Pösaßiesna itevlina 1 Slin.
Štev. 189.
Poštnina pavšalirana.
V Ljubljani, v četrtek 13. .septembra 1923.	__________________________Leto I
Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemšl pondeijke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din IO*—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 20'~
Uredništvo: Wolfova ulica št 1/L — Telefon št. 213 Brzojavni nasiov: „Novosti-Ljubljana". (jpravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon ŠL 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se pritoži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Proste roke .
• m
kritični položaj
reškega vprašanja.
Ko je meseca avgusta italijanska delegacija napravila predlog, naj se Reka, Baroš in Sušak združijo in postavijo pod kontrolo Itailje, so odvrnili jugoslovenski delegati, da bi tak dogovor kratkomalo anuliral rapall-sko pogodbo. Nato je pa Mussolini zažugal, da bo dobil »proste roke«, ako Jugosloveni ne sprejmejo do 31. avgusta teh pogojev. Ko je videl, da je ta rok vendarle prekratek, ga je podaljšal do 15. septembra.
Ta italijanski ultimatum bo torej pretekel te dni in nevarnost mednarodnih zapletljajev je velika. Celo angleško časopisje z neko nervoznostjo, ki ni običajna, gleda na ta dan.
Kako daleč so vedli pogovori zadnjih dni, se iz poročil ne da razvi-deti. Tudi ni jasno, v koliko se je dal Poincarć angažirati pri celem vprašanju. Razvidno je samo, da se z vseh strani z veliko vnemo dela na to, da se najde pred potekom laškega ultimatuma formula, ki bi bila sprejemljiva za obe stranki. To bo pa zelo kočljiva stvar, kajti Mussolini se je preveč navadil diktirati kot pogajati se in zadnji grško-laški kon-Oikt mu je pošteno stopil v glavo.
Zadnje dni je Francija pokazala, da ima izborne politike, Poincare je res še vedno v Evropi na višku. Dobro je vedel, da bo Anglija stoječ na strani Grške dovedla Mussolinija do mrtve točke, zato se je prijazno postavil na stran »latinske sestre« Italije, vedoč, da stvar ne bo nikomur škodila. Danes, v laško-jugosloven-skem vprašanju glede Reke pa zadeva ni tako priprosta, gre za mnogo več kot simpatije. Izgleda, da je Francija tu energično vzela inicijati-vc v roko in prihod maršala Fran-' !etja d’Esperay ni samo slučaj, temveč važna točka v razvoju tega vprašanja.
Znano je, da člen 5. rapallske pogodne določa, da se v slučaju, če ne pride pri natančni določitvi meje reske države do sporazuma, naprosi predsednik švicarske republike za arbitražo. Mussolini se seveda lahko postav i na stališče, da v sedanjem sporu ne gre za mejo, temveč za druge stvari. Če bi hotel na ta način šahirati, bi seveda izgubil še oni del zaupanja v inozemstvu, ki mu je ostal po zadnji grško-laški aferi. — Vlada, ki hoče napram svojim sose-oom udariti vsakokrat, kadar pride Qo nesoglasja, s silo in noče niti intervencije Društva narodov niti arbitraže,_ katero je sama določila v Pogodbi, ki jo je podpisala, taka vlada ne bo mogla uživati niti trohice Zaupanja več v inozemstvu.
»Journal des Debats« svetuje Italijanom zmernost in pravi o francoskem stališču v tej zadevi sledeče: »Francija ne bi mogla ostati brez-biižna napram gpožnji, ki je naperjena proti Jugoslaviji in torej proti maii antanti: vsa francoska politika Je tu ogrožena. Treba je, da so si o tem v Rimu na jasnem. Odklonitev določene arbitraže bi naložila težko krivdo italijanski vladi.«
—žn—
Pred jesenskim zasedanjem nerodne skupštine.
Beograd, 12. septembra. (Z) Ker •e do sestanka skupščine le še malo ®ni> so pred par dnevi začeli s svojim razni odbori skupščine radi prepevanja predloženih zakonskih načr-ki se bodo reševali še v tej skup-“ćinski sezoni kot zelo nujni. Odbori fodo Pripravili vse za skupščinske se-■e’ tako da se diskusija ne bo zavlekla brezkončnost in da bi se zakoni mo-4511 hitro in pravočasno sprejeti.
cln B f 0 £ r a d, 12. septembra. (2) Od g, e 0 dne se lahko opaža naraščanje vila narodnih poslancev, ki prihajajo , e^d, ker Se ima za nekaj dni seti skupščina radi nadaljevanja svo-
odgoditev madžarske sk scine.
.Budimpešta, \?
d°Pisni U1"ad-)
^arodne skupščine se je zo-nrUin ^Pričakovano do 13. Stobra
Podpirajte Jugoslovansko
Matico I
Naša vlada izda komunike. — intrasigentno stališče
faššsfovske Italije.
Beograd, 12. septembra. (B) Po informacijah, ki jih je dobil naš dopis-neik, bo ostalo reško vprašanje vsled posredovanja Poincareja tudi po 15. t. m. odprto, tako da ne pride do aneksije od strani Italije. To odlaganje rešitve reškega vprašanja se pripisuje v uspeh g. Pašiča, ki je v inozemstvu na tem delal.
Beograd, 12. septembra. (Z) To pot mora pasti odločitev v Rimu. Po dosedanjih poročilih, ki jih ima vlada, se doznava, da je Mussolini neposredno naznanil francoskemu ministrskemu predsedniku, da ne želi, da se v vprašanje Reke meša kaka tretja osebnost. »Messaggero« v tem smislu prinaša danes uvodnik. V beograjskih krogih se misli, da bo Italija morala pristati na razsodišče, ker njeni poslednji predlogi stavljeni 31. avgusta t 1. niso bili sprejeti od naše vlade.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 12. septembra. (Z) Danes popoldne ob 5. uri se je začela seja ministrskega sveta pod predsedstvom g. Pašiča. Na tej seji se je razpravljalo o reškem vprašanju. Tekom jutrišnjega dne se bo izdal posebni komunike.
FRANCOSKI IN ANGLEŠKI GLASOVI
Pariz, 12. septembra. (B) Časopisje se še dalje bavi z reškim problemom in smatra, da je situacija resna, če tudi je ni treba jemati tragično. Ko-respondent »Petit Parisiena« iz Ženeve javlja, da se je razgovarjal z neko atnerikansko osebnostjo, ki se je vračala s potovanja čez Balkan in izjavila: Gremo težki krizi nasproti. Mussolini je prepričan, da bi napad na Reko imel vse pogoje za uspeh in ni nemogoče, da bo ravno na tej strani iskal odškodnine za Krf, ki ga ne sme obdržati. Korespondent »Daily M a i 1 a« navaja, da so krogi delegacije kraljevi-
ne Srbov, Hrvatov in Slovencev precej optimistično razpoloženi in da smatrajo, da je mogoče doseči direkten sporazum z Italijo, ker taka možnost Še ni izključena. Vendar pa trde v dobro poučenih krogih, da se bo beograjska vlada obrnila na Društvo narodov, ako bi Italija zavzela grozeče stališče in da bo zahtevala registriranje rapallske pogodbe v smislu čl. 18 pakta. »L O e u-vre« objavlja intervijev z neko osebnostjo, ki stoji zelo blizu našim krogom v Parizu in ki je izjavila, da Italija ne sme pozabiti, da Društvo narodov jamči za izvršitev podpisanih pogodb in da je Mussolini sam ratificiral rapallsko pogodbo.
Rim, 12. septembra. »M e s s a -g e r o« izjavlja oficijozno, da je vsako posredovanje med Italijo in Jugoslavijo v reškem vprašanju izključeno In da nobena prijateljska vlast ni napravila takega poskusa. Poincarž je mogel dati Pašičti le prijateljske nasvete v reškem vprašanju in mu naznaniti, da bo Francija v italijansko-jugosloven-skem konfliktu zaradi Reke stala ob strani.
Beograd, 12. septembra. »Agen-ce Havas« javlja iz Pariza: Ugotavljajoč obojestransko željo, da se vprašanje Reke med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev reši prijateljsko, na>-glaša »Petit Journal« potrebo, da se sporazum sklene čimprej radi ohranitve mini in razvoja reškega pristanišča. Ako se to ne zgodi kmalu, bi moglo reško pristanišče zgubiti vsako važnost za obe državi Milanski dopisnik »Ma-tina« pravi, da bi mogla francoska vlada vplivati na beograjsko, kakor je že to storila pred sklenitvijo rapallske pogodbe. »Journal des Debats« piše), da Francija ne bi mogla ostati ravnodušna v slučaju pretnje naperjene proti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, a posredno tudi proti Mali antanti.
Mussolinijev ekspoze.
Konflikt z (ariko. — Reški problem. — Reparacije.
Rim, 12. septembra. (Agenzia Ste-faiü.) V današnjem ministrskem svetu je izjavil ministrski predsednik Mussolini: Italijansko-grški konflikt je na potu do onega Stadija, da se izvrše sankcije veleposlaniške konference, ki je v prvem italijanskem ultimatu vsebovane zahteve sprejela bistveno v svoje sklepe. Izpraznitev Krfa, to ponavljam, se izvrši takoj, ko bodo po formelnem sprejetju v noti veleposlaniške konference stavljene zahteve izvedene. Cim bodo izvršene reparacije, bo Italija izpraznila otoke, ki so bili zasedeni kot navadna zastavščina. Sedaj je treba v Italiji in na Krfu samo počakati, da Grška svojo dolžnost polno in celotno izpolni.
Kar se tiče vprašanja Reke, je bil stavljen beograjski vladi od strani Italije zadnji, popolnoma pravičen in uslužen predlog, ki ga je prinesel v Beograd jugoslovenski poslanik v Rimu g, An-tonijevič. Do današnjega dne ni dospela nobena nota. Zaradi tega je vsaka
sodba v tej zadevi preuranjena in so Izjave listov nepremišljene. Dana je še vedno možnost neposrednega sporazuma brez razsodišča.
Glede problema reparacij in položaja v Poruhrju je izjavil Mussolini, da je napetost ponehala zlasti po govoru dr. Stresemanna v Stuttgartu. Zdi se mi, je rekel, da že vidim vnaprej skorajšnji začetek odločilnih pogajanj. Kljub temu se ne sme misliti, da bo rešitev tega vprašanja lahka in da se bo izvršila v kratkem času. Ako bi se nadaljeval odpor, bi to pomenilo toliko, kakor hoteti katastrofo. V tem smislu je italijanska vlada posredovala, da bi Berlin prepričala.
Po dveurni debati, katere so se udeležil. skoro vsi ministri, je odobril ministrski svet soglasno sklep in zadržanje ministrskega predsednika Mussolinija. Na predlog vojnega ministra Diaza se je sklenilo predložiti kralju dekret, s katerim se podelijo žrtvam umora v Janini odlikovanja.
Italijani ostanejo na Krfu?
London, 12. septembra. List »Times« javlja iz Rima: Italijanska vlada je odločena, da ima Krf in druge otoke zasedene, dokler ne bo dokončana preiskava pri Janjini in ne bodo krivd kaznovani. Italijanska vlada je prepri-čaha o tem, da bo le prisotnost italijanskih čet na Krfu pripravila Grke do tega, da spolnijo svoje obveznosti. Ako pa bi se preiskava zavlekla za precejšnjo dobo in se zločind ne bodo izsledili, potem bo italijanska vlada z utmeljitvijo, da je to pripisovati pomanjkanju dobre volje Grške, stavila celo še nadaljne zahteve glede zasedbenih stroškov.
Pariz, 12. septembra. (Agence Havas.) Grška vlada je poslala veleposlaniški konferenci noto, v kateri prosi za naznanilo o tem, kedaj dospe zavez-piška pomorska divizija, da tako lahko izda primerna navodila za kretanje grške mornarice. V noti je izražena želja, da se datum nastavi kolikor mogoče na na jbližji čas.
Pariz, 12. septembra. V dobro poučenih krogih sodijo, da bo Mussolini-
jevo odločitev o pridržanju italijanskih čet na Krfu sprejel veleposlanik Avez-zano danes.
London, 12. septembra. (B) Londonski krogi opazujejo z največjo pozornostjo situacijo na Krfu. Ker je Italija obljubovala, da bo izpraznila Krf, čim Grki izpolnijo vse pogoje, stavljene od veleposlaniške konference, vlada tu mnenje, da bo Italija v resnici izvršila vse svoje obljube. Obstoja nada, da bo na današnji seji veleposlaniške konference, ki je bila odložena za danes, da bi italijanski predstavnik Avezzano imel časa, da dobi instrukcije od Mussolinija, vse storjeno, da se odstrani vsak dvom glede evakuacije Krfa. Zamotani značaj in opasnost sedanje situacije sta londonskim službenim krogom znana, ki žele, da se napetost situacije čimprej ublaži, posebno da ne-predvidevani incidenti ne bi dali povoda Italiji za novo akcijo. Tukaj se z zadovoljnostjo ugotavlja dejstvo, da London in Pariz enako želita, da Italiia Chnprej evakuira Krf,
Pred neposrednimi nemško*
francoskimi pogajanji?
