgovci s perutnino, fajri in deželnimi pridelki. Njegov predlog glede števila naku-povalcev in izdajanja legitimacij je bil soglasno sprejet.
Sledile so volitve članov nove trprave, ker je dosedanjim članom pretekla funkcijska doba. Na predlog g. Jo6ipa Benka so bili soglasno izvoljeni v upravo naslednji gg.: Ceh Franc, Nemec Janez, Brumen Josip. Hohn Samjei, Heimer Arnold, Arvai Vin-cenc. Šiftar Ludovik. Mesarič Štefan, Traut-man Aleksander, Kubar Franc, Dittrich G j-stav. vsi iz Murske Sobote, nadalje Rehn Janez iz Tišine in Hahn Izidor in Funst Vladimir iz Murske Sobote. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Benčec Franc, Golob Ludovik in Kreft Alojzij iz Murske Sobote; v razsodniški odbor gg.: Šiftar Karel, Traut-man Aleksander, Hirschl Arm n in Frim Ladislav iz Murske Sobote in Vučkič Ivan iz Rakičana; v šolski odbor gg.: C^h Franc, Heimer Amold. Nemec Janez in Kohn Samuel iz Murske Sobote.
Nato ee je na podlagi poročila g. Ceha razpravljalo o neki d eciplinski zadevi in o načinu objavljanja razglasov in sklepov uprave. Ker ni bilo predlogov, ki bi bili pravočasno poslani za razpravljanje, in se tudi med raznoterostmi ni nihče oglasil k besedi. je predsednik g. Ceh zaključil izredno dobro uspelo zborovanie z zahvalo vsem za sodelovanje. Zlasti se je g. Ceh zahvalil Zbornici za TOI. ki je z nasveti, intervencijami in sploh v vsakem oziru stala upravi združenja vedno na razpolago.
Gospodarske vesti
= JugosiovenSfco.grgki trgovinski dogo. vor, ki je bil sklenjen lani jeseni in po katerem je bilo treba poravnavati grške na_ kupe v Jugoslaviji do 65 odstotkov z gotovino in devizami, do 35 odstotkov pa s tako zvanimi grškimi boni. poteče 15. t. m. Praksa je pokazala, da se dobršen del bonov (za proti naročila grškega blaga) ni mogel porabiti. Svoječasno so menili, da bi se bil našel izhod tako, da bi naša država nakupila v Grčiji ustrezne količine soli in tobaka
=r Dolar. Ob koncu preteklega tedna je na vseh mednarodnih tržiščih nastopil po.
ar§tvo
poki preokret v tendenci dolarja. Medtem,
ko je dolar prve dni preteklega tedna bil še izrazito slab, je 9. t. m. prišlo po tržiščih do večjih nakupov dolarja, tako da se mu je tečaj v privatnem prometu naglo dvignil. Dolar je bil zelo čvrst tudi v našem privatnem prometu.
— Kontingentiranje vtn»kega uv°z» v Francijo. Francoska vlada je odredila kontingente za uvoz vina v marcu. Skupno se more uvoziti v tem času v Francijo 272.-150 hektolitrov vina Od tega je španski odo-breno 177.450 hI, Portugalski 16.350 hI. Grčiji 43.650 hI, a ostalim državam 35.000 hektolitrov. Med te ostale države spada tudi Jugoslavija. Koliko pride od te količine na nas, ni znano.
= Veliko zmanjšanje mednarodne trgovine. Mednarodni statistični zavod v Haagu je objavil pregled uvoza in izvoza 27 najvažnejših n»žav Po teh do lazili ie pad«n lan- nasproti 1. 1929. uvoz teh držav za 64 odstotkov, a izvoz za 65 odstotkov. V istem času se je število brezposelnih na svet.i dvsnilo na preko 30 milijonov oseb. kar je seveda z redukcijo trgovine v zvezi. Listi, ki komentirajo ta silni padec trgovine med državami, pretežno pravijo, da ie prvi pogoj za normalizae jo gospodarskega življenja odprava carinskih in drugih zidov.
= češkoslovaška osnuje zavod sa pospeševanje zunanje trgovine. Trgovinskopolitič-ni odbor C-entrale češkoslovaških gospodarskih zbonve je imel 8. t. m. sejo. katere so se udeležili tudi zastopn ki ministrstev za trgovino in za zunanje zadeve. Na seji je bilo soglasno sklenjeno, da se osnjje zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ki ga bo upravljal poseben kuratorij. Poslovanje zavoda bo zavzemalo carinske in statistične zadeve, pravni in kreditni referat, javne dobave v tujini, pripravljanje trgovinskih stikov. gospodarske informacije, organiziranje udeležbe tujih razstav in vzorčnih sejmov, propagando v tujini in izdajanje poročil v tisku. Posle zavoda bo do nadaljnjega vodil trgovinski zavod gospodarske zbornice v Pragi, kateremu bodo posamezne zbornice no možnosti dale na razpolago svoje strokovne moči Na seji je »astopnik zunanjega ministrstva pooblaščeni minister dr. Fried-mann podal tudi poročilo o gospodarskih vprašanjih Male antante. Za izdelavo podrobnejšega programa za gospodarsko sodelovanje držav Male antante se je sestavil ožji komite, sestoječ iz zbornic v Bratislavi, Brnu in Pragi. Dalje sta ee na seji obravnavali ureditev trgovinsko političnega razmerja nasproti Nemčiji in rev'zija češkoslovaške carinske tarife.
= 918.000 brezposelnih v Češkoslovaški Ob koncu februarja je brezposelnost v Cehih nikoli zabeležena. Vsega je bilo regi-škoslovaški dosegla všino, kakršna še ni bila nikoli zabeležena. Vsega je bilo registriranih 918.334 brezposelnih nasproti 631 tisoč 736 ob koncu lanskega februaria. 343 tisoč 972 ob koncu februarja 1. 1930. Nov prirastek brezposelnih delavcev pa je v pr vi vreli pripisati sezonskim vplivom. Lfcl konca januarja je število brezposelnih na raslo za 45.559, medtem ko je v istem razdobju lanskega leta znašal prirastek celo So nekaj več, namreč 48.598.
= Poljska lunanja trgovina v februarju Uvoz je znašal vrednost 55.9 milijona, Izvoz pa 66^3 milijona zlotov. Aktivnost je torei dosegla 10.4 milijona nasproti 6.7 milijona zlotov v istem meseej preteklega leta.
= Češkoslovaško - madžarska trgovinska pogajanja ee bodo pričela te dni v Pragi. Madžarsko delegacijo bo vodil pooblaščeni minister NickL
= Padec lesnega iivosa is Avstrije. Po statističnih podatkih je izvoz lesa i* Avstrije po množini padel od leta 1928. za 68 odstotkov. Izvoz se j"e v tem času zmanjšal: v Nemčijo za 95, v Švico za 62, v Italijo za 37, v Franc'jo za 36 in v Madžarsko za 29 odstotkov. Pri sedanjem stanju cen, ki je za 50 odstotkov nižji od onih leta 1928., ne mo-
rejo avstrijski lesni produnerrti niti kriti produkcijskih stroškov. Preko 80 odstotkov žag v Avstriji več ne obratuje-
— Dobavi. Prometno-komercialnl oddelek železniške direkcije v Ljubljeni sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg žične vrvi, 500 kg žgane iace, 300 kg žični kov in 30 kg kositra. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Direkcij« državnega rudnika v Velenju sprejema do 22. t m. ponudbe glede dobave 8 kosov pločevine, 250 kg ploščatega železa. 275 kg matičnih vijakov. 100 lopat re premog, prozornega in milVnet. papirja, 80 tesn lnlh obročkov, 1 transmisijskega jermen« in glede dobave raznega sanitetnega materija!«. Oglat na vpogled v Zbornici TOI.
Borze
13. marca.
Na ljubljanski borzi so popust li tefofi deviz na Bertin, Bruselj, London in Pariz. Okrepila »e je le Praga. Druge devize ne-izpremenjene. Avstrijski šiling ^ je v privatnem kliringu zaključil po 9.05 Din.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda malo slabša. Za mare se Je trgovala po 182 in 183 in M april po 1S2. Trbovlje so se zaključile po 140. Avstrijski šiling je notiral 8.825 — 8.9225, grški boni pa 35 — 37.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2305.40— 2316.7«. Berlin 1357.91 _ 1358.71, Bruselj 801.35 do 805.29 Curih 1108.35 - 1113.85, Lončlon 197.64' _ 199.24, Pariz 225.32 - 226 44. Praga 169.84 — 170.70, Trst 291.29—203 69
Zagreb. Amsterdam 2305.40 - 2316.76 Berlin 1357.01 — 1368.71. R^useli 801.35 do 805.28. London 197.64 - 199 24. Milan 291.29 do 293.29. Pariz 225.32 _ 226.44. Praea 169.84 - 170.70. Cnr:h 1108.35 - 1113.85.
Curih. Pariz 20.27. London 17.78. Ncw-vork 432.50. B m sel i 72.30. Milan 26.325. Madrid 43.75. Amsterdam 207.95. Berlin 122.65. Dunaj 72.01 (58.10). Sofija 3.70. Praga 15.325. Varšava 58, Atene 2.90. Bukarešta 3.0S.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 185 — 187. 7V« investicijsko 44 — 46. 8°/» Blair 35 — 38, 7°'» Blair 33 — 35. Trbovlje 140 — 155.
Zaereb. Vojna škoda za kaao 182 — 183, za marc 181 _ 183. z s april 182 — 183, 7"o investicijsko 44 den.. 4°/o agrarne 22 — 24, 8*/» BlaiT 31 — 35.50. 6°/o bcgljčke 30.50 do 32- industrijske vrednote: Šečerana Bečk*-rek 900 bi.. Isis 30 bi.. Inipeks 50 den., šečerana Osijek 150 bi., Trbovlje 140 — 160; bančne vrednote: Narodna 3700 den™ PriT*-legirana agrarna 216 den.
Beograd. Vojna škoda promptna 182 zaklj., 7°'» investicijsko 44 in 43.5o zaklj., 6»'« beg-lučke 31.75 in 31 zaklj.. Narodni ^150 bi., Privilegirana agrarna 221 in 217 zaklj.
Dunaj. Staaiseisenhahnegps. 13.95, Trboveljska 16.15, Alpine-Montan. 11.95.
Borzna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (13. t m.) Tendenca
za les mlačna. Zaključeni so bili trije vagoni testonov.
ŽITO.
+ Ljubljanska boria (13. t- m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nadijo se: pšenica (mlevska voznina. slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška 76 kg 275 _ 277.50; ba-natska, 77 kg 277.50 — 280; turščiea (mlev. voznina. slov. postaja, plačilo 30 dni): času orimerno suha, promptna 115 — 117.50; za marc 120 — 122.50; moka (mlevska voznina. slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška >0« 450 — 455; banateka. >0g< 4t;0 do 465.
