

<Ulj Ib prasaiiuv.
• ud iiulida vt
PRO
glasilo slovenske: n
VETA
ONE PODPORNE JEDNOTE
UrsdsiAkl U uprsvnUkl pro-■Uri: IU? B. UvmdaU a v.
Offtoe of pobUcatioa: t«8T Bo. Uwadal« it«. Tclrphontl Uwndai. 4010.
leto year xv. ^*$j.oo" rsas T5=tr,arr gpR^ft&rnBt o**«*. iu., po»d.ijwk, 21. .vKU.t. <a«,. 21 > 1922.	00 stev.-number n«.
AtccpUac« Imt
KAPITALISTIČNE SILE SO NA DELU.
Z BAZNIMI P&IPOVBDKAMI BI BADB POTVOEILE BB8NI00.
Strokovno organizirano delavstvo ae na boji tndi pove bojne metode.
Waahinffton( D. 0. (Federated Press). — Hardingova administracija se zavede, da so organizi rsni rudarji prišli iz ogromne ztavke kot zmagovalci. Poraz ie lezniŠkih ravnateljev in njih kampanje za odprto delavnico je pa tudi blizo. Predzednik je pa zdaj odkril, da se mora "nevarnost delavske kontrole v glavnih indu-etrijeh" predložiti kongresu. Tako govore svetovelci v Beli hiši, ki se ogrevejo. ze to misel. Ako jc po Hardingovem mnenju kontro la v glavnih industrijah po petdeset ravneteljih in sedem newyor Ških bankah normalna reč, tedaj se dvigne javna nevarnost, ako tri miljone organiziranih delav-eev nastopi proti avtokratičnim razmeram, določenim po petdeset ljudeh, v evojo korizt in korist ovojih družin.
Želemu^ki parlamentarni zaku-lisniki 0 pritiskali na predsednike le od nekdaj sem. Sugestirali so, da je treba odpraviti "delavsko diktiran je", katerega vidijo v Adamsonovem zakonu o osem urnem zakonu. Fakt, da je pred sednik Wilson diktiral ta zakon, ko zo mu železniške bratovičine zosigurale, da so zame zmožne re Kiti spor z železniškimi ravnatelji, se seveda popolnoma prezira Pravljica, da zo železničarske bra-tovčine pazile na delo v kongre su, ko je bila sprejeta postava, če vedno kroži mod prijatelji skupi ne železniških parlamentarnih za kuliznikov, ki je ustvarila to prav tjico; revno teko pa med republi
•m
mk ».«U1 r»f a—»aa* »e«vtdod lev 1» —»ti— 1101, Aff Ost. S. 10IT, »atbsrtesi — J»w 14. 1010.
SIN KMUUISTl DE- .
ui »01 mm
OD SVOJIH 8TARIŠEV PREJE MA ZA TO DBLO POSEBNO NAGRADO.
Taka je kapitalistična vigoja.
———.
Minneapolia, Minn. (Federsted Press). — 18-letni sin 8. A. P. Turnerjs, tukajšnjega kapital! sta, dela nekje v divjini Montane v železniških delavnicah kot ztav-kokaz. V mestnem naslovniku jc Turner vpizsn kot predsednik C. A. P, Turner kompanije, tvrd ke, ki se pečs z inženirzkimi deli, konstrukcijami železniikih mostov in gradnjo tovarn.
Stariii so poslali svojega sina na zapad, da pomaga zlomiti ztav ko. Oče ln mati sta obljubila svo jemn sinu, da mu bosta dala vsak ie po en dolar za vssk dolar, ki ga zasluži s stavkokaitvom. Že leznica plačuje fantu $7.50 na dan, stariii mu pa plačujejo pet-najzt dolarjev, tako da prejema $22.50 na dan.
Turnerjevi sosedi pripoveduje jo, da so Turnerjevi poslsli svoje ga sina na zapad, da ga ne bodo nadlegovali njegovi aošolci z vse učiliičs. Pri intervjuvu jc mrs Turner priznala, da njen sin dela kot stafkokaz, ni pa hotela potr diti govorice, da prejema še pose bej nagrado za ztavkokaško delo od svojih ztariiev. Žena je postala jezna in jc rekla časnikarskemu poročevalcu, da to ni njegova stvar.	•
Taka je kapitalistične vzgoja in tudi ne more biti , drugačna Fantov oče ze zavede, da pripa da k kapitalističnemu rasredu. Ze lezniški kapitalisti so v stiski in oče je poslal svojega sina njim na pomoč. To je popolnoma lo gično.
icmokiutMiiiuiHpffr
j&lelji ic vedno drži argument, ds Ilarding ne sme dovoliti, da se ie kdaj kaj takega dogodi. Od tega časa prihajajo tudi migljaji, da predsednik zavzema pozicijo, da ae "železničarska stavka izravna na trd način".
Odborniki železničarskih organizacij pozdravljajo grožnjo iz Bele hiše, nanašajočo se na delavsko "dominacijo", ki odpfto izjavljajo, da nc vidijo v delav-skem gibanju drugega kot premirje, dokler bo Wall Street gospodaril v transportnem sistemu in glavnih industrijah. Oni pravijo, da to ne tvori miru v industriji, o čemur , sc bodo razgovsrjali y Xcw Yorku, ampak bodo ssmo pogoji, pod katerimi je mogoče skkuiti premirje.
Hardingov kabinet skuša zdaj producentc naščuvati proti stav-karjem. Poljedelski tajnik Walla-ce je pravil oni dan Farmarske-mu biroju v Leaburgu. Va., da farmarji prejmejo od 25 do 28 odstotkov manj v nakupovalni moči kot v letu 1913, nakupovalna moč železniikih uslužbencev jc pa bila v letu 1921 za 51 odstotkov višja kot v letu 1913, mezde rudarjev so pa kupile v letu 1913 trideset odstotkov več kot v letu 1913.
"Ns krstko," je rekel Wsllsce, •'farmarji v deželi, ki tvorijo skoraj tretjino našega prebivalatva, so nosili najtežjo butaro deflata eije. Skušali so dobiti odpomoč s postavnimi sredstvi. Apelirali so na administracijo, na kongres in -ia druge naprave, ki bi jim mo g:>oc pomagale. Ko so se trudili, do so ubrsnijo teh izgub, niso za stavkali. Povzročili niso izgredov. Producirali so dslje in vpričo nizkih letošnjih cen, so pridelsli skoraj nsjvečji pridelek v zgodovini. Farmar verjame v zakon in red. On verjame v poštenost človeka na človekom. On verjame v trdo drlo in uspešno prodnkeijo."
Wellace ni ravno kot njegov predatojnik direktno obtožil stav. karjev izdsjstvs, smpsk je nenj samo namigoval. Oovoril ni o-v/rokih, ki so povzročili deflato-eijo, zaradi katere so trpeli fBr nisrji, revno toko ni sugcetiral, da se primejo interesi, ki eo odgovorni za dcflataeijo. Ravno teko ni tajil, da poatojc med delavei ln fermerji skupni intered s direktno izjavo, ampek rekel je. da "farmar kliče kapitalistom in de lav eem. de preoekajo e svojimi
Dobro jpe je, da m tuji delavci zaVediiJo, vda'pnpa<fojolT tfelav-
KRI2EVA JE POT SIRO-} MAKA PRED JUSTICO.
SIROMAK JI LAHKO NEDOLŽEN, TODA SEDEL BO EA TO, KER JE SIROMAK.
Pa alikajo Juatico kot daam 8 sa-vezanimi očal, ki ne vidi, kdo etoji pred njo.
New Tork, N. T. (Fed. Prem). — Pred leti je prinezel neki mo sečnik članek s napisom "Tke Viotim of Aquittel". Členek je naiteval, kako morajo trpeti oae be, ki co bile po krivici obdolžeae hudodelstvo. Nekateri so bili dol-go časa zaprti, dasi so bili nedolžni in še po prihodu iz ječe so trpeli gmotno.
In kaj jc povzrpčil členek t Kakšen je bil njegov učinek t Nič se ni zgodilo drugega, kot de je mesečnik kmalu po tem članku u mrl, ker ni mogel dobiti oglaaov, Ameriiki pravosodni sistem je ps ostsl tak, kakrien jc bU. Marsikateri nedolžni človek je od tega ča sa sedel že v ječi, ne da bi prejel en cent odikodnine sa zamujeni čaz.	*	' '*•
Zdaj ce je zopet odigrel zelo zirov dogodek, ki pokazuje, kako morajo včaci trpeti nedolžni ljud je. Te dogodek je zej delome zbu dil javno veat. Nathan Hirsh, lokalni tovarnar, ki je poznan sera di zvojega boja proti stanovenj-skim in posojilnim morskim volkovom, organizira nepristrsnskl ko-mitej, ki nsj preiiče sedsnjo proceduro, ksteri so podvrženi areti-
PRISTANKIH DELAVCI SO PRIČELI P06AJANJA.
NAJBRŽ SB SKLENE KMALU NOVA POOODBA.
Nobena stranka ni stavila aahtev.
I New Tork, N. T, — Stara po-godba med pristaniičnimi dclevci in podjetniki poteče s prvim oktobrom. Zastopniki organiziranih priztsniščnih delavoev v Interna-tionel Longshorcmen'a Union m> pričeli že pogajsnjs s zastopniki psrobrodnih interesov, kl' zssto pajo 38 odstotkov teh interesov, ds se sklene novs pogodba. Nobe na strsnka ni stsvila novih za btev, zaradi tega sodijo, ds osts ne sedenja lestviea v veljavi.
Po sedanji mesdni lestvici za služijo priataniični delavoi po ae-demnsjst dolarjev na teden, ki so stalno nastavljeni. Tisti, ki niso stalno nastavljeni, pa ne zaslužijo po sedcmnsjst dolsrjev na teden.
Voditelji organizacije povdarja-jo, da so se ocne Živil ln obleke prav neznstno znižale. Pred vojno so plačevali prlstaniščni delavci sa hrano in ztanovanje po deset in enajst dolarjev na mesec. Zdaj pa morajo plačati mesečno po 25 in 28 dolarjev. Kljub tem dejstvom so ps bile mezde mornsr-jem in pristaniščnim delavcem znižane za 30 odstotkov od strsnl plovbenega odbora, privatni podjetniki so jih pa znižali do štiri-deset odstotkov. Razume se, da as plovbeni od
rsnei, sko so siromaki. On upa, ,bor ne bo pečal s mezdami drugih
da mu bo mogoče v nekaj dneh
objeviti imena komiteja, ki pri£- M|en sporazum glede mezde pri
skemu razredu. Posebno dobro bi bilo, da ze tega dejstva zavedajo tisti delavci, ki stavkokazijo. A ko bi bili vsi delavei tako razred no zavedni, kot je oče tega fanta, tedaj bi imeli prav malo atavk, najbrž skoraj nobene, pa magari če bi bili vsi kapitalisti pri volji pognati svoje sine v stsvkokaitvo.
ne s delom, da se nedolžnim lju dem ne bo več godila vnebovpijb ča krivica.
Jedro dogodka, ki je nanj nt pravil vtia, je tale: Nekega ne-1 tečejo Rele koncem leta. dotfncge siromaka so imeli u j*-	* - "
niikim zidovjem skozi iestdeset
ZBOROVANJE ADVOKATSKE ZBORNIOE.
v——
Ban Prancisco, Oal. (Federated Press). — Konvencija Ameriike advokatske zbornice sc odlikuje po tem, da so na nji znani reak-cijonarji Taft, Coolidge, Wicker-sham in governer AUcn. Daugher-ty je poslal konvenciji brzojavko, v kateri priporoča, da se zopet prično pregsnjsti rdečksrji.
"Ustanovijo naj sc po vsi deželi organizacije, v vsaki državi, okraju in občini," je rekel Daug-herty v brzojavki, "da napadejo tizte, ki posluiajo nauke tujezem-skih doktrin po nezdravih zagovornikih, kl so zs pustil i svoje dežele, kstere so njih doktrine uničile."
Wickershsm je briljirsl proti rsdikslcem, Allen jc hvelil svoje razsodišče zs zlomljenje stavk, Coolidge je pripovedovel, kako je zlomil stavko policajev, Taft je pa postel kar divji zsradi La Fol-lettovege amendmenta ze zlomljenje tirenične moči nejvišjega so-diičs. Kredi slsvnosti jc pe odbor ženske orgsnizaeije American Women's Independence predložil protest proti ksllfornijskemn kri-minalno-sindikalističnemn zakonu. To je bil mrzel curek vode za na-zadnjake k
malenkostnimi prepiri in ds prično produelrati."
