anaa yaw»«01 ^rMoauso IZDELAVA MASIVNIH BOŽIČ IN SREČNO 2005 POSTELJ, OMARIC IN KOMOD VRANSKO 41, tel.: 041 623 327, 041 668 981 TER PRODAJA VSEH VRST LATOFLEKSOV IN VZMETNIC. JUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 Srečno in uspešno novo leto! uhrip Savinjske doline M/ Leto V! • številka 12 • cena 350 SiT • 22. december 2004 Po dolini Živimo z Zemlto Da bi bili sončni in odprti Izdelan razvojni str. 16 program podeželja str. 28 WüLiawsa TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. G0T0VLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 -faks: 03/713 34 74 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 Veselo razpoloženje po vsej dolini Polzela, varovanci Varstveno delovnega centra Muc, vokalna skupina Lastovka, mešani pevski zbor Oljka in trio Mojce Ušen. Božiček, ki je prišel V minulih dneh so po vseh občinskih središčih v Savinjski dolini potekali božično-novoletni sejmi in druge praznične prireditve. Vse so bile zelo dobro obiskane. Občina Prebold, ki že nekaj let organizira kmečko tržnico, skupaj z obdaril vse otroke in še koga od starejših. Veseli december je oživel tudi Čarobni kotiček v atriju Savinove hiše v Žalcu. Od 13- do 22. decembra se je v njem vsako popoldne dogajalo kaj zanimivega, od igric do ustvarjalnih Na praznični tržnici v Preboldu se je zbrala velika množica DPD Svoboda Prebold poskrbi tudi za prihod Božička in kakšno igrico za otroke. Preboldska kmečka tržnica je bila tako v soboto zvečer v znamenju božično-novoletnega vzdušja. Zanj so zaslužne zlasti članice Društva podeželskih žena občine Prebold, ki so skrbele za topel čaj, kuhano vino in piškote. Poleg njih pa tudi vsi prodajalci, ki so obiskovalcem ponujali razne kmečke in druge dobrote, božično-novoletne aranžmaje in še vrsto zanimivih izdelkov. Gledališka sekcija DPD Svoboda Prebold se je predstavila z igrico Mojca Pokracu-lja, Božiček pa je s čokoladami delavnic. Tam je bil tudi škrat, ki je otroke sprejel z dobro voljo in tudi bombončki. Čarobni kotiček bo z današnjo predstavo Rokavička in rokavička Vrtca Žalec spet za leto dni zaprl vrata, jutri pa bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora še predstava Volk in kozlički, ki jo bo poleg otrok obiskal tudi dedek Mraz. V Grižah pa je domače kulturno društvo v Domu Svobode pripravilo lutkovno igrico Maček Muri. Obe igrici bosta jutri ob 16. uri. Uidi Turistično društvo Polzela je minulo soboto na parkirišču ob občinski stavbi pripravilo božični 21 Komi* KOTfllK GRRDNJC IN SUKOPlCSKRRStVO Igor KOTNIK, s.P. Nikolo Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 €-mail lgor.kotnik@siol.net - SUKOPieSKflRSKR IN ZIDARSKA D€lfl - IZD61RVR VS€H VRST FRSRD (TOPLOTNG FRSRD6, KIRSIČN6 FRSRD6) - RDRPTRCUe, OMCT1 IN ZUNRNJ€ UR6DITV6 - D6fl Nfl VIŠINI Z DVIŽNO KOŠRRO Ui/cofded/cawrfžv<> %e od /eta 1365 UGODNflPONÜDßflTOPLOTNOIZOLflTIVNIHmSRD VCSCl BOŽIČ IN SREČNO NOVO L€TO 2005. Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo vesel božič in srečno novo leto. Škratek v Čarobnem kotičku Jelka na Polzeli sejem. Na številnih stojnicah so prodajah dobrote za božični in novoletni čas. Hkrati s sejmom je potekala krasitev jelke na temo jelka bela -jelka snežakov, pri čemer so najbolj uživah najmlajši. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole v« op/. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60,713 26 66 Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Metka Ribič, Založe 28, Polzela 2. Danijel Kisovar, Šlandrov trg 39/a, Žalec 3. Štefka Kodra, Rimska c. 122, Šempeter VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE OB KAVICI TROPIC. 771580 096004 Vabljeni na VELIKO SILVESTROVANJE NA PROSTEM z ansamblom UPRAVI MUZIKANTI in bogatim ognjemetom. Avtobusna postaja Žalec, petek, 31. december, od 23. ure dalje. Ob božiču in novem letu Optimistično gledanje na življenje. Vera in zaupanje v sebe in soljudi, ne izgubljati vsega upanja. Potrpljenje in sočustvovanje za soljudi. Tudi do tistih, ki nam niso preveč pogodu. Skušajmo se vsaj za trenutek postaviti na njihovo mesto in občutiti njihova občutja. Zame je v življenju najbolj pomembna čista vest. S čisto vestjo laže premaguješ vse ovire, ki ti stojijo na življenjski poti. Nuša Ilovar S stojnice članic Društva podeželskih žena Braslovče na sejem v spremstvu Malteške konjenice, je obdaril najmlajše. Prosvetno društvo Braslovče in Občina Braslovče sta prav tako v soboto na igrišču v Rako vi j ah pripravila božično-novoletni sejem s krasitvijo novoletne jelke. Sejem, ki je bil zelo dobro obiskan, je nudil številne dobrote, ki jih imamo ob božičnih in novoletnih praznikih še posebno radi na mizi. Pravo bogastvo dobrot, daril in okraskov so pripravile članice Društva podeželskih žena Braslovče. Za veselo razpoloženje so poskrbeli Štajerski rogisti, cerkveni dekliški pevski zbor in učenke osnovne šole Braslovče z igrico, najmlajši pa so se najbolj razveselili dedka Mraza. D. N., K. R., T. T. STEKLARSKI CENTER LESKOŠEK*». Hausenbichlerjeva 9, 3310 Žalec, tel.: 03/571 56 04 * ZASTEKLITEV STARIH LESENIH OKEN Z IZOLACIJSKIM STEKLOM; * OGLEDALA; * NAMIZNA STEKLA * ter OSTALE STEKLARSKE STORITVE NA TERENU. MONTAŽA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA Želimo miren božič ter srečno in uspešno novo leto. PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX Branko ZOTTEL, s.p . mlini za grozdja Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mllnl za ,abolka mobitel: 041 635 868 Vsem kupcem želim prijetne božične praznike in obilo uspehov v letu 2005. Hvala za dosedanje zaupanje. december2004 Občina Žalec Predlog odloka o proračunu v javni razpravi Zadnji četrtek v novembru je bila 18. redna seja občinskega sveta občine Žalec. Obširna razprava je bila že pri sprejemanju dnevnega reda, nato pa je seja potekala po dnevnem redu, kot ga je predlagal župan, najprej pa so si ogledali film o rekonstrukciji kapele v dvorcu Novo Celje. Svetnik Andrej Vengust je predlagal, da župan umakne z dnevnega reda prvo obravnavo proračuna za leto 2005, ker so svetniki gradivo prejeli 6 dni pred sejo, in ne 15, kot določa poslovnik. Predlog je v razpravi podprlo še nekaj svetnikov, vendar župan proračuna ni umaknil z dnevnega reda, ker so se za takšen rokovnik svetniki dogovorili na prejšnji seji. Tildi pri glasovanju po uri in pol razprave predlog o umiku ni bil sprejet. Sicer pa so svetniki najprej za svojega predstavnika v svet žalskega zdravstvenega doma imenovali Gvida Hribarja, po premoženjsko-pravnih zadevah pa so brez razprave potrdili spremembo statuta občine, ki omogoča tako poklicno kot nepoklicno opravljanje funkcije župana. Sledila je prva obravnava odloka o proračunu za leto 2005, ki predvideva 2,424 milijarde tolarjev prihodkov in nekaj manj kot 2,424 milijarde vseh odhodkov. Kot je povedal župan Lojze Posedel, je bila želja vseh proračunskih porabnikov kar za 3,7 milijarde tolarjev. Svetniki so v razpravi podali kar nekaj pripomb k proračunu, ki so se že štele kot javna razprava. Predlog so podprli tudi odbori občinskega sveta, odbor za kmetijstvo pa je med drugim predlagal, da se kmetijstvu nameni več sredstev, to je skupaj 29,2 milijona tolarjev. Svetniki so obravnavah tudi predlog za odpis terjatev do najemnikov stanovanj. Ta del seje je bil zaprt za javnost, soglasno pa je bil sprejet predlagan odpis v višini nekaj manj kot 8,7 milijona tolarjev. Soglasno je bil potrjen sklep oziroma soglasje k poravnavi finančne obveznosti za gradnjo nove glasbene šole Risto Savin Žalec. Tako soglasje od vseh občin soustanoviteljic šole zahteva ministrstvo za šolstvo, ki bo gradnjo financiralo v višini 112.639-000 tolarjev. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili spremembe odloka o kategorizaciji občnskih javnih cest ter spremembe odloka o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. S slednjimi so plačila obveznega prispevka oproščeni investitorji socialnih in neprofitnih stanovanj, objektov, v katerih se izvaja javni program s področij predšolske vzgoje in izobraževanja, socialnih in zdravstvenih storitev, za pokopališko dejavnost, šport in rekreacijo, kulturo, ekološke objekte in objekte s področij požarnega varstva in civilne zaščite. Strinjali so se s sistematizacijo delovnih mest v Vrtcih občine Žalec, po krajši razpravi pa potrdili tudi 10-odstotno povišanje cen programov predšolske vzgoje v žalskih vrtcih. Po veljavni metodologiji za določitev cen bi sicer bilo potrebno zvišati cene za prvo starostno obdobje za 40 %, za drugo starostno obdobje pa za 19 %, vendar se lahko cene dvigajo postopno, za največ 10 %. Ravnateljica vrtcev Mara Mohorko je poudarila, da je dvig cene nujno potreben, pa še tako bo verjetno vrtec letošnje leto zaključil z izgubo. Na novembrski seji je bil v prvi in drugi obravnavi sprejet tudi odlok o turistični taksi in potrditvi enotne cene za vsa pokopališča v občini, ki s prvim januarjem prehajajo v upravljanje Javnega komunalnega podjetja Žalec. Zaradi dosedanjih precej velikih razlik v cenah, se bo na nekaterih pokopališčih cena nekoliko zvišala, na drugih pa znižala. Prav tako so svetniki potrdili predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Načrtovane investicije Proračun občine Žalec za leto 2005 sicer še ni potrjen, iz predloga odloka o proračunu pa je razvidno, da namerava občina prihodnje leto izvesti nekaj novogradenj, rekonstrukcij in obnov v cestnem prometu. Če bodo svetniki potrdili predlagan odlok o proračunu, bo občina prihodnje leto zgradila parkirišče ob železnici pri VDC v Žalcu za 45 osebnih avtomobilov. Predvidena je pridobitev dokumentacije zaradi spremembe trase nov ceste od avtocestnega priključka v Šempetru do Aera Šempeter. Sprememba trase je potrebna zato, ker po javni poti poteka visokotlačni plinovod, ob njej pa namakalni sistem, kar v prvotnem posnetku terena ni bilo upoštevano. Prihodnje leto naj bi gradili tudi cesto Juteks na Ložnici. Vrednost te investicije je kar 96,8 milijona tolarjev, od tega naj bi občina sofinancirala 3,5 milijona in 1,5 milijona za nadzor nad gradnjo ceste. V prihodnjem letu naj bi se nadaljevala obnova griškega mostu čez Savinjo, predvidena je sanacija več plazov na lokalnih cestah in javnih poteh, med njimi plaz na cesti Liboje - Zabukovica, kjer naj bi prej opravili še geološke raziskave. K. R. OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2004. Ob kulturnem prazniku v letu 2005 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado, - Savinova plaketa, - Savinovo priznanje in se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ah skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ah skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 14. januarja 2005 na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA. Kraj prebivališča ne more biti pogoj Svetniki v občinskem svetu opozicijskih strank Januš Rasiewicz, Jurij Blatnik, Matjaž Jazbec in predsednik občinskega odbora Nsi Drago Podgorelec so v novembru pripravili tiskovno konferenco, na kateri so spregovorili o delovanju opozicije, o domnevnih nepravilnostih pri delu župana, o rebalansu proračuna, javnih naročilih malih vrednosti in o domnevnih kadrovskih nepravilnostih. Vse trditve o nepravilnostih je župan Lojze Posedel zanikal v podrobni obrazložitvi na zadnji seji občinskega sveta. V zvezi s kadrovskimi zadevami opozicija županu očita zaposlovanje ljudi v občinski upravi, ki niso doma v občini Žalec. Lojze Posedel je poudaril, da kriterij za zaposhtev po zakonu ne sme biti kraj prebivanja. Za delovna mesta direktorja občinske uprave, vodje oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo in poslovne sekretarke so bili objavljeni javni razpisi v časopisih in Uradnem listu RS, uradne postopke izbire pa so vodile imenovane komisije. Na razpis za direktorja občinske uprave se je prijavilo 13 kandidatov, za vodjo oddelka 23, za poslovnega sekretarja pa 87. Zapisniki pogovorov s kandidati in zapisniki sej komisij so v dokumentaciji, ki pa je župan ne namerava pošiljati zainteresiranim svetnikom po pošti, saj gre za osebne podatke. Na občini pa so svetnikom vedno na vpogled, je med drugim povedal župan. O očitkih opozicije, da nepravilno vodi seje in da izsih svoje projekte in zamish pa Lojze Posedel pravi: ’’Nobenega od projektov, zamish ah predlogov župan ne izsih, ampak želi s sodelovanjem čim šrišega kroga ljudi poiskati najboljšo rešitev. Ravno zadeva v zvezi s komunalno takso je tipičen primer, saj smo jo reševali od oktobra 2003 do jeseni letos.” K. R. Ustanovljen občinski odbor Nacionalna stranka Slovenije (SNS) je pred dnevi v žalskem hotelu pripravila ustanovni sestanek občinskega odbora Žalec. Kot je povedal predsednik stranke Zmago Jelinčič, je ustanovitev občinskega odbora posledica zelo dobrega volilnega rezultata te stranke v tem 4. in 5. volilnem okraju, nujno pa je tudi za reševanje problemov na terenu. Na ustanovnem sestanku je bilo dogovorjeno, da bo občinski odbor SNS za obdobje pol leta vodil Andrej Vengust, nato pa bodo pripravili ustanovni občni zbor. Andrej Vengust je občinski svetnik, ki je bil doslej član stranke LDS. O svojih razlogih za zamenjavo stranke je povedal, da se že nekaj časa ne strinja z delom občinskega odbora LDS, zaradi česar je pred časom izstopil iz izvršilnega odbora. Nacionalna stranka mu je bila blizu po političnih stališčih že dalj časa, je še dodal in napovedal tesno sodelovanje s strankami opozicije v občinskem svetu. K. R. Seja uredniškega odbora časopisa Utrip Člani uredniškega odbora časopisa UTRIP so se v ponedeljek, 13. decembra 2004, sestali na svoji 17. redni seji. Uredniški odbor (predstavniki vseh političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu občine Žalec, manjkal je le predstavnik SLS) je najprej ocenil delo v letu 2004. Sprejeta je bila skupna ocena, da je delo v zvezi z izdajanjem časopisa potekalo v zadovoljstvo vseh in brez. zapletov. To je še tohko bolj pomembno, saj so bile v letu 2004 tudi državnozborske volitve. V nadaljevanju seje so se člani uredniškega odbora z razočaranjem seznanili z odpovedjo dosedanje odgovorne urednice Ksenije Rozman. Enotna ocena namreč je, da je ravno odgovorna urednica najbolj zaslužna, da je časopis UTRIP dosegel tako kakovosten nivo. Zaradi spoštovanja osebne odločitve dosedanje odgovorne urednice je bil dogovorjen 3-mesečni odpovedni rok. V mesecu januarju 2005 bo objavljen tudi uradni javni razpis za prosto delovno mesto odgovornega urednika časopisa UTRIP. UREDNIŠKI ODBOR Nov odlok o turistični taksi Občinski svet občine Žalec je na zadnji seji sprejel Odlok o turistični taksi. Občina Žalec je že leta 1998 sprejela Odlok o določitvi višine turistične takse, ki pa ga je morala zdaj uskladiti z novim Zakonom o spodbujanju turizma. Prihodek občine iz naslova turističnih taks znaša 1.050.000,00 tolarjev. Turistično takso morajo plačati državljani Slovenije in tujci, ki izven kraja svojega stalnega prebivališča uporabljajo storitve prenočevanja. Takso je potrebno plačati tudi v primeru, če je bilo za gosta prenočevanje brezplačno. Višina takse se določa v točkah, v žal- ski občini znaša 10 točk, vrednost točke pa določi vlada. Turistično takso pobirajo v imenu in za račun Občine Žalec pravne osebe javnega in zasebnega prava, tako podjetja in samostojni podjetniki kot sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, hkrati s plačilom storitev za pre-novčevanje ah najpozneje zadnji dan prenočevanja. 0 tem morajo voditi evidenco, pobrano turistično takso pa morajo na poseben račun občine nakazati do 25. v mesecu za pretekli mesec. Mesečno poročilo morajo na posebnem obrazcu predložiti občini in pristojnemu davčnemu organu. K. R. Zmago Jelinčič in levo Andrej Vengust na ustanovnem sestanku občinskega odbora. Občina Žalec december2004 Spoštovane občanke in občani! Čas pred iztekom leta je primeren, da ocenimo, kakšno je bilo leto, ki odhaja. Kakšno je bilo v zasebnem in kakšno v poslovnem življenju. Za zasebno življenje bo vsak napravil obračun sam, vsem pa je zagotovo skupen občutek, da čas še nikoli ni tekel hitreje kot zdaj, da se iz trenutka v trenutek vse spreminja, zato se moramo življenju neprestano prilagajati, če želimo živeti zadovoljno in srečno. Prepričan sem, da vsak od nas že danes ve, po katerih dogodkih se bo vedno spominjal leta 2004. Želim, da bi se vsi mogli spominjati predvsem srečnih dogodkov in uspehov, na katere smo ponosni. Mogoče so bili v življenju posameznika tudi dogodki, za katere želi, da bi bili drugačni ali da se sploh ne bi zgodili. A življenje je vedno izmenjava dobrega in slabega, zato želim, da bi oboje sprejemali kot zakonit del življenja. Za podjetja, ustanove in tudi lokalne skupnosti je čas obračuna, analiz in ocen uspešnosti pomaknjen v dneve po novem letu, ko se tudi v številkah pokaže, kako uspešno je bilo preteklo leto. Kljub temu lahko kot župan že danes rečem, da smo vsi skupaj zadovoljni z delom in rezultati ter z življenjem v naših krajevnih skupnostih, mestni skupnosti in v občini Žalec kot celoti. V teh trenutkih želim deliti z vami naslednje razmišljanje. Po vaseh, krajih in mestih je v kratkih decembrskih dneh zasvetilo na tisoče lučk in drugih okraskov. Ponekod celo nerazumljivo zgodaj in v prevelikem obsegu. Vrstijo se številne prireditve, zaključki, proslave, veselimo se treh dobrih mož, ki razveselijo otroke in odrasle, zato se zadnji mesec v letu 1?l vzor drugim Konec novembra letos je takratni minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski podelil tradicionalne nagrade in priznanja za delo na področju socialnega varstva v letu 2004. Priznanje za dosežke na področju dela z uživalci nedovoljenih drog in z uporabniki psihiatrije je prejela predsednica Društva za pomoč in samopomoč Želva -Eureka in vodja Dnevnega centra za uživalce drog in njihove starše Želva ter Dnevnega centra za uporabnike psihiatrije Eureka v Žalcu Natalija Zupančič. Župan je na sprejemu, ki ga je Nataliji Zupančič pripravil skupaj s sodelavci, povedal, da je ponosen na projekt dnevnega centra Želva -Eureka, čeprav si sprva ni dobro predstavljal, kakšen bo ta center. ’’Zelo sem vesel, da ste takrat povedali, kaj potrebujete in da je to potrdil tudi občinski svet. Brez vaše strokovnosti in osebne zagnanosti prav gotovo projekt ne bi zaživel,” je med drugim Nataliji Zupančič dejal Lojze Posedel in ji zaželel, da ji ne bi zmanjkalo moči za tako odgovorno in z osebne plati težko delo. Natalija Zupančič je predala, da gre za uspeh tega projekta zahvala tudi žalskemu Centru za socialno delo in Občini Žalec, prav tako ministrstvu, ki projekt tudi sofinancira. Sprva je Natalija delala v okviru Centra za socialno delo Žalec na področju varstva mladostnikov in kasneje na področju penalne in osebne pomoči. Njeno delo z ljudmi s težavami v duševnem zdravju in zasvojenimi z nedovoljenimi drogami ji je ob praktičnih izkušnjah pokazalo, da storitve, ki jih je center izvajal v sklopu rednih dejavnosti, niso dovolj prilagodljiv okvir za uspešno delo. S podporo direktorice centra je razvijala nove programe in pristope, ki so leta 1999 privedli do ustanovitve dnevnega centra Eureka, leta 2000 pa dnevnega centra Želva. Dejavnost obeh je z ustanovitvijo Društva za pomoč in samopomoč Želva - Eureka in izdatni pomoči občine prešla s Centra za socialno delo pod okrilje te nevladne organi- V Maksi po darilca S prerezom traku je trgovino odprl Damjan Zagoričnik iz žalske enote, ob pomoči kolegov iz Velenja in Mozirja, desno v. d. direktorice VDC SAŠA Darja Lešnjak. upravičeno imenuje Veseli december. Vse to dogajanje je lepo in potrebno, a naj ostane v razumnih mejah. Opažam, da mnogi ljudje vsega lepega niti ne zaznajo. Sočuten sem do vseh, ki imajo za to tehten razlog, kot je na primer huda bolezen, izguba drage osebe ali kakšna druga neprijetna življenjska izkušnja. Žal pa mije tistih, ki so izgubili občutek za 'pravo mero". Zanje ni nič več dovolj dobro, vse hočejo takoj in v največji možni meri, nimajo več potrpljenja, ne želijo ničesar z nikomer deliti. Iz svojega nezadovoljstva pa se želijo izviti tako, da še bolj hlastajo po čimveč in čim hitreje. Ne mislijo, dana ta način sami sebe zaklenejo v začaran krog nezadovoljstva. Še težje pa se mi zdi, ko opažam, da se takšno obnašanje in razmišljanje prenašata z odraslih na otroke, na mladino. Vse to se ne dogaja od včeraj in tudi ne samo pri nas. Potrebno pa je, da se o tem pogovarjamo in da živimo na način, s katerim kažemo spoštovanje pravih življenjskih irednot. Zagotovo to niso bogata darila, denar, brezdelje ali slava. Ravno ta praznični čas je primeren, da se zavemo pomembnosti vsakega človeka, da spoštujemo različnost, da smo strpni drug do drugega, da znamo ceniti majhne stvari in uživati v iijih. Vsakdo si lahko prizadeva spoznati, da pravo bogastvo ni v sprejemanju, ampak v dajanju in sprejemanju hkrati. Dajanje pa je pot k sprejemanju. Kakor daš, tako se ti tudi vrne. Nasmeh, lepa beseda in stisk roke delujejo na oba: na tistega, ki daje, in na tistega, ki prejema. Božični prazniki in pričakovanje novega leta so tudi priložnost, da se človek v krogu družine ali drugih najbližjih nekoliko umiri in odpočije od nenehnega hitenja. Iskreno vam želim, da bi v letošnjih praznikih vsak našel takšen trenutek zase. Začetek novega leta je tudi pravšnja priložnost za nove, morda boljše odločitve o nadaljnjem življenju. Želim vam vse dobro v letu, ki prihaja. ŽEP AN OBČINE ŽALEC Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. Natalija Zupančič na sprejemu pri županu zacije. V Želvo prihaja že blizu sto nekdanjih ali še vedno aktivnih uživalcev drog, ki bi bili sicer večinoma prepuščeni ulici ali skriti po svojih kotičkih. Prihajajo brez vabil, na osnovi informacij ”od ust do ust”, s tem pa kažejo tudi zaupanje v dnevni center in do zaposlenih. Nekaj težav s soobčani se občasno pojavi, saj je dnevni center v središču mesta, to je v hiši v mestnem parku, vendar po besedah Natalije Zupančič še zdaleč ni toliko težav, kot so jih napovedovali nekateri. Projekt Želva - Eureka bo kot primer dobre prakse ministrstvo skušalo uvajati tudi v drugih občinah. Že zdaj žalski dnevni center daje informacije vsem, ki želijo vzpostaviti podobne oblike dela, pa tudi mnogim staršem. Ob tem Natalija Zupančič opozarja, da bo problem drog še bolj pereč in da se bodo med uživalci drog, ki nimajo nobenega zavetišča, še pogosteje širile bolezni, kot so aids, hepatitis C in druge. V Želvi imajo dober pregled nad uporabniki drog in že sama skrb za preventivno cepljenje proti hepatitisu je izjemno pomembna. Program Želve je razdeljen na dva dela, v prvem gre zgolj za preprečavanje škode zaradi uživanja drog, v drugem pa posameznika obravnavajo intenzivneje in ga spremljajo na poti iz objema nedovoljenih drog. K. R. * (JPdem olccvnAam in oceanom, želimo mimte ložicne^ftpcuvnilce in smotto, xdranto čop ud/te&no novo leto 2005 6bp čedtitamo ol dnevu damodte^nodti. V dvu/tcntj olcindlca, tipava in, olctndlci drvet % oleine $xzlee ^ v Mestna skupnost Žalec Ul. Savinjske čete 4, 3310 Žalec VSEM PREBIVALKAM IN PREBIVALCEM MESTNE SKUPNOSTI ŽALEC ŽELIMO MIREN BOŽIČ TER SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO. Poslanska pisarna Spodnja Savinjska dolina ima tri poslance, od tega kar dva v občini Žalec. Poslanec Ivan Jelen, ki je tudi podpredsednik odbora za obrambo v državnem zboru, je že sporočil, kje bo mesto njegove poslanske pisarne. Poslanska pisarna Ivana Jelena, ki je bil izvoljen kot poslanec Demokratične stranke upokojencev, je v Žalcu, v Trubarjevi 1 (v tako imenovanem upokojenskem bloku). Pisarna je odprta vsak ponedeljek od 10. do 12. ure. Ivan Jelen poudarja, da se lahko v pisarni oglasijo vsi občani občine Žalec, krajevne skupnosti Vinska Gora ter občin Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko. K. R. Novo vodstvo OZ RK Žalec Minulo sredo je bila v Žalcu programska volilna skupščina Območnega združenja Rdečega križa Žalec. Na njej so pregledali dosedanje delo, izvolili novo vodstvo in si zastavili naloge za naslednje mandatno obdobje. S kulturnim programom so skupščino najprej popestrili učenci glasbene šole Žalec, nato pa je udeležence pozdravil podpredsednik Območnega združenja Vid Poznič, ki je pozneje tudi podal poročilo o delu območnega združenja za obdobje petih let. Za predsednika združenja je bil izvoljen Vlado Rančigaj z Vranskega. Podpredsednik je dr. Alojz Kobal, sekretarka združenja pa bo v prihodnje Majda Pilih. D. N. Žalska enota Varstveno delovnega centra (VDC), ki se ponaša z imenom Maksi, že nekaj časa deluje v novi hiši za žalsko občinsko stavbo. Prostori so dovolj veliki, da so v njih uredili tudi majhno trgovino, v kateri prodajajo izdelke, ki jih izdelujejo uporabniki VDC-ja. Od oktobra lani je Maksi ena od treh enot takrat na novo ustanovljenega regijskega Varstveno delovnega centra SAŠA, v okviru katerega delujeta tudi velenjska enota Ježek in enota v Mozirju. V žalski trgovinici bodo prodajali izdelke varovancev vseh treh enot. Odprtje trgovine so načrtovali v predprazničnem času, ko ljudje iščejo lepa, izvirna, pa tudi ne preveč draga darila. Kot je povedala v. d. direktorice Darja Lešnjak, so v Žalcu za trgovino najboljši pogoji. V varstveno delovni center so vključene odrasle osebe s težjo, zmerno ali lažjo motnjo v duševnem razvoju. V celotnem zavodu jih je 73, od tega v enoti Maksi Žalec 28. Enoto v Žalcu vodi Ana Junger. Poleg varstva in vodenja v zavodu zagotavljajo tudi zaposlitve pod posebnimi pogoji, da si uporabniki pridobivajo in ohranjajo znanja in delovne spretnosti, razvijajo nove sposobnosti in pridobivajo socialne ter delovne navade. Izdelujejo izdelke iz lesa, gline, papirja, tekstila in svile, opravljajo pa tudi kooperacijsko delo za preprosta opravila. Svoje izdelke so doslej večinoma prodajah na sejmih, odslej pa so naprodaj v njihovi trgovini. Denar od prodanih izdelkov bo namenjen varovancem kot nagrada, kar je zanje še posebej velikega pomena. Ob odprtju je zbranim spregovorila v. d. direktorice Darja Lešnjak, kulturni program pa so pripravili varovanci VDC-ja in učenci OŠ Griže. Trgovina (Ul. Talcev 5) je odprta ob delavnikih od 8. do 14. ure. Police ponujajo številne izvirne izdelke k. R. december2004 Občine Predlog proračuna za občino Braslovče 700 milijonov Svetniki občine Braslovče so se sestali na 17. redni seji občinskega sveta. Na njej so med drugim obravnavali tudi predlog proračuna za leto 2005. Na začetku seje je direktor občinske uprave Milan Šoštarič svetnikom predstavil digitalizacijo planskih aktov občine Braslovče. Poudaril je, da je digitalizacija prostorskih planov občine obvezen prenos podatkov iz analogne oblike v digitalno in je osnova za nadalje delo pri spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine. S strani ministrstva bo občina Braslovče, tako kot druge občine, za izvedbo programa digitalizacije prejela nekaj več kot milijon tolarjev, razliko pa bodo pokrili iz proračuna občine Braslovče. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavah dogovor o sofinanciranju izgradnje nove glasbene šole Žalec. Sprejeli so sklep, s katerim se je občina Braslovče obvezala, da bo poravnala svoje obveznosti iz naslova sofinanciranja izgradnje nove glasbene šole. Dobri dve uri pa so Svetniki razpravljali o predlogu proračuna občine Braslovče za prihodnje leto. Predlog proračuna so obrazložili računovodkinja občinske uprave Marija Tepič, direktor uprave Milan Šoštarič in župan Marko Balant. Proračun za prihodnje leto ima nekaj več kot 700 milijonov odhodkov in 625 milijonov prihodkov. Negativno razliko bodo pokrili z ostanki iz letošnjega leta in prodajo vrednostnih papirjev. Tudi v prihodnjem letu bodo največ proračunskih sredstev namenih za izobraževanje, to je 281 milijonov, od tega pa nekaj več kot 107 milijonov za izgradnjo vrtca, šole in telovadnice v Braslovčah. Nekaj manj kot 95 milijonov bodo namenih javni upravi, za javni red in varnost bodo porabih 15,7 milijonov, za gospo- darske dejavnosti 92,3, varstvo okolja 43,2, stanovanjske dejavnosti in prostorski razvoj 43,2, zdravstvo 18,6, rekreacijo, kulturo in dejavnost neprofitnih organizacij in društev 76,7 ter za socialno varnost 31 milijonov. Nekaj več sredstev bodo letos dobile krajevne skupnosti. Tako so v predlogu proračuna za KO Braslovče in KO Parižlje namenih 12,5 milijonov, KO Gomilsko 4,5, KO Letuš 3,4, KO Trnava 2,5 milijona. S predlogom proračuna, ki so ga dah v petnajstdnevno javno obravnavo, se ni strinjal en svetnik. V času javne obravnave je možen vpogled v proračun na sedežih krajevnih skupnosti v času uradnih ur in na sedežu občinske uprave. V tem času bodo pripravili tudi sejo delovnih teles, proračun pa naj bi svetniki sprejeli na zadnji letošnji seji, ki je načrtovana za 29- december. T. Tavčar Tudi v Trnavi srečanje starejših Krajevna skupnost Trnava, podružnične šole v Trnavi krajevna organizacija Rdečega pripravili šesto srečanje kra-križa in Občina Braslovče so v janov starih sedemdeset in več soboto v prostorih let. V tej krajevni skupnosti je Starejše so z nastopom razveselili najmlajši krajani. kakih 60 občanov v teh letih, na srečanje pa jih je prišla polovica. Zbrane je najprej nagovoril predsednik Krajevnega odbora Trnava Jani Štusej, nato pa še braslovški župan Marko Balant, ki je med drugim dejal, da tudi občina podpira takšna srečanja, saj so si jih starejši zaslužili. V kulturnem programu so nastopili solistka Nataša Krajnc in učenci podružnične osnovne šole in varovanci vrtca Trnava. T.T. Biti osveščen REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO TA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 478 74 00 Telefaks: (01) 478 74 22 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni hst RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-l) Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj, vabi na 1. PROSTORSKO KONFERENCO za državni lokacijski načrt za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša, ki bo 6. januarja 2005 s pričetkom ob 14. uri v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Urada za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave državnega lokacijskega načrta za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Uradu za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. in 15.30, na sedežih občin Prebold, Polzela, Braslovče in Šmartno ob Paki v času uradnih ur ter na spletni strani Urada za prostorski razvoj, http://www.gov.si/upp/, v rubriki Aktualno, Obvestila za javnost. Direktorica Urada za prostorski razvoj Valentina Lavrenčič Na Osnovni šoli Polzela so pripravili okroglo mizo o zasvojenosti Bodi osveščen, ne zadet! Na njej so sodelovali učenci od 6. do 9-razreda. V živahni razpravi so učenci potrdili, da so droge že dolgo prisotne v šolskem okohšu in da se stanje slabša. Spraševali so se, kako reagirati, ko izveš, da nekdo kadi marihuano ah uživa alkohol. Strinjali so se, da je potrebno reagirati, da pa jih je tega tudi strah, saj se bojijo reakcije in zamer. Ugotovili so, da se tisti, ki posega po drogah, še ne zaveda, da ima problem, in pomoč zavrača. Pomoč lahko poiščejo pri starših, na šoh, v svetovalnih centrih ah pri nekom, ki mu zaupajo. Težavno se je tudi upreti očitkom vrstnikom, da si reva, če ne poskusiš droge. Povedali so, da se zavedajo, da je reva Usti, ki poskuša, tisti, ki zavrača, pa je močan. Zato svetujejo vsem, naj bodo odločni in samozavestni in naj rečejo drogi ne. Otroci opozarjajo na premajhno občutljivost za nasilje. Želijo si, da jim starši postavijo meje in si vzamejo čas za pogovor o njihovi stiski. T. Tavčar OBČINA BRASLOVČE NAJ BO TO NAJLEPŠE LETO, Z OBILO SONCA, Z MNOGO SREČE, NAJ Z ZDRAVJEM BO PREŽETO, NAJ PRIDE V MIRU IN V MIRU SE IZTEČE.. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne PRAZNIKE, VSE LEPO V LETU 2005 IN ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOjNOSTI. Župan Marko Balant in občinski svet n liša vesel ja in pril iodi lost i Na Vranskem so prvi petek v decembru proslavili 30-letnico predšolske vzgoje v tem kraju. Praznovanje so pričeli z nastopom najmlajših v telovadnici šole, zatem pa sta predsednik državnega zbora dr. France Cukjati in župan ter poslanec Franc Sušnik s prerezom traku uradno odprla zdaj dokončno obnovljeno stavbo, v kateri ima zadnja leta prostore vrtec. Stavba, v kateri je vrtec, ima zelo pestro zgodovino. Zgradili so jo zadnja leta 19- stoletja, nato pa so bih v njej okrajno sodišče, zapori, okrajno glavarstvo, med vojno prostori za nemško vojsko, prvo leto po vojni pa mladinski dom bosanskih otrok. Do leta 1974 je bil v stavbi dijaški dom in osnovna šola, zatem pa prostori krajevne skupnosti, društev in knjižnice. Po ustanovitvi občine Vransko so sedež lokalne samouprave presehh v Osetovo stavbo, v izpraznjenih prostorih pa naselili vrtec in pričeli s postopno obnovo stavbe. Letos so obnovili še streho in fasado, z rekonstrukcijo podstrešja pa pridobili dodatnih 350 kvadratnih metrov prostorov. Prostora je več kot dovolj za 85 otrok, ki obiskujejo vrtec, v tej stavbi pa je še 35 prvošolcev. Po besedah v. d. ravnateljice OŠ Vransko-Tabor Majde Piki pričakujejo, da bo zaradi ugodne avtocestne povezave z Ljubljano Vransko odslej še bolj zanimivo za priseljevanje družin z otroki. Celotna vrednost v petih letih izvedenih del je presegla 115 milijonov tolarjev, samo letos 54 milijonov, od tega je država prispevala 24 milijonov. V ta znesek ni vštet strošek preselitve krajevne knjižnice. Po besedah župana Franca Sušnika je občina dolgoročno zadovoljivo rešila prostorske pogoje za predšolsko vzgojo, pred vrati pa je že investicija v novo telovadnico. Obstoječa je namreč vehko premajhna glede na število oddelkov. Z gradnjo naj bi po besedah župana pričeli v letu 2006, ko naj bi bih na vrsti tudi za sofinanciranje s strani države. Zbrane je ob odprtju nagovoril tudi predsednik državnega zbora dr. France Cukjati, ki je tudi sam obiskoval to šolo. Poudaril je, da je občina Vransko po uspešnosti in povezanosti ljudi brez politikantstva lahko vzor manjšim občinam. Prav tako je izrazil veselje nad številčnostjo otrok, saj bodo ti prostori spet polni veselja in prihodnosti. Obnovljen vrtec, ki ga je blagoslovil domači župnik Jože Turinek, so si ogledah starši, otroci in drugi krajani in bih navdušeni nad lepo urejenimi prostori. K. R., foto: T. T. Dr. Trance Cukjati in Franc Sušnik med odprtjem obnovljenega vrtca Mogočna stavba zdaj pripada samo otrokom. Obsežen dnevni red Vranski svetniki so imeli na ponedeljkovi 12. redni seji občinskega sveta na dnevnem redu kar 18 točk, seja pa je bila tokrat v prostorih nove kotlovnice na lesno biomaso Energetike Vransko. Svetniki so sklepah o sprejemu in potrditvi razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline, o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Vransko, v prihodnjem letu bo znašala 0,0837698 tolarja, o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. Povprečna gradbena cena kvadratnega metra koristne stanovanjske površine, zmanjšana za stroške komunalnega urejanja in za vrednost zemljišča, je na območju občine Vransko na dan 31. 