AMERIŠKE ZEDINJENE DRŽAVE IN REPARACIJE.
L o n d o n,	12. septembra. Diplo-
matien! poročevalec lista »Daily Telegraph« piše:	Angleška vlada bo
kaj kmalu morala odločevati o tem, kako politiko naj zasleduje, ako bo pasivni odpor v Poruhrju ponehal in bodo uvedena nemško-francoska pogajanja. Zdi se, da so mogoče tri alternative: 1. Velika Britanija more vztrajati na splošni ureditvi med zavezniki in Nemčijo;
2.	more neposredno in posebej razpravljati z Nemčijo o svojem lastnem re-paracijskem deležu in vztrajati na svojih terjatvah z ozirom na medzavezni-ške dolgove; 3. se lahko povrne na politiko konsolidacije, se odreče reparacijam, a vztraja na plačilu dolga. (W) Washington, 12. septembra. V Belem domu se zanikuje, da bi dobila ameriška država od Francije ali Anglije pobudo, v kateri bi se zahtevala podpora Zedinjenih držav pri re-
paracijskem vprašanju. V uradnih krogih imajo utis, da se je evropski položaj znatno zboljšal.
N e w Y o r k, 12. septembra. »New York Times« objavlja daljši članek glasom katerega se v newyorških gospodarskih krogih govori o tem, da bq posojilo ene milijarde dolarjev za rešil tev Nemčije pred gospodarskim polomom tvorilo najglavnejša razmotriva« nja mednarodnega sveta, ako se dosež« v ruhrskem vprašanju sporazum in soglasje z zavezniki. Četrtina tega posojila bo najbrž ponuđena ameriškin bankirjem v podpis. Industrijalna posest Nemčije in garancije, ki bi jih dal drugi evropski narodi, bi tvorile varnost za to posojilo. Načrt, ki ga sedaj razmotriva več ameriških bankirjev^ predvideva, da se postavi generalni komisar društva narodov, ki bi moral nadzirati uporabo posojila.
Bolgarske zveze z Italijo.
ITALIJANSKI FAŠISTI PODPIRAJO MAKEDONSTVUJUŠČE.
Beograd, 12. septembra. (Z) Iz Sofije javljajo: Po prevratu, M je za vedno odstranih Stambolijskega in ma-kedonstvujuščim odvzel veliko breme, ter jim dopustil, da delajo neovirano na uresničenju svojega načrta, naperjenega proti naši državi, je makedonski komite stopil v posebno ozke stike z Italijo, ki mu je obljubila tudi finančno podporo za njegove dlje glede Makedonije.
Te dni je dobila uprava komiteja poročilo od svojega delegata v Albaniji, Angela Popp —» Vasiljeva, v katerem ta po sestanku z italijanskim predstavnikom v Tirani javlja o vsem, kar se tiče dela za uresničenje skupnega cilja Bolgarske in Italije glede Makedonije. Italijanski predstavnik je rekel predvsem Popp - Vasiljevu, da so Italijani morali zelo omejiti svojo pomoč za vlade Stambolijskega vsled tegai, ker notranje prilike Bolgarske v tistem času niso dajale nade na uspeh komiteja v njegovi akciji
Danes pa je vsled novega režima, stanje stvari popolnoma spremenjene in z ozirom na to je Italija pripravlja na, pomagati izvršnemu komiteju tako v inozemstvu v novi politični in propagandni akciji za neodvisnost Makedonije, kakor tudi v Macedoniji sami v jačanju in razvijanju četniške akcije. Kakor povsem izgleda, je italijanski predstavnik izjavil Popp - Vasiljevu, da je Italija voljna, da sprejme na seba vzdrževanje vseh čet, ki bodo vržen« iz Albanije v Makedonijo. On pa bo j svoje strani storil vse, da bo ta akcija komiteja podpirana tudi od strani albanskega kosovskega komiteja v svrhb zagotovitve uspeha. Italija bo poslala v Sofijo strokovnjaka, ki bo stal v neprestani zvezi z upravo komiteja.
Za sedaj opravlja to službo, kakor povsem izgleda italijanski vojni ataše v Sofiji. Angelo Popp-Vasiljev je zahteval od komiteja, da mu takoj pošlje štiri čete komitašev v Albanijo, ter mislit, da bo s temi lahko začel akcijo iz Albanije.
Jugoslovensko - italijanska konferenca v Ljubljani.
Beograd, 12. septembra. (B) Dne 15. t. m. se vrši v Ljubljani konferenca naših in italijanskih delegatov, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju ureditve lastništva onih naših in italijanskih državljanov, ki se nahajajo na sami meji. Na tej konferenci se bo tudi izdelal pravilnik o prehodu teh državljanov preko meje.
Beograd, 12. septembra. (B) Dne 15. t. m. se sestanejo v Ljubljani naši in italijanski delegati. Na konferenci se bo likvidiralo vprašanje o dvojnem obdavčenju državljanov na meji Italije in naše kraljevine.
Naša cona v Solunu.
Beograd, 12. septembra. (Z) »Tribuna* poroča: Te dni so se končala pogajanja med našimi in grškimi predstavniki o solunski svobodni coni. Ostane le še to, da naša vlada pošlje inšpektorje, da pregledajo del pristanišča, ki nam ga je odstopila Grčija za 50 let in da se sankcijonirajo rešitve teh pogajanj. V tem smislu je odredila naša vlada ministra saobračaja g. dr. Jankoviča in ministra trgovine dr. Kojiča kot inšpektorja. Dolžnost inspekcije je, da preišče, dali so se instrukcije, dane od strani naše vlade, v redu izvajale in če ni bil mogoče slučaj nesporazuma, o priliki ko so bile dane instrukcije našemu poslaniku Balugdžiču, ker gre za celo delikatne tehnične podrobnosti. Gospod Balugdžič je prišel v Beograd radi tega jn potuje danes zvečer v Solun, kjer se bo sestal z našima inšpektorjema.	^ >
IZENAČENJE ŽELEZNIŠKIH TARI-FOV.
Beograd, 12. septembra. (B) Ministrstvo saobračaja je izdalo določbo po kateri se razširi veljavnost vseh tarifov državnih železnic tudi na proge bivše južne železnice v naši državi. V xeUavp %to0i z 15,1,19*
ZAROKA PRINCA PAVLA
Beograd, 12. septembra. (Z) Kakor se doznava, se bo vršila zaroka princa Pavla s princesinjo Olgo, hčerko grškega princa Nikole, v Beogradu. Dan poroke še ni določen, a sodijo, da bo v mesecu oktobru.
DR. KOROŠEC V BEOGRADU.
Beograd, 12. septembra. (B) »Novosti« poročajo: Danes se je naš urednik razgovarjal z g. dr. Korošcem, ki je bil to pot zelo rezerviran. Na vsa vprašanja našega urednika, da-li bo nadaljeval razgovore z radikali, je g. dr. Korošec odgovarjal: Ce radikali odkritosrčno mislijo na sporazum z nami, zakaj odpuščajo naše uradnike in zakaj pošiljajo dr. Smodlaka v Rim. V radikalnih krogih so istotako rezervirani. Poleg vsega tega pa se v političnih krogih trdi, da je dr. Korošec imel več sestankov z nekimi radikalnimi prvaki in da se bodo ti razgovori nadaljevali.
Beograd, 12. septembra. (Z) G. dr. Korošec tekom današnjega dopoldneva ni bil sprejet pri g. Pašiču, četudi je po g. dr. Janjiču prosil za sestanek. G. Pašič želi najprej, da se informira o razpoloženju v glavnem odboru radikalne stranke.
ITALIJA IZGANJA NAŠE NOVINARJE
Rim, 12. septembra. (B) Ogorčenje radi pisanja beograjskih listov je dovedlo tako daleč, da so jugoslovenski novinarji izgnani, ki so se mudili začasna ali pa stalno v Italiji.
Trockij ubit?
Pariz, 12. septembra. (B) Iz Londona javljajo, da je glasom vesti beriin-skih listov iz Moskve Trockij ubit. Podrobnosti niso znane. Potrdila te vesti je nemogoče dobiti.
Bariz. 12. septembra. (B) Iz Ber-lina javljajo, da je ruski vdeposlanlk; demantiral vest o umoru Trockega. ?
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 12. septembra. Danes Je bilo Vrem« v Avstriji jasno In milo. Napovedi i&& i«, ispo. {Kdutritojtia JGGHM MÖfeS»
Dunajsko pismo
Naša kolonija na Dunaju je slavila včeraj rojstni dan prestolonaslednika in sicer dopoldne s službo božjo v cerkvi, popoldne ob 5. uri pa je bil raut pri poslaniku g. Tiči Popoviču. Tu so se zbrali zastopniki naše kolonije, tudi akademska mladina je poslala šestorico svojih zastopnikov. Poslanik je sprejemal čestitke, a jeden akademikov je govoril v imenu naše narodne mladine. Ko so se gostje nekoliko okrepčali je pri šampanjcu g. poslanik izrekel prisrčno napitnico kraljevskemu novorojencu z živo željo, da bi krepko rastel in se razvijat ter nekoč povedel našo lepo državo k popolni sreči in blagostanju.
Jugoslovanska kolonija je hvaležna gospodu poslaniku, da jej je dal priliko za tako patrijotično manifestacijo v središču sosednje države, s katero imamo mnogo prav živahnih interesov, ki jih hočemo nadalje gojiti in nam v prid razvijati. V veselem razpoloženju smo se razšli v nadi, da bo še radostnih dogodkov, ki nas zopet in zopet združijo v prijaznih prostorih našega poslanstva na Dunaju.
Prt tej priliki se je vnel v krogu naših prvakov razgovor o boljši organizaciji naše številne kolonije na Dunaju. Poleg akademskega društva »Triglav« imamo svoje »Jugoslovensko podporno društvo«, »Udruženje jugoslovenskih žena«, a iz predvojnih časov je ostalo edino dosti krepko hrvatsko društvo »Prosveta«, ki ima svoje stalne prostore »Zur Glocke« v Neubaugasse št. o, kjer ima vsako prvo nedeljo v mesecu veselico v večjem ali manjšem obsegu. Ima tudi svoj tamburaški zbor. Naša avstrijska manjšina pa ima Udruženje Srba, Hrvata i Slovenaca« in »Gradiščansko hrvatsko društvo«, ki ima svoje prostore v »bolgarski gostilnici« na Stubeoringu. Ali pravega družabnega življenja ni med našo kolonijo. Še pred par leti smo imeli svoj »Jugo-slovenski klub«, ali prostori so bili precej stran od središča in zato se ni moglo razviti tako družabno življenje, po kakoršnem hrepenimo. Zdaj pa je na novo sprožena misel, da si dunajski Jugosloveni moramo oskrbeti nekak dom, kjer se bomo zbirali, medsebojno spoznavali in zabavali Tu naj se navezujejo in vzdržujejo prijateljski stiki med našimi rodbinami. Le želeti te, da se lepa misel tudi vresniči.
V Avstriji bomo imeli 1. oktobra volitve v Nationalrat in obenem v nekatere deželne zbore, med temi v koroški in gradiščanski ali burgenlandski Tukaj izhajajoča lista »Koroški Slovenec« in »Hrvatske Novine« sta že nar zn amila, da se volitev udeležita tudi slovenska in hrvatska stranka. Ne vemo pa, ali je že mogoča kaka zveza med' obema, da bi se skupno udeležili drugega skrutinija, ki se bo vršil iz ostankov glasov na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem v smislu jako demo-kraskega in pravičnega volilnega reda. Vsekakor bodo to tudi za nas zanimive volitve, žal, da smo v Jugoslaviji jako nedolžni pri vseh pripravah. Ako bi bilo narobe, da bi Nemci imeli tak interes na teh volitvah, tedaj bi vedeli, kakšno pomoč bä imela nemška narodna manjšina,
Na Dunaju, 10. sept.
Včeraj so zaključili dunajski jesenski vzorčni sejem. Ta prireditev je po obsegu in bogastvu prekosila vse dosedanje. Prostorno je sejem obsegal celo Rotundo in ves zapadni prostor zunaj do glavne promenade, dalje celo Messe-palast ali bivše cesarske konjušnice med Mariahilferioo in Burggasse, vrhu tega ves novi Hofburg. Poleg drugih zanimivosti naj omenim le posebno Erfindermesse ali sejem izumiteljev v delu Rotunda Posebno tu bi bilo veliko zanimivosti za naše rojake, ki hočejo in morejo svoja podjetja razširiti. Sploh pa rečem, da bi si moral ogledati ta sejem, ki nam je najbližji, vsak naš in-diustrijalec, ker vsak bi našel tu novih pobud za popolnitev svojega podjetja. Izkoriščajmo skušnje in šolo, ki jih imajo naprednejši sosedje za seboj. —
V	materijalnem oziru so baje jako zadovoljni, ako smemo verjeti dosedanjim poročilom. Kupčije so bile v celoti baje prav velike. Iz Jugoslavije je došlo veliko kupcev in sklenjenih je bilo nad 2000 kupčij. Ako je to res, je dokaz, kako veliki so še naši medsebojni stiki, kar je pa pač naravno.