+ Novosad*kft blagovna borza (13. t m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 35 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor ra okolica Novi Sad, gornjebaška, srednjeba. ška. baška potiska in sremska 222.50 — 225; gornjebanatska 222 — 224 Taršfira: baška in sremska garantirana 63 — 65; za mar«, april, maj 68—70; banatska garantirana 02—64. Ječmen: baški in sremski. 64/65 kg, 110—115: pomladni, 66/67 kg 117.50 do 122.50. Ove*: baški In sremski 98—102. Moka; baška ta banatska. »Og« in *0gg< 355—370; »2« 335—350; »5« 315—330; >6« 290—300; »7« 195—205; >8« 80—82.50. Otrobi: baški m sremski, v jutastih vrečah 65—67.50; banatski, ▼ ju tastih vrečah 62.50—67. Fižol: baški ta sremski beri 117.50—120.
-fBudimpe&tanstca termln^a borza (IS. t. m.). Tendenca neodločna. Promet sre-den. PSenica: za mare 14.42—14.44, za maj 14.37 do 14.38, za oktober 12.96 do 12.98. Rž: za maj 8.63 do 8.65. TuršMca: za maj 7.61 do 762, za julij 8.06—8.07.
t
Btm pMeta&gs obrestHm
Tužnim srcem naznanjamo, da je naSa ljubljena soproga, dobra teta ln svakinja, gospa
JUSTINA STUCHLY
pocestnica
dne 12. t. m. po daljšem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere,
mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo v torek, dne 14. t. m., ob 15. uri iz hiše žalosti, Vidovdanska cesta 14, na tukajšnje pokopališče. Prosi se tihega sožalja .
Bled, dne 12. marca 1933.	3819
Lavoslav Stnehly, podpolkovnik v pokoju, in žalujoči ostalL
/



Iz življenja in
Sestanek ministrskih predsednikov
Dva otroka
j za današnje čase
Dr. Frane Derganc:
Na vožnji iz Londona v ženevo se je ustavil angleški ministrski predsednik Mac Do-nald v Parizu in se je sestal s predstavniki sedanje vlade. V prvi vrsti od leve proti desni stoje: Mac Donaldova hči I za bel a, angleški zunanji minister John Simon, francoski zunanji minister Paul-Boncour, Ramsay Mac D onald in francoski ministrski predsednik Daladier
Pionirska vožnja ruskega ledolomilca
Ruski le dolo mileč »Sibirjakov« se je te d ii po dovršeni vožnji na progi Arhangelsk —Vladivostok—Murmansk vrnil v Mur-mansk, kjer =>o ga slavnostn-o sprejeli. Predsednik ruske Akademije Karpinskij je imel pozdravni nagovor, v katerem je de» ■K»], d-a predstavlja vožnja »Sbirjekova« ločnico med dvema dobama, in sicer med doKo znanstvenega raziskovanja tako zva-nega severovzhodnega prehoda in med dobo praktičnega izkoriščanj« te poti. »Sibirjakov« ie namreč prva ladja. ki si je izbrala imenovani prehod za svojo normalno morsko rvot.
Novorojenček med mlinskimi kamni
Iz Bukarešte poročajo: Neki kmet je dal zmleti svojo pšenico pri nekem mlinarju v va>i Sviniate pri Černovicah. Ko pa je pripeljal moko domov, je ugotovil, da je /m le vek krvav. Naznanil je stvar orožnikom, ki so uvedli takoj preiskavo. Pokazalo se ie. da je dekla v mlinu rodila in vrg'a novorojenčka takoj po porodu med mlinske k m ne, ki so popoVioma zmleli dojenčka. Nečloveško mater so zaprli.
Pri obledeli sivorumenkasti harvi kože,
motnih očeh, slabem poeutku, zmanjšani delavni moči. duševni depresiji, težkih sanjali, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekai dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefo-ve« grenčiee. V zdravniški praksi se x Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporabl ja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Beračeva hranilna knjižica
Dunajska pohcija je aretirala 57 letnega berača Adolfa Anderf«. ki je v ponilova-n;a vrednem oblačilu sta,! na vog«'ih ulic ter prosil milodarov Pri telesni preif*k»vi so našli pri njem vložno knjižico s 3030 šilingi. V lanskem marcu pt je dvignil v bsnki nad 10.000 šiilngov. katere je bil poklonil neki cerkv\ Preiskav« je dognala, d« je bera? nesel v banko vsak mesec najmanj 200 šilingov.
Letalo rešilo kmeta življenje
Potiriki nekega aeroplana so doživeti te
dni na svoji vožnji iz Moskve v Harkov nenavadno dogodivščino. Ko je brzelo letalo nad nekin* nepreglednim poljem, so opazili potniki pod seboj kmečke sani. Gonjač je z vso silo poganjal konje. Za 9anmi se je podilo sedem volkov. Razdalja med sanmi in zverinami je postajala čedalje manjša in že se je zdelo, da bo kmet postal plen sestradanih krvolokov. Da bi kmeta rešil, je napravil pilot svojevrsten poskus. Spustil ae je z aeroplanom nižje k zemlji. Bučanje motorja in senca letek je volkove prestrašila in pognala v beg. Kmet je tedaj pognal konje in letalo ga je spremljalo do prve vasi, kjer je bil rešen.
Čermakov pogreb v Chicagu
Konec prošlega tedna so pokopali v Chš-cagu župana Čermaka, nesrečno žrtev italijanskega atentatorja Zangare, ki je streljal v Miamiju na predsednika Roosevelta in pogodi chicaškega župana. Sprevod je bil naravnost knežji. V Chicagu ne pomnijo še nikoli takšnega pogreba. V sprevodu je korakala ogromna množica, pred njo pa so šli zastopnik: oblasti in predstavniki države. 24 ur pred pogrebom je bila krsta s Čeiroakovim truplom izpostavljena v rmigi-stratni hiši. Na chicaškem stadionu se ;e bra'a za pokojnikom maša. katero so obenem služili katoliški, evangeljsk; in židovska svečenik. Čermaka so pokopali na češkem narodnem pokopališču. Časonisi poročajo, da mesto od umora župana Harri-sma 1. 1893 ni videlo toliko ljudi na svojih ulicah.
Morilca Zangaro je sodišče obsod lo na smr1 in bo justificiran na električnem sto-lu. Dan urmrčenja bo do'očil guverner Floride v sporazumu z vodstvom jetnišnice. kjer je morilec zaprt.
Katastrofa Larsenove odprave
Preko Osla poročajo, da je zadela antarktično ekšpedicijo Rijserja Larsena huda katastrofa. V močnem snežnem viharju je prišla odprava ob vso svojo polarno opremo in ob 60 psov. Člani ekspedcije so se zatekli na norveškega kitolovca »B 5«, ki jih je rešil grozečega pogina.
Okrajno sodišče v Budimpešti je izreklo ▼ tožibi proti kavarniškemu ravnatelju Ki-szu senzacionalno razsodbo, da v današnjih razmerah ni mogoče 6ii:ti nobene žene, naj rodi več nego dva otroka. Kisz je bil zapustil svojo ženo, ker ima samo dve hčeri in noče več postati mati. Sodišče ga je obsodilo na plačevanje alimentov in je pripomnilo, da ima žena prav, ko se spričo današnjih gospodarskih razmer brani roditi več otrok kakor jih ima že sedaj, čeprav se ta nazor ne strinja s krščansko etiko. Kisz se je zaradi razsodbe pritožil na vzklicno sodišče.
Kari Marx
Kriza socializma ob 50-letnici Marsove smrti 14. marca
1633
Usoda Jezuitskih posestev v Španiji
Španska vlade, ki je razlastila jezuite ter jih izgnala iz dežele, ,ie izročila 23 prej je-ztr;tom pripadajočih imenj deloma za vzgojiteljske svrhe. deloma je iz njih napravila zoološke vrtove
Homatife v Avstriji
dr. Karel Iienner predsednik dunajskega parlamenta, eden odločilnih faktorjev v avstrijski socialni demokraciji
ANEKDOTA
Pelletier d' Oisv je silovit avtomobilist ■in letalec. Brzina in nevarnost nimata zanj nobenega pomena. Nekega dne je povabil dvojega znanca, visokega uradnika, na »majhen izlet« v okoiico Grenob'a Znanec je z veseljem sprejel. Komaj sta bila iz mesta, je spravil Pelletier d' Oisv stroj z največjm mirom na 70 — 80 — 90 — 100 kilometrov — in vo na cer=ti. ob kateri zevajo na levi m na desni strahoviti jarki. Znanec se je v grozi drž-d sede/a. Končno, po strašnem ostrem ovrku. k' ga ie vozač naskočil, ne da bi	ma1er.koi=t /manj-
šal blazno brzino, mož ni več /držal n je zakričal Pelletieru v uho: »Halo. dragi v tem tempu — na takšni cest:... končala bova v prepadu..«
Pelleter se ;e mirno obrn'. na r>ol nazaj in dejal: »če vas je 6trah. napravite kakor jaz: zaprite oči!«
»Rad bi dal tvojemu očetu za rojstni dan sto cigar. Ali misliš, da bi mu s čim drugim še bolj ustregel?«
»Da — z dve sto cigarami.«
MAJ KALIFORNIJE PRED POT
KALI FORNIE
Sfa. Barbara
a.Monica °Los Angeles
Long Beach
Južna Kalifornija velja s svojimi razkošnimi kopališči in vrtovi po pravici za paradiž Amerike. Kljub temu, da se pojavljajo ▼ njenem območju večkrat potresi, so ljudje pretvorili njene kraje v krasoto na zemlji. Prošli petek popoldne in zvečer pe je nenadna potresna katastrofa spremenila cvetoče naselbine in kopališča v razvaline. Los Angeles je skoro popolnoma razdejan, še hujše pa je trpel Palm Beach, Aparati v okolici Los Angelesa so zabeležili 33 močnih sunkov, ki so porušili približno 60.000 h š in usmrtili 3300 oseb. hudo ranili pa kakšnih f>000 ljudi. Pogled na potresno ozemlje iz letal kaže vso grozo nesreče. Mestoma "ležijo hiše in mrtveci na kupih, iz zemlje p« ekajo plameni in brizga voda, ker so porušene vse plinske in vodovodne cevi. Ameriška vlada je proglasila nad poškodovanimi kraji obsedno stanje, da ne bi položaja izrabile človeške hijene, Id se v podobi brezposelnih potikajo okoli.
ME XI KO
Levo zgoraj: kopafišče Palm Beach, kamor nihaja jo ameriški milijonarji. — Desno spodaj: mesto San Diego. — Levo spodaj: zemljevid kalifornijske obale s kraju ki jih je porušila potresna katastrofa.
Borba zapadnega in slovanskega socializma.