12. 2004 168.843 tolarjev: Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za celotno območje občine Vransko znašajo 11 odstotkov od vrednosti povprečne gradbene cene za kvadratni meter stanovanjske površine, od tega 5,5 odstotkov za individualno rabo, 5,5 odstotkov za kolektivno rabo. Svetniki so sklepah tudi o tem, ah bo občina Vransko poravnala svojo obveznost iz naslova sofinanciranja izgradnje nove Glasbene šole Risto Savin Žalec. Obveznost za posamezno občino bo znana po izboru izvajalca del na podlagi javnega razpisa. Svetniki so razpravljali tudi o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Vransko za leto 2004 in pred- logu proračuna občine Vransko za leto 2005, o novih cenah v vrtcu, o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za poslovno-obrtno-trgovsko cono ob avtocestnem priključku Čeplje, o odloku o ustanovitvi javnega zavoda za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko itd. Več o seji in sklepih bomo poročali v januarski številki. T. T. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 Občine december2004 OBČIM POLZELA čestita vsem občankam in občanom ob dnevu samostojnosti in želi lepe in mirne božične praznike ter sreče in zdravja v letu 2005. OBČIM PREBOLD Srečno, zdravo in uspešno novo leto 2005 želimo vsem občankam in občanom ter jim čestitamo ob dnevu samostojnosti. Rudarji v Andražu Predsednik društva upokojencev Andraž ione Mešič, tudi sam upokojeni rudar, je pred odhodom v cerkev trem najstarejšim rudarjem podelil svetilke, ki so jih nato postavili na oltar. Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je letos že drugič organiziralo srečanje upokojenih in zaposlenih rudarjev občine Polzela, ki so ’’knapovski” kruh služili v Rudniku Velenje. S praznovanjem prvo soboto v tem mesecu so počastili god svete Barbare, zavetnice rudarjev, ki goduje 4. decembra. Rudarji so se srečanja udeležili v uniformah. Pričeli so ga s sv. mašo, ki jo je v domači farni cerkvi daroval Janez Furman, nadaljevali pa so v dvorani doma krajanov, kjer so jih počastili s tradicionalno rudarsko malico: kruhom, svinjskimi suhimi rebri, čebulo in pivom. Za pravo veselje pa je poskrbel ansambel Krajcerji. T. Tavčar Nova baza podatkov za odmero nadomestila Te dni poteka na Občini Polzela javna razgrnitev prostorskih podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Občina Polzela je zaradi nove zakonodaje, ki predpisuje načine obdavčitve zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, morala pristopiti k izdelavi novega odloka o odmeri nadomestila, kar posledično pomeni tudi ažurno obdelavo obstoječe baze podatkov za odmero. Kot je povedal župan občine Polzela Ljubo Žnidar, je država z zakonodajo občine v ta postopek, ki je zelo obširen in zahteven, dejansko prisilila, saj je na podlagi veljavnega prostorskega plana ter katastra stavb, ki sta izdelana v digitalni obliki, sama določila znesek, katerega je potreb- no zbrati s tega naslova. Ta sredstva so trenutno še prihodek občine in se vštevajo v primarno porabo. To pomeni, če občina ne zbere določene vsote, država te razlike ne povrne. Tako zbrana sredstva se namenijo za izgradnjo komunalne infrastrukture. ’’Ažuriranje podatkov za zazidana stavbna zemljišča se izvaja tako, da se upošteva uporabna stanovanjska površina iz katastra stavb. V času javne razgrnitve si lahko posamezniki te podatke pogledajo in podajo morebitne pripombe. Za uskladitev površin je potrebno dostaviti projektno oziroma drugo dokazno dokumentacijo. V kolikor posamezniki teh podatkov ne bodo uskladili, bo podatek o uporabni površini, določen v katastru stavb, osnova za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča,” opozarja župan. Površine za določitev nezazidanih stavbnih zemljišč so prav tako razvidne iz veljavnih digitalnih geodetskih katastrskih podatkov o parcelah. Pri vnosu nezazidanega stavbnega zemljišča se predhodno preveri, če je gradnja na tem zemljišču dovoljena po veljavnem prostorskem izvedbenem aktu, ki je tudi osnova za določitev površine za odmero. ’’Ocenjujemo, da se bo odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2005, na podlagi nove baze podatkov, za posameznike povečala za 20 %, predvsem zaradi natančnejših podatkov,” je še povedal Ljubo Žnidar. K. R. Največ govora o proračunu 2005 Svetniki občine Polzela so se včeraj sestali na 12. seji občinskega sveta in obravnavali 8 točk dnevnega reda. Razpravljali in sklepali so o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Ločica II. v prvi obravnavi in zavzeli stališča do pripomb, ki so bile dane med javno obravnavo. Svetnikom je bila na seji podana tudi vsebina Odloka o lokacijskem načrtu poligon in nad avtocesto v prvi obravnavi. V prvi obravnavi so polzelski svetniki razpravljali o predlogu proračuna občine za leto 2005. Predvideni skupni prihodki bodo za prihodnje leto znašali 737,4 milijonov, kar pomeni 10 odstotkov več od načrtovane realizacije prihodkov v letu 2004. Primarna poraba naj bi tako predstavljala obseg sredstev, s katerimi bi občina lahko zagotavljala izvajanje ustavnih in zakonskih nalog. Znesek primarne porabe na prebivalca za leto 2005 znaša 93-946 tolarjev oziroma 4,2 odstotka več kot v letu 2004. Ob upoštevanju določenih kriterijev in korekcijskih faktorjev se tako primarna poraba na prebivalca korigira z razmerjem površine, dolžine lokalnih cest, številom prebivalstva, mlajših od 15 let, in številom prebivalstva, starejših od 65 let, glede na populacijo posamezne občine in izračunanim povprečjem v državi. Pri izračunu primarne porabe občine za leto 2005 so ti podatki upoštevani po stanju na dan 31. 12. 2003. Na osnovi teh kriterijev je primarna poraba za občino Polzela izračunana v višini nekaj manj kot 497 milijonov tolarjev. Največ iz proračuna, 262 milijonov, bodo tudi v prihodnjem letu namenih za izobraževanje. Od tega kar 153 milijonov za predšolsko vzgojo - vrtec in nekaj več kot 108 milijonov za osnovnošolsko izobraževanje. Druga največja postavka v proračunu za leto 2005 pa je z 235 milijoni tolarjev varstvo okolja in urejanje prostora. Od tega odpade za gospodarske dejavnosti 112 milijonov. Predlog proračuna bo v javni obravnavi 15 dni. Svetniki so na seji razpravljali tudi o Odloku o dopolnitvah odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah in sprejeli sklep, da je nakladalec odpadkov del infrastrukture odlagališča v Bukovžlaku. O sklepih seje bomo več poročali v januarski številki. T. Tavčar Preboldski svetniki jutri o proračunu za naslednje leto Svetniki občine Prebold bodo imeli v decembru dve redni seji občinskega sveta. Prvi četrtek v decembru so na 23. seji opravili z desetimi točkami dnevnega reda, jutri pa je na dnevnem redu deset točk. Obravnavali bodo tri zelo pomembne odloke: o rebalansu letošnjega proračuna, o proračunu za leto 2005 in Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Prebold. Na 23. redni seji občinskega sveta so najprej opravili drugo obravnavo predloga proračuna občine za leto 2005, ki je bil pred tem v javni razpravi. Predlog so soglasno sprejeli in ga do 13- decembra dah še v eno razpravo, ki so jo opravili občinski svetniki. Zatem so sprejeh predlog Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske dohne in po krajši razpravi razglasih zbirko Prebold skozi čas, ki je na ogled v graščini, za spomenik lokalnega pomena. Lastniki eksponatov ostajajo dosedanji lastniki, vendar se zdaj v zbirko ne sme posegati brez posebnega dovoljenja. S precej manj lahkih srcem so zatem svetniki glasovah o spremembah cen oskrbe v vrtcu Prebold. Cene morajo pokriti ekonomske stroške delovanja vrtca, določa nova metodologija, povišanje pa naenkrat ne sme biti višje od 10 odstotkov. Trenutne cene v vrtcu Prebold znašajo za prvo starostno obdobje 73-000 tolarjev in so jih s sklepom svetniki povišali na 80.300 tolarjev, v drugem starostnem obdobju pa je cena 65.000 tolarjev in je že dosegla predpisano višino. Zatem so preboldski svetniki sprejeh poročilo in potrdili predlagano razdelitev sredstev na področju kmetijstva za drugo obdobje v letu 2004. Pri pobudah in vprašanjih svetnikov je Emilija Črnila podala pobudo o sprejetju odloka o javni snagi in videzu nasehj v občini. Podžupan Franc Škrabe je odgovoril, da je ta odlok že v pripravi. Karol Lobnikar je vprašal, zakaj se geodeti sprehajajo po zemljiščih v Marija Reki brez vednosti lastnikov. Župan Vinko Debelak je odgovoril, da se opravljajo geodetski posnetki tega območja in da so bik lastniki o tem obveščeni. Tomaž Cink je zastavil vprašanje, kako je z odmero zemljišča pri hotelu in zdravstvenem domu v Preboldu. Po besedah župana občina čaka na geodetske podatke. Andrej Zagožen je podal pobudo za spremembe in dopolnitve prostorskega plana v Latkovi vasi. Pod točko Razno so svetniki odločali o tem, kakšno naj bi bilo plačilo lastne udeležbe za neprofitno stanovanje. Odločih so se, da se za upravičence tako imenovane hste B določi plačilo varščine v višini treh mesečnih najemnin v enkratnem znesku. Župan je zatem svetnike seznanil z državnim lokacijskim načrtom za odlagališče nizko in srednje aktivnih odpadkov. Občina Prebold za tako odlagališče kljub odškodnini ni zainteresirana. Miklavž v Sv. Lovrencu že tretjič Miklavž v cerkvi Sv. Lovrenca Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Lovrenc, ki deluje v sklopu Gasilske zveze Prebold, se lahko poleg uspešnega gasilskega delovanja pohvali tudi z bogato kulturno in etnografsko dediščino. Ta ima svoje korenine v nekdanjem predvojnem društvu Kmečkih fantov in deklet. Gasilci in tudi drugi krajani že desetletja skrbijo za ohranjanje tradicije. Najbolj odmevna je zagotovo vsakoletna prireditev Tekma koscev, grabljic in Štangarjev, prav tako ne manjka raznih kulturnih dogodkov. Pohvalijo se lahko tudi z dvema gledališkima skupinama, mladinsko in člansko, ki vsako leto pripravita vsaj eno gledališko igro ah skeč, ki običajno obogati praznovanje dneva žena. So tudi organizatorji raznih potopisnih predavanj, koncertov za mlade in še česa. Zadnja tri leta organizirajo tudi miklavževanje pred in v cerkvi Sv. Lovrenca. Pri tem imajo podporo s strani občine, ki za vsakega obdarjenca nameni približno polovico potrebnih sredstev. Sveti Miklavž je letos razdehl okrog 100 paketov. Pred njegovim prihodom je bilo zelo veselo že pred cerkvijo, z zanimanjem pa so si otroci v cerkvi ogledali igrico o premetenem krojaču in hudiču, ki so jo pod vodstvom Katarine Grenko uprizorili igralci mladinske gledališke skupine. D. IM. Obdaritev s pomočjo občine Občina Prebold v sodelovanju s KO Rdečega križa, v kateri deluje približno 30 prostovoljk, vsako leto poskrbi za prednovoletno obdarovanje socialno ogroženih in starejših občanov ter družin z večjim številom otrok. Letos so podelili okrog 160 paketov. Poleg tega pa je občina na pobudo župana in občinskih svetnikov uspela zbrati tudi finančna sredstva za enkratno pomoč ljudem, ki so ob stečaju TT Prebold ostali brez dela. V prednovoletno obdarovanje se je s skromno pozornostjo vključil tudi NT in RC Celje in z darilci obdaril otroke družin, katerih starši so ostali brez dela po uvedbi stečaja. Poleg družin v občini Prebold so obdarili še otroke v občini Braslovče in Vransko. Ta enkratna pomoč bo vsaj malo polepšala praznične dni, a za praznovanjem sledijo novi dnevi in meseci. Pomoč bo tako dobrodošla ob katerokoli priložnosti. Vsi, ki bi želeli pomagati, lahko pokličete na Občino Prebold ah pa sredstva nakažete na TTR: 06376-0944012744 ( Krajevni odbor RK Prebold). D. N. december2004 ŽELIMO VAM VELIKO VESELJA Prvi dan odprtih vrat Nekaj učencev s svojimi učitelji in ravnateljico Danico Vončina Veligošek ob zaključku dneva odprtih vrat Na II. Osnovni šoli Žalec, kjer se izobražujejo učenci s posebnimi potrebami, so prvič, odkar deluje ta šola, pripravili dan odprtih vrat. Le-ta so odprli z namenom, da predstavijo življenje in delo njihove šole, predvsem pa da širšemu krogu pokažejo ustvarjalno delo učencev, ki prihajajo v šolo iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Kolektiv šole na čelu z novo ravnateljico Danico Vončino Veligošek in učenci so ta dan vse obiskovalce, med kate-rimi so bili tudi župani in predstavniki vseh šestih občin, res lepo presenetili. Najprej so vsi prisostvovali kulturnemu programu, ki sta ga z igrico polepšali tudi vzgojiteljici Vera in Tatjana iz vrtca Griže, nato pa so obiskovalci z zanimanjem prisluhnili šolskemu pevskemu zboru in različnim kulturnim nastopom pod skupnim imenom Pokaži, kaj znaš. Sočasno so na šoli potekale razne ustvarjalne delavnice. Med drugim tudi slaščičarska, ki je bila za sladkosnede učence še posebno zanimiva. Zelo bogata in izvirna pa je bila prodajna razstava. Učenci so z veseljem vrednotili svoje izdelke in jih tudi uspešno prodajali. Zbrana sredstva so namenili v šolski sklad. Prvi dan odprtih vrat II. Osnovne šole Žalec je uspel. Ravnateljica Danica Vončina Veligošek je bila ob koncu zadovoljna in vesela, da so se odločili za ta korak in približali delo in življenje njihove šole širši javnosti. Veselih obrazov so bili tudi učenci, saj je bil ta dan tudi zanje nekaj posebnega. D. N. Dobrodelnost na šolah Med nastopom mladinskega pevskega zbora OŠ Polzela V decembru večina šol pripravi božično-novoletne sejme, na katerih prodajajo svoje izdelke, izkupiček pa namenijo v šolske sklade oziroma učencem iz socialno šibkih družin. Učenci osnovnih šol Polzela in Tabor pa so pripravili tudi dobrodelna koncerta. Učenci in kolektiv polzelske osnovne šole z vrtcem so v dvorani Kulturnega doma na Polzeli pripravili dobrodelni koncert za mlade pevske talente pod naslovom Otroci otrokom. V programu so nastopili mladinski in otroški pevski zbor, plesna skupina Bolero, solistke Suzana Krivec, Katja Novak in Eva Podbregar, naj mlajši iz vrtca so se predstavih s plesom medvedkov in čebelic ter zvezdic in sonca. Poseben pečat koncertu pa sta dala solist Sebastjan Podbregar in pianist Primož Mavrič. Z vstopnino in prodajo otroških izdelkov so zbrali 348 tisoč tolarjev. T. Tavčar Namesto poslovnih daril zimovanje Nikoli pozabljeni Direktor Juteksa Milan Dolar med pozdravom juteksovih upokojencev v Šempetru Matke 41, 3312 Prebold P. E. Latkova vas, Latkova vas 223, 3312 Prebold tel.: 03/ 703 12 60, faks: 03/ 703 12 66, 041 664 448 elektroinstalacije meritve toplotna tehnika strelovodi deh na višini - avtodvigalo izkopi z minibagrom veleprodaja elek. materiala javna zunanja razsvetljava ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 2005. IVA d.O.O. A V T O D E L I PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2005. V preteklosti so skoraj v vsakem kolektivu pripravili prednovoletno srečanje za delavce in upokojence. Ta lepa navada je sedaj že skoraj redkost. Med tistimi, ki ohranjajo to tradicijo, je podjetje Juteks Žalec. Vsa leta so srečanja za upokojence pripravljah v svoji dvorani v Žalcu, letos pa v gostišču v Šempetru. Srečanja se je udeležilo približno 180 od skupno 210 upokojencev. Kot je povedala Jelka Štorman, ki v Juteksu skrbi za stike z upokojenci, enkrat letno zanje organizirajo tudi izlet. Direktor je povedal: ’’Tovrstna srečanja so naša stalna praksa, naša tradicija. Tako je bilo tudi v letih, ko nam ni šlo dobro. Konec koncev ni šlo za velike denarje, ki jih ne bi zmogli. Še več pa je vredno zadovoljstvo, ki je pozitivno vplivalo na klimo v podjetju in izven njega. To je zame odraz spoštovanja ljudi, ki so bdi stebri in nosilci Juteksa od ustanovitve naprej. Tako naj bi bilo tudi v bodoče.” V imenu upokojencev je spregovorila tudi Valčka Gnus, ki je za Utrip povedala, da se upokojenci Juteksa glede na splošno situacijo, ki vlada v gospodarstvu, vse bolj zavedajo pomena tovrstnih srečanj, saj so med redkimi upokojenci, ki so tega še deležni. Dejala je tudi, da so zelo veseh in ponosni hkrati, da so bdi nekoč zaposleni v tem podjetju, ki je znalo in zmoglo prebroditi vse krize in se še okrepiti. Ob tem je posebno zahvalo izrekla dolgoletnemu direktorju Mdanu Dolarju, brez katerega Juteks ne bi bd to, kar je danes. D. Naraglav Tudi v poslovnem svetu je pred božično-novoletnimi prazniki običajno obdarovanje in pisanje čestitk poslovnim partnerjem. Ker gre pri tem za precej denarja, se mnoga podjetja namesto čestitk in poslovnih daril že odločajo za donacije, s katerimi bolnišnicam, humanitarnim organizacijam in pomoči potrebnim ljudem vsaj deloma olajšajo nakup kakšnih zelo potrebnih pripomočkov ali jim polepšajo predpraznične dni. Tudi podjetje Pluton iz Šempetra oziroma njegov lastnik Zvone Pluton se je v dogovoru s svojimi poslovnimi partnerji letos ponovno odločilo za velikodušno donacijo, s katero so omogočili zimovanje kar 47 otrokom. Organizacijo zimovanja je prevzela Občinska zveza Društva prijateljev mladine Žalec, ki jo vodi Danijela Puncer. V sodelovanju s svetovalnimi delavci v osnovnih šolah in Centrom za socialne zadeve Žalec so izbrali otroke iz socialno šibkejših družin, ki sicer ne bi mogli na smučanje. Stari so od 6 do 14 let. To pa še ni vse. Prav vsem so po meri izdelali smučarske kombinezone, tako da je veselje otrok še večje. Veseli in hvaležni pa so tudi starši, ki so povedali, da se je prvič zgodilo, da je kdo njihovim otrokom podaril kaj takšnega. Na skupnem sestanku so se seznanili z vsemi potrebnimi informacijami, med tem časom pa je Gostilna RIMLJAN Marija Sedminek, s.p. Rimska cesta 58,3311 Šempeter Tel.: 03/703 12 52 Malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu. Za zaključene družbe, rojstne dneve in poroke. Vesel božič ter srečno, veselo in zadovoljno novo leto 20051 otroke šivilja iz celjskega podjetja izmerila, da so jim potem izdelali kombinezone. Vodja zimovanja je Bojan Jereb z Občine Žalec, ki je takšne donacije izjemno vesel, čeprav se zaveda vehke odgovornosti za otroke. Poleg dveh pedagoških vodij bodo za otroke skrbeh učitelji smučanja iz Smučarskega kluba Gozdnik. Otroci bodo na zimovanje na Tri kralje na Pohorje odšh 26. decembra in se vrnili dan pred koncem tega leta. K. R. Na smučanje bodo odšli z novimi kombinezoni, zato je bilo potrebno natančno merjenje... owniw « (ffimmm* KOMUN, *» p. Rimska cesta 35, 3311 Š€MP€T€R, tel.: 03 / 700 06 30 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure. im 1 'V Nevo lete je že tu, zete z voščilom že hitimo, ter vse najlepše vam želimo! Kolektiv Optike Simona »OSEDLA Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 ŽALEC Tel.: 03/5717 OOO, 03/710 22 OO Fax:03/710 22 01, E-mall: matjaz.dosedla@slol.net Mob.: 031/608 349_________________ Varno in srečno vožnjo ter lepe in prijetne božične in novoletne praznike. Srečno 2005 Sreče december2004 St PRO d.o.o. CERTIFIKAT Sl. 129 ISO 9001 SlQNets STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net PODJETJE SIPRO ŽALEC ZEU VSEM LASTNIKOM IN NAJEMNIKOM STANOVANJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2005. T.T. Prepih se je veselil Prepih je skupina ljudi z epilepsijo Žalec, ki deluje od 11. julija 2003, od dneva, ko so stopili na vrh Triglava. Aljažev stolp imajo tudi za svoj simbol. Skupino, ki bo v bližnji prihodnosti postala društvo, vodi medicinska sestra v Zdravstvenem domu Žalec Mojca Ježovnik, ki je deset let delovala v Društvu za lepšo življenje z epilepsijo v Celju. V začetku letošnjega leta so se člani Prepiha podali na enodnevni izlet v dolino kralja Matjaža pod Peco, kjer so si ogledali atraktivne in zanimive ledene gradove. Obiskali so Prekmurje in tamkajšnje znamenite energetske točke in si privoščili rekreacijo v Lendavskih toplicah. Poletno srečanje so imeli v Ankaranu, kjer so tridnevno druženje organizirah kot kampiranje. Sledil je izlet v samostan Olimje in Podčetrtek, kjer so si ogledah vehko zanimivosti in občutili tudi blagodejno delovanje termalne vode. Nadvse prijetno so se imeh tudi na kostanjevem pikniku na Goreh nad Hrastnikom. Čez leto so pripravili več mesečnih srečanj, namenjenih medsebojni izmenjavi izkušenj, ugotavljanju potreb posameznikov in organiziranju pomoči. Pred dnevi so se zbrali ob zaključku letošnjega leta, na katerem so analizirali dosedanje delo in si zastavili nove naloge. Ker je bil to čas pred bližnjimi prazniki, so svoje srečanje popestrili s prihodom Božička. ”Na prvi pogled se zdi, da je naše delo bolj uštherjeno k organizaciji izletov. Tisti, ki bolje poznajo epilepsijo in življenje ljudi s to boleznijo, vedo, da so druženja, telesna aktivnost in psihična sproščenost takšnih bolnikov le v pomoč ob redni imamo visoko zastavljene cilje. Žal, zaradi majhne malhe skupine (delujemo na osnovi samofinanciranja), zaenkrat še ne moremo realizirati vseh načrtov,” je dejala Mojca Ježovnik ter dodala: "Naj mi bo dovoljeno, da se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki nam kakor koh pomagajo, in zaželim lepe praznične dni ter vehko zdravja in sreče v letu 2005.” D. Naraglav Članice in člani skupine ” pr EPI h ” z Božičkom (Mojco) na srečanju v gostišču Metka Pozornost do starejših in socialno šibkih Obdaril jih je Božiček Božiček med najstarejšimi Gotovljani Na turistični kmetiji Rotovnik v Gotovljah je Krajevna organizacija Rdečega križa Gotovlje pripravila srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Predsednica KO RK Gotovlje Marija Gračner je povedala, da v tej krajevni skupnosti živi več kot sto krajanov, ki so stari sedemdeset in več let, srečanja pa se je udeležila dobra polovica. Med njimi ni bilo najstarejše krajanke, 95-letne Marije Baš. Vse, ki se srečanja niso mogli udeležiti, bodo člani KO RK obiskali na domu. Zbrane je nagovoril predsednik Krajevne skupnosti Gotovlje Peter Janič in dejal, da so v krajevni skupnosti ponosni na starejši rod, ki je postavil temelje današnjim Gotovljam. Srečanja bodo v znak spoštovanja in hvaležnosti pripravljah tudi v bodoče. Žehjo, da starejši vedo, da njihove zasluge niso pozabljene in da jih mlajši štejejo za pomemben del krajevnega prebivalstva. Kulturni program so pripravili učenci podružnične osnovne šole Gotovlje in Pevke treh vasi, starejše pa je obdaril tudi Božiček. T. Tavčar Starejši veseli srečanja Pogostili najstarejše krajane Utrinek s srečanja Krajevna organizacija Rdečega križa Petrovče je s pomočjo krajevne skupnosti in društva upokojencev v dvorani zadružnega doma pripravila srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Kot je povedala predsednica krajevne organizacije RK Petrovče Frida Čede, imajo v tej krajevni skupnosti kar 274 krajanov, starih sedemdeset in več let, srečanja pa se jih je udeležila dobra polovica. Povedati velja, da jih dvajset živi v domovih za starejše, od tega največ v Domu upokojencev na Polzeli. Med vabljenimi je bilo devet krajanov, ki so stari nad devetdeset let, najstarejši pa sta Anika Oblak, ki je dopolnila 101. leto, in Julijana Cilenšek, ki je bila stara 98 let. Najstarejša krajana pa sta Valentin Štorman, ki je star 91 let, in Franc Horvat, ki je 2. decembra dopolnil 90 let. Vse, ki se prireditve in pogostitve niso udeležiti, bodo člani KO RK Petrovče obiskati na domu. V kulturnem programu so nastopih mešani pevski zbor društva upokojencev Petrovče, ki ga vodi Zlatko Krčmar in učenci Osnovne šole Petrovče. T.T. Predsednica KO RK Vransko Vanda Druškovič V decembrskem času se v vseh krajevnih organizacijah RK trudijo vsaj malo polepšati praznike ostarelim in onemoglim ter družinam, ki so socialno šibke in imajo več otrok. V KO RK Prebold bodo v ta namen razdehh 158 paketov in drugih manjših daril. Marsikomu pa bo paket polepšal praznične dni, saj je kar nekaj družin, ki jim primanjkuje že najosnovnejših dobrin. Tudi člani KO RK Vransko, ki jo vodi Vanda Druškovič, so s paketi začeti razveseljevati družine in ostarele že v času Miklavža, s tovrstno aktivnostjo bodo nadaljevati vse do konca tega meseca. Podobno je v ostalih krajih naše doline. Obdarovanje ostarelih, socialno šibkih in družin z več otroki je že stalna praksa krajevnih organizacij RK. Glede na to, da je vse več brezposelnih, pa je pomoč še toliko bolj dobrodošla. D. N. Predsednik KS Liboje Uroš Feldin je Mariji Vajncerl izročil šopek. Krajevna skupnost Liboje je minuli konec tedna v dvorani Doma Svobode pripravila srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Izmed 140 se je srečanja udeležila dobra polovica. 16 jih živi v domovih za ostarele. Najstarejša med njimi je bila 92-letna Marija Vajncerl, ki ji je predsednik krajevne skupnosti Uroš Feldin izročil šopek. Sicer pa so bili vsi prisotni skromno obdarjeni. Preživeti so prijetno popoldne ob programu, ki so ga pripraviti učenci Podružnične osnovne šole Liboje, Harmonikarji iz Vrbja, skupina Melisa in Jolanda Železnik. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC Poslujemo na naslovu Ulica Savinjske čete 5 v Žalcu. Stranke nas lahko obiščete med uradnimi urami: *ob ponedeljkih *ob sredah *ob petkih med 8. in 12. ter 13. in 15. uro; med 8. in 12. ter 13. in 17. uro; med 8. in 13. uro. Obiščete nas lahko tudi na sedežih krajevnih uradov: ‘Braslovče ob petkih ‘Polzela ob sredah ‘Prebold ob ponedeljkih ‘Vransko ob torkih med 8. in 13. uro; med 8. in 12. ter 13. in 15. uro; med 8. in 12. ter 13. in 15. uro; med 8. in 12. ter 13. in 15. uro. Svetovalka za pomoč strankam vam je na voljo vsak delovni dan Upravne enote ali na: ( 03 713 51 25, ue.zalec@gov.si) Vse informacije, obvestila in novice so objavljene tudi na spletni strani http://upravneenote.gov.si/upravneenote/zalec ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI Voščimo vesele božične praznike ter uspešno novo leto 2005. december2004 Izpolnitev želja Varuh človekovih pravic ima težo jitve države in spremembe družbenega sistema, kot so izbrisani in dena- vsak dan pa je tudi na desetine telefonskih klicev. Matjaž Hanžek je ljudi Z Matjažem Hanžkom se je pogovarjala Anita Drev. Nova pridobitev Klubski serviser Damjan Lasnik Kulturno društvo Gomilsko je v goste povabilo varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka. Po bese-dah predsednice društva Marije Rančigaj so se za obisk dogovarjali kar nekaj časa, varuh pa je prišel na Gomilsko prav v času 10-letnice praznovanja urada varuha človekovih pravic. Večer so pričeli mladi igralci domače dramske skupine, z nastopom pa ga je popestril tudi glasbenik z Madagaskarja. Z varuhom človekovih pravic se je pogovarjala Anita Drev. Matjaž Hanžek je poudaril svoje prepričanje, da bi bila Slovenija danes drugačna, če pred desetimi leti ne bi dobila Urada varuha človekovih pravic. Medtem ko se je v prvih letih Ivo Bizjak kot prvi varuh ukvarjal predvsem s problemi ljudi, ki so bdi posledica osamosvo- cionalizacija, pa zadnja leta prevladujejo socialne stiske. Urad na leto prejme približno 2800 pobud, pozval, naj se odločijo za telefonski klic, da jim bodo on in njegovi pomočniki povedali, ali so jim bile kršene pravice in ali imajo še kakšno pravno ozdoma formalno možnost za rešitev svojega problema. Varuh sicer pravnoformalnih vzvodov za reševanje problemov ljudi nima, večkrat pa zaleže tudi opozorilo ali povpraševanje o posamezni zadevi. Posebno pozornost znotraj urada namenjajo pravicam otrok. V letnem poročilu varuha človekovih pravic za leto 2003 je posebej izpostavljenih 26 področij, ki pomenijo kršenje človekovih pravic, še vedno pa so zaradi števila najbolj problematični dolgotrajni sodni postopki. Opazno je tudi večanje nestrpnosti, vendar Matjaž Hanžek ob tem opozarja, da dandanes nestrpnosti ni več, kot je je bilo pred leti, je pa zdaj bolj javno izražena. Kar je po njegovem mnenju na nek način dobro, saj se le problem, o katerem se govori, lahko prične zadovoljivo reševati. Varuh je tudi prepričan, da v imenu boja proti terorizmu ni mogoče začasno ukiniti človekovih pravic. K. R. Smučarski klub Gozdnik Žalec je tudi letos uspešno izpeljal svoj tradicionalni smučarski sejem. V ta zimski čas veselja in snežnih radosti pa letos vstopajo s strojem za brušenje robnikov in drsne plošče smuči. V klubskem smučarskem servisu zraven teniških igrišč Športnega centra v Žalcu lahko svojim članom pa tudi drugim zbrusijo robnike in drsne plošče smuči in jim s tem omogočijo še boljšo in varnejšo smuko. Rabljen, a popolnoma obnovljen stroj je velika pridobitev za SK Gozdnik. Vrednost novega tovrstnega stroja je okrog devet milijonov tolarjev, kar bi bil za klub prevelik zalogaj. D. N. anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa Kako preživljamo praznične dni December je mesec veselja in zabav. Nekateri so v tem prazničnem času najraje doma, drugi se predajajo zimskim športom, spet tretji gredo na počitnice v eksotične tople kraje, na krajše ali daljše potovanje, na kakšen izlet po Sloveniji ali tujini. Zadnja leta je vse manj takšnih, ki si kaj od naštetega sploh lahko privoščijo, saj že za osnovne življenjske potrebščine zmanjkuje denarja. Nekaj pa je tudi takšnih, ki bi si lahko privoščili marsikaj, a se najudobneje počutijo doma, v svojem stanovanju, v družbi domačih, med sorodniki, sosedi, prijatelji in znanci. In kako bodo naključno izbrani anketiranci preživeli praznične dni in kakšna je njihova največja želja za leto 2005? Janez Kreča: ”Z ženo bova, tako kot vsako leto, doma. Oba sva že v letih in se nama ne ljubi hoditi naokrog. lhdi sicer se doma najbolje počutiva, saj lahko človek počne, kar se mu ljubi. So pa praznični dnevi bolj živahni kot sicer, saj je obiskov precej več. Zelo sva vesela vnukov, ki nama dajejo novih moči. V prihodnje si želim poleg zdravja zase in za svoje otroke, še naprej redno izplačevanje pokojnine in da bi naju pogosteje obiskali vnuki.” Tanja Habjan: ’’Nisem še čisto prepričana, kako bom preživljala božične in novoletne praznike. Najbrž pa bo tako, kot je bilo doslej že nekajkrat. To pomeni, da se bomo zbrali skupaj s prijatelji in prijatelji- cami in na domači zabavi v prijetnem vzdušju dočakali novo leto. Podobno bo verjetno tudi na božični večer. Želja je vedno veliko, vendar pa se mi zdi, da bom najbolj srečna in vesela, če mi bo uspelo uspešno končati visoko komercialno šolo in si potem poiskati primemo zaposlitev.” Jože Hlačar: ’’Praznike in tudi silvestrski večer bom preživljal skupaj z ženo in svakinjo v domači hiši, tako kot že zadnjih deset let. Doma se sedaj, ko smo že v letih, najbolje počutimo. Od nikogar nisi odvisen in počneš tisto, kar želiš. Želim si, da bi moj vnuk v šoli uspešno napredoval in da bi moj sin, ki izredno študira pravo, to čimprej dokončal. Pa morda še to, da bi se z ženo tudi v prihodnje tako dobro razumela, kot sva se minulih 45 let.” Vera Kumerc: ’’Običajno praznični čas preživljamo skupaj s prijatelji. Enkrat smo pri enem, drugič pri drugem. Vsak s sabo kaj prinese in za prijetno druženje je tako vsega več kot dovolj. Na sam silvestrski večer je vse še bolj bogato in veselo. Poleg domače zabave pa se vsaj za nekaj časa pridružimo tudi silvestrovanju na prostem v Žalcu. Moja velika želja je, da bi lahko šla na kakšno lepo potovanje. Nekam v kraje, kjer je sedaj toplo. Morda se mi bo ta želja kdaj izpolnila, če bo to v prihodnjem letu, pa bi bilo res super.” David Glušič: ’Praznike običajno preživljam v krogu svoje družine in s prijatelji, s katerimi gremo na kakšno zabavo. Sicer pa sem rad doma in še posebno je lepo silvestrski večer preživeti v krogu domačih. Prazniki so tudi sicer pri- jetni, saj se lahko vsaj za nekaj časa oddaljiš od vsakdanjih problemov v šoli, na delovnem mestu ... Med žel-i jami na prvem mestu uspešno ■Bys- r-' IM končana 'm šola, tej pa mL kot logična MM posledica i siedi dobra služba, ki ti omogoča normalno in finančno neodvisno življenje.” Peter Šmon: ’’Kako bo v prihodnjih dneh, bi sedaj že težko rekel. __________________ Najbrž pa i I bom, tako I k o t _ H običajno, ■; I večin o I prazničnih P»yi|VK. dni preživel v domačem okolju, v svojem domu, skupaj z družino. Sicer pa ne bi imel nič proti, če bi prišlo do kakšnega prijetnega presenečenja in bi bilo kaj drugače kot običajno. Želja je veliko, od tiste, da bi morda kdaj zadel sedmico na lotu, do tega, da bi bilo naše življenje čim