Štev. 17. \ Mariboru 22. aprila 1§75. Tečaj IX. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld.— kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravniitvu v stolnem farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Kako bi naj gospodske bile bolje razstavljene? V trgu Vildon-u pod Gradcem je tamošnja poddružnica štajerske kmetijske družbe imela svoj shod. Baron Konrad, liberalec, je nasvetoval, naj zbrani družbeniki sklenejo, da so za posilno združenje menjših v večje srenje, ker sedanje srenje vseh svojih dolžnosti opravljati ne morejo. Ali družbeniki so ta liberalni nasvet zavrgli. Sprejeli so drug nasvet, ki je vsej sedanji politični upravi nasproten. Rekli so: srenje naj ostanejo, kakor so. Opravila pa, ki niso njih lastna, se naj zopet naložijo c. kr. gospodski. V ta namen se sedanja prevelika poglavarstva naj razpustijo. Mesto njih se pa naj pri vsaki okrajni sodniji zopet postavi politična gospod-ska aii vsaj 1 stalen političen uradnik, ki bo tisto opravljal, kar seje srenjam preveč naložilo. Temu pritrdi tudi „SI. Gospodar". Vsaj ta nasvet druga ni, kakor nov djansk dokaz za resnico tega, kar naš ptujski poslanec, blagi g. Hermau že mnogo let zagovarja in za kar je više 80.000 kmetskih ljudi 1. 1871 prosilo — zastonj. Vendar zdrave politične misli se ne dajo za vselej zatreti. Sčasom vendar proderejo in obveljajo. Tako tudi tukaj. Kakor nam je bivši liberalni minister, slaboglasni Giskra našo c. kr. gospodsko uredil in razstavil, to ne more dolgo več brez prenaredbe ostati. Preveč je neprilično razstavljena za kmetske ljudi. Le premislimo sledeče: 1. Sedanja poglavarstva so prevelika. To stori, da ima veliko ljudi predal eč do svoje politične gospodske. In to ni dobro. Kajti prva politična gospodska bi imela mogoče blizo — sred ljudi biti. Sedaj imamo na Štajerskem 19 glavarstev. V njih je 64 sodnijskih okrajev stlačenih. Na Slovence pride 6 glavarstev: Ljutomer, Ptuj, Maribor, SI. Gradec, Celje in Brežce. Edini Ljutomer ima samo 2 sodnijska okraja; drugod je po 3 in v Celji celo 6 okrajnih sodnij sephanih. To je vse preveliko. Nekateri bolj skrajni ljudje imajo 2—4 ure, nekateri celo po 5—7 ur, in iz Žolčpaba v Celje je kakih 10 ur pota. Koliko dolgih potov tedaj se ima tukaj storiti, koliko denarjev se potroši in dragega časa potrati! Kedar se kde kaka dekla ali hlapec in sploh prosti ljudje podajo na božjo pot ali par ur misijonarjev poslušat, o tedaj liberalci kar vrešijo in klepečejo, kakor stare babe, kako ljudje lenobo pasejo, zlati čas tratijo denarje zapravljajo^ in se okoli potepajo, mesto da bi doma delali. Čudno, kedar pa gospodarji sami, večjidel najboljši in doma najpotrebniši, Bog vedi koliko časa zamudijo in denarjev zapravijo po daljnih trgih, mestih za-volj raztepene gospodske, tedaj so tiho, kakor, da bi njih ne bilo. Tukaj je liberalcem vse prav! 2. Po tem načinu, kakor so zdaj glavarstva razstavljena, je mnogo sodnij s ki h sedežev brez politične gospodske; pri nas na primer: G. Radgona, Ormužv Rogatec, št. Lenart, SI. Bistrica, Mahrenberg, Šoštanj, Vransko, G. Grad, Konjice, Laško, Šmarje, Sevnica in Kozje. Zato ne more človek sedaj tako, kakor poprej všečna enem mestu in eden dan opraviti. Časih mera mimo gospodske, ki muje pod nosom, do druge, ki je daleč od njega. Tukaj se utegne večkrati pripetiti sledeča prigodba. Nek človek iz Retnš-nika je moral skozi le 1 uro oddaljeni Mahrenberg iti pred dobrih 6 ur odstranjeno poglavarstvo v SI. Gradcu. Tukaj pa mu poved6, da danes ničesar ne opravi, ker še mu manjka nekoliko pisem od mahrenberške sodnije. Zdaj hiti lačen in žejen, kolikor ga noge nesejo, nazaj v Mahrenberg, da bi še gospode v kancelijab našel. Toda prišel je prepozno. Bilo je vse zaprto, dan in trud zgubljen. Kaj enakega se nebi godilo, ako bi ljudem, prve in najpotrebniše gospodske s ku p a j na enem mestu bile nastavljene. Zato pa imajo Vildončarji in vsi ki so njihovih misli, popolnem prav: prevelika glavarstva se naj odpravijo ter na mesta sodnijskih sedežev zopet politični uradniki postavijo. Sicer pa liberalci ugovarjajo rekoč: vsaj prihajajo tje vsaki teden od glavarstva posebni komisarji. To je res pa tudi drago. Vedni popotnik komisar vleče precej potnine iz državne kase. Naposled so tudi sploh komisij oni pri prevelikih poglavarstvih za bolj skrajne ljudi sila veliki. Tudi za uradnike kažejo manjši