Ogledal sem si tudi sejem v Ljubljani, ki mi je vzbujal prijet ne nade za bodočnost Pokazal nam je lep napredek v tako kratki dobi svobode, kar je najlepša podlaga za čedalje krepkejši razvoj. Ali veliko se moramo učiti od sosedov in tudi v tem oziru sem videl v Ljubljani dovolj znakov dobre volje in sposobnosti. Ljubljanski sejem je najlepši dokaz, da mo sposobni za samostojno velikopotezno gospodarsko življenje.
V enem oziru je ljubljanski sejem prekosil vse štiri sejme v soseščini, sejme v Gradcu, na Dunaju, v Pragi in Lipskem. Naš ljubljanski veselični prostor z nebrojnimi »pokušalnicami« vina itd. prekosi vse štiri prej imenovane.
V	tem oziru smo velikanski. In pa tisto življenje po šesti uri do polnoči in čez, to je unikum na svetu, tolikega pitja in žretja in petja in veseljačenja ni nikjer drugod. Tudi na Dunaju so imeli svojo Weinkostprobe, ali tu smo videvali res Se take goste, ki so vino pokušali. Ob šestih zvečer pa so zaprte tudi poku-šalnice in vsi bufeji. Kdor je lačen ali žejen, mora iti v restavracije. V Ljubljani pa prične pravo življenje šele po šesti uri in traja pozno, veliko prepozno v noč. Naš nežni spol ima tudi precej zaslug za tak vspeh ljubljanskega sejma. — Ali zato pa je bilo gledališče — prazno in tudi sokolska veselica na Taboru bi lahko imela za nekaj tisočakov boljše dohodke.
Trgovsko življenje prehaja že precej v normalni tir in sejmi postajajo nepotrebni. Vse večje tvrdke se zopet poslužujejo trgovskih potnikov in vzorčni sejmi so razstave in bodo to čedalje bolj. Zato pa tudi moramo biti pripravljeni, da si polagoma pripravimo prehod od sejmov na razstave, seveda v večjih presledkih in vsakokrat na drugem kraju svoje obsežne domovine. V nekaj letih in še prej bo konec sejmov pri nas in tudi marsikje drugod, iz-vzemši morda v Lipskem, ki ima stoletno pravice.
A. G.
Fašiftoviki alat o Reki
Pod tem naslovom prinaša Mussoli-njiev organ »// Popolo d' Italia« sledeče, brez vsakega dvoma inspirirano poročilo:
Z ozirom na vesti iz Beograda in Pariza, da namerava beograjska vlada odbiti sporazum za ureditev reškega vprašanja, se držijo naši politični krogi zelo rezervirano. Vendar ni izključeno, nasprotno smatra se za mogoče, da je beograjski odgovor na italijanski načrt negativen.
Pri tej priliki je potrebnoi, da se objasni situacija od dneva zaključenja dela paritetne komisije, tembolj, ker se je o tem vprašanju objavilo mnogo stvari, ki ne odgovarjajo resnici Na zadnjem sestanku paritetne komisije m došlo do definitivnega sporazuma med delegacijama. Govorilo se je o protipredlogih na naš načrt, kar je najbrž dalo povoda nekaterim za mnenje, da je došlo v komisiji do izravnavanja nasprotij, t j. med italijanskim predlogom in omenjenimi protipredlogi. Toda v resnici ni bilo tako. Srbsko-brvatsko-slovenska delegacija je nastopila proti gotovim glavnim točkam, ki äh je formulirala italijanska vlada. Ti ogovori so težili za tem, da uničijo bistvo italijanske formule. In ker ni smatrala italijanska delegacija za potrebno, da se pogaja niti za eno teh točk), a ker so z druge strani jugoslovenski delegati izjavili da je njihov mandat omejen in da nimajo pravice pristati na točke z vidika, na katerega so postavile svoje protipredloge, se je odločilo po dolgi diskuziji, da se dela zaključijo in da se odložijo za 15 dni, da bi se dobil čas za sporazum z dotičnima vla-«Ji tičite rečeno, da ge da dele-
gaciji srbsko-hrvatske slovenske vlade možnost, da še enkrat referira svoji vladi.
Italijanski načrt je torej ostal neiz-premenjen in naša delegacija je ostala čvrsto pri svoji tezi, ker predstavlja omenjeni načrt skrajne meje, do katerih more iti Italija s kompenzacijo.
Ce kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev odbije italijanski načrt, je jasno, da bo mogla podvzeti italijanska vlada svobodno akcijo.
Italijansko-grški konflikt, kakor da je pojačal upornost kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in jo uvedi, da bo mogla izkoristiti to priliko v mnenju, da je Italija z omenjenim konfliktom oslabljena. Toda tukaj vlada prepričanje, zaključuje list, da bo ta iluzija skoro prenehala.
Italijanske spletke.
V zadnjem času se širijo vesti, da je bil med Italijo in kosovskim komitejem podpisan tajen dogovor, ki se tiče naše države. Po tem dogovoru bi imela Italija podpirati materijelno in moralno ta komite, da bi se Albanija razširila na severu na račun naše države. Za to bi Italija dobila kot odškodnino Valono in še nekatere druge kraje v južni Albaniji Cim bi vstaja dobila večji razmah, bi Italija izkrcala v albanskih pristaniščih svoje čete pod pretvezi da jemlje v zaščito katolike, nato pa bi sl izposlovala mandat, da uvede red v Albaniji. Po tem sporazumu je baje dobil Avdi beg Toptani večjo količino orožja in municije iz Italije, kakor tudi večjo vsoto denarja, katero mora razdeliti med nezadovoljneže, Agitacija komitašev v zadnjem
Uganka ali garata?
Nepričakovani izbruh italijansko-grškega konflikta ima nekaj zagonetnega, ker se ne more razložiti z dogodkom, ki je služil za pretvezo italijanskemu nastopu.
Omaganje Velike antante, nerazpoložen j e za novo vojno, osamljenost posameznih držav je povzročila, da je dal včasih smel udar mali državi velik dobiček, kar pospešuje vsak avanturističen poskus. Tako se je polastil Želigov-ski Vilne, Litvanci Melja, Kemal paša je povrnil Turčiji Carigrad in Trakijo. Toda vse to se je zgodilo v vzhodnih deželah. Evropa ni dosti pazila na nje in ni bila složna v presoji teh dogodkov.
Na koga je mogla Italija računati s svojo avanturo? Anglija je v glavnem zaveznica Grčije, katero je podpirala lansko leto v boju proti Turčiji. Zakaj bi jo zapustila sedaj? Sredozemsko morje je pot v Indijo iln Anglija tu ne bo trpela prevlade kake druge države posebno v vzhodnem delu morja. Za Francijo je to morje še večjega pomena, ker je to pot v Algir in Tunis. Afriške kolonije so sedaj temelj francoske moči, kajti one ne dajejo samo blaga in davkov, temveč tudi črne vojake. Italija je že od nekdaj tekmovalka Francije na teh mejah, zlasti v Tunisu. Daši se mnogo govori o latinskem bratstvu, sta vendar obe latinski sestri že dolgo medsebojno zelo nezaupni. Celo Turčija, ki je sovražnica Grčije, sovraži Ita’ijo radi Dodekaneza. Kje naj bi našla Italija podporo? Težko bi se ;i bilo ‘Tirati antanti ker je osamljena in bi moga priti v zelo obupen položaj; saj nima niti lastnega železa, niti premega, niti dovoli kruha.
Početkom letošnjega leta se je vedno govorilo, da vodi Italija tajna pogajanja z Nemčijo. Znano je, da je vodila Italija pogajanja z Madžarsko in da ie \oditelj madžarskih fašistov Friedrich v zvezi z Mussolinijevimi fašisti. Znano je tudi da obe državi sovražita Jugoslavijo. In res nam že preti madžarska vlada, da bi v slučaju jugoslovensko-italijanskega konflikta ne mogla zadržati svojega naroda, ki baje zahteva uresničenje Jugoslavije. To je znamenje, da moramo biti vedno oprezni
Dalje nam preti nevarnost od strani Bolgarske. Še je v spominu, kako se je junija letos zavzela Italija za vlado Cankova in ovirala našo akcijo. Ne smemo pozabiti, da je bil ta prevrat v zvezi s Koburžani in da je vzbujal veliko simpatij in nad tudi na Madžarskem. Stara zveza germanskega plemena se vzpostavlja in tej se je sedaj pridružila tudi Italija.
Nemčija se nahaja v katastrofalni krizi, ki se poostruje vsak dan, vsako uro. Draginja raste še mnogo hitreje, kakor pada vrednost nemške marke, izvoz blaga je nemogoč, ker je češko ■ blago že cenejše. Lipski velesejem je doživel silen neuspeh, ker se ne sme nihče zavezati z obesežnejšo pogodbo. Tovarne se zapirajo, nihče ne ve, kaj bo jutri. Vsa* čas se more zgoditi nekaj nepričakovanega. Ravno v tem času bi bilo za Nemčijo velikega pomena, če bi bila antarta prizadeta na vzhodu ali jugu, če bi se prejšnji nemški sovražniki potolkli med seboj. Tako je bilo razumeti nemške spletke v Italiji. Še nekaj potrjuj? to. Sovjetska vlada», ki koraka s svojo politiko vedno v smeri Nemčije, je izrazila Italiji sočutje povodom dogodka v Albaniji. Sovjetska vlada v Rusiji ni tako sentimentalna, da bi jo razburjal umor petih ljudi in ona je na;bolj sovražna fašistovski vladi. Od kod to sočutje? Po čigavem povelju in komu v prid? To je zagonetka. Ali je morda že ustvarjena tajna zveza protiontantskih držav proti nam?
N. J.
Rudarska stavka w odložilni fazi.
Rešimo sokolski Tabori
Kongres zveze bivših
bojevnikov.
To međzavezniško udruženje, ki šteje 8 milijonov članov, je pred kratkim zborovalo v Bruslju. Predsednik je zopet Charles Bertrand, ki pa je izjavil, naj pride predsedstvo prihodnjič na druge interaliirane narode. Komander Ameriške Legije, Alvm Owsley, je predlagal, naj bi ta zveza nekdanjih borcev postala mednarodna, t. 1- Pričela gojiti spoj z Avstrijci in Nemci. Njemu gre za vstvaritev mogočne federacija ki bi s svojo težo mogla pritiskati na odloke vlad. Tako naj bi širila mirovna ideja. V imenu francoske Unije je Bertrand izjavil, da bosta Belgija in Francija odpustili Germaniji, čim bo pokazala prve znake kesanja in dobre volje... Prihodnja skupščina je določena za okoli 15. septembra 1924 v An-
že ob razgiašeaiu rudarske stavke, je naša stranka domnevala, da preti nevarnost, da se bo stavka zrušila, to pa zato, ker se niso ukrenile vse tiste varnostne odredbe in predpriprave, ki bi jih moral odrediti vsak pameten stavkovni odbor. Zato je naša stranka sklicala kmalu po izbruhu stavke v vseh revirjih na vzpodbudo krajevne organizacije v Trbovljah diskusijo z dnevnim redom: »Rudarska stavka in NRS.« Referent na tej diskusiji ki je bila številno obiskana, je bil tajnik Podbev-šek, ki je v imenu stranke izjavil: »Vse, kar se je doslej pozitivnega ukrenilo za rudarje, se je storilo vsled našega upliva. Mi vam nudimo svojo pomoč, toda samo pod tem pogojem, če nam daste mandat, to se pravi, vse organizacije naj se izrečejo, da smo pooblaščeni potegovati se zanje, kajti v nasprotnem slučaju lahko vsaka stranka deluje proti nam z očitkom, da hočemo kovati politični kapital. Povdarjamo pa pri tem, da ne zasledujemo nobenih političnih ciljev, kar lahko trdimo o vseh strankah, temveč, da nam gre za stvar. Če sprejmete našo pomoč nas delate odgovorne, če je pa ne sprejmete, mi nismo odgovorni. Zapomnite pa si dobro, da se danes še da rešiti, kar je za rešiti, pozneje bo težko mogoče. Navzoči rudarji so se večinoma strinjali z našimi izvajanji, ne pa tako ekstremisti, zlasti oni iz Zagorja, ki so pričeli delati kraval in Spektakel in s tem preprečili, da bi mi aktivno posegli v stvar.