lepše. V tem času, ko je imeti dobro službo že kar sreča, bi bil zato zadovoljen z uspehom na delovnem mestu.” Viktor Grum: ’’Božično-novolet-ni čas je zagotovo med najlepšimi. Še posebno so ga veseli otroci, saj jim prinašata darila tako Božiček kot dedek Mraz. Zame je to čas, ko se imamo lepo v dru-ž i n s k e m krogu. Počnemo, kar si zaželimo, če smo žejni, pijemo, če smo lačni, jemo, če se nam ljubi, gledamo televizijo ali se spravimo spat. Silvestrski večer je takšen, kakršnega si naredimo, in običajno Ivan Privora: ”V preteklosti sem bil ob praznikih večinoma v hribih. Bila nas je I skupina in ' Jj zelo lepo in I pr i j etno. tudi silvestrovali. Pravo zadovoljstvo je bilo dočakati prvo januarsko jutro v kakšni topli planinski koči. Kot kaže, pa bom letos silvestroval doma. Sicer pa bo v Žalcu tudi letos silvestrovanje na prostem, tako da nam zabave ne bo manjkalo. Govoriti o željah ni preprosto, saj jih ima vsak človek precej. Glede na to, da v zadnjih letih samo hitimo in hlastamo po zaslužku, kar zelo obremenilno deluje na organizem, bi si želel bolj mirnega življenja.” D. Naraglav Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekama in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 713 30 82; slaščičarna Žalec 713 30 83; trgovina Griže 713 30 80; slaščičarna Petrovče 713 30 84; trgovina Ostrožno 428 20 60; trgovina Vrbje 713 30 86; bar Vrbje 713 30 87; slaščičarna Šempeter 703 30 46; slaščičarna Polzela 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi 566 02 80; trgovina Kamnik (01) 830 82 70; trgovina Laze (01) 834 70 12. Spoštovani zvesti kupci! Leto se izteka. Še nekaj dni manjka do najdaljše noči, ki nas bo popeljala v leto 2005. Za nami bo leto, v katerem smo slovesno obeležili 10-letnico trgovine in bistroja na Vranskem. Leto, ki smo ga z veseljem preživeli v družbi z vami in upamo, da tudi vi z nami. Najbrž pa nam bo vsem v lepem spominu ostala letošnja prireditev za zvestobo, ki smo jo praznovali v okviru Vranskih poletnih večerov. Življenje teče dalje, naše delo tudi in veseli bomo, če boste z nami tudi prihodnje leto. Od nedavnega so se naši veliki družini pridružili Kamničani in prebivalci Laz iz Tuhinjske doline. V prihodnjem letu bomo našo pot nadaljevali v sodelovanju z velikim trgovskim podjetjem TUŠ, kar bo še popestrilo in obogatilo vaše nakupe v naših trgovskih lokalih. Želimo vam lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 2005. Hvala za zaupanje in zvestobo. Naj bo tako tudi v prihodnjem letu! Kolektiv BRGLEZ je vedno lepo in prijetno. Mislim, da bo tako tudi letos. Želja? Vseskozi sem skromno živel in tako tudi nimam velikih želja, razen zdravja.” Justika Flis: ’’Praznike preživljam doma, ob televiziji, in obiskujem svoje domače. Pravzaprav ne gre za nič posebnega, čeprav bi bilo lepo kdaj iztiriti iz tradi- cionalnega ritma in doživeti kaj novega. Vsekakor pa lahko rečem, da je bilo najlepše takrat, ko sem bila še otrok in mladenka in sem božični in silvestrski večer preživljala v domači hiši pri mami in očetu na topli kmečki peči. Želja je veliko, vendar mnoge niso uresničljive. Z veseljem pa bi šla v kakšne toplice, na kakšno lepo potovanje.” Drobnih zadovoljstev december2004 Vse manj je dobrih gostiln Če to, kar v eni izmed svojih pesmi poje Andrej Šifrer, povsem drži, bi težko trdili, zagotovo pa je res, da je malo gostiln, ki bi se lahko pohvalile s 130-letno tradicijo. S tako gostilno se lahko pohvalimo Savinjčani. V njej že 130 let točijo laško pivo in kuhajo okusne domače jedi ter pripravljajo druge kulinarične dobrote. \ zimskem času so poznani po domačih kolinah, sicer pa se prilagajajo željam gostov, ki se z veseljem radi vedno znova vračajo. To je gostilna Privošnik iz Šempetra, kjer od leta 1985 gospodarita zakonca Jožica in Franc Privošnik. Na letošnjem 51. gostinsko-turističnem zboru v Radencih sta prejela priznanje Obrtne zbornice Slovenije za 130-letno opravljanje gostinske dejavnosti. ”0d leta 1874 obstajajo viri o gostilni, najbrž pa je ta delovala že pred tem. Pred letom 1912 se gostilna ni imenovala Privošnik, ampak so tu živeli in imeli gostilno moji predniki po stari mami, ki so se pisali Flis oziroma Serdoner. Moja stara mama Fanika se je namreč poročila s Francem Privošnikom in leta 1912 sta prevzela gostilno, ki od takrat dalje deluje pod imenom Privošnik. V zakonu sta imela samo enega otroka, sina Franca, mojega očeta, ki je danes že v 93. letu starosti,” pravi Franci Privošnik, ki je že tretja generacija Privošnikov in tretji, ki se ponaša z imenom Franc. Tildi njegov sin se imenuje Franci. Njihov rod tako nadaljuje tradicijo imena Franc in priimka Privošnik, s tem pa tudi gostinstva. V veliko pomoč pri opravljanju gostinske dejavnosti je tudi 19-letna hči Saša. Privošnikova gostilna je bila ena izmed zelo priljubljenih furmanskih gostiln. V njej so se ustavljali furmani, ki so s konji in posebnimi vozovi vozili les na železniško postajo v Šempetru. Hi so si privoščili toplo malico, kosilo ali večerjo in popih vrček (ah več) svetlega ah temnega piva, ki so ga varih v pivovarni v Laškem. Zaradi dobre kleti je Privošnikovo točeno pivo prava poslastica za ljubitelje te pijače. Sicer pa je njihova gostilna menda edina v Savinjski dolini, ki toči samo laško pivo, kar je v enem izmed intervjujev nedavno izjavil tudi generalni direktor Pivovarne Laško Tone Tlimšek. ’’Lahko rečem, da zavestno ostajamo zvesti temu pivu, saj nas nanj veže 130-letna tradicija. Vmes smo imeli v ponudbi poleg laškega tudi pivo Union, a smo se odločili, da bomo točih samo pivo iz pivovarne v Laškem,” pravi Franci Privošnik in dodaja, da je tudi okolje bolj naklonjeno tovrstnemu pivu. Pri Privošnikovih so v tem času zelo aktualne zimske domače jedi. Preko leta si gostje radi privoščijo tudi dober narezek iz svinjskega želodca in drugih suhomesnatih izdelkov. Prav tako radi segajo po ocvrtih piščancih, štrukljih in drugih dobrotah. Gostilna je odprta od 11. do 23. ure, ob nedeljah od 10. ure dalje. Ob sredah je zaprta. In kako je pri Privošnikovih s prostorskimi kapacitetami? V dveh prostorih imajo gostje na razpolago 55 sedežev, na pokriti terasi pa je prostora še za dodatnih 40 gostov. Vsekakor pa se zlasti domačini radi Najstarejši od treh Francev pri hiši je še vedno zelo vitalen in duhovit. zadržujejo tudi ob točilnem pultu, kjer sta v steni za pultom pipi za točenje svetlega in temnega piva. Svoj delež h gostoljubnosti dajejo Franci in Jožica ter 92-letni oče Franc, ki je simbol trdnosti in trdoživosti Privošnikovega rodu. Dokaz temu je dejstvo, da se še vedno sam vozi z avtomobilom in da rad sede tudi na kolo. ’’Vesel sem, da imam tako pridna in delavna naslednika, ki že skoraj 20 let dajeta pečat naši gostilni in nadaljujeta pred 130 leti začeto tradicijo,” je ob odhodu dejal 92-letni Franc Privošnik ter dodal, da je bilo lepo biti gostilničar. D. Naraglav Letos povsem obnovljena gostilna Privošnik Deset let savinjskih vinogradnikov Društvo savinjskih vinogradnikov je v sredo zvečer v dvorani Doma II. slovenska tabora v Žalcu ob 10-letnici svojega delovanja pripravilo slovesnost Zbrane je najprej pozdravil predsednik društva Silvo Marič in nekaj besed namenil desetletnici uspešnega dela. Med drugim je poudaril, da šteje društvo 110 članov, v Spodnji Savinjski dolini pa je kar 152 hektarjev površin z vinogradi in 43 vpisanih pridelovalcev v register kmetijstva. Sledil je nagovor Antona Vodovnika, svetovalca za vinarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu V » _! VÉ 1 1 p* Častni člani društva s predsednikom Silvom Maričem Maribor. Poudaril je, da je desetletni lepega in koristnega druženja, jubilej deset let uspešnega delovanja, zborovanj, povezovanj, izobraževanj, Jubilejna razstava Savinjsko društvo gojiteljev malih živali občine Žalec, ki je bilo ustanovljeno pred petimi leti, je v prostorih nekdanjega Juteksa organiziralo 5. razstavo malih živali. Obiskovalci so si lahko ogledah 44 različnih pasem oziroma več kot 350 živali. Od tega 180 perutninskih primerkov, 108 golobov, 72 kuncev, morske in vietnamske prašičke, koze, ptice, hrčke in druge hišne ljubljenčke. Razstava je bila prikaz večletnega dela članov društva, ki deluje na ljubiteljskem gojenju in oskrbi Živah, posebej pa na dvigu kakovosti in količine Živah, predvsem čistokrvnih in avtohtonih pasem. V društvu, ki ga vodi predsednik Dušan Žnidaršič, trenutno aktivno deluje 34 članov. Tokratno razstavo so z risbami polepšati preboldski osnovno- šolci. O kakovosti razstavljenih Živah govori 30 pokalov za prvaka pasme, 9 pokalov za prvaka barve in 3 pokah za prvake razstave, ki so jih podeliti posameznim rejcem. Prvak razstave pri golobih je postal modri floren-tinec Marjana Lorberja, prvak razstave pri kuncih veliki svetti srebreč, last Nives Stropnik, pri perutnini pa holandska pritlikava kokoš, last Damjana Sevnika. Največ pokalov so med posamezniki osvojiti Marjan Lorber (sedem pokalov za golobe), Jože Pirš (pet pokalov za golobe) in Vedno z vami za čisto in prijazno okolje JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o., 3000 CELJE, Teharska 49, tel.: 03 425 64 00, faks: 03 425 64 12 intervencijska naročila izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091. > ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI > ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN > ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ Srečno novo leto 2005 in lepe božične praznike vam voščimo! usposabljanj in tudi ocenjevanj. Vinogradniška kultura se ponovno vrača v to dotino. Vinogradniki se združujejo v društvo, kjer spoznavajo nove tehnologije vzgoje vinske trte in umnega kletarjenja. Na ocenjevanju vin leta 1996 je bilo 43 vzorcev s povprečno oceno ocenjenih s 15,73 točkami, na letošnjem, devetem ocenjevanju pa 87 vzorcev z zavidljivo povprečno oceno 17,46 točk, najvišjo doslej. Na slovesnosti so 27 članom društva in zaslužnim gostom podelili društvene plakete, naziv častni član pa so prejeti Ivan Poteko, Stane Jakše, Franc Satler, Stane Jurjevec in Anton Vodovnik. V kulturnem programu sta nastopila oktet celjskega komornega zbora Juniorji in kant-avtor Jaša Koceli, prireditev je povezovala Lidija Koceli. T. Tavčar David Muškatevc (štiri pokale za golobe in perutnino). Najuspešnejša je bila družina Stropnik, ki je s štirimi člani osvojila skupaj deset pokalov. Med dobitniki pokalov je bil tudi sedemletni Sebastjan Henčič, ki je prejel pokal za svojega kunca pasme rex dalmatinec. D. Naraglav Gostilna s tradicijo PMVOŠMK Rimska cesta, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 10. do 23. ure, ob sredah zaprto Vsem gostom želimo blagoslovljen božič in srečno novo leto 2005. »Srečno, uspešno in ZAD0V0IJN0 LETO 200j 7 ŽELIMO VSEM NAŠIM GOSTOM IN BRALCEM UTRIPA KUPON m 20 b raz p! e 6 n! h late nov n je vnovči iv Z vstopnico, ki po br «z plačno prejmete n« recepciji C ASI F GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, G PS MERITVE, NEPREMIČNINE ' Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si december2004 Poguma Srečanje z gospodarstveniki Preboldski gospodarstveniki na srečanju z vodstvom občine V preboldskem hotelu so se na povabilo župana Vinka Debelaka zbrali predstavniki malega gospodarstva in podjetij, ki delujejo na območju občine Prebold. Podobno srečanje je bilo tudi februarja letos. Srečanja se je udeležilo tudi nekaj gostov, ki so podali vrsto zanimivih podatkov o delu svojih institucij in razna mnenja, ki naj bi pripomogla k boljšemu stanju v gospodarstvu in družbi kot celoti. Po pozdravu vseh udeležencev je zbranim najprej spregovoril župan občine Prebold Vinko Debelak. Povedal je, da je v občini registri- ranih 220 samostojnih podjetnikov, obrtnikov in več kot 80 podjetij. To število je v zadnjih treh letih precej poraslo, vendar vsi skupaj zaposlujejo le okrog 700 občanov občine Prebold, kar je bistveno premalo, da bi se lahko znižala stopnja brezposelnosti. Vsekakor pa so ta mala in srednja podjetja, ki imajo v povprečju zaposlenega le dva delavca, nadvse pomembna, saj bi bilo brez njih stanje še slabše. V nadaljevanju srečanja je spregovoril sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle. Predstavil je delo zbornice in projekte, ki jih je zbornica izvedla. Še posebej je poudaril pomen izobraževanja, v katerega je bilo vključenih več kot tisoč članov zbornice in pri njih zaposlenih delavcev. Za vse izobraževalne oblike je zbornica namenila 26 milijonov tolarjev, od tega so le 5,3 milijone prispevali podjetniki sami. Udeležencem je zatem spregovoril direktor Območne gospodarske zbornice Celje Jože Pušnik. Predstavil je delovanje gospodarske zbornice in podjetnike pozval, da se bolj poslužujejo raznih storitev, ki jih zbornica ponuja. Poleg tega je opozoril na stanje gospodarstva v občini Prebold, ki ni rožnato, in predlagal nekatere možne poti za izboljšanje stanja. Spomnil je Uidi na zelo veliko brezposelnost, ki jo beleži občina Prebold (avgusta je bila 16,8 %) in je najvišja v regiji. S stečajem TT Prebold se je brezposelnost še povečala. To sliko lahko spremeni le ustanavljanje novih podjetij, je poudaril Pušnik. To pa bo mogoče doseči le s skupnimi močmi, s povezovanjem vseh pristojnih ustanov, občine in gospodarstva. 0 povezovanju in sodelovanju je govoril tudi Boris Klančnik z Regionalne razvojne agencije Celje. Svoj nastop je strnil v tri sklope. V prvem je poudaril, da se je potrebno pripraviti na čas vsestranske globalizacije. Ta prinaša tako priložnosti kot tudi nevarnosti. Slednje velja zlasti za tiste, ki ga ne bodo razumeli, ki bodo razpršeni, nepovezani in ki ne bodo izkoristili priložnosti globalnega trga. Ta zahteva bistveno večjo povezanost in skupne nastope, zato je treba spremeniti določeno organizacijo, povezati posamezna podjetja v grozde, v razne verige, ki bodo omogočale konkurenčne nastope na trgu globalnega gospodarstva. V drugem delu je spregovoril o velikih besedah, ki jih politika namenja malim in srednjim podjetjem. Kot je dejal, naj bi v letih 2004-2006 Slovenija prejela 450 milijonov evrov pospeševalnega denarja. Večina tega denarja pa ni namenjena malim in srednjim podjetjem, ker je celoten sistem alokacije in razpisov narejen tako, da mala podjetja ne morejo konkurirati. Iz tega sledi, da so lepe besede premalo in da bi bilo potrebno narediti resne sistemske spremembe. Sicer pa bi bilo po mnenju Klančnika potrebno reformirati celoten sistem pospeševalne mreže v Sloveniji. Ta namreč sedaj deluje zelo administrativno in vsebuje toliko birokracije, da na koncu ni konkretnih vzpodbud in pomoči, ki jih podjetniki potrebujejo. Ena od ključnih zadev je pri tem zelo tog finančni sistem, ki onemogoča normalen dostop do denarja, ki je sicer namenjen za pospeševanje in razvoj malih in srednjih podjetij. Brez sprememb ni pravih možnosti, pravi Boris Klančnik. Če teh ne bo, bo na eni strani počasnejša rast obstoječih podjetij, na drugi, kar je morda še bolj zaskrbljujoče, pa ne bo prihajalo do ustanavljanj novih podjetij. O trenutni situaciji in nadaljnjih postopkih TT Prebold v stečaju, ki je dolga leta dajala kruh velikemu številu občanov Prebolda in Savinjske doline, je na koncu srečanja podal nekaj informacij stečajni upravitelj Branko Džordževič. Poudaril je, da je za zdaj znano preko 1,6 milijarde terjatev, od tega je okrog 650 milijonov premoženja pod hipoteko. Te upnike pa bo potrebno tudi najprej poplačati. D. Naraglav Mehiški pridih v Šempetru Lokal z mehiškim pridihom vas vabi v Šempeter. Šempeter je postal v prvih decembrskih dneh bogatejši za gostinski lokal EL PASO, ki v ta kraj prinaša delček mehiškega vzdušja, mehiške kulinarike in temperamenta. Povsem spremenjen lokal nekdanjega gostišča Božič omogoča gostom, da se vsaj malo poistovetijo z življenjem mehiškega podeželja in občutijo utrip mehiških podeželskih gostiln. Pred dobrim letom so podjetni fantje Beno, Robi in Simon iz podjetja BEROSI, d. o. o., odprli picerijo Nekropolis v Šempetru. Med letom so svojo ponudbo popestrili še z odprtjem lokala Horsburger v Žalcu, kjer pridejo na svoj račun ljubitelji ameriške hitre prehrane. Leto pozneje pa so odprli še lokal EL PASO, v katerem se prepletajo mehiška, slovenska in ameriška kulinarika. Zaradi bogate in vsestranske ponudbe je lokal kot nalašč za zahtevnejše ljubitelje kulinarike. Organizirajo tudi vse potrebno za zaključene družbe ob raznih obletnicah, rojstnih dnevih in drugih priložnostih. Od ponedeljka do sobote nudijo delna kosila po zelo ugodni ceni 920 tolarjev, ob nedeljah in praznikih pa imajo v svoji ponudbi kosila po 1400 tolarjev. Pripravljajo tudi jedi po naročilu. Gostišče EL PASO obratuje vsak dan od 12. do 23. ure. Za informacije in naročila lahko pokličete na telefonski številki 051 273 275 ah 570 22 43. Vsem dosedanjim in bodočim gostom podjetje Berosi, d. o. o., želi lepe in mirne božične praznike ter sreče in zadovoljstva v novem letu. Hkrati vas vabi, da se imate skupaj z njimi lepo v njihovih lokalih tudi v letu 2005. Ep STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO _____JOŽE-UUANA STROŽER, s.P. £ KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Te!.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023. 041/608 312 vami 20 lei SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2005 VAM ŽELI KOLEKTIV STROŽER. AVTO HIŠA Z?aća, «L.&.&. Migojnice 140, 3302 GRIŽE • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si ------—-----g---------\ Delovni cas: od 8. do 17. ure ^ od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING 00 6 LET • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI Vesele in praznične božične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 2005! ’’Polzela” v trendu Tovarna nogavic Polzela je dobitnica letošnje nagrade Trend 2004, ki jih podeljuje Trend za dosežke na modnem in vizualnem področju. Kot je obrazložila predsednica organizacijskega odbora za podeljevanje nagrad Jožica Brodarič, je bila polzelska tovarna nogavic kot podjetje nagrajena za posebne dosežke na SERVIS BELE TEHNIKE + ter \ j? SERVIS V IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLER J EV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV 'V, LUL Vij W Želim vam prijazne božične in novoletne praznike. # modnem področju za kakovostni in modni dizajn kolekcije nogavic, ki jo je kreirala Vida Bizjak, za oglaševalsko prizadevanje in urejenost maloprodajnih mest v Sloveniji. Poleg Polzele je nagrade v Narodni galeriji Slovenije v Ljubljani prejelo še osem nagrajencev. Gost prireditve je bil priznani italijanski modni oblikovalec Gai Mattiolo. Nagrado je prevzel predsednik uprave Tovarne nogavic Polzela Alojz Došler. T.T. DOUNŠEKS, d. o. o. Šempeter Vrtna ul. 9, 3311 Šempeter Trgovina za prodajo navojnega, stružnega, rezkalnega in vrtalnega orodja Bližajoče se novo leto naj bo naklonjeno sreči, uspehom in vsem dobrim željam! Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo lepe praznike, vesel božič in srečno novo leto! Kolektiv Dolinšek-S, d.o.o. Spletna stran: www.dolinsek-s.si Tel: 703 30 00 E-mail: dolinšek.s@siol.net Naša pot ne vodi po mehki travi, to je gorska steza s številnimi skalami. Vendar pa vodi navzgor, naprej, proti soncu. Srečno na poti v letu 2005! mìxìp Poslovnih uspehov december2004 11 Savinjski kruhek tudi v prihodnje Družba Savinjski kruhek ima novega lastnika. To hčerinsko podjetje SM Savinjske trgovske družbe je kupila Pekarna Postojna, ki je prevzela vse zaposlene, načrtuje pa tudi gradnjo nove pekarne v Preboldu. O razlogih za nakup in načrtih za prihodnje smo se pogovarjali z direktorjem Pekarne Postojna Brankom Lavrenčičem. Pekama Postojna med Savinjčani še ni znana, čeprav po besedah Branka Lavrenčiča sodi med večje slovenske pekarne. Lahko bi rekli, da je prehodila značilno tranzicijsko pot. Po osamosvojitvi države in odhodu vojske, ki je bila v Postojni njihov največji kupec, je pekama najprej doživljala kalvarijo, ki je dosegla vrhunec leta 1995 in 1996, ko se je končalo lastninjenje podjetja. "To obdobje ocenjujemo kot začetek gibanja poslovanja navzgor. Najprej smo potrebovali precej časa, da smo sanirali položaj, pokrili izgube, zlasti pa začeli spreminjati razmišljanje zaposlenih. V pekarno sem prišel leta 1997 in v šestih letih sem bil osmi direktor. Nato smo uredili proizvodnjo, omogočili normalne pogoje za delo in sanirah odnos trga do nas. Spet smo si povrnili dobro ime, leta 2000 in 2001 smo bili celo slovenska gazela. Začeli smo razmišljati o prihodnosti. Čeprav smo bili po velikosti 16. pekarna v Sloveniji, smo bili še vedno v nevarnosti, da nas bodo največji kupci izključili. Preprosto povedano, ocenili smo, da nismo dovolj veliki za vseslovensko pekarno, a smo že preveliki, da bi bili lokalna postojnska pekama. Zato smo širih lastno trgovsko mrežo, z najemom in nakupi trgovin, eden prvih večjih korakov pa je bil prevzem pekarne Kruhek na Ptuju leta Branko Lavrenčič 1999- Kruhek je bil takrat s 300 kilogrami dnevnih količin komaj primerljiv kakšni družinski pekami, danes napečejo od 1700 do 2000 kilogramov dnevno. Konec leta 2003 smo od Mercatorja kupih dva za nas večja marketa in prevzeh njihovo franšizo. Ta nakup nam je omogočil, da smo z Mercatorjem podpisali protokol o poslovnem sodelovanju, ki nam zagotavlja kar precejšnjo varnost znotraj te družbe. Je naš največji posamezni kupec, saj mu prodamo kar 30 odstotkov proizvodnje. Še vedno pa nismo bili vseslovenska pekama, kar je bil naš cilj. Že nekaj let smo na Celjskem zeleh kupiti pekarno. Ko smo dobih ponudbo za nakup celotne SM Savinjske trgovske družbe, smo začeh resno razmišljah o tem, toda to je bil za nas prevelik zalogaj. Naš namen ni bil kupih tako velikega trgovskega sistema, ampak pekarno. Naš interes je bila družba Savinjski kruhek in nakup smo realizirali oktobra letos. V trenutnem obsegu se lahko pohvalimo, da smo po teritoriju, ki ga dnevno oskrbujemo s svojimi vozih (od Sežane preko Ljubljane in Celja do Maribora in Ptuja), tretja največja pekama v Sloveniji, po količinah pa smo zagotovo nekje med desetimi največjimi.” Savinjski kruhek bo Pekarni Postojna uradno pripojen s 1. januarjem 2005, predvidoma maja pa se bo pekama iz svojih enot na Polzeh in v Preboldu preselila v nov objekt. "Odločili smo se, da na tem koncu zgradimo novo pekarno. Kupih smo 750 kvadratnih metrov vehk objekt (dosedanja restavracija) v Tekstilni SPORT HOTEL GARNI ŠPORT HOTEL Graščinska ulica 9,3312 Prebold, Slovenija Telefon: +386(0)3 703 40 60 Telefaks: +386(0)3 703 40 64 ^ http .//www.gamisporthotel com tnfo@gar rusportholei com Vsem našim gostom in poslovnim partnerjem želimo SREČNO IN ZDRAVO 2005. ■ ENO-IN DVOPOSTELJNE SOBE ■ VELIK LUKSUZNI APARTMA ■ KAVARNA ■ KONFERENČNA DVORANA ■ ŠPORTNI TURIZEM ■ VEČNAMENSKI PROSTORI » konference, srečanja, sestanki » zabave, poroke, praznovanja » športna rekreacija in priprave ATRIJ ATRIJ Stanovanjska zadruga z. o. o. POSLOVNA ENOTA ŽALEC; Ulica talcev 1/a, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-mail: sz-atrij@siol.net, ww.sz-atrij.si PRODAMO PREBOLD - stanov, hiša, 1.1972, ca. 200 m2 biv. površine, vel. parcele 1400 m2, cena 25.000.000 sn; PROSEN1ŠKO - posestvo 1,6 ha, travnik, stan. zgradba ca 200 m2, manjše gospodarsko poslopje, lepa lokacija na ravnini, dober dostop, možna reja konj, cena 40.000.000 SIT; ŠEMPEIER - stanovanjska hiša, L 1955, K * R velikost ca 80 m2, v podaljšku z večjo delavnico in pokritim manipulativnim prostorom, ogrev. CK olje, velikost parcele 750 m2, cena 18.000.000 SIT; ŠENTJUR - Osredek, - vikend hišica, 5 km iz Šentjurja, i. 1995, ca 80 m2, vinograd 560 m2, cena 8.000.000 sn; ŽALEC - poslovni prostor ca 90 m2,1. 1910, ogrev., voda, elekt, čelna stran prometne ulice, primemo za bodočo trgov, ali neko storitveno dejavnost cena ca 600 EUR/m2; ŽALEC-Dobriša vas - atraktivna Ima, L1977, sedaj gostišče, ob potočku, možno tudi kot vikend objekt infrastruktura, solidna gradnja, parcela ca 600 m2, cena 65.000 EUR. BRANKA IRMAN Savinjska 2, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 35 11 MARJAN IRMAN Specialistična ordinacija za očesne bolezni in motnje vida Savinjska 1, 3310 Žalec Tel.: 03/713 35 12 i PE OPTIKA VELENJE JwL (Zdravstveni dom) Vodnikova 1, 3320 VELENJE, / tel.: 03/586 90 27. sAf Želimo vam lep božič in 'y A srečno ter uspešno novo leto 2005. Država sofinancira vrtino tovarni Prebold, ki ga bomo popolnoma obnovili in zgradili veliko pekarno, ki bo le malo manjša od postojnske,” je povedal Branko Lavrenčič in razkril še en vehk poslovni načrt: "Letos januarja smo podpisali ekskluzivno pogodbo s sarajevskim podjetjem Klas, d. d., Sarajevo. V prvi fazi bomo njihovi predstavniki, kar pomeni, da bomo tržili celoten njihov program na območju celotne Slovenije. V drugi fazi pa naj bi s skupnimi močmi v Sloveniji postavili proizvodnjo nekaterih specifičnih proizvodov, kot so bosanske ali turške slaščice, ter proizvodnjo njihovega vlečenega testa in v nadaljevanju pit oziroma burekov za celotno Evropsko unijo. To je naša velika ambicija, računamo tudi na denar slovenske države in EU.” Trideset zaposlenih v Savinjskem kruhku je zadovoljnih z novim lastnikom, saj prihaja neposredno iz pekarske stroke, sta potrdila vodja slaščičarskega dela Primož Stropnik in vodja pekarskega dela Vinko Melanšek. Pogovorov o prodaji vodstvo Savinjske trgovske družbe pred zaposlenimi ni skrivalo. Blagovna znamka ostaja Savinjski kruhek, po besedah direktorja pa bodo tudi ime Kruhek Ptuj verjetno spremenili v Ptujski kruhek. "Razmišljamo tudi o racionalizaciji proizvodnje. Določene izdelke bomo obdržali le na določenem mestu. Sadni kruh, na primer, bodo pekli Ptujčani za vse, potico bodo izdelovale postojnske slaščičarke, proizvodnjo keksov pa bomo verjetno selili v novo pekarno v Prebold.” Odprtje nove pekarne bodo povezali s praznovanjem 50-letnice Pekarne Postojna. Branko Lavrenčič pa razmišlja še dlje: "Na območju sedanje Tekstilne tovarne Prebold bo verjetno nastala industrijska cona, zato razmišljamo, da bomo v sklopu pekarne naredili manjšo trgovinico in manjši obrat prehrane za tamkajšnje zaposlene. To so zaenkrat še razmišljanja, vendar za ta obrat že iščemo partnerja. Čaka nas veliko dela, ki ga bomo zagotovo zmogli.” K. R. V predlogu proračuna občine Žalec za leto 2005 je 25 milijonov tolarjev predvidenih za sofinanciranje izvedbe raziskovalno-kaptažne vrtine za termalno vodo pri žalskem hotelu. Del sredstev bo prispevala tudi država. Skladno s strategijo razvoja turizma v regiji Občina Žalec in Hotel Žalec že nekaj let sodelujeta pri Predstavniki celjskega svobodnega sindikata se skupaj s stečajnim upraviteljem Brankom Džordževičem trudijo, da bi delavci Tekstilne tovarne Prebold še v tem letu dobili denar iz jamstvenega sklada. Predstavniki sindikata so namreč že pred časom vložili na okrožno sodišče v Celju terjatve, ki jih imajo delavci do propadlega podjetja. Kot je povedal Predstavnik sindikata Forto Htrk, so izračun naredili za svojih 189 članov, za preostalih 22 Čeprav je brezoselnost v naši regiji zelo velik problem, pa podjetja s težavo najdejo kadre za nekatere deficitarne poklice. Da bi se to spremenilo, skušajo občine doseči s štipendijsko politiko. Občina Žalec za štipendije v naslednjem letu namenja 8,6 milijonov tolarjev, in sicer za srednješolko izobraževanje pripravi projekta izgradnje bazenskega kompleksa v Žalcu. Ta je pogojen z vrtino za termalno vodo. S tem projektom se je občina prijavila na javni razpis Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. V finančni konstrukciji tega projekta predstavljajo občinska proračunska sredstva 17,42 %. delavcev, ki niso bih člani sindikata pa bo terjatve vložil odvetnik. Na račun neizplačanih plač,odpravnin, regresa za zadnja tri leta, nadomestila za neizkoriščeni dopust ter potne stroške in jubilejne nagrade dolguje podjetje 189 delavcem 397 milijonov tolarjev. Koliko od tega bodo delavci dejansko dobih pa je seveda vprašanje, saj mora stečajni upravitelj prej poplaćah vse vehke upnike, zlasti banke, ki imajo svoj delež zavarovan s hipotekami. 8, za univerzitetni študij pa 4. Prav tako prispeva milijon tolarjev v Sklad štipendijske sheme Savinjske regije. Sklad združuje namenska sredstva za financiranje izobraževanja in usposabljanja človeških virov v regiji. Iz sklada financirajo dijake in študente, ki se izobražujejo za deficitarne poklice. K. R. K. R. Terjatve preboldskih tekstilcev D.N. S štipendijami do deficitarnih poklicev Razvojna agencija Savinja, giz Ključ do uspeha je sposobnost videti možnosti tam, kjer drugi vidijo ovire. Vsem občankam, občanom, partnerjem in sodelavcem žebmo vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto 2005. ................KR............................................. i ir f t ir t t t t f >» w w m m ZBORNICA Z/4SEBNEG/4 GOSPOD/JRSTl^l Ž/LEC *l/ožčinta fcnifetue èrtacene te* snežna in u&feežna^ nova teta 2005. t t t t t t t t t december2004 ČIM MANJ H javno komunalno podjetje Žalec d.o.o. Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., vsem občankam in občanom občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko, ki so lastniki greznic (pretočnih ali nepretočnih) in ki so upravljavci malih čistilnih naprav, namenja naslednje OBVESTILO ZA JAVNOST Na osnovi 13. člena Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. 1. RS, št. 105/2002) mora Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., (v nadaljevanju JKP Žalec, d. o. o.) za stavbe v naselju ah njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: - redno praznjenje nepretočnih greznic, - prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta, - prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta, - obratovalno trajno opazovanje za male komunalne čistilne naprave. 1. GREZNICE Storitev praznjenja greznic lahko opravijo prevozniki, ki imajo z JKP Žalec, d. o. o., sklenjeno pogodbo. Ti so: -Javne naprave - javno podjetje Celje, d. o. o., Teharska 49, Celje, - Lednik&Lednik, d. o. o., Arja vas 51 b, Petrovče, - Ceste - kanalizacija Celje, d. d., lava 9, Celje, - Franc Zupanc, s. p., Grameh, Žagarjeva 10, Celje, - Oskar Kolenc, s. p., Podlog 41, Šempeter. Komunalno odpadno vodo in blato iz greznic bo prevzelo JKP Žalec, d. o. o., in jo obdelalo na čistilni napravi Kasaze. Prevoznik bo uporabniku zaračunal storitev praznjenja (po svojem ceniku) in storitev čiščenja odpadne vode in blata (po ceniku JKP Žalec, d. o. o.). Na osnovi cenika tržnih komunalnih storitev znaša cena čiščenja gošč za gospodinjstva 1.380,00 SIT/m5 (brez DDV-ja) in za gospodarstvo 3.490,00 SIT/ms (brez DDV-ja). Pravne osebe morajo pred prvim dovozom odpadne vode in blata iz greznic z JKP Žalec, d. o. o., skleniti pogodbo za čiščenje odpadne vode in blata. Vsako količino odpadne vode in blata (s strani pravnih oseb) mora spremljati Uidi ustrezno izpolnjen evidenčni list o ravnanju z odpadki (20. člen Pravilnika o ravnanju z odpadki; Ur. 1. RS, št. 84/98). Obrazec evidenčnega lista se kupi v knjigami (DZS, d. d., Založništvo tiskovin, OBR. 8,180). Kopije evidenčnih listov niso veljavne. Fizičnim osebam ni potrebno izpolnjevati evidenčnih listov. Prevzeto odpadno vodo in blato po sprejemu na ČN Kasaze (na odjemni postaji grezničnih muljev) mehansko in biološko (primamo in sekundarno) očistimo. Prečiščeno vodo odvedemo v vodotok (Savinja), odvečno blato po biološkem čiščenju pa dokončno stabiliziramo na dragi čistilni napravi ali pa dehidriramo na ČN Kasaze ter oddamo v kompostiranje oziroma odložimo na odlagališču odpadkov. JKP Žalec, d. o. o., bo ob prvem dovozu komunalne odpadne vode in blata, kasneje pa po potrebi in po lastni presoji, opravilo preskuse in meritve komunalne odpadne vode in blata. Preskuse opravimo na stroške naročnika oziroma lastnika grezničnih gošč. Storitev bomo obračunali po veljavnem ceniku JKP Žalec, d. o. o.. 2. MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE Vsi upravljavci malih komunalnih čistilnih naprav, ki so na osnovi Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. 1. RS, št. 103/2002) zavezanci za izvajanje obratovalnega trajnega opazovanja odpadnih voda, morajo JKP Žalec, d. o. o., najkasneje do zadnjega februarja tekočega leta poslati s strani pooblaščenega izvajalca izdelano poročilo o opazovanju odpadnih voda za preteklo leto. Da bi se izognili težavam, vas prosimo, da obvestilo sprejmete z vso resnostjo, ker je JKP Žalec, d. o. o., dolžno do 31. 3- tekočega leta poslati na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo poročilo, ki mora vključevati tudi rezultate poročil o opazovanju odpadnih voda malih komunalnih čistilnih naprav. 3. ODVAJANJE PADAVINSKE ODPADNE VODE Upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v kanalizacijo, obveščamo, da morajo: - na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine, peskolove ter lovilce olj na njih, - čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske odpadne vode. 4. KANALIZACIJSKI PRIKLJUČEK Kanalizacijski priključek (priključek hišne kanalizacije na javni kanal) financira uporabnik in je njegova last. Uporabnik skrbi za redno vzdrževanje priključka. Priključni revizijski jašek ne sme biti zasut in mora biti zaradi nadzora stalno dostopen upravljavcu javne kanalizacije. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, D. O. O. Veliko denarja za zimsko službo Pred leti je bilo v tem času na naših cestah že več kot pol metra snega. V vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline bodo letos za zimsko službo oziroma za pluženje snega porabili kar veliko denarja. 