okrogi. Dela dobijo manj, ljudi lehkeje poznajo. Sploh nagledimo si stvar od katere koli strani: politična sedanja uprava ne sodi za kmetske ljudi. Ti po trebujejo prvo dačno, sodnijsko in politično gospod-sko bližeje pri sebi, da lehko do nje pridejo in hitro opravijo vse, kar je bolj navadnega. Cerkvene zadeve. Slomšekovega spomenika ožji odbor je zdaj zopet dopolnjen^ ker je lav. konzistorij na mesto odšedšega B. Sinka izvolil dr: Gregoreca za svojega zastopnika. Odborniki tedaj so: profes. Pajk, kanonik Glazer, dr. Srnec, prof. Valenčak in dr. Gregorec. Upamo, da se bo letos željam Slomšekovih čestiteljev vstreglo. Dobro bi bilo, če bi gospodje, katere stvar zanimiva, hoteli svoje misli izjaviti. Več oči več vidi in odborniki zamo-rejo potem na marsikaj ozir vzeti, kar bi sicer morebiti prezrli. Slišimo, da se sedaj posebno misli na večji marmornat spomenik v prezbitenju stolne cerkve! Glasite se čestitelji slavnega Slom-šeka! Pomanjkanje duhovnikov na Koroškem prihaje čedalje bolj občutno. Samo v 2 dekauijema siiske doline manjka sedaj 6 fajmoštrov in 5 kaplanov. Ker ubogi Kristjani pogrešajo službo božjo, zato pa liberalni strahonji tem bolj otroke do 14. leta v šole posilujejo ter stariše brezobzirno kaznujejo, če dečka ali deklico časih doma pridržijo. V edini srenji Lizinski znaša globa kaznovanih starišev 400 fl. Molitvico „češčena si Marija" je nek komaj 201etni, liberalizma, t. j. kosmate nevere naphani učitelj na Moravskem takoj učencem prepovedal moliti. Pred šolskim svetovalstvom pa se je zagovarjal rekoč: da je ova molitev za otroke p o h u j š-ljiva, ker se moli: „ino žegnan je sad tvojega telesa \ Možje so kar strmeli! Ali kaj se je zgodilo? Črez polleta moral je rahločutni učitelj v špital zavolj nesramne bolezni ali francoža! In takim mokroušesnim nevernikom in grdobam so krščanski stariši primorani svoje nedolžne otroke izročiti v poduk in izrejo! H. Mali katekizem. Kar šolske bukve zadeva, smo mi Slovenci velike reve; vsaj ni človeka, ki bi za naše šole o tem oziru kaj storil. Malo imamo šolskih bukev, pa še te so po vsakem natisu nekaj spremenjene, kar poduk silno moti; da si ravno se vse tiskajo v c. k. zalogi šolskih bukev na Dunaju. Pri tem pa je še to posebno žalostno, da so v mnogih zastarane slovniške oblike, ktere so že davno od vseh zavržene, tako postavim: Mali katekizem 1. 1873 ima: „Bog je vsigamogo- čen, vsigapričujoč, vsigaveden", potem: „vsigamo-gočniga, svetiga, rimskiga, kerstam, Pilatam, dolž-nikam" —, vsi ti iga in am naj grejo rakam žvižgat! Tudi beseda maša mesto meša se na Štajerskem ne da rabiti. Mali katekizem pa je tudi glede tvarine popolnoma različen od poprejšnega, ter vprašanja niso številjena: napake, ki ovirajo poduk. Tukaj je gotovo želja opravičena, da bi te zadeve rodoljubi, pred vsem pa učiteljska društva in pastirne konferencije duhovnikov v pretres vzele, ter na dotične obiastnije svoje nasvete poslale. — Gospodarske stvari. Letošnja ozimina. Tako dolge in trde zime že davno nismo imeli. Prvi sneg padel je na še listnato drevje in pokril nezmrznjena tla. Obležal pak je celih 5 mesencev. Po pravici so se tedaj ljudje začeli bati za svoje ozimine. Ali, hvala Bogu, zdaj se kaže, da večjidel ozimina po našem cesarstvu ni poškodovana. Le iz dežel, kder je sneg večkrat skopnel, da je za njim zopet novi sneg zemljo pokril, slišimo, da je ozimino srež pokončal. V Spod. in Gornj. Avstrijanskem je zlasti pšenica zdrava in lepo zelena. Na Češkem in Moravskem se nadjajo najobilniše žetve, na Gališ-kem in v Bukovini še trdi sneg pokriva žitna polja. Vendar za ozimino nimajo strahu, ker je zemlja pred prvim snegom že trduo bila zmrznjena. Iz Ogerskega nam dohajajo sami veseli glasi. Takisto velja od Solnograškega, Tirolskega in Koroškega. — Ali vse drugače je z ozimiio na Štajerskem, Kranjskem, v Gorici, na Primoiji, na Hrvatskem. V teh deželah je ozimina več ali manj — uničena. Skoro povsod morajo ozimino podorati in jarino sejati: jaro pšenico, rž, ječmen, koruzo, zmes za zeleno klajo, katere tudi že hudo pomanj-kuje. V ta namen sejajo nekateri kmetovalci l mernik grašice z 2 mernikoma ovsa na 1 oral. Sosedni Nemci ozimino, če ni preveč poškodovana, tu pa tam z brano povlačijo in z valjeki potlačijo. Pravijo, da to veliko koristi. Zemlja se po tem takem semenu ali koreninicam pritisne in zemlja z valjekom potlačena močneje drži