Stavka je nato v miru potekala v vseh revirjih. Toda beda je vedno bolj in bolj naraščala, neorijentiranost delavskih mas je bila vedno večja. Klerikalna stranka je tekoj pričela »delati« s polno paro za delavstvo, njeni zaupniki so letali od Poncija do Pilata, dosegli pa niso ničesar, kar je razumljivo. Vse tiste možnosti namreč, ki so jih hoteli uporabiti klerikalci, so jih preje preizkusili že naši zaupniki. Trboveljska družba je bila namreč točno informirana o Položaju ter ni hotela ničesar slišati o popustih, češ, stavka je borba, v borbi pa se ne pozna usmiljenja, zlasti pa ne za tistega, ki je na tleh. Čez noč smo zvedeli nato o dinamitnem napadu na elektrarno, ki še do danes ni pojasnjen, zapori so se polnili z aretiranci, žrtev pa je bilo z vsakim dnem več. —
Krajevna organizacija naše stranke v Trbovljah je bdela nad položajem, zato pa le 7. t. m. ponovno poslala svojo deputacijo v Ljubljano. Ta je izrazila željo, da bi se vršil v torek, 11. t. m. shod rudarjev v Trbovljah, na katerem naj bi nastopili govorniki vseh organizacij ter poročali o položaju. Glavno tajništvo je obljubilo, da bo interveniralo v tem smislu ter rudarje obvestilo v pondeljek popoldne. G. veliki župan Lukan pa ni mogel dovoliti shoda z izjavo, da je za časa stavke prepovedan vsak shod, da je n. pr. dal razgnati shod poslanca Kremžarja, ki ga je sklical vkljub striktni prepovedi ter da shoda ne more dovoliti niti svoji lastni stranki. Glavno tajništvo je ta odgovor sporočilo v Trbovlje, kjer je krajevna organizacija NRS. namesto shoda, sklicala članski sestanek naših pristašev ob isti uri, obenem pa sporočila, da shoda ne bo.
Vkljub vsemu temu pa so se ob 3. url popoldne pričele zbirati od kolodvora naprej ogromne množice ljudstva, ki so še vedno prihajale. Največ rudarjev je bilo zbranih pred Volkarjevo gostilno, kjer se nahajajo tajniški prostori krajevne organizacije. Zbranega ljudstva je bilo okoli 6 tisoč. Pc nalogu oblasti je stopila v akcijo vsa ojačena posadka orožnikov, ki je zasedla vse ceste ter pričela razganjati nav-zoče. Zaupnikom krajevne org. se je med-tem vendarle posrečilo zbrati v gostilniških prostorih izključno pristaše NRS, med katere so se zelo mešali pristaši ostalih strank radovedni, kaj da se bo povedalo. Članski sestanek je nato otvoril predsednik kraj. org. Miha Kore, ki je podal besedo tovarišu Podbevšku, ki je izvajal:
»Gre samo zato, greste li kompaktno na delo, ali kompaktno stavkate, ne gre pa
razdrobljeno, jutri 150, pojutrišnjem 300 itd. Če greste kompaktno, se boste še najbolj odrezali Trb. družbi, ki ne bo mogla pod pritiskom javnega mnenja izvesti nad vam! tistih represalij, kakor drugače. Opozarjam vas pa pri tem na dejstvo, da so vsi shod? prepovedani.« — Dodatno je nato govorfi Miha Koren, ki je povdarjal, da je izbirati med dvema zli izmed katerih se obl čajno izbere manjše zlo. Sprejela se je sla deča
RESOLUCIJA
članov kraj. org. NRS v Trbovljah 11. t. m.
1. Člani kraj. org. NRS v Trbovljah se obvezujejo iti kompaktno na delo v sredo, 12. t. m- to pa v slučaju, da se za to Izre« čelo vse org. po njih zastopnikih.
2; Sprejmejo naj' se vsi že odslovljeni rudarji, kakor tudi po nedolžnem v zaporih trpeči
3.	Plavi, ki so bili rudarjem odtegnjeni, se povrnejo. Za časa stavke naj se stroški za pogrebe in za vse porode vsem prizadetim povrnejo.
4.	Nastop službe za odsotne rudarje naj se izvrši najkasneje po pretelru 6 dni, kar naj družba upošteva.
5.	V teku 8 dni se naj skličejo ponovna pogajanja.
Ta resolucija je bila od navzočih soglasno sprejeta ter je bila mišljena kot podlaga, ki bi omogočila sporazum z zastopniki vseh organizacij, ki so se med našim zborovanjem radevolje odzvali ter prihiteli na tozadevno konferenco, ki se je vršila pc članskem sestanku. Ljudem se je razglasilo, da se naj vrnejo na delo, če bodo še tisti večer viseli letaki podpisani od zastopnikov vseh organizacij, štampli-rani pa z štambilko kraj. org. NRS. v Trbovljah.
Te konference, ki so se je udeležili za NRS.: Kolenc in Hacin, za IL rud. skupina Župančič in Košir, za Jugosl. strokovno zvezo Kukman in Flisek, za Zvezo rud. del, Pliberšek In Peklar, za socialiste pa Krušič in Kržan, je vodil Miha Koren. Do sporazuma pa ni prišlo, ker so se delegat! Jug, strok, zveze izrazili, da ne zaupajo vladi, zastopniki Zveze rudarskih delavcev pa, da stoji stavka izborno ter da je treba vztrajati do konca. Končno se je izkazalo, da so vsi zastopniki razen kraj. org. NRS. brez mandata od svojih ljudi. Razpravljali so o možnosti splošnega rudarskega shoda, na katerem bi padla odločitev. Tajnik P o d b e v š e k jim je nato razložil, da je to nemogoče, za vzgled naj jim pa služi domnevani shod v torek, 11. t. m. Tudi se naj ozirajo na dejanski stan in na množice; ki čakajo raztreseno na odločitev konference. Konferenca se je nato odgodila na sre. do 12. t m. ob 3. uri popoldne, do katerega časa bi si zastopniki vseh organizacij preskrbeli mandate.
V sredo, dne 12. t. m. se je vršila konferenca, ki se je vršila v prostorih tajništva kraj. org. NRS. in jo je vodil rudar Strma n. Ta konferenca se je razbila, ker so nastopili proti zgoraj omenjeni resolucij! rudarji eksponenti klerikalcev in gotovih ekstremistov iz Turjaškega trga, katerim ni na srcu dobrobit celokupnega delavstva, temveč njihov strankarski interes.
Stavka je bila slabo pripravljena od strani ekstremistov fikičev iz Turjaškega trga kakor tudi od strani klerikalcev, ki so s svojim Kremžarjem v sredi stavke hoteli v kalnem ribariti in loviti klerikalne pristaše; radi tega današnje strašno stanje rudarskega delavstva. Neresnost teh ljudi, ki nosijo absolutno odgovornost za neuspelo stavko, pa se vidi zlasti danes, ko vsakdo vidi, kakšen da je resnični položaj in si le oni v svoji strahopetnosti in neumnosti, ali pa strankarski zagrizenosti ne upajo delavstvu povedati, kaj ima storiti, da se reši vsaj deloma zla, katerega so oni zakrivili.
Mi smo prepričani, da bo delavstvo pravočasno obračunalo s frazerji in hazarderji ki so se nesramno in skrajno lopovsko igrali z eksistenco 12.000 rudarskfl» družin.
Izredni občni zbor „Slovenskega trgovskega
društva Merkur".
______ _________ v
času uspeva. Nezadovoljnost se razvija po- ! gliji, sebno z agitacijo in s pomočjo bednega go- I -
spodarskega stanja, velikih davkov, rekru-	■■ Zsi&a&üMaSfo mnifSCItdl ■■
tiranja, kršenja običajev Itd. Vse to pa se "■	■■
pripisuje krivdi Ahmed bega in njegove
state
j JUTRANJE NOVOSTI
Za nocoj je sklicalo omenjeno društvo svoj izredni občni zbor, ki se je vršil v društvenih prostorih v Gradišču. Zborovanje, ki je bilo jako številno obiskano, je otvoril predsednik društva g. L i 11 e g, ki je ugotovil sklepčnost, pozdravil zborovalce v imenu odbora in poročevalce listov. Za zapisnikarja je imenoval gg. Kovača in Hribarja, nakar je prešel takoj na dnevni red. Na prvi točki je bila izročitev častnih diplom častnima članoma društva gg. Andreju Šarabonu, veletrgovcu v Ljubljani in Francu Golobu tovarnarju na Viču. Predsednik je pozdravil navzoča gospoda z naznanilom, da je priznal občni zbor slavljencema častno članstvo, odbor pa jih je odlikoval še z najvišjim možnim odlikovanjem, s poklonitvijo častnih diplom.
Poudarjal je, da se vrši ta izredni občni zbor v slavnostnem razpoloženju, ko se proslavita dva zaslužna društvena člana. S čim sta zaslužila slavljenca to odlikovanje in koliko sta napravila v dolgi dobi dela za razvoj in napredek tega važnega društva, je pri tej priliki nemogoče popolnoma pojasniti. Pred četrtstoletjem so se začeli naši trgovci zavedati svoje narodne dolžnosti. Slovenci so se emancipirali od svojih sovražnih nemških tovarišev in si ustanovili najprej »Slov. pevsko društvo Merkur«, ki pa je že po kratkem, jako uspešnem delovanju prešlo na stanovsko organizacijo.* V teh časih in do danes sta delovala častna člana z vso vnemo v prid in dobro društvu in slovenskemu trgovstvu. G, Šarabon kot varčen gospodar in ugleden trgovec. g. Golob pa kot večleten energičen, delaven in ambicijozen tajnik. Že v prejšnjem brezpravnem času je dobilo društvo večino v bolniški blagajni gremiju in na več drugih merodajnih mestih. Društvo si Je vstvarilo že takrat pozicijo, za katero so zavidali društvo Nemci sami 2 ozirom na njihove zasluge jih odlikuje odbor s častno diplomo. — Predsednik je izročil gospodo-raa lične diplome, ki jih je izdelal v okusni obliki in lični ornamentiki g, V. Bohinc, gojenec naše obrtne šole. Navzoči so vstali te viharno pozdravljali oba odlikovanca.
Gospoda Šarabon in G o 1 o b sta se pnjena zalivalila s toplimi besedami za izkazano odlikovanje in obljubila še nadaljno sodelovanje pri društvu. Pri tej prilik! je g. Golob poleg kratkega očrta razvoja društva prav umestno poudarjal, naj društvo «oliko« rooico aritena* ,y; $voj0 okitti* I«
Ljubljana, 12. sept
ono mladino, ki do sedaj še ni pri društv« in je ravno v tej nevarni dobi brez zaslombe in varstva. — Odlikovanca je pozdravil nato zastopnik ministrstva za trgovino in obrt dvor. svetnik g. Marn, kot član društva in 18-letni urednik društvenega glasila ter jima čestital na odlikovanju. V imenu gremija jih je pozdravil predsednik »Zveze trgovskih gremijev« g. Jelačin, ki je čestital odlikovancema.
Nato se je razvila živahna debata glede spremembe nekaterih pravil. Med drugim se je določilo, da se sprejmejo tudi ženske v društvo »Merkur«, ki se bo jako pomnožilo in vsestransko oživilo. Sklep je bil sprejet in določilo se je tudi po kratki debati, da dobe v odboru 2 mesti samostojne trgovke In 2 mesti nastavljenke. Sprejete so bile z ozirom na ta sklep še nekatere manjše spremembe pravil in se je zvišala primerno razmeram in času društvena članarina. Končno je prebral tajnik še kratko poročilo o društvenem Izletu v papirnico v Vevčah, pri čemer se je zahvalil vodstvu za prijazno razkazovanje in ljubeznivo pogostitev. Sklenilo se je, da priredi društvo še več takih poučnih izletov v naše industrijske kraje. Predsednik je končno pozdravil ponovno slavljenca, zahvalil se za številno udeležbo in zaključil slavnostno izredno zborovanje.
Iz prosvetnega življenja.
— Danes, v četrtek, se začne redni pouk na konservatoriju Glasbene Matice. Gojenci, ki so lansko leto obiskovali pouk na konservatoriju in so se letos ponovno vpisali naj se zglasijo pop. ob 3. uri pri svojih bivših učiteljih v navadnih prostorih. Nove gojence pa odredi posameznim učite-. Ijem ravnateljstvo konservatorija v pisarn! Glasbene Matice.
— Pevska šola prof. dr. Kozine. — V
oblastno priznanem pevskem zavodu se prične redni pouk petja v pondeljek, dne 17. t. m. Poučevalo se bo solo-petje za koncert in opero in (pri zadostnem številu gojencev) tudi skupinsko petje v treh oddelkih: I. oddelek za dečke in deklice do 10. leta; II. oddelek za iste do 14. leta; III. od-delek za odrasle (v večernih urah). Uko*-vina po dogovoru — eventuelno tudi brezplačno Priglasitve se sprejemajo vsaki dsB , od 2.—3. ure popoludn« y Beethovnov!
«» I
Dnevne n@w@sfi.