12 milijonov bodo v žalski občini porabili za vzdrževanje občinskih cest, ki jih bo plužilo podjetje za Vzdrževanje in obnovo cest Celje (VOC), za vzdrževanje lokalnih cest skozi deset krajevnih skupnosti pa so namenili 22 milijonov tolarjev. To delo bodo v dogovoru z občino opravili kmetje. V občini Prebold bo za 31 km lokalnih cest in javnih poti poskrbelo podjetje VOC Celje, za ostalih 42 km pa kmetje. V občini Braslovče bodo za 140 km lokalnih H javno komunalno podjetje Žalec d.o.o. OBVESTILO Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., s 1.1. 2005 uvaja novost v poslovanju s stranicami. Od tega datuma dalje lahko stranke same doma redno pregledujejo stanje svoje odjemne in plačilne kartice za odjem pitne vode, kanalščine in čiščenja odpadne vode. Edini pogoje je, da ima stranka dostop do medmrežja in svoj elektronski naslov. V naslednjih nekaj vrsticah je napisan postopek, ki vam bo omogočil dostop do svojih podatkov. 1. Stranka se na medmrežju prijavi na naslov www.komunala.info/zalec 2. Po prijavi se pojavita dva okenca, v katera je potrebno vpisati številko odjemnega mesta (9-mestna številka) in v spodnje okence šifro plačnika (5-mestna številka). Številko odjemnega mesta in šifro plačnika imate napisani na položnici, ki jo prejmete vsak mesec za plačilo komunalnih storitev. 3. Pri prvi prijavi sledite navodilom in kliknite na ustrezno mesto. Pojavilo se bo novo okence, v katerega vpišete svoje geslo in elektronski naslov za morebitno posredovanje, če bi kasneje geslo pozabili. Od tega trenutka dalje boste geslo uporabljali namesto šifre uporabnika, tako da je vsem nepooblaščenim brez poznavanja vašega gesla onemogočen dostop do vaših podatkov. 4. Geslo mora biti daljše od štirih znakov, lahko uporabljate črke ali/in številke, vendar črke brez šumnikov (č, ž, š). Geslo prav tako upošteva velike in male črke, tako da morate biti pri vsakokratnem vnašanju gesla pozorni. 5. Po vnosu gesla vas program preusmeri na standardno prijavo, kamor zopet vpišete številko odjemnega mesta in geslo. 6. Pri ponovnih zagonih programa oziroma pri ponovnih prijavljanjih na program uporabljate samo številko odjemnega mesta in vaše geslo. 7. V primeru, da ste geslo pozabili, kliknite pri prijavi na ustrezno mesto, ki je napisano na prvi strani in vaše geslo vam bo ponovno posredovano na elektronski naslov, ki ste ga navedli pri prvi prijavi. Geslo je možno kasneje spreminjati samo ob posredovanju JKP Žalec. 8. Po prijavi vas program usmeri na vašo kartico vodomera, kjer so vidni tudi vsi ostali podatki odjemnega mesta. 9. Z menijem na levi strani ekrana lahko posebej pregledate: - pregled porabe vode (kartica vodomera), - pregled plačil, - pregled izdanih računov, - navodilo. 10. Podatki na vaši kartici se obnavljajo enkrat tedensko vsak petek. Pri uporabi novega programa vam želimo veliko uspeha. Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o. cest zimsko službo opravljali kmetje in samostojni podjetniki, s katerimi je občina podpisala pogodbo. Za pluženje višinskih cest znaša pogodbena ura 6 tisoč tolarjev, za pluženje nižinskih pa 3 tisoč tolarjev. Na občinskih cestah (10 km) bo zimsko službo opravljalo podjetje VOC Celje, ki bo prav tako skrbelo za pluženje lokalnih cest (30 km) v občini Polzela, približno 90 km lokalnih cest pa bodo plužili kmetje. V občini Tabor bo za 60 km nekategoriziranih cest poskrbelo 25 občanov, v občini Vransko pa je za zimsko službo občinska uprava podpisala pogodbe s 16 izvajalci, ki bodo skrbeli za l60 km lokalnih in javnih nekategoriziranih cest. Za to bodo porabili od 6 do 8 milijonov tolarjev. Sicer pa bodo stroški zimske službe odvisni predvsem od količine zapadlega snega. T. Tavčar JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5,3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. D015. URE. * SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2005 ;); TER MIRNE IN LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE « « VAM ŽELI « « JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC. « OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec Tel.: (03) 713 64 40, faks: (03) 713 64 64 OBVESTILO Obveščamo vas, da se s 1. januarjem 2005 prenaša del pogrebne in pokopališke dejavnosti za vsa pokopališča na območju občine Žalec v izvajanje pooblaščenemu upravljavcu, to je Javnem komunalnem podjetju Žalec, d. o. o.. Vse potrebne informacije v zvezi s pokopališko in pogrebno dejavnostjo bodo občanom dostopne na sedežu Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., Ulica Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, v času uradnih ur, ki bodo v ponedeljek od 8. do 12. ure, sredo od 11. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Informacije dobite tudi na telefonski številki (03) 713 67 73 ter na sedežih posameznih krajevnih skupnosti in Mestne skupnosti Žalec v času uradnih ur. Za potrebe izvedbe pogrebnih svečanosti bo izven časa uradnih ur, ob sobotah, nedeljah in praznikih občanom na voljo dežurna služba na telefonski številki 031 680 222. VODJA ODDELKA ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Aleksander Žolnir, univ. dipl. inž. kmet. Veliko politične modnosti december2004 Stranka DeSUS in upokojenci dosegli maksimum letošnjih državnozborskih volitev Demokratična stranka upokojencev je nastala z namenom, da bi š kot politična stranka zagotovila možnost neposredno vplivati na življenje v tej državi. Tako je stranka DeSUS na volitvah leta 1996 prišla v parlament s petimi poslanci, leta 2000 s štirimi in v 2004 ponovno s štirimi poslanci. Čeprav se je stranka vsa leta svojega delovanja opirala na polmilijonsko volilno bazo upokojencev, so slednji na vseh državnozborskih volitvah večinsko podprli predvsem druge politične stranke, odgovornost za svojo usodo in položaj v družbi pa praviloma neopravičeno nalagali naši stranki. Medtem ni mogoče mimo dejstva, da je bil strankin program vsa leta prvenstveno naravnan v zaščito pridobljenih pravic upokojencev, kar se je nesporno pokazalo pri oblikovanju rešitev znotraj izvedbe reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 1999- Zagotavljanje in ohranitev socialne države, kadar gre za socialno varstvo, zdravstvene pravice, položaj invalidov; varstvo starejših in pomoči potrebnih, je centralna vsebinska opredelitev, ki ji stranka ves čas posveča potrebno pozornost Formalno odprta 2a vse odrasle državljane je v njenem programu mogoče najti dovolj dobrih vsebin tudi za mlajše generacije, ki jim je potrebno zagotoviti izobraževanje, nato pa zaposlitev in druge pogoje za ustvarjanje družin, pri čemer je reševanje stanovanjskega problema najbolj pomembno. Za vse našteto je potrebna sredstva mogoče dolgoročno zagotavljati le ob uspešnem razvoju gospodarstva, ki naj ob astrezni gospodarski rasti ustvarja novo vrednost, ki je potrebna za boljše življenje vseh na podlagi medgeneracijskega sporazuma in solidarnosti. Podpora naše stranke gre tudi skladnejšemu regionalnemu razvoju, nujni decentralizaciji in učinkovitejši lokalni samoupravi. V stranki upokojencev podpiramo pravo državo, uveljavljanje človekovih pravic in enakih možnosti za vse generacije, kot smo zapisali v svojem predvolilnem programu. Kot ideološko nevezana in samostojna stranka smo se v prejšnjih mandatih vedno odločali za vstop v vladno koalicijo z namenom uresničevati naš program v interes naših volivk in volivcev in vseh drugih državljanov. Tako smo se tudi po letošnjih volitvah znašli pred novim tovrstnim izzivom. Povabljeni smo bili k sodelovanju in dobili osnutek pogodbe, v kateri smo iskali stične točke programskih usmeritev. Zaradi številnih očitkov, podtikanj in celo groženj je prav, da javnost, predvsem pa tudi upokojencem, povemo, kaj je tisto v tej pogodbi, kar je pripomoglo, da smo se odločili za sodelovanje tudi v tej koaliciji. Do 30.6.2005 bodo sprejete spremembe in dopolnitve ZPIS, da bo: rast pokojnin dosledno sledila rasti plač od 1. 1. 2005 dalje, da bo postopno uvedena vdovska pokojnina za vse upokojence najmanj vvišini 10 % z začetkom od 1. 1. 2006, da bo regres za rekreacijo v prihodnjem letu višji za 10.000,00 tolarjev; sicer pa naj bi postopno dosegel 75 % tistega, ki ga prejemajo zaposleni v javnem sektorju. Koalicija ne bo zniževala ravni socialne zaščite. Obseg do zdravstvenih storitev se ne sme zmanjšati. Potrebna sredstva za obvezni del obsega zdravstvenih pravic se bodo zagotavljala na podlagi solidarnosti. Sprejeli bomo zakon o izravnalnih shemah, da bi preprečili selektivno zvišanje premij starejšim in bolnim zavarovancem na področju prostovoljnega zavarovanja Proučiti bo potrebno možnosti zakonodaje za uvedbo zavarovanja za dolgotrajno nego. Koalicija bo zagotovila ustanovitev in delovanje varuha bolnikovih pravic. Premoženje KAD-a bo podlaga za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema Zaradi vsega zgoraj naštetega smo se na svetu stranke odločili, da vstopimo v novo vladno koalicijo, v kateri bomo imeli več možnosti uresničevati interese volivcev; DeSllS pa bo imela v tej vladi prvič pravega ministra Iz naštetih razlogov so tudi nasi poslanci podprli novo vlado Republike Slovenije gospoda Janeza Janše. Ivan Jelen Spoštovane članice, člani in simpatizerji! LDS LIBERALIMA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Slovenska ljudska stranka Prispevka do zaključka redakcije nismo prejeli. Izteka se leto, ki si ga bomo zagotovo zapomnili. Bilo je zelo pomembno za našo stranko. Pa ne samo zaradi dvojih volitev ter tudi ne zaradi tistega, kar so o nas govorili in si izmišljali politični nasprotniki. Tildi ne zaradi tistega, kar so o nas nemalokrat nekorektno izpostavljali mediji. Pomembno bo ostalo zaradi kongresa stranke, ki je bil 11. 12. 2004 na Bledu. Dobili smo namreč novega - starega predsednika mag. Antona Ropa, za katerega smo prepričani, da je v tem trenutku najbolj primeren za vodenje stranke. Dobili smo tudi pet novih podpredsednikov, od tega dve ženski; predvsem pa smo sprejeli dobre usmeritve za delo- vanje stranke v prihodnje. Na osnovi strokovne in podrobne analize volilnih rezultatov, organiziranosti in delovanja stranke tako na državnem kot na lokalnem nivoju, smo prepričani, da bodo pozitivni rezultati kmalu vidni, saj bodo sprejeti ukrepi zagotovo pripomogli k boljšemu delu, boljši medsebojni povezanosti in predvsem povrnitvi delno zapravljenega ugleda. Zato z veseljem vstopamo v novo leto in tudi vsem Vam želimo mirne božične praznike, predvsem pa zdravja in uspeha. Hkrati pa vam čestitamo za dan samostojnosti. Občinski odbor LDS Žalec Prispevka do zaključka redakcije nismo prejeli. Zadnji mesec leta je kljub svojemu prazničnemu utripu delaven in poln dogodkov. A tokrat ne bom izpostavljal utripa vsakdanjih skrbi. Omenil bom prijeten dogodek, to je obisk Evropskega parlamenta v Bruslju, ki so se ga udeležili članice in člani SDS iz celotne Slovenije na povabilo naše evro-poslanke dr. Romane Jordan Cizelj. Štiridnevna ekskurzija je bila komaj dovolj za ogled najpomembnejših belgijskih značilnosti kot so Gent, Waterloo in Bruselj. Seveda pa je bil osrednji dogodek ogled parlamenta in srečanje z gostiteljico. Ženski odbor SDS iz Žalca je poskrbel še za dodatno popestritev: gostiteljici so podarili sliko njene domačije v Šempetru, ki jo je narisala Jožica Sovine, vodji poslanske skupine EPP- ED dr. Hans Gert Poettering-u pa so v zahvalo za obisk v Žalcu v času volilne kampanje in vsega kar je storil za Slovenijo in SDS podarile aranžma v slovenskem peharju - kozarec slovenskega medu in steklenico medice, sadni kruh, suho sadje, vse skupaj pa kras prekrasen prt, ročno delo gospe Marije Jelen iz Šešč. Ker pa je mesec december in z njim slovo od iztekajočega se leta, si bom izposodil naslednjo misel: "Klepetulje in zgovomeži so zvečine nekoristni in hkrati lahkoverni - zakaj SDS tisti, ki pove, kar ve, bo povedal tudi tisto, česar ne ve”. To so besede angleškega filozofe in politika Francisa Bacona (1561 -1626). Uporabil sem jih predvsem zato, ker želim ob koncu leta čimmanj besedičiti in prepustiti prosto pot dobrim željam in mislim, jasno pa je tudi, da ne želim, da bi me kdo označil za nekoristnega ah lahkovernega. Prepričan sem, da ponavljanje vedno istih fraz in vljudnostnih stavkov ne prinese zadovoljstva nikomur Šteje prijazen pogled, stisk roke, majhna pozornost s toplo besedo. Prijaznost in toplina naj torej napolnjujeta naše bivanje, Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti, pa lep in miren Božič, ter srečno 2005. Za OO SDS Žalec Januš Raaevvicz ZLSD kot modema evropska stranka Predsednik Združene liste socialnih demokratov, Borut Pahor je na svoji redni novinarski konferenci predstavil strategijo dela stranke v opoziciji v času pred kongresom in z nastavki za čas po kongresu. Predsednik je poudaril, da si ZLSD do sedaj na volitvah ni zastavljala najvišjega cilja, vendar meni, da bi bilo prav in koristno za stranko, če si postivi najbolj ambiciozen dlj, dlj da na naslednjih parlamentarnih volitvah tekmuje za osvojitev relativne večine in s tem tudi za mandat za sestavo vlade. Ta dlj pa je odvisen od treh pogojev, slabšega dela nove slovenske vlade, ki bi bilo pod pričakovanji javnosti, vendar na to stranka ne more vplivali, kajti to je v rokah novega predsednika vlade in njegove ekipe; drugi in tretji pogoj pa sta sestava novega alternativnega programa tej vladi ter sestava ekipe, ki bo vlivala zaupanje, da je sposobna ta program tudi uvdjaviti. Zadnja dva pogoja pa sta bistveno bolj v naših rokah in to odgovornost prevzemamo nase, je še poudaril predsednik Predsednik je napovedal tudi spremembo imena in znaka stranke, da bo ta bolj prepoznavna v evropskem merilu. Napovedi so jasne in obetajoče. Stranka mora postati modema evropska socialdemokratska stranka. Spremembe v načinu dela v stranki so nujne, saj je stranka prav zaradi okostenelosti izgubila pomemben del volivcev na zadnjih volitvah. Spremembe se obetajo na naslednjem kongresu stranke, ki bo spomladi naslednjega leta Pričakovati je poenoteno pomlajeno stranko, ki ima vse možnosti da zmaga na naslednjih volitvah. Uidi v Območnih organizacijah se moramo pripravljati na te spremembe. Predsedstvo Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov je kritično ocenilo volilni rezultat v Spodnji Savinjski dolini. Glede na število kandidatov, ki so sodelovali na volitvah smo dosegli dokaj dober rezultat Več pozornosti pa bo potrebno nameniti prepoznavnosti stranke, tako na lokalnem, kot tudi na državnem nivoju. Ob tem je sprejelo nekaj sklepov o nadaljnjem delu v stranki, ki se bodo nadaljevali v naslednjem letu. Izteka se leto 2004, ki nas je postavilo pred mnoge preizkušnje. Če smo se iz tega kaj naučili si lahko štejemo le kot dobro, kajti na napakah se lahko učimo. Ob iztekajočem letu želimo vsem bralkam in bralcem Utripa Savinjske doline vesele praznike in v naslednjem letu izpolnitev vaših želja ter pričakovanj. Mi pa vam obljubljamo, da vam bomo prisluhnili. OO ZLSD Spodnje Savinjske doline Roman Virant Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. december2004 Vedoželjnosti Pet let zavoda Petka V občini Žalec že pet let deluje zavod Petka šolske storitvene dejavnosti Žalec. Zavod je ustanovilo pet osnovnih šol občine Žalec z namenom racionalizirati poslovanje spremljevalnih dejavnosti osnovnih šol (šolske prehrane, čiščenja in računovodstva), kar se je izkazalo za zelo dobro potezo. Petletni jubilej je priložnost, da o njihovem delu spregovorimo nekoliko bolj podrobno. O delovanju zavoda smo se pogovarjali z direktorico Mileno Kos. Milena Kos je povedala, da so ob ustanovitvi zavoda pred petimi leti šole vložile v novoustanovljeni zavod svoja obstoječa osnovna sredstva in drobni inventar kuhinj. Sicer pa dejavnosti njihovega zavoda šole ne financirajo. Edini proračunski vir financiranja, ki zajema 40 odstotkov prihodkov, so dotacije državnega proračuna za plače zaposlenih v šolstvu iz obveznega programa. Sredstva za precejšen del plač in vse materialne stroške pa zavod pridobiva s prihodki šolske prehrane in z dejavnostjo za trg na področju prehrane, čiščenja in računovodstva. ’’Trenutno nas je v zavodu Petka zaposlenih 47 delavcev. Pokrivamo področje šolske prehrane, čiščenja in računovodstva za šole ustanoviteljice zavoda. To so I. in II. osnovna šola Žalec, OŠ Petrovče, OŠ Šempeter in Glasbena šola Risto Savin Žalec. Storitve računovodstva in čiščenja izvajamo tudi za druge javne zavode občine Žalec, in sicer za Vrtce občine Žalec, ZKŠT Žalec, Medobčinsko matično knjižnico Žalec, društva in druge naročnike. Ves čas se trudimo zagotavljati čim višjo kakovost izvajanja naših storitev, tudi z uvajanjem ISO standarda kakovosti 9001 : 2000 na vsa področja delovanja našega zavoda. Naša vizija je zagotavljanje najkakovostnejših storitev in Milena Kos, direktorica zavoda Petka najboljših pogojev za delo naših ustanoviteljic - osnovnih šol ter zadovoljstvo otrok, njihovih staršev in drugih naročnikov naših storitev,” pravi direktorica zavoda Milena Kos. ’’Dnevno skrbimo za pripravo okrog 1500 malic in 850 kosil v treh centralnih kuhinjah OŠ Žalec, OŠ Petrovče in OŠ Šempeter ter pripravo malic in dostavo kosil na podružnične osnovne šole v Gotovlje in na Ponikvo ter v dislocirano enoto OŠ Žalec - UPI Žalec. Ves čas skrbimo za kakovostno pripravo obrokov, njihovo pestrost in energijsko ustreznost. V jedilnike pogosto uvajamo novosti v smislu zdrave prehrane. Že pred dvema letoma smo dopolnili šolsko malico z 2-krat tedenskim uživanjem jabolk za zajtrk, kar je kot projekt v letošnjem letu razpisalo ministrstvo. Pri sestavi jedilnikov upoštevamo tudi želje otrok in priporočila strokovnega kadra na šolah. Ob tem pa skrbimo, da ohranjamo čim nižjo ceno prehrane in s tem možnost, da se v šob prehranjuje čim več otrok. V ta namen (tudi s pomočjo javnega razpisa, ki zaradi večjega obsega naročil v našem zavodu omogoča nižje cene) ohranjamo že tretje šolsko leto enake cene šolske prehrane. Poseben poudarek dajemo tudi izobraževanju osebja v kuhinjah, saj letno pripravimo več kuharskih delavnic pod zunanjim strokovnim vodenjem, kuharice pa pošiljamo tudi na druga izobraževanja. Sicer pa celotno področje šolske prehrane vodi strokovna delavka z visokošolsko izobrazbo s tega področja, ki je pripravila tudi celoten projekt HACCP-sistema ter nadzira in usmerja njegovo delovanje. Druge šole so morale projekt HACCP naročiti pri strokovnih institucijah, nimajo pa ustreznega strokovnega kadra, ki bi spremljal izvajanje sistema. Tako je velikokrat vse prepuščeno glavni kuharici, kar se gotovo odraža na kakovosti, še posebej pa na stroških poslovanja,” poudarja Milena Kos in dodaja: "Zavod Petka na šolah pokriva vse stroške opreme (osnovna sredstva in droben inventar) ter vzdrževanje kuhinj. Na osnovi novih zakonskih zahtev je zavod financiral tudi prostorsko preureditev in dopolnitev opreme v vseh treh osnovnošolskih kuhinjah, kar nedvomno pomeni tudi veliko razbremenitev proračuna občine Žalec.” Poleg področja prehrane je zavod Petka s svojimi zaposlenimi nepogrešljiv pri čiščenju šolskih površin, precej čiščenja pa dnevno opravijo tudi za zunanje naročnike. Skrbijo za čiščenje okrog 20.000 m2 šolskih površin in 7.000 m2 površin zunanjih naročnikov. Kot pravi direktorica Milena Kos, je tudi to področje zaradi uvajanja novih tehnologij in čistil v zadnjih letih doživelo velik razmah in zato zahteva vedno več strokovnega usmerjanja in vodenja tovrstnega poslovanja, kar bi šole same težko izvajale s kadrom, ki ga normativno zaposlujejo. Zavod tudi sam pokriva vse materialne stroške čiščenja šol (čistil, čistilni material, papirno galanterijo) in nabavo čistilnih strojev ter ostalih čistilnih pripomočkov. Ti bi bili v nasprotnem primeru breme šol oziroma proračuna občine Žalec. Pomemben vir dohodka zavod Petka ustvarja z že omenjenimi računovodskimi storitvami. ’’Podro- čje računovodstva postaja na osnovi zakonskih predpisov vse zahtevnejše, potrebno je vedno več znanja, ministrstvo pa financira le računovodje s srednješolsko izobrazbo. V našem zavodu zagotavljamo strokovno vodenje računovodstva tudi z visoko kvalificiranim kadrom, s specializacijo dela pa lahko z manj zaposlenimi izvajamo večji obseg računovodskih storitev, tudi za druge javne zavode in društva in tako s prihrankom sredstev omogočamo šolam brezplačno računovodstvo. Šolam namreč pokrivamo vse materialne stroške računovod-stva, ki so nižji za več šol (na enoto) zaradi precejšnjega dela nespremenljivih stroškov, ki bi jih v nasprotnem primeru imela vsaka šola, če bi imela samostojno računovodstvo.” Milena Kos še dodaja, da storitve računovodstva izvajajo tudi za društva in druge javne zavode občine Žalec, kar je za le-te stroškovno ugodneje, strokovno kakovostnejše in bolj racionalno, kot če bi te storitve izvajali sami z zaposlitvijo delavcev po predpisanih normativih. Sicer pa o kakovosti izvajanja računovodskih storitev zavoda Petka govori tudi ugotovitev in potrditev državne notranje revizorke, ki je pregledala njihovo poslovanje v letu 2004. So edini tovrstni zavod v Sloveniji. Je pa res, da zanimanje za takšno obliko organizacije narašča, saj so zakonske zahteve tudi na področju spremljevalnih dejavnosti osnovnih šol vedno večje, kar postaja vodstvu šol v preveliko breme. ’’Ustanovitev tovrstne organizacije oziroma zavoda ne predstavlja za šole nikakršnega finančnega tveganja, saj vse materialne stroške dejavnosti poravnava zavod Petka iz lastnih virov financiranja. Ravnatelji se lahko bolj posvečajo pedagoškemu delu, saj so v veliki meri razbremenjeni odgovornosti in dela na področju delovanja šolskih kuhinj, čiščenja šol in računovodstva. Po drugi strani pa ravnatelji kot člani sveta zavoda soupravljajo, soodločajo in vršijo nadzor nad delom zavoda, ki so ga ustanovili. Tako je zagotovljeno, da je delovanje zavoda podrejeno željam in interesom šol. Registrirana dejavnost zavoda omogoča tudi širitev dejavnosti na trg, pridobivanje dodatnih virov financiranja za izboljšanje materialnih pogojev delovanja zavoda in šol, hkrati pa izravnava vedno manjšo izkoriščenost kapacitet zaradi upadanja števila otrok. Prednost predstavlja tudi možnost premeščanja zaposlenih med šolami v primeru bolniških odsotnosti, izmenjavo izkušenj ter nabavo specialne opreme, ki se lahko koristi na več lokacijah in pomeni dodatno racionalizacijo ter izboljšanje kakovosti dela.” Prihodnost narekuje usmeritev v specializacijo dejavnosti, saj s tem dosežemo višji nivo kakovosti, večjo učinkovitost in s tem boljše rezultate poslovanja. ”Tej usmeritvi sledi tudi šolstvo v občini Žalec,” poudarja Milena Kos in dodaja, da je prepričana, da bi takšen ali ustrezno prilagojen model organiziranosti spremljevalnih dejavnosti osnovnih šol lahko uporabili tudi v drugih občinah in s tem zagotovo doprinesli k racionalnejši rabi javnih financ. D. Naraglav Naj mala zadovoljstva postanejo velika in vse skrbi zamenja sreča tiha! SREČNO 2005! Izobraževanje kuharic v kuhinji žalske šole Zdrava voda iz pip Oh podpisu pogodbe Armakrv sklad za zdravo pitno vodo v slovenskih šolah je pripravil javni razpis, na katerem je izbral tiste šole, ki še posebej posvečajo pcvorivzst zdravi pitni vodi. V novenv-bru je ravnateljfca OŠ Polzela Valerija Pukl v prostorih mariborske ihame Maribor svečano podpisala pogodbo o sodelovanju šole in mariborske Kvarne Maribor. Na razpis Armalovega sklada za zdravo pitno vodo v slovenskih šolah je bilo 14 prijavljenih šol, izbranih pa šest, med njimi tudi OŠ Polzela. Andreja Špajzer je povedala: ”V letošnjem lem se bomo v okviru projekta ekošole posvetih vodi in učence osveščali o zdravi pitni vodi. Učenci bodo predvsem pri urah biologije in športne vzgoje raziskali pomen pitja vode za človekov organizem. Ugotavljali bodo, v katerih primerih telo največkrat dehidrira.” Svoja vprašanja v zvezi z raziskovanjem pomena pitne vode bodo učenci zastavili tudi delavcem v Zdravstvenem domu Polzela. Ugotovitve bodo zabeležili in skupaj z opravljenimi anketami pripravili poučno zgibanko, sproti pa bodo preko razstav v šob in z oddajami na radiu Tempo z ugotovitvami seznanjali širšo javnost K. R. V Žalcu diplomiralo 33 študentov UPI - Ljudska univerza Žalec je v mesecu novembru pripravila podelitev diplom diplomantom Fakultete za upravo Ljubljana. Podelitev je bila že tretja po vrsti. V kulturnem programu so se pred- stavih plesna skupina UPUS in tolka-lna sekcija Pianissimo Glasbene šole Žalec. Prodekan za študijske zadeve fakultete za upravo dr. Srečko Devjak in direktorica ljudske univerze Franja Centrih sta na prireditvi v Hotelu Žalec podelila kar 33 diplom. V svojih govorih sta izrazila željo po še tesnejšem sodelovanju fakultete in ljudske univerze tako na področju visokošolskega in univerzitetnega programa javna uprava kot tudi na področju podiplomskega študija. M. C. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVIJE\jSKO OBDOBJE ŽALEC vabi k vpisu v delavnico OBLIKUJMO Z GLINO. Delavnico, ki bo potekala na I. OŠ v Žalcu od 10. januarja 2005 enkrat tedensko po dve uri, bo vodil priznan oblikovalec Vinko Vipotnik. Vsi, ki vas zanima ustvarjanje z glino, se lahko za sodelovanje v delavnici prijavite na sedežu Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec vsak torek in petek od 9- do 11. ure po telefonu 03 71 36 880 ah osebno. V ceno (4. 000 SIT) je vključeno strokovno vodenje in material za delo. Pridite in uresničite svoje ustvarjalne zamisli. Svojim članom in drugim občanom želimo v letu 2005 obilo sreče, zdravja in dobrega počutja doma in v društvu. Predsednica Marija Masnec Mercator naßo/ßz sosed Sočutnosti december2004 Zadnje slovo s sočutjem in spoštljivostjo Z rojstvom se začenja življenje, nekaj, kar je najsvetejše na svetu. S smrtjo se pot življenja konča. Bila je različno dolga, različno težka ali lepa, doživeta in duhovno bogata. Vsako življenje je edinstveno in neponovljivo in zato vredno vsega spoštovanja, dostojanstva in sočutja, ko nastopi čas slovesa. To nenapisano pravilo je kot svetinja, kot nekakšen simbolni znak kolektiva Ropotar iz Šempetra že polnih deset let. 1. junija letos so obeležili 10-letnico delovanja pogrebne dejavnosti oziroma pogrebnih storitev. S svojim odnosom do pokojnikov in njihovih svojcev, poštenostjo in korektnostjo so si pridobili zaupanje po Savinjski dolini in tudi izven nje. Postali so spoštovan kolektiv, ki v najtežjih trenutkih pomaga svojcem blažiti bolečino za izgubljenim, hkrati pa poskrbijo za dostojno pokojnikovo slovo. Ni lahko opravljati tovrstno delo. Človek mora biti trdna osebnost, a hkrati z mehkobo v srcu, ki zna in zmore razumeti bolečino svojcev, ki jo povzroči izguba drage osebe. Zakonca Ivan in Ivanka Ropotar to zmoreta, saj se drugače ne bi podala na to pot, ki na začetku zagotovo ni bila lahka, saj se tega poklica ni mogoče izučiti nikjer. ’’Skrb za dostojno in spoštljivo zadnje slovo je velika, zahtevna in odgovorna naloga. Z ženo se zavedava, da je izguba dragega človeka nekaj najhujšega, kar te lahko doleti v življenju, to pa brez izjeme čaka vsakega izmed nas. Prav zato se trudiva, da bi v takih trenutkih svojcem omogočili, da njihovim dragim na zadnji poti namenimo tisto najlepše, kar premoremo,” pravi direktor Ivan Ropotar. V desetih letih delovanja se je kolektiv razširil, storitve opravljajo po Spodnji in Zgornji Savinjski dolini, po ostalih občinah celjske regije in tudi širše. Prevoze in storitve pa opravljajo tudi v tujini. ’’Naša ponudba je celostna, se pravi, da prevzamemo vso skrb za pokojnika: vse od prvega Mica ah obiska svojcev pa do odigrane žalostinke ob grobu. Pomembno je, da imajo svojci ob smrti pokojnika čim manj skrbi in obveznosti, tako da se lahko mimo pripravijo na zadnje slovo.” Zaupanja še posebno v tovrstni dejavnosti ne pridobiš čez noč, pa vendarle jim ga iz leta v leto izkazuje vse več ljudi. ’’Hudo mi je, ko se srečam z ljudmi, M so šele pred kratkim izgubili katerega izmed svojih, pa jim moram znova seči v roko, hkrati pa nam je v čast, da smemo znova v teh težMh trenutMh pomagati in sočustvovati z njimi. Vsak primer se te nehote dotakne, vsako življenje je dragoceno. Še posebno težko pa je, če gre za mlajšo osebo ah otroka, M je šele komaj dobro začel spoznavati življenje. Če gre za koga iz kroga prijateljev, znancev pa je vse še toliko težje,” dodaja Ivanka. V Šempetra so jim že pred leti zaupali v oskrbo in urejanje domače pokopališče, na katerem v celoti vršijo pogrebne storitve in v katerega so vložili veliko dela in lastnih sredstev. Sicer pa kolektiv Ropotar upravlja in ureja pokopališče tudi na Vranskem ter skrbi za pokope. Ljudem so dosegljivi ob vsakem času, tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih, saj smrt ne izbira ure, ne dneva. ’’Ključnega pomena je, da ljudem olajšamo trenutek izgube, da jih razbremenimo odvečnih skrbi in poti, M so ob takšnih trenutMh neob-hodno potrebne. Veseli me, da lepo sodelujemo s KS, še posebej z vsemi župnijsMmi uradi v SavinjsM dolini, Direktor Ivan Ropotar in da skupaj že ves ta čas na željo svojcev usklajujemo dneve in ure pogrebnih slovesnosti. Kar omogoča, da brez težav na različnih lokacijah nemoteno opravljamo tudi več pogrebov hkrati. Vsi v kolektivu se trudimo, ob tem moram pohvaliti delavce, M so predani delu, da svoje delo opravimo nadvse odgovorno, koreM-no in dostojanstveno. Naše delo je naporno, terja celega človeka, hkrati pa tudi veliko mero čutnega in natančnega odnosa z vsemi, M se jih dotakne žalost. Z ženo sva si drug drugemu v veliko oporo in pomoč, saj je za nama mnogo odrekanja, del ljubezni in skrbi pa zahteva tudi družina,” dodaja Ivan. Ker je pred vrati praznični čas, pa vsem občankam in občanom Savinjske doline in drugim želijo mirne in lepe božične in novoletne praznike ter se zahvaljujejo za zaupanje E.P. Ivanka v svoji pisarni Šempetrsko pokopališče WALKER MARN, s.p. .AW& Vransko 18/b Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * ‘delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Fotokopiranja in plastificiranje po zelo ugodnih cenah. y?ep bojjtč m srečno notfo Geto 2005. POSEBNA PONUDBA: Pri nakupu strešne kritine do 31.3. 2005, vas obdarimo s praktičnimi darili 1AZI [BILO ZDRAVJA IN OSEBNE SREČE Kolektiv podjetja Lindap dap - ZASTAVE - DROGOVI - PELETE - KRITINE - SNEŽNI PLUGI Ko izgine vsaka sled Dan mrtvih je že daleč za nami, primer, na katerega nas je opozorila bralka iz Žalca, tudi ni novejšega datuma, pa vendar... Pred približno desetimi leti je na Ponikvi umrl Jožek, M so ga Micah še Košek, saj se je preživljal s pletenjem košev in košar. Pa še s prijaznostjo sovaščanov, pri katerih je kdaj dobil tudi hrano. In ker ni imel svojcev, je ostal njegov grob po določenem času brez lesenega križa, spomenika ni postavil nihče, zdaj pa je njegov grob že prekopan. Nobene sledi torej več o človeku, M se ga vaščani in mnogi tisti, M so ga poznah, še radi spominjajo. In so tudi letošnjega prvega novembra še prižgali svečko tam, kjer je bil njegov grob. Da tako izgine vsaka sled za človekom, pa čeprav nima svojcev, se naši bralM ne zdi prav. Na krajevni skupnosti Ponikva so ji povedali, da krajevna skupnost denarja za vzdrževanje taMh grobov nima, kar sicer razume, meni pa, da # * * # # * # # # * ■%. # # * # # * # # # *- # * # # # # # # * * P/eJifmtM ,n "t°'4'na PRotm 1 Vanek Roter, s.p.; Šentrupert 7, 3303 Gomilsko, tel.: 03 / 572 60 17, # faks: 03 / 572 63 55 _______________ _________ # n 'sem našim strankam in poslovnim sodelavcem želimo prijetne lozióne pr ter srečno novo let amile eto 2CC5 # # # j j Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi v prihajajočem letu. # # # # # # # # * # # # # * # # * # # # # # # * # * bi vsako pokopališče moralo imeti kotiček, kjer bi zabeležili vsaj ime takšnega pokojnika. Pokopališča v žalsM občini so bila v upravljanju krajevnih skupnosti oziroma krajevnih pokopaliških odborov, režim urejanja pa tako kot na primer cene ni bil enoten. Od 1. Jožekovega groba ni več januarja 2005 bo upravljanje s pokopališči prevzelo Javno komunalno podjetje Žalec. Vodja oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora Občine Žalec Aleksander Žolnir je povedal, da primera sicer ne pozna, verjetno pa bi se lahko v krajevni skupnosti dogovorih, kako ravnah v takšnih okoliščinah. Takšne primere pa tudi novi občinski odlok o pokopališM in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč ne predvideva. Odlok določa, da je potrebno plačati najemnino groba vsako leto in grob tudi primemo urejati, opuščen grob pa se lahko preMoplje po desedetni tako imenovani mirovahu dobi. A pobuda bralke je po oceni Aleksandra Žolnirja na mestu, vendar jo mora kdo predlagati občinskim strokovnim službam. Tildi v občini Prebold so pred kratMm sprejeli nov odlok o urejanju pokopališč. V njem so zapisah, da se najemna pogodba za grob sMene za nedoločen čas, da pa se preMne, če Mjub opozorilom s strani upravljavca ni plačana letna najemnina ah če je grob Mjub opozorilu neurejen oziroma zapuščen. Po desetih letih se v opuščen grob lahko opravi drugi pokop. Kako je z umrlimi brez sorodnikov, odlok tudi v preboldsM občini ne določa, po besedah podžupana Francija Škrabeta v zadnjem času takšnega primera ni bilo. Verjetno pa bi bilo dobro predvideti tudi takšno možnost. Seveda pa je občina dolžna poskrbeti za pokop umrlega občana, M nima sorodnikov. K. R. ?