spomladansko mokroto, kakor pa nepotlačena! Ker tedaj po drugih deželah ozimina tako dobro kaže, zato pri nas zrnje nima nobene cene v primeri s poprejšnimi leti. To je za naše ljudi jako hudo, ker še tega, kar imajo na zrnju in živini, ne morejo prav v denar spraviti. Bodemo tedaj svoje upanje morali staviti na jarino, na sa-dovje in na vinograde, ki obetajo rodni biti. Stari pregovor vsaj trdi, da letine po hudi zimi niso najslabše! Bog daj ! Gnoj iz rastlin (zeleni gnoj). II. Vsak kmetovalec pozna koristni upljiv detelje na njive. Če se detelja pokosi, se vidi kako je zemlja prhka in zdrobljena, ne izsušena, ampak vlažna, od dežja ne zbita in od solnca ne izžgana. Pa ne le pri detelji je taka, ampak tudi pri zmesi, ajdi in pri vseh krminih rastlinah. In kolik je razloček dveh sicer jednako rodovitnih ogonov, kterih jeden je gosto dobro dozorelo strneno žetev dal, drugi pa redko, borno s plevelom preraščeno žito rodil. Mislil bi človek, da bi poslednji moral več moči imeti in lepšo drugo žetev dati. Pa temu ni tako, ampak ravno nasproti. Vsak kmetovalec ve, da, kolikor boljši, čistejši, manj ple-velnat je bil prvi sadež, toliko lepši postane drugi sadež. Ta prikazen se pa da iz tega pojasniti, da se dobro obraščena njiva pod varovalno odejo rastlin izvrstno obdrži, zraku in vsem vremenskim spremenam odprta ostane in tako veliko hranilnih snovi pripravi in se tudi gledč fizikaličnih lastnosti, t. j. glede tistih bistvenih delkov, iz kterih vsaka prst obstoji, za prihodnjo žetev izdatno zboljša. — Njivina prst ostane po tem takem prhka, rahla in drobljiva, daje se dobro orati, in kar se seje, to tudi dobro stori in plenja. In v tem oziru je pridelovanje rastlin, ktere se pozneje podorjejo, tedaj zelen gnoj, boljše kakor čista črna praha. Zelen gnoj nadomestuje popolnoma čisto pra-ho. Koristen je na oddaljenih, ali takih njivah, na ktere se gnoj le težko in z velikimi stroški navažati da. Oddaljene in neugodno ležeče njive so toraj za zeleni gnoj, ker navažanje gnoja na tako polje in pa pospravljanje rastlin velike stroške prizadeva, ki lahko storijo, da se celo delo ne izplača. Posebno težka zemlja se po podoranju zelenih rastlin na dalj časa koristno zrahlja. Kakor je zelen gnoj za prav težka zemljišča koristen, ravno tako koristen je tudi za prav lahka posebno za peščena zemljišča, ker imajo malo rodovitnih prstnih delkov v sebi in toraj ne morejo vlage v sebi obdržati in prenaglo vroča post mejo. Taka zemljišča so za zelen gnoj prav hvaležna. Po zelenem gnoju se rodovitni prsteni oddelki za 2 in več let v zemlji izdatno pomnožijo in sadežem se boljše in hranivnih snovi bogatejše stališče pripravi. Pa tudi to ni brez pomena, ktere rastline se za zelen gnoj obdelujejo. Imeti morajo sledeče lastnosti : Prvič morajo naglo rast imeti, da v kratkem času kolikor mogoče veliko množino rastlin za-rodijo. Sicer se ne morejo predolgo na njivi pustiti, kajti sejejo se še le tedaj, ko je drugo silno delo v gospodarstvu že opravljeno in na drugi strani se pa morajo do časa še podorati, da se more njiva še vsesti in prekuhati, predno se navadna ozimina v njo poseje. Drugič morajo rastline za zelen gnoj, kolikor najbolj široko perje imeti, ker je od tega obsenčenje zemlje in tudi množina pridelka odvisna. — Dalje morajo kolikor najgloboČeje korenine poganjati, da iz spodnje zemlje svoje redivne snovi na se vlečejo in njih tako, ki so bile do zdaj mrtve na dan in v življenje spravijo. Pri vsem tem mora pa seme dober kup biti, ker bi se sicer vrednost zelenega gnoja v primeri k semenski ceni popolnoma zgubila. Rastline, ktere tem terjatvam več ali manj vstrezajo so raznovrstne: ajda, grahora, ogoršica, poljski ženof in še druge. Kako se turšica (koruza) z manjšimi stroški in večjim dobičkom prideluje! Kdor je kedaj turšico sadil, ve, da se mora pridno okopavati in plevela čistiti, sicer se med njim zaduši in delo je zastojn. Treba je njo tudi osipavati in ogrebati, da ne poleže. To delo se najbolje in najlepše opravi z motiko v rokah. Ali tako delo je drago. To ve vsak kmetovalec, posebno če je žitna in živinska cena nizka, dnina pa visoka. Mali posestnik, ki lastnoročno svoje polje obdeluje, še najskrbnejše turšico obdeluje in trud se mu še najprej izplača. Drugače pa je to pri večjem posestniku, ki mora veliki del svojega polja s tujimi ljudmi obdelati in jim delo drago plačati. In vendar