Sodobne struje socializma. Metamorfoza ljudske duševnosti. Pamet in razum. Dva tabora inteligence. Razvoj francoske in ueiiiške socialne demokracije. Ruski radikalni socializem.
Kriza socializma je dvojna, teoretična ln praktična. Vsaka večja univerza ima stoli, co za sociologijo, vsako sociološko društvo izdaja časopise in knjige lastne smeri, na socioloških kongresih se ubira polagoma sol ru dno razvojni orkester. Tako se je v sociologiji razbohoteia množica nasprotujočih si siruj, niti v enem sociološkem problemu ni megoče doseči soglasja.
še večji kaos nudi socialistična praksa, torej praktično stremljenje po izboljšanju socialnih, duhovnih in gospodarskih odno-šajev. V socializmu mrgoli kakor v bojevitem mraljišču. _ Posamezni socialisti src>loh ne prihajajo v poštev, kakor kapljice v pijuskačojem valu. V javni areni se bori za venec najmanj osem socialističnih strank: demokratski socializem (socialna demokracija), komunistični in anarhisti čl ni socializem Radikalni (etapni) socializem v PYanciji zahteva socializacijo vele-podjetj in priznava za enlkrat zasebno lastnino malega in srednjega človeka. Kon-Icurenco krščanskemu in državnem socializmu dela zadnja leta nacionalni (fašistih, ni) socializem. Zadnjo strujo »kapitalističnega socializma« pripravlja filantropizem ameriških milijonarjev. Iz bogate Rodke-fellerjeve fundacije se vzdržuje znanstvena komisija za proučevanje socialne krize, razen nje posluje še komi tč inženjerjev.
Nadiprodukcija blaga in ljudi je veljala doslej kapitalizmu za prvo dogmo ln glavni vir bogastva: čim več ljudi, tem cenejši delavci in tem več konsumentov blaga. Ford, oče tehnične racionalizacije (taylo. rizraa) in filozof ameriške prosperitete. je prvi spoznal usodno zablodo in sumljivo utihnil. Od nadprodukcije mu bega pogled proti evgeniki: statistika in regulacija populacije je glavno sredstvo zoper brez-posilico. Novo blagovesit obeta »tehnokracija«: stroj je osvoboditelj! Svobodo delavcu prinese šele stroj s 4—6_urnim delom. s svo<bodnim, prebitnim časom postane delavec šele človek, sposoben in dovzeten za uživanje kulturnih dobrin. Osem-umi delavnik pomeni trajno zasužnjenje proletarca.
Katera stezica vodi lz tega socialističnega labirinta? Ali zgolj aktivizem emo. cije. eksuplozja slepe jeze in mržnje ? S kakim sovraštvom in navdušenjem je buknila francoska revolucija, kako hladno jo je stisnil, zadušil obroč reakcionarne koalicije! Brez organiziranega sodelovanja inteligence in mase ni mogoče odpraviti niti duhovne niti socialne stiske. Vsak poizkus cbupa bi krizo samo poslabšal. Preostaja samo intenzivaciia in ekstenzivacija potrpežljivega nadaljevanja evolucije z zadnjim smotrom sotrudnorazvojne sinteze v?eh navedenih st.r-jj. Pri tem ni prezreti, 3a se je metoda racionalizacije obnesla na vseh toriščih, človek ne -posega z racionalizacijo ramo v podzavestno dinamiko na. gonov in strasti, marveč o vi a du je celo e"e. mentarne pojave v prirodi in dražbi. Z racionalizacijo ie uspela Mussoliniju revolucija brez kapljice krvi.
Socialna kriza se rešuje v novi duševni atmosferi, i spremenjeni po prirodoSlovjrj 20. veka. Empirična, individualna iu statistična psihologija je posvetila v globino človeške duše in odkrila važno razliko pameti od razumu. Pamet je emocija (fantazija in nagoni) s heteroaorrmo, logično dresuro, razum je emocija s sposobnostjo avtonomnega in sozavestnega sjpazEiava-uja. Pametna masa je mirna in zadevo!i_ na, ako ima .svoj eikzistomin, minimum bioloških potrebščin, ako sta sita fantazija in želodec. V ostalem pa sledi po zakonih socialnega praodnošaia, sugestije in indukcije svojemu vodstvu. Vodstvo pa pripada sozavestno (socialno) čutečemu delu inteligence, ki se mora, žal, še vedno boriti za prvenstvo z večino individualistične intelL gence. Po statistiki francoskega psihologa Ribota se ima odnošai razuma do pame.fi kakor 1 : 100.000, oziroma le 1 : 1,000.000. To se pravi, da imamo vsaj v Evropi 300 do 500 razumnin strokovnjakov. Z njih organiziranim sodelovanjem bi postala brezpredmetna vsaka individualna diktatura.
S teoretičnim in praktičnim napredkom, s poukom in vzgojo ljudske šole prodira solešna presveta. Primerjajmo le dušo hribovca v srednjem veku in danes! Koliko hribovcev še veruje v strahove, vragove, čarovnice? V zadnjem stoletju je prestalo ljudstvo dve svetovni vojni. V ognju dvojnega razočaranja se je izčistiia in iztrez. nila ljudska pamet. Ob nespoštljivi razanei moderne krogle se je heroični igralec s simulacijo umaknil v varno zaledje. Tudi ljudska potreba občudovanja je prišla nekako iz mode. In hipnotizerji ln telepati tožijo, da je ljudska srugestibitacst oane-ha;la celo v ja\mih produkcijah. Nezaupljivo ljudstvo je s psihološkim insitinžktom Iztakrilo skria-nost duševne degeneraelie gotovih voditeljev, da jih žene le osebna samcCjiubnost ali ressentimemft. Enaka ne-zampljiivosit in opreznost se ie polotila celo državnikov: maledictrus hotno, qui confirlit in homine! Zato ponekod že prištevajo vojno med hazardne igre in si več ne upa. jo. dajati orožje ljudskim rokam, ker se nič ne ve, kam bi se nazadnje Obrnile ognjene cevi.
Kljub neuspehom revolucije so francoski socialisti (SaiKt-Simon, Founier, Prou-dhon) nadaljevali svoje delo in v Parizu je 1. 1840. organiziral! L. Bianc prvo socdal. no demokracijo. Na Nemškem je začel širiti francoski socializem Babeufov učenec Viljem Weit!ingf (1808—71). Šele 1. 1863. je žid F. Lassalle (1825—64) pokrenil prvo delavsko, sociailnodemdkratsiko organizacijo na programu nacionalnih In avto. nomr.ih zadrug. A že 1. 1866. se je posre. čilo njeeovp<mu rojaku in tekmecu Karlu IVfnncn f 1818—83) ustanoviti v Ženevi »Mednarodno delavsko zvezo« (Internacio-nalo). Marx je po svoji revolucionarnosti in svojih delih (KapitaJ, znanstvena socializem) 3koro zaslovel med nemškimi delavci. Z vso, njemu svojstveno brezobzir-
nostjo se je vrgel proti Las^alleovemu so_ ciaitzmu, zlasti preti njegovim nacionalnim in avtonomnim zadrugam, prcnti »železnemu mezdnemu zakonu«. Z Lassalie-crvim porazom je postaj Marx glavni in vodilni ideolog nemškega socializma.
Najdalje se je držala trdnjava fevdalizma v Rusiji, kjer je reakcija cezaropapi. stičnega absolutizma najhuje pritiskala na svobodo. Zate ni čudno, da se je socializem v Rusiji razživel v posebno radikalni obliki. V fi-anccTiki šoli so se vzgojili tudi ruski socialisti Al. Hereen (1S12—70), Mih. Cakunin (1S14—76) in P. Krapotkin (1842 do 1921) filozof ^medsebojne pomoči v
Kari Mart
razvoju«. Heroen je izdijal v Londonu list »Kolokoi« (Zvon) in razvijal lasten program ruskega socializma. Njegov naj-radikalnejši sot rudnih je bil Bf.kunin, ki je v svojih spisih zaiitevai uničenje roške monarhije in ruskega plems-r.-a ter klical na boj »za osvotbojenje ruskega naroda«, pa tudi »za poljsko s.obodo, za s^,-obodo in neodvisnost vseh Slovanov«. L. 1S43. se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi.
V drugi obliki so prebujali socialno zi-vest Rusije filozofi in pisči -ji: Sojovjev (1853—1900), filozof vseedinstva in svo_ bodne teozofije, 5JosfojCT->kij (i§21—81), psiholog slovanskih globin, in Tolsloj (1828—1910), slovanski RousseP,-< in apostol prakrščanstva. Tako se je »rdpraivijal vulkan ruske socialne revolucijo iz neizčrpnih virov slovanske scz3.v<-~li, z dna slovanske duše in z aru! je.
n.
Psihegeneza roarxizma.
Marxov temperament in značaj. V službi kapitalizma in naeionalLr.nia. Prvo razočaranje: ressentiment. WeitJingovo preddelo. Centralistična izvoza komunistov. Konilikt z BalmiiLnom. Rakunin razbije prvo Inter-nacionalo. Resonanca osebnega in plemenskega ressentimenta. Fanatizem židovskega nacionalizniii. Freud-Adierjeva psihoanaliza. Zmotna razlaga nevroza in kompleksov. Kulturni kompLeks židovskega resp^ntlmeu-ta. Opusnost kulturnega boja.
Kakor smo videli, razpolaga moderni socializem z velikim, po vsem svetu razširjenim krogom sotrudnikov. Kaj bi rekli, ko bi neki, individualistično navdahnjeni sotradnik med njim4 nen:idoma ^uii in samozavestno proglasi ^vej subjektivni donos za edino pravilni in veljavni sociali. zem? Tak nekritičen paradoks doživlja naša sodobnost v istovetenju socializma z rnarxizmom — navzlic temu, d? je objektivna kritika ovrgla samozvano »znanstveni socializem« v vsak točkah, od obnove historičnega maceriaMzDna, nadvredno_ sti in rezervne armare do prognoz« specialnega razvoja. Paradoksne diktaiture, da bi zmota dialektičnega racionalizma terorizirala večino sotrudnorarvojnega ali kritič_ nega socializma, ni megoče stvarno aii logično razložiti. Poizkusimo torej psihc'0-ško!
ilarx je bil sin židovskega advokata in vzgojen v tradicijah židovske vere. Bil je izredno nadarjena in marljiva osebnost, po temperamentu koleri "-tn individualdst, ti-pološko brezobziren nasilen terorist: vse se je moralo brezpogojno pokoriti njegovi velji. Oblastni in odurni značaj ga ni usposabljal za organizatorja in ribiča duš, v tem ga je de pote jeva! nemški arijec Fr. Er.gels (1820—05), bogat trgovec in to_ vamar v Manchestru, simpatičen, idealen, do skrajnosti požrtvovalen tovoriš. Po svoji nesrečni ras! je Marx podedoval nai-povprečno dozo samozavesti, zgedaj se je čutil za »izvoljenega voditelja'. Budno je oziral in iskal konjunkture, torišča sv « jemu individuaili stičnemu razmahu, ^.lami. H sta ga dve moderni, iz rerchicije izvirajoči struji: liberalizem nad fevda.K2nr.rHU t;iumfirajočega, nacionalnega meSčans.tvi in roc.ializ^m-i izdanega, ogoljufanega pro_ letarijata. Po prirojenem materializmu se mu je nagni"o nihalo na stran liberalnih kapita1;stov, 1. 1842. je prevzel uredništvo meščansko lf»>era1ne »Rheinische Zcitnmg«. Postavil se je na kapitalistično in nemško-nacionalno stališče tsr srdito začel napadati komunizem in slovanstvo. Da bi si olajša! polet, je vrgel s stbe balast židov-stva in s3 dil krstiti. Nemškonacicna^a krinka se mu je za zmerom tako prirasla, da je oetai do smrti neapraven, nara-vnost fanaitlčen ra^protnik slovanskega demokratskega duha.