\VN/c^ METKA JOŽICA KUHAR Velika Pirešica tel.:03 572 80 34 december2004 In miru v srcu. Da bi bili sončni in odprti V predbožičnem času so v časopisih, na radiu in po televiziji objavljeni mnogi intervjuji z duhovniki. Uidi Utrip ni izjema. Tokrat vam predstavljamo župnika Janeza Furmana, enega tistih duhovnikov, ki se veliko pojav-ljajo medijih in to ne le v resnih informativnih ali dokumentarnih oddajah. In še nekaj: tudi po njegovi zaslugi je postal božič dela prost dan. Novinarji so se letos poleti na veliko razpisali o menjavah duhovnikov, ki jih je škof dr. Franc Kramberger premestil v druge župnije. Janez Furman je bil premeščen iz župnije Staro Velenje v Andraž, kjer so ga ljudje sprejeli odprtih rok. V medijih pa je bilo mogoče brati ugibanja, kaj se skriva za posamezno zamenjavo. ’’Nekateri so za tem iskali različne vzroke. Jaz sem imel takrat srečo, ker je bil v župnišču prvi mesec pokvarjen telefon, številke prenosnega telefona pa večinoma niso poznali, tako da sem imel takrat relativno mir. Ko pa sem šel kupit kakšen časopis, sem v njem zasledil svoje ime ali pa so mi drugi pripovedovali o tem, kaj piše. Dva meseca potem nisem bral časopisov. Te prestavitve duhovnikov so značilne za mesec avgust. Ponekod v evropskih državah imajo natančno določeno, koliko let si na določnem mestu. Že ko smo posvečeni, damo škofu obljubo pokorščine,” pravi Janez Furman in dodaja, da ljudje cerkev preveč enačijo z drugimi ustanovami ali podjetji, večinoma pa sploh niso dobro seznanjeni z njenim delovanjem in še zlasti delovanjem raznih organizacij, ki delujejo v okviru cerkve. Škof dr. Franc Kramberger je imel letos veliko težav, saj je kar nekaj duhovnikov umrlo ah obnemoglo. Janez Furman se je iz mesta preselil na deželo. ’’Andraža prej nisem poznal, čeprav sem bil 9 let sosed -župnik v starem Velenju. Vozili smo se mimo, če smo šli proti Ljubljani in dlje. Andraž me je presenetil zaradi lepote in miru, tu ni naglice, ljudje so vedno pripravljeni pomagati. Tudi med sabo se razumejo in zelo radi imajo svojo zemljo, zelo skrbijo za kmetije. Ih je zelo miren svet, ni pa zakoten oziroma odmaknjen.” Praznovanje božiča bo tu verjetno nekoliko mirnejše kot v mesni, kjer se je potrošništvo vrinilo v praznično razpoloženje. Medtem ko nekateri ljudje veliko pričakujejo od praznikov, za druge pomenijo hude stiske. Kaj bi božič pravzaprav moral biti? ’’Pred sabo imam adventni venec. Z njim skušamo že otroke simbolično pripraviti na Kristusov prihod. Žal je postal adventni čas zdaj tako skomer-cializiran, tako pod vplivom potrošništva, da mnogi to povezujejo le še z dardi, kupovanjem in zapravljanjem. Zato razumem, da ima marsikdo travme v zvezi s tem, še posebej starši, če nimajo dobre službe, če podjetje ’’šepa”. Otrok tega ne pozna in ne razume, on pričakuje. Ve, kaj so nekateri dobili, saj se otroci pogovarjajo o tem. Zato skušamo pri verouku in adventnih nedeljah ter v stiku z ljudmi poudarjati duhovni pomen božiča. Bog se je rodd za vse in rodd se je v hlevu, ne v trgovinah ah na razsvedjenih ulicah. Rodd se je v revščini in prvi so ga prepoznali in k njemu prišli pastirji, ki so bili obrobna skupina v tedanji družbi. Družine naj bi začutile to sporočdo: Kristus je rojen, prinesel je novo lepoto, novo veselje, daje smisel verskega praznovanja. Sporoča nam, da je velika vrednota biti človek. Bog se je na nek način ponižal, da je postal človek, kar dokazuje, kako velika vrednota je biti človek. S tem, ko je postal človek, smo mi poštah božji. Če bomo znah to postaviti v ospredje, potem je to izjemno sporočdo. Anekdota pravi: Indijskega diplomata so na božični večer povabili v goste trije evropski diplomati. Pri prvem je bda samo večerja, je dobro jedel, pri drugi hiši so se pogovarjati samo o darilih, v tretji hiši pa so gledati božično drevo, kako lepo je okrašeno. Mož je odšel iz Evrope, pa ni vedel, kaj je božič. Včasih so celo vojaške spopade prekiniti na božič. Začutiti moramo božjo podporo in pomoč, pa bomo bolj duhovno praznovati božič. Neke navade, ki so se razširile, pa bodo zagotovo ostale tudi v prihodnje. Tildi pri birmi ne moremo preprečiti, da ne bi nekateri botri svojim birmancem kupovati zelo dragih daril.” In kako vendarle mladino prepričati, da ni vse samo v materialnih dobrinah? ’’Ogromnega pomena pri tem je vzgoja. V naši družim nas je sedem otrok. Božička nismo poznati, samo miklavževanje. Božiček je namreč ameriški model, Dedek Mraz pa je bil uvožen iz Rusije, ko je šel Miklavž po drugi svetovni vojni v azil. Štiri adventne nedelje pripravljamo ljudi na božič. Z molitvijo pri maši, s prejemom zakramentov. Imamo adventni koledar, v katerem je za vsak dan zapisana neka misel in tudi to, kako se lahko otrok odpove kakšni malenkosti, npr. 10 tolarjem, s katerimi lahko kupi juho otroku v Afriki. Lahko moti ali stori dobro delo. To je čisto družinska zadeva. Če se člani družine zberejo, to preberejo, moti- jo, je to že odlična priprava na božič. Da otroci slišijo nek klic. Če pa starši tega ne sprejmejo, to ni mogoče. Spominjam se, kako smo se pred leti truditi, da bi božič postal dela prost dan. Bil sem v komisiji, v kateri sta bila tudi Jože Smole in Alojzij Šuštar. Koliko truda in napora je bilo potrebnega. Takrat je vladalo neko posebno razpoloženje. Polnočnice so bile dobro obiskovane, na primer leta 1986 ali 1989- Na novoletnih koncertih se je nekdo ojunačil ter zaigral Sveto noč, za njim pa orkester in to je bilo nekaj izjemnega. Zdaj se je to spremenilo. Nekateri gredo na dopust, na smučanje, po nakupih, drugi še opravijo tisto dolžnost, da se zberejo pri večerji in gredo morda k polnočnicam, več pa ne. Žal je pač tako, to je treba vzeti v zakup.” In največje želje za 2005? ”Da bi bilo to leto mirno, blagoslovljeno, da bi ljudje bolj zaupati v boga. Večina čestitk ob novem letu poudarja zdravje. Jaz poudarjam, naj bo to zdravje zdravje pameti, duha, srca. Da bi se znali ljudje pravilno odločati, kaj je božji dar, kaj dejansko lahko s povezanostjo s cerkvijo in duhom dosežejo, da bi znati ločevati prave vrednote. Veselo, radostno, brez neke zamorjenosti, da so ljudje sončni in odprti. Da najdejo v veri oporo.” K.R. Janez Furman Razpoloženje na srečanju je bilo odlično Drugačni, a vendar enaki Zarjine delavke znova skupaj Zarjine sotrpinke na 1. srečanju v Gotovljah V Sloveniji že 35 let deluje Zveza paraplegikov Slovenije. Vanjo so bili desetletje neposredno vključeni člani z vseh koncev Slovenije. Z namenom, da bi svojo dejavnost čim bolj približali članstvu, so bila ustanovljena pokrajinska društva. Danes sestavlja Zvezo paraplegikov Slovenije devet pokrajinskih društev, med njimi društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske, ki deluje že 25 let Minuli četrtek so ta jubilej slovesno obeležili v gostišču Rimljan v Šempetru. Proslavo ob srebrnem jubileju društva, ki jo je vodila moderatorka Jožica Ocvirk, so s himno pričeli ljudski pevci iz Vitanja. Zbrane je nato pozdravil predsednik društva Janez Hudej in predstavil dosedanje delo društva. S kulturnim programom sta praznovanje obogatila člana društva Srečko Vodeb in Gordana Kitek. Za glasbo v družabnem delu pa je poskrbel glasbeni trio. V imenu celjskega župana Bojana Šrota je zbrane pozdravil podžupan Stane Rozman in poudaril, da se bodo v občini še naprej truditi narediti mesto čim bolj prijazno za vse ljudi. S prijaznim pismom je slovesnost pozdravil tudi prof. dr. Rajko Hirkj ki se prireditve ni mogel udeležiti. Udeležencem je spregovoril tudi župan občine Žalec in poslanec v DZ Lojze Posedel. Poudaril je, da je ena izmed temeljnih nalog omogočiti občanom čim bolj enakopravne možnosti. V tej smeri že nekaj čas dokaj uspešno delujejo in odstranjujejo arhitektonske ovire ter vzpostavljajo razmere, ki naj bi invalidom naredile mesto prijaznejše in bolj dostopno. Ob tej priložnsti so podeliti tudi priznanja. Posebno priznanje je za aktivno in neprekinjeno delovanje v društvu prejela Dorica Vedlin, za nego svojega sina, ki ima od vseh družinskih članov najtežjo obliko invalidnosti, pa mama Vilija Gutmana Podeliti so še 18 spominskih plaket in častne plakete, ki so jih prejeti vsi dosedanji predsedniki Franc Pečnik, Julčka Kralj, Jože Berlinger in aktualni predsednik Janez Hudej. Društvo se je ob tej priložnosti z zahvalnimi listinami zahvalilo Zdravilišču Laško, Mestni občini Celje, Atletskemu društvu Kladivar in Občini Žalec. In kaj je ob koncu prireditve povedal predsednik društva Janez Hudej? "Veseli smo, da smo v 25 letih dosegli veliko zastavljenih ciljev. Še posebno smo veseli, da smo naše delo približati našim članom in da se počutimo kot del enakovrednih in ustvarjalnih državljanov. V društvo je trenutno vključenih 116 članov, vsi smo hrbtenično prizadeti, kar pomeni, da imamo hrome spodnje ali zgornje okončine. Izvajanje naših programov je zaradi te specifičnosti invalidnosti izredno težko. Prav zato smo še toliko bolj ponosni, da društvo vodimo člani sami. Želimo si živeti v državi enakih možnosti. Ne želimo si pomilovanja in obravnavanja, kot da smo posebna kategorija ljudi, ampak si želimo živeti kot enakopravni subjekti naše družbene skupnosti.” D. Naraglav Pred tremi leti je konfekcijsko podjetje Zarja Petrovče prenehalo delovati. Delavke so ostale na cesti oziroma postale so iskalke zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje Žalec. Redkim je uspelo dobiti novo redno zaposlitev, liste, ki si zaposlitve še niso našle, pa ne obupujejo. Dokaz za to je tudi njihovo letošnje srečanje, ki so ga pred dnevi organizirale v gostišču Konjiček v Gotovljah. Poimenovale so ga 1. srečanje Zarjinih sotrpinov. Srečanje so organizirale Miri Pilih, Suzana Kos in Marija Vozlič. Slednja je povedala, da so se za pripravo srečanja odločile, ker so se rade družile in bi to rade počele tudi v prihodnje. Ne nazadnje jih povezuje skupna usoda propadlega podjetja. Da bi to srečanje postalo tradicionalno, so si domislile tudi zastavo, na katero so se podpisale. Na srečanju, kjer ni manjkalo obujanja spominov na leta, ki so jih preživele skupaj, so izbrati tudi nove tri organizatorke, ki bodo ob letu osorej pripravile 2. srečanje. Do takrat pa bodo hranile zastavo s podpisi. D. N. Napovednik december2004 OBČIM POLZELA Torek, 25. januar, ob 16. uri 79- LUNOHOD na Goro Oljko; zbirališče pri bifeju DU Polzela; (Ema Drofenik, 572 01 20). (DU) Sobota, 25. december, ob 18. uri Božični koncert ob dnevu samostojnosti; Župnijska cerkev sv. Marjete na Polzeli; (Stane Podbregar, 041 662 805, Eva Lenko, 703 32 00). Nedelja, 23. januar, ob 14.30 igre brez meja na snegu; Ovčja jama v Šeneku ali na Gori Oljki; (Thristično društvo, ŠD Andraž in OŠ Polzela, 703 32 20). Nedelja, 2. januar, ob 7. uri novoletni pohod Polzela - Braslovče - Dobrovlje; zbirališče v Parižljah pri Tajnšku; (Gertruda Terčak, 572 07 44). Torek, 4. januar, ob 16. uri Božični koncert polzelskih pevskih zborov; Župnijska cerkev sv. Marjete na Polzeli; (Mija Novak, 752 04 80). Sobota, 8. januar, ob 7.30 27. pohod po poteh Pohorskega bataljona; zbor pred občinsko zgradbo na Polzeli; (Zoran Štok, 041 754 778, 031 611 789). Nedelja, 9. januar, ob 16. uri koncert božičnih pesmi; domači pevski zbori in vokalne skupine; Župnijska cerkev sv. Marjete na Polzeli; (Marko Slokar, 572 26 64). Sobota, 15. januar, ob 9. uri 23. pohod Zdravju naproti; (Zoran Štok, 041 754 778, 031 6ll 879). Sobota, 22. januar, ob 8. uri pohod ZDRAVJU NAPROTI na Goro Oljko; zbirališče pri bifeju DU Polzela; (Stane Štorman, 031 651 583). (DU) Sobota, 22. januar, ob 17- uri spomladanska dela v okrasnem in zelenjavnem vrtu; velika dvorana Kulturnega doma na Polzeli; (Ferdo Glavnik, 572 00 66). Nedelja, 23. januar, ob 6. uri 7. Vincekov pohod; zbor pred občinsko zgradbo na Polzeli; (Zoran Štok, 041 754 778, 031 611 879). OBČINA ŽALEC Sobota, 1. januar, ob 1. uri zjutraj BUKOVICA PO POLNOČI; zborno mesto: parkirišče Mercator; (informacije: PD Žalec, 710 02 08). Nedelja, 2. januar, ob 7. uri PO SEJEMSKI POTI; zbor pred pisarno PD Zabukovica; (informacije: PD Zabukovica, 031 860 188); - ob 9. uri 7. NOVOLETNI POHOD NA HOM; odhod izpred savinjskega mosta v Kasazah; (informacije: PD Liboje). Torek, 4. januar, ob 20. uri abonma BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU; Dom II. slovenskega tabora Žalec; (informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 5. januar, ob 20. uri abonma BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU; Dom II. slovenskega tabora Žalec; (informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 8. januar, ob 7. uri zimski pohod na Roglo in Osankarico; zbor pred pisarno PD Zabukovica; (informacije: PD Zabukovica, 031 860 188); - ob 8. uri pohod Dobrovlje - Bezovec -Planinski dom na Čreti; zbor pred društveno pisarno PD Žalec; (informacije: PD Žalec, 710 02 08). Nedelja, 9. januar, ob 8. uri pohod na Dom pod Reško planino; zbor pred društveno pisarno PD Žalec; (informacije: PD Žalec, 710 02 08). KINO ŽALEC REDNI PROGRAM 2.1. ob 18.00 THE DREAMERS-SANJAČI ob 20.00 VAS OB GOZDU 9. 1. ob 18.00 KRALJESTVO MORSKEGA PSA ob 20.00 UROČENA ELLA 16.1. ob 18.00 OCEANOVIH 12 ob 20.00 BRATA 23.1. ob 18.00 POLARNI VLAK ob 20.00 MANDŽURSM KANDIDAT 30. 1. ob 18.00 POSLEDNJI KLIC ob 20.00 BRIDGET JONES - NA ROBU PAMETI Ponedeljek, 10. januar, ob 19. uri PONOVOLETNI ŽUPANOV SPREJEM; Dom H. slovenskega tabora Žalec; (informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 13. januar, ob 17. uri Cicibanov abonma in izven: FUJ, SMRDI (KUD Teater za vse, Jesenice); Dom H. slovenskega tabora Žalec; (informacije: ZKŠT, 712 12 50); - ob 18. uri Predavanje o Himalaji (diapozitivi); OŠ Šempeter; (informaqe H) Šempeter, 031501244). Sobota, 15- januar, ob 10. uri TURNIR V MALEM NOGOMETU (povabljene ekipe do U 10); telovadnica OŠ Šempeter; (informacije: TVD Partizan Šempeter, 041 411 322); - ob lO.uri 9. MEDNARODNI NOVOLETNI KARATE TURNIR; športna dvorana I. OŠ Žalec; - ob 19- uri RAZGLASITEV NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH KARATEISTOV V LETU 2004; Dom H. slovenskega tabora Žalec; (informacije: Silvester Marič, 041 743 022); - ob 19. uri HRUP ZA ODROM (igra); Dom krajanov Vrbje; (informacije: Feliks Zajc, 031 674 799)- Ponedeljek, 17. januar, ob 19. uri PONOVOLETNI SPREJEM ZBORNICE ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ZA ČLANE; KAKO SE DAN LEPO ZAČNE (MELODRAMA); Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 18. januar, ob 17. uri Mladinski abonma in izven: RONJA (SLG Celje); Dom II. slovenskega tabora Žalec; (informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 20. januar, ob 20. uri abonma narodno-zabavne glasbe in izven: VEČER MLADIH SESTAVOV (Modrijani, Navihanke in ansambel Pogum); Dom II. slovenskega tabora Žalec; (informacije: TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 22. januar, ob 8. uri pohod Dobrovlje - Tolsti vrh -Smolnik; zbor pred društveno pisarno PD Žalec; (informacije: PD Žalec, 031 320 242); - ob 8. uri Pohod na Šmarno goro; odhod izpred gostišča Nekropolis; (informacije: PD Šempeter, 031 501 244); - ob 17. uri gostovanje čarodeja (MARLIZ MAGIC SHOW); Dom II. slovenskega tabora Žalec; (informacije: TIC Žalec, 710 04 34); - ob 19. uri koncert folklorne skupine KUD GRIFON ŠEMPETER z gosti; Hmeljarski dom Šempeter; (informacije: KUD Grifon, 041 517 607). Petek, 28. januar, ob 20. uri abonma klasične glasbe in izven KONCERT TRIA RITRATO DELL' AMORE; Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec, 710 04 34). PEČEMO Predstava VOLK IN KOZLIČKI v izvedbi MINI TEATRA iz Ljubljane * v četrtek, 23. decembra, ob 16. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. * Po predstavi nas bo obiskal dedek Mraz, ki bo skupaj s škratom izžrebal in podelil nagrade sodelujočim v nagradni igri A POBARVAJ IjSpt VOŠČILNICO. fterteck Spoštovani! Zahvaljujemo se Tam, da ste nam v preteklem letu dovolili Paše življenje zapolniti z našimi kulturnimi, športnimi in turističnimi prireditvami. Ko boste v novem letu 2005 obračali novi list, si želimo, da bi bil še naprej popisan z našimi prireditvami. Tudi v prihajajočem letu bomo tu za Pas da bi še naprej upravičili Vaše zaupanje in zapolnili Paše življenje. Vesele praznike in srečno novo leto 2005 l?am od srca želimo vsi zaposleni! _________... MAČEK MURI; dvorana Prebold; Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold; (Milena Sedminek, 041 356 059)- Sobota, 22. januar, ob 19. uri tekma D. SKL člani - Prebold : Ptuj; dvorana Prebold; košarkarski klub Prebold; (Jani Laznik, 041 793 688). Sobota, 22. januar, ob 9. uri Kmečka tržnica; parkirni prostor pred OŠ; Občina Prebold; (Občina Prebold, 703 64 00). TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER vabi na (Božično skrivnost v Jami Tekef v soboto, 25. decembra, in nedeljo, 26. decembra 2004, od 15. do 18. ure. Nedelja, 30. januar, ob 8. uri pohod na Paški Kozjak; zborno mesto pri cerkvi sv. Jakoba v Galiciji; (informacije: PD Galicija, 031 244 771); ob 15. uri veselo popoldne z vaškim orkestrom Hramše; Dom krajanov Galicija; (informacije: Feliks Zajc, 031 674 799). OBČIM PREBOLD Nedelja, 2. januar, planinski pohod na Mrzlico; igrišče Marija Reka; Športno društvo Marija Reka; (Bernard Tratnik, 572 49 39)- Sobota, 8. januar, ob 9. uri Kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold. Sobota, 8. januar, ob 19- uri tekma II. SKL člani - Prebold : Nazarje; športna dvorana Prebold; (Jani Laznik, 041 793 688). Nedelja, 9. januar, 28. zimski pohod v Marija Reko; Osnovna šola Prebold; Planinsko društvo Prebold; (Dušan Vedenik, 041 752 899). Petek, 14. januar, ob 19.30 gledališki abonma ČISTILKA MARIJA Mojca Partljič (monokomedija); dvorana Prebold; Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 15. januar, ob 10. uri simpozij Slovenska ljudska pesem; Hotel Prebold; Občina Prebold in Kulturno društvo Šešče; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Nedelja, 16. januar, ob 15. uri Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto; dvorana Prebold; Občina Prebold in Kulturno društvo Šešče; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sreda, 19- januar, ob 19.30 filmski abonma TISTEGA LEPEGA DNE; dvorana Prebold; Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 21. januar, ob 17. uri otroški abonma - lutkovna predstava december2004 Kultura Pred domačim občinstvom Uspešno leto za ZKŠT Člani žalskega združenja, ki so razstavljali svoja ročna dela, s predsednikom Janezom Megličem. Uroš Vidmajer, Tanja Razboršek Rehar in Lidija Koceli na tiskovni konferenci Na ta veseli dan kulture je bilo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu ves dan živahno. V spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna je večina slovenskih kulturnih ustanov na široko odprla svoja vrata za brezplačne oglede, v žalskem kulturnem domu pa so najprej gostili učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol Griže, Šempeter in Žalec, ki so si ogledali monodramo z naslovom Srečanje s Prešernom, v kateri je nastopil igralec Jože Ropoš. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je pripravil tiskovno konferenco, na kateri je direktorica zavoda Tanja Razboršek Rehar predstavila nekaj številk o prireditvah, ki jih zavod sam ali skupaj z drugimi društvi in ustanovami v letošnjem letu pripravil v Domu D. slovenskega tabora, Savinovi hiši in avli dvorca Novo Celje. S področja kulture jo je dopolnila programska direktorica Lidija Koceli, s področja športa pa programski direktor Uroš Vidmajer. Letos je zavod do konca novembra pripravil približno 80 prireditev v kulturnem domu in Savinovi hiši, tri pa še v dvorcu Novo Celje, kjer so v decembru zelo dobro obiskani adventni sejmi. V Domu II. slovenskega tabora gostujejo tudi drugi organizatorji, tako je bilo 10 gostovanj komercialnih gledališč, 9 seminarjev in približno 30 prireditev raznih društev. Po oceni se je v tej hiši letos zvrstilo približno 20 tisoč in drugih kiparskih materialih, zanimajo ga umetne mase, predvsem poliester, v katerem utripajo tujki, predvsem razpršene kroglice živega srebra, mnoštvo optičnih učinkov, ki vnašajo, v sicer statično obliko kroga v neskončnost, nove mikroprostore, obiskovalcev, res pa je, da prireditve obiskuje večinoma isti krog ljudi. Zavod poleg kina organizira tudi pet abonmajev, zlasti pri abonmaju klasične glasbe pa bi si želeli večjega obiska. Letos je ponovno zaživel tudi čarobni kotiček v atriju Savinove hiše, ki ga bo jutri obiskal še dedek Mraz. Prvič so ob tem pripravili še nagradno igrico za otroke, prva nagrada pa je izlet v Gardaland. Decembrske prireditve se bodo zaključile s silvestrovanjem na prostem v Žalcu. Po besedah Tanje Razboršek Rehar so za decembrske prireditve namenih 3 milijone tolarjev. Letošnji celotni proračun Zavoda za kulturo, šport in turizem je 150 milijonov tolarjev, od tega je tretjino lastnih prihodkov zavoda. Pomembno je tudi to, da so prešli na nov način obveščanja o prireditvah, in sicer vsak mesec pošljejo koledar s prireditvami na 1500 naslovov. Uroš Vidmajer je med drugim povedal, da v okviru Zveze športnih društev občine Žalec deluje že 54 društev in da je kar 43 kategoriziranih športnikov. Konec januarja pripravljajo festival športnega filma, takrat pa bo tudi razglasitev naj športnika leta 2004. Veseli dan kulture se je nadaljeval s predstavitvijo pesniške zbirke Mete Rainer in z odprtjem fotografske razstave Utrinki v avli Doma II. slovenskega tabora. Na njej so se predstavili avtorji Matjaž Bevk, Gašper Sedminek in Špela Kolar. K.R. konkretno oprijemljivost in hkrati razgibanost. V kulturnem programu ob odprtju so sodelovali Katarina Kukovič, Goran Milijič in Luka Arnuš. Razstavo je odprl podžupan občine Žalec Janko Kos. T ~ Candela zapela Na prvo adventno nedeljo se je v avli dvorca Novo Celje ponovno predstavila vokalna skupina Kulturnega društva Petrovče Candela. K uspešnemu delovanju skupine je zagotovo doprinesla svoj delež tudi mlada, a obetavna zborovodkinja Merjetka Rak. Od šestih, z adventnim tonom zapetih pesmi, je ob polni avli obiskovalcev največ aplavza požela večno lepa Sveta noč v drugačni, neobičajni priredbi. Podobnih nastopov si še želimo. J. N. G. Uspela razstava in koncert Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v počastitev svetovnega dneva invalidov, 3. decembra, v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravilo razstavo ročnih del članov društva. Organizirali so tudi dobrodelni koncert. Predsednik društva Janez Meglič je ob odprtju povedal, da društvo združuje 1200 invalidov šestih občin Spodnje Savinjske doline, na razstavi pa svoja ročna dela razstavlja 25 nji- hovih članov. Razstavo je odprl predsednik mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak, v kulturnem programu pa so nastopile Pevke treh vasi iz Gotovelj. Na dobrodelnem koncertu, ki so ga pripravili v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Žalec, je sodelovalo veliko ansamblov, pevcev, pianistov, solistov in čarodej. Koncert je bil dobro obiskan, 400 Tudi letos je bil adventni sejem zelo bogat. Adventni sejem z malim jubilejem Adventni sejem v Novem Celju praznuje letos že peti rojstni dan. Poleg lepih izdelkov in drugih zanimivih reči, ki dajejo božično-novolet-nemu času še posebno lep sijaj, ponuja vsaka adventna nedelja v obnovljenem delu dvorca tudi nepozaben pridih kulture. Letos so za to poskrbeli: glasbenica Tjaša Gorišek, ki je prvo adventno nedeljo izvedla klavirski koncert. Seniorji Komornega pevskega zbora Celje so s petjem obogatili drugo adventno nedeljo, tretja adventna nedelja je bila v znamenju Savinjskega trobilnega kvinteta, zadnji pa je dal svoj prispevek Rok Šoster, ki je poslušalcem polepšal predbožični čas s kitaro in petjem. Uroš Govek z Zavoda za kulturo Žalec in prizadevni turistični delavci TD Petrovče, ki ga vodi Vlasta Vrbančič, ter vsi, ki dajejo sejmu življenje, tako poskrbijo za še prijetnejši prednovoletni čas. « » Kozmično oko V mali dvorani kulturnega doma na Polzeli je bila do 12. t. m. odprta razstava likovnih del Slavice Pavšak in Borislava Holla, ki sta tudi člana likovne sekcije Kulturno- umetniškega društva Polzela. Ob odprtju razstave je predsednik Kultumo-umetniškega društva Polzela Marko Slokar izrazil veselje nad delovanjem likovne sekcije kultumo-umetniškega društva. Predsednica likovne sekcije Irena Pevnik pa je nekaj besed namenila razstavljavcema in razstavi. V kulturnem programu je nastopil kvintet Lastovka s Polzele. T. T. Slavica Pavšak in Borislav Holl tisoč tolarjev, zbranih z vstopnino, pa bodo namenili socialno šibkim invalidom, članom žalskega medobčinskega združenja. » l. ìavcar naslovljenem Kozmično oko, ki nosi v sebi brezprostorskost in brezčasnost, univerzalno magijo, iz katere vse izhaja in se vanjo vse vrača, pomene, ki jih ni mogoče razumsko ovrednotiti, pač pa se je treba nanje odzivati na primarni, arhetipski ravni. Čopič, platno in barve, ki so ga pritegnili že v dijaških letih, so sedaj zamenjale povsem drugačne tehnologije, posega po lesu Utrinek z razstave Do tega petka je v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu na ogled razstava likovnih del trboveljskega slikarja Benjamina Krežeta. Ob odprtju razstave je o avtorju in njegovem delu govorila likovna kritičarka Marlen Premšak. Po njenih besedah je Benjamin Kreže naporen avtor, ki zahteva od gledalca posebno kontemplativno razpoloženje, znotraj katerega je možna komunikacija z njegovimi podobami. Pri tem mu pomaga z naslovi eksponatov v obsežnem ciklu, december2004 KuLTUBA Prof. Marica Kotnik Šipec, levo ob njej mag. Branko Goropevšek, desno Bogomir Šipca Hišna imena v knjigi V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli so pred dnevi predstavili že drugo knjigo domačinke prof. Marice Kotnik - Šipec, ki je pred leti raziskovala zaloška domača imena, tokrat pa polzelska in jih s fotografijami Bogomirja Šipca predstavila v knjigi Stara hišna imena na Polzeli. Stara hišna imena so namreč del kulturne dediščine. Knjiga je namenjena predvsem rojakom in ljubiteljskim raziskovalcem, ki bodo lahko preko domačih hišnih imen ugotovili, do kod izvira njihovo domače ime in kdaj je bilo prvič zapisano v tamkajšnjo cerkveno matično knjigo. Prva domača imena je namreč v cerkveno knjigo že leta 1695 zapisal polzelski vikar Matija Gubec. Nekatera imena so se ohranila vse do danes, iz njih so se razvili priimki. 0 tem in mnogih drugih drobnih zanimivostih sta se pogovarjala avtorica in direktor Osrednje knjižnice Celje mag. Branko Goropevšek. Zbrani domačini so prijetno druženje dopolnili s svojim poznavanjem zanimive tematike. Avtorico je nagovoril in se ji zahvalil za njen dragocen domoznanski prispevek podžupan občine Polzela Stanko Novak, direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec Anka Krčmar pa je predstavila delo prof. Stanka Kotnika, ki mu je knjiga posvečena. V slovensko bralno kulturo se je zapisal kot pobudnik in začetnik bralne značke, ki je gotovo slovenska kulturna znamenitost in posebnost. Prijazno druženje je s pesmijo polepšal kvintet Lastovka s A cappella pred novimi izzivi Mešani pevski zbor A cappella, ki deluje v okviru KUD Petrovče, je v letošnjem letu z odmevnima koncertoma obeležil 10. obletnico neprekinjenega delovanja. Do te sezone je zbor zelo uspešno vodil Mitja Bervar, v tej sezoni pa je taktirko prevzel Blaž Rojko. Zbor je vsa leta uvrščen v najvišjo kakovostno kategorijo. Zbor poje pesmi slovenskih in tujih skladateljev iz raznih obdobij in slogovnih zvrsti. Del svojega bogatega repertoarja smo predstavili Švicarjem in zamejskim Slovencem v Porabju na Madžarskem, posebej pa smo ponosni na sodelovanje na celovečernem koncertu sodobne slovenske klasične glasbe Noč slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji in na Svetovnih glasbenih dnevih z orkestrom Slovenske vojske. V tekoči sezoni smo se udeležili tekmovanja pevskih zborov Od Celja do Koroške in z novim zborovodjem in delno spremenjeno postavo osvojili srebrno priznanje. V decembru in januarju bo zbor organiziral in izvedel nekaj božičnih koncertov, in sicer na Dobrni v Zdraviliškem domu (25. 12. ob 19-00), v žalski cerkvi (27. 12. ob 19-00), v cerkvi v Petrovčah (1. 1. 2005 ob 18.30), v cerkvi v Šempetru (2. 1. ob 10.30) in v cerkvi v Gotovljah (6. 1. ob 17.30). V zboru trenutno prepeva 25 pevcev in pevk iz celotne regije, za uresničitev vseh ciljev pa bi nujno potrebovali še nekaj pevcev. Zato vabimo vse, ki vam je glasba, uglajeno petje in druženje pri srcu, da se nam pridružite na vajah vsak četrtek ob 19-30 v dvorcu Novo Celje. V tej sezoni se želimo udeležiti območne in medobmočne revije ter mednarodnega tekmovanja pevskih zborov Festa musicale v Olomoucu na Češkem v mesecu juniju 2005. Za izpolnitev vseh ciljev pa bomo potrebovali ogromno trdega dela in nenazadnje tudi finančnih sredstev. Pevci si želimo predvsem večje podpore skupnosti, saj smo s svojim dosedanjim delom in uspehi dokazali, da lahko dostojno predstavljamo kraj, občino in celotno Spodnjo Savinjsko dolino. „ „ „ . Tomaž Melavc V znamenju narodno-zabavne glasbe Na letošnji reviji je znova nastopil ansambel Savinjskih sedem. Že 32 let je v Spodnji Savinjski dolini zadnja novembrska nedelja v znamenju narodno-zabavne glasbe. Za to so zaslužni člani nekdanjega ansambla Veseli Libojčani in prizadevni člani kulturnega društva Svoboda Liboje, ki vsako leto organizirajo tradicionalno revijo narodno-zaba-vnih ansamblov. Libojska revija je tretja najstarejša prireditev na področju narodnozabavne glasbe v Sloveniji. Starejša sta le Ptujski in Števarjanski festival. 