se mora tudi njemu pridelovanje turšice izplačati, inače bi bil na zgubi. Pri dragem delu in nizki žitni ceni pa je to skoraj nemogoče postalo. Tii si mora znati pomagati. Mora si prizadjat.i kolikor mogoče svoje polje z lastnimi močmi obdelovati, t. j. z domačimi posli in domačo živino, poslužujč se brane namesto mo-tike; potem razrušnika ali plevnega in osipavnega pluga. Tako se da mnogo prihraniti. To vse sicer tudi truda in dela stoji, pa oboje tudi obilno poplača. Kakor hitro je toraj čas turšico saditi, se njiva preorje. V vsaki tretji brazdi gre za plugom de'avka s semenom, od kterega pri vsakem koraku na brazdino stran 2—3 zrnja pol brazde visoko polaga. Pri taki saditvi turšice se nje ne potrebuje več ko osmi del mecna na oral. Tudi se s tem doseže, da se seme globokeje polaga in ga potem vrane, jerebice in druga pošad tako lahko ne more izbrskati. Ko se je cela njiva tako nasadila, napreže se brana in vse bolj rahlo povlači in slednjič povalja. Zdaj se počaka, da turšica zelene listke skozi zemljo požene. Zopet se cela njiva povlači. To pa zavolje tega, da se plevel kolikor mogoče zatare pa tudi zemlja nekoliko zdrobi, da more turšica lahkeje poganjati in rasti. Če je vreme toplo, turšica prav vspešno raste in sicer tako, da je tedaj, kedar se plevel v drugo začne pokazovati, turšica že blizo */2 črevlja viso- ka. Zdaj mora mali razrušnik ali plelni plug pomagati, in ves plevel s koreniuami vred potrebiti. Tako velja delo jednega dneva za tri orali le 2 fl. 50 kr. nasproti pa z motiko obdelani tri orali blizo 10 fl. Ko se je to zgodilo, se potem zopet počaka, da turšica blizo 1 črevelj visoka vzraste. Zdaj se napreže osipavni plug in turšica se do polovice osiplje. Taka turšica ostane, dokler ne dozori. Turšična slama je, kakor smo že v jednem lanskih listov povedali, drobno zrezana in z repo in zdrobljenim ječmenom pomešana mlečnim kravam prav izdatna krma, ker ima veliko cukrovine v sebi. Sploh moramo pa naše kmetovalce opominjati, da turšično slamo ne zametujejo, ampak pridno živini kot rezanico pokladajo. Rani krompir je gospodarju in gospodinji velike koristi, posebno v krajih blizo mest. Tu se krompir za dober denar lahko proda. Kdor koli ima toraj vrt, moral bi si ranega krompirja omisliti in si ga saditi. Posebno priporočan bodi tako imenovani rožičnjak. Že meseca junija dozori in je zelo tečen. Na isti, seveda dobro zrahljani zemlji, na kteri je rani krompir rastel, se zamore potem še drugo povrtno sočivje sejati, tako, da dvakrat v letu taista zemlja dobiček prinaša. Dobro je, če je krompir pred sajenjem nekoliko že razcimljen. Tako posajen krompir za 10 dni prej dozori, kar v začetku poletja, ko se vsako sočivje težko pričakuje, ni brez važnosti. Kder se rani krompir meseca aprila sadi, tam se mora zemlja že jesen poprej pripraviti, to je prekopati, prerahljati in pognojiti. Krompir ljubi dobro pa ne prepognojeno zemljo. Posaja^se '/» črevlja globoko, da mu mraz ne škodi. Če mu tudi mraz prvo listje malo osmodi, tako to krom pirju še ne škodi, ker brž drugo požene. Posmo-jena steblica se morajo porezati. Ko krompir dozori, niso gomolji vsi jednaki, ampak poleg debelejših so tudi drobni; zato je treba debele pazljivo izdirati in drobnim čas pustiti, da še nekoliko porastejo. Tako se steblo ne poškoduje in tudi koren ne pokvari in tako imaš dvojno korist. Rudeča čebulja ali luk ne trpi premastne zemlje. V taki zemlji rada gnije in jo radi črvi podgrizejo. Zato je dobro, predno se sadi, zemljo z ogljenim prahom pomešati ali pa jo dobro s pepelom pognojiti. Ako čebulja prebujno raste, bode imela male glavice. Temu se v okom pride, ako se glavice sajenice oslabijo, t. j. male koreninice s škarjami ostrižejo in mali košček od spodaj odreže. Štajerski deželni zbor. V 6. seji 13. aprila so štajerski deželni poslanci prenarejali do sedaj veljavni upravni red pri svojem zborovanju. Dotični §§. sprejeli so se brez znamenitih razgovorov. Le pri §. 