Josipa Stritarja zlata poroka. Vsa v solncu iskreča se m še vedno živahna Rogaška Slatina se pripravlja na veliki praznik. V soboto, dne 15. t. ra. Praznuje sivolasi nestor naših književnikov Josip Stritar s svojo zvesto družico zlato poroko. Na predvečer jima priredijo narodna društva in vojaška godba podoknico, drugi dan pa se slavljencema pokloni šolska deca. Slavnost počasti s svojo navzočnostjo tudi knezoškof lavantinski dr. Karlin.
— Pošiljanje otrok v inozemske šole. — Pokrajinska uprava objavlja: Ministrstvo za prosveto je doznalo potom svojih organov, da pošilja mnogo naših državljanov, ki niso Srbi, Hrvati ali Slovenci, med njimi tudi državni javni uslužbenci, svoje otroke, da se ne W šolali v državnem učnem jeziku, na srednje šole v inozemstvu, posebno na Madžarsko, in sicer brez predhodnega odobrenja ministra prosvete, kakor to predpisuje člen M zakona o srednjih šolah. Zato opozarja ministrstvo prosvete ponovno na ta člen, ki se glasi: »Učenci, srbski (naši) državljani se ne morejo učiti na Inozemski srednji šoli brez predhodnega odobrenja ministra prosvete. Spričevalo onega, ki se temu protivi, ne velja v Srbiji (v kraljevini). Razen tega more tudi minister njega ali pa njegovo obitelj kaznovati s kaznijo, Id jo predpisuje dopolnitev člena 14, zakona o narodnih šolah.«
— Z beoorajske univerze. Na juridični fakulteti beograjske univerze so razpisane tri izpraznjene stolice in sicer za narodno gospodarstvo, za civilno pravo in za državno pravo. Prijave naj se pošlje do dne 15. septembra na rektorat univerze.
— Iz rudarske službe. Ministrstvo za šume in rudnike je imenovalo administrativnega oficijala Ivana Č e š m 1 g o pn Okrožnem rudarske^ uradu v Celju za administrativnega kontrolorja v IX. čin. razredu in kancelista Josipa Jurčiča pri Rudarskem glavarstvu v Ljubljani za pisarniškega oficijala v X. čin. razr.
— Prosta vožnja Invalidom. Ministrstvo za promet je dovolilo brezplačno vožnjo Za one invalide, ki se morajo predstavit preglednim komisijam.
— Izenačenje cen zdravilom. Ministrstvo za narodno zdravje je imenovalo posebno komisijo, ki ima nalogo določiti in izenačiti cene zdravilom v lekarnah In drogerijah po celi kraljevini.
— Znižana vožnja za orožnike. Ministrstvo za promet je dovolilo orožnikom «to znižano vožnjo po državnih železnicah kakor jo imajo častniki in vojaki.
— šola za železničarje. Prometno ministrstvo je sklenilo, da otvori tudi letos šolo za železničarje, ki bo otvorjena v Zagrebu. Udeleženci bodo dobivali 700 Din mesečna podpore. S poukom se prične dne 20. t m.
— Protestna skupščina ljubljanskih akademikov proti previsokim pristojbinam. Vsled vesti, da se bodo pristojbine za Izpite in spričevala precej zvišale, so sklicali ljubljanski akademiki za včeraj popoldne Protestno skupščino, ki se je vršila v dvo-ranl deželnega dvorca. Tozadevni referat * Podaj medicinec Kregar, nakar je bila iT®2.vsake debate sprejeta tozadevna re-»Oiucija, ki se bo poslala vsem merodajnim °Wastim.
— Začetek šolskega leta v Ljubljani, včerajšnjim dnem je Ljubljana oživela. Na ulici nisi srečal samo skrbnih In potrtih obrazov delovnih slojev, marveč tudi vesela in rdeča lica srednješolske mladine, ki se Je po dneh oddiha vrnila v naše mesto. da nadaljuje svoje študije. Želimo samo; da bi ostali njihovi obrazi radostni tekom celega in tudi ob zaključku leta v svojo lastno in zadovoljstvo celokupnega naroda, ki bo položil v njene roke svojo t>o-dočnost. Kot običajno se vrši pred Mestnim domom veliki knjižni trg prosvete željnih učencev.
— Jugoslovensko policijsko odposlanstvo v Pragi V nedeljo 9. t. m. je dospelo v Prago jugoslovensko policijsko odposlanstvo, ki se je udeležilo mednarodnega Policijskega kongresa na Dunaju. Odposlanstvo je šlo v Prago, da si ogleda delovanj« in organizacijo češkoslovaške policije.
— Službena pragmatika za drž. uradnik© izide danes v četrtek v št. 86 »Uradnega lista«. Oopozarjamo na to vse intere-sente, jia sl to številko nabavijo.
— štiridesetletnica mature. Abiturijen-Ö leta 1883 ljubljanske višje realke so imeli lu 9. t. m. svoje praznovanje. Rano zjutraj tega dne so se zbrali v svoji s cvetjem okrašeni šentflorijanski cerkvi, kjer je opravH iz ljubeznjivostl sv. mašo g. kanonik dr. Mihael Opeka; jubilanti so v sladkih spominih zlate mladosti preživeli potem skupaj celi dan. Maturiralo jih je 13, dva *ta po končanih visokošolskih študijah tenria, ostali so sledeči: Prof. Albin Belar, ne£. šolski nadzornik v p., upravitelj observatorija na Vršceh; prof. ing. dr. Maks Fa-Wanl, arhitekt v Gorici; Jožef Kolenec, brat tel Jezuitih v Kalksburgu; ing. Jožef Kordin, Predsednik drž. železnic v p. na Dunaju; :!«oez Kovač, fin. rač. nadsvetnlk v p„ V «Sata pri Ljubljani; Jožef Lisec, geometer. Lancaster Pa. U. S. A.; ing. Rudolf rujchnltsch, dvorni svetnik, capo sezione, '-raicto ricostruzioni, Tolmin; Mirko Malovrh. višji nadzornik v Ljubljani; Matevž Jtesačnik, poštni upravitelj v Ljubljani; K. rjWechan, Inšpektor v Ljubljani; ing. Gu-ftev Stedry, višji inspektor telegrafa v Tr-v Inozemstvu živeči kolegi niso bili Prisotni pri slavju, pač pa so se vsi zglasili * Pozdravi pismenim potom. Od nekdanjih Profesorjev živi tu še g. vlad. svetnik pro-te®°r Andrej Senekovič, kateremu se je detelja poklonila.
.	—-Na državnem Osrednjem zavodu za
domačo obrt v Ljubljani, Turjaški Jk 6/II, se prične vpisovanje za novo šol-leto 1923/24 v petek 14. sept. in v so-rdi ,	»«Pt. dopoldne od 9 do 12. ure in
«d 14. do 17. ure za razne ženske tehnike. •<«dnl pouk se prične 17. t. m.
, „ — Razpis službe. Na državni kmetijski roil v St Jurju ob j žel. je izpopolniti izpraznjeno ©pravniško mesto v poduradni-«em činu s plačo letnih 1000 Din in osebno «raglnjsko doklado 14 Din dnevno. Prosll-£.1(LnK>r'ai0 blti absolventi nižje kmetij-«« šole, stari med 24 m 35 let, naj vlože Juh,	J1? ravnateljstvo šole v
Bo2U 1 • iže ’ — ^rI humski upravi na rwT' o8tJlci le n?mestiti gozdarja III. raz-letnti.	50 Pruženi prejemki
'etttili 1000 Din m draglnjske doklade Proš-
* Liub-
— Društvu Slov. Rdečega križa v Ljubljani sta zadnji čas došla še dva zneska, ki sta bila nabrana v območju dveh podružnic Rdečega križa povodom praznovanja društvenega dne Crvenega Krsta in sicer od podružnice v Kamniku (drugič) 402 Din 50 p in od podružnice v Novem mestu 1086 Din 95 p. O tem povodu bodi pristop k društvu Rdečega križa iznova najtopleje priporočan.
~ Kopališče ob Ljubljanici je še vedno otvorjeno. Ker so nastopili vroči popoldnevi, je kopanje še vedno prijetno. Tudi solnčne kopeli s6 pridno vporabljajo, dokler imamo še solnčne dni. Ljubljančanje nočejo zamuditi nobene prilike. Ob 12. uri pridejo večinoma taki, ki žele kopeli, bodisi vodne ali solnčne, v miru uživati. Popoldne prevladuje veselo razpoloženje.
— Poskušen samomor. Ivanka Drašler, 16!etna delavka v tovarni Gale na Viču se je zaljubila v nekega mladeniča, seveda brez vednosti staršev. V soboto zvečer sta z ljubljencem obiskala ljubljanski velesejem ter se zabavala pozno v noč. To pa je njena mati v pondeljek izvedela. Ko se je hčerka zvečer iz tovarne vrnila, jo je mati pričela pretepati ter ji prepovedala vsako nadaljno občevanje z ljubljencem. Deklica pa tega ni mogla preboleti. Vsled tega je odšla okrog 7. ure zvečer od doma proti Novi vasi na Viču na železniški tir ter se vrgla pod prihajajoči osebni vlak, kateri ji je nad komolcem odtrgal desno roko. Zadobila je še več lahkih poškodb. Pripeljali so jo v bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno.
— Razne nezgode. Marija Čebular, petletna hči posestnika iz Radohove vasi pri Litiji, je 7. t m. padla na kup žareče žerjavice. S težkimi opeklinami so jo pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — Neznan motociklist je na Dunajski cesti povozil Franjo Čop, posestnikovo hčerko iz Koroške Bele pri Radovljici, katera si je pri padcu zlomila levo nogo. — Pri delu se je poškodoval tesar pri Francetu Klincu, Anton Volčič, kateremu je odletelo poleno v levo roko. Zdravi se v bolnišnici — Z britvijo si je prerezal vrat Franc Skopec, bivši železničar. Vzrok poskušenega samomora je baje beda. To je že drugi samomor, kateri se je zgodil na Viču. Njegova rana je zelo nevarna. ,
— Na ljubljanskem velesejmu je bila ukradena Francu Šušteršiču iz Vižmarij srebrna žepna ura z dolgo srebrno verižico vredno 600 Din. — Izvršenih je bilo povodom odvoza blaga še več manjših tatvin, katere so izvršili do sedaj še neznani tatovi. — Včeraj sta se splašila na sejmišču dva konja, last tvrdke »Balkan«. Dirjala sta po sejmišču in napravila pri raznih izložbah preko 1000 Din. škode.
— Tatvine v Ljubljani. Čevljarskemu mojstru Alojziju Bergant je bilo ukradeno Iz delavnice v Sp. Šiški par čevljev, vrednih 300 Din. — Iz poštnega nabiralnika za Bežigradom Je ukradel neznanec, ki je odprl nabiralnik s ponarejenim ključem vsa pisma. — V trafiko Marije Novak na Turjaškem trgu je poskušal že trikrat vlomiti neki 30—35 letni moški, pa so ga vedno prepodili.
— Tatvine koles. Na Vrhniki je bilo ukradeno Ivanu Mesec kolo znamke »Dilr-kopp« vredno 2200 Din. — V Bukovci je bilo ukradeno Iz veže kovaškemu pomočniku Antonu Lotriču kolo znamke »Athena« vredno 2000 Din. — Hotelirju Francu Ska-berne na Ljubljanski cesti pa je bilo ukradeno Iz hotelske veže kolo znamke »Puch« vredno 2000 Din. — V Znojlah je bilo ukradeno izpred gostilne Osvalda Fačina pos. Josipu Zajcu kolo znamke »Oska« vredno 2500 Din. — V Sv. Lipsi je bilo ukradeno Ivanu Golobu iz Javorja 6000 Din vredno kolo.
— Pobegli slepar. Strojni mehanik Al. Čermelj iz Kanj je napravil v mesecih juliju in avgustu v Lazah in Jakovcah veliko dolgov po raznih gostilnah in pri znancih in pobegnil. Pred begom je ukradel še svojemu tovarišu Francu Finku iz podstrešne shrambe denarnico s 150 Din, njegovo domovnico in nekaj listin.
— Pobegnil je od svojih staršev Pred Igriščem št 3 Vladimir Koman, star 13 let. Fant Je čedno oblečen in brez pokrivala. Dalje je pobegnil lOletni Pogačnik Rajko iz Ljubljane.
— V Bell cerkvi je vlomil nek postopač v stanovanje Mihaela Cvetlarja in ukradel novo moško obleko, srebrno uro in verižico in usnjato denarnico z nekaj denarja.
— Na Dobravi je ukradel neki neznanec redovu Francu čadu denarnico, v kateri je imel 330 Din gotovine, objavo in nekaj listin.
— Izgnana sta iz naše države za vedno kemik Apflauer Lovro in risar Herbert Soche, oba z Dunaja kot nadležna tujca. Iz ljubljanskega policijskega okoliša je izgnana za dobo 3 let radi vlačugarstva in tatvine 171etna Angela Dobrin, zadnji čas služkinja v Ljubljani.