Med tem ko je Wellae«t Uko kalil vodo pred farmsrjl, Prudential Life Insurance kompeaije oi hotela Iprejeti v delo delevea, ker jt- stavksr. Nekaj dni preje je rev-00 tako ravnala Metropolitan kompanija po svojem sgento s delavcem, ki je vpreial sa delo. Htavkovni komitej meni, ds jc A-mrnesn Rallwsjr Kzpres« kom pa oija revno tako oaatopila proti nekemu delavcu, ki je iskal delo. Vikčo oe trdi, da finančni interesi nieo eoliderni v postopeoju proti železniškim eUvkerjem. Ali sdmioietreeijo smatra Uko reč za noimalno.
dni. Ko so ga izpustili, je bil uničen na duši in telesu, opustiti je moral svoj posel in zsbredel je v dolgove.
Piše se John S. Porfiroz. A-retiran je bil 21. decembra na obtožbo, da zs je udeležil ropa v ki. nogledaliŠČu, pri katerem je bilo uplenjenih deset tisoč dolsrjev. Porfiroz jč bil izvošček in je la-stoval svoj svtomobil. Aretirsn je bil, ker je bil njegov svtomobil podoben avtomobilu, v katerem so roparji utekli, in ker je na nesrečo živel v isti opartmentni hiši, v kateri sta bivsls dvs, ki sts bils kssnejc spoznsna krivim ropa in obsojena.
Nsjprvo jc bilo zsnj določenih deset tisoč dolarjev poroštva. Ku teden mu sploh niso dali prilike, da pove svojo strsn. Zaslišanje je bilo zanj večkrat preloženo, konč* no jc bilo poroštvo znižano. Dva tedna po njegovi aretaciji je pa bil obtožen in njegovo poroštvo je bilo povišano na petindvajset tisoč dolsrjev. Vrgli so gs v ječo Tombs, ker ni mogel položiti po-roitvs. Pred sodišče jc imel priti 21 jenucrje, tods obrsvnsva je bila večkrat odloiena. Končno jc bilo njefeovo poroitvo znižano ns $2,500 In izpustili so gs iz ječe. ftele desetega maja so črUli obtožnico proti njemu. •
Dssirsvno je bil prost dvo me> sees pod poroštvom, mu polieija ni hotela dati dovoljenja, ds si služi kruh kot isvošček. Dovolje. nje je prejel, ko jc bils obtožnies proti njemu črtane, fttiri mesece je lovil delo.
"Ksdsr so mi odrekli delo," je rekel Porfiros, "sem občutil, ds ljudje, katers sem vprsšal za delo, vidijo v meni saznamovanega kriminalca. Nikdar ne pozabim kaj sem preeUl. Izvošček nisem po-sUl več. Oslrašen sem bil teko, da sem za $75 prodal evoj avto mobil, za katerega sem plačal 4750. Nikdar vei ne maram videti toge avtomobila. Zdaj plačujem ie vedno od BKzde, ki jo zaslužim kot pek. ne poeojilo, katerege sem nc pre vil, da eem prebil U etreš-
Porfiros je potici v Ameriko iz Oršije v letu 1910 In je poete! dr-Uvljan v vojnem iaeti. V armadi je služil kot aerftrat prvega razreda. Držovni i»m<l »k, ki je imel opreviti s njegovo zadeto, ge je naziva! "siroominega nesrečni*
pomorskih delavcev, dokler ni do-
stsnlščnih delsvcev. Druge po-godbe, kot pogodbe s kapitani, piloti, uslužbenci pri brezžičnih brzojavnih aparatih ln drugimi, po.
RUSKI OTROCI SO iB POTREBNI POMOČI.
Komialja brzojavno sporoča, da so ie miljonl prisiljeni na stradanje
New Tork, N. T. — Iz Ssmsrs
jc v petek došls brzojavna nujns prošnja za odpomoč strsdsjočlm otrokom ob Volgi. Odbor treh A-meričsnov, ki tsm potujs in vodi prcisksvo, je poslal tako prošnjo na Ameriiki odbor za pomoč strs dsjočim otrokom v Ilusiji, ds je ie vedns pomoč nujno potrebns
Komisijs, ki je poslsls prošnjo sestoji iz Frank P. Walsha, zna-nega delavskega voditelja, dr. Franka Ochoaola In Pazton Hib-bene, pisatelja in govorniko, kl je sedsj tsjnik otroškega komiteje in sporočsj
"Kakorkoli je bila letina v Rusiji v tem letu obilns in je |v»lje dobro obrodilo, vendsr je še* po-trebs velike v ogromnih provin-ceh, kjer so prebivslci rsdl lakote pojedli celo semensko Žito sli pa gs sploh niso Imeli. Miljoni ie rabijo živeža in obleke, sedaj toliko bolj, ker so komsj preboleli najhujšo lakoto in so radi keta-strofe njihove življenjs rshle. Nešteto je bolnih, brezdomovln-cev in otrok, zs ksterih stariše ni-hie ne ve. Delavstvo v Ameriki je že veliko žrtvovelo za rešitev Rusije in tudi sedsj še ne more odreči pomoči, da se odpravi trp Ijenje in beda nesrečne mladine.' Koncem brzojavke odbor komisije ie spelira zs pomoč.
Odbor zs pomoč strsdsjočlm otrokom v Itusljl je nsto nastopil kampanjo na nabeve milijone kengelj kondenzlrsnegs mleka, koterege nsj bi poslsl v Rusijo še pred naetopom hladnejšega vremena.
LETOŠNJI PRIDBLBK V RUSIJI
D. 0. — Po oce-nit vi trgovekega depertmenta so letos v Rusiji pridelali od pet do deset miljonov ton več pšenice, kot v leto mi.
RESA NA KONGRES.
NEKATERI VIDIJO U KON ORBSNO AKCIJO V EADBVI STAVK.
V reanloi pa adroea pove, da administracija ni spremenila svojega sUliŠča glede novmoiavanja v ln-duetrljoke opore.
Waskington, D. 0. — Komsj je bila predsednikova adresa na kongres objavljena, ie je postsla predmet raznega ugibanja. Nekateri poiitičarji so videli, ds kmslu kongres podvsame akcijo, izdela in aprejme postave, ki naj se ns nsiajo na industrijske spore. V resnici pa adrese ne pove nič drugega, kot da administracija ni spremenila svojegs stslišča s osi rom na reŠevanjo sporov v industriji. Nekaj hovega je premogov, niika komisija, katere namen iu akcija se tolmsčita približno ts kole t
1.	Ustanovi nsj se premogovni Ška komisijs, ki naj bo neodvisna, ki ima oblast preisksti vse po drobnostl spors s ozirom ns pro dukoijo, prodajo In razdelitev premoga, priporočiti pošteno mez do ln pravične delovne razmere in nove poztave, ki naj varujejo javnost v bodočnosti.
2.	Ustanovi naj sc narodne pre mogove agencija, kl naj ima namen sabrsnitl profiterstvo. Funkcionirala naj bi, kot jo v vojnem času vladna Žitna korporseijs. Dobila bi potrebni kapital, ki naj služi za nakup, prodajo in razde Utev prenfoga.
Starogardniki v republikanski stranki niso. ssdovoljiii s tem pri poročilom in že sdsj izrekajo dvome, ds bo UŽko dobiti večino za take poste ve,
Olede icleznlčcrj* in icle»ni ikih, podjetnikov je predsednik prlport>čsl, da morajo biti zaključki železniškega delsvskcgs odbo ra obvezni za železničarje in že lezniške podjetnike. Nekaterim stsrogardnlkom jc lil kar pot 1 čela, ko zo sliUli te besede. Hpom nill so se, ds so kongresne volitve blizo in trebs bi jim bilo javno pokazati, eli so zs delsvce sil podjetnike, ko bodo glssovsli postavsh. ki uravnavajo stavke Ali kmalu jim je odleglo, ko so eliieli ,da taka akcije hi ne po megala oh tem času. Htarogurdni ki so tskoj razumeli te besede in jih tolmačili, da ne bodo predlo žene predloge do volitev, kl se pe čajo direktno s stsvksml, delav skimi vprsšsnjl in industrijskimi spori.
Predsednik nI pozabil železničarjev, ki so prenehali z delom ns Hsnta Fe železnici, ker ni bilo več njih življenje verno, Namig-nI! je neksj o zsrotniškem počet ju, da se paralizlra transportaoi ja, kasneje pa prizna, da razpada železniško oprema, posebno lokomotive in da postojl nevarnost da železniški promet odpove,
Dotaknil se je tudi rudarske stavke, toda ns nsčin, ki govori ds je prejemsl enostranska poro čile od svetovslcev, ki so nsklo njeni premogovniškim podjetni kom, ker sdrese prsv!, de so gs governerjl is rsznih držev infor mirsli, ds nimsjo rudniški podjet niki in ruderji v dotičnih državsh spora med ssbo in ds komaj ča kajo, ds se prične s produkcijo
V cd resi nI besede, ki greje ms lo benčno skupino v New Vorku s njenim gjsvnim stanom v Wall Hireetu, ki ja Ukorekoč Izsillls izpor rudarjev in pognsls železniške delsvce v stsvko.
Delavei naj si ta fakt zapomni jo, ko bodo v jeseni odhejeli na volišče, je rekel neki vodja stro kovno organlziranegs delsvstvs in lahko jim bo izvolit! kongre« nlke, ki bodo konstatirsli v kon gresu odprto, kdo je odgovoren za spore v Industriji, kdo so tisti ljudje, ki so povzročiti, ds je bi la ustsvljens produkcijo premo gs In ds zastsjs železniiki obrst zaradi razpadajoče prometne že lezrlške opreme.
pod v za om koraka, da ae odikodi zarcdl njegove aretacije. Policaje je treba podpirati kader izvoio-
jejo svojo dolžnost, je menil te u-radaik in se obrnil k svojemu de
ke", Ukej je pe prieUvil, da oeilo
2ELEZHISKA KONFERENCA ODLOŽENA DO SDEOE.
ŽELEZNIŠKE PREDSEDNIKI ZABTOPA ODBOR DEVET
0LANOV.
I
To enači, da m bodo pogajanja nadaljevala in da bo sUvka mogoče kmalu končana.
Nsw Tork, N. T. — Po znsme-
njih se ds soditi, du so želesniški predsedniki pričeli uvsievatl predlog za sklenitev premirja v Želesniški industriji, katerega so predložili predsedniki bratovščin prometnih uslužbencev. ftmokav> zarski časnikarski poročevalci prihajajo zaradi tega dejstva s raznimi ugibanji na dan, kakšna so bila priporočila predsednikov bratovščin ielesntških prometnih nastavljencev, dasiravno ni bilo še prav nič oficijelnega sporočenega.
Fakt je, da Je odbor železniških predsednikov, obstoječ iz devet Mauov in zaatopajoč predsednike 148 Železniških družb, aezval obč« no aejo železniikih predsednikov za sredo.
Na podlagi tega dejstva ze da sklepsti, da so glavna vprašanja rešena, kajti če bl ne bilo spora-zuma, hI predsednilkl odbor ne sklioeval splošne soje železniških predsednikov.
Nekateri časnikaraki poročeval* ei gredo oelo tako daleč, da Izjav* Ijajo, da je spor že Izravnan, aamo treba je, de ga odobre Železniški predsedniki na splošni seji,
Ako je premirje pred durmi, te* dsj je odbor železniikih predsednikov pristal, da prisna starostno pravioe in da so sprejmejo vsi stevksrji ns delo. Zastopniki železničarjev no hi pristali na premirje, ako so starostno pravice odpravljene, ker stscostno pre vi* ee pomenijo 4ftBje toliko kot pravica do ztavke.
"reka žoanja" bo kmalu
rebniOno ime.
Cblrsgo in okolice, — V torek jasno, rmeroi vetrovi. Temperature zednjik 24 ari najvišje 73, najnižja S.V Melnee izide ob • 04, zaide ob 7 42.
To Je bil dan sa ribe, ko 00 ivosbI uredniki rssbill sodo!
Mew Tork, N. T. - Po reki Hudson je sodu jI teden teklo Žganje. Zvezni maršal lleoht, razbi* Jalec sodov s »ganjeni, Je sli! v roko žgenice v vrednosti $250,000, Ko so vlili v strugo celo selogo konfisoirsnegs žganja, j« bilo prepovedano vssko plavanje po reki In stražnike ao nastavili ob vodi, de bl ae kdo ne pregrešil ter šel plavat v "meoečino".