43., ki je hotel poslancem nekoliko skrčiti pravico: interpelacije ali prašanja do vlade itd. staviti, je nastal živahen razgovor. Večina je ovi §. zavrgla ino mesto njega določila: „vsak poslanec ima pravico stavljati prašanja do vlade, do deželnega glavarja, do deželnega odbora in do predsednika kakega posameznega odbora? Naposled se je cesarski namestnik izgovarjal, da ni kos obširno odgovarjati na prašanje Nekermanovo o popravljanju Savin-ske struge in na prašanje Šnidršičevo zastran živinske kuge ob hrvatski meji. — V 7. seji 15. aprila je prišla na vrsto razprava o novi mrho-d er s k i postavi, katero je vlada nasvetovala. Vendar liberalna, ustavaška večina je hotela biti še bolj ustavoverna, kakor vlada sama, ter je celo po-I stavo zavrgla. Z največjo resnobnostjo so izrekli, da si ne u p aj o tako imenitne postave v Gradcu pretresovati, ker take postave se zamore in sme le dunajski rajhsrath lotiti. Tako tedaj, po mislih ustavakov deželni zbori še niti za mrboderce nimajo več postavodajalne oblasti! To je res čudno če ne smešno! Potem je deželni zbor sklenil postavo, po kateri se bodo iz srenj in okrajev izter-jevali denarji, kateri so deželnemu fondu dolžni. Vrgli se bodo namreč kot naklada na dačo in ž njo vred pri c. k. davkarijah plačevali. Iz razprave v deželnem proračunu povzamemo sledeče: Za vinorejsko šolo v Mariboru, ki ima lastnih dohodkov 4310 gld., je sc dovolilo 20,158 goldin. Slatinske toplice so lani dale 151.750 gold; 66.500 gld. znašajo stroški, tedaj je 70.280 gold. čistega dobička. Dobrnske toplice imele so 29.500 gold. dohodkov, 13.274 gld. stroškov, tedaj 16.226 gld. dobička. Pri nemških toplicah v Toblnu blizo Gradca pa dežela do plačuje 578 gld. — Za (nemški) teater v Rogatcu se je dovolilo 1000 gld. podpore. Pač zavržen denar ! C. k. vladi se je izrekla zahvala, da je podpore dovolilo, s katero se bode letos prostovoljno gospodarsko podučevanje osnovalo za učitelje in duhovnike, ter se plačevali potni učitelji vino-in sadjerejstva na slovenskem Štajerskem. Tudi za viničarje se bode tako prostovoljno podučevanje nasnovalo, kar je posebno dr. Vošnjak svetoval in priporočal. Vojničani so iz nova :vložili prošnjo za razpisanje svoje srenje od drugih, s kterimi je sedaj združena. Dopisi. Iz Zreč. (Pridna deklica f — osep-nice). Nemila smrt nam je pokosila 11. t. m. pridno Ahečovo Miciko. V sredo 7. t. m. še je zdrava kopala v nekem vinogradu, v četrtek se je vlegla in v nedeljo je previdena s sv. zakramenti preminola. Bila je živ vzgled prave krščanske deklice. Nikoli iz njenih ust ni bilo slišati kake žal be- sede zoper bližnjega, pa tudi ni hotela poslušati nikakoršnega kvantanja, kar posebno sedanji mladi svet prerado stori. Rajna Micika je imela posebno veselje cerkve kinčati. Zlasti je rada zahajala na „Brinje-vo gore" vencev plest za podobo Matere božje. Zdaj njej mila Mati božja plete venec v svetih nebesih ! Umrla je na osepnicah, ki po žrečki in šent jungert-ski fari razsajajo. Žrečka šola je večjidelj prazna. Od Ljutomera. (V Slovenki obleki ne niču r) 16. t. m. so bili pridni kopači v vinogradu pri posestniku M. K. Pogovarjali so se celi dan eno in drugo, posebno pak o slovenskem jeziku, kako da ž njim je. Na to pravi neka deklica: moj brat je že hodil po več krajih sveta in zdaj je v Valahaji. Kedar nam kako pismo piše, tedaj piše vsakokrat po slovenski; in tudi reče, da je in o-stane Slovenec. Zdaj zakriči nekdo: hej ! presneti Slovenci tumasti! kam pa pride kdo s slovenskim jezikom? Samo iz ene vasi v drugo. Jaz pa pridem kam hočem. Na to mu odgovori nek mladenič: zakaj pa ti sam sebe zatajuješ? Vsaj si ravno tak Slovenec, kakor mi. Vem, da se eno leto nisi mogel toliko naučiti, da bi vse znal. In z našim govorom lahko gremo daleč po svetu*) in najdemo povsodi prijateljev. Ti pa nisi nič; nemški ne veš, slovenski pa te je sram govoriti. Zdaj se sliši krič, Živijo Slovenci. Na to pobesi nos in več ne govori besedice. Iz Slov. Bistrice. Slov. bisterška okolica slovi zarad javnega nemira. Ni dolgo kar je bilo slišati o povoženi neznani ženski, zdaj o mrtvem založenem otroku, pred kratkim o tatvini v Poli-čanah v Crešnoveah in v Laporju. Velikonočno nedeljo proti polnoči je domača patrola, pomnožena z žandarji tatovsko gnezdo zasačila na meji laporske fare v Razgorju pri kočlarju Jerovšeku. Na mizi so imeli ukradenega, pečenega vola. Pili so gotovo ne svoje, pa prav dobro vino, ter se ravno pogovarjali, kako so neke tatvine sum odbili od sebe. Med tem zapazijo patrolo in pobegnejo iz hiše. Žandarji so le vjeli hišnega gospodarja in nekega Hrvata, Potiska, ki je v naše kraje zahajal. Od Pesnice. (4 sini 4 vojaki — letina.; Od 6—10. t. m. smo imeli v Ptuji novačenje ali štelinge za vojake. Neka mati je imela 4 sine, ino vsi 4 so vojaki. Strti in poslednji