— Kranjske novosti. Prestolonaslednikov park. Patrijotični sklep občinskega odbora ob priliki rojstva našega prestolonaslednika da se drevored Zvezda, kolikor ga je preostalo pred pročeljem Narodnega doma, pretvori v park, ki naj nosi prestolonaslednikovo ime, je našel med prebivalstvom prisrčen odziv. Oglasilo se je že tudi mnenje, naj se spomenik Janeza Nepomuka, ki stoji pred sodnijo, prenese v park. Nam se ta ideja ne zdi posrečena, kajti neglede na to, da je kip privaten in stoji pred sodnijo radi zadnje želje umrlega meščana, ne smemo pozabiti, da je Nepomuk svetnik in da potemtakem park ni primerno ozadje ali ospredje zanj. Ideja spominja tudi preveč na »šparanje« z umetnostjo. V park, ki naj nosi ime prvega prestolonaslednika, rojenega po ujedinjenju naših plemen, spadajo kipi kulturnih velmož, ki so delovali v smeri ujedinjenja, Kaj naj so ti res obsojeni na puste nagrobne kvadre In piramide? Imamo li Prešerna, Jenka in druge res samo za okrasitev pokopališč? In kje je kak spomin na Valjavca, Mencingerja? Dovolj je prostora, da se park prestolonaslednika aranžira v mal, četudi skromen in provincijalan Panteon jugoslo-venski. mesto da na) bo ozadje za jugoslovensko idejo povsem nemerodajnega Janeza Nepomuka. •
— Krške novosti. Tudi v Krškem smo praznovali na jako svečan način rojstvo Prestolonaslednika. Mesto je bilo v zastavah; zvečer bakljada z godbo, naslednji dan svečana služba božja. — 11. t. m ob 11. uri dopoldne so našli pod krškim mostom utopljeno soprogo zdravnika dr Jožeta Tavčarja iz Krškega; o nesrečnici so že časopisi poročali da je zašla na nepojasnjen način y Savo.
— Celjske novosti. Smrt v vlaku. Iz zdravilišča T^opolščlce pri Šoštanju se je te dni s savinjskim vlakom odpeljal domov učitelj Novica Gjorgjevič iz Prilepa. 2e na potu proti Celju ga je v vlaku dohitela smrt. Mrliča so v Celju spravili iz vlaka ter ga v Celju pokopali. — Celjsko pevsko društvo je zopet pričelo s pevskimi vajami. Pripravlja za sredo oktobra večji koncert. — V seji mestnega šolskega sveta se je odobril proračun obeh osnovnih šol. Ravnatelju g. Brinarju se je za vzorno delovanje na meščanski šoli izreklo pohvalno priznanje. Gospodinjski šoli se zasigurajo potrebni učni prostori. — Mestni šolski svet se bo obrnil na pokrajinsko upravo s prošnjo, da izprazni prostore šolskega vrtca v Gaberju, ki so še vedno zasedeni od policije. — Vreme. Zadnje dni smo zopet dobili krasno jesensko vreme. Noči in jutra so sicer hladna in meglena, 'dnevi pa topli in solnčnl Tako vreme potrebujemo sedaj dalje časa, da bodo kmetovalci lahko spravili pod streho razne pridelke. — Grozdje se v Celju prodaja kilogram 10 Din. — Birmo je minule dni v nekaterih krajih celjskega okoliša delil novi mariborski škof dr. Karlin. Ob tej priliki se je čulo zopet mnogo nepotrebnega streljanja. — V proslavo sep-temberskih dogodkov se bodo letos 20. septembra pobirale po celjskih hišah knjige za koroško mladino. Zvečer pa bc ob 20. uri veliko slavnostno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma, pri katerem bo sodelovalo tudi Celjsko pevsko društvo. Na zborovanje so vabljena vsa narodna društva brez. razlike na strankarsko pripadnost.
— Mariborske novosti V stanovanje dvornega svetnika Fona v Karčevini je bilo pred nekoliko dnevi ulomljeno In so tatovi pokradli mnogo obleke, plaščev, kožuhovine itd. v vrednosti 60.000 Din. Po tukajšnji policiji uvedeno zasledovanje je imelo uspeh. Že v pondeljek je aretiral detektiv Trpin nekega že 19krat zaradi tatvine predkaznovanega Jakoba Kidriča, pri katerem so našli razno ukradeno blago. Kidrič je svoje dejanje priznal. Na temelju njegovih izpovedb je bilo v zvezi z njim aretiranih v Lajteršbergu še več drugih oseb. ki so vse udeležene na tatvini. Del ukradenih predmetov se je našel in je bil vrnjen oškodovanemu lastniku. — Zaradi napeljave novih spojev kakor tudi raznih popravil bo na vsem daljnovod-nem omrežju falske elektrarne v nedeljo 16. t. m. od 5. do 13. ure dobava toka prekinjena. — Doslej še neznani tat se je spravil na klobuke. V nedeljo dne 9. t. m. je v Veliki kavarni odnesel sodniku Kranerju, novo pokrivalo, v pondeljek pa sl je istotam izbral kot plen klobuk reporterja Kovača. — V tukajšnji Tavčarjevi prekajevalnici zaposlen 371etni pomožni strojnik Ivan Šabeder je svojemu delodajalcu v kratki dobi pokradel okrog 8 kg mesa in 20 govejih jezikov. Okrožno sodišče ga je sedaj obsodilo zaradi tatvine na 4 mesece težke ječe. — ISletna žena tukajšnjega tapetnika Bubaka je vsled trajnih družinskih sporov zapustila moža te odšla k svojim sorodnikom. Ker je Bu-bak v nekem tukajšnjem Listu objavil svarilo, da ne prevzame odgovornosti in tudi ne plačila za dolgove, ki bi jih napravila njegova žena, je ona istotako odgovorila v časopisu, da tako svarilo ne bi bilo potrebno, ker njen mož itak ne uživa nikake-ga kredita. Na moževo tožbo je bila žena oproščena, ker je sodišče smatralo, da jo je mož izzval k njeni izjavi. — V kapelici poleg Triglavskega doma na Kredarici se je poročil 12. t. m. mariborski trgovec Fran Mayer z gdč. Milo Škrjančevo. Vrlemu narodnemu paru obilo sreče.
— Ptujske novosti: Ptujski akademiki hočejo imeti javna predavanja do približno sredine meseca oktobra. Predno pa bodo odpotovali v svoja univerzitetna mesta, nameravajo sklicati zborovanje vseh onih, ki jim je na srcu ljudska prosveta, da se ustanovi odbor z nalogo, da vzdržuje javna predavanja tudi takrat, ko vlsoko-šolcev ne bo doma. Dobili bi na ta način »Ljudsko univerzo«, ki jo naš narod v današnjih socijalno, politično in gospodarsko razdivjanih in žalostnih časih bolj potrebuje kakor kdaj poprej. Iskreno pozdravljamo ta načrt naših akademikov, kajti zavedamo se, da je ljudska prosveta edina pot, ki vodi v lepšo in boljšo bodočnost naroda in človeštva! — Preteklo soboto se je razvila po končanem zborovanju ter banketu CMD v Ptuju na parku prav živahna veselica. Kakor nalašč nam je Bog poslal najlepše vreme in ni čuda torej, da se je mnogo občinstva odzvalo vabilu CMD. Lepo veselične sliko smo dobili zvečer, ko so lepo okrašeni Quai razsvetlili z lampijoni, po Dravi pa so se vozili s čolni deloma tudi okrašenimi z lampijoni in uživali smo na ta način pravcato beneško noč. Občinstvo se skorr ni moglo ločiti od veseličnega prostora, ker že dolgo časa nismo bili deležni take prireditve. Za krasno uspelo prireditev se moramo zahvaliti posebno vojaški oblasti, ki nam je radevolje dala na razpolago vojake in tudi mnogo materijala, da smo mogli dovršiti predpriprave brez velikih težav in žrtev. — Madame Corffu, ki je nameravala gostovati v tukajšnji kavarni »Evropa« le od 2, do 9. septembra, je podaljšala svoje gostovanje na nedoločen čas.
Novosti h Primorske.
— Šolstvo v Gorici Kakor kaže statistika, se je število šolske mladine v Gorici od predvojne dobe do danes znižalo za 1756 gojencev te gojenk. Za to gre zahvala samo goriškim Italijanom, ki so izgnali vse slovenske srednje šole iz Gorice, pri tem pa ob vsaki priliki tarnajo, kako Gorica čimdalje bolj propada.
— »Adrija« v Idriji. Dramski odsek akad. društva »Adrija« bo gostoval v soboto dne 15. t. m. v Idriji. Med manjšimi točkami bo na sporedu tudi drama v treh dejanjih »Mrak« ta gluma »Na skoku«.
— Fašisti na Reki Reški fašisti so prišli 10. septembra v delavnico Legram et Vajner in prisilili lastnika, da je odpustil nekega uradnika naše narodnosti in ga zameni! z nekim fašistom. Isto 90 storili tudi pri neki drugi tvrdki v Delti.
Iz društvenega življenja.
— Plesni tečaj. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi v letošnji plesni sezoni za svoje članstvo in prijatelje društva plesni tečaj. Prijave sprejema društvena pisarna Gradišče 17/1, med uradnimi urami 9.—12. ta 3.—6., ta sicer najkasneje do torka dne 18. septembra t. !. Dne 14., 17. te 18. septembra se sprejema prijave tudi zvečer od 6. do 7. ure. Pri-javnikom je vplačati vpisnino 10 Din za osebo. Tečaj bo en večer v tednu in ob nedeljah popoldne, — Odbor«
Sokolski vestnik.
— Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) slavi letos 60. leto svojega obstoja. Prvi del proslave: jubilejno javno telovadbo na društvenem letnem telovadišču je društvo že izvršilo na Vidov dan, drugi del se izvrši na obletnico društvene ustanovitve. Na vzporedu je telovadna akademija v opernem gledališču zvečer 29. sept., slavnostni občni zbor in dr. dne 30. sept. Podroben spored se objavi pravočasno.
— Vaditeljski zbor Sokolskega društva v Ljubljani (Narodni dom) naznanja p. t roditeljem, da se vrši redna telovadba moške dece zopet vsak torek ta petek od 5.-do pol 7. ure popoldne, in sicer ob lepem vremenu na letnem telovadišču pod Tivolijem, ob slabem vremenu pa v telovadnici v Narodnem domu.
Spori in furlsfika.
— Nogometna tekma v Ptuju. Preteklo nedeljo se je vršila na igrišču športnega kluba nogometna tekma med rezervami ljubljanske Ilirije ter domačim moštvom. Veliko zanimanje je vladalo med občinstvom za to tekmo; ob najlepšem vremenu je mnogobrojno občinstvo prisostvovalo igri katere izid je bil 3:3. Igra je bila precej fair, pač pa moramo ugotoviti, da je bil sodnik g. A. mestoma vidno pristranski.
— Avtomobilske dirke za Grand Prix d’ Europe. V nedeljo so se vršile na velikem dirkališču v Monci na progi 800 km (80 rund) dirke za evropski Grand Prix. Preteklo leto zgrajeno dirkališče v Monci (Italija) je eno najmodernejših in najlepših v Evropi ter je dolgo 10 km. Rezultati so Sledeči: 1. Salamano (Fiat, Pneus, Pi-relli) 5:27:38 s povprečno hitrostjo 146.3 km na uro. 2. Felice Nazzaro (Fiat, Pneus, Pirelli) 5:28:2. 3. Murphi (Miller-Spezial, Pneus-Pirelli) 5:34:14. 4. Mtavia (Benz-auto). 5. Hörner (Benz-auto). 6. de Olzaga (Miller-Spezial). Od 17 pripravljenih je startak» 14 voz; na cilj je prišlo samo 6 gori navedenih voz. Zanimivo je, da je Ital. min. predsednik Mussolini fungiral kot častni starter. Pri dirki sami se ni pripetila nobena nesreča, pač pa se Je v soboto smrtno ponesrečil pri zadnjem trataingu znani dirkač Sivocci. — V soboto se je vršila istotam velika motociklistična dirka na progi 400 km za Grand Prix des Nations. Start se je vršil v dveh kategorijah in sicer: I. do 350 kub. m in II. do 500 kub. cm prostornine. V I. kategoriji je zmagal Italijan Emesto Gnesa na A. I. S. v času 3:42:50*/io, in povprečno hitrostjo 107.7 km na uro. Drugi Belg Claessens na F. N. 3:43:37’/io. V II. kategoriji pa je zmagal Francoz Gil-lard na Pengeotu v času 3:19:16 in povpr. hitr. 121.8 km na uro. 2. Self na Nortonu 3:31:46*/io. 3. Vidal (Sarolea) 3:32:10.
— Kanal la Manche zopet preplavan.
Reuterjev korespondenčni urad kratko poroča, da se je Amerikancu Tothu posrečilo preplavati Rokavski preliv. Za Suüivanom in Tiraboschijem je Toth že tretji rešil letos to nalogo, ki se je zdela do sedaj skoraj nerešljiva.
ljubljanska porota.
Ljubljana, 12. septembra.
STAR POHOTNEŽ.