Ali nemški nacicnaJnl Kberalizem rti za_ upal kršfc-nemu Židu. češ. Savel ostane Savel, pa če se stokrat popaivli. Užaljen, ponižan, žehteč po os\"et' je predel v nasprotni tabor, v Pariz med komuniste in socialiste. Pa šele 1. 1847. ie v Londonu napočil nestrpno pričakovani trenutek -'n vzniknila je možnost osebne diktature. To leto je namreč nemški komunist, krojaški pomočnik V. WeitUng, preselil sto j o tajno »Zvezo pravičnikov« iz Pariza v London
fei jo izpremanil t javno društvo, v »SSveao
komunistov«, y kateri ao bile zastopane vse narodnosti. VVeitMng je že od L 1835. po svojih prijateljih., rokodelskih pomočni-kih, razprezai po Nemškem tajno mrežo komunizma in oral socialistično ledino. Man: je takoj zaslutil pomemitHioat Weit-lingovega pripravljalnega dela in njegove >Zveze komunistov«. Napel je vse moči in S pomočjo Kngelsa izpodrinil VVeitdinga. Uzurpirai si je vodstvo društva in mu sestavil z Engelsom program v obliki znanega »Komunističnega manifesta«. Njegov gospodovalni duh je sklenil preorganizirati »Zvezo komunistov« v mednarodno centralo, Ki bi iz Londona z diktatorskim absolutizmom vodila svetovni delavski po. kret. Namera se mu je posrečila 1. 1866.. ko je na ženevskem kongresu preosnoval VVeitlingovo, zdaj svojo »Zvezo komunistov! v »Mednarodno delavsko zvezo« (Internacionalo). Prenapeti nemško židovski centralizem je odbijal slovanske in romanske socialiste. Po iskrenem radikal iz. mu Marxa prekašajoči Rus Mih. Bakunin je zato napisal polemično brošuro in ožigosal podzemeljsko razjedajoči vpliv Židov-stva na socializem. Njegov slovansiki instinkt se je uprl »nemškemu Židu« K. Marxu La mu očital, da razširja pod pla_ žčem socalizma velikonemško idejo. In 1. 1368. je ustanovil v Rernu z romanskimi tovariši lastno, z Marxovo Internacionalo tekmujočo »Alianso socialistične demokracije« na strogo nacionalni in federativni csnovi. L. 1872. je prišlo na kongresu v Haagu do očitnega spora med židovsko-Eemškim centralizmom in slovanskoroman-rkim federalizmom. Preglasovani (26 proti 23) Bakunin je izstopil s svojo »AJSan_ so« iz Mancove centrale in tako mAA\ prvo Internacionalo. Vodilni ruski socialist je nato pozval svoje pristaše na neizprosen to j proti Maraovemu socializmu (marxiz-mu) in Bismarckovi diplomaciji, ker sta najhujša sovražnika delavskega mednarodnega gibanja in hočeta samo »ponemčiti Bvropo«. Od tistega časa traja neparnima borba med židovskim in slovanskim socia-1:zrnom, 1. 1917 so Nemci v Rusijo vtiho. tapili zmago marxizma — v plombiranih vagonih.
Marxov osebni ressentimerst sam na sebi ne bi zadoščal za raz'ago pojava tragične slave. Psihologija njegovega ressenti-znenta je učinkovala vse globlje in širje, ker ie v mogočni resonanci ž njim zazve-rel in jeknil podtalni ressentimesnt vse. kupne židovske rase, tistega skrivnostnega, avtomatskega, po vsem svetu razple. : >nega organizatorsikega aparata. Preglejmo ramo statistiko židovskih socialistih riih voditeljev in časnikov!
Torej še be-sedo o aistari&nl nevrozi, o historičnem ressentimentu židovske rase.
akor jo posnemamo iz del židovskih psL •^-■'■ogerv samih! Principialno zametamo ■: s ako banalno antisemitsko gonjo, ker
r.stramo po bioloških izsledkih vse rase za enakopravne sotrudnice v družini narodov. In tukaj celo r a sprotno. Ker bo še dolgo prednjačila stara židovska rasa po marsikateri kreposti ostalim rasam, na pr. po orgomizatorsaki sposobnosti, marljivosti, skromnosti, štediljivosti, famiiiariz-mu, zlasti pa po nacionalni samozavesti, po svojem piamenečem nacionalizmu, če r av je Marx z besedo zatajil vero svojih očetov n obsodil oderuška materializem svoje ra?e* vendar so do konca krožili no njegovi k*-vi ostri hormoni židovskega ::c anentnega nacionalizma, kaikor ga je j;: ;d njim izpovedal že drug slaven židovski konvertit, apostol Pavel, v pismu do Rimljanov 9 1—5. Iz ljubezni do svojega naroda je bil Pavel pripravljen vse žrtvovat. v korist židovstva celo svoje zveliča-n;a in krščanstvo Dobesedno pravi:
;;eie! bi namreč, da bi bil sam zavržen, ločen od Kristusa — za svoje brate, ki so -io]j rojaki po mesn; oni so Izraelci, njihovo je sinovstvo in veličastvo in zaveze t^ostavodaja in božja služba in obljube; r.j hov: so očaki in od njih je po telesu Kri-tus. ki je nad vsem, Bog, blagoslov, ijen na veke! Amen.
Na zunai sicer ta vzgoja v manonianiji »izvoljene in mesiamslke rase« nima nepo-Bredn'h posledic. Voditelji jo v javnosti ce o liberalno in porogljivo zavračajo kot ljudsko vražo, židje so namreč nedosegljivi mojstri v ciničnem, seveda samo tak-tičnem samopondževanju. Zato se je na znotraj tem uspešneje poslužujejo v vzgo ji fanatično nacionalne mase. Že v kal; truje moderno toleranco strup »dvojne resnice«.
Dalje pa moramo pravično priznati tudi
poz: ti-,-ne zasluge židovstva v vseh časih in na vseh območjih človeške kulture od Mojzesa do Spincze in Einsteina, pa do obeh psihologov Sig. Freuda in Alfreda Adlerja. F r eijd_ Adl erj eva psihoanaliza ni končna in splošno veljavna, normalna psihologija, marveč le p3ihopatološfka monografija nevroze, kakor sta jo oba opazovala pred vsem v zrcalu lastne, židovska rase.
Freud, in Adlesr smatrata za bistvo In jedro nevroze odrinjen, potlačen, zadržan £.11 pregnan »kompleks«, to se pravi v podzavest zdrknjeno čuvstvo, ki v ovinkih kolateralnih, podzavestnih zvez izpu-gča eksplozivne impulze v višje živčne popra ie in povzroča nevrozo ali trajno raz-raženost (resssntiment). Drugi si tolrna. čijo kompleks kot prekinjen, zastan re-i ■' s, v katerem se čuvstveni impulz ne ? ali ne sme normalno sprožiti. S povijanjem ojačen se naposled podzavestno avtomatizira v nekako »tlečo in peoka jočo bombo«. Freud in Adler se razlikuje, ta same pc domnevi dominantnega kompleksa. Freud ga išče v spalnem nagonu, odtod njegov »panseksualizem«. Adlerteva individualna ps;hologija v samoijuibnostl v nagonu po veljavi in moči. Negativna samozavest inferiornega. manjvrednega jaza se odziva z maščevalno užaljenostjo, zagrizenostjo, z ressenitimenitom. Nekaka sramežljivo sta se ognila oba židovska psihologa tretji dominanti, nagonu materialistične grabežljivosti. Morda dobimo še kdaj »tretjo«, v kapitalistični sodobnosti najaktualnejšo psihoanalizo.
Praktični zdravniki opazujejo in ugotav. Vtajo nasprotno, da proizvaja komplekse že obstoječa nevrotična dispozicija. Ner-voznost (razdražljdva oslabelost) se javlja deloma v povečani deloma zmanjšani občutljivosti (razdražljivosti) živčnin celic in prevodnosti živcev kol a ter al in živčne ga medija (nevroglije). Izjemoma označuje nervoznost fino rahločutno živčevje v me-jah prirodaie variabilnosti, navadno pa podedovano aH z zastruplienjem, s pre. močnim — amnezija po šoku — ln pre-
doagotrejntm pooatvijaptfem piridobljeoo
obolelost (degeneracijo). Talko prodirajo zavestni Impulzi lažje t podzavestne, su-gestibiinejše postaje, se lažje avtomatizirajo in izzivajo histerične (mistične) motnje. Obratno pa podzavest nekako pripira normalne tire avtomatizi ranam impulzom, čuvstvom in nagonom, šele psihoanaliza jih posredno sprošča in jim otvarja smeri pravilnega normalnega sproževanja (re. akcije). Ob neprepustnosti normalnih živcev pa »tleče bombe« v adravi asfltezi sa-mopremagovanja kar same ugasnejo po zakonu inaktivitetne atrofije.
Posebno zanimivi so psihogeni, umetni ali »kulturni« kompleksi, nastajajoči s sistematičnim ponavljanjem in metodično vzgojo. Primer: človek z zdravimi, normalnimi živci, z zdravim in skromnim spolnim nagonom zaide kot otrok ali mila. dostnik v lascivno družbo, kjer se ponavljajo v najrazličnejših variacijah samo seksualne predstave. Na splošno počenja tako na pr. modema pornografska literatura in ogabna kyno- (ne kino-) tehnika. Z neprestanim ponavljanjem seksualnih jražil postane tak nesrečen človek slep in nasilen avtomat hipertrof i ranega spalnega nagona, spolnega kompleksa. Na enaki demonični hipertrofiji obolevajo tudi vsi drugi biološki nagoni, na pr. samoljubnost in materialistična grabežljivost.