je postal letos vojak. Obžalovanja vredni so taki stariši! Dopisniku se to ravno tako dozdeva, kakor če si gospodar lepe pridelke pridela, potem pa pridejo in mu vse vzamejo. Dobro bi bilo, ako bi naši poslanci povzdignoli glas, in govorili za to, da starišom vendar vseh sinov nebi jemali k vojakom. Letošnje leto kaže slabo leto. Žito ali rž je tako slaba, da nekteri ne bodo semena dobili. Resničen je pregovor, če črni teden v žakli mimo *) Toga se treba ni. Slovcnci smo radi doma in tukaj hočemo biti — Slovenci. Komur ni prav, pa naj gre! Vredn. žita sneg nese, mu škoduje; ali letos je bilo vse žito s snegom pokrito. Veliko pomanjkanje se že zdaj kaže, posebno tam, kder nas je lansko leto toča poškodovala. Rži vidimo, da ne bode, vinogradi so pa slabi, kder je lansko leto toča poškodovala. Nimamo se druga nadjati, kakor samega dela. Kde in odkod pa hočemo si denarjev dobiti za čedalje večje dače ? Bog pomozi 1 Politični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar so 10. t. m. srečno prišli v Zadar, glavno mesto Dalmacije, kder so bili od Lahov in Slavjanov sijajno sprejeti. Iz Zadra so enkrat potovali po morji v Arbo in Pag; drugokrat pa so se z mnogim spremstvom podali globljeje v deželo, v Benkovac, Carin in Obrovac. V mestu Šibeniku je cesarja mestni župan nagovoril hrvatski, device v narodni obleki so sipale cesarju cvetlice na pot. Na večer bila je narodna veselica na poljanskem trgu. ^Plesalo se je jugoslavjansko kolo. Iz narodnega Sibeuika so cesar potovali črez Škradin v Ki stanje in Knin, kder so si dali pokazati prostor za veliko železniško postajo. Številni jezdeci , v narodni lepi obleki in oroženi, jezdili so pred cesarjevo kočijo. Ljudstvo od vseh strani je vrelo skupaj ter s stre-lanjein in gromovitim živijo — klicanjem cesarja pozdravlj alo. Na Ogerskem že zlasti konservativci in Katoličani sprevidijo, da je vlada predraga. Po 447 poslancev tiči skupaj v Pešti po 6 mesen-cev. Polovica bi zadosti bila in v 4 mesencih lehko vse opravila; deželi bi se pa 1 milijon gld, prihranil. Ogersko ima 9 ministrov in število uradnikov raste čedalje bolj. Ob enem se pa Madžari vedno kažejo sovražniki Slavjanov. Tako so Slovakom vzeli vse gimnazije in zdaj celo Matico I slovaško zatrli in njeno premoženje pograbili. To ne bodo brega sadu rodilo. Utegne priti plačilni dan 1 Vnanje države. V Rimu se je sošlo, kakor smu že zadnjič nekoliko naznaznili 400 Katoličanov sv. Očeta obiskovat in mu svojo udanost zagotavljat. Na telesu so zdravi, ali srce njih boli pri tolikem preganjanji Cerkve, posebno na Pruskem. V mili in lepi besedi so obiskovalce opominjali do stalnosti in srčnosti v sv. veri in obrambi Cerkve božje. V Španiji se nasprotne stranke zdaj oro-žujejo in vtrjujejo, kolikor vsaka zamore. Francozi še potrebujejo najmanj 2 leti, da svojo armado zopet vredijo in okrepijo. Tečas se morajo jako mirni in pohlevni kazati, drugači njih Bismark zopet zgrabi. Turki so v Bosniji začeli zopet s Kristjani prav po muhamedansko ravnati. V Serajevi so njih 280 zavratno umorili. Kristjani pa upajo pomoči od Avstrije. Ali njim bo došla, kdo ve? Mogoče je. Kajti Turčija in Avstrija še že več I časa pisano gledate. Tudi so svitli cesar turške- ga konzula v Zadru nenavadno ostro nagovorili, ter mu rekli, da je njegov nadkonzul v Raguzi — sovražnik Avstrije Za poduk in kratek čas. Koledar in njegova zanesljivost. X V našem gregorijanskem koledarji se nahajajo nekatera imena, koja iiočemo ob kratkem pojasniti. Tako stoji v letošnjem koledarji: „zlato število 14" to je, letošnje leto je 14. leto v tako imenovanem mesečnem krogu (Mondzirkel), to je, v dobi od 19 let. — „Ep akta XXIII.", to je, 23 celih dni pred začetkom letošnjega novega leta je bil zadnji mlaj lanskega leta 1874. — „Solnčni krog 8", to je, letošnje leto je 8. leto v dobi od 28 let, ki se solnčni krog (Sonnenzirkel) imenuje. — „Rimsko število 3", to je, letošnje leto je 3. leto v löletni dobi; ko ta obteče, se začne zopet z enojko šteti. — Nedeljska črka C, to je, na prvo nedeljo letošnjega leta pride črka C, ako zaznamjamo 1. januarja s črko A, in 2. januarja s črko B. Šteje se namreč do črke G in potem se zopet začne s črko A. Letos ima tedaj vsaka nedelja črko C. Poprej smo rekli, da se enkrat v letu zemlja okoli solnca zasuče. Nekdanji zvezdoslovci so menili, da je zemlja v središču vesoljno-sti, in da se