Htanovelcl pri reki so se Čudili, kaj je ribam, ko so veselo poskakovale is vode Iu so obrsčsle na hrbte. Ribičem v čolnih Je bilo lehko delo, ksjti loviti Jih ni bilo trebs ns trnke; pijsns ribe so ssme sksksle Iz vode,
Ulito žganje Je bilo del plens, ki gs je zsplenils ns Isdlji "Vic toriji" mornsrioo siihačev in Je bil vreden $1,000,000. Ae trikrat bodo torej izlivali žganje in še trikrat bodo imel« ribe "good tirne", ribiči dober lov, zagrizeni probibicijonlstt ps rsjsko veselje.
STAVKA RUDARJEV V KA-NADI.
Toronto, Ont. — Vlada je odposlala en polk konjenice ln en peš po I k s potrebno srtilerijo v Novo fckotljo, ker so zastsvksll rudarji. Ker vlada ni naročds, ds nsj vojski kopljejo premog, vprs-šujejo ljudje « strshom, kje bodo dobili premog zs letošnjo zimo. In ker ti zsstsvksll tudi rudsrji v Alberti, produkcijs prrmogs v Združenih držsvsh Je poMvela več ko dvajaet tednov, Je strak ljudstva Upravičen, sko s« podjet-niki ne sporsstime s rudsrji, de se vrnejo ne delo.
USLUŽRBNCI V POPLAR BLUFFU BO PRENEHA U 8 DELOM
Poplar Bluff, Mo — Prometni
uslužbenci v poplar llliiffu so prenehali delctl ns Missouri Pa-eific Železnici, ker je bilo njik življenje v nevarnosti IfeUvlJen je samo tovorni promet, Prometni uslužbenci opravljajo ie službo, kl apremljcjo oeobne vleke.
A:
PROSVETA
GLASILO 5LOVEMM« NARODNE fggMfi SSOU "iLASTN iN A SLOV LNSKE NAROPwT"p<X>rcmNE JCDNOTE
'javna govornica.;^ ^gt^1**"'
Usovi članov s. n. p. j. In ilUteljav Proavete.
Cen«	po doftTori.
Naročnina: Zedlnjeo« driave H Ista Is »l.tS w trt sseceeot 4 fLS*sa tri MM«, »S ss taosssMtvs
/....... Rokopisi ss sa tru*)»_
Nwl«t u fM. br Im Mik i U*eeM
"prosveta"!
2SS7-SS S«. Lefšele
"THE EBILI60TEN1IENT99
Ora— al rif SW—k >1x1—1
Sabori
P«Mj ^ ilmvomU Med.eel S—efh $~Utf
Ad
: United States (sscapt Cfckaao) aad
(snssaft
ChlcafV fČiO, and feretfa coantHaa M-OS »MZIfBKB of Tke rl
Caaada M P«r
s«
s D.t— * .ki«*.j« m. pe. (JmUfm ti« " —*el J« na )« • trn pmUkU RtnlalM. Fenevtte i* rr««-Im m , im m vaai m «u»I Uit_______
za meSetarje in proti ljudskim koristim ...
Ko je senator Norris predložil svojo predlogo, po kateri se ustanovi posojilni sklad za farmarje, da lahko postavijo svoje produkte na trg v Evropo in tako dobe tam zanje ceno, ki je veljavna v tujezemstvu, so bili vsi zagovorniki privatnih in priviligiranih interesov takoj na nogah. In zakaj? Ako bi bila sprejeta taka predloga, tedaj je farmarjem prihranjenih okoli tri sto miljonov do pol miljarde dolarjev, ki zdaj izginejo v žepih posredovalcev in mešetarjev.
Farmarji so pričakovali, da bodo za Norrisovo predlogo glasovali saj senatorji, ki prihajajo iz farmarskih držav, toda njih upanje se ni izpolnilo. Med senatorji je bila mala izjema, drugi senatorji so pa bili za to, da se mešetarjem in prekupcem posodi denar, da ložje pokupijo poljske pridelke in jih pridrže od trga, dokler jih ne morejo prodati po višji ceni. Tako predlogo je izdelal senator Kellogg, akoravno prihaja iz Minnesote, torej iz farmar-ske države.
Farmarji tudi vas se tičejo volitve letos v jeseni! Marsikateri senator ali kongreanik, ki je glasoval proti far-marskim in delavskim interesom, bo letos zopet stal pred vami in beračil za vaše glasove. Obljubil vam bo vse, da vam izpolni, kar ga boste vprašali, če bo izpolnil. Mesto da poslušate take obljube, zanimajte ser raje za njegovo preteklost, posebno za njegovo delo v kongresu in na jasnem bodete, kako je zastopal vaše koristi Nikar ne mislite, ako bo v jeseni obljubil, da se je spre6brnil in da bo odslej delal za vaše koristi, da njegove besede prihajajo od srca. Spomnite se nazaj, kaj vam je obljubil pri zadnjih volitvah in spoznali bodete, ako glasujete zanj, da glasujete za svojega nasprotnika.
Socialistična stranka je postavila skoraj povsod svoje kandidate. Kjer socialistična stranka nima svojih kandidatov, bo ponekod podpirala kandidate fsrauuike delavske stranke. Drugje so se zopet izvršili dogovori med socialistično stranko, farmarsko delavsko stranko in strokovno organiziranim delavstvom kot na pr. v New Yorku. Zategadelj nsj farmarji pazijo na to, kakšni kandidatje so postavljeni v njih volilnem okraju. Pod nobenim pogojem naj ne glasujejo za kandidate, ki so jih postavili profesijonalni političarji starih strank. Kajti če glasujejo ss take kandidate, glasujejo proti svojim lastnim interesom. Farmarji in delavci morajo letos izvoliti najmanj sto svojih zastopnikov v kongres, da se porazi reakcija in prične s konstruktivno zakonodajo v interesu delavnega ljudstva. Letošnje jesenske volitve so izredno važne ne le za delavce, ampak so velike važnosti tudi za farmarje. Farmarji se naj nikar ne udajajo lenemu mišljenju, da bodo politično delo opravili že drugi njih prijatelji — bankirji, mešetarji, prekupci itd. Ako se bodo farmarji zanašali na te ljudi, so prav zanesljivo izgubljeni. Za farmarje velja to kar za delavee. Delati morajo sami, da se rešijo oderuških krempljev in da delajo za boljšo in svit-lejšo bodočnost vse človeške družbe. Le združeno delo vseh, ki trpe in delajo, lahko prinese spremenitev sedanjega gospodarskega sistema, ki prinaša blagostanje izredno majhni peščici bogatinov.
delavci bodo kmalu oblečeni v obleko iz bomba2ev1ne.
litvah sopet isvolite
na samo ss Homer City, temveč
zs veo okolico. x ,
__Žena staviwkszs je ponudile
'	n mtmvhi I bolj odraslim otrokom večerjo,
V trden, DI. - O stavki ai^^ ^ je ^^ Ugovor:
mam poročati posebnegs, saj bli-is ae ji konec in#vse pokazuje, de bomo sopet geralf in donaiali skupej lep dobiček bogatim pre mofsrskim podjetnikom, ds bodo močnejši in bodo čezčss zopet lakko ie toliko bolj naotopili pro ti nam.
Odgovoril bi rojaku iz te nasel-bine, ki je pissl radi mojegs do-piss in se oglsla proti meni. Ne vem, ksj bi bil vzrok, do se je o-glssil, mords zsto, ker sem pissl, ds soeislistični klub slsbo napreduje. To ni nič neumestnega, ds bi ne smel poročati.
Dopisnik prsvi, ds sem hodil za delom p^ krsjih, kjer js stavka. Ni popolnoma prepričan, kot naj bi bil jaz hodil, a jaz mu do-kažem po društvenih uradnikih, kot eem bil. Ne bom mu zaenkret pisal podrobnosti o tem. Če bi bilo po rojekovem mišljenju, tedsj bi sploh nihče ne smel iti iz nesel bine zečssa stavke.
Rojak pravi, da tu živeči rojaki podpirajo kapitalistično čsso-pisje; ssmo povedati bi mogel, kdo ga podpira, to bi lahko po-jaanil po evojem petletnem tukaj-Injcm bivanju. Daairavno aem še malo časa iz etare domovine, vprašam rojaka, kaj on miali a tem, ko pravi, da ne poznam de-lavekega političnega življenje. Jaz smatram delavca, da je agi-len lahko le, če je državljan, kajti le potem more dejstveno poke-zsti svojo zsvednost s tem, ds gls-suje zs nsprednegs ksndidsts. Rojsk bi torej morsl dobiti dr-žsvljsnstvo, s tenfbi najbolje pokazal svoje nsprednjsžtvo. To mu je tudi mogoče, saj v Ameriki že biva 17 let
Rojaku še vedno obljubljam, da bo dobil nagrado, če mi more dokazati, kakor aem piaal v prvem evojem dopieu, ssmo priti mors ns dsn z boljšimi dokazi. Pripelje naj človeka, ki bo povedal, da me je videl, kot sem hodil ln sem bil one čaae, pa bo dobil $10.
Nikakor ne mielim, da nam bo kaka reč priila kar aama od sebe
sli ps da nam bodo drugi storili, da bo za nas dobro. Le ssmi si morsmo izboljŠsti svoj položsj in to potom eocislistične. organizacije.
Kolikor se tiče mojegs oprsv-ljanja dela med etavko, naj se prepričajo, da ni reenica, da bi bil delci in se obrnejo do društvene-ga tajnika št. 221 br. Štefana Skrt, 2045 No. 20th atr. Prepričali ee boste lahko, da je vsako predbacivanjc glede dela med etavko neresnično. Tsm se lahko prepričate vse o mojem odhodu in prihodu ter ds sem bil dne 10. sprila zopet tu. — Pozdrev stav-ksrjem v Ameriki. — Joe Sum.
Moj oče stsvks že štiri mese ce in pol in če bo ie toliko čs-ss, imam večerjo dovolj dobro donos.
Umevno je, ds se je od neših vrst odtujilo precej etsvksrjev.
ker tu stojimo mož ob možu ks kor eden, mislim nsmreč ns druge drieve kot Ohio, W. Vs., Indiane, Illinois, iz ksterih so od-ili stsvkujoči rudsrji doli v državo tobake, Kentuck.v, zs de-lom. Jeli to početje zavednih organiziranih rudarjev ? Komaj en mesec stsvke je bilo, pa že niso mogli več vzdržati in ili so zs delom, neketeri celo zelo napredni, kot na primer nekdo med njimi zaztopnik delavskega liata.
Danes ne velja več ona pravi-ca s pestjo, z njim se ne bo zgodilo drugegs kot, dobro zazna-movani bodo. Govori se ie sedaj pri več lokalnih unijah, da z iz-kazilom "transfer card" ne bo uspeha tudi iz južno zapadnegš Kentuckyja ne. pa naj prinese tako izkazilo Žan, Janez, Tone ali Tonček, Frank ali Francelj, Mihec eli Jakec. Tudi oni e suho robo če pride, ne bo imel uspehe.
Pripoznati moram, da sem tudi jaz Primorec; ni me zrem, čeprav ona iz Colorada piše, da je Šepjanka in ima njen mož dober 14čenč". Naj ima le več ko-kokoii, kravico in ie lepo Jelico za ženitev, to ga ne oproSča. Ker opravlja sedaj med stavko delo,-je stavkokaz in ne bo mu veliko pomagalo, četudi se izseli nszsj v Šepjan. Tudi tsm gs bodo poznsli, kot bodo poznali Franceljna in Žana iz Westmo-relanda, Pa. Premog, ki sta ga naložila v toliki dobi, ie peti mesec, niso smeti. Gsrsta pač le za kompanijo — trikrat več kakor zase. * ' ta Ce je kdo prizadetih užaljen,
mu svetujem, da odgovori, toda ne v naša lista Prosveto ali Proletarca, pač pa v Ave Mico eli glasilo KSKJ. V debato, le je čas. — Stara irhovna.
Profitarji hočejo za vsako ceno imeti visok tarif na volnenem blagu in pri tem argumentirajo, da zahtevajo visoko eolnino v interesu delavstva. Ponavlja se stara pesem, da so delavske mezde nižje v tujezemstvu kot v Združenih državah.