Tu se hočemo dotakniti samo umetno, »■kulturno« hipertrofirane samoljubnosti m iz nje se porajajoče nevroze »ressentiman. ta«. Zunanja, po podedovani ali pridobljeod degeneraciji povzročena nevroza ali psiho-patija je samo slučajna in prehodna. Psi-hogena, »kulturna«, je mnogo nevarnejša. Ovekovečuje in skozi tisečletja jo umetno ponavlja in vzdržuje vzgojna organizacija, s posebnim vzgojnim aparatom, ki sprejema mlade duše že ob rojstvu in jim spleta, oblikuje do groba dogmatično struktu. ro soliipsističnega racionalizma. Opastnost take hipertrofične ideje, z uimdtnim ponavljanjem ojačene do a/vtamatičme eksplozive os-ti. nam je kaj nazorno naslikal Mart sam*: ideje, ki so premagale naš um ki so osvojile naše mišljenje, h katerim je razium prikoval našo vest, so verige, katerim se nobeden ne odtrga, da ne bi raztrgal svojega srca, so demoni, ki jih more človek premagati le s tem, da se jim podvrže! Noben psiholog nam ni ena. ko živo prikazal demonične sile mehaničnega ponavljanja. Psiholog Mercier** pojasnjuje pravilno: Tc-ute image (toute idee) tende & sa rčalisation. Umetno ukre-sana in razpaljena ideja, na pr. ideja »izvoljene in mesianske rase«, se hoče napo. sled tudi praktično uresničiti, ostvariti. Ker pa se jačji in številnejši narodi okolja z normalnim živčevjem upirajo udejstvo-vanju umetne nevroze samoljubnosti, nastaja v samoljuibnežu užaljeno Občutje krivičnega zatiranja in neumevanja z osvet-no reakcijo ressemtimenta.
Sedaj umevamo do zadnje psiholoSke korenine tragiko židovstva in Marxa in jo oproščamo kot žrtev dialektičnega racio. nacističnega solipsizma: tat tvam asi (to si ti)! Namesto pravilne sozavesti: ti nM celost, marveč samo neskončno droben del vsemi rja. Po nujnosti razvoja in logike vodi soiipsistični individuallzem, oziroma šovinistični nacionalizem nedsJbežno do kulturnega boja, ki za vedno odloči, alli se naj človeška duša in človeštvo oblikuje v vzgojnem stroju dogmatičino iradSviduaM-stičnega racionalizma ali sotrodmorasavoj. nega kritioizma.
* T. G. Masaryk. Filozofske in socioio-
žie osnove mantizma, Wien, 1899.
* Krek, Socializem, 1901, atr. SS5.
•« Aleš Ušeničnik, Uvod v filozofijo, 1923, n. zv„ srtr. 387. _
V smrti nespoznan
Poljčsme, 13. marca.
V vasi 5egi, občina Sv. Ana pri Mako-lah, je zapuščen premogokop. Ko »o te dni tam neloi fantie brskali za premogom, so našli na koncu kakih 20 m dolgega zapuščenega rova ležati neznanega moškega — mrtvega Župan je o čudni najdbi takoj obvestil poljčansko orožniištvo, ki je ugotovilo, da se je neznanec obesil Okrog vratu je imel še zadrgnjen hlačni pas, privezan na tenko vrvico, ki jo je bil samomorilec pritrdil okrog strojnega trama rova in se tako obesil. Preperela in tanka vrvica pa se je pozneje utrgala.
Pri ogledu se je zbralo dokaj ljuda, ofce-šenca ni mogel nihče prav spoznati. K t je bil okrog spodnje čeljusti obraz že močno razjeden od črvov, je gotovo, da je 'e-žal tam že nekaj časa. Bil je bos, oblečen v črno suknjo in rjave hlače. Sodi'©, da je bi' star okrog 45 let V levem žepu suknje so našli še tudi nekaj denarja. Vršijo se poizvedbe, da se dožene identiteta neznanca. ki	ko tragično končal.
Torek, 14. marca.
LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: O negi telesa (dr. Lunaček). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 15: Čas. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Nemščina. 19: Zabavno št vo. 19.30: Pohod Ethertona iz Indije do Sibirije. — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: VVagnerjeva opera »Tannhauser« na ploščah. — 22.15: Napoved časa in poročila.
Sreda. 15. marca.
LJUBLJANA 12.15: Radio - kvartet. _ 12.45: Dnevne vwti. — 13: Cas, radio-kvartet, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Angleška glasba na ploščah. — 18.30: Otroške pesmi. — 19: Ruščina. — 19.35: Simfoničen konceri z Dunaja. — 20.40: Prenos delavskega prosvetnega večera. — 22: Čas, poročila, plošče.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 15.30: Narodne pesmi. — 16: Lahka godba. —- 19.30: Jugoslovenske pesmi. — 19.35: Prenos z Dunaja — 22.30: Godba za ples. _ ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17.30: Komor-nj tr;0. _ 19.35: Prenos koncerta z Dunaja. _ 20.40: Operetna glasba na ploščah. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 20.05: Koncert Češke filharmonije. — BRNO 20.05: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.20: Rubinsteinove skladbe na plohah _ 18.25: Lahko godba. — 20: Orkester mandolin. - 21.10: Klavirski koncert. — 2915: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. - 15.45: Klavirski koncert _ 17.10: Romantična glasba. — 19.35: Brahmsov večer. — 21.10: Slišna igra. -22.35: Godba za ple«. - BERLIN 20.45: Beethovnova IX. simfonija. — Godba za ples. — KONIGSBERG 20.30: Koncert moškega pevskega zbora. — 21: Orkestralna glasba. — 23: Plesna glasba iz Berlina. —
0
3821 18. III. I9S3
LJUBLJANA, Mestni trg 17
Tehnike v Konštanci JTe^hnikun! Konstam). — Inžeo.erAK« joda ia »tfojrgra<ibt> in elektrotehnik« tffralbo letal in »Ttomnbilc-v Prospekt? ra»t.n-n
69

Zahvala
Vsem, ki so ob bridki izgubi našega očeta, starega očeta, tasta, bratranca in svaka
Jožeta Hafnerja
izrekli sožalje, darovati vene« in ga spremili na zadnji poti, se naj-iskreneje zahvaljujemo.
Maša zadušnica se bo brala 15. t. m. v cerkvi pri Sv. Krištofu ob 6.30 uri.
ŽALUJOČI OSTALI.
Pozor, gostilničarji, restavraterfi!
Bermet vino črnino iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora.	302
Kako lahko odstraaite
kur a očesa brez bolečin s korenino vred
Po mstogi roanosti imamo novo ki- kovo kopel), ki omehča kurja očesa tako, tla j:h lahko brez bolečin odstranimo v celoti ■ korenin« rre<L Vsipaite Saltrat Rodell
▼	vodo, doki«- ne postane bela kakor mleko. Takoj, ko *o no<';e r tej kopeli, prodr« sproščeni kisik y mojnice. zdravilne »oli pa prodro do same korenine kurjih o£m. Ta kisik odstranjuje n.aolo vse ote-frU^ ter cdrari bolne, občutljive in otis-njene del« &oge.
Dame, ki oosijo rieoke pete, in pa one. ki morajo »tati ali hoditi po ves dan, do-sedtejo g0*0'*® i« ugodno olajšanje po kisi-kort kopeH ■ Saltrat Rodellom. Bolj?ega Bi na neffl rretn. Saltrat Rodell se prodaia
▼	mk lekarnah, drogerijeh rn parfumenjah po telo Ememih cenah.
DLAČICE IZGUHEJO
takoj in brez duha z uporabo
,Roli' ploščic
u odstranjevanj« dlačic. DobiT»>6 »e f«yT»o<:. — Engros: .C0SM0CHEMU« Zagreb. Smičiklasova bL 23
Čitajte tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Gostilničarslca zadruga javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni član in odbornik, gospod
Vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, gospoda
Josipa Miklavčiča
stali ob strani, lajšali bolest, naj-iskrenejša hvala.
Posebno se zahvaljujemo preča-stiti duhovščini, pevskemu društvu »Zvon« za ganljive žalostin-ke, dekanu juridične fakultete g. dr. Lapajnetu za krasni venec, vsem univerzitetnim profesorjem in ostalim darovalcem cvetja in vencev. Posebno se še zahvaljujemo Sokolu Ljubljana IV. ter vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.	3817 ge enkrat vsem prisrčna hvala. Ljubljana, dne 13. marca 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
KOKLiC
hotelir In posestnik
po dolgem, mukepolnem trpljenju v nedeljo, dne 12. marca, preminil. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu!
Novo mesto, dne 13. marca 1933.
GOSTILNIČARSKA ZADRUGA.
3815
' *. v,-: -		...j-..v..• -j?:cvs		
				
Srebrne krone j
staro zlato in srebro
kapa}« rafinerij« diragib
kovin. Ljtibijaoa. Ilir&ke al. Sv 96 - vhod i« Vidov iaaske teste, pri goetiln; Moima.	70
Drva in premog
pri
IV. SCHTJMJ
Dolenjska cesta Telefon št 2051
Agentura v Beogradu Išče zastopstva
domačih tovarn. — Na razpolago reference ln po potrebi bankarska jamstva. Ponudbe na Jugcslovensko Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt. pret. 409 pod »Št. 132«.	3810
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naS ljubljeni mož, oče, brat, stric, svak, gospod
dipL podkovskl mojster tn hišni posestnik
v nedeljo, dne 12. marca po dolgem in težkem trpljenju, previden večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminul.
Pogreb bo v torek, dne 14. marca ob 16. mi iz hlSe žalosti na farno pokopališče.
Videm, dne 13. marca 193S.
3812
2alujoči ostati.
.--.v f-.-;. .v
■"fM/r •: J. ' i' A
Pomoč
v vseh zadevah nudi »Jutrov« mali oglasnik.
Kože kuncev
v vseh barvah, dobre kakovosti, kupim. — Najnižje ponudbe od 1000 do 30.000 komadov staviti: Tiho-miru Rado vi čil, Beograd, Kolarfievs 12. 3808
BRIVCEM
nudimo
kolinsko vodo svetJo, liter Din 40.—, brivno milo, puder, brilanti-no, kremo za britje
i. t. d. 3820
Parfumeri,ia URAN Ljubljana
Globoko potrti Javljamo tnžno vest, da fe dne la. t. m. preminil naš ugledni in požrtvovalni član upravnega odbora, gospod
OKLIC
hotelir in posestnih
Vestnemu in dolgotrajnemu sotrudniku ohranimo ne* venljiv spomin«
Novo mesto, dne 13* marca 1933*
Mestna hranilnica.
3814
W. MEOCAUER:
14
Hana mce poti
Roman.
»Ali boste mitostiva pffl čaij v rastlinjaku?« je vprašalo dekk, In Uršula je pokimala.
»Najprej vam moram razkazati hišo,« je vneto vzkliknila in odvedla Hano v sprejemne prostore v pritličju, lepe, svetle, sodobno in stvarno, a vendar silno udobno opravljene sobe, kjer se je človek v resnici dobro počutil. Nato sta krenili na vrh. Tudi tu je bi-lo obilo svetlobe in zraka, malo pohištva m slik, a vsaka reč na svojem mestu, lepa z barvo Ln obliko iin dobrodejna očem.