111(11 letošnjo revijo, ki so jo z istimi izvajalci in istim programom pripravili ob 14. in 17. uri, so najavile fanfare libojskih godbenikov. Vajeti je nato vzel v roke povezovalec Jože Galič. Vsekakor pa bi si bilo prireditve kar težko zamisliti brez Mira Klinca, ki že vrsto let pomaga prizadevnim organizatorjem iz KD Svoboda, hkrati pa v vlogi Klobasekovega Pepija vsakič do solz nasmeji polnoštevilno,občinstvo. Občinstvu se je najprej predstavil ansambel Eurokvintet. V nadaljevanju pa so se na odru, ki mu je vdahnil zimsko idilo mojster scene Jože Napotnik, zvrstili še Bratje Dobrovnik, ansambel Marzel, ansambel Bohpomagej, ansambel Marjana Drofenika, harmonikarski orkester Barbara Velenje, ansambel Franca Zemeta, Vigred, Savinjskih sedem, Okrogli muzikantje, ansambel Vita, Šentjurski muzikantje in ansambel Mira Klinca. Svoj delež je k prireditvi prispeval še Kolobasekov Bik bend. Nekaj posebnega je bil letos tudi ansambel Savinjskih sedem, ki ga je za to priložnost znova oživel Štefan Frece. V njem sta kot pevki skupaj zapeli mama in hči. Libojska 32. revija narodnozabavnih ansamblov je znova uspela. To pa je zagotovilo, da se bodo organizatorji z veseljem lotih priprav 33. revije. Če vas letos morda ni bilo zraven, tega ne izpustite prihodnje leto, saj je vedno lepo in prijetno. D. Naraglav Metin modri spominček Modri spominček je zbirka osebnoizpovedne poezije Mete Rainer, ki jo je v Domu II. slovenskega tabora na ta veseli dan kulture predstavila Medobčinska matična knjižica Žalec. Knjigo so pozdravili številni prijatelji poezije in pesničini prijatelji. Knjižica je tako uresničila še zadnji del projekta, ki si ga je zastavila ob 100-letnici pesničinega rojstva. V programu so nastopih pevci I. osnovne šole Žalec, plesalci s polzelske osnovne šole, saj je pesnica na Polzeli več let učitelj evala, recitirah pa so Jolanda Železnik ter Lidija in Jaša Koceh. Zbirko osebnoizpovedne poezije je zbrala in uredila direktorica Medobčinske matične knjižnice Anka Krčmar. To je že tretja knjiga poezije, ki je izšla po pesničini smrti. Tildi prejšnji dve sta izšh s sodelovanjem knjižnice, ki hrani pesniško zapuščino Mete Rainer. Osebnoizpovedna poezija je za večino novost, zato so v knjižnici najbolj hvaležni podjetju Novem z Ložnice pri Žalcu, ki je omogočilo izdajo knjige. Brez njihove naklonjenosti kulturi knjige prav gotovo ne bi mogli izdati. V zbirki so objavljene medvojne pesmi, ljubezenske, družbenokritične in razmišljujoče. Z izidom Modrega spominčka je knjižica oživela še zadnje neobljavljeno gradivo priljubljene žalske pesnice in tako v celoti uresničila poslanstvo in zaupanje, ki ji ga je z volilom zaupala Meta Rainer. „ „ » V rudniku tudi ženske Udeleženke srečanja V dvorani Doma Svobode v Grižah so se pred dnevi zbrale nekdanje delavke Rudnika Zabukovica, ki je deloval do leta 1966, Po drugi svetovni vojni so bile v rudniku zaposlene tudi ženske. Pobudnica srečanja je bila Magda Ježovnik V rudniku je namreč delala tudi njena mama, zato je že dalj časa razmišljala o tem, da bi bilo potrebno to težko delo žensk predstaviti širši javnosti. Magda Ježovnik je zbrala podatke o 50 nekdanjih delavkah v rudniku in uspela izvedeti 36 naslovov, srečanja pa so se udeležile Nežika Užmah, Pepca Pečnik, Ana Jeseničnik, Greta Ojstršek, Nežika Ribič, Pavla Brumen in Trezika Kolšek. Z njimi se je pogovarjala Danica Vončina Veligošek, srečanje pa sta organizirala kulturno in turistično društvo oziroma rudarski muzej. V pozdravnem nagovoru je vodja muzeja Rudnika Zabukovica Jože Hribar povedal, da se "knapi” še danes redno družijo (taka srečanja imenujejo šahtak), medtem ko je bilo za ženske to. prvo tovrstno srečanje. Muzj je bil ustanovljen z namenom ohranjati in na nove rodove prenašati vrednote, značilne za rudarje. Taka vrednota je čut za sočloveka, saj rudar nikoh ne zapusti ’’kamerata”. Ženske so se v rudniku zaposlovale po drugi svetovni vojni, ker ni bilo dovolj delovne sile, življenje pa je bilo revno. Nekatere so delale tudi v jami, večinoma pa na separaciji in na rudniškem posestvu (ekonomij). Delo je bilo zelo težko in ne dobro plačano. "Čeprav smo dobile malo denarja, smo ta zaslužek zelo potrebovale,” so med drugim povedale "knapovke”. Kljub obujanju spominov na težke čase so številni obiskovalci večera slišali tudi vehko hudomušnih zanimivosti. V kulturnem programu so nastopih tamburaška skupina Feniks, Ubrane Strune, kitarist David Sopotnik in recitatorka Vera Kumerc, zbrane pa je v imenu občine Žalec nagovorila Nataša Gaber Sivka. K. R. Oddajal radio Marija Reka Veseli december v Marija Reki V Mariji Reki so tudi letos pripravili zanimivo prireditev Veseli december v Marija Reki. Nanjo so povabili krajane Marija Reke in druge goste. Celotna prireditev je bila zamišljena in izvedena v obliki živega prenosa radia Marija Reka, ki je bil seveda slišen in viden samo znotraj Planinskega doma. Za radijski avizo so poskrbele marijareške Frajlice. Za napovedovanje pa Jožica in Monika. Del programa so zapolnili še marijareški ljudski pevci s citrarko Cito. Svoje pa je pridal tudi Tone, ki je nastopil v vlogi italijanskega opernega pevca Pavarotija. Pomembno vlogo pa so kot tekmovalci v kvizu imeli tudi poslušalci oziroma gledalci. Tako kot se za vsak radio spodobi, so tudi v marijareškem radiu po avizu najprej prebrali poročila, ob koncu le-teh pa vremensko napoved in horoskop. Prav tako tudi ni manjkalo športnih vesti, ki so bile v znamenju političnega boja čmo-belih. Z zapoznelim obiskom in darili pa je v radijski program vskočil tudi Miklavž. V nadaljevanju programa je bil na vrsti intervju z bivšo kulturno ministrico, ki jo je izvrstno odigrala Jožica Ocvirk. Sočnemu in humornemu pogovoru je sledil radijski kviz Lepo je biti skromen, v katerem so sodelovati podžupan Franc Škrabe, svetnik Andrej Zagožen in župnik Franc Serec. Vsi trije so dosegli maksimalno število točk. Po avizu pa so poslušalci ugibati o skritem predme- tu. Vsak je imel možnost treh vprašanj, po trikratnem NE pa je izpadel. Predmet ah skriti gost je bil Tone Janič v vlogi Pavarotija. Po 110 minutah neprekinjenega "oddajanja” se je radijski program iz Marija Reke končal s Cito in ljudskimi pevci ter Frajlicami. D. N. december2004 Sport Šolska karate liga Karateisti karate sekcije SHITO-RYU Trnava so se v športni dvorani na Polzeli udeležili šolske karate lige. Tekmovalo je 210 tekmovalcev iz enajstih klubov širše celjske regije, ki so zastopali svoje šole in klube. Med dekleti se je v kategoriji kate posamezno odlično odrezala Neža Justinek, ki je osvojila 2. mesto. Trenerja Matjaža Čedeta pa so razveselili tudi fantje, saj so dosegli odlične rezultate v svojih starostnih kategorijah v katah posamezno: 1. mesto Tadej Vodlak, 2. mesto sta si priborila brata Grega in Matic Šketa, 3. mesto pa Aleksander Krajnc. V katah ekipno so fantje v postavi Tadej Vodlak, Grega in Matic Šketa premagali vse ekipe in osvojili 1. mesto. M. Č. Luka najboljši čez ovire Tri ekipe v vodstvu Športno društvo Koš Polzela je tudi letos pripravilo savinjsko košarkarsko ligo, v kateri sodeluje sedem ekip. Do sedaj so odigrali 4 kroge. Rezultati 3. kroga: Brglez com. Polzela : Veterani Pivovarna Laško 67 : 60, Študentski klub Žalec : Gomilsko United 62 : 55, Parižlje : Radio Fantasy Celje 43:83; 4. kroga: Gomilsko United : Parižlje 54 : 51, Veterani Pivovarne Laško : Študentski klub Žalec 76 : 65, Werinox Celje : Brglez com. Polzela 62 : 83. Lestvica Veterani Pivovarna Laško Brglez com. Polzela Gomilsko United Radio Fantasy Celje Študentski klub Žalec (-1) Werinox Celje Parižlje Na Usti strelcev, katere pokrovitelj je Polzela tovarna nogavic, d. d., vodi B. Pungartnik (Brglez com. Polzela) 150 točk, T. Blatnik (Veterani pivovarna Laško) 115, S. Kovač (Werinox Celje) 82 točk itd. Pari 6. kroga 9- januarja 2005: Veterani Pivovarna Laško : Radio Fantasy Celje, Werinox Celje : Parižlje, Brglez com. Polzela : Študentski klub Žalec, ekipa Gomilsko United pa je prosta. T. T. 4 3 1 290: 231 7 +59 4 3 1 277: 260 7 +17 4 3 1 252: : 237 7 +15 3 2 1 165: 109 5 +56 4 2 2 209: 200 5 + 9 4 0 4 224: 304 4 -80 3 0 3 143: 219 3 -76 traini ligi in zabeležil rezultate, ki jih nisem pričakoval. Tako sem dosegel prvo mesto v moči skoka v Bratislavi s preskočenimi 215 centimetri, tretje mesto v moči skoka v Podebradyju na Češkem, dvanajsto mesto v Zagrebu v Grand Prixu in četrto mesto v Grand Prixu v Zaprešiču. Ob koncu sezone sem postavil še državni rekord v skoku v višino s preskočenimi 220 centimetri pod mariborskim Pohorjem, na kar sem še posebno ponosen. Za uspeh se moram vsekakor zahvaliti sponzorju Viktorju Kotniku, ki je lastnik konj, saj brez njegove pomoči ne bi bilo takšnih rezultatov.” In kako v prihodnje? ’’MisUm, da bi mi glede na nabrane izkušnje zadnjih dveh let moralo iti v sezoni 2005 še bolje, saj treniram v odbčnih pogojih na Gradu Prestranek. Grad Prestranek mi nudi vse, kar potrebujem za nemoten vrhunski trening. Udeležil se bom vseh tekem za državno prvenstvo, svetovni pokal, evropsko prvenstvo in sodeloval na mediteranskih igrah. T. Tavčar Trikrat zlati polzelski karateisti Matic Hribernik, Aleksander Valant in Blaž Žgank so postali zmagovalci v H. kolu šolske karate Hge, ki se je odvijala konec novembra v Športni dvorani na Polzeti. Na tekmovanju, ki se ga je udeležilo več kot 210 tekmovalcev iz štirinajstih klubov, so v svojih kategorijah suvereno opraviti s konkurenco. Njihov uspeh so z dobrimi nastop in uvrstitvami dopolniti še drugi tekmovalci iz Karate kluba Prižela Tekmovanje, ki ga je odprl polzelski župan Ljubo Žnidar, je potekalo na treh boriščih. V šestintridesetih kategorijah, kar priča o množičnem razvoju karateja v širši celjski regiji, so se zvrstile kakovostne in zanimive borbe ter nastopi v katah. Za kategorijo malčkov v katah, med šestim in devetim letom starosti, je organizator zmagovalcu podelil tudi poseben pokal, saj se je med sabo pomerilo kar devetindvajset tekmovalcev. V tej najmnožičneje zastopam kategoriji je zmagal Mark Malis iz KK Žalec. Polzelski karateisti so skupaj osvojili enaindvajset medalj. Zmagovalci po posameznih kategorijah: mlajši dečki: Matic Hribernik in Aleksander Valant v borbah do 35 kg oz. do 45 kg; starejši dečki: Blaž Žgank v borbah do 60 kg. Viceprvaki v svojih kategorijah so poštah Peter Hudournik, Nejc Povše, Luka Lazar in Špela Kumer. Z bronom pa so se okitili še Mahe Brunšek, Peter Hudournik, Sara Kolenc, Aljaž Kotnik, Laura Skomšek, Rok Sevčnikar, Robertina Šolaja, Rok Ramšak, Blaž Žgank, Nika Orešnik, Lovro Bezenšek, Luka Deberšek, Jan Plahuta ter Klara Kulovec. Na tekmovanju je skupaj nastopilo triindvajset tekmovalcev in štiri kata ekipe iz KK Polzela. Z doseženim so potrdili dobro delo v klubu ter opravičili dobre rezultate v letošnjem ^etU' Samojurhar 21-letni Luka Založnik iz Gotovelj je v konjeniškem športu poznam že dalj časa. Letos je postal že drugo leto zapored najboljši jahač v preskakovanju ovir v Sloveniji. Luka se s tovrstnim športom ukvarja že od devetega leta. O letošnji sezoni in najboljših rezultatih je povedal: ’’Sezono bi ocenil za zelo uspešno, saj sem se kot prvi Slovenec kvalificiral na evropsko prvenstvo. Kot državni reprezentant sem se udeležil vseh tekem za svetovni pokal v cen- Manj sreče so imeli Barbara Stiplošek, ki je pri kadetinjah do 52 kg osvojila 4. mesto, Nejc Haladeja je pri mladincih do 85 kg osvojil 6. mesto in Matjaž Zidar, ki je pri mladincih do 62 kg osvojil 4. mesto. A. J. Aljesan ponovno uspešen Slovenska ju jitsu zveza in ju jitsu klub Ippon iz Sevnice sta 11. decembra organizirala zaključni novoletni turnir v ju jitsu borbah. Tekmovanja se je udeležilo 110 tekmovalcev iz 10 slovenskih ju jitsu klubov, med njimi tudi 12 članov iz kluba Aljesan Šempeter, ki so domov prinesli 6 zlatih, 2 srebrni in 1 bronasto medaljo. Tadej Kostanjšek je pri kadetih do 63 kg osvojil 1. mesto, Luka Melanšek je v kategoriji do 44 kg pri kadetih prav tako osvojil 1. mesto, pri kadetih do 39 kg se je 1. mesta veselil tudi Žan Artelj. Prvo mesto so osvojili tudi Jasna Ihrnšek pri kadetinjah do 46 kg, Sabina Predovnik pri kadetinjah nad 58 kg in Marko Cokan pri mladincih do 55 kg. V kategoriji kadeti do 39 kg je Grega Habjan osvojil 2. mesto, prav tako je 2. mesto osvojil Nejc Kuder pri mladincih do 85 kg, 3. mesto pri kadetih do 50 kg pa je kljub poškodbi vratu osvojil David Štraus. FENIKS d.o.o. Cesta Žalskega tabora 10, SI-3310 ŽALEC, tel.: 03 713 13 00, fax: 03 5717 407, 03 717 292, http://www.feniks-omco.si &Jqi 1 é/Qi Podjetje v sistemu fcni* Gruppe Belgija V Želimo vam prijetne božične praznike, v novem letu pa obilo osebne sreče in poslovnih uspehov. J Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold tel.: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: 041 678 775 MRH Prodajamo vse vrste zimskih pnevmatik za osebna vozila pod ugodnimi pogoji! Vesele Božične in novoletne praznike ter varno in srečno vožnjo v letu 2005 vam želi kolektiv podjetja SKIRO! GEODETSKE STORITVE UREJANJE MEJ, PARCELACIJE. ZAKOLIČBE GEODETSKI POSNETKI, VRIŠI OBJEKTOV, ETAŽNE LASTNINE, RABE ZEMLJIŠČ / ŠLANDROV TRG 11, ŽALEC TEL: 03/710-38-10 GSM: 031/305-814 e-mail: geoprojekt.zalec@siol.net www.geoprojekt.si Sport december2004 21 Del udeležencev skupščine Zavod in zveza dobro sodelujeta Na redni letni skupščini Zveze športnih društev Žalec so se sestali delegati in gostje 54 športnih društev, ki imajo skupaj kar 4780 članov, od tega je 512 registriranih članov v raznih društvih, ki nastopajo v republiških ligah. Poročilo o delu je podal predsednik upravnega odbora zveze Silvester Marič, o delu zveze in društev pa so si udeleženci skupščine ogledali tudi krajši filmski zapis. Kot je povedal Silvester Marič, je delovanje zveze športnih društev Žalec in Zavoda za kulturo, šport in turizem občine Žalec usklajeno. Že v svetu Zavoda za kulturo, šport in turizem je sodeloval predstavnik športne zveze, strokovni svet za šport pa je sestavljen iz članov zavoda in zveze. Komisija za šport, ki jo imenuje župan občine, je bila sestavljena pretežno iz članov vodstva Zveze športnih društev. Komisija je na desetih sejah pregledala in ocenila programe, s katerimi so društva in klubi konkurirali na proračunskih sredstvih. Tako so lani med društva razdelili 33 milijonov dotacij, po milijon tolarjev pa so prejele osnovne šole, Smučišče Liboje in Športni center Žalec za namakalni sistem. Sicer pa je zveza kot vsa pretekla leta tudi tokrat skrbela za strokovno pomoč društvom, za pridobivanje novega članstva, vzpodbujala športne aktivnosti oziroma šport mladih v vrtcih, šolah in društvih, pripravili so osnove za športnoinfor-macijski sistem v okviru občine Žalec in zavoda. V programu dela za prihodnje leto bodo stalne, do sedaj že uveljavljene akcije, skupaj z zavodom pa bodo nadaljevali z izgradnjo informacijskega sistema na področju športa, nudili strokovno pomoč vsem društvom in svetovali pri načrtovanju njihovih programov. Občini Žalec bodo predlagali spremembe pravil financiranja športa v delu, kjer je govora o objektih z namenom, da se omogoča financiranje tudi društvom in klubom, ki imajo objekte v svoji lasti, se trudili pridobiti čimveč popustov pri raznih proizvajalcih in prodajalcih športne opreme, zavarovali bodo vse strokovne kadre v društvih in klubih ter še nadalje sodelovali in usklajevali športne aktivnosti z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec in njegovimi organi. Po krajši razpravi so v zvezo sprejeli dve novi društvi, in sicer Športno društvo Avantura Žalec in Planinsko društvo Galicija. T.T. muc SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO '^®krk Uroši^p. ^Zabukovica J62,3302.Griže., k. ■ws» GSM: 031 307-780 Želimo miren božič ter vse lepo v letu 2005. I-I-M-M KOG UM WALKER POPRAVILO IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV za vsa osebna vozila SREČKO HRUŠOVAR, s.p. Rimska c. 71 -3311 ŠEMPETER 03 / 570 15 82, GSM: 031 822 476 - mm m f. A r lonci in katalizatorji ZA IAIASAF na zaiogj Želim lepe božične praznike in srečno novo leto 2005. Prvič v svetovni konkurenci Članica Strelskega društva Juteks iz Žalca Polona Bitenc je še zelo mlada, a se je že imela možnost preizkusiti v svetovni konkurenci. V Ljubljani je potekalo državno študentsko prvenstvo, na katerem je selektor Robi Teržan določil člane državne reprezentance, ki so odpotovali na Češko v Plzen, kjer so se udeležili tekmovanja za svetovni študentski pokal. Polona je bila glede na dosežen rezultat izbrana v reprezentanco, ki je zastopala študentke Slovenije. Tekmovanja za svetovni študentski pokal se je udeležilo 18 držav. Na Češkem se je zbralo več kot 250 strelcev. Polona je tekmovala dvakrat in oba rezultata sta jo uvrstila v prvo tretjino vseh tekmovalk. Zelo je bila vesela še ene pomembne izkušnje. Polona je od letos tudi standardna članica ekipe SD Juteks Žalec, ki se je letos uvrstila v I. državno figo. Za ekipo streljata še član Aleš Klovar in mladinec Uroš Vogrinc. Pred dnevi pa je v Leskovcu potekalo tekmovanje za pokal Slovenije, na katerem so se zbrali najboljši strelci regij. Iz SD Juteks sta bila v reprezentanco regije izbrana Uroš Vogrinc (puška) in Naje Balažič (pištola). Uroš je v mladinski kategoriji zasedel drugo mesto in prejel srebrno kolajno, Nejc pa je v kategoriji ml. mladincev osvojil bronasto kolajno. V skupnem seštevku vseh rezultatov pa je prvo mesto pripadlo koroško-štajerski-zasavski regiji. J. M. Polona Bitenc Nogometna liga Nogomet je eden tistih športov, ki je zelo priljubljen tako rekoč po vsem svetu. Tudi v naši dolini se mladi v vsaki vasi ali naselju podijo za žogo. Na območju sedanje občine Prebold že trideset in več let poteka nogometna liga malega nogometa. Zadnjih deset let je le-ta zelo dobro organizirana, organizacija pa je v rokah enega od športnih društev. Trenutno nogometno ligo vodi Športno društvo Latkova vas. Minuli mesec se je končal jesenski del, v katerem se je zvrstilo 11 kol. Na vrhu lestvice je s 25 točkami ekipa BAM Latkova vas 2, na drugo mesto se je s 23 točkami uvrstila ekipa Veligošek Šešče, na tretje pa ekipa Zlatorog Marija Reka, ki je bila v preteklih letih tudi najuspešnejša, saj ima v svojih vitrinah dva osvojena prehodna pokala. Tem vodilnim ekipam prvega dela lige sledijo ekipe: Ropotar team Roje, Kaplja vas, Risi Zabukovica, ŠD Partizan Prebold, Ropotar Šempeter, Balinarji Dolenja vas, Matke in Bam Latkova vas 1. Najuspešnejši strelci fige v enajstih kolih so bili Branko Pusovnik z 22 goli, Simon Korun z 21 goli in Davor Napotnik z 18 goli. Med strelce z najmanj 6 goli so se vpisali še Grega Kupec (16), Aleš Golič (11), Grega Adrinjek (10), Jernej Podkrajšek * MESTNI PLINOVODI D1SIRIBUCI1A PLINA d . o . o . J-ies/t r/>rs/str//t £eč/šn& ve-lečć ési/cste /is*a&SM^e /st v žt/t/ JŽOO-j. fžhstss/i w -ar/ff/tr/sys t’-jfs/t ///trsf/žstsž-ss/t -tes/tefei^eyff /s//sts/. URADNE URE ZA STRANKE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK od 11. do 12. ure ter od 16. do 17. ure. Tudi Bloudkova nagrada Urška Žolnir, dobitnica bronaste medalje na olimpijskih igrah v Atenah, je pred dnevi prejela tudi najvišje slovenska športno priznanje, Bloudkovo nagrado. S trenerjem Marjanom Fabjanom je posnela dokumentarec Last minute, ki prikazuje mlado šampionko od njenih začetkov pa do najvišjega podviga, ki ga je letos dosegla na poletnih olimpijskih igrah v Atenah. Podelitev Bloudkovih nagrad in priznanj slovenskim športnikom je bila na Brdu pri Kranju. Ob prejemu nagrade je Urška Žolnir povedala: ”Ko sem izvedela, da ta nagrada znaša 660 tisoč tolarjev, sem bila kar presenečena. Na nagrado sem zelo Urška Žoln ir ponosna, posebno zato, ker v naši državi večjega priznanja za športne dosežke ni.” T. Tavčar Urška in Petra na Japonskem Judoistki Urška Žolnir in Petra Nareks sta del tega meseca preživeli na Japonskem. Na mednarodnem turnirju v Fukuaki, ki sodi med najmočnejša ženska tekmovanja v judu na svetu, je namreč 23-letna Urška iz Pemovega pri Žalcu po treh zmagah in enem porazu izbojevala 3-mesto v kategoriji do 63 kg, potem ko je v malem finalu ugnala Japonko Jošie Ueno. Na turnirju je nastopila tudi Petra Nareks, ki je po zmagi in dveh porazih v svoji kategoriji zasedla 7. mesto. T T Zadnji ligaški rezultati Hopsi s Polzele so v nadaljevanju 1 B slovenske košarkarske fige gostovali pri ekipi Radenska Creativ in srečanje izgubili z rezultatom 91:90. Največ točk, 51, je za Hopse dosegel Vladimir Rizman. V 9- kolu, v nedeljo 26. decembra, bodo Hopsi doma igrali proti ekipi Rudarja, srečanje pa se bo pričelo ob 19. uri. V 11. krogu II. slovenske odbojkarske fige je ekipa SIP Šempetra doma gladko, 3:0 v setih, premagala ekipo Telematch. Na lestvici je po tej zmagi z 17 točkami na 5. mestu. Odbojkarice Savinjske Šempeter pa so v 11. krogu gostovale na Ptuju in srečanje izgubile 3:0 v setih. Na lestvici so z 10 točkami na 8. mestu. V 3- slovenski odbojkarski ligi pa so igralke Braslovč srečanje v Mežici izgubile 3:2. Na lestvici so s 13 točkami izmed devetih ekip na 4. mestu. Rokometašice Savinjske Žalec so v 13- krogu l.B državne ženske rokometne fige - vzhod gostovale pri ekipi Šentjerneja v Šentjerneju in zmagale z rezultatom 25:30. Tako so Žalčanke z 20 točkami med osmimi ekipami na odličnem 3. mestu. V 13 odigranih tekmah so zmagale 10 krat Zbral: T.T. (8), Andrej Galichii (8), Marjan Rizmal (8), Aleks Kočevar (7), Rikardo Cimerman (7), Andrej Ferlež (7), Kristjan Lovrek (7) in Peter Svet s šestimi goli. Spomladanski del fige se bo začel v marcu 2005. Kdo bo zmagovalec medobčinske lige 2004/2005,-pa bo znano pred začetkom poletnih počitnic. D. Naraglav VULKANIZERSTVO KRIŽNIK BLAŽ KRIŽNIK, s. p. Cesta na Lavo 2,3310 Žalec tel.: 03/ 710 14 20 faks: 03/ 71014 21 Za vas smo tukaj od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. SÜQQQ m* ■ □HUBS ' MiCHELM/ Se priporočamo! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2005. december 2004 Bralci pišejo /Nasveti Pisma bralcev K predlogu LN Ločica ob Savinji Na Občini Polzela je bila z 12. decembrom zaključena javna razgrnitev lokacijskega načrta Ločica ob Savinji. Ta na severnem delu ob avtocesti predvideva izgradnjo ceste s približno 200 parkirišči in obrtno-poslovne cone (obrt, trgovina, gostinstvo), sledi zeleni pas in stanovanjska poselitev. Na južnem delu je predvidena pozidava celotnega območja z industrijsko-skladiščnimi objekti, cestami, približno 450 parkirišči za osebna in 20 za tovorna vozila, vsi obstoječi stanovanjski objekti se odstranijo, dolgoročno se ohrani samo igrišče ob avtocesti. Pred desetimi leti je bila Ločica ena najlepših vasi v Spodnji Savinjski dolini. Zaradi krajinskih vrednot obvodnega prostora Savinje je bila njena podoba objavljena v Geografskem atlasu Slovenije. Skrb Občine Žalec za to območje je razbrati iz sprejetega zazidalnega načrta za čisto individualno stanovanjsko pozidavo (Odlok o ZN Ločica H. faza, Ur. 1. RS, št. 77/94), brez možnosti obrti, z obveznim ohranjanjem gozda ob Savinji in gozdnega obrobja ter posameznih skupin dreves, poleg tega je bila določena ozelenitev prostih površin z visokoraslo vegetacijo, določena II. stopnja varstva pred hrupom... In iz tega razloga, želje po bivanju v tako kakovostnem bivalnem okolju, smo v novem delu Ločice tudi kupih in gradili stanovanjske hiše. A prišlo je do gradnje avtoceste, v zadnjem hipu prestavljene z Bregu pri Polzeli v Ločico. S tovrstno gradnjo je bil prostor ob Savinji občutno degradiran. Sedaj pa se nam obeta obrtno-industrijska cona! Življenja športnega igrišča v industrijski coni si ni več moč predstavljati. Poti otrok na igrišče, ostale prometne ureditve v vasi prav tako ne. Občutljivost obvodnega prostora Savinje tudi ni več ovira, niti dilema. V postopku sprejemanja LN v takšnem prostoru je nujno globalno gledanje. Delovanje majhnih občin, ne ozirajoč se na sosede, je docela neučinkovito in strateško ne zdrži nobene ocene. V prostoru bi se naj obnašah racionalno, najprej uporabili že razpoložljive poslovne površine, z vso zgrajeno infrastrukturo, ki iz različnih, v večini ekonomskih razlogov, niso v rabi: kompleks Tekstilne tovarne Prebold, sprejeti ZN za namen gradnje obrti in industrije v Spodnji Savinjski dolini (Amovski gozd Žalec, Latkova vas), poslovni objekti, neizkoriščeni iz dejavnosti Kmetijstva Žalec, bivši kompleks Zarja v Petrovčah, Tovarna nogavic Polzela, zmanjševanje proizvodnje, prosta zemljišča znotraj ZN. Po posvetovanju prebivalcev Ločice, iz ožjega in širšega območja urejanja, se pričakuje sprememba predloga LN, ki bo doprinesla k izboljšanju kakovosti bivanja in bo upoštevala naslednje bistvene elemente: zasaditev varovalnega gozda vzdolž starih prometnic in vzdolž obeh strani avtoceste ter nadvoza preko avtoceste v širini najmanj 50 m; upoštevanje volje občanov, stanujočih na območju urejanja, lastnikov objektov in zemljišč z možnostjo ohranitve vseh obstoječih stanovanjskih objektov in pripadajočih parcel znotraj območja urejanja na južnem delu avtoceste; dovohtev pozidave prostih stavbnih zemljišč izključno za individualno stanovanjsko gradnjo in dolgoročno rezervacijo prostora sedanjega avtopoligona za rekreativne namene. Občino Polzela pozivamo k strpnosti in izvajanju ukrepov v smislu poselitve, zasnovane pred gradnjo avtoceste, krajinske obnove območja, ne pa še večjega obremenjevanja in degradacije. Ne znamo si predstavljati, da se čisto stanovanjsko območje spaja s tako veliko industrijsko cono na tako kratki razdalji (dnevni promet za načrtovanih 650 parkirnih mest za osebna vozila in 20 za tovornjake). Menimo, da sprejem LN v predlagam vsebini ni nujna naloga občine. Od Občine Polzela pričakujemo razumevanje, spoštovanje interesov stanujočih v Ločici, vizije razvoja kraja in spoštovanje kontinuitete, zastavljene pred 15 leti. Območje južno od avtoceste nam je še edina možna oaza zelenega zaledja, kjer obstaja možnost oddiha, sprehoda, tudi popoldanske rekreacije. Tega si ob industrijski pozidavi ne moremo zamišljati, naselje bi posledično postalo veliko prometno križišče, za stanujoče pa spalno naselje, brez kulturne vsebine. To razmišljanje je namenjeno izključno ohranitvi Ločice kot vasi, izboljšanju sedanjih slabih razmer bivalnega in naravnega okolja ter vizualne kakovosti krajine. Le-ta se je namreč v kilometrih črnega asfalta in zeleni plastiki protihrupnih ograj močno razblinila, izgubila. Ob dejstvu, da bi se morah do svojih domov pripeljati skozi industrijsko cono, ki na papirju izgleda kot dvorišče tovarne oz. velikega nakupovalnega centra, pa si vaškega življenja resnično ne znamo predstavljati. V pričakovanju razumevanja in pozitivne dinamike prostorskega planiranja na območju Ločice ob Savinji žehmo Občini Polzela vehko uspehov. Simona Bolarič O dobrodelnih prireditvah Nekaj pojasnil v odgovor na pismo Marije iz KS Galcija. Delovanje več društev in organizacij, zlasti humanitarnih in invalidskih, temelji na prostovoljnosti, dobrotljivosti in drugih humanih načelih. Za svoje delovanje prejemajo določen prispevek iz javnih sredstev, dobrotniki pa so kdaj tudi obrtniki, trgovci, podjetja in ustanove, redki pa prejemajo nekaj namenskih sredstev fundacije FIHO (igre na srečo). Vse pogostejše izvajanje socialnih pomoči je nujno zaradi gmotnih stisk, bolezni in invalidnosti, zato si društva in organizacije pomagajo s članarino, s prispevki od prodaje koledarjev in z drugimi prostovoljnimi prispevki preko poverjenikov in aktivistov na terenu. Gasilska društva si ponekod še vedno pomagajo z organiziranjem vesehc, Karitas in Rdeči križ zbirata praktične prispevke, v MDI Žalec pa smo tudi letos, podobno kot Karitas, v ta namen izvedli tradicionalni dobrodelni koncert z brezplačnim nastopom vseh izvajalcev. Poudarjam torej, da društva in organizacije iščemo dodatne možnosti za izvajanje socialnih programov za že zgoraj opisane namene. Delo naših poverjenikov in aktivistov poverjenikov zahteva vehko prostega časa, dobre volje in potrpljenja, celo lastnih sredstev za prevoz. Osebno sem še vedno delaven na področju kulture, športa, DU, RK, ZB in MDI in trdim, da v nobeni od naštetih sredin niso prostovoljni prispevki občanov nenamensko porabljeni. Stroške izletov in pohodov krijejo udeleženci sami. O porabi sredstev podrobno poročamo na občnih zborih. Obiski socialno šibkih in bolnih so prav v prednovoletnem času najbolj pomembni. Skromna obdaritev ah morebiti denarni prispevek sta le del humane pozornosti, najbolj pa jih osrečimo s samim obiskom, prijazno in toplo besedo ter željami za srečo in zdravje v naslednjem lem. Draga anonimna Marija, žehmo, da ostanete še naprej dobrotnica. Prispevajte prostovoljno po svoji presoji in zmogljivostih. Dobitniki skromnih pomoči in pozornosti znajo biti neizmerno hvaležni. Janez Meglič, predsednik MDI Žalec MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC se zahvaljuje vsem občinam, podjetjem in ustanovam ter posameznikom za razumevanje in podporo v dobrodelnih akcijah v letu 2004, saj je marsikaj postalo prijaznejše invalidom. Vsem veliko uspehov in zdravja v letu 2005. Predsednik Janez Meglič Svojim članom in bralcem v» VOSCI za božične in novoletne praznike KORONARNI KLUB SAVINJSKA DOLINA ŽALEC. V prihodnjem letu pa v skrbi za zdravje vabi k sodelovanju. VESEL IN VAREN DECEMBER Približujejo se božični prazniki, šolske počitnice in prehod v novo leto. Gre za praznike, ki jih vsi prav gotovo pričakujemo z veseljem. Vsi prazniki pa so lahko lepi le takrat, ko potekajo brez neprijetnih zapletov in dogodkov, torej tako ali drugače varno. Da bi tudi vaši prazniki potekati čim lepše, dovolite, da vas seznanimo z najpogostejšimi dejavniki, ki lahko praznike pokvarijo. Ugotavljamo, da se v predprazničnem in prazničnem času zmanjša pozornost ljudi na dogajanje v njihovi okotici, z dodanim lastnim opuščanjem samozaščitnega ravnanja pa lahko postanemo žrtev storilca kaznivega dejanja. Velja torej opozorilo, da moramo biti kljub praznikom še vedno pozorni na lastno imetje in osebno varnost. Med prazniki je precejšnje število ljudi ’’podvrženo” pretiranemu uživanju alkohola. Zaradi tega imajo težave v cestnem prometu, kjer poleg sebe ogrožajo še druge. Pogosto prihaja tudi do kršitev javnega reda in nasilja v družinah. Tudi takšne okohščine spremenijo oziroma zmanjšajo vrednost pričakovanih praznikov. V času praznikov se bo na vseh cestah in v vseh mestih bistveno povečala gostota prometa. Najpogosteje pa do neprijetnosti pride prav na cestah, ko smo udeleženi v prometnih nesrečah (tudi varnostno najpogostejši dogodki). Zaradi tega naj velja opozorilo, da smo na cestah še posebej pozorni. Za vsa opravila, nakupe in obiske si je potrebno vzeti dovolj časa, saj se pot konča šele takrat, ko se varno vrnemo domov. Potrebno je upoštevati zimske razmere in spreminjajoče prometne okohščine, zato je potrebno voziti s prilagojeno hitrostjo in na zadostni varnostni razdalji. Vsak voznik mora oceniti, pri kakšni hitrosti in varnostni razdalji lahko vozilo pravočasno in varno ustavi. Posebno poglavje je uživanje alkohola pred vožnjo, saj se mora vsak voznik zavedati posledic takšnega ravnanja in pravilno se odločijo tisti, ki se pitju alkohola pred vožnjo odpovedo. Ponovno vas žehmo seznaniti, da s 1. januarjem 2005 začneta veljati nov Zakon o varnosti cestnega prometa in nov Zakon o prekrških. O obeh zakonih so bile v medijih že obširne razprave in razhčna pojasnila. Zagotovo sam zakon ne bo poskrbel za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. Za varnost lahko poskrbimo samo udeleženci v prometu in tisti, ki so dolžni skrbeti za urejenost cest in prometne signalizacije. Udeleženci v prometu bodo morati skrbeti predvsem za to, da bodo dejansko voziti v skladu s predpisanimi omejitvami hitrosti, da bodo upoštevali prometne znake (pri prometnem znaku STOP je potrebno vozilo ustaviti, ne samo zmanjšati hitrosti), se pripenjati z varnostmi pasovi (prav tako vsi potniki), vozili po desni strani vozišča oziroma po desnih smernih voziščih v smeri vožnje (ne bodo ’’sekati” ovinkov), pred vožnjo ne bodo pili alkoholnih pijač, skratka dosledno upoštevali prometna pravila. Z neupoštevanjem prometnih pravil (zavestno ati iz malomarnosti), se bo vsak posameznik izpostavil možnosti, da bo plačal globo, pogosto pa so pri najhujših kršitvah predpisane tudi kazenske točke. Prometni predpisi varujejo udeležence v cestnem prometu in vsakomur zagotavljajo varnost na cesti, zato jih je potrebno spoštovati. Ob božičnih praznikih in prehodu v novo leto 2005 vam žehmo, da praznike preživite lepo in varno, v novem letu pa veliko zdravja, osebne sreče in uspehov. Žehmo vam, da tudi naslednje leto preživite čim lepše in čimbolj varno. Komandir Policijske postaje Žalec Beno BALAŽIČ STIKI OTROKA Z DRUGIM RODITELJEM - SOODGOVORNO STARŠEVSTVO Velikokrat sem se srečala z razpadom družine in posledično problemi stikov otroka z roditeljem, ki ne živi z otrokom. Ob rojstvu otroka, ki živi le z materjo, ah po razpadu družinske skupnosti ostaja otrok pogosto z materjo, oče pa ima z njim stike. Vse večkrat se dogaja tudi obratno, da živi otrok z očetom, mati pa ima z njim stike. Otrok je ponavadi zelo prizadet zaradi razpada družine. Ob razpadu družine mu je potrebno omogočiti stike z drugim roditeljem. Pogosto je to z očetom, ker je zaupan v vzgojo, varstvo in oskrbo materi. Misli se zato navezujejo na stike z očetom, vendar jih lahko analogno uporabi- mo tudi za mater. Za razumevanje vloge roditeljev, ki naj ne bi vmešavala v njune spore otroka, poudarjam misti nekaterih strokovnjakov, kot so C. Gostečnik, P. Brajša, J. Elium, M. Gurian, ki poudarjajo, da je otrok že ob rojstvu opremljen s sposobnostmi neposredne interakcije človek-človek. Pripravljen je na socialnost že po svoji fiziološki in psihološki zgradbi. Odnosnost zanj ni samo orodje za doseganje določenih ciljev, kot so npr. redukcija napetosti, ugodje, varnost, ampak je odnosnost sama v sebi zanj cilj. Otrok si po svoji naravi žeti očeta in mater, hoče družino in jo bo vedno tudi iskal. Išče prave poti do drugega ah drugih in zato mu družina predstavlja ne samo osnovno psihološko celico, ampak tudi sociološko, v kateri se razvija. ”V prvih tednih je otrok pozoren predvsem na očeta in mater, ki pa skupaj ustvarjata družin- sko vzdušje. Ne žeti si le očeta ali matere, vsakega posebej, ampak žeti, da sta skupaj, saj šele to zanj ustvarja primarno vzdušje varnosti in zavarovanosti. Opazovati očeta pri njegovem delu, njegovem odnosu do matere in do otroka, biti prisoten pri materinem odnosu do očeta in tudi biti aktivno soudeležen pri obeh starših je tisti temelj, ko postane osnovna reakcijska struktura njegovega doživljanja.” (C. Gostečnik) Prav zato je še kako pomemben odnos med roditeljema tudi po razpadu družine, ki naj bi bil brez večjih travmatičnih izkušenj za otroka. Otrok ni samo stvaritev matere, ampak je izraz odnosa med materjo in očetom. Takšen odnos mora ostati intenziven, da bi se otrok lahko najprej normalno razvijal in napredoval. Za dobro vzgojo otroka niso poklicane samo matere, ampak tudi očetje. Torej gre za skupno nalogo matere in očeta. Kako pogosto naj bi imel oče stike z otrokom? Materinska ljubezen je ob rojstvu nujno potrebna, toda ne gre le za telesni, ampak tudi za psihični, človeški razvoj ob drugem rojstvu -ko postaja enako pomembna vez z očetom. Moški imajo pravico do popolnega in ne do omejenega očetovstva Dopustiti mu moramo, da oba starša enakopravno sodelujeta pri negi in vzgoji otroka že od samega spočetja. To je edina pot do enakopravne in pravične razdelitve vseh lepot starševstva, ki ni le žrtev in napor, ampak je tudi najvišja oblika ustvarjanja zadovoljstva ljudi. Roditelji se dogovarjajo o stikih na različen način v različnem obsegu, vendar se je vedno potrebno zavedati, da ima OTROK PRAVICO DO OBEH STARŠEV in da naj se otrok sreča z drugim roditeljem, če je le mogoče, vsak teden. Očeta J. P. je otrokova mati prepričala, da je nesposoben pri vzgoji otroka. Tako tudi po razpadu družine sprva ni zahteval stikov s svojim sinom. Šele po nekajkratnih razgovorih na Centru za socialno delo je dojel svojo pravico, predvsem pa pravico otroka do obeh staršev. Srečujemo se z očeti, ki jim je novost, da imajo ne le pravico, ampak tudi dolžnost pri vzgoji, varstvu in oskrbi otroka. Se pa na Centru za socialno delo srečujemo tudi s primeri, ko se očetje izmikajo svojim pravicam in dolžnostim, ki jih imajo do svojih otrok. Nekatere matere v teh primerih zahtevajo od očetov vsaj minimum stikov z otrokom. Pri N. P. se je oče popolnoma odmaknil od otroka, ni hotel, da otrok izve, kdo je njegov oče. Mati otroka mu je povedala, da bo vztrajala pri tem, da bo imel s sinom stike vsaj v minimalnem obsegu. ’’Zahtevam, da se srečaš, spomniš na sina vsaj na njegov rojstni dan, pomembne praznike, kot sta novo leto in velika noč. Otrok ima urejeno očetovstvo, ve, da si njegov oče. Za njegov razvoj je pomembno, da ima vsaj nekaj stikov s teboj, pa če ti to žehš ah ne.” Nekateri očetje so z otrokom tohko časa, kot so z materjo, s katero živijo. Redko, pa vendar se pojavljajo tudi sodbe, ko so vzgoja, varstvo in oskrba zaupani obema roditeljema. Dejstvo pa je, da je vsak primer drugačen in zato so tudi srečanja otrok z roditeljem, s katerim ne živi, razhčna. Za pravilno vzgojo in razvoj otroka jamčita oba roditelja tudi po razpadu zakona in je otrok ostal pri enem od roditeljev. Nadaljevanje prihodnjič. mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Mladi december2004 Mladi novinarji poročajo Veseli december na L OŠ Žalec V pričakovanju novega leta Na miklavževo smo imeli na šempetrski šoli tehniški dan. V 9- a in 9- b smo se razdelili v štiri