Dosdaj ni bilo visoke eolnine na volnenem blagu, kljub temu ni bilo ustavljeno delo v tovarnah, v katerih ia volne tkajo sukno. Da, pa tudi American Woolen kompanija še ni bankrotirala, ker ni mogla konkurirati tuje-
Homer Oity, Pa. — Proletarci imamo vse polno sovražnikov in zajedavcev kakor postni zejec. Ni čudno, da jih imamo toliko; proti nam so: komponisti, podjetniki, za njimi njih pristsži in stavkoiomci, razne verske sekte in njih oznanjevaloi. Vze je na sprotno delavstvu na ta ali oni način, a cilj vseh je, da ga izkorišča.
Pretečeni praznik, ko eo Imele god Mice, katerih je v prati ki neprešteto, so v bližnji našel bini Luzeme Mine skorsj celi dsn do 11. ure ponoči prsznovs li njen god e precejšnjim pom pora. Menda je šlo vse ss sveče, zsto ni čudno, če jih toliko po gori, ssj ob belem dnevu žgejo luči bres hesks. Vse gre v božjo čsst, brez molitve, kajti največ je le radovednežev; posebno so rs dovednice med žensksmi. ki ss o gledujejo, ksko krilo si js ns dela ta ali ona, kako ji prietoja in kako ee noei.
V bližini od tu eo postavili "spomenik" nekemu najetežu. Izdelali so moža is slsms (n gs oprsmill kot premogsrja sa ns delo. Nosil je nspist Notice. John Orook. stavkolomilec. Ko Ko sts v nedeljo zjutrsj zapasils mož ia žena luč na kapi premo-gsrjs le ob belem dnevu gorečo
NOVICE IZ »SUH
Izgoni dolavoov v Jugoslaviji.
Ns rszlične nsčine veruje in čuva meščanska vlada• svojo o-blast, svojo moč. Čim msnj pa je vsskokratna vlada vredne, tem reakcionarnejža sredstva uporablja, tem brezobzirnejia je v izberi potov, da zatre že vsako kritiko svojega početja.
Za reakcijo tipično orožje je politični izgon. Kdor nc pleie po taktih, ki jih gode vleda, nad tega človeka pošljejo orožnika, enega, dva, pa tudi več — vsaj jih imamo dovolj — pa ga iztirjajo iz kraje, izženejo čez mejo. To dopušča in blegoslavlja eeveda tudi meščanska zakonodaja, ki je prikrojena tako, da se izvrši krivica na podlagi zakonskih določil. Ta zakon je praznoval že svo jo petdesetletnico. Petdeset let se že poslužuje meščenske reakcija tega zskons. in uspeh f Do dsnes je enak ničli. Zakaj, krog onih, ki vidijo v meščanskem redu pogubi, rsse,"se širi in boj proti meščanski reaVciji je vsak dan večji, glasnejši. Zeto pa reskcijs o-strl in brusi svoj noi.
V Sloveniji so bili sa kratek čas prcnehsli politični progoni. Okrsjno glavarstvo v Celju pa iznova uvaja to prakso ter je iz gnslo iz Trbovelj dvs KHS, držsv-ljsns. katerima pritičejo prilično late ustavne svobodščine. kot go spodu gleverju sememu. Nem reč: tudi te dva smeta reči, da je delavec danes nezadostno plačsn
proti vladi f Ne zato, ker ga kujska govornik, marveč zato, ker ge kujsks — Želodce. Delsvstvo je lačno, ssto je nezs-dovoljno. Zs tem grmom tiči zejec. Vlada naj poskrbi, da bo i-mela delavčeva družina kruha, ne pa, da izganja tiate, ki delavstvo zaetopajo in ga branijo še pred hujšim izkoriščanjem. Pa brez žrtev ni boja, pravijo. Mi pa pravimo: brez žrtev pa tudi ni zmage. Orožniki bodo izvršili u-
Xe mislim pri tem našo okolice, ,keze. Ne meeto pregnenih pa bo-■ " " " ' do stopili drugi, ae številnejši in odličnejši.
Čudna pota hodi uprava drl. monopolov.
Že meseca januarje, torej začetkom tekočega leta je delavstvo tskozvsne državne merkarnice v Jugoslaviji — to je tovarne, v kateri izdelujejo poštne znamke, kolke itd., in pa delavstvo držsv-ne tovsrne za izdelovanje Cigaretnih papirjev, vložilo spomsni-co na npravo državnih monopolov za regulacijo plač. Delavetvo o-beh tovarn, ki se nahajata v Bel-gradu, je s osirom na avoje popolnoma nezadoatne plače in v oči-gled naraščajoči draginji zahtevalo povišanje svojih prejemkov dnevno za 6 do 8 dinarjev. Toda navzlic temu, da je monopolske uprava že davno regulirala prejetje grafičnemu delavstvu in v zadnjem čaau tudi tobačnemu de-lavztvu, ni smatrala sa potrebno, urediti prejemka bednemu delavstvu obeh gori označenih tovarn.
V soboto, dne 8. julija 1922 je narodni poelanec s. Toksn v spremstvu deputacije delavstva obeh omenjenih tovarn šel k u-pravi državnih monopolov, kjer je na avoje začudenje izvedel, da uprata do aedaj glede delavatva teh dveh tovarn niti predloga ni izvedela, Id naj bi ga vzel v pre-tree upravni odbor dršavnih monopolov in katerega bi končno potrdil finančni miniater.
Tako tofej postopa uprava kraljevih državnih monopolov kot državna inetitucija, ki bi morala služiti vsem ostalim delodajalcem kot vzor. Nameeto tega služi ta u-prava vsem delodajalcem za vzor v preziranju jc negiranju najpri-mitivnejžih delavskih potreb. Ko je s. Toksn dokazal, da se ne sme tako postopsti, so se gospodje pri uprsvi državnih monopolov zavezali, da bodo predlog glede regulacije plač omenjenemu delav-etvu izdelali ter da bo vaa stvar tekom osmih dni rešens.
Ministrski svat in kralj. V ministrskem svetu je zbrana prsvs prsvesta reakcija. To nam potrjujejo vsakdanji dogodki in pa dejstvo, ds ta ubogi državni voz nikamor ne more iz blata. Kako reakcionarni eo ti gospodje, do-kszuje pomiložčenje atentatorja Stejiča, kateremu se je vlsda u-pirals, dočim je bil krslj zs po-miloščenje. Drugi primer je ime-novsnje v držsvni svet. Vlsda je hotele spraviti v državno sodišče političsrje neglede na kvalifikacijo in sposobnost. Kar razdelili bi si radi mests. Tudi tu js baje kralj ugovarjal. V državno aodi-šče, od katerega mi eicer ne pričakujemo nič, spedajo pravniki in strokovnjaki v državnoznanstvu. Tudi so hoteli pri imenovanju Slovence popolnoma prezretLter predložili le enega Hrvata. Sedaj nemeravs vlsda imenovstl po novejših poročilih v držsvni svet 24 Srbov, 4 Hrvste in 2 Slovence. Vseh državnih svetnikov je 30.
Slovanska ftoloanioo. Ob priliki rezprave o provizijskem posojilu hoče dobiti vssk poslsnec evojo volilno železnico. Tudi slovenski "ssmostojneži", keterim posts-jsjo tis ob vlsdnem koritu glede ns bližsjoče se volitve vedno bolj vroče, so dvignili pretekle dni v Relgrsdu velik rom pora pom zsrs-d i nsših železnic in zshtevsjo z veliko reklsmo zvezo Kočevje-Re-ke ter St. Jsnž-Sevnics. Dobili ne bodo seveds ne ene nc druge, s i-
in ds trpi zsto pomsnjksnje ln bodo Pri prihodnjih volit
vsh vendsrle svoj volilni "šls-ger", ki jik ps ne bo rešil težke-srs obrsčuns. Slovenski nsrod je
bedo. Pa, to je ie htijsksnje de-1 levstve in ogroisnje jevnih interesov.
S takim početjem doknraentira i,n? * Ul'k® d* uke 11 vlada, da je boj prileterijata pre- ■J™» ,zfub»<? »voi<> privlačno več obziren in dobrohoten, zato
sta se podsla na svtomobil In jeise upa uničevati ekalstenei prole- Konflikt ■ Rulgsrijo Sedanja
in bilo
svečer velika
ila odsotns do pondeljksldi mari. ksj bosls počels v t njem ti ljudsko pozornost od notrsnje >r. V nedelj« rvefer je bUsjkrsju človeks. ki jims je vleda političnege rezsuls na zunanjo
Zaslužek. I politiko, zato je v potu evojege
* —•"*"»---- A ---- i------ ------m, |>aa
parada otrok. Hli so r onemogočila zaaluiek?
Stmakim tovarnarjem. Finančna poročila volnenega tru- odkurila od doma s celo družino i tankih družin in očetov. Ka.i vle-|vlede skuie nsvssk način obrni ata govore nasprotno. Volneni trust je imel lepe dobičke tudi ps sklenjenem premirju, delavce je pa plačeval zelo nizko kljub svojim dobičkom.
Is tega sledi, ds je popolnoma bosa, ako zagovorniki visoke eolnine trdijo, dn se zahteva visoka eolnina na sukno is volne, da bodo od nje imeli delsvei koristi. Visoka eolnina ne bo koristila delavcem.
vsakovrstno šsro In ropotijsrai. ki jc nsra-njen in določen zs strs obrsza inscinirsla konflikt z Bol žvligom In krikom in priredili dajočo družino, jima jemlje s trm garijo. kateri očite. de podpire mačjo godbo- \ pondeljek tve- svojim ukrepom. Vleda meni. da tamošnje. komitaiko sibanje* Oro Jk čel aam g. meatn, Inpan s takimi čini varuje aebe. pa raa |zila je eelo z vojaškimi renreaali-z nekim drugim najetelem is jrsri. če pogine psr družin. Toda:liami vknr.l..n,.m vl.u____
t> _ i ji _ Kr* | a i---------"7------,*"»----:r,pn? "	Tode:jemi. vkorsksnjem itd. Vaške
Pomnožila bo le;prep*d,l to godbo, da stori s s takimi akti sebe ne bo vsrovs ;otroku je ps znsno. ds vodi
u ar
profiu tovarnarjev, ki se pečajo S produkcijo sukna ia vol- jem dobro svojemu služabnika Is. S tsklm poeetjem se rszgsll dn' dsn js bolgsrsks vlsds shvdutne ne. Ampak nekaj bodo delavci imeli le od tera. Prisi- -	»««• * kosti ter vrši rsbeij,ki posel nsd m.roljubno politik«, zsto se ne
Ijeni bodo kupovati obleko iz bombaževega blaga, ker ne	^ pri
bo denarja, dssl kupijo volneno obleko.	1 — •
držav- moremo čuditi, da se je pritožila proti tem veleebrskim inpertinen
pritožbi razpravljal« tadai. V*
hale že sedsj, da bo od tega «ed. narodnega foruma odnesla He<ja
nja vlsda to kar jc kkals. nam" reč — novo blamažo in škandal vsaj je znano, da popolne anarbi! je v Macedoniji ne provoeirsj« Bolgari, temveč sedenji p^,.. Prebičevičev režim in tsmoinje komitaiko gibanje je !e ener*ie„s reakcija Macedoncev proti se<la. nji balkanski upravi v Mscedo. niji. Tako diskreditira sedanji re. žim državo vedno bolj v oeeh v«e civilizirane Evrope, kjer imsmo danee neprimerno manj ugledi kot — Albanija. Resničnost v«^ trditev potrjuje — belgrajsko 6a-sopisje samo.
Blagor industriji. Bakreni rudnik v B<vu v Srbiji je v produk-cijskcm letu 1920—21 produeiral 2737 ton bakra, letošnje leto do konca junija pa'je produkeija do-segla že 4848 ton bakra. Naši in-dustrijci so poslali v Bor strokov, njaka, da bi kupil bakrs za slo. venske industrijce, ki ga teko krvavo potrebujejo, posebno v to-varnah, kjer izdelujejo razne stroje. Slovenski industrijci so dosedaj dobivali baker iz Anglije preko Trsts, seveds po ogromnih cenah. Toda, kakor se je pokaza. li, ga bodo morali tudi še v bodoče dobivati iz Anglije. Stvar je namreč sledeča: Oni gospod, ki so ga slovenski industrijci poslali v Bor, da bi zsnje uakupil ba-ker, je prišel praznih rok domov in poročal, da so v Boru predde-lavci in vsi ursdniki ter rsvnste!j FrsncoztV Ti gospodje so mu po. vedsli, da mora iti v Pariz, če ho. če imeti baker, ker ga tukaj na prodajajo. Ko eo slovenski industrijci to slišali, so se kot dobri pstrijotje vstopili v krog in tri-krst zavpili živio Jugoslavija! Na Bledu pri industrijski konferenci o tem niso govorili!