»Uršula.« je vzkliknila Hana. ki io je bila ta mala posest kar navdušila, »to je prav gotovo najzalša hišica, kar sem .iih kdaj videla. Recite kar hočete, zadeli ste velik dobitek. Ali še veste, kako ste na trgovski šoli zmerom kupovali srečke po petdeset beličev, ker ste bili trdno prepričani, da morate prej ali slej zadeti glavni dobitek?«
Obe sta se zasmejal!, in Uršula je zadovoljno pokimala: »Da, in res je bik) po mojem. Najlepše je pa to, da mi vseh teh dobrot ni treba plačevati s samopremagovanjem, ampak da imam svojega bodočega moža strašno rada in ne bi hotela niti enega dne več živeti brez njega.«
Hana v prvem trenotfku ni razumela njenih besed. A potem se ji je zasvetilo. Ta drobna ženska bi bila torej brez pomislekov dovolila. da bi jo bil obdal z vso to lepoto mož, ki ga sploh ne bi bila ljubila, samo zato, ker bi ji bvl mogel ponudita zaklade tega sveta. Kar
strašno se fi je zazdelo, da so se mogle za tem čistim belim čelom,
nad katerim so bili temni lasje tako madonski razčesana, da je boti-cellski značai obrazka tem bolj udarjal v oči, skrivati take misli. A nato se je v duhu zasmejala sama sebi. Kje je bilo zapisano, da bi moral biti vsak tako okoren kaikor ona? Mar Uršula ni imela prav? Saj je videla, kam je vodila rrjena izbirčnost in pretirana udržanost. Obetalo se ja je, da bo zmerom stala ob strani in pobirala drobtinice, ki padajo z mize življenja, med tem. ko se bodo druge gostile za polnimi mizami AH se ni bila z vsem srcem oklenila tega doktorja Schroterja in ni bila pripravljena storiti zanj vsega, karkoli bi bii zahteval? In kakšna je bila njegova hvaležnost? Naiiprej jo je hotel poslati v Ameriko, gotovo le zato. da bi se je iznebil. zdaj se pa sp'oh ni več oglasil, morda zato. ker n: bila takoj pristala na njegov predlog. ak pa zato, ker so ga rafinirane Pa-rižanke bolj mikale od dolgočasne, vrle meščanke, kakršna je bila orna. Ne, zdaj je hotela postati taka. kakor je bila Uršula, in gledati samo na svojo korist in zabavo; potem bo gotovo kmalu vse drugače in bolje. A že v tem, ko so ji rojile te misli po glavi, se je skrivaj zavedala, da se v jedru ne more izpremeniti m da ne bo nikoli premagala pomislekov, ki so vkorenmjeni v njenem značaju. Na svetu je že tako. da mora vsak živeti po svoje »Zato pa tudi ne smemo nikogar obsojati, samo da ostane sebi zvest,« si je dejala nazadnje.
V rastlinjaku sta pili čaj. Okrogla mizica ie bila p<regrajena s čipkastim prtom, po katerem je bil skrbno razpostavljen tenek kitajski porcelan. Ob stenah so bile deske, na katerih so stale manjše listnate rastline, večji čebriči z oleandri in cvetočimi aza!eia.mi so bili pa razpostavljeni po tleh. ki so bila deloma obložena s kitajsik'mi rogozmicami. V kotu je stoloval debel kitajski maiik, dragocena umetnina, ki jo je Hana občudovala zaradi ličnega dela. ne cla bi poznala njeno pravo vrednost. Ko sta se približali kipu, je skočila
z njegovega namena črna aregorsika mačka. Njene oči so se s km-
nostnim žarenjem uprle v Hajio. V vsem prostoru je bilo nekaj takega, da je postajala čedalje boljše volje. Soparno je bilo in obenem sveže, m zrak je bil poln vonjav.
»Kje pa je vaš zaročenec?« je vprašala Hana.
»Vsak trenotek mora priti, a čakati ga ni treba: kar lotiva se čaja.«
Hana bi bila rada zvedela, kaiko je bJla prišla Uršula Brievova k filmu; ta možnost jo je zanimala. A Uršula se je zasmejala Sam Bog si ga vedi. kako: vse to je opravi! moj Joaihim namestil mene.«
»Ali so vam dali takoj velike vloge, ali ste morali najprej igrati v komparzeriji?«
Ushi je zamahnila z rokami iin se veselo zasmejala. »Za Boga! V komparzeriji! Kdor prične tam, nikoli ničesar ne doseže! Da postanete filmska umetnica, morate že od kraja igrati večje vloge.«
»A večjo vlogo dobi vendar samo tista, ki ima zveze, in da i-, bi te. mora .biti najiprej tam?«
»Ljuba Hana, je rekla Uršula in porinila pladenj s slaščicami prednjo, »videti je, da se vam niti ne sanja o tem. kakšne so razmere pri filmu. Tu imate dva popolnoma različna svetova: stati -.e in umetnike. Kdor zaide med maso, se nikoli več ne dvigne iz n e. -
»To je prav gotovo predsodek.« je menila Hana. »Vendarle se utegne zgoditi, da gre človek izprva v stiski za statista. Ce režiser ka.j zna, mora vedeti, koga ima pred seboj, m pospeševati taienie.«
Uršula se je nasmehnila. kakor da bi hotela reči, da sama vse bolje ve. »Prav imate. Tako bi moglo biti. Seveda je to predsodek. A ta predsodek je na žalost tako vkorenimien. da gre zaradi njega mnogo talentov po zlu. .Mnogo je nadarjenih mladih ljudi, ki so tako neumna, da se ponudijo za statiste, ker jim manjka potrpežljivost', da bi počakali pripravne večje vloge.s
Cene malim oglasom
Zenltve tn dopljovun/a. rta*.a beseda Ui» L— ter enkratna prt-ttojbina ta iifro alt ta dajanje naslova Din i.—. Ogla* trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Dtn l.—. Po Dun i.— ta besedo ta zaračunajo njHintre vet »glasi, ki upadajo pod rubrik« 0Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem*. »Posest« »Lokali«, »St» movttnja odda*. »Strofam. »Vrednote*^ »InformacijemZrvali mObrt* to »Le** ter pod rubrikama »Trgovski potniki« (n »2Laslu-tek*, črn *a t oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se tiče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama Oče zafluikm ali tluiba. plača ta
vsako besedo 50 par. Pri rseh ogtasth, kt se taročimajo po Din Ista besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta kirro ah ta dafanje naslova.	ostali oglasi tOLiaJnega enačaja te računajo
po 50 par ta vsako beseda Enkratna prtsiofbma it iifro aii za d a fanfe naslove pri oglasih, fa te taračunajo po 50 par za vsako
besedo, tnaia Din 3.—.
NaftnarifU znesek pri oglasih po 50 par ra besedo. fe Din 10__,
9r> oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—■ ?se pristojbine za male oglase fe plačati pn predati naročila, oa* roma ttb la vposlat* » pismo obenem * naročilom.
K Ao» kši* meatio pot nikji, plača za vnako besedo 50 par; i* dajat nj« t»a«!or*a »Ji ta šifro S Din. — Kdor »prejema potnik«, plača besedo po 1 Din;
dajanj« naslov« «Ii aa šifro pa 5 Din. (5)
Sposobnemu
akviziterju
m. oglase, nudimo stalno pliJo ;n provirijo. — Ponudbe 1 dokazom sposob no* t.: p>Siiita na naslov: >I.'„auNj.i«. Ljubljana — Fred-:! 22D-	7597-5
Službe išče
V^aka be«eda 50 par; ra dajenjs naslov* ali ta i»f>-o r« S Din. f2)
Strojnik
ca parne stroje in Diesel-motorje, 'jzprešars elekt.ro-monter, z večletno prakso. Ti j en ei^ktrojttontaže in popravil strojev, išče slnž-b > proti primernim pogrošni. Pomtdbe ca oglasni oddelek »Jutra« t*>d šifro »Monter«.	7526-2
Začetnica
Hnoina veeh pisarniških del, išče službo pisarniške urednice. Ponudbe na osti. oddelek >Ju.tra« pod 5:fro »Začel»vea«.	77>9-2
Mladenič
trgovsko naobrflžc-n, •vojaki' ie prost, vešč pisarniški« poslov, ronzikaličen, prosi kakršnokoli name-ščenje. Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« pod Šifro »Mladenič 28c«. 7700-?
Šofer-mehanik
■Bwv?.ea vseh popravil, vo-j*--čine p'o*t, trezen in •meslji-v. išče mesto za takoj. Cenj. ponudbe na >gla6. oddelek »Jiiire« pod »Kjerkoli 1»««. 7912-2
Gospodična
sredn^h let. t 'večletnimi spričevali, vaj-ena vseh hiš. dol ta šivanja, išče name-.••oenje v poetnlni. Gre pa -.udi v privatno hišo — lajraj- na Gorenjsko. Na-<opi Uhk-0 takoj ali po dogovoru. Naslov v o-?'ae. oddelku »Jutra*. 7919-2
Pisarniška moč
vešča nemščine, srbohrv. 'a madjaršči.ne. išče kakršnokoli raipoelenje. Gre indi za sobarico v letovišče tM na morje. Ponudbe na oglasni odiielek Jutra o »Kjerkoli 13«.
7909-2
Dekle
pridno in polteno, eamo-
?;tojina kuharica, išče službo pri sa.most.ojnem go-sipodu. Na sio v pove <vjl. oddelek »Jutra«. 7926-2
Absolvent rudar, šole
sanK*toje<n o-bratcuvodja in
jamf^merec. dober organizator ter poznavalec terenov, z nad 20!et jamske prakse, išče primerno na-meščenje. Cen,j. ponudbe
pro^i na asm
oddelek
»Jutro« pod šifro »Zane«-Iji.v rudar«.	7931-2
Več gospodinjskih pomočnic
različnih spor^obn^vsta, priporoča gospodinjam posredovalnica v šelenburgovi uMci 71. Brezp<n«e'Tia de-kb't<i dobe pre-noč-lšče. — Naroča se list Gospodinjska ponin-čnica«. 7995-2
Kuharica
sVžbo pri samostojnem gospod.u. orožnikih aH financi. Amka Meličevič, Llrnbuš pri Mariboru.