Prva obravnava se je vršila prot 581et-nemu posestniku Luki Podakarju, doma iz Sp. Otoka pri Radovljici, sedaj posestniku v Predvoru pri Kamniku. Mož je oženjen, ima bolehno staro ženo in je imel z njo že nebroj otrok. Obtožen je bil, da je zlorabil 9Ietno šolarko in pastirico Josipino Auši-čevo. Obravnava je bila tajna in je trajala skoro do 2. ure popoldne. Obtoženec se je zagovarjal glasom sodbe s tem, da je v splošnem že nesposoben za tako dejanje, da je napravil samo male neumnosti in da se mu je naprtila obtožba le radi osebnega nasprotstva in sovražnosti med sosedi. Njegov zagovor pa v očigled jasni Izpovedi mlade, vendar že zelo razvite dekline ni držal. Tudi po zdravniškem mnenju glede njegove sposobnosti njegov greh ni izključen. Zagovor, da ga je dekle samo dovedlo do dejanja, tudi ni obveljal, dasi je dekletce kljub svoji mladosti že precej pokvarjeno. Obtežilno pa je bilo za moža, da je bil precej razposajen človek in je bil že ISkrat kaznovan radi pretepa, goljufije, tatvine, zmerjanja in podobnih prestopkov. Posebno obtežilna je bila zanj izpoved mladega dekleta. Tudi dekletova mati, katero je označeval obtoženec kot precej lahko žensko, ga je težko obteževala. Porotniki so potrdili prvo glavno vprašanje glede občevanja z nedoletnhn dekletom z 8 glasovi, nakar je bil obtoženec obsojen na eno leto težke ječe. Kazen mora, kljub temu, da je prosil za odlog, dokler se mu vrne sin od vojakov, takoj nastopiti.
GOLJUFIJA.
Druga obravnava bi se morala vršiti proti trgovskemu pomočniku Antonu Lotriču, doma iz Škofjeloškega okraja na Gorenjskem in sicer zaradi hudodelstva .goljufije, katero je zakrivil v veletrgovini z vinom Jakovac v Jastrebarskim na Hrvat-skem. Oškodovanec je bil sicer navzoč, prišle pa niso iz neznanih vzrokov ostale glavne priče, vsled česar je bila obravnava preložena na prihodnje porotno zasedanje. Senatu je predsedoval sod. svet. dr. P. Skaberne, votanta sta bila sod. svet. Keršič in sod. M e r a 1 a , drž. pravdnik dr. Mastnak. Prvega obtoženca je zagovarjal dr. M a 1 n e r i č.
Obravnave se nadaljujejo jutri.
Celjska porota.
Celje, 12. septembra.
URADNA PONEVERBA.
Danes se je zagovarjala 24-letna poštna uradnica Ana R a t h , ki je osumljena uradne poneverbe, katero je baje izvršila v Štorah pri Celju, kjer je bila administrato-rica urada. O tej aferi smo že poročali o priliki zadnje celjske porote. Takrat je bila razprava vsled potrebe zaslišanja novih prič preložena. Kakor zadnjič, zanika Ra-thova krivdo tudi danes. Pravi da ona ni denarja porabila zase, vendar pa obstoja možnost, da se je zgodila pomota bodisi vsled njene lastne lahkomišljenosti ali pa se je zgodila druga nesreča. Vse priče trde, da je bUa nekako konfuzna in nenormalna. Značilno je tudi da je bila v enem letu na več službenih mestih kot voditeljica urada kljub temu, da je sama in so njeni nadzorovalni organi prosili, da jo od take odgovorne službe premeste drugam. Poštna oblast tega ni storila. Obtožena Ana Rath je danes napravila posebno dober utis. Kar je zakrivila, lepo prizna, drugo pa taji. Okoli 13. ure je padla v nezavest in parkrat bridko jokala. Vehementni zagovornik dr. Hodžar je sam precej omilil njeno delno priznanje in je prišlo do ostrega nastopa med njim in državnim pravdnikom dr. Likarjem. Porotnikom so bila stavljena štiri vprašanja, katera pa so vsa enoglasno zanikali. Rathova je bila vsled tega oproščena.
Izpred sodišča.
LJUDSKI PADAR PRED SODIŠČEM.
Pred kratkim je bil obsojen znan in daleč stovit ljudski padar Ferdinand Per-moser iz Cirknice po § 343. radi mazaštva na 4 mesece strogega zapora in povračila stroškov. Permoser, ki se je vrnil iz Amerike, od koder je prinesel prva zdravila, se je pričel intenzivno pečati z domačim zdravilstvom, ter si je pridobil s tem velik sloves daleč na okoli in seveda tudi lepo pre-moženja. Bil 3e zaradi mazaštva že Škrat kaznovan, imel pa je srečo, da je bil že trikrat amnestiran. Ovadil ga je okrožni zdravnik iz Cirknice dr. Gostiša. Pri obravnavi je bito navedenih tudi par značilnih sJučajev za njegovo delo. Okr. zdravnik je poslal k njemu neko gospo, ki je prosila mazača, da naj ji pomaga, češ, da je malo noseča. Permosar jo je potolažil in je dal neke praške in tekočino. Računal ni nič zato, pač pa je vzel 100 Din nagrade. Na ta način je postopal dosledno v dobri veri, da sme prejeti darito on kot vsak drugi. Dobro Je speljal nekega kmetiča iz Drage. Možu je bito ukradeno nekaj denarja. Gre k čarodeju Permoserju — in ga prosi pomoči' Permoser hudomušen, napiše podatke na list papirja ta ga da kmetiču z nalogom, naj zajcoplje ta papir pod hišni prag, pa bo prifrčal tat. Ce je kmetiču pomagalo, ni znano. — Poleg več takih zdravljenj pa je bil obtožen padar tudi radi tega. ker je poslal sodnemu predstojniku v Metliki purana in to po njegovem zatrdilu iz golega prijateljstva. Na predlog državnega pravd-nika, ki je poudarjal, da si je pridobil ta mazač, slavo in premoženje od neumnosti ljudstva, ki je še žal tako lahkoverno, je bil Permoserjev vzkllc zavrnjen in je bila potrjena sodba prvega sodnika. Permoserja bi rešila sedaj edino le še četrta amnestija-ki jo nestrpno čaka.
Borzna poročila.
Beograd, 12. septembra. (Z) Devize: Dunaj 0.1298.50—0.1299, Berlin 0.000103 —0.000105, Budimpešta 0.52—0.56, Bukarešt 42.50—43, Italija 410-^112, London 422.50— 423.50, New York ček 92.50—92.75, Pariz 533—536, Praga 277.50—277.75, Sofija 86— 90, Švica 1670—1672.50. Valute: dolarji 92 —93.25, češke krone 277—277.50.
Zagreb, 12. septembra. (Z) Devize: Dunaj 0.12925—0.1305, Berlin 0.0001— 0.0002, Budimpešta 0.47—0.53, Bukarešt 0—44, Italija 409—411, London 420—422, Pariz 522.50—527.50, New York ček 92—93, Praga 175—276, Švica 1665—1670, Varšava 0—0.395. Valute: dolarji 91—91.75, avstrijske krone 0.1315—1325, češke krone 271— 273, 20 kron v zlatu 0—355, francoski franki 500—510, madžarske krone 0—0.35, na-poleondorl 0—355, rumunski leji 42—0, tta-Ijanske lire 0—406.
Curih, 12. septembra. Berlin 0.000004, New York 559, London 25.46, Pariz 32.45, Milan 24.75, Praga 16.70, Budimpešta 0.003, Bukarešta 2.55, Beograd 6, Sofija 5.40, Varšava 0.0022, Dunaj 0.00785, avstrijske krone 0.0079.
Berlin, 12. septembra. Dunaj 135.660, -Milan 4,309.200, Praga 2,892.750, Pariz 5,605.950, London 438,000.000, New York 95,670.000, Curih 17,316.600, Beograd 1,037. 400.
Praga, 12. septembra. Dunaj 4.58, Berlin 0.05, Rim 150.25, avstrijske krone 4.57, italijanske lire 150.25, Budimpešta 17.30 Pariz 196.25, London 153.25, New York 33.80, Curih 606.25, Beograd 36.875.
Dunaj, 12. septembra. Devize: Beograd 773-777, Berlin 0.0575—0.0675, Budimpešta 3.75—3.85, Bukarešta 317—319, London 322.500—323.500, Milan 3114—3126, New York 70.935—71.185, Pariz 4117—4133, Praga 2.123—2.133, Sofija 688-692, Curih 12.675—12.725.
Valute: amerikanski dolarji 70.560— 70.960. bolgarski levi 666—674, nemške marke 0.055—0.065, angleški funti 320.700— 322.300, francoski franki 4070—4100, italijanske lire 3090—3110, jugoslovenski dinarji 764—770, rumunski leji 306—310, švicarski franki 12.560—12.640, češkoslovaške krone 2105—2121, madžarske krone 2.40— 2.60.
Vremensko poročilo.
„Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 12. septembra 1923.
K ral	Čas	Zračni tlak	Zračna temper."	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
Ljubljana .......	7	766-6		brezv.	jasno	
Ljubljana	.......	14	761-8		1«	‘ *	
Ljubljana . .	.	.	.	21	763-0	17-2	»1	«»	
j Zagreb		 .	.	rr	765-2	16-0	*	>»	
Beograd	. .	• •	. .	7	765-6	19-0	*»	*»	I
Dunaj		7	765-1	14-0	«»	*1	"i
Praga . . 		7	763-1	13-0	jugozap.	»»	-
Inomost .	.....	7	■J/M-t j	12-0	brezv.	..	_LLi
Barometer: nsstanovit	Temperatur« vlit
Gospodarstvo
X Konfekcijska in krojaška podjetja
se s tem opozarja na v Uradnem listu z dne 8. septembra 1923, št. 84, na str. 528 razglašeno licitacijo, ki se ima vršiti dne 15. septembra 1923 ob 9. uri dopoldne v pisarni komande V. žandarmerijske brigade v Ljubljani, glede izdelave hlač, da bo navedena licitacija javna ustmena in ne pismena (ofertalna) ter da je potrebno, da pride navedene dni k licitaciji poedini interesent.
X Poštno-telegrafska konvencija med našo državo in Italijo. Pogajanja med zastopniki naše vlade in Italije glede sklenitve poštno-telegrafske konvencije potekajo ugodno in se je nadejati, da bo konvencija kmalu končana. Le radi dveh točk konvencije se je naša delegacija obrnila v Beograd po informacije, na kar bo konvencija gotova.
X Žig na voznih legitimacijah. Prometno ministrstvo je odredilo, da mora [meti vsaka potniška vozna legitimacija žig izvršilnega odbora, udruženja ali banke, ki je legitimacijo prodala. Brez tega žiga legitimacija ne velja.
DOBAVE,
X Dobava parnih kotlov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 19. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave dveh parnih kotlov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
XDobava materiala za izdelavo petrolejskih kant. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 20. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznema materiala za izdelovanje petrolejskih kant. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zboriice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava metelj. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 20. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 10.000 komadov brezovih in 5.000 komadov sirkovih metelj. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava ključev, klešč itd. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 22. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznih ključev (francoskih in drugih), klešč, Škarij za se-
kanje pločevine 'ter prebijačev. Predmetni oglas z natančnejšimi • podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava ključev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 24. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave nemških ključev. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava spiralnih svedrov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 24. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 1300 komadov spiralnih svedrov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
, X Dobava špirita. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 24. septembra t. L ponovna ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg denaturira-nega špirita. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava raznega orodja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 24. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega orodja. Pred-
metni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled
X Dobava sena in slame. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 25. septembra t. 1. druga oier-talna licitacija glede dobave 600.000 kg sena in 270.000 kg slame, dne 24. septembra t. 1. pa pri komandi vojnega okruga v Mariboru glede dobave 600.000 kg sena in 260.000 kg slame. Predmetni ogias je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled,
X Prodaja skladišča v Mariboru. V
pisarni inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Kongresni trg 1 vršila se bo dne 25. septembra t. 1. ob 11. uri dopodne javna ustmena dražba za prodajo skladišča v Einspilerjevi ulici v Mariboru. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava raznega telegrafskega materijala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 25. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega telegrafskega materijala. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani intersen-tom na vpogled.
X Dobava delov za vešting-zavore. Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave delov za ve-sting- zavore. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Novo najdišče premoga v Sloveniji. Kakor smo pod tem naslovom že včeraj poročali, so odkrili v bližini Ptuja, v Medvedcih, novo najdišče premoga, ki je izborne kakovosti Je to svetli premog (Qlanzkohle) s 4 do 5000 kalorijami. Premog bo eksploatirala neka angleško-ruska družba, čije poslovodja v Medvedcih je neki ruski inžener, kapital pa je po večini angleški. Od Medvedcev do Pragerskega bo družba zgradila približno 7 km dolgo normalnotirno progo za prevoz premoga, ker je najdišče zelo bogato. Okrajni glavarstvi Ptuj in Maribor sta že izvršili ogled terena, kjer bo tekla proga.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
Edmond et Jules de Goncourt:
Renče Mauperin.