Železniške lokomotive. .V zad-njih dneh je prišlo v Jugoslavijo iz raz/iih nemških tpvarn 15 loko-motiv za brzovlake in 49 težkih' lokomotiv za tovorne vleke; k tej pošiljatvi pride še nadaljnik 20 lokomotiv. Razen tega pride še 2000 vagonov za ozkotirne želez-niče. Vse to je prav in lepol Nekaj pa ni v redu, in eicer, ker i-majo v Zagrebu v kurilnici take strokovnjske ns vodilnih mestih, da ne. puste ob predpisenem oziroma o pravem času strojevodjem enažiti stroje ia so bile v zadnjih dneh nič manj kot 4 lokomotiv« sežgane (to je, sežgali so se kot-li). Tsks malomarnost povzroča škodo, ki znaša stoinstotisoče di* narjev. Tovarnam za lokomotivi v Nemčiji pa ne bo zmenjkalo dela če bomo imeli take etrokovnja-ke!
Vlak s štirimi lokomotivami. Zadnje dni je vozil vlak na Jeie-niče, pri katerem so morsli štirikrat menjati lokomotivo! Tudi to je prev, ker sicer sploh ne bi prilezel ns Jesenice. PlsČs, ki jo meri z draginjo postala tako mij-hne, da železničarji sploh ve? ne dobivs železniško osobje, je v pokritizirajo. . . temveč le še pihajo kot kraški gadje.
V Škofeljoi pri Ljubljani je ob
silnem vetru užgsls lokomotivs dolenjskegs vlaka z iskrami kozolec. Pogorelo je več poslopij.
Uspeh. Zunenji minister M. Ninčič je izjavil časnikarjem. d» je doscgel v zunsnji politiki pomemben uspeh. Ts uspeh obstoji ,v tem ds bodo mejni ksmni nad Aibsnijo in Črnogoro pobervsm v jugoslovanskih držsvnib bsr-vsh in ne v črnogorskih. Tekot Ali je bilo zedinjenje Črnegore še do sedaj negotovo, ali pa gospod Momčilo farba s svojimi pofsrbs-nimi mejniki.
100 odstotni pribitek h gostaš-
šini. Pokrajinska uprava je potrdila sklep občinskege sveta ljubljsnskega z dne 30. msres t. 1., ds pobirs mestns občins od 1. msjs t. I. dsljc 100 odstotni pribitek ns gostsščino. Ts pribitek se steks v poseben fond ta zgredbo stsnovsnjskih hiš.
Zgodovina socialistttnsgs gibanja v Srbiji. Sodrog Lapeevič j« spisal zgodovino o socislizmu r Srbiji.
ŽRLRZNlSKA oprrma SRPA.
SRL0
Flora, DI. — Tuksj je dobile počitnice Itirideset ssvirsčev v enem dnevu, ker primsnjkuje.* lokomotive ns Baltimore S Oh železnici. To pokezuje. keke o-činkovita jc stsvks |elcznišk>li delevcev, ekoravno železniški predsedniki trdij« nekaj, har /


foster bo govo-m y BMEHJU.
tako naznanja ameriška
UNIJA ZA CIVILNO SVOBODO.
Hfcod bo imel protestno lice proti rczakoniti akciji državne milice.
IZ DELAVSKEGA SVETA.
(Federated Press).
JOHN8TOWN DOBI PRAVO PIVO.
Itapan ne bo nadlegoval tistih, ki prodajajo pravo pivo.
Kcw York, N. Y. — \Villiara Z. Poster bo jjlsvni govornik na ljudskem shodu v Denverju. Vrnil »e bo v Denver, ker ga jo generalni adjutant Pat Hsmrock deportiral ns nepostaven način, da tako njemu dokaže, da sc imajo tudi generalni adjutantje ravnati po obstoječih postavah. Tako naznanja AmeriSka unija za civilno svobodo. ki se jc zavrela za Foaterja. Unija izjavlja, da se posluži vseh svojih sredstev, da dobi zadoščenje na sodišču zaradi nepostavne akcije, katere žrtev jc bil Foster. 8hod je skliesn z namenom, da sc javno protestira proti nezako niti akciji milice v Coloradu.
Charles Whitehesd, odvetnik A-meriikc unije za civilno svobodo v Denverju, jc dobil nalog, da u vede tako postopanje na sodišču, ki soglaša v tej zadevi s postsva-mi v Coloradu. Odvetniki v New Yorku ps podvzsmejo skcijo na zveznih sodiščih proti prizadetim uradnikom v državi Colorado.
Unija naznanja po svojem rav natelju Roger N. Baldwinu in predsedniku Norman M. Thoma su, da ie niso bile v zadnjih me seeih tsko odprto kršene civilne pravice, kot sc je to zgodilo dne 6. avgusta, ko je bil William Z. Foster ugrabljen v Denverju in deportiran po koloradskih držav nih jezdecih do wyomingske me je. Foster se jc obrnil na Ameri ško unijo za civilno avobodo, da doseže zanj zadoščenje na sodi šču.
Koncem svoje Izjave pravi A-meriška unija za civilno svobodo, da se obrača na governerja Shou pa, da garantira Fostcrju ver stvo, ko se prihodnjič vrne v Colorado. Dalje povdarja, da niso imeli najmanjše pravice vzeti člo veka ponoči iz hotela, ga naložiti ns avtomobil, držati ga skozi noč v ječi, drugi dan ga pa poslati v sosedno državo.
Unija pravi dalje, da bo imela opraviti tudi s šerifom v Cheyen nu, ki ^je sodeloval s koloradskimi ■ državnimi jezdeci, ker je od njih sprejel Fosterja in ga spremil do vzhodne meje njegove države kjer so ga vrgli na cesto, šestde set milj proč od bližnje Železni Ike postaje.
Stavka tekstilnih delavoev aa
širi. — Pri Columbie Teztile kom peniji je zastavljalo delavstvo pete njene tovarne in s tem pustilo delo 200 novih delavcev. Zestev-kali so radi poizku&enegs znižanja mezde za 20 odstotkov. To je stavim že pete tovarne te kompa-nije v Lowellu.
Delavci v vrv&rnah nudijo podporo stavkarjem. — Člani Amal-gamatcd Knit Oooda Workers so odobrili poročilo delegstov, ki so imeli konferenco skupno z delegati unije tekstilnih delavcev. Po njihovom poročilu je bilo na konvenciji sklenjeno, da vsak član unije delavcev v vrvarnab prispeva po $i> na teden tako dolgo, dokler bo trajala stavka tekstilnih delavcev. Prispevki bodo lili v skupen sklad za pomoč stav carjem in njihovim družinam.
Krojači so dobili stavko še prej kot so jo pričeli. — Krojači pri Monarch Dress Co. v New Yorku so nspovedali stavko, ker ni ho tele kompanija priznati pogodbe unijo. Kompanija jo članica ve ike Zveze krojaških podjetnikov, ti so skoro vsi priznali pogodbo in tako sami nastopili proti nji, da mora priznati unijsko pogodbo. Šc prej kot so šli organizi rani krojači na stavko, je kompa nija pristala na vse stavljene de lovne pogoje.
LOKOMOTIVA JI ZAPUSTILA TIR.
Oolumbia, S. 0. — Vlak štev
8 na Scabord Air železnici je sko vil raz tir. Strojevodja je ubit kurjsč pe težko ranjen. Nesreča ae je dogodila pol milje proč o< Diziane. Železniški uradniki iz javljajo, da jc "pesek" na trač nieah povzročil nezgodo.
Boston, Mass. — Lokomotiva ncwhavenske železnice je skočile raz tir. Vlaki so imeli več ko uro zamude zaradi te nezgode, ki se je pripetila tik južne postaje zu naj mesta.
Pittaburgh, Pa. — Blizo Rucy ruše, O., sta udarile skupej dve tovorne vleke ne pennsylvansk železnici. Štiri tovorni vozovi so razbiti. En tovorni vlak se je po miksl s stranskega tire, drugi jc pa r. glavnega tira zavozil vanj.
Buffalo, N. V. — Blizo Tona *andc je skočil rez tir potniški vlak Ncw York Central železni ce. Voz za prtljago se je zskotsli doli po nasipu in trideset čevljev globoko. Neksteri potniki so bil lahko ranjeni, drugi so ps odšli s •trahotn.
Seattle, Wash. — Na Northern P«pific železnici je brzovlsk zevo kil v tovorni vlek. Ubit je bil u •lužbenec ekspresne družbe. V» potnikov je zadobilo Ishkc po tkodbe.
N1PKUR1IO 01 VRSTILO.
Johnstourn, Po. — Pivoverne v Johnstonrnu bodo pričele mogoče variti pravo pivo in sslunsrji ga mogoče prično prodajati. Župan Joseph Cauffilc je spregovoril, ko so pričeli prihajati Črvi in druga golazen iz vodovodne pipe na njegovem domu, a obenem je prejel poročila, da tihotapci prodajajo strup kot žganje.
'Z ozirom. da jc voda za nič in zdravju škodljiva v Johnstownu, tahko vse osebe, ln se ravnajo po zakonih, prodajajo pivo — ne ne-opojno pivo, temveč prevo pivo in ol. Dokler ne bodo prodejeli mesečine in druge brozge, ne bodo nedlegoveni od mene. Hotelirji so obljubili, da bodo pomagali polo-viti tihotapce in mesečinarje. Meni ne gre v glavo, kako jc mogoče, da sc zvezne oblasti vtikajo v zadeve pivovarn v tem distriktu, e-ko skušejo dati ljudstvu pravo pivo, ko se naše vods nahaja v takem stenju."
Polieeji na motorclkljih so hitro razširili to novico.
OOROMNI 80 PROFITI ŽELEZ-NIČARSKIH MAONATOV.
Waahington, D. O. — Profit že lezniških magnatov se jc zelo po večal meseca junija, ki pokazuje, da jc za 50 odstotkov večji kot jc bil istega meseca lani. Kakor izkazuje pregled meddržavne trgovske komisije, je narastel njih profit v. mesecu juniju za $25,000-000, vzlic temu, da je stavka ru darjev in je prevažanje premoga popolnoma izostalo. Toliko večj dobiček je pri 201 železnici v deželi tekom enega samega meseca Čisti dobiček železniških mag natov v zadnjem juniju je bi $76,594,000, dočim je bil v pre teklem letu meseca junija $51, 067,115. Obratovanje železnic jc magnate stalo letos $173,785, do čim jo stalo v preteklem letu $461,585,290.
KONORESNIK ZAHTEVA PRE ISKAVO V STAVKI BOMBAŽ NIH DELAVCEV,
Washington, D. C. — Kongres
hik Maloney iz Massechusettsa je stavil v zbornici predloženo rezo lucijo, v kateri zahteva neposred no preiskavo o delavnih razmerah v bombažni industriji po držsveh Nove Anglije. Po njegovem poro čilu je nešteto stavksrskih družin podvrženih stradanju in umiranju za gladom.
ČIM REVNEJŠI TEM VEČ U OLEDA IMA NA SODlAČU.
Hamond, Ud. — Radi prestop
ka prohibicijoniškega zskons bil Tony Renlolie pred sodnikom "Pravite mi, da ne smem imet vina pri hiši. jaz ps vam pravim da pojdite v pekel," je reke Tony sodniku. "Sto dolarjev", meni sodnik "Pojdite v pekel dvakrat 1" "Dvesto dolsrjcv." "V pekel lahko greste trikrat.' "Tristo dolarjev/ • "Kaj mene briga, saj nimam $300."
Mew Kaven, Oonn. — Komite j V' je sestopal vse štiri bratovšči "«' železniških prometnih uslužbencev, je obvestil revneteljstvo N"w York. New Hsven k Hsrt '••rd železuiee, ds se njene pro »"tne opreme nehaja v takem aM>em stanju, da bo nemogoče Pametnim uslužbencem spremljati vlake in voziti z lokomotivami.
je ogrožano njib življenje in žm I jen je potnikov.
Kiimiiej je isjavil. da bodo pre-*i"tui uslužbenci kmalu obdrfta»a-li svoj« sejo. Oe keteri bodo izjavili. de ae morejo riskirsti svoje-I« življenja in izpostavljati pot nikov nevarnostim v interesu še-
l'/-uiikih ravnateljev.