7963-2
Trgovski pomočnik
mešntie stroke. 21 le>t star, s triletno pomočnr/Sko prakso "m rrajbtHljSm.i referencami;. zmožen 500—600 Din kavcije, ižče shižibo za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra t>od značko »Priden 'n r>o-Sten 1317«.	7977-2
Službo slnge
ali portiria
Iš5e ^tarejSi. pošten ln ta-nesljsiv mioški. z-možen kavcije Naslov t>ov« oclneni oddelek »Jutra«. 7968-2
Deček
ti Je dovršil 2 ra«r. fian-nazije 3 prav diO-brvm nspe-Hom in je broz gred« tev z* nadaljnj-e šolanje, želi me»to v kakšni trgovini alii bo! ji rrt>rt! — po možnosti s hrano in stanovanjem v h:ši. Cen.}, ponudb* na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nadarjen*. 7975-2
Mesarski pomočnik
žp!5 premenšti službo It L:niblj3no — najraje v Ma -iboru. Pomidbe na oelas. videl o-k »Jutra pod šifro »Maribor«.	7983-2
Mesar, vajenca
do 16 let starega, <iohriih staršev, sprejmem takoj. Naslon? v oglasnem oddelku »Jutra«.	7958-44
Službo dobi
V«aJuk Duaed* 20 par, ] u da tanj« naslova ali ! u Hfro p. 3 Din. fl)
Frizerko
dobro Iztirjeno v ondu-lacljl in vodni ondula-cljl sprejme Vozlič ln Nekola, frizer, Celje, Vodnikova ulica.
T874-1
PlačUno natakarico
čedne »onaniiosti, s prvovrstni™ spričevali, sprejmem takoj. Obširne ponudbe 8 elito, ki e« vrne, posiati na naslov: Ljutomerska vinarna, Zagreb, Radičera trii ca Stev. 12.
7C03-1
1 r«;. pomočnik al-co)
< gotovino do 80.000 Din sprejmem v stalno službo. Ponudbe s sliko na ogiae. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno 20«.	7643-1
Natakarico
sprejmem takoj. Nestor v oglasnem oddelku »Jutra« 7926-1
Brivskega
pomočnika
sprejme tafcoj Jordan v Vevčah.	7972-1
Prodam
O^&si o«. anaAaja po 1 Dia beseda; za (la janjc aaato>v» aii n difr« 5 Dia. — Ogla« socialne sta enačaja vaa ka beseda 90 par; ta ! dajanj« naslova alt ta j &i£m p* S Dia. (6) i
Žarnice
najceneje in najboLj8e, pa drobno ai debelo d-obite pri Elektrofonski družbi, Krekov trg 1(VU. Istotam tudi najcenejši gramofoni in pdošče.	104-6
Sadna drevesa!
Radi iipraz.Diiitve drevesnice oa Poljanski sesti, je naprodaj več tae-oč visoko debedndh la pritličnih jablan x b-ušk. marelic in breskev po intianšj) cenah. Zahtevajte eenik. al! tg'a eHe se osebno pri K metij-ski drtiabJ ▼ Ljubljani, tfo-rf trg i	7376-6
Pozor!	Pozor!
Trgovci, mesarji!
20 rabljenih avtoma tekih tehtnic po ugodni ceni prodam. Interesenti naj blagovolijo pustiti naslov v oglaenem oddelku »Jutra« pod šifro »Redka prilika«.
7962-6
bdgar Rtce Burroaghs:
Tarzan« kralj džussgle
DRTTOl DTTL
M
231
»Kdo je neki to?« je vzkliknil Tennlngton, obrnivSi se k »mon-gieurni Thuranu«. Družba je zdaj počasi stopala proti taborišču. Tarzan se je razgovarjal s kapitanom križarke. Ho je »Thuran« vzdignil oči ta zagledal vitkega, zagorelega velikana, je kar omahnil In prebledel. Naj se mu je zdelo še tako nemogoče — ta človek je Ul Tarzan, predmet njegovega smrtnega sovraštva!
Prvovrstno vino
prodam in zamenjam za rezan lee. Ponudbe pod »Vinogradnik« na o?'asni oddelek »Jutra«. 76ill-6
Ali že veste
da so »J a f f a« pomaranče v*eh vrat, tndi 6e« % kg težke, najceneje v d olik a-te«4 in sipecerijS F. R. Kovačič, Miklošičeva eesta 7527-6
Inventar
/a brivnico
skoraj 7*yv. po ucodtui ceni prodam. Naslov v otrl. oddelku »Jutra«. 7930-6
Velika priložnostna prodaja
Trgovci, krojači, modemi gumbi per ^ros 10 Din. moderne sponke vseh velikosti 1 Din. Omni«. Dunajska cesta 36. 7911-6
Radi selitve
prodam 4 kompletne postelje z odejami, vj?oko omaro iin ra7ne sivke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7970-6
Kislih kumar
in pfeferoni
več bozarc-eiv proda aM zamemja za živila Nemeth. Stari trg 26,11. 7976-6
Fotoaparat
8X9, rolfi-lm. naprodaj. Naelov v oglasnem tHido'kv »Jutra«.	7500-6
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« rva«4ova «h' Šifre oa 5 Din. (9)
Radioaparat
štiricevnd na baterije, prodam aH zamenjam za kaj drugega. Ponudbe pod »Ugodno 20« na oglasni oddelek »Jutra«. 7632-9

Vsnka beseda 1 Din;
dajanj« naslov« ali ta iifro pa S Din. (10)
Rabljen avto
2 M> do 4 tone. vzamem v najem, oziroma kupim. — Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«.	7741-10
Autotaksi
e koncesiijo, dobro ohranjen in vpeljan, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7930-10
{	Oglasi trg. rnačaja po
]	1 Din beseda; ta da
j	janj« naslova aii ta
|	šifro 6 Dim. — Oglas
J	socialnega značaja vsa
i	ka beseda 50 par; za
j	dajanj« aaelov« tla /a j šifro p« 8 Din. (7)
Vinske sode
dobre, po 2S0—300 1. kupi L. Rebolj v Kranju.
7915-7
Moško kolo
dobro ohranjeno, po ritki ceni kupim Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Bicikelj«.
"951-7
Vlita beaeda 1 Din. ta dajanj« naslova ali ta »ifro pa 5 Din.
Posojila podeljuje
»Zadruga«. Ljubljana- uošt it predaj 307 Surejme po varjenike.	75-16
7000 Din posojila
'ščem proti vknjižbi na hišo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 79S2-16
30.000 Din posojila
z-a 3 mesece, iSčem proti visok im obresti m po dogovoru. Pmnudbe no ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Polna varnost 30«.
7918-16
Družabnika (co)
s 1000 Din gotovine, išč-fm za 6eda-j najbo-.-j dobička pos.no -brt. ki se skoraj polovično obrestuje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober za »iužek 50«.	7S51-16
Zamenjam
viožno knjižico 80—100.000 Dim od Celjske posojilnice d. d.. Celje, za enako vlogo pri Ljudski posojilnici v Celju, ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod mačko »Najboljši izhod la odplačilo dol^a«.
7917-16
Družabnika
iščem zo prlma dohr*ka-noeno podjetje (zlata jama) Dopise n« podružnico Jutra v Celju pod »150.000«.
7611J16
beseda 1 Di.n a dajanj« naslova ali [ aa iifr« pa 5 Din. (20j i
Trgovsko hišo
trimadsino>pn,o (10 stanovanj im 4 lokali) v centru prodam proti knjižicam, prev-zemn hipoteke in nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »1,300.000«.	7S44-20
..Sva Oe»f>d« I Diu. ta dajanje oaalovs al' ta S®frn pa 5 Din. f36',
Vsakovrstno zlato
kuimije po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana. VVolfova alica 3

Vsaka b«w*da 1 Di.n. ( u lajanj« naslov« ali i
ta iifro pa 5 Din. (12) |
Najugodnejši nakup
pohištva!
Ple^kane »paimce 2000 Do pleskane omare . 400 „ pleska ne po^tolje 200 ., k'>mt>l*!.ue kubinj« 950 „ Imam veliko ubiro vsako vrstnega mo-iernege oohi štva i»o najnižjih eenah Andlovic, stroj, mizarstvo. Komonekega ulica 5t S4.
5223-12
Vsak* beseda 1 Din:
la dajanje na*!ova »K «» ššfro pa R Din (171
Dvostanovanj. vilo
na periferiji Ljubljane vzamem takoj v ni jem Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Vila ali
hiša«.
2-17
s Vsaka I>«bm1« 1 Diu: j • sa dajinj« naslova alt i
] !» šifro pa o Din (19'i j
Lokal
velik in svetel, z lepo izložbo. poceni oddam takoj ali s 1. majem t. 1. ponudbe na oglasni oddeiefc »Jutra« pod »1000 Din«.
7430-19
Trgovina
z m*-*an.i m biagom, na pe-liferiji Ljubljane, z lepim [»rometorn. radi od potovanja ugodno naprodaj. — Stanovanje v hiši. Možnost razširjenja. — ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod »Takoj 50.000«. 7915-19
Vsak* OeSKda l Duri. [ 'A dajanje naslova ali i ia šifro pa 5 Din. (331 j
Semenski oves
domač. lep in čist, v v=a-ki množina razpošilja tvrdka
Ivan Rojnik. Slovenjgradec
Zahtevajte ponudbo in vzorec.	7507-33
Lečo
deb»l(vzrnat» kakor tndi
orehova jederca
nudi najceneje Sever & Komp.. Ljubljana. 7444 33
Seno
prešano in neprešamo, pr-wvrstno ima po zelo nizkih cenah naprodaj upravni <itvo grada »Podgrad«, pošta Vransko, železniška postaja 3v. Peter v Sav. dolini.	7920-33
Vsaka beseda 1 Din. <a lajanj« naslova ali ta iifro pa 5 Din. (16)
Hlode
bukove ln smrekov« ter trame kupujemo. Ponudbe na naslov: Lavrenčič & Co., Vošnjakova ulica 16i 7712-15
a
tano vanje
Vsaka bea<*ia 1 Din. ca dajanje aaetorvs sli ta iifro pa 5 Dia. (dl)
Enosob. stanovanje
podstrešno — oddam v Zvezni ulici 33. 7009 21
Stanovanje
2 velikih in 1 majhne sobe oddam na Vrtač-i št. 4.
7925-31
Solnčno stanovanje
dvo- im trisobno, s kabinetom. kopalnico in plinom oddam takoj ali t majem. Naslov v oglasnem odueiku »Jutra«.	7938-31
Stanovanje
eobe in kuhinje oddam na Rimski cesti 23. 7952-31
j Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslov« aii
ta Šifro 3 Din. (23-a)
Starejši gospod
išče solnčno, opremljeno sobo. Ponudbe: »Frank«, trafika, pesaža. 7949-23/a
Restavracijo
pri kolodvoru, z vsem gostiln, inventarjem prodam. Podjetje je zdravo,
brez kor.Vurece in ima lepo bodočnost. — Pojasnila daje R. R n p a r (Čel«v), S t. Vid nad Ljubi ia no.