skupine. Nekaj fantov je odšlo krasit okna šole. V vsaki učilnici, v avli, na hodniku in v tajništvu so na okna nalepili zvezdice in snežake iz papirja, ki smo jih izdelali sami. Veliko učencev se je odločilo za izdelovanje venčkov iz testa. Ko so se venčki posušili, so jih učenci mavrično pobarvali. Skupina deklet in fantov se je lotila barvanja sneženih mož. Ostala smo še dekleta, ki smo se odločila za izdelovanje čestitk v "servietni tehniki”. Pridružile so se nam tudi učiteljice. Izbrale smo prtičke z božičnimi motivi, jih izrezale in položile na kartonasto voščilnico. S čopičem smo s posebnim lepilom premazale papirnat okrasek. Prvi izdelki so bdi malo ponesrečeni, ko pa smo se naučile ravnanja z lepilom, nam je šlo kar dobro od rok. Skupaj smo v enem dopoldnevu naredile kar sto čestitk. Ob zaključku je sledilo poročanje o poteku teniškega dne. Učenci šole smo se zbrali v avli, kjer je že stala božična jelka in kjer smo predstavniki razredov uredili razstavo venčkov, okraskov, voščilnic in drugih dekorativnih izdelkov, ki so nastali v tem dopoldnevu. Naslednji dan smo imeli popoldne božično-novoletne delavnice s starši. Udeležili smo se jih vsi učenci od prvega do devetega razreda, naši starši in učitelji. V svojih učilnicah smo nadaljevali delo prejšnjega dne. Prišlo je res veliko staršev, ki so nam s svojo spretnostjo z veseljem pomagali. Zato smo lahko izdelali zelo veliko božičnih okraskov in dekoracij. In zakaj smo se trudili v takem številu narediti čim več izdelkov? Čakal nas je božično-novoletni sejem, kjer so vsi lahko kupih naše izdelke po simboličnih cenah, izkupiček pa je bil namenjen otrokom, katerih starši si ne morejo privoščiti učbenikov, šole v naravi ah ekskurzij. Sejem je potekal v soboto, 11. decembra, v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru. Ob 15. uri smo začeh s kratkim programom. Nastopih so šolska gledališka skupina ter otroški in mladinski pevski zbor. Po nagovoru naše ravnateljice, gospe Petre Stepišnik, se je praznično vzdušje še stopnjevalo. V dvorani so bile postavljene stojnice, na njih pa razstavljeni naši izdelki. V vsaki oddelčni skupnosti smo že v šoli določili prodajalce, ki so zastopali razred pri stojnicah. Prepoznali smo jih po Božičkovi kapi in beh bluzi. V nastali gneči se je bilo težko premikati, saj je prišlo vehko obiskovalcev in večina se je ustavila ob kakšni stojnici ter kupila nekaj voščilnic, okraskov, svečk, škatlic, majhnih drevesc ah namizno dekorahvo iz smreke, lesa, svečk in okraskov. Najprej je zmanjkalo namizne dekorative, ki so jih skupaj s starši izdelali petošolci. Ti izdelki so bik ljudem najbolj všeč. Vzdušje na božično-novoletnem sejmu je bilo prijetno, cilj je bil dosežen, saj smo prodali zares vehko izdelkov. Dvorano smo vsi zapustili z nasmejanimi obrazi in dobrim občutkom, da smo pomagali otrokom v stiski. Alja Randl, 9. b OŠ Šempeter v Savinjski dolini Bliža se konec leta in že je čutiti nemir in poslavljanje od nečesa starega. Dnevi so vse krajši, vse daljši in lepši pa so decembrski večeri. Ožarjani so s tisoči raznobarvnih lučk, ki lepšajo naše mesto in prinašajo toplino tudi v naša srca. lidi drugošolci osemletke I. OŠ Žalec se poslavljamo od starega leta. Ob tej priložnosti smo v šolo povabili starše oz. družine. Naše skupno srečanje smo popestrili s kulturnim programom, nato pa smo v ustvarjalnih delavnicah izdelovali voščilnice, okraske in priložnostna darilca. Ob zaključku srečanja smo bik vsi zadovoljni, starši in otroci, ki so odhajali domov z vrečicami svojih ’’umetnin”, in učiteljice, ki smo skrbno pripravile ’’ustvarjalnice”. Ob našem druženju nas je obiskala tudi gospa ravnateljica, ki je vedno vesela naših srečanj s starši. I. Deželak, M. Hrušovar, B. Kutnjak, M. Jan Novinarske delavnice za osnovnošolce Pod organizacijsko taktirko Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec smo v drugi polovici meseca oktobra v prostorih I. OŠ Žalec pričeli z izvajanjem novinarskih delavnic za 30 osnovnošolcev z osnovnih šol Griže, Šempeter in Žalec. Dobimo se enkrat tedensko, vsak četrtek, in se vsakič znova v dveh šolskih urah seznanimo z nekaj novostmi iz sveta novinarstva. Na uvodni novinarski delavnici smo spoznavali osnove novinarskega dela ter značilnosti in funkcije slovenskih medijev. Že na drugi in tretji delavnici pa smo se seznanili z delom časopisnega novinarja, spoznah različne novinarske žanre in se tudi preizkusih v pisanju le-teh. Res je, da na naših delavnicah ni ocen in kontrolnih nalog, zato pa udeleženci dobijo domačo nalogo, ki jo potem skupaj popravimo in se na naših napakah veliko naučimo. Po končanem sklopu delavnic na temo časopisno novinarstvo bomo spoznavah tudi čare radijskega in televizijskega novinarstva, obiskali pa nas bodo tudi ’’stari novinarski mački” iz različnih časopisnih, radijskih in televizijskih hiš. Seveda bomo našo radovednost o delu v različnih medijskih hišah potešili tudi ob obisku Utripa Savinjske doline, Savinjske televizije in Radia Tempo. Za bralce Utripa Savinjske doline pa smo za decembrsko številko izbrali nekaj naših najboljših novinarskih prispevkov. Pa ne bodite preveč kritični, saj se še zmeraj učimo osnov novinarstva. Mentorica Emin a Mešič O devetletki malo drugače Obiskali smo OŠ Griže in na temo devetletka naredili intervju z učenko Katjo Stante, Id obiskuje osmi razred devetletke. Povedala nam je, kaj ji je v devetletki všeč in kaj jo moti. Kakšna se h zdi devetletka? ”Po mojem mnenju devetletka sploh ne bi bila potrebna. Veliko več je učenja in manj prostega časa Z dvema besedama povedano - mučenje učencev! (smeh)” AH pouk poteka drugače kot prej v osemletki in kakšen se ti zdi? ’’Pouk je drugačen, saj smo pri pouku matematike, slovenščine in angleščine razdeljeni po nivojih, kar mi je všeč. Prav tako mi je všeč tudi delo v skupinah in govorni nastopi.” Pri teh predmetih imate tudi ocene od ena do deset Kako se ti zdi takšno ocenjevanje? "Zdi se mi nepravično, saj učenec iz drugega nivoja za manj znanja lahko dobi oceno desa, učenec iz tretjega nivoja, ki pa zna toliko kot on, dobi oceno osem.” V devetletki imate tudi izbirne predmete. Kakšni se ti zdijo in katere kriterije učitelji uporabljajo pri izbirnih predmetih? ’’Zdijo se mi kar v redu, saj sem si izbrala predmete, ki me zanimajo. Med tremi izbirnimi predmeti se ocenita samo dva. To je pravično, saj h lahko tretji predmet, ki je najslabše ocenjen, pokvari uspeh.” Ah za učenje porabiš veliko več časa, kot si ga prej v osemletki? ’ Da, za knjigami sedim skoraj ves dan. Približno tri do štiri ure dnevno, da naredim domače naloge, se učim in pripravim za naslednji dan. Prenaporno!” Koliko časa pa preživiš v šoli? ”V šolo pridem ob sedmih in sem najdlje v šoli do pol treh. Noro! Ne vem, kako se učiteljem ljubi tako dolgo ostati z nami (smeh).’’ lina Pušnik, OŠ Griže Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele praznike in obilo zdravja, sreče in uspehov v letu 2005! Ožemalnik BOSCH MCP 3500 Hidromasažna kad za noge UFESA BH 5612 december2004 Savinjske zgodbe Zlatoporočenci... S slovesnosti obreda civilne zlate poroke Zaljubila sta se pri delu Avgust in Elizabeta Patir, doma z Brega pri Polzeli, ki sta te dni praznovala zlato poroko, sta se spoznala in zaljubila pri delu. Že od rane mladosti sta namreč delala v Tovarni nogavic na Polzeli, kjer sta dočakala tudi upokojitev. Avgust se je rodil pred 75 leti v družini s šestimi otroki na Bregu pri Polzeli. Danes živita le še Avgust in Franc. Otroštvo je preživel v rodnem kraju, ko pa je izbruhnila druga svetovna vojna, so Nemci družino izselili v Srbijo, odkoder so se vrnili po štirih letih. Avgust se je zaposlil v polzelski tovarni nogavic, kjer se je izučil za strojnega mehanika. Bil pa je tudi predan gasilec, kar 25 let je vodil prostovoljno gasilsko društvo v tovarni, bil je soustanovitelj in kar 50 let član moškega pevskega zbora, član dramske skupine na Polzeli. Elizabeta se je pred 77 leti rodila v Nemčiji. Imela je sestro in dva brata, eden od njiju je padel v drugi svetovni vojni. Po koncu vojne je bilo v Nemčiji hudo pomanjkanje, zato se je s starši preselila v Slovenijo in se zaposlila v tovarni nogavic. Zaljubljenost je Avgusta in Elizabeto pripeljala pred oltar, kjer sta sklenila trdno zakonsko zvezo. Rodila sta se jima sinova Alojz in Bernard. Jesen svojega življenja preživljata s sinom Bernardom in njegovo družino, v posebno veselje pa sta jima vnuka in vnukinji. Ob svojem jubileju si želita le zdravja. Obred civilne zlate poroke sta v sejni sobi Občine Polzela opravila župan Ljubo Žnidar in matičar Henrik Krajnc, cerkvenega pa v domači cerkvi. T. Tavčar Zlatoporočenca Julijana in Vilko Prislan Pozlačeni kmečki korenini Te dni sta 50-letnico zakonske zveze praznovala Julijana in Vilko Prislan iz Pariželj. Ta veseli jubilej sta potrdila v krogu sorodnikov in prijateljev v braslovški župnijski cerkvi, kjer ju je poročno pozlatil domači župnik monsignor Milan Gosak. Vilko Prislan si je kot sin velike, trdne hmeljarske kmečke družine za svojo življenjsko sopotnico izbral mlado dekle, prav tako s kmečkim poreklom, Julijano z Gomilskega. Po poroki se je preselila na Prislanovo, po domače Pongračevo domačijo. Ustvarila sta varen in trden dom za svoje tri hčere, sedaj pa ju razveseljuje že šest vnukov. Kmetijo vodita hči Dragica in zet. Dokaj čila in zdrava še vedno rada priskočita na pomoč tako pri delu kot s svojimi bogatimi izkušnjami. Sicer pa ju, kot vsa dolga leta skupnega življenja, družijo zaupanje, spoštovanje in medsebojna ljubezen, s čimer sta znala premagovati vse tegobe, ki so jima prišle na pot. T. Tavčar Železna Herodeža Albin in Lidija Herodež Lidija in Albin Herodež s Polzele sta te dni praznovala železno poroko, to je kar 65 let zakonske zveze. To je jubilej, ki ga dočakajo le redki. Albin, ki je letos dopolnil 85 let, se je kot sin kmeta rodil v Trnavi. Osnovno šolo je obiskoval v Orli vasi, leta 1934 pa se je zaposlil v Tovarni nogavic na Polzeli. Lidija se je rodila štiri leta pozneje kot Albin v znani pekovski Vrtnikovi družini na Polzeli. Prav tako kot Albin se je zaposlila v polzelski tovarni, kjer je med mladima kaj hitro preskočila iskrica in ju pripeljala v zakon. Po poroki sta nekaj časa živela pri Lidijinih starših, nato pa v tovarniškem stanovanju, dokler si nista zgradila svoje hiše. Albina je druga svetovna vojna potegnila med nemške mobilizirance, svobodo pa je dočakal med partizani. Imata štiri otroke, Ljubo, Trudo, Majdo in Albina, še vedno pa skrbita sama zase. Danes imata 7 vnukov, življenje pa jima še prav posebej popestri 8 pravnukov. Albin in Lidija sta zelo skromna človeka. V svojem življenju sta bila vedno zadovoljna s tistim, kar sta si sama ustvarila. Nikoli nista ničesar obešala na veliki zvon, tudi svoje železne poroke ne. Praznovala sta v krogu svojih domačih, brez posebnega pompa, pa vendar srečna in zado- VOl'na' T. Tavčar Devetdeset jeseni Marije Ocvirk V klub devetdesetletnikov se je 21. novembra vpisala tudi Marija Ocvirk iz Dolenje vasi oziroma iz Hauz, kot domačini pravijo staremu stanovanjskemu naselju, ki je bilo zgrajeno med svetovnima vojnama za vodstvene delavce tekstilne tovarne. Rojena je bila v Grajski vasi, kjer je oče Martin kot mizar služil kruh. V družim s šestimi otroki - dekleti je imela veliko dela mama Julka. Marija je osnovno šolo obiskovala na Gomilskem, nato pa se je zaposlila v preboldski tekstilni tovarni, kjer je spoznala Franca Ocvirka in se z njim leta 1942 tudi poročila. Po končani vojni in 12 letih dela v tovarni je ostala doma in gospodinjila. Otrok nista Marija Ocvirk s predstavniki upokojencev ter nečakinjo Rožo in njenim možem Dušanom imela, sta pa zato z velikim veseljem skrbela za čebele, redila kunce, vrtnarila in počela še marsikaj drugega. Leta 1987 je mož umrl, Marija pa je še naprej vsakodnevno hodila na svoj zelenjavni vrt in med svoje zajce. V veliko veselje ji je bilo tudi kolesarjenje. Kolo je bilo njeno glavno prevozno sredstvo in tudi danes bi z veseljem sedla nanj, če je ne bi pred šestimi leti izdale noge - kolki. Od 84. leta je njeno življenje umeščeno med štiri zidove. Televizija, radio, časopisi in knjige so njen najpogostejši stik s svetom. Če bi lahko hodila, ji pravzaprav ne bi nič manjkalo, saj je drugače razumsko zelo vitalna in tudi za branje ne potrebuje očal. Toda Mariji ni nikoh dolgčas, saj jo vsak dan obiščeta nečakinja Rozalija - Roža iz Latkove vasi in delavka iz doma za ostarele Grmovje, ki opravlja pomoč na domu. Le-ta ji prinese tudi kosilo iz preboldskega vrtca. Pogosto pa jo obišče tudi patronažna sestra. Deležna je tudi velike pomoči sosedov, še posebno Terezije Zakonjšek, za kar jim je zelo hvaležna. _ „ , D. Naraglav Srečanje po 50 letih Začeli so kot prva generacija vajencev pletilske stroke v Tovarni nogavic Polzela. To je bilo leta 1954, torej pred 50 leti. Še danes jih povezujejo lepi spomini na prve začetke skupnega, takrat bolj ročnega dela. Nekateri so ostali v tovarni vse do upokojitve, drugi so si zaradi družinskih razmer poiskali drugje. Pred dnevi so se zbrali pred vhodom v tovarno in si ogledah današnjo moderno proizvodnjo. Niso se mogli načuditi spremembam in napredku v tehnologiji proizvodnje. Po ogledu so se zbrali v bhžnjem gostišču in obujali spomine na svoje začetke pred 50 leti. T. T. Prvi vajenci 50 let pozneje NEPREMIČNINE prodamo, kupimo, posredujemo in svetujemo. Hql, d. o. o., Parižlje IS BIRO ZA CENITVE TER MENEDŽMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/11, Žalec 041649234, 710 03 60, 705 0320 (od 8.30 do 930) Želimo miren božič ter srečno in uspešno novo leto 2005! Elektro Krašovec TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM Vsem našim kupcem poslovnim partnerjem in občanom Savinjske doline voščimo mirne in lepe božične praznike in SREČNO leto 2005! Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebold Tel.: 03/705 30 52 Faks: 03/705 30 51 GSM: 041/626-116 albin.herman@siol.net SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD p e BARVE. LAKI. ČISTILA trgovina lesarska 15 PREBOLD Tei: Q3/S7Z45&I ZDRAV KOT RIB A Z RIBJIMI J H>U I Drago Petek, s.p. Okrepčevalnica Rib’ca Mestni trg 7, Žalec NUDIMO: - ribje specialitete in jedi po naročilu, - malice (vsak dan), - nedeljska kosila. NAŠE SPECIALITETE PRI VAS DOMA pokličite na tel. št.: 031 378 178, 571 56 22. Del. čas: od ponedeljka do petka od 7. do 23. ure, sobota od 7. do 24. ure, nedelja in prazniki od 12. do 23. ure. Dori v maminih in sestrinih očeh ”oe Res |e da 1,1 “d Mesec december je mesec praznikov in treh dobrih mož, ki prinašajo veselje otrokom in drugim. Miklavž, Božiček in Dedek Mraz so simbol človeške topline, prijaznosti in lepih dejanj. Vse te lastnosti je mogoče prepoznati tudi v duhovniku Izidorju Pečovniku - Doriju z Vranskega, ki že devet let službuje v Berlinu. Župnika Dorija pravzaprav vsi bolj ali manj poznamo. Poznano je njegovo pastoralno delo z mladimi, sam pa pravi, da je najprej z veseljem duhovnik in človek za vse ljudi in ob vsakem času. Z izjemno energijo in neko nevidno privlačnostjo zna navdušiti mlade in vsakogar, ki je v njegovi bližini. V Berlinu kot župnik službuje v slovenski in nemški župniji. Vsepovsod pa ga spremlja glasba. ’’Zelo sem vesela, da je Dorči to, kar je. Zelo ga spoštujem in imam rada. Kdaj pa kdaj mu tudi katero povem in mu rečem, naj bo pameten in naj se ne žene toliko, saj preobremenjenost ni nikoli zdrava. Ukvarja se z vsem mogočim, še posebno pa je zaljubljen v šport in glasbo. Ko mu včasih rečem, naj malo odneha in se odpočije, zamahne z roko in reče, da mu je šport poleg poklica v zadovoljstvo in veselje. Prav tako tudi glasba. Moje pripombe ob tem izgubijo vsakršno veljavo in prav je tako, saj je dovolj star in razgledan,” nam je o Doriju zaupala mama Marija. Dorči je bil priden otrok, a hkrati živahen in iznajdljiv. Ko mi je povedal, da bo šel študirat za duhovnika, sem mu rekla, naj se pravilno odloči, saj je to resen poklic. Sicer pa je Dori nadvse blaga duša, čisto poseben človek, ki bi slekel svojo obleko in jo dal tistemu, ki je nima. Ko je moja mama še živela, se je velikokrat vprašala, kaj bo z njim, če bo vedno razdelil vse, kar ima. To krščansko načelo ga spremlja vseskozi in prav je tako," dodaja mama Marija. In kaj je povedala o svojem bratu Marjetka? ’’Zelo sem ponosna na Dorija, on je bil najstarejši, jaz najmlajša. Najbrž sva bila zato drug na drugega tako navezana. In tudi, če sva se kdaj sporekla, sva bila kmalu znova dobra prijatelja. Ob njem sem se počutila varno in takšen občutek imam še danes. Bilo je zelo lepo, ko je končal šolanje in bil posvečen v duhovnika. Ob tej priložnosti mi je dal oče slovensko narodno nošo, v kateri sem sodelovala pri posvečenju. Bratu sem izročila križ in bila na to zelo ponosna. Takrat sem bila stara 17 let. Zelo sem bila vesela, ko je dobil službo v Preboldu, saj sva bila lahko pogosteje skupaj. Kot najstnici mi je bilo še posebno všeč, da sem lahko Družim Pečovnikovih v sedemdesetih letih (Dori v sredini mjvečji) šla od doma in starši niso nasprotovali, ko sem povedala, da bom pri Dorčiju. Ko sem bila pri njem, sem mu počistila sobo, oprala in zlikala, potem pa sva skupaj malo "zalumpala”. Glede na to, da sem imela starejše starše, sem se z Dorijem lahko pogovorila prav vse. Razumel me je in mi svetoval. V njem sem vedno našla oporo, za kar sem Mama Marija mu zelo hvaležna. Dori je res izjemen brat, veliki zaklad. Pomagati zna, ko si slabe volje, ko imaš težave. Vedno je v takšnih trenutkih prisoten vsaj v mislih. Vesela sem, ker me ceni takšno, kakršna sem. Z veliko ljubeznijo je v svoje srce sprejel tudi mojo družino. Kot družina z njim dihamo in on z nami. Ko je šel študirat teologijo, sem bila ponosna nanj. Prijatelji, sošolci, sosedje in drugi pa so na to gledali drugače in so imeli pred njim strah. Menih so, da se morajo ob srečanjih z njim vesti čimbolj spodobno. Bil je pravo nasprotje tega in zato je bilo pri hiši vedno veselo. V družbi s prijatelji pa ni manjkalo njegove mladostne razigranosti in se je skupaj z nami z veseljem podil za žogo. Bilo pa je tudi kdaj manj veselo, še posebno, ko je obisk pri nas doma napovedal ravnatelj šole. Takrat so mi po glavi rojile vse mogoče misli. Le kaj je ušpičil, da k nam prihaja ravnatelj. Na koncu se je izkazalo, da je dokaj priden, da pa ga vseeno bolj zanima nogomet, kakor učenje. Toda maturo je opravil z odliko. Dorijevi prijatelji so bili res najboljši fantje, kar sem jih poznala. Velikokrat smo skupaj Vsem našim sodelavcem, pipcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izhßzano zaupanje v letu 2004! ŽeCimo Vam vesele praznihj ter srečno in uspešno leto 2005! MVKRlfa HOLDING sedeli na peči ah ob peči in peh am in mami. Še posebno radi smo peh pesmi Bisere imaš v očeh in Domača hiša. Ti dve pesmi smo z brati peh tudi pozneje. Predvsem pa vsakič, ko je prišel domov Dori. Starša sta bila zelo vesela, kadar smo se zbrali in družno zapeli.” ’’Fant, pojdi študirat!” mu je rekel takrat novi pomožni škof dr. Vekoslav Grmič, ki je prišel na obisk k vranskemu župniku. Dori se spominja: ”Bil je deževen dan. Potreboval bi dežnik, pa ga nisem imel pri sebi. Ko sem šel mimo župnišča, je na pragu stal škof Grmič. Poklical me je in skupaj s prijateljem Francem Blatnikom sva stopila pod streho župnišča. Vprašal me je, kaj mishm početi v življenju, jaz pa sem dejal, da bom krojač, tako kot moj oče, ah pa modni kreator. Izrazil je navdušenje, a dejal, da moram šolanje nadaljevati. Ni rekel, kaj bi naj študiral, vendar pa mishm, da je bil to odločilen trenutek za mojo poznejšo odločitev. Ko sem prišel domov, sem povedal, da bom najverjetneje postal duhovnik. Mama in oče nista mogla zakaj moram zaradi modne revije v cerkvi zapustiti župnijo, ko pa sem videl pred sabo nov izziv, sem vedel, da je to zame pravzaprav velika nagrada. Zaupali so mi nalogo, o kateri še v sanjah nisem razmišljal. V Berhnu imam še nekaj ciljev in idej, ki bi jih želel uresničiti. Po drugi strani pa me žene tudi domov, kot vse tiste, ki so v tujini. Vendar, ko si zastaviš nove cilje, pozabiš na domotožje in začneš delati spet z novim zagonom.” Dori je nekaj prazničnih misli namenil tudi vsem Savinjčankam in Savinjčanom: ’’Pred nami je božično-novoletni čas, prazniki, za katere pravim, da so prazniki neke lepote. Vsi se dostikrat trudimo, da smo na zunaj čim lepši, čim boljši. Mishm, da je praznik izredna priložnost, da to lepoto prenesemo še znotraj sebe. Tako dobimo tisto pravo lepoto tudi navzven. Da bi znah v teh praznikih uskladiti to notranje in zunanje življenje. Predvsem življenje ene ljubezni, spoštovanja, razumevanja. Prepričan sem, da če bomo v teh praznikih to začutili, smo res uspeh v svoji notranjosti tako dozoreti, da bomo lahko to izžarevali tudi navzven. Prepričan sem, da ima vsak možnost nositi v sebi nekaj tega, kar mu lahko v tem smislu pomaga. V teh prazničnih dneh obiščite koga, udeležite se kakšne prireditve, naj si bo to v cerkvi ali kje drugje. Vse to so priložnosti, ki človeka notranje tako razpoložijo, da se potem vse leto, ki je pred nami, odraža tudi navzven. In ta blagoslov, to moč, bi kot duhovnik rad dal vsem ljudem na Zemlji, še posebno pa vsem tistim, ki si to želijo. Lep božič in veliko božjega blagoslova!” D. Naraglav Dori s svojim vzornikom dr. Vekoslavom Grmičem in Alfijem Nipičem Prešernova nagrajenca Med dvanajstimi dodiplomskimi Prešernovimi nagrajenci, ki so za izjemne študijske uspehe pri raziskovalnem in umetniškem delu iz rok rektorja ljubljanske univerze dr. Jožeta Mencingerja prejeli Prešernovo nagrado, je bil tudi matematik Jure Kališnik. Jure Kališnik s Prešernovo mgrado Jure se je kot dober matematik potrjeval že kot predšolski otrok, nato v osnovni šoh, saj je bil že v 6., 7. in 8. razredu občinski prvak, v zadnjih dveh letih osnovnega šolanja pa je osvojil tudi zlati Vegovi priznanji. Šolanje je nadaljeval na Gimnaziji Lava, kjer se je njegovo zanimanje za matematiko še poglobilo, hkrati pa je nastopilo obdobje njegovih velikih uspehov. Prejel je številne nagrade, priznanja in pohvale, najpomembnejše so tiste, ki jih je kot državni prvak prejel v 2., 3. in 4. letniku. Zadnji dve leti se je udeleževal tudi mednarodnih tekmovanj in prejel bronasto medaljo na mediteranski ohmpiadi v Španiji in pohvalo ruske akademije na mednarodnem tekmovanju mest v Moskvi. Juretova največja uspeha pa sta vsekakor uvrstitev v slovensko olimpijsko ekipo, s katero je nastopil na matematičnih olimpijadah v Tajvanu in Romuniji. Po končam gimnaziji je nadaljeval s študijem teoretične matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, kjer se je ponovno izkazal z izjemnimi študijskimi uspehi. Kot najboljši študent se je trikrat udeležil matematičnega tekmovanja študentov, od koder je prinesel eno tretjo in dve drugi nagradi. Diplomiral je predčasno, star komaj 23 let. Za svojo diplomsko nalogo Upodobitev orbiterosti si je izbral eno najzahtevnejših in najmanj raziskanih področij - nekomutativno diferencialno geometrijo. Za nalogo je prejel tudi univerzitetno Prešernovo nagrado. Sedaj ima status mladega raziskovalca na Inštitutu za matematiko in liziko, kjer bo nadaljeval s podiplomskim študijem. T. Tavčar _ verjeti tej odločitvi. Po končani osnovni šoh sem šel v Maribor, kjer sem uspešno opravil sprejemne izpite in tako se je začela moja pot do duhovniškega poklica. Na tej poti nisem nikoh omahoval. Morda tudi zato ne, ker se mi je globoko v spomin vtisnil dan, ko sem šel z očetom v Maribor. Ko je avtobus stal v Slovenskih Konjicah, mi je oče rekel, naj še enkrat premislim, saj se lahko vrneva, ko pa bova v Mariboru, bo pot nazaj težja. Ker sem bil v sebi že dokaj prepričan, da je to tisto, kar bo dalo mojemu življenju pravi smisel, sva nadaljevala pot in tako sem postal duhovnik. Moj vzornik je bil takrat dr. Grmič, ki ga še vedno nadvse spoštujem in imam rad. Njegov pogled, njegovo razmišljanje je sorodno meni, moji duši in mojim načelom. Ko sem bil pred leti premeščen iz Šentruperta v Berlin, so vsi to razumeh kot kazen, razen Dejan Črnila s priznanjem za Prešernovo mgrado 30. november je bil velik dan za Dejana Črnila iz Dolenje vasi pri Preboldu. Njegova diplomska naloga z naslovom Izboljšava orodja Bison si je z nekaterimi razširitvami zaslužila najvišjo oceno in Dejanu prinesla fakultetno Prešernovo nagrado. Dejan Črnila je svoja prva znanja pridobival na osnovni šoh v Preboldu. Šolanje je nadaljeval na Gimnaziji Lava v Celju, od koder ga je želja po računalniškem znanju pripeljala na Fakulteto za računalništvo in informatiko, kjer je letos marca tudi diplomiral. Sam pravi, da ni nikoh blestel z ocenami, saj je po naravi predvsem praktik. Že kot študent je delal v Trbovljah v računalniškem podjetju DEWESOFT, V Trbovljah dela že tri leta in pol. Najprej kot študent, potem kot redno zaposlen in sedaj znova kot študent, saj se je odločil ob delu nadaljevati s šolanjem in magistrirati iz računalništva in informatike. Dejan je v podjetju v Trbovljah glavni programer. Službeno je bil že marsikje po Evropi in svetu. V najlepšem spominu pa ima dvakratni obisk v Ameriki v centru NASA. Prešernove nagrade je zelo vesel, saj je to veliko priznanje in potrditev pravilne odločitve poklicne poti. D. Naraglav Andreja doktorica znanosti Savinjčani smo dobili novo doktorico agronomskih znanosti. Ta akademski naziv si je prislužila Andreja Čerenak iz Zabukovice, zaposlena na Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu. Uspeha svoje sokrajanke so se 7. decembra veselili mnogi krajani Zabukovice. Andreja je uspešno zagovarjala svojo doktorsko disertacijo in tako postala doktor agronomskih znanosti. Njena disertacija se je nanašala na gensko kastriranje hmelja. Torej rastline, ki daje že stoletje in več pečat Spodnji Savinjski dolini. D. N. Soseščina je Andreji Čerenak ob vrnitvi z zagovora pripravila prisrčen sprejem. Savinjske zgodbe december2004 december2004 Naša dediščina Leto bogate založniške dejavnosti Leto 2004 je prineslo kar nekaj novih knjig s področja domoznanstva. Magda Ježovnik in Breda Veber sta izdali monografijo Griže. V knjigi je podrobno predstavljena Krajevna skupnost Griže, življenje v tem kraju nekoč in danes. V knjigi z naslovom 90 let PGD Drešinja vas in 990 let Drešinje vasi je predstavljena zgodovina Drešinje vasi in posameznih domačij. Ivan Dolinar v knjigi Latkova vas nadaljuje s predstavitvijo posameznih vasi. Predstavljene so posamezne domačije, dogodki po letu 1900, običaji itd. Med drugim je v knjigi predstavljena tudi družina Šlander. Pisatelj pripoveduje, da so Vero, ilegalno ime Lojzka, 13. 6. 1944 na Dobrovljah pokosile nemške krogle. Nemška vojaška patrulja je presenetila speče partizane in v spopadu je bila ubita tudi Lojzka. Stane Rozman je bil v tem spopadu med reševanjem svojega dekleta Vere Šlander hudo ranjen. Marica Kotnik - Šipec je izdala knjigo z naslovom Stara hišna imena na Polzeli. V knjigi je poudarjeno, da so priimki in hišna imena del naše kulturne dediščine. Avtorica med Člani Veteran kluba Maribor, doma iz Savinjske doline, sodijo med najuspešnejše člane tega kluba, saj so skupaj osvojili kar štiri pokale in prispevali levji delež k skupni uvrstitvi kluba na 2. mesto v Sloveniji. Ljubitelji starodobnih vozil iz Savinjske doline so se udeležili vseh sedmih preizkušenj, ki so potekale po raznih krajih Slovenije. Tekmovali so v Vipavi, Murski Soboti, Kopru, Ljubljani, Metliki, Radljah ob Dravi in drugim ugotavlja, da so stare domačije dobile svoja hišna imena še pred uradnimi priimki. Knjiga je slikovno zelo bogata. Veliko je tudi novih zloženk, prospektov, brošur. Prostovoljno gasilsko društvo Arja vas je naslov stoletne zgodovine gasilskega društva, tekst je popestren s slikami starih dokumentov in gasilcev. Po poteh Krajevne skupnosti Petrovče je brošura, ki na 16 straneh na kratko predstavlja krajevne, kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti. Predstavljen je dvorec Novo Celje. Žal v brošuri ni označeno, kje v parku je povešena bukev, ki je razglašena za vrtno arhitekturno dediščino. Med drugim pa je v brošuri opisana tudi zaloška graščina in predstavljena katedrala. Katedrala je prav tako predstavljena v brošuri Pozdrav iz Petrovč, ki v besedi in sliki predstavljajo katedralo in njeno bogastvo. Poseben poudarek je dan ’’ljubi gospe Petrovški”, ki daje vsebino in življenje petrovški cerkvi. Ta Marija vabi romarje od blizu in daleč. Izšle so tudi razglednice, na katerih so objavljeni posamezni detajli v Mariboru. Zadnji reli je organiziral Veteran klub Maribor, ki velja za enega najbolje organiziranih tovrstnih klubov v Sloveniji. Na tekmovanjih po Sloveniji so barve kluba med drugim zastopali tudi štirje Savinjčani. Alen Srebočan je z avtomobilom NSU PRINZ 1000, letnik 1971, osvojil skupno 3. mesto, Franc Svatina, ki je tekmoval z motorjem TRIUMPH 3HW 350 ccm iz leta 1942, je osvojil 2. mesto v predvojni kategoriji. Prav tako je 2. mesto osvojil Marjan Dobriha, ki je vozil PUCH cerkve. V brošuri z naslovom 110 let podružnične cerkve Marija Lurd v župniji sv. Pongracija - Griže so v uvodu zapisah, da cerkev že 110 let kraljuje, bdi nad tem prelepim delom Savinjske doline. Med društvi moramo omeniti tudi brošuro Toneta Vrabla z naslovom Od travnika do tartama, 50 let atletike v Žalcu in Savinjski dolini 1954-2004. Pri poglavju Legenda žalske atletike Andrej Vipotnik manjka podatek o njegovih prvih treningih. Vsako jutro je namreč zadnji trenutek pritekel iz Gotovelj na vlak za Celje, da ni zamudil v šolo. Izšel je zbornik PD Dobrovlje -Braslovče Prvih dvajset let. V njem je zelo pregledno opisana dobroveljska planota, prikazane so poti na Dobrovlje in delo društva po sekcijah. V poglavju Kratek pregled planinstva v Sloveniji pa manjka podatek o zgodovini savinjske podružnice slovenskega planinskega društva in delu prvega načelnika Frana Kocbeka. Pri ustanovitvi in pri delu podružnice v Mozirju so sodelovali tudi Braslovčam, med njimi Josip Pauer in drugi. Planinsko društvo Šempeter v 250 SGS, letnik 1957. Ekipni uspeh pa je s 3. mestom zaokrožil še Janko Marko s svojim športnim cabriole-tom TRIUMPH, letnik 1968. Slovesna razglasitev rezultatov, ki jo je organiziral klub Johanna -Janeza Pucha iz Ljutomera, je potekala v Branoslavcih pri Ljutomeru. Poleg posamičnih pokalov za določeno kategorijo so razglasih tudi klubskega zmagovalca za leto 2004. To lovoriko, ki je lani pripadla Veteran klubu iz Maribora, je letos osvojil klub Adria Classic iz Kopra. Član društva Johan Janez Puh Ivan Salobir iz Zabukovice je zmagovalec skupine F (motorna kolesa od letnika 1961 do 1970) in generalni Savinjski veterani VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 6.12. 2004 do 31.1.2005 - promocijska ponudba programa OLJKA z dostavo in montažo - kuhinje PAMELA in spalnice KAJA z dostavo in montažo - ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob - 50 % popust na kosovno pohištvo 1. generacije (do razprodaje zalog) - 5 % dodatni popust na program ADRIA NEW LINE GUMNI- GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE Teo CDcrun im i icdcčma NOVO LETO NAGRADNO ŽREBANJE ZA VSE KUPCE V ČASU AKCIJSKE PRODAJE! Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Stara hišna imena na Polzeli Savinjski dohni je ob 20-letnici delovanja društva izdalo tudi zbornik, v katerem je v sliki in besedi prikazano delo društva v 20 letih. Spomnili so leta 1903, ko je A. Cvenkelj iz Šempetra izdal Vodnik po savinjskih planinah. Ah ne bi bilo morda prav, da bi planinci Savinjske dohne na stavbi, kjer je bil vodnik izdan, odkrili spominsko ploščo? V zborniku je posebno poglavje posvečeno tudi savinjski planinski poti. Izšel je tudi vodnik Marjana Oergarja z naslovom Posavsko hribovje. V njem so opisane poti na naše vrhove in objavljen opis savinjske planinske poti. Zapis o naši dolini in njenim obrobjem najdemo v marsikateri knjigi. V knjigi Pravljične poti Slovenije - družinski izletniški vodnik so v posebnem poglavju opisane vile na Gozdniku in pot, ki nas pripelje na vrh. Občina Braslovče je izdala turistični kažipot z naslovom Občina Braslovče. V kažipotu so predstavljeni občina, posamezna naselja, naravne in kulturne znamenitosti. Zavod za kulturo, šport in turizem - enota turizem v posebni zgibanki predstavlja občino Žalec in njene znamenitosti. Izšel je tudi vodnik z naslovom Od Rinke do Sode. Franc Ježovnik zmagovalec prvenstva starodavnih vozil Slovenije. Vozil je z motornim kolesom znamke NSU Predd. S tekmovanji je pričel v lanskem letu in dosegel že Uidi prvo zmago na reliju - 10 % v Murski Soboti. Prvenstvo SVS, na katerem je v 7 dirkah sodelovalo 531 vozd iz vse Slovenije, pa je končal na 4. mestu. Njegov klubski kolega Janko Potočnik iz Kasaz je v skupini G s svojim BMW 1.1971 zasedel 2. mesto. D. N. Pred kratkim je dobilo ožje polzelsko območje dragoceno knjižico (69 str. in 10 strani dokumentarnih fotografij) o nekdanjih in današnjih hišnih imenih. Napisala in v samozaložbi je knjigo izdala domačinka prof. Marica Kotnik - Šipec, fotografije pa je prispeval njen soprog Bogomir Šipec. Avtorica je knjigo posvetila v spomin svojemu preminulemu bratu Stanku Kotniku (1928-2004), dolgoletnemu profesorju metodike pouka slovenskega jezika in književnosti.na mariborski pedagoški akademiji oziroma fakulteti ter pobudniku bralne značke in organizatorju tovrstnih tekmovanj v Sloveniji. Hišna imena predstavljajo bogato kulturno dediščino, ki se je skozi stoletja ohranila predvsem na podeželju. V njih je zarisan nekdanji utrip življenja ljudi, njihova imena, kmečke dejavnosti, priselitve, številne in najraznovrstnejše rokodelske usmeritve, zemljepisne značilnosti ter posebnosti. Vse to in še marsikaj drugega je zajeto v domačih hišnih imenih, ki so se praviloma ohranjala iz roda v rod. V njih odkrivamo nekdanje priimke, imena in vzdevke prednikov, ki so s svojimi dejavnostmi in načinom življenja spreminjati svoj domači kraj in vplivali na preoblikovanje zunanje podobe naselja, njegovega zaledja in sosedstva. V novejšem času, ki ga zaznamujeta naglo širjenje vplivov industrije in drugih nekmetijskih dejavnosti ter razkroj prvobitnega kmečkega podeželja, je zaznati naglo upadanje in izginjanje domačih (nekdanjih) hišnih imen. Avtorica je na območju šestih nasehj, ki sestavljajo območje polzelske župnije, zbrala okrog 150 starih hišnih imen, ki so se izoblikovala do začetka 19- stoletja. Uvodoma je orisala preteklost posameznih nasehj. Osnovo gradivo nekdanjih hišnih imen je našla v urbarjih, zemljiških knjigah in fran-ciscejskem katastru (okt. leta 1825), matičnih knjigah, cerkvenih seznamih in župnijskih kronikah in doblene podatke preverjala na terenu. V knjigi so pregledno predstavljeni nastanek in uveljavitev priimkov v vsakdanjem življenju, hišnih imen, ki so se izoblikovala v 18. in 19. stoletju, oštevilčenje hiš (od leta 1771) in štetje prebivalstva po župnijah (od leta 1754 dalje). Na osnovi uporabljene strokovne literature s področja jezikoslovja, gospodarstva, socialne in kulturne zgodovine je za številna zbrana hišna imena pojasnjen tildi njihov izvor in pomen. Nekatera imena so ostala nerazlože-na in čakajo tako zgodovinarja kot jezikoslovca - etimologa na ustrezno tolmačenje. Delo Marice Kotnik - Šipec odstira enega izmed najžlahtnejših zakladov, ki je neposredno utelešen v polzel-skih naseljih. Zato je potrebno in koristno, da jih spoznamo in ohranimo, da je v njih zakoreninjena naša prvinska samobitnost. Knjižica je dragocen prispevek k spoznavanju domačega kraja in prenekaterih rodovnih korenin savinjskega prebi- Hvala zč VSEM NAŠIM KUPCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM ' ^ IN VSEM PREBIVALCEM SAVINJSKE DOLINE V LETU 2005 HK^v.V MNOGO ZDRAVJA, RupSf \\ \ SREČE IN VSEGA ' • NAJ LEPŠEGA Kp. ŽELI KOLEKTIV . SAM-a - PC LATKOVA VAS Akcijska prodaja: Dodatni popusti v decembru - kopalniški program, - laminati in parketi 10% - stiropor in novoterm 5% TRGOVINE Z GRADBENIMI MATERIALI S SAM-om - TUDI V LETU 2005 9 UKAS I KOMB «8U. Nagradna Križanka december2004 KROŠNJAR NAŠIT OKRASEK NA OBLEKI KIH DUŠA POČKAJ JEZERO V KANADI NATRU GRAFIK JUSTIN MESTO V SLOVENIJI Z JEDRSKO ELEKTR. VESLAČ (IZTOK) LJUBITELJ LEPEGA GRŠKA ČRKA ZAGOZDA AM. FILM. KOMIK (MICKEY) SESEK JEZERO V AFRIKI ATLET NURMI TV VODITELJ PUCER VZORČASTA TKANINA VEČJA V STRUGI TEKOČA VODA 3. DAVIDOV SIN KOS SUKANCA CERKVENI PEV. ZBOR VEUK MOR. RAK MARJAN TOMŠIČ SODOBNA SL PESNICA KRAJ V BIH IT. MODNI KREATOR INDIJSKI HRAST DUŠEVNA PREOBREM. BIVŠI EGIPT. DRŽAVNIK TV VODITELJ GALUNIČ EUGENE ONEILL IGRALKA EKBERG NOVINAR MAHKOTA JOSIP IPAVEC SOL MLEČNE KISLINE ALEŠ VALIČ EL TIRNO VOZILO SPOLNA BOLEZEN KRAU GERMAN. SVEBOV KRAJ PRI MARIBORU REŽISER LOY VINKO OŠLAK DB SRAJCE KRMILNA RASTLINA DRŽAVNI ORGAN DRAG KAMEN UTRIP PIHALNO GLASBILO, POZAVNA UMETNO STEKLO PREBIV. ROMUNIJE SL DRAM. IGRALEC (LAGO ZMIKAVT OBČUTEK POTREBE POJEDI DRAGO ULAGA KLJUKA RASTUN. BODICA NALEPKA LUPINASTO SADNO DREVO LESEN ZAMAŠEK SADNA PUAČA SREDIŠČE VRTENJA NOVAK GLASBENIK BREGOV1Ć MESNICA 7 7 RJAV SIRUP PRI PROIZV. SLADKORJA SMUČAR PETROVIČ GLASBENIK DE LUCIA JANEZ HOČEVAR LETOVIŠČE V ŠVICI LASTNOR. PODPIS ZDRAVILNA RASTLINA VEČ JI KOS POHIŠTVA EVA SRŠEN NAVLAKA AVSTRU. DEŽELA -GRAFIČNA DEJAVNOST PRIPADNIK MUSUM. LOČINE SL KLASIČNI FILOLOG (ANTON) ir. POPEVKAR Da KROŽNICE PERNATA ŽIVAL GRŠKA ČRKA SL PEVKA (MARTA) UTRIP VERSKA SEKTA NOČNI METUU ODMOR, ODDIH GRELNO Tao APOLONOV PRIIMEK MESTO V NEMČUI TaESNA DRŽA NEKULTI- VIRANOST BAJESLOV. PTIČ STARIH EGIPČANOV PREDLOG KROGELNI ODSEK UTRIP SL GEOGRAF AM. OBVEŠČ. SLUŽBA KAVTIČNIK MURNU PODOBNA ŽUŽELKA OBODOV. POVRŠINE NEMŠKI ORGANIST SL GEOGRAF (ANTON) GRŠKA ČRKA ČARGO IVAN aDA VILER POPEVKAR (PAUL) ERNEST BLOCH PREBIV. ARABUE MOLIBDEN ZMES ATMOSFERE SL SLIKARKA UEUCA) MAR- MELADA PRVI RIMSKI ZALOŽNIK GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU KONICA BODICA FILOZOF [ANDREJI ŠPANSKI SPOLNIK UNIČEVANJE Z OGNJEM UTRIP POOLOŽ. Daov FEVDAUZMU Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v novembrski številki Utripa: DIGITALNA-TISKARNA-MARGINALyA-OBLIKOVA!\JE-KNJIGOVEZNICA. Izžrebani nagrajenci: 1. Brigita Petrovič, Čopova ul., Celje, 2. Kartica Šibila, Matke 1, Prebold, 3. Pavla Šuperger, Liboje 83, Petrovče. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj decembrske križanke je MESARSTVO ČAS, ČAS ERVIN, s. p., Savinjska cesta 77, ŽALEC. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 10. januarja 2005. 28 december2004 Živimo z zemljo utrip Savinjske doline Izdelan razvojni program podeželja Programski odbor, sestavljen iz predstavnikov šestih občin Spodnje Savinjske doline, je potrdil Razvojni program podeželja. Najpomembnejša izvedbena projekta iz tega programa sta Pestra ponudba dopolnilnih dejavnosti kmetij in druga podeželska ponudba na savinjskem obroču ter Ohranitev hmeljarske podobe Savinjske doline. Občine vabijo potencialne investitorje. Šest občin Spodnje Savinjske doline je pod vodstvom Občine Braslovče in ob delni finančni pomoči Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaključilo projekt Razvojnega programa podeželja (RPP), ki bo v izvedbeni fazi lahko dober razvojni okvir potencialnim nosilcem posameznih projektov oziroma vsem zainteresiranim investitorjem. Obsežen dokument, ki je nastajal v zadnjem lem pod strokovnim vodstvom ZOP Management iz Ljubljane in ob sodelovanju Razvojne agencije Savinja ter drugih domačih strokovnih institucij in posameznikov, je kljub začetnim težavam uspel združiti interese vseh šestih občin naše doline. Pri njegovem nastajanju so sodelovali tudi konkretni nosilci razvoja na podeželju in zainteresirani podeželski prebivalci, zlasti kmetje. Poleg analize obstoječega stanja in predloga razvojnih rešitev, vsebuje RPP tudi načrt izvedbe in predlog financiranja konkretnih skupnih projektov in razvojnih aktivnosti. Prišli smo torej do faze, ko občine za izvedbo potrebujejo aktivno sodelovanje podpornega okolja in posameznih nosilcev, ki so in bodo v tem dokumentu našli svoje strateške cilje. Program ugotavlja skupne značilnosti podeželja Spodnje Savinjske doline, ki so tudi njegovi glavni razvojni potenciali: Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 PRIJETNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELIMO VETERINARJI VETERINARSKE AMBULANTE FARMA. - ugodna lega in dostopnost območja, - lepa in atraktivna narava, pokrajinska pestrost ter vodni svet Savinje in pritokov, - hmeljarska tradicija, - bogata stavbna in kulturnozgodovinska (Žovneška) dediščina, - delavnost, podjetnost in družabnost prebivalcev, - potrošniška središča v bližini in naraščajoče povpraševanje po pestri in zdravi podeželski ponudbi. Kot slabosti so v razvojnem programu odpredeljeni: slabša donosnost klasičnih podeželskih dejavnosti, razdrobljena poslovna organiziranost, izostanek tržnih aktivnosti in premale povezane dejavnosti, ki bi gradile prepoznavnost ponudbe iz Savinjske doline. Razvojna vizija, ki jo imajo podeželski prebivalci v dolini, se razlikuje od vizije prebivalcev na višinskih območjih. Ker ravninski del izgleda kot okrogla dolina z rahlo valovitim dnom, višinski pa kot široko zaledje s prepoznavnimi, do 1000 m visokimi poraslimi hribi, program želi obe prostorski, bivanjski in proizvodni značilnosti povezati in postaviti v soodvisnost. To mu je uspelo s predlogom za izvedbo dveh enakovrednih konkretnih projektov. Prvi se imenuje Pestra ponudba dopolnilnih dejavnosti kmetij in druga ponudba podeželja na savinjskem-obroču, drugi pa Ohranitev hmeljarske podobe Savinjske doline. Pri obeh izvedbenih projektih so opisane možne rešitve razvoja, predlogi tržnih produktov in storitev, ureditev objektov in infrastrukture, predlog načina financiranja, oblike organiziranja nosilcev in poslovnih partnerjev ter način promoviranja, trženja in medsebojnega sodelovanja. Oba izvedbena projekta sta zastavljena kot projekta regijskega značaja, ki se na pobudo nosilcev v posameznih investicijah lahko tudi javno sofinancirata. Razvojni program v naslednjih 15 letih načrtuje velike spremembe v podeželskem prostoru, zlasti pa pri dejavnostih na podeželju. Zmanjšalo se bo število kmetij, tiste, ki bodo ostale, pa se bodo povečale in registrirale kot poslovni subjekti. Skoraj podeseterilo se bo število dopolnilnih in alternativnih dejavnosti na podeželju, tako da bo ponudba velika in pestra, nudila pa bo več delovnih mest kot samo kmetijstvo. Enakovredne proizvodni bodo postale turistična, športno-rekreaci-jska, kulturna in socialna dejavnost. Do samega zaključka programa bo v začetku leta 2005 izdelana še pred- Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Petrovče 1, 3301 PETROVČE Telefon: 03/570 81 73 Telefax: 03/570 82 48 BLAGOVNICA BALA - SAMOPOSTREŽBA IN MESNICA ČAS, KMETIJSKA PRESKRBA, BISTRO ŠTANGICA Odkup živine in ostalih kmetijskih pridelkov UGODNE CENE! Vsem kupcem in članom KI Petrovče želimo vesel božič in srečno novo leto 2003 z željo, da bi v prihodnjem letu še bolje sodelovali. * * A » A A tk A tSt A & A fe A A & A et A fe A S A fe A S A et A A et A et A et A et A 0 A 1 et A et A et *. Hmezad EXPORT - IMPORT,d.d. ŽALEC VSEM PROIZVAJALCEM HMEUA IN NAŠIM POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO Z VESELJEM IN MIROM NAPOLNJEN BOŽIČ TER SREČE, ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN USPEHA V LETU 2005. KOLEKTIV HMEZAD EKSPORTJMPORT, d. Vrečarjeva ulica 14, ŽALEC d. stavitvena brošura s povzetki programa RPP, občine pa po sklepu županov načrtujejo še izvedbo delavnice s predstavitvijo projekta zainteresiranim nosilcem razvoja in partnerjem, ki bodo pripravljeni prevzeti in voditi posamezne projekte. RPP predvideva možnost, da bi izvedbo projektov in s tem RPP kot celote prevzel t.i. Center za razvoj podeželja, ki bi ga oblikovalo in pooblastilo za delo vseh šest spod-njesavinjskih občin. Občine pa bodo k tovrstnim aktivnostim razumljivo pristopile šele potem, ko bo s strani konkretnih investitorjev izražen dovolj velik interes za uresničitev zastavljenih ciljev skupnega programa. Zainteresirane potencialne investitorje in vse, ki v uresničitvi RPP vidijo svoj strateški interes zato vabimo, da se o projektu pozanimajo na sedežu posamezne občine ali na Razvojni agenciji Savinja, oziroma, da se vključijo v izvedbeno fazo projekta. Danica Jezovšek Korent Ocenitev škode zaradi divjadi Maja letos je pričel veljati nov zakon o divjadi in lovstvu. Zakon med drugim določa, da mora lovska organizacija, ki je upravljavec lovišča, zagotoviti povračilo škode, ki jo povzroči divjad, lastnikom in uporabnikom zemljišč. Vodja oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo Upravne enote Žalec Melanija Žvikart ob tem opozarja, da mora oškodovanec škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah pooblaščencu upravljavca lovišča pisno prijaviti v roku treh dni od takrat, ko jo opazi. Če se po opravljenem ogledu oškodovanec in predstavnik lovske organizacije v 8 dneh ne spo- GOSTISCE MATEJ Kaplja vas 10, 3312 PREBOLD Tel. 041 708 695 V prijetnem okolju, ob domači hrani ter živi glasbi vam nudimo družabna srečanja (do 60 oseb). Organiziramo izlete na temo hmeljarstva. ***Oddajamo sobe**. Odprto od ponedeljka do nedelje od 11. do 1. ure (le ob predhodni rezervaciji). VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO V LETU 2005 VAM ŽELI KOLEKTIV GOSTIŠČA MA TEJ. razumeta o višini škode, mora oškodovanec poslati pisno prijavo škode posebni komisiji, ki jo je za določeno lovsko-upravljavsko območje imenoval minister za kmetijstvo. Za območje Slovenije je imenovanih 15 komisij. Za območje Spodnje Savinjske doline sta pristojni dve: za savinjsko-kozjansko lovsko upravljavsko območje s sedežem v Šmarju pri Jelšah in za kamniško-savinjsko upravljavsko območje s sedežem v Velenju. Komisije imajo sedeže na upravnih enotah. Komisija na osnovi opravljenega ogleda v roku 15 dni po prijavi pripravi oceno škode, če pa se oškodovanec in upravljavec lovišča tudi s tem ne strinjata, lahko oškodovanec vloži odškodninsko tožbo na pristojno sodišče. Dodatne informacije lahko dobite na Upravni enoti Žalec pri svetovalcu za pomoč strankam (713 51 25) ali na oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo (713 51 60). K. R. Kin«l ij*k* KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Vesele praznike ter zadovoljno in uspešno leto 2005 vam želimo kmetijski svetovalci iz Žalca. ......— INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec želi vsem slovenskim hmeljarkam, hmeljarjem, hmeljarskim strokovnjakom in njihovim družinskim članom prijetno praznovanje božiča, v prihajajočem letu 2005 pa veliko sreče in uspeha pri delu. i IHPS r “S* 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni mobitel: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: F>ONEDEUEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do a ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 $ Srečno in plodno novo leto 2005 $ želijo vsem občanom veterinarji veterinarske * jj. postaje Žalec. $ $ Nagradna Križanka december2004 • Pekarne ia Slaièièarna Postojna • Pekarna in SUèèièarna Kruhek Ptuj • Pekoma in Slaiiièerna Savinjski kruhek • Travine in jibimj« www.pekarna-postojnu.si avtor JANEZ KORENT UGNIT ALBAN. POLITIK S KOSOVA (IBRAHIM) LEKARNAR MARKO ELSNER ŽGANJE IZ BRESKEV REKA V NEMČUI KRAJ PRI KRŠKEM BRENKALNO GLASBILO GRCUA V risba KIH ŽLAHTEN PUN (ZNAK Xe) ŽITNE LUSKINE SL FILM. MASKERKA (BERTA) FRIDTJOF NANSEN URŠKA PESEM KIRURŠKA STRGALKA UDOBJE FR PISATELJ (RDEČE IN ČRNO) STARA FIZIKALNA ENOTA ZADELO PREBIV. ASIRUE POVERILNO PISMO MESTO BLIZU NEAPLJA, ITALIJA SLPIS, (RUDOLF) MESTO V ROMUNUI PRIHOD V GOSTE PUŠKA ZENO CEVJO REKA V ANGLUI USTANOVITELJ JAP. BUD. SEKTE UTRIP NATANČEN VZOREC MERE MEHIŠKI SUKAR (DIEGO) ŽLAHTNA KOVINA MISLEC DESCARTES ŠVEDSKI DIRIGENT (ERIC) NEKD. ROMUNSKI TEN. IGR. SPODNJI DB POSODE BALONAR SLAVKO ŠORN PEVKA DEŽMAN ZMRZNJENA VODA KRLEZEVA DRAMA OTO VRHOVNIK VILKO NOVAK VELETOK V VENEZUELI NAPOVED, NAZNANILO UTRIP NEKD. SL POLITIK IZ NEGOVE BOGASTVO GOZDOV TOBAČNA TOVARNA »T5-- VEUKA SAMOPO- STREŽNA TRGOVINA DANEU IVO NEKD. POU. NOGOMETAŠ PESNIK GRUDEN REKA NA ŠKOTSKEM DRAMA E. IONESCA NASTANEK GOROVU IGRALKA MOORE STARO- JUDOVSKI KRAU TROPSKA VODNA RASTLINA MATEM. KRIVUUA PREBIV. AONUE ' L 7 - IVERNA PLOŠČA EMIL NOLDE UUBIMEC BOGINJE KIBELE PALČEK ZGOD. KRAJ V SRBUI NEKD. ČEŠKA UM. DRSALKA (HANA) - m .,i, g ^ UTRIP TEKOČINA V ŽILAH TEKMA PRI ST. GRKIH UNIVERZA PRITOK UUB- UANICE RENAMED POUSKO IN NEMČUO LANTAN SLAVKO TIHEC ■V v BIKOV GLAS PISATEU TO JE PESNIK (CONRAD POTTER) ENCIM SANJE KRAVICA MAKED. REVO- LUOONAR (NIKOLA) BUKOV PLOD RAJKO LOTRIČ PESNICA MAURER FR IGR. (ROGER) KRILO RIMSKE KONJENICE IGRALEC FIYNN MAJHNO LETALO ZA TURIST. VOŽNJE TOLPA VSIUIV MOŠKI OTROŠKA ZADNJICA ZEVSOVA MATI DUŠEVNO ZAOSTAL ČLOVEK MESTO V MAVRET. VRTNA CVETLICA SRBSKO MIME KRAJNA PAŠMANU MESTO V ARGENTINI UTRIP REKA V NEMČUI AVSTRU. DRŽAVNIK PTICA ROPARICA SAK FIGURA DEL STOPALA GL MESTO GRČUE PRIMOR. SADEŽ RESA, VRESJE ZAČETNA FAZA GROZDA POVABUE- NECNA POROKI ESKIMSKI KOŽNI ČOLN OBER KOVINA (ZNAK Zn) ABBOV BRAT TEESNA POŠKODBA JAHAČEV PRIBOR PREVRETA TEKOČINA S PRALNIM SREDSTVOM POLDRAG KAMEN OMLATEN SNOP ŽITA SL HOKEJIST (IVO) LUKAV VENEZUELI VEČNO MESTO PROSTOR ZA KISANJE KRME BIVAUŠČE UMRUH LAT. VEZNIK SIROTA PESNIK FRITZ RIMSKI BIČ BARU TONE KUNTNER NEMŠKI OTOK GROBO ORIENT. SUKNO KDOR PRVIČ JAVNO NASTOPI SL DRAM. IGRALEC (GAŠPER) AM. PEVEC (PETE) PREMOG. UGASKI NAČRT KONEC POLOTOKA OTROŠKA GUSTA SKLAD. HAČA- TURJAN VODNA ŽIVAL PETER BOŽIČ NEKD. ŠVIC.ALP, SMUČARKA (BRIGITTE) SAVANSKA POKRAJINA V JUŽNI AMERIKI LORETTA YOUNG DRUŽABNA PRIREDIT. ORODJE ŽANJIC NEKD. SL ALPSKI SMUČAR (JOŽE) KOŠARKAR. TRENER (ALEŠ) NOBELU TORLO ZA SMOLE NORV. SKLAD. MALAJSKA BLAZNOST LUKAV IZRAELU JADRAN. OTOK KLADA ZA SEKANJE DRV SREDOZEM. ZAČIMBNA RASTUNA ALBAN. PESNIK IZ MAKED. (MURATI ZANOS, VNEMA DB KROŽNICE MENJAVA INDONEZ OTOČJE DB VOZA RDEČA POUSKA CVETUCA KORALNI OTOK CIGAN KOBALT DOLOČITEV KRAJA TOMISLAV NERAUĆ MAJHEN NOS Nagradna križanka V novoletni številki Utripa smo vam pripravili še eno nagradno križanko, katere sponzor je Pekarna Postojna, Savinjski kruhek. Rešitve (samo gesla) križanke na dopisnicah pošljite na naslov uredništva Utrip Savinjske doline, Aškerčeva %, 3310 Žalec, najkasneje do 10. januarja 2005- december2004 Kronika MALI OGLASI Hiter tempo življenja, stres, skrbi, vse to teži k temu, da je dobro narediti nekaj zase. V kolikor se želite naučiti SPROSTITVENIH TEHNIK IN HATHA JOKE, vas vabimo, da se nam pridružite v centru Žalca. Pokličite: 041 469 095 (Darja), 041 708 734 (Rudi). V Savinjski dolini kupim starejšo hišo ali manjšo kmetijo. Takojšnje gotovinsko plačilo. Tel: 041 454 999. Ženitna posredovalnica ZAUPANJE posreduje trajne in poštene zveze za vse starosti. Informacije na tel. št.: 031 505 495. Mali oglasi STANOVANJA PRODAM Celje - Glazija, novo dvosob- no stanovanje, 84,28 m2. Inf. po tel.: 03/713 26 00. POSLOVNI PROSTORI V NAJEM V najem oddamo pisarniške, proizvodne, skladiščne in sejne prostore v Hmeljarski ulici v Žalcu, različnih velikosti, v skupni izmeri do 9000 m2. Inf. po tel.: 03/713 26 00. V Celju oddamo v najem tri delno opremljene pisarne, velikost 10 m2. Inf. po tel.: 03/713 26 00. UGODNO PRODAM MB 508 D, letnik 1980, nosilnost 2500 H Inf. GSM: 031 670 870. UGODNO PRODAM M.A.N. 8.153 F, letnik 1994, nosilnost 3500 kg. Prevoženih 280.000 km, L-kason 5400 mm. Inf. GSM: 031 670870. Čas za pokanje še ni prišel Čeprav zakon natančno določa, kdaj in kako lahko uporabljamo pirotehnične izdelke, marsikje že poka kot na bojišču. In poUcisti že kar nekaj časa prejemajo prijave besnih občanov. Uporaba pirotehničnih izdelkov pod določenimi pogoji je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja naslednje leto, poudarjajo na Policijski upravi Celje. Medtem ko je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, je za večino občanov neprijetno in pomeni svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči idr.), vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. ’’PoUcisti bomo štorih vse, kar je v naši moči, da omejimo nezakonito uporabo in zmanjšamo možnosti poškodb. Dosledno bomo ukrepah proti vsem, ki bodo metaU petarde oziroma uporabljali druge pirotehnične izdelke, kjer to ni dovoljeno, in sicer v šolah in njihovi okoUci, v bližini zdravstvenih domov in bolnišnic, vrtcev, domov za ostarele, v strnjenih naseljih, na hodnikih stanovanjskih blokov, v športnih objektih in na drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi. Ob tej priložnosti bi pozval tudi vse starše, da z opozarjanjem na nevarnosti ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjšanju posledic. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici,” je o tem za ta čas zelo perečem problemu zapisal tiskovni predstavnik Policijske uprave Celje Zoran Gradišnik. Homi in tatvine Na Reški cesti v Preboldu je bilo v noči 1. 12. vlomljeno v poslovno-stanovanjski objekt. Storilec je vlomil v tri poslovne prostore in odtujil za pribhžno 80.000 tolarjev denarja in frizerskih pripomočkov. 7. decembra v zgodnjih jutranjih urah je bilo vlomljeno v gostinski lokal na Vranskem. Neznanec je iz notranjosti odtujil za okoU 2.000.000 tolarjev avdiovizualnih aparatov in menjalnega denarja. V noči na torek, 7. decembra, je neznanec na Jurhartovi uhci v Šempetru vlomil v gostinski lokal. Lastnici je z dejanjem povzročil za pribhžno 300.000 tolarjev škode. Iz notranjosti je namreč odtujil računalnik z monitorjem, več različne pijače in pribhžno 10.000 tolarjev menjalnega denarja. V gostinskem lokalu na Rimski cesti v Šempetru je v večernem času nekdo iz odloženega jopiča na obešalniku odtujil denarnico, v kateri je imel oškodovanec denar, bančne kartice in osebne dokumente. S kaznivim dejanjem je oškodovan za 260.000 tolarjev. Da ni le denar tisti, ki mika vlomilce, pa dokazuje tudi vlom v noči na 17. december v kovinski zabojnik na bencinskem servisu v Žalcu. Iz njega je bilo odtujenih 11 vreč hrane za pse. Materialna škoda je ocenjena na pribhžno 80.000 tolarjev. POGREBNA SLUŽBA it) CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 21. januarja 2005, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora Žalec (Kulturni dom), Aškerčeva 9/a, Žalec. Gospod, šele tedaj, ho se bo moj klas lahko spremenil v kruh, naj nastopi žanjec; šele ko se bo moj grozd lahko spremenil v vino, naj nastopi vinogradnik. (J. Bračun) ZAHVALA V trpljenju in velikem potrpljenju je dozorelo zemeljsko življenje naše ljube mame, stare mame, ome in sestre MARIJE OBLAK iz Griž (8.11.1919 - 9. 12. 2004). Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja in vsem, ki ste darovali za sv. maše, obnovo župnijske cerkve in za kakršno koli pomoč ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljeno sv. mašo, obred in molitev na domu, hvala patronažni sestri Jasni in še posebej dr. Janezu Cukjatiju za vse njegove obiske in pomoč. Hvala govornikom gospodu Ivanu Kudru, sosedi Mariji Pahole in gospodu Bojanu Pusteneku za globoke in ganljive besede slovesa, molitveni skupim za molitev doma in v sprevodu, župnijskemu cerkvenemu zboru za občuteno odpete pesmi, gospodu Viliju Ograjenšku za odigrano melodijo, pogrebni službi Ropotar in gospodu Francu Britovšku. Hvala družini Crepinšek ter vsem in vsakomur posebej za oporo in nesebično pomoč. Žalujoči: hči Cvetka, sinova Edi in Matjan z družinami ter vsi njeni Ni te več med nami, nihče tvojega glasu ne sliši Bolečine hude si prestal, sedaj boš tiho, mimo spal, a v naših srcih za vedno boš ostal ZAHVALA V 73. letu starosti je za vedno zaspal naš ljubljeni mož, ati, stari ata, ata Ivan in brat IVAN ZUPAN iz Latkove vasi 59. V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno in iz srca hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku, Tovarni nagavic Polzela, PGD Latkova vas in pogrebni službi Ropotar ter vsem ostalim, ki ste nam tako ali drugače stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje in sveče ter nas tolažili s prijazno besedo. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete MARIJE TRNOVŠEK iz Gotovelj (24. 8. 1928 - 7. 12. 2004) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podaijeno cvetje, sveče, za svete maše in prisotnost na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu dekanu za pogrebno mašo in opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar in pevcem za lepo poslovilno petje. Hvala tudi patronažni službi za skrb in nego v času njene bolezni. Žalujoči: vsi njeni V spomin MARTINU ŠTORMANU Odpovedalo je srce še enemu, ki je mnogo prispeval k razvoju šaha v Šempetru v Savinjski dolini. Martin Štorman je bil v Šempetru skupaj s Stanetom Skokom prvak v letih 1970, 1971 in 1973. Po njegovi zaslugi je ŠK Savinjčan dobil svoje prostore, v katerih se nahaja še sedaj. Predan je bil klubu in šahu, več kot 12 let je vodil šahovska tekmovanja, saj je bil vzoren in odličen tehnični vodja in zvest šahist prve ekipe ŠK Savinjčan iz Šempetra. Dolga leta je opravljal različne funkcije v Šempetrskem klubu in bivši šahovski zvezi. Zadnja leta je kot vodja pri Zvezi upokojencev v Žalcu deloval kot mentor. Prejel je tudi največje priznanje - odlikovanje red dela s srebrnim vencem. Martin Štorman je umrl v 72. letu starosti po večletnem bolehanju. Z njegovo smrtjo smo Sempetrski in savinjski šahisti izgubili dobrega prijatelja in enega od svojih učiteljev. Jože Grobelnik Nikoh ne bomo več peli, kakor smo peli skupaj, nikoli več tako veseli kakor smo se veselih skupaj. (T. Kuntner) ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedi FRANC OBREZA z Gomilskega (L 4 1926 - 2R 11. 2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje ter nam nudili pomoč in oporo v trenutku, ki je bil za nas najtežji in boleč. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Hvala dr. Ljubici Centrih Cetina, patronažni sestri Anici Bogataj, pevcem, gospodu Župniku Martinu Cireiju, gospodu župniku Dragu Markušu, gasilcem, gospodu Vinku Topovšku in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi domači nami več te ni, ihko obljubim ti, elepi bel nasmeh i v tvojih dlaneh bosta ugasnila očeh. V SPOMIN IN ZAHVALO MATJAŽU SMIGOVCU iz Osrek (2003 - 2004). Mineva leto, odkar nas je zapustil ljubi mož in ati. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani. Še posebej naši mami Anici, Matku in Zvonki z družinama, družini Verdev iz Studenc, Mileni, Vesni in Jožici za vso pomoč. Hvala tudi vsem ostalim, ki se spominjate našega atija in moža. Sinova Blaž in Primož ter žena Andreja Težko imel si življenje, nikoli več ne bo trpljenje. Neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš večno živel. V SPOMIN 14. decembra je minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš oče in stari oče DRAGOTIN STANKO iz Grajske vasi. Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj. Tvoji naj dražji Kronika december2004 ZAHVALA Nenadoma nas je za vedno zapustil oče, brat in dedi MARTIN ŠTORMAN Pod smrekami 14, Šempeter (1933 - 2004). Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala šahovskemu društvu Savinjčan, društvu upokojencev Šempeter, ZŠAM Savinjska dolina in pogrebni službi Ropotar za profesionalno opravljeno delo. Vsi njegovi Glasba in čebelice, tvoja ljubezen so bile. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, starega ata, pradeda, brata in strica FILIPA KOČEVARJA iz Sešč pri Preboldu (3. & 1913 - 12. 11. 2004) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, sveče in cvetje. Hvala tudi godbama iz Zabukovice in Prebolda, Čebelarskemu društvu Prebold, Zvezi čebelarjev Žalec, gospodu Sercu, patronažni sestri gospe Martini in pogrebni službi Ropotar. Vsi njegovi V SPOMIN Boleč je spomin na 2. januar 2004, ko nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat FRANCI ZUGIC iz Griž (1937 - 2004). Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko in z lepo mislijo počastite spomin nanj. Vsi njegovi ZAHVALA Za vedno nas je zapustila ljuba sestra, teta in svakinja HELENA SUSTER - LENCI iz Gotovelj 50. Od nje smo se poslovili 19. novembra 2004. Zahvaljujemo se sorodnikom in sosedom za izrečeno sožalje, cvetje, darovane sveče in za svete maše ter vsem, ki ste jo pospremih na njeni zadnji poti. Še posebej hvala gospodu Henriku za govor, gospodu župniku za lepe besede in opravljen obred ter pevcem za odpete pesmi. Hvala patronažni sestri Idi in sosedu Slavčiju za skrb in pomoč pri negi. Hvala pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi pjeni ZAHVALA Z žalostjo smo se poslovili od naše drage žene, mame, babice, hčere, sestre in tete E VICE POTOČNIK iz Kasaz TUA (18. 7. 1954 - 3. 12. 2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, izrekli pisno in ustno sožalje ter nudili pomoč v težkih trenutkih. Posebna hvala dr. Borštneijevi in medicinskim sestram ter dr. Kobalu. Hvala govorniku, pevcem, duhovniku, trobentaču za odigrano žalostinko ter pogrebni službi Strahovnik. Vsi njeni Tiho in hitro si odšla, rešena vseh si bolečin, a naša bolečina v srcu ostala bo vse dni... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice JULKE TURNŠEK iz Dolenje vasi (22. 1. 1922 - 19. 11. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni ^ Hotela sem uloviti ptico, pa je odletela... m Hotela sem utrgati cvet, pa je ovenel... ■ ' Hotela sem vam nekaj povedati, 'if pa sem odšla... V SPOMIN Bdeč je spomin na 2. november 2003, ko nas je za vedno zapustila naša draga TANJA PLASKAN iz Malih Braslovč (16. 4 1980 - 2. 11. 2004). Hvala vsem, ki ji poklonite trenutek časa, prižgete svečko in z lepo mislijo postojite pri njenem grobu. Vsi njeni ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in brat FRANC OMLADIČ z Ložnice pri Žalcu 7. Vsem, ki ste nam v času njegove bolezni v dneh naše žalosti ob njegovi smrti kakor koli pomagali in ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, pa izrekamo iskreno besedo zahvale. Hvala patronažni sestri Cvetki za nesebično pomoč, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, svete maše in sveče. Žalujoči: žena Ana, hči Alenka z Mitjem, sin Damjan z družino in brat Edi z družino POGREBNE STORITVE RO POTAR idem Ropotar, s.p. tel.: 700 16 85 GSM: 01,1 613 269 GSM: 061 768 906 Starodaška ul. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 26. ure Jaz pa, jaz pa hodim sam, lepše dneve premišljujem in ker vas nič več ne čajem, več smejati se ne znam. (D. Kette) Po slovesu od najinega SINA IGORJA VUČERJA se zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podporo in sočutje v trenutkih, ko sama ne zmoreva. Tiho žalujemo: ati Tine, mami Vera, žena Andreja, hči Urša, sin Matevž ter ostalo sorodstvo Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Bolezen je bila močnejša od njegove trdne volje do življenja K večnemu počitku je tiho in prezgodaj odšel dragi mož, oče, dedi, brat in stric IGNAC MASTNAK, dolgoletni tajnik KS Griže, iz Pongraca (31. 7. 1932 - 25.11. 2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivom, društvom, organizacijam in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, vence in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala častni četi rudaijev za zadnje spremstvo, govornikoma gospe Rotarjevi in gospodu Jančiču za poslovilne besede, pevcem kvarteta Idila, Godbi na pihala Zabukovica, častnim stražam, nosilcem praporov in slovenske zastave, gospodu Viliju za odi- S-ano Tišmo in pogrebni službi Ropotar. vala še enkrat vsem, ki ste nam stali ob strani v težkem trenutku. Žalujoči: vsi njegovi Že dve leti je, kar v grobu spiš, a v naših srcih še živiš Ni ure, dneva, ne noči povsod si z nami H- V SPOMIN JOŽETU ASENBERGERJU iz Železnega Zelo te pogrešamo, dragi mož, naš dobri oče, tast, brat, ljubeči dedek in pradedek. Hvala vsem, ki mu prižigate svečko in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Njegovi: žena Roži, otroci z družinami, sestre in brata / Župan občine Prebold Vinko y Debelak ni rad pred fotografskim / objektivom in tudi tale posnetek je / nastal na eni od gasilskih veselic I fdj (ali pa mogoče tekmovanj), kjer je mt župan pil pivo, ki se barvno ujema z W občinsko majico. Ker nismo nesramni, 7 priznamo, da ni vseh pločevink I / izpraznil sam. In da ga zadnje čase v y podobnem položaju ni več mogoče videti, 1 saj je po tekstilnem stečaju uspel spoznati vse slovenske novinarje, tako da ga nihče več ne more pre-senetiti. (D. N.) ........* fMg JHMfiPlB Najbolj vesel dogo- dek v letu 200-1 za Savinjčane (no, poleg vstopa Slovneije v EV, ampak o tem še tečejo razprave) je bita zagotovo bronasta olimpijska medalja Urške Žolnir. Ob prihodu iz Aten ji je celo najvišje občinsko in športno vodstvo zapeh himno, zato se ne gre čuditi, daje Urška nadaljevala z nizanjem izjemnih šport-............... nih uspehov. Fotografija ni najnovejšega datuma, a že pred časom je preboldski podžupan Boris Kupec svaril Ljubljano pred invazijo savinjskih poslancev v prestolnico. Dobili smo tri, skoraj pa bi jih ..... štiri. (D. N.) ........ •• jjliatf Župana Ljuba Žnidarja (desno) in Marka Balanta smo s fotoaparatom ujeli na božično-novoletnem sejmu, ko se jima je pridružil Jure Matjaž. Premlevali so marsikaj, tudi nov policijski zakon. .......... (T.T.) Preboldski ' _____ jamarji so znani po svoji za- ~------ gnanosti. Luknjo najdejo tudi tam, kjer je sploh ne bi pričakovali ali je ne bi smelo biti. Ko se jim je pokvaril avto, so takoj našli ustrezno luknjo v cesti, ki jim je ša kako ... prišla prav, da so lahko popravili ........... avto (D. N.) W Savinjčani ■ / imamo vedno več I / ansamblov. Takih, f / ki se znajdejo v / vsaki situaciji, pa je / malo. Ponzi Lesjak / je že eden takih, saj / zna igrati tudi na l / prometno sredstvo čarovnic. Mici Goropevšek pa tako nič ne more spraviti iz tira. (D. N.) Kmetijstvu v EU obetajo tako slabe čase, da so se nekateri slovenski kmetje že odločili za star ročni način obdelovanja. (D. N.) ... ampak še vedno je prevladujoča rimsko-katoliška vera. (Zakaj bi se odrekli Miklavžu?) ~ Enkrat na leto tudi v Savinjski Z LEPIMI ŽELJAMI V NOVO LETO dolini dobimo džamijo Na Silvestrovo, v petek, 31.12. 2004, vas od 9. do 12. ure prijazno vabimo v prenovljene prostore naše in vaše lekarne, da skupaj nazdravimo in si zaželimo vse dobro v prihajajočem letu Stopimo v novo leto z nasmehom! Kolektiv Lekarne Žalec Dobrim ljudem, ki bi radi imeli prijazne kužke, oddamo štiri psičke - mešanke, stare dva meseca. Vašim otrokom so lahko lepo darilo v božično-novoletnem času. Za informacije pokličite na telefon 572 48 66 ab GSM 041 413 111. Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce -in da s sveta odganjaš - sence. T. Pavček Utrip Savinjske dobne, naslov uredništva; Aškerčeva 9/a, (Doni II. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 32 december2004 Pobegnilo iz arhiva Savinjske doline 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo. Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. Naj vas praznični irir, veselje, predvsem pa zdravje sprenijajo vse leto... vam želi kolektiv Žalskih lekarn