MILITARISTlONE BRUTALNOSTI NA JAPONSKEM.
Tokio, Joponska. — Neki oficir je težko pretepel jsponskega vo jake pri topničarskem zboru Metzuru.da je prihodnji dan umrl. Liet "Nlchi Niehi" pravi, da J bil vojak obtožen lenobe. Častnik jc potolkel vojaka na tla, na kar ga jc suval, ko je ležal na tleh Kjer kraljuje mililerizem in oficirji vzgajajo kot poaebns keeta, se ne more pričakovati dru gega kot akrajne sirovo*!i.
NORTHWESTERN VB P REV A
IA ŽIVINE Ceder Rapids, Ia. — Northwest-ern ne sprejema Živiae ia blsga, ki se rado spridi, ker se nshsjajo
tovorni vozovi v slabem stanju.
STAVKA OODBENIKOV ODVR-NJENA.
Chicago, ni. — Stanka godbe nikov v gledališčih, v katerih so zaposljenl organizirani godbeniki, je odvrnjene, ker ostene stera mezda v veljevi. Gledališki rev nstelji so najprvo zahtevali, da se mezda zniža ze petnejst odstot kov. Godbeniki so odglasovali pro ti znižanju mezde in glasovali so, da so nastavljeni skozi dve in petdeset tednov v letu.
10 OTROK, MOt DI ŽENA SO EOORELI.
8hawbridge, Quebeo. — Deset otrok, neki mož in žene je izgu bilo življenje pri nekem požaru, ki je upepelil zavod za judovske dečke. Otroci, ki so izgubili živ-ljenje so nsjveč sirote brez sta rišev in so bili vzojevani v do brodelnem zavodu. Vse prizade vanje gasilcev, da bi rešili Življenja, je bilo zastonj, ker požar je izbruhnil ponoči, ko si vsi spal in je zavladala prava zmešnjave Dobro je, da je mnogo sirot spe lo vvttrr, oioer bi bila kKtaztrofs le toliko večja. Dvanajst trupel ki so jih našli, so popolnoma ož gane in jih ni mogoče spoznsti.
OTEOK DOBI NAD DVA MILI JONA DOLARJEV.
Naw Tork. — Zvezno sodišče je odobrilo izplsčitcv $2.080,039 viskontu W. Astorju za petletne ga .Astorjevega sina Jakoba. Ta ogromna vsota, ki je ena osmina delnic, ki jih jc založil zanj nje gov ded pred petimi leti, to jc ob njegovem rojstvu, je bile založc na v Farmers Loan in Trust ban ki, ki se največ peča s posojil farmarjem.
Otrok šc ni bil v Združenih dr Žavab, vzlic temu pa prinalajo tisoči farmarjev že leta skups visoke obresti, ds se plsčuje viso ke delnice za negovsnje in nepo trebno razkošje milijonsrjevegs otroka, od katerega ne morejo pričakoveti drugega kot zajfdav ca skozi vse življenje.
NESREČA PRI SLAVNOSTNI OTVORITVI LETALSKEGA POLJA.
Brattleboro, Vt. — Dve oseb sta zgoreli in neka žene je zedo bile težke opekline, ko jc pedlo doli letalo pri slavnostni otvorl t vi letalskega polja. Vsi trije so bili pssažirji v letelu, ki ge je ve dil pilot B. Hughes, ki je bil mslo opraskan.
SENATORJU PODfDEKTERJU NISO DOVOLILI VSTOPA V ZAMORSKO
VAtEL JE ZAKOPANI NITRO
GLICERIN. Bertlesvlllc, Okla - C. II. Hor-rell je kopal, da najde pinto ni-
RAZNO.
V	Budimpešti ao aretirali nad poročnika Ivana Heijass, ki je
nabiral prostovoljce za upad v avstrijske obmejne vaai. Oblasti so nsdalje zahtevale izročitev poslanca Hira, ki ga pa še ščiti poslanska imuniteta, teko da ga še ne morejo izročiti sodišču. 8 preiskavo se najbrž nc bodo preveč potrudili vkljub drezanju soeia lističnih poslancev. Reakcije na Madžarskem je namreč zelo močna in bo Sc dolgo trajale, predno bodo razmere temeljito isčisti-le.
"Arbcitcnville" poroča o
skrivnostni Črnožolti morilski or-ganizaciji, kateri stoji na čelu Slugo Hoynigg, ki izdaje česopis Monarchie". Organizacije se neživa "Ehrenschutz des Kaiser lauses". Člani so se medsebojno obvezsli s prisego, de bodo usmrtili vse tiate, ki bi se predrsnili dotakniti habsburlkih vojvod. List opozarja oblasti, naj pazijo na monarhiste.
V	Leipzigu (Nemčija) ao otvo-rili delavsko Športno slavlje, ki ae je v juliju zaključilo. Državni tajnik Schultz je toplo pozdravil dtlavce ter povderil, do je športno slevlje dokez solidarnosti delavstvo obenem ps svsrilo vsem monsrhističnim elementom. Veliko število goetov iz sosednjih dr-žev je imelo priliko pobratiti se v Leipzigu. Približno ists misli so povdarjali zastopniki inossms-kih delavskih društev. Pri slavno, stih je sodelovalo nad 80.000 telovadcev iz vseh delov nemške države. Inozemstvo je sestopalo 12,-000 telovadcev, v prvi vrati ia Švice in Čehoalovaške. 8voja od poslanstva so poslala tudi Francija ln Belgija. Športno alavlje nemškega delavatva je selo po globilo socialistično misel.
V	Altonl pri Hamburgu so od krili monarhistično organizacijo " Die raechende Hand"., katere glavni namen je bil, vreči nemško republiko ter upostavlti monarhijo. Udeleženih je precejšnje Ste vilo ruskih carističnfh častnikov, ki ao sc udeležili tudi Kappov^jga pučs.
Na Bavarskem se bavijo s mi slijo katoliške krsljevine, ki bi fe priključila Tirolski. Inozemci baše iz bavarskih kopališč in letovišč, ker ao boje krvavih nc mirov. Spor se bo aicer predlolil državnemu sodišču, vendar ne n pajo v uspeh. Socialisti se pri' previjajo proti monarh iatičnim nakanam z generalno stavko. Po sebna socialistična konference je ir.ds'.a proglas, v katerem ae Iz-javlja, da podpira z vsemi svoji mi močmi stalilče berlinske vlade. Proglas pravi, naj bo repu blikansko prebivalstvo Bavarske pripravljeno na vse možnosti.
Potem pa naj bo človek
ran7—V nekem holandskem listu je bilo poročilo o zgodbi rsdi ve lute, v katerem pisec jsmči, da je resnična. Zgodbica je sledeča: Le ta 1917 je umrl ne Duneju me Ičen in zapustil sinu 50.000 kron Sin je bil priden in Itedljiv in da je denar v hranilnico, da mu ja vseskozi prinsšal po tri odstotna obresti. Dsnes je revež. Njegov brat je podedoval ravno toliko, pa ni bil kaj prida Itedljit. Ze sko-ro vso očetovo zepnščino je ku pil vino v steklenicah in pil a svojimi prijatelji mslone do dsnea Človek bi sodil, da je drugi s tem zapravil vso svojo zapuščino, pa je Čiato drugače. Prad kratkim ja prodal izpraznjenih 50.(100 atekle nie in prejel za to Itlj-l miljone kron. Pri tem nestene v prašen ja Ali ae sploh spleče biti zmeren f
Zasluge. — Na postajo jc neke nedelje popoldne prispel s vlakom svetovni rokoborbee Jack Dempsejr, Na peronu se je gnetlo ljudi kot bi prišel nsjbolj zselu Inf mol ns svetu sli ds je seluner pričel točiti dobro pivo kot ne kdsj po prt centov vrček. Onječe je bile taka, de je neketerim od prit Iskan js celo prillo alabo.
Bilo je to na nemški postaji na progi iz Pariza v Varševo, Vee je prekipevalo navdušenja. Do. Šlee v gnječo, ki je čakal vlek, vpraša poleg prerivajočega aa mo Kdo je tof"
Slovenska Narodna
Ustanovljeno 0. aprila I i 04
Podporna Jednota
lokorp. 17. Junija 1907 S drlnvt tlliuui*.
GLAVNI STANi 1057-10 »O. LAWNDALE AVt., CHICAGO. ILLIN0I3,
Izvrievelni odbor t • UPRAVNI ODSEK. Predaednik Vlaeeat Calnkar. pndprod.odolk Andre« Vidrlsk, R. P. D 7, Iti Z«. Joko.town. Pa., fl. tajnik M.uk.w Tork. tajnik kolaiiksaa oddelka Mae Novak* S> klatajolk Jono V««r,«b, uradnik fU.Ua Jat« Zavori nt k. upravitolj glasilo Filip Godina.
POROTNI ODSEK. Joto Und«rw.W, prodaodolk, 400 W. H«r »«. SprlaafUld. III., Martin ZaUsnikar, B »a 17e. Barknrtoo, Oki«. Pred A. Vldor, Baa 07S, KI*. Mlnu* Jnkn Terielj. H * 101, Uvraoca. Pa . Jnka Goriek, 414 W. Ha, St„ SprlavfMd, III.
BOLNIŠKI OOSKKt OSREDNJE OKROŽJE i Blat Novak, predsednik, 1087-80 I. Lawo4ale Ar« CMeago, III.
VZHODNO OKROZJSi Jo«ok A »kraki«. Bos 800, Mnnn Ran, Pa
Jnka Gmialj, 14011 PaMoe Av«., Clevnland. O. 04, Gro«
Mas Mar«, Baa Hb Bukl, Minn., sa severnsapa<L
»ro««. Kans., sa Juanaapad«
ZAPADNO OKROŽJE i AnUn lular. Bo« 1 Mas Mar«, Ros 101 Mik« t«S«l, 8413 S. Wln®k«.t«r S«., Mnrra*, Utak.
Nodaorni odbori
Frank Zalts, pr«4s«dnlk, S1S4 Sa. Ceawlned Ae«., CkUaj«, III., Frank Somrak, 8000 Pr..Hr An., C1.v«l«n4. O , WlllUW Sltter, SOO« St. Clsir St« CUvnlnnd, Okle.
Združitveni odbori PmdUedalki Frank A1«L S1S4 So. Ceasrloed Avo., CkUoa«. HI* Joikn Ov«n, SOSO W. SOtk St.. Ckl«aan, III. Jm. Skuk, 1101 R. OJrd St.. ClevoUaA Obl«. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. p. J. Km 4801 !t. Clelr Av., Cleveiand, a POZOR I—Rnmapondensa s gl. adkoenlkl, U delajo v glava«« nraJu,
VIA PISMA. U so naaalajo na posle s>- pr«4,a4aiba m»naslovni Frndandnlitvn I. N. P. J., 8817-80 S«. Uwndaln Av«., Ckl««a«. III.
VSR EADRVK BOLNIŠKE PODPORB SR NASLOVE i RolaUbn taja nlltvo •. N. P. J . 8887-80 So. Uvndnl« An, CbUafo. IU.
DENARNE POIILJATVR IN STVARI, bi se tllejo al. IserUvnlanea odbora In j«dooto voMo - nsslnv«i TaJnUtv« S. N. P. J., 8487-88 So. Ues* dala Avoh Ckiaago, 1U.
VSE ZADEVK V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI so aollljale nn naslovi BlasajnUtvo I. N. P. J.. 8887-80 So. Uvodalo Avo., Cklsogo, III.
Vsa prltolko gloda ooslovnnj« v gl. Isvrloealaom odbora so aaj polUjojn k Zolton, prodaodnlk« nadsornoga odbora, llgav analov ja sgoeaj.
Vsi pri sivi no gl. porotni odsek se aaj eaMJaJo na našla vi Jnka Undov* vood, 400 W. Hoy St., Sprlaaflold. III.