7436-19
Dvoriščni lokal
velik, oddam takoj za pisarno ali sk'nd;šče. Po-izve se v trgovini »M< la«, Tvrševa 20.	7937-19
Trgovino
z mršandm blagom, na periferiji Ljubljane ugodno prodam radi prevzema drugega obrata. Stanovanje na razpo'ago. Ponudbe na oglas, ddelek »Jutra« pod »Tudi knjižica«. 7946-19
Onronineno sobico
s posrbniim vbodom, v bli-7:.-il pnš-e ali kolodvora išče mlad gos.]>od. Cenjene •v ■ iiidbo ra oglas, oddelek , Jutra« pod šifro »Nu;im> rabim«.	7950-23/a
j V»aka tm»eda 50 par: ] m dajanj« naslov« ali ] u> šifro 3 Din. (81-a>
Stanovanje
enoeobno. eventnelno tudi dvo^l^no, najraje z vrtom. išče miren zakonski [mr. po možnosti v Trnovem ali Krakov pm. P" nudbe na oglasni oddelek »Jutra« [>od šifro »Takoj ali u aprii«. 7S>2-31'a
Samostojna gdč.
;§če enosobno stanovanje, event- mamsardno. ali sam sko stanovanje, v centru me^ta. Ponudbe z navfdtuj cene na og'.ic,nt oddelek »Jutra« pod »Solnčno«.
7953-31'a
Upokojena
drž. uradnica
išče dvosobno stanovanje s pritiklimami in majhnim zelenjadnim vrtom, v kateremkoli mestu ali večjem trgu ob železnici, ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trajno 19SS«.
7933-21/a
Prazno sobo
in kuhinjo
®čean. Fommdibe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Novo pohištvo«. 7904-31/a
Stanovanje
en*s ali dvosobno s kopalnico, v meatrn išče majhna družina. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Do ma;a«.
7923-21/a
UJIIJKITITUH
Vsaka besed« 60 par: sa dajanj« naslova ali ta šifro S Din. (23)
Boljšo mes. sobo
blizu pošte, t eno ali dvema posteljama takoj oddam na Bleiwe«i60vi eesti št. 27/IL	m>33
Opremljeno sobo
zraven kitno »Matice«, in
lokal
priraerem za skladišče, po zelo nizki ceni oddam na Dvornem trgu štev. 1/UJ.
7927-23
Opremljeno sobo
separirano, lepo, parkefcira-no in mirno, oddam v Komonskega uli« št. 161 vrata 6.	7817-33
Prazno sobo
oddam v Sr>. Šiški. Naslov pove oglas™ oddelek »Jutra«.	7924-28
Sostanovalca
*p-ejim em v lepo opremljeno sobo z elektriko im pranjem perila za 150 Din meseAno na Celovški cesti št. 72, pritličje, levo.
7929-28
OpremHeno sobo
t lepim razgledom — in
kabinet
takoj oddam blirm kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7626-28
Solnčno sobo
lepo im zračnio, s poseb n:m vhodfim. po nizki ceni odd«am gospodu na Starem ttgu št. 17/111.
7932-23
Sobico
j 2 posteljama in elektriko oddam takoj ali s 1. dvema eospodoma. even.t. z zai trkom. Cena 150 D'n. Marija Urančič. Vrtača — Biiei-n-eisova cesta štev. 3.
2 vel "k i prazni sob?
takoj oddam za pisarno a'i slično v Tavčarjevi ul. št. 2/n. levo. 7936-33
Sobo
opremijemo ali praz.no. ev. s sourv^abo kuhinje cd-ia.m. Naf'ov v oddelku »Jntra«. 79!>4 23
Na Taboni
oddam sobico s posebnim vbo-iom in elektriko. Na «'or pove oglasni oddelek »Jutra«.	7043-23
Lepo sobo
« souporabo' kopalnice, v V.ržini ff^-vue pošte oddam ^^.podičn-i. Naslov v ogl. rnldelku »Jutra«. 7947-23
Prazno sobo
veiko in maniše. event. o.n-em'jetM>. s pr«s<"bti'm '-hodom, p-ipraviki tudi ta '•varno, oddem v
■	-n*rn. Ni«lov v oglasnem
■	dde'ku »Jutra«. 7955-33
Gospodično
sprejmem takoj na stanovanje in hrano kot sostanovalko k učitejiščniri. za 500 Din, v lepo sobo » parketom :n elektriko. — Cesar M. Rimsko ce»ta 23 79<M -23
Opremljeno cobo
z elektriko, takoj oddam v Židovski stezi št. 6/11.
7939-23
Sobo
s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7971-23
Na Taboru
oddam opremljeno sobo r, ali brez hrane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 7979
Solnčno sobo
lepo. separirano, event. f
klavirjem o d d a. m v viii pod Rožnikom. Večna pot št. 14. — Tejefom. 7931-23
Lepo solnčno sobo
s hrano im v«o oskrbo ali brez takoj oddam na Sv. Petra nasipu št. 43. Klavni na raspoiago. 7973-23
popisi
Vsaka beseda 8 Din, ta dajanje oslov« tU iifr« pa S Dia. (84)
Starejši gospod
»St.ev. 91!>5-25« — izvolite dvigniti pismo v oglasnem oddeiku »J-utra«. 7931-34
Hrvat
30 godina star, dobro si-tuiran, koji dolezii čest.0 poslovno u Sloveniju, že-lio bi diskretno poznanstvo mSade i l&jepe Slovenke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Slovenka«.	7914-34
Dekle
»tana SP le*,	lo
čedno, JUrt mamja s poštenim gospodom. Dopise na oglasim oddelek »Jutra« ood »Primorka«. 7934-24
Oto?
Kon^reena, v ivedeJjo bf» nemioc?o6e. Oprostite.
7980-34
Glasbila
Vsaka (>e»M» 1 Dim; u dajanje nadeva ab' U Iifro pa S Dia. (261 J
Krasen gramofon
fkovčeg) z«!o velik, še nov s 30 ploščami najnovejših komadov nap-odaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 79S4 26
Živali
Vsaka beseda 1 Din. m dajanj« naslova aii ta iifro pa 5 Din. (27)
Psa
4 ln pol leta starega, resastega Istrijanske pasme, dober brak za vso dlvjaiino, prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« Trbovlje pod »Pes«.	7830-27
2 angora samici
im sam-c.a. po 2 leti stare, prodam. Naslov v ogiae. odd-eku »Jutra«. 7932-37
Volčjak
s pasjo znamko St. 340. se je izgubil. — Najditelj naj ga proti nagradi odda lastniku v Gerbičevi ul. 3 7967-38
Mala, modra papiga
je ušla* Najditelj naj jo proti nagradi odda na Po-Tanski ccsti 18, pritličje, desno.	7978-37
Vsak« besed« 1 Din: j ui dajanje naslov« «1: i »ifro ti« 5 Dro. (?9'i
London Rotarv
najmodernejši in najboljši razmnoževalni aparat, ki stane nov 13.500 Din. ako--o nov in dobro ohranjen, radi opustitve obrat« telo ugodno naprodaj. — Ponudbe n« oglasni oddelek »Ju'ra« t>od »London Rotarv«.	7577-29
Mizar, skobeini stroj
univerzalni, dobro ohranjeni, kupim Ponudbe poslati na 11. Sok, Skofja Vae pri Ceiju.	7604-29
Preklic
Podpr^iena pr«k'i<tTijeir	vse
žaljivke in neresnična	:,«-
»■jkevanja s katerim	m
Exenterpresu
upotrebljenu. za električni pogon, tražimo za kupiti. Somer 1 drug, Bačka Topola.	~	7913-29
žalila
r-ič. p<". -n
rijio. blaga jničarko v i-vami »Emona«. Zahvaljujem se ji tudi. da je i i-
st.oprlla od tiožlH*. _ M -
Pečar, b ■ ičarka kavarne »Em«-:'•:«. Ljubljana. 14. marca 1933. 7374-'::
Franc Fujan
kritje im poprava vsakovrstnih streh, kakor leso-c inw.li t.n i h M. Lnibi jana, Galjevica 9.	73:2-^»
Vsak* besed* 1 Ditv. za 'iaja-nje naslov« ali ta Šifro pa 5 Din. (31)
Cenj. občinstvu
naznanjam, da se začasno ukine avt^obusni r>toin» t do progi Brf-žice.—Sv. Peter pod Sv. Gorami, radi ne-remtabilnosti. Avgust Gre-gei, ivto;»-'djetiMk. 7916-51
Avtobusna proga
Novo mesto — L„ o "oljarna, začne z r edinim obratovanjem dme 15. marca t. 1. Odhod iz Novega n*e«ta ob 6 >4; odhod iz Ljubljane ob 15 Vi- Podjetje pe priporoča za čim večj; po-s«t. I vati Klina 7940-3!
Pozor!	Pozor!
Ljubljanski 1 vci!
Dne 16. marc« ob 10. bo
v Kamniku na ;,avn. dražbi od-lan za dobo 5 let občine Mt-rr 5. Lovišče ;•• eno najlepših v b . Ljubljane.	7512 32
Vsaka beseda 30 par; ta 1.-. Janje ri a - I.va al; la šifro 3 D-n
Moška ura
srebrna, žepna, jc- b a i naVIena. Naslov v ' | oddelku »Jutra«. 7D4-- .3
! Damska torbica
• H blaaa. z legitimacijo i 100 Din. je bi a i ■'.'■ a Proti dobri nagradi jo e vrahj ca nasiov: Kast<* « -Kood vot^ka 4)1. 79V. 8
EDI
s to znamko ie
PRAVI
8'RIJATEL.f	$
ki prištedi na kurivu do..........OO V«
pospeši kuhanje za..............
poveča toploto za ...................•/«
Zastopstvo:
„JELO»TOU % LJFBLJAXA
Oosposvetska cesta 8
y.ssBBnrssErssri i

CL AR
svetovno znana Igralka Fo.vfilrua, more vsaki ženi služiti kot vzor dovršeno negovane lepote, zato rabite tudi Vi Pcrenal-Cold-Creme, ki zaradi svojih koži sorodnih najfinejših sestavin pronikne v same kožno staničje in direktno čisti, osvežuje, obnavlja in pomlajuje tako temeljito, da se v najkrajšem času opazi prednost te plemenite kreme. Porenal-Cold-Creme se uporablja navadno ponoči ali za jako suho lice. dočim se za preveč mastno lice priporoča Porenal-Creme (suha). Ta krema varuje obenem obraz pred kvarnimi vplivi vremena, a je najboljša podloga Porenal-pvtdru, ki je no samo zajamčeno povsem neškodljiv, temveč zaradi svojih prekrasnih mnogoštevilnih barv potreben vsaki ženi, ki želi doseči trajen mladeniški, Degovan in v istini dovršeno lep izgled. Porenal-Creme tCold ali suha) po Din 18.— ter puder po Din 24.— se dobiva v vseh boljših trgovinah te stroke ali jo pošilja po pošti Nobilior-parfu-merija, Zagreb, Ilica 34, Jelačičev trg 15.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.