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Tako je postal odločen ekonomist. S tem suhim študijem se je bavil prav marljivo in vsakih štirinajst dni je objavil v eni velikih revij kak dolg članek, poln številk, ki so ga ženske preskočile, a moški so trdili, da so ga čitali.
Narodna ekonomija se zanima za revne sloje in slika njih revščino v številkah, in tako je dala Henriju Mauperinu barvo liberalnosti. Vendar pa kot tak ni stal vladi sovražno nasproti, temveč je z njo pelo koketiral. Salonske zveze in znanstva iz višje družbe so ga spravljala v stik z vladno upravo. Pripravljal je delo in urejeval akte visokega dostojanstvenika, ki je bil zelo zaposlen in ki ni imel zato časa. S prefektom je bil v zelo dobrih odno-šajih in upal, da ga ta spravi v glavni svet in odtod v parlament. Tako je igral dvojno igro, ne da bi se s kom skregal. Kot liberalec in ekonomist je pa tudi znal razorožiti nezaupnost in sovraštvo katoličanov zoper svojo osebnost in ideje, ki jih je oznanjal. Našel je pri njih celo simpatije, govoril
o zvezi vere in socijalne politike in ker je čisto na skrivnem izpolnjeval cerkvene dolžnosti, ga je abbč Blampoix visoko cenil, ker je bil mnenja, da spada na tihem v pravoverne kroge.
Henri Mauperin si je najel stanovanje v ulici Tailbout m prirejal večere mladim ljudem, resne večere okoli mize, ki je izgledala kot pisarniška miza. Tu so se povabljenci razgovarjali o naravnem pravu, o javni pomoči, o produktivnih silah, o pomnoževanju človeškega rodu. Henri je skušal spremeniti te večere v predavanja. Skrbno je izbiral svoje ljudi in iskal elemente za svoj veliki salon, ki ga je hotel imeti v Parizu, ko bi se poročil; vabil je prve socijalne ekonome v svojo družbo, klical celo nekako za predsednike člane instituta, ki jih je zasledoval s svojo uljudnostjo in reklamo in ki bi mu dali — tak je bil njegov načrt — neki dan sedež poleg njih v sekciji za moralne in politične vede.
Vso svojo nadarjenost in spretnost je pa bil Henri pokazal pri izrabljanju družbe. Napravil je takoj v začetku iz sebe osebnost, ki ni več ena enota, temveč en del števila. Ustalil se je v društvih vseh vrst in bil eden tistih mladih mož, ki so držali govore in se tako izobraževali za govornike, se pripravljali za posel državnika, za bodoče parlamentarne borbe. Ničesar ni zanemarjal, bil je v klubih, na sestankih in banketih bivših šolskih to-
varišev, pri predavanjih odvetnikov, v zgodovinskem in zemljepisnem društvu, pri dobrodelnih «druženjih. Povsod, v vseh krogih, ki kažejo osebnost in ji dajejo poseben žar skupnosti, je bil zraven. Tako si je hotel pridobiti ime za oni dan, ko bi vstopil v politiko.
Sicer mu pa za to vlogo ni ničesar manjkalo. Bil je zgovoren in živahen in delal hrup, ki vodi v našem stoletju do uspeha: bil je človek srednje mere, a znal je vzbujati pozornost.
V družbi je redko predaval svoje članke. Navadno in čisto naravno pa je vtikal eno roko v telovnik kot Guizot na sliki, ki jo je napravil Dela-roche.
IX.
— Glej, je dejala Renee, vsa zasopla kot otrok, ki je bil tekel, ko je stopila ob enajsti uri v jedilnico, mislila sem, da so vsi že doli... Kje pa je vendar mama?
— V Parizu je po opravkih, je odgovoril g. Mauperin.
— A, in Denoisel?
—- Šel je k možaku, ki preurejuje svoj vrt... povabili so ga na kosilo... Pojdiva obedovat.
— Dober dan, papa! Mesto da bi se vsedla, je Renče skočila očetu okoli vratu in ga začela poljubljati.
— Nehaj vendar, kaj se ti meša? je dejal g. Mauperin smehljaje in jo je skušal otresti.
— Pusti, da te malo vščipnem, glej, takole...
In vščipnila ga je v lica.
— Kako si otroška, moj Bog!
— Poglej me, da vidim... ali me malo ljubiš..,
Renee ga je poljubila in se nato malo umaknila, a še vedno držala njegovo glavo v svojih rokah. Tako sta se gledala nežno in globoko, oko v oko.
Steklena vrata jedilnice so bila odprta in tako je v sobo prihajala od zunaj svetloba, duh in šum iz vrta.	(Dalje prih.)
EaM
L Mikuš
se odlikuje posebno s svojim finim ugodnim, osvežujočim vonjem, ter se porablja kot parfum in z Izrednim uspehom za negovanje obraza in telesa. Cena 1 l Din. 150 V* 1 Din. 80. Steklenico je prinesti seboj.
Uran-Parfumerija
Ljubljana. Mestni trs 11.
Uublfana,
Mestni trg 15
izdelovafeš!
dežnikov
Zaloga
sprehajaBnili
palic.
Popravila točno In solidno
Dva ffijafia
Se sprejmeta na stanovanje in hrano. Naslov pore npr. .J N“.	^
Delavnica
za mio liaio
Viljem
Sepopt
Ljubljana
Šelenburgova ulica 4
(na dvorisžu).
Šolska in precizna risalna orodja.
Merilni instrumenti.
Merila in tehnične potrebščine.
0
$ ,
Vse šolske potrebščine:
Ročne torbice, voščeno platno, modri ovijalni papir, peresa, svinčnike, radirke, zvezke, mape, peresnice, risalni papir, barvice, risalne deske, mape, risalna orodja in vse druge potrebščine priporoča tvrdka
Iv. Bonač - Ljubljana
Šelenburgova ulica 5.
f
X
stanovanje
se zamenja v Ljubljani. Ponudbe na upravo lista pod „ZAMENJAVA“.
Protiv znojnih nosu upotrebite
HOFER PUDER br. III.
Dobiva se u svlm apotekama i droserliama.
RA VE d. d., ZAGREB.
I.JAX&SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta priporoča svojo bogato zalogo :
Pisalnih strojev „ D L ER“ Šivalnih strojev
za rodbino in obrt
Voznih koles
Styria - - Dttrkopp,
Orožno kolo (Waffenrad)
Ceniki zastonj in franko.


- ':x;r


And. Dakil, “S 5.«
prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13.
7ni7anp	IB Bogato skladišče moških, ženskih in otro-
« IVI «KI »■ ških čevliev iz telečjega boksa v vseh ! JfOHCinO DISgO s ■ barvah, govedjega boksa in rjave kravine. |
M •*
IGR. ZRRGI
Ljubljana, Sv. Petra cesta S
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje. Krasna izbira vol. površnih jopic, jumperjev, ovijačk, rokavic, nogavic in raznih zimskih potrebščin. Moško, damsko in otročje perilo. Velika izbira raznih kravat po priznano najnižjih cenah.
Ma delbelo! Na drobne!
oJoT:
=Eo®o
Pozori
Pozori
VOZNI RED
vseh železniških, poštnih in avtomobiinih prog v Sloveniji
s priključitvijo na Inozemske proge, z
kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000.
Je ravnokar izšel I
Vsebina:
I. Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage. Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovlne. Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke.
D. Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi. Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog.
m. Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilni.
IV.	Seznam postaj.
V.	Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1: 475.000 z vsemi železniškimi progami in postajami, yse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon.
Dobi se v vseh knjisarnah in trafikah za ceno 15*— Din.
Direktna naročila sprejema
Zvezna tiskarna in knjisarna v Ljubljani, Woifova u!. št. 1.
;b.°o0
■ BR
m
Me in lile
prevode vseh vrst iz in razne jezike izvršuje in preskrbi sod-nijsko overovljenje prof. dr. Pavel V. Breznik, sodno zapriseženi tolmač, uraduje dopoldne na realki, popoldne Dalmatinova ulica 2./I1. nadstr. levo.
izurjenega v trgovskih poslih s primerno kavcijo za Ljubljano in prodajalko za deželo sprejme Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo. Plača po dogovoru, nastop takoj ali 25. oktobra. Pismene ponudbe s spričevali je vložiti do 20. septembra t f, osebna zglasitev vsak dan med 4. in 6. uro v pisarni Gosposvetska c. št. 2, Ljubljana. _______Načelstvo.
najmanj dve sobi išče srednješolski profesor poročen, brez otrok. Naslov v upravi lista.
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
■ ■■
mflLI OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5' —; vsaka nadallna beseda 25 para. z davščino vred.
lil sola
eventualno s sostanovalko se išče za takoj. Ponudbe na F. K. Kaiser, puškar, Ljubljana.
Uje se
prevajanje in korespondenca v srpskem nemškem francoskem in Italijanskem jeziku. Naslov pri upravi Jutr. Novosti.
Zastopstvo
katerekoli stroke za Štajersko, prevzame večja tvrdka v Celju. Pisarna in lepo, suho, obsežno skladišče pri kolodvoru. Ponudbe na upravo Usta.
iii posestnim
plačam 5.000 K mesečno za stanovanje v stari blii 6 sob » priliki, v Ljubljani. Dr. Arnejc, Ljubljana, Gradišče 4.
62 m. del
kriievnižke industrije d. d. pro- Aloma da*. Naslov pove uprava Uata Kongresni trg 8.
n
s primernim kapitalom iščem za koncesionirano trgovsko podjetje s sigurno bodočnostjo. — Ponudbe pod »Družabnik« na Mar-Stan — Maribor, Rotovški trg 1.
Vela izliia
otroških vozičkov, dvokoles in motorjev. Orionetto, Motoretto, Omega, D. K. W., kakor tudi šivalnih strojev po nizki ceni. —' Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokoles, otroški vozički, šivalni In razni stroji. — Tribuna F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
V lesi shou
dobro izurjen mlad mož išče službe delovodje, oziroma prv-vzemalca. Ima široko poznanje v Inozemstvu, govori slovensko nemško in italijansko. Izvršuje tudi sam vso špedicije. Ponudbe pod „Lesni strokovnjlk“ na Aloma Company, Ljubljana,
Priponi se
konfekcija, krojačnica za dame In gospode po meri, po najmodernejših žumalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
DoHh pmo-
Invalidna družina brez vseh dohodkov,‘katere oče je invalid z 100 “/c dela nezmožnostjo, mati pa tudi slaba, brez strehe in brez premoženja, skratka brez vsega, prosi dobrosrčne premožne sloje, da bi ji pomagali, bodisi v denarju, živežu ali obleki, ker so otroci vsi nagi in lačni. Naslov se izve v glavnem tajništvu NRS v Ljubljani.
Pisali siroi
skoro nov, dobro ohranjen, znamke Bllckensdcrfer z vidno pisavo naprodaj, Istotako motorček Vi« BP 220 W za isto-merni tok in 100 m bakrene 8 G-žice 1’5 mm z gumeno izolacijo. Naslov pove uprava lista.
najmanj 2 sohi išče zakonski par brez otrok. Nagrada: eno leto francoske ure zastonj. Plačava tudi visoko najeihnino. Najin naslov v upravi lista.
le se posel
Din 2.000-— proti dobrim obre stim. Odgovor na upravo Jutr. Novosti.
Poslužujte se krojaške delaV’ niče Matija Stipčič-a v Zavodni št 40. Solidno delo. Točna postrežba. Cene konkurenčne.
najboljših znamk, dobro popravljeni, naprodaj. Ant Rud. Legat. Maribor, Slovenska ulica 7 — telefon 100.	—
stalno v zalogi. Zaloga „A-Z“ panjev. Zahtevajte cenik. Erman & Arhar, mizarstvo, St Vid nad Ljubljano 4.	______
ali večjo' prazno sobo tudi v okolici išče iz Trsta izgnana družina državnega uradnika. Nujno. Ponudbe na Andrej Škulj, Resljev» cesta 24/n.
absolvent pripravljalnega tečcj* obrtne šole v Ljubljani, vojaše*' ne že prost, vešč računstva kol skladiščnik ali kaj sličnega-Ponudbe na „soliden“ na upravo Usta.
im, la
morska trava. Peter Sčoh3* "T Kranj, Glavni trg, tvornica vs® vrst blazin, žime in morsk® trave, modroce na peresih. Specijalna tvrdka za vanje klubgarnitur. — Nain'Z!,
cene! — Najsolidnejši Zahtevajte oferte in cenike.^
pekovski vajenec in val® ße za mešano trgovino, staros^ _ pod 14 let. Sprejmeta se sa iz dežele. Poizve se pril* Vrtačnik, Ljubljana, Trža*** cesta štev. 19.
Izdala ia tiska »Zvazna tiskarna is koiiaam« v Liubliaal