Vsi dopisi In 4r«al »pUl. nnsnnnlla, aglati, nnrololnn In splok vso ksr Jo v sveal a glasilom iod"*1«' ••	M oslovi "Fr^voU", 8087 80
So. Lewadalo Avo., CkUaa«. III*
Tsooma, Waah. — Sem je prišel reakcijonarni senator Miles Poin-dezter, ki delo propegsndo ze svojo izvolitev. Hotel je govoriti v zemorski cerkvi. Cerkvene starešine so mu pa povedali odloč no, da ne bo govoril, in senator je
moral oditi.	|	m to	|B
»lulen mož, ki j« naUpel v Ameriki nekega Prsneoza." Za malo
__se je zdelo došleeu io pravi i "Ta-
_ „ ,	_ f.	.1 ki S*«m ps dosti videl že leta
Buffe&o, N- T. — Trije vozovi . „ ^
•estne železnice, v ksterih so se p
peljali turisti iz WeabingtonsJ Sunovarjske potreba po eeiem
NESREČA VA CESTNI ŽELEZ VIOL
llarriabnrga ia Ballimorje, so po »vetu — Kreneookl korelpodaal troglicerine. ki jo jo zakopal. Ko-'polnoči zapustile tir in ae prekec jje opiael. kako hudo je dobiti otepal jr ia koptl in udaril s lopato; nlil Okoli petdeset ranjenih oseb|novenje p« Rvropi, ker traje U ob steklenieo. V Ireoofko je ne- so prepeljal iv bolnišnice v Huf j'»dkar je bUo sklenjeno premirje.
falo in Tonanrando. Koliko je ubi- Va potu. pravi, da nima človek le
stale eksplozija, ki ge je ubila na mestu.
tih, pe še niao nežnem'
ieikeke udobnosti vaš io ae moro
v mnogih alučajih naravnost boriti, da dobi mali prostorček 88 prenočišče. Poroča slsdeče t V Barceloni niaem mogel dobiti nikjer postelje, zato sem moral prenočiti na postaji i v Madridu ae mi je poarečilo s pomočjo mogočnega posredovaloa, da sem najel za čez noč kopalno aobol v Madridu sem moral prenočiti v neki veži) pisalna soba mi je alužila skozi par dni za spaluo sobo v Milanu) ne Reki sem prespal na terasi neke kavarne $ v Bukareštu aem letal po mestu 48 ur, da ssm dobil spalnioo, v kateri je mrgolelo stenio. Zdi se kot bi po eeli Evropi ne bilo več nezasedenega prostora.
Ptič kot kemik. — V Avstro*
liji živi ptič, Megapodius po imenu, ki se ga dosledno lahko sms. tra ze pravega kemika. Ta žival, ki ni večja od divjega petelina sgradi ogromno gnezdo, čeprav aama ne tehts več kakor dva fun ta. Navadno je zgrajeno gnezdo po 14 čevljev vjsoko in meri v obsegu 150 čevljev. Če bi človek hotel po svoji velikosti ln teli napraviti tako visoko poslopje kot ta ptič v primeri s svojo velikostjo, bi morsl zgrsditi selo goro, ia sieer dvskrst tsko veliko in obeežno kot Je največja egiptovska piramida, ftrle, ko jc dogradil ptič ogromno svojs gnezdo in vse lepo uredil, znese venj svoje jsjea. Bsmlca po navadi pasi, da jf okoli gnezda dobro preskrbljeno s selenjsvo in vžitnim perjem, samec pa gradi in neprestano donele materijal. Megapodius znese več jajec, katera vse postavi v gnezdu enako oddaljena drugo od drugfgs in jih potem prepusti naravi. Da je kemik, lahko sodi* mo ptiča po tem. da okolico gne> sda preskrbi samo s takim zeliščem, ki vpliva na valenje jajec. Megapodius ima torej dovolj dela z grajenjem gnezda in donaša* njem takega želišča, ki vpliva na jajca, da se ugodno izvala, pa potem lahko počiva, da mu ni treba valiti, ker valitev jajce se vrli a kemičnim procesom.
Vala prijateljioa — kreetače
— Na deželi ima človok navado, če vidi krastačo, da jo napsde 8 kemenom ali palice kskor bi vi-del strupeno ksčo. Ne prvi pogled je pripravljen jo ubiti. Kreetače se res med Uvelimi ne mo re priltevsti po svoji lepoti v prvo vreto in s svojimi lelostnimt očmi dirne človeka, de ne dobi pri njem nikake milosti. Tods ša upottevemo sesluge kreete*e. ki jib pridobi s Iretjem številnih škodljivih žuželk, bi jo morali spoltovsti kekor keterokoli drugih dvoživk. Vrtnarji na Angle-škam smatrajo vsako krastačo vredno $20 redi koristi, ki jib stori v vrta v enem letu, Trebe ja pomisliti samo te, da se . hrane krastače obstoji odstotkov samo iz žuželk in mrčesa, katerega povMje krastača v enem dnevu toliko, kolikor telila njena lest-ne tele, n« de bi izgubilo pri tem dob*r tek ia bi drogi den počivala s Iretjem. Zelo dvomljivo je, še
jo sploh kjs drugje kska lival, da nam stori voč koristi kakor kra« steče in bi bila obenem tako bres vsake Ikodljivosti. Is tega rasvi-dimo, da je nesmiselno in hudo« Uelako uničevali nslo prijatelji« oo kraatačo, ki nsm nudi korist« uo službo.
NARDCNIK|_P0Z0R !
Znemenje (Julija 31-22) pomni, d« vam naročnina potočo na te dan. Ponovita jo pravočasno, da vam lista na ustavimo. Ako lista na prejmete, ja mogoča vstavlja* kar ni bil plačan. Ako ja val list plačan In ga na pra j mata, jo mogoča ustavljali, vslad napačnaga naslova, pičita nam dopisnico in navadita stari in novi naslov.
Nail lastopniki so vsi dru-itvani tajniki In drugi kb-atopniki, pri katorih lahko plačata naročnino.
Naročnina sa colo lato ja $5.00 in sa pal lata pa $2.80. Členi S. N. P. J. plačajo sa pol lata $1.00 in sa colo lato $3.80.
Za masto Chieogo ja sa lato $6 JO, pol late $3.26.
Za Evropo stana sa pol lota $4.00, za vsa loto pa $8.00.
Tadnik steno sa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo SOc sa poštnino.
poli jata na naslovi UPRAVNISTVO
"PROSVETA"
2667 So. Lawndala Avo., CHICAGO, ILL.

Frank Heilrr:
Blagajna velikega vojvode.
Počoai ii rila:
"laee? Moje imet
zadregi je odgovo
Jaz vendar
It švedščine preložil F. J-o.
(Dni je.)
"l>obro. dobro! Oflaa naj ie to rej gleai na Jakoba, toda oglez moram tudi podpiaati, da bo Jakob vedel, kdo ga išče. Kaj torej predlagate?"
"Velika črka O. to zadoetu-
je"
"O . . ,"
"Da, to je prva črka mojega imena."
"Vašega imena f Att vaa je Jakob klical z vašim imenom!"
"Kaj ei vendar ne predrznete, kako ste to mislili T Imenoval samo z imenom? ftofer!"
"Oproatite, de aem rekel tako neumnost. Ali je vedel gospod Ja kob, da ste brez denarja f"
"Ne vem. toda mogoče je."
"Jaz mislim, <la ne ve, ker sicer ne bi mogel misliti, da ste v Mer-seillu. Mogoče je ps ie bral v listih, ds ste pobegnili."
"V listih! Vi torej mislite. . vl torej mislite, <ls bodo listi o tem poročsli?"
"Ds ste pobegnili iz hotela! 8e veda bodo poročali. Pariški listi se vmcšsvsjo v vsako atvsr in govore mnogo več, nego bi bilo potrebno."
"Bodite popolnoma mirni. O meni pariški listi ne bodo prav nič poročali"
"Vaše besede in vaše postopa nje mi vedno bolj in bolj vzbuja čudenje. Nikdar ai nisetn^ mogel predstavljsti, ds bi me mogle zsinteresirsti mlsds dsms tsko kot ste me vi. Prosim, prosim, bodite samo mirni. Res je. ds sem jsko radoveden, kar je pa popo!» noma razumljivo in opravičljivo, toda ničesar vss nečem vprašati, obljubil sem vsm to in jaz držim avojo heaedo. Hod a j se hicrsva dogovoriti še drugo stvari, kl so mnogo vaSnejie nego t s vaa Jakob."
"Prosim!"
"Pod kakim imenom ne 1 lialltc vpiaati v tujako knjigo? Odločujte Mami!"
"Torej prosim."
"Ako ete zadovoljni, tedej mislim, da js najbolje, da ostane tako. kot je bilo do sedaj."
"Madase Peiotardf"
"Da, nt a« Ume Pelotard."
"Ali right! Na vaak način je to najboljše. Pod Um imenom vaa prav gotovo ne bo nihče iakal. Toda ako ie hošete noaiti moje ime, tedaj moram ata viti prav ma! pogoj
Njegov glas je bil sicer resen, toda smehljel se je. Ona ga je gle dala začudeno in ga ni razumela;
"Pogoj!"
"Da! Moram vam namreč vedno pomagati pri vaši toaleti."
"Kaj . . . kaj . . . pri mojii toaleti! Vstala je in gs gledala z jeznimi očmi. "Kej vender ml zlite! Zatrjeveli ste mi, da ste ka vslir ia sedaj . . ."
Utihnila je, ko ae je začel Filip ColUn na vee gles smejati.
"Tods madame, vi ste me popolnoma napačno razumeli. Po-msgsti vsm morsm pri tosleti samo za to, da oatanete, dokler je potrebno, taki, kot ste sedaj. Nikakor ne gre, ds se prehitro po-mlsdite. Ko končste s svojo glav-no toaleto, morate mc vedno poklicati, da preskrbim vse potrebno, da ohranite svoj doatojan-stveni obraz."
"Ali morsm še dolgo čssa nositi to strsšno mssko in te grozne si ve lese!" Hkorej z jokajočim glasom je to rekla, "gaj sem vender taka, kot pravo tičje strsšilo."
Ne, ne, msdsme, motite se. Prsv dostojanstveno izgledate v ti svoji maski. Vsak bi mislil, da ste stari 35 let, pa ste vendsr 2e 40. Glavna stvar pa je, de nikdo ne pozns, ds ste msskirani. Dokler ne pride gospod Jakob, je peč nejbolje, de ostsnete tsko, kot je. Bodite prepričsni, ds nikdo nc pričakuje šeljneje njegovega prihoda nego jsz."
Pogledsls gs je skoro jezno in rekla:
"Ds se me morete enkrst ie znebiti. Vidim, ds sem vsm ns poti."
"Nc,. madame, želim samo, da vidim tadi vaš pravi obraz."
Ooapod Coliin ae je naklonil, njegova apremljevalka ae je ame-
jala tako priarčno, kot da ae ni ali šala nikdar lepšega poklona. Vi delo se je, da ee tudi nji vračs dobra volje. Ooapod Coliin je pogledal na uro in rekel:
"Ali veste, madame, kaj ava eedaj prav pošteno zaslužila! Jaz mialim, da bi ne bil odveč prav dober in obilen zajutrek in to kolikor mogoče hitro. V šeatnajstih urah niaem zavšil prav ničesar razven one češe abeinta. • Lačen sem kot volk, mislim pa, da tudi vi niete manj. Vso potrebno toaleto opraviva pozneje."
Podel ji je roko, odpeljal v hotelsko jedilnico, kjer je naroČil o-bilen zajutrek, potem se je pa za kratek čas opravičil.
"Najbolje je, da takoj oddam ogias za goapoda Jakoba in da na roČim v hotelu sobe. 'Da vam nc dolgčaa, berite tačaa včerajšnje pariške liate, ki aem jih prineeel a seboj. Veliko novega itek ne najdete v njih."
Dal ji je liate in odšel.
Ooapod Coliin je doživel v avojem življenju že marsikaj, toda dogodki včerajšnjega dne od tre-notke, ko ae je pred kavarno de la Paix pojavila mlada, akrivno-atna dama, ao mu bili popolnoma nerazumljivi. Odkar je odšel pred 6. leti iz avoje švedake domovine, vrstili so se v njegovem življenju dogodki zs dogodki, toda v vaeh teh dogodkih je dal on aam vedno avojo inicijetivo, a vae glavne ulo-ge v teh dogodkih ao igrali le moški — aploh ao žene igrale v njegovem življenju kaj malo vlog. — Kar ae pa je zgodilo aedaj, to mu je bilo popolnoma nerazumljivo. Kdo je pripeljal na pot njegovega Življenja to mlado skrivnostno damo — usoda ali pa alučaj! Ni mogel razumeti, zakaj ae je pravzaprav zapletel v zadevo, ki ga prav nič ne briga. Zakaj se trudi, da akrijc svojo spremljevalko in zavede na napečno pot ljudi, ki so — kot je trdile one sama — jeko maščevanja željni? Toda —, kdo vraga je bil oni človek, ki ga je videl na lyonzkem kolodvoru! Mogel je priseči, da mu je obraz znan. Skoro vso noč je mialil na ta obraz in ae trudil, da prikliče v spomin, ki je bil hvala bogu še jako biater in čil, ta obraz, da Ke spomni imena tega človeka, toda vae njegove misli ao bile zaman. (Dalje prihodnjič.)