vsi nebeški svetovi, zlasti pa solnce okoli zemlje suče. To pa je bila zmota, ki je zlasti od tod izvirala, ker se našim očem tako dozdeva. Zasluženje, da se je ta zmota popravila, gre Nikolaju Koperniku (roj. 1473, umrl 1543). Njegov rojstni kraj je mesto Torun na sedanjem Prusko-poljskem. Bilje ko rar stolne cerkve Ermlandske v Frauenburgu in je v tej službi tudi umrl. Svoje v latinskem jeziku pisano poglavitno delo je posvetil papežu Pavlu III. Tedaj papežu gre hvala za popravek koledarja; in katoliškemu, v resnici vernemu korarju je svet hvalo dolžen, da je postavil pravo, po njem za vse čase imenovano „Kopernikovo planetno sostavo. Po tej sostavi naša zemlja nič druga ni, kakor eden izmed planetov, ki k solncu spadajo, in sicer med njemu najbliž-njimi na tretji vrsti. Vsi svetovi, ki se okoli solnca sučejo, storč našo solnčno sostavo (Sonnensystem). K tej spadajo tedaj planeti (zvezde premičnice) s svojimi stranskimi planeti ali m esenci in po večjem tudi kometi (zvezde repatice.) Najstarodavnejši zvezdoznanci so poznali le pet planetov; potem so jih šteli sedem. Mi jih zdaj že 140 poznamo. Zastran svoje bližave pri solncu si poglavitni planeti v tem redu nasledujejo: Merku-rij; Venera (zdaj juternja, zdaj večerna zvezda); naša zemlja (okoli 20 milijonov milj dalječ od solnca, v tem ko njo mesene spremlja v daljavi od blizo 50 tavžent milj); Mart; Jupiter; Saturn; Uran; Neptun. Manjši — med njimi nekteri celó mali planeti, se nahajo med Martom in Jupitrom. Nijena druga posvetna veda nam ne kaže Boga vesoljnosti vsemogočnega stvarnika, tako v njegovi neskončni velikosti, kakor zvezdo-s 1 o v j e. Kakor ti, moj kristjan! semenska zrna v zemljo seješ, takó je Bog, da v podobi govorim, pri stvarjenji razsejal nebeške svetove v nezmernem svetovnem prostoru. In kako veliki so! kako brezštevilni in večjidel kako dalječ proč od nas! Glej na primer! zvezde neprimičnice (Fixsterne), ki se v jasni noči na nebu leskečejo, so solnca, kakor je naše, — sosolnčne sostave, kakor je naša s svojimi planeti. In ta solnca so veliko večja, kakor je naše! Njih število — kdo ga zamore izrajtati ? Celo tako imenovane megle nice (Nebelflecken), in tudi rimska cesta se prav ostremu daljnogledu večjidel kakor zvezdni kupi razkažejo. Da zamoreš še bolje občudovati, k a k oída 1 ječ od nas so mnoge nepremične zvezde, pomisli to-le. Da luč našega, okoli 20 milijonov milj od zemlje oddaljenega solnca do nas pride potrebuje ne celó osem minut. Luč mesenca pride do nas celo v eni sekundi. In glej! prerajtano je, da postavim, luč severne zvezde okoli petdeset let, — in luč meglenic veliko tavžent let na svoji poti do zemlje potrebuje. Zares komaj se prerajtati da, kako silno daleč od nas so te zvezde. Se nekaj, ljubi bralec! kar te utegne v tej reči zanimati. Morebiti si bral od prelepega kometa, ki se po učenjaku, ki ga je 1. 1858 v Flo-renciji zasledil, Donatijevi komet imenuje. Kaj meniš, kedaj ga bodo prebivalci naše zemlje zopet videli? Ne prej, kakor črez blizo 4000 let! In celó komet, ki ga je zvezdogled Coggia v Mar-seille-ji zasledil, in ki smo ga lani mesenca julija gledali, se bo naši zemlji zopet prikazal, črez 9000 let! Oj, kdo, ki vse to premisli, bi v ponižni molitvi ne izdihnil rekoč: kako neskončno velik si ti v svojih delih, o moj Bog! In kako silno majhen je človek in ta zemlja z vsem, kar je na njej! In ti, moj neskončni veliki Bog! me boš enkrat sodil, in si me zato vstvaril, da bi nekdaj tvojo neskončnost gledal, ktere večni tron je nad vsemi nebeškimi svetovi! Narodna pesmica. (Zapisal Lovro Štepišnik.) Čuk sedi na veji Pastarinka je lehko družica, Sova na kamenji Ker tak dolgi repek 'ma Sova čuku miga. Kar se nje tak lepo navda. Da bi se midva vzeli, Da bi se midva vzeli, Vzemima se midva, dva! Vzemima se midva, dval hopsasa. Senica je lehko nevesta, Ker tak črni tehle 'ma Kar se njej tak lepo navda. Da bi se midva vzeli, Vzemima se midva, dva! hopsasa. Zajček je lehko „pratfirer" Ker tak drobne tačke 'ma Lehko drobno poskaklja. Da bi se midva vzela, Vzemima se midva, dval hopsasa. Brglez je lehko kelnar Ker tak dolgi klunec 'ma, In lehko sode prekluka. Da bi se midva vzela, Vzemima se midva, dva! hopsasa. Razne stvari. (Delničarjem banke Slovenije). Opravilui svet zavarovalne banke „Slovenije" je v svoji seji 18. aprila določil, da zapadejo vsi tisti medčasni listi, na katere se do prvega maja t. 1. doplačilo vplačalo ne bode, in da se bodo dotične številke po preteku tega časa po časopisih naznanile. (V Slov. Gradcu) je deželni poslanec Schmid 3. t. m. sklical tamošnje volilce ter njim račun dajal o svojem delovanju kot poslanec. Gračka uradna novina pravi, da so volilci bili jako — zadovoljni s tem, kar njim je g. Schmid pravil. Težko verujemo! (Oropan) je bil v Tremerjih nek tržeč, ki je svoje tržne reči nekemu kmetu na voz djal, češ, da pride kmalu za njim. V krčmi je potem štel denarje. Ko odide, stopita dva pivca za ujim, ga primeta na samen in mu vzameta — 10 fl. (Za premije konjev) je štajersko konjerejsko društvo odmerilo 2125 fl. Pri sv. Lenaitu v slov. goricah se bo razdelilo 340 fl; v Slov. Bistrici. 380 fl.; v Velenji 380 fl.; in v Ljubnem 340 fl. Razun tega pa še so pripravljene svetinje in diplomi. (Ogenj) po kadenji *tobaka vtorjen je pri sv. Jorju na Pesnici povžgal posestniku Pompreinu hlev, parmo, škeden, 2 vola in 1 konja. Gospodar je hotel živino rešiti pa se tako hudo opekel, da je drugi dan umrl. Tudi njegova hišna je hudo ranjena. Škoda se ceni na 2000 fl. (Nesreče po steklih psih) se množijo. Leta 1851 je prišlo na Avstrijskem v nesrečo 34 oseb. Za tem pa vsako leto več. Leta 1873 jih je moralo 73 ljudi na steklini umreti. Največ takih nesreč se godi v Galiciji, na Češkem, v Moravskem in na Primorji. V 24 letih štejemo že 919 steklih nesrečnikov. (Izkopali) so 11. t. m. v Gomilcah nad Arne-žem telo že pred 4 tedni pokopanega, priletnega kmeta. Govorilo se je namreč, da mu je njegova mlada in pohlepna žena zavdala. Ker se ni za-mogla upravičiti, njo je sodnija dala zapreti. (Gozd užgal) je knezu Windischgratzu nek kradljivi lovec pri sv. Petru pod sv. Gorami. Lesa je zgorelo 10 oralov. (Pri novi duhovniški dači) se bode na Štajerskem računilo škofu 15,000 fl., župniku v Gradcu 1000 fl., mestnim župnikom, ki imajo više 2000 duš, 800 fl., drugim fajmoštrom 600, kaplanom v Gradcu 400, v drugih mestih 350 in ostalim 300 fl. (do sedaj 157). Kar bo kdo imel več na dohodkih, od tega bo novo dačo plačeval. (Dražbe) 29. aprila Fr. Kalšekovo v Konjiški vasi vrednost 2480 fl. — 30. aprila Ant. Krafl v v Vranskigori, 1515 fl. — Jan. Krajncv Pobrežji (pri ptujski sodniji), 1031 fl. — Jan. Krožel v Stoprcah, 3673 fl. — Matija Bregant v Bučah, 1230 fl. — Anton Meško (pri sodniji v Ormužu), 1530 fl. — 1. maja Mih. Zaplata v VuČjivesi 2045 fl. Jur, Sivka v Šmarji, 2925 fl. — 4. maja Blaž. Dobovišek v Loki, 4382 fl. — 7. maja Jož. Moder (v Sevnici) 3030 fl. — Blaž. Strmšek v Jablovcu, 850 fl. — 8. maja Jur. Kokol v Karčovini 500 fl. (Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg. Masten 22 gld., Novak Jan. li gld., Va-lenčak 1 gld. (Spremtmbe v Lavantinski ikojiji.) Prestavljeni so čč. gg. kaplani: P1 a n i n š e k Jakob v Šmarten v Rožni dolini; — Govedič Janez v Artiče; — P i h 1 e r Simon v Smarten pri Šaleku ; — Pečar Jožef v š. Vid pri Ponkvi; _— H o r-vat Jožef v Loko; Tamše Valentin v Šetale. — V stalni pokoj stopi č. g. Črnivec Martin, župnik v š. Andraži v slov. gor. Umrl je č. g. Mark. Vučajnk 58 let star. Tržna cenn pretekli teden V Mariboru V Ptuju V (!'i * £ o P5 a faß ffi «? NCOO (MhW 00 CO O r-t .—i I roi _Y o f\ os ® • d 5) o s ® o a, > o £ , ® - 1 >o rt « fl e "S ® a £ O * S> C ^ ti s bi) v. o •&1 E »H oo et 2 S S rt J S * S M P "" S o. C ,5 rt a o '> a U, 0 a 25 a 1 - rt . ® , s i .¿2 o i - a 'S? < - rt ° 1 N g O rt o- a qo rt bo 09 a o o 5 -C P. • ® 00 ** — rt "rt a a a a) S ® m ^ t. C a— A ® o O — >5 T3 _rt ® 3 rt O H IV 1—9 Važno za kmetovalce l ? Clayton in Schuttleworths-evi zalogi gospodarskih mašin za Štajersko, Koroško, Hrvatsko in Kranjsko v Maribora Nr. 91. v Gračkem predmestju Nr. 91. so za prodajo pripravljene najizvrstniše gospodarske mašiue, na primer: mlatilnice, koje se gonijo ali s soparom, vodo. vitalom ali z rokami, potem: mašine za košenje trave, detelje in žita, razne mašine sejalnice, mlini za šrotanje in za drobno mlenje, druz-galnice in stiskalnice, koruzo-lušniki, plugi, brane, mlinske žage, vinske pumpe, male brizgaliiice, gasilnice, pipe itd itd. Oudi se dobivljajo tudi zvedenci, ki dobro umejo vsakovrstno mašinarsko delo na primer: stavljenje mlinov, žag-, žganjarij, izdelovanje mlin-sliili koles itd. itd. M Prevzamejo se tudi M rsatiojafoa doticaa popravila M in to po najnižji eeni. zrn