////////v/z / /sss/s/ f// /s////	'/*//////////, ///// '
Jurkica Agičeva.
Povest.
■MaMHMNMMMMHaMHMMM
Hrvaško spissl Ks. ftandor-OjalakL Prcvel Fr. Orel. mmmmmmmunnummammmmammaE
(Dalje.)
—	Ali, atrie, jaz menim, de-lr čuvate svojo narodno govorieo!
—- Gospod, povprsiujete, kaka-U govorimo! — Kh, — znate, pri nas govori ljudstvo ne dva tri načine. Govorč madjaraki, švabakl in reški.
—	Torej ate složni in izhajete!
—	Kh, to je pa druga stvar! Kje dobite složnih ljudi? Kolikor glav, toliko misli.
—	Na da, — ali nisteli v naaprotstvu z Ma djsri in ftvabi!
—	Kakor nanaša. Aha! gospod menda miali zavoljo zakona. Tudi naš učitelj nam je govoril tako, a mi peuri mislimo, da je menda gospod Rog sam že tako odredil, da ni dal le jedne zapovedi, ampak več.
—	Kaj je ,stric Jovo? Ksj vprašujejo T — na. govoril je kočijaža neki kmetič, ki se je v tem približsl, dočim je prej atal nekoliko korakov od* dsljen. kadil iz svoje krstke pipice, pa pljuval sedaj na levo, sedsj na desno.
, — Eh, — po vaem povprašujejo. A po čem vprsftujejo, ja* ne znsm prsv za prav; kako bora jaz, kmrt, umrl, kaj goepods mislijo — je odvrnil kočijaž, motaje ae okolu voze, ter pogleda-vel posamična koless.
f'uj me Jožo! Prosim te, pojdi potem do moje »ene. pa jej sporoči, ds nsj me noeoj nikar ne pričakuje, — pot je taka, da vsmili ae Bog, — a do Drave zopet je daleč, —— zakaanim se. Prenočim pri kumu Petru, rerkovniku aokačkemu v Mart i novcih. Tako jej poroči, ds bo bres skrbi.
—	Tako, tako, prav imaft, jej ie aporočim.
—Torej 1 — K<»apoda. ako verne drago, lah-
k.» odrinemo, — je prijavil kočija! Hmiljaniču.
Del je bil nekoliko odjenjal. Jurkica in Smiljanič ata zaaela avoja proatora na ozkem aedalu. On ae JP ksr atianil k jednemu krsju, da bi tem udobneje eedela .1 urki.a. fudao mu je bilo pri aren. Sedaj ae mu je duša radovala v bližini ta kraane deklice, ar daj zopet plašila. Vae to je u-godno vplivalo nanj in ribal ae je v nekakih sa-njah; v svoji notrsnjoati ar je čutil med blatenimi. 0 kri po žilah mu je močneje in hitreje plapo. lata po vaem mladem mu telesu. Kadost mladega moša na tem. ds ar je aratal a kramim ienahim bitjem — bilo tudi, ds je ta me.laebojna skupaoat omejena ne tako krst ko dobo — prevsela ga je pevsom. A tekoj zatem se je aplašil pološaja. Ni snsl aa povod, a čutil ae je nevoljnegs. Ts ne*o-Ija mu je prešle šele. ko ata ae pričela raagovarja ti. Govorila ete o ravnokar alifenem raagovoru a kočija Ar m. Smiljanič, telo naobrašeu ia učen šlo vek Jo zadobil ia tega rargovora utle, de prihaja V deželo, ki Ao ni pod vplivom gibanja devetaaj
/
stege stoletja. V tej smeri je razvijal avoj govor. Jurkica ga je pazljivo poalušala, celo hvaležna mu je bile za umne njegove opazke, divila se jel njegovemu pripovedovenju, a pri arcu jej je bilo neznanako prijetno. On aam je občutil, da je da« nea posebno srečen v izbiranju beacd in izrazov ter de mu govor teče izredno. Samemu aebi je to zelo ugajalo. Predobro je znal, kolikoret že da ni mogel a kako lepo idejo na dan. Opažal je često-kret, de je občeval z ljudmi, a katerimi mi mogel, niti najenostavneje razgovarjati se. A glej sedaj čude, — tej skoraj tuji mladenki je tako odkrit, miael poraja misel, beseda izzivlja drugo. Tako vedno nadeljeveje, vaeka izgovorjene miael lepše od prve, — divil se je temu in v avojem notranjem zamaknjenju je imel Jurkico za avoj do« bn genij. Ni pomialil, da ta srečne delavnost mišljenja prihaja od razdraženosti živčevja in duše, v katero je pedel vsled nenavadne aituacije svoje; eelo hvaležen je bil devojki in mala čarovnica, ki ga je vedno pozorno poslušala ter je imele svoje svetle, krešne oči vprte neravnoat vanj, oavoji-le si jc njegovo zeupenje in vso njegovo simpe-t i jo.
"Kako umen je! A včeraj sem ga aodila, da je povaem navaden človek. Pa kako je dober, — zavoljo mene sedi slabo," — rekla ai je Jurkica. Zmislile se je zopet na Radmenoviče. Pa Bog znaj, zakej, takoj jej je bilo žal, da se je domislila nenavzočege ter je čutile, kakor da a tem dela krivieo Smiljaniču. Da popravi v mislih storjeno krivico proti Smiljeniču, povprašala ga je nekaj, a čemer je hotela pokazati, kako jo zanima njegovo pripovedovanje.
In zopet je aačelo močno deževati. Silno je padelo, a nitki oblaki ao aaatrli nebo. Nova ovira sa potnike. Z dežniki ao ae komaj nekoliko branili plohe. Kmetič-kočijež, dobričine, kakor sleher-ni naš hrvatski ali srbski kmet, je ponudil is lsst-nege nagiba svojo plahto, da ae goapoda zavijejo vanjo. On aam se je zadovoljil, da je sedel na go-lem enopu koruzne slame, dasi ao mu bile hlače že premočene skozi in skozi. Smiljanič, kl je goreče ljubil kmetski stan, ne bi bil v drugih' okolnoetih nikakor dovolil, da ima izobražen Človek kake prednoeti ter ne bi bil vsprejel ponudbe. Ali aedej. Jurkiei ne ljubo, je sprejel plahto ter ogrnil Jurkieo I njo, e pozabil pri tem ogrniti tudi svoje noge. Kakor je dež lil Čimdelje go-etaje, morale sta se na ozkem aedežii. spletenem is vrhje, pritisniti Čim bližje skupaj, da sta se pod edinim dešnikom kolikor možno brsnila plohe. Jeden drugemu je čutil toploto Života. Težko mu je bilo in predobro je sna), da mladenki ni vfteč, prepričan je bil, da jo je zelo sram. Zato ae je umaknil v stran, ne mareje, da je imel kolena ie premočena
"De bi me videli eedaj moji atanfti, kako tukaj sedim in potujem t mladim, tujim Človekom — — domislila ae je za kip 4a»so je gledala nezadovoljni strogi obrsz očrtov in veet jej jr nekaj očitovala. V svoji nedolžni duši ai je domift-Ijala. de ae je na tej vožnji nekako pregrešile. Ta-ko Matiljenič .kakor Jurkica ata obmolknila in ae tmkUk
(Dalje prihodnjič.)
Reševanje potop Ijencev*
New Tork. (Jugoslovanski od
delek F. L. I. S.) V teh poletnih dneh čitamo skoraj vsaki dan čaaopisih o ljudeh, ki so se vtopi-li, in radi tega ni odveč, da tu na vedemo nekoliko navodil, ki jih je objavil United States Bureau of Mineš? kako treba postopati v slučajih utone. «•
Čim je ponearečencc spravljen iz vode na zuho, položi ga z licem proti tlom, okleni se -njegovega telesa sklepajoč avoje roke pod njegovim želodcem in privzdiguj ga nekolikokrat, tako da mu gla ve viai in ae mu voda izlije iz uat in grla. Odetrani iz njegovih ust vse tuje snovi, kot tobak, umetne zobe ali 'cbewing gum.' Ne zgubi čaaa z odvezavanjem njegovega oblačile. Ne neai ga nikamor daleč. Ne čakaj, da pride zdravnik. Oživljaj ga aam in rabi pri tem spodaj opiaane metode umetnega dihanje:
Položi ponesrečenca s trebuhom navzdol in z glavo, obrnjeno na atran, tako da so mu nos in u-sta prosta za dihanje. Stegni eno njegovo roko preko njegove glave in drugo pod glavo. Ta položaj je važenrker pomaga širiti pljuča. Glava naj bo v nekoliko nižji legi kot truplo.
Raztegni vtopljenčeve noge in poklekni vmea gledajoč v smeri proti njegovi glavi. Položi dlan svojih rok na njegova kratka rebra, držeč palce v smeri hrbtenice in okoli dva inča oddaljena drug od drugega, in stegni prste kolikor daleč mogoče.
Z ravno ategnjenimi rokami zazibaj ae počaai naprej, tako da teža avojega telesa poatopno, ne pa ailno pritisne na vtopljenčevo telo. To vse naj traja dve sekundi. Potem, držeč dlani na istem mestu, zazibaj ae počasi nazaj, taco da dvigneš pritisk in se po dveh nadaljnih sekundah povrneš zopet v prvotni položaj .
Ponovi to zibanje naprej in nazaj okoli petnajatkrat. Popolno dihanje traja okoli štiri sekunde; radi tega ravnaj te giblje je po svojem lastnem dihanju.^
Med tem ko nadaljuješ a temi poskusi umetnega dihanja, najdi pomočnika, ki naj potegne ven vtopljenčev jezik, ako je upadel nazaj v usta (za arečo jezik navadno viai, ko leži ponesrečenec z glavo navzdol). Ako pa jezik rad zdrkne nazaj, naj ga pomočnik drži izven ust, a tem da ga poveže robcem. Robec utegne obvarovati pomočnika tudi pred tem, da ga ponesrečenec ne ugrizne. Pomočnik tudi naj razveže vse pretesno oblačilo okolo vtopljenčeve-ga vratu, prai in pasa.
Ne dovoli ljudem, da se gnetc-jo okolo tebe in a tem preprečijo dohod avežega zraka. Vtopljencu naj bo gorko; zato ga dobro po-krij in postavi okolo njega tople opeke, ateklcnice ali gumijeve vreče z gorko vodo. Zavij te top-ple predmete, da se vtopljenec ne opeče. Ngdaljuj z umetnim diha-njem brez prestenke, dokler se ne pojevi naravno dihanje, ali vaaj tekom treh ur. Ako ae naravno dihanje uatavi potem ko ae je poja-vilo, vporabi zopet umetno dihanje.
Ne daj mu nikakih pijač v u-sta, dokler ne pride popolnoma do zeveati. Naj ponearečenec o-stane v avojem položaju. Ko je nekoliko prišel k sebi, prenesi ga na noailnici. Nevarno je postaviti bolano eli poškodovano osebo v sedeči ali atoječi položaj. Smrt u-tegne naatopiti, ako ae ga prisili hoditi.
Ta navodile o oživljenju vtop Ijencev je izdel Bureau of Mincs obenem s podobnimi nasveti, kako naj ae postopa a ponesrečenci v slučaju zadušenja s plini in električnega sunka, in izvirejo Iz obširnega delovanja tega urada v stvsreh reševanja v rudnikih.
Natančna navodila s slikami — v slučajih zadušenja s plini, uto-na in električnega sunka, lahko dobite, ako ae obrnete pismeno na Buresu of Mineš, Wsahington,! D. C.
potnih listih.
New Tork. (Jugoslovanski od
delek F. L. I. S.) Potni listi iuo zemccv, prihajajočih v Združene, države morajo biti vizirani po ameriškem konzularnem zastopniku v oni državi in v onem konzularnem distriktu, od koder i-mejitelj potnega lista začne potovati z namenom, da pride v Združene države. Ameriški konzulati ki niao domačini v delokrogu do-tičnega konzulata, razun. ako so bili nastanjeni v tem konzularnem distriktu vsaj leto dni..
Izjema v tem pogledu velja glede oaeb, prihajajočih iz 'aov-jetske Rusije, ker tam ni nikakih ameriških konzulov.. Take osebe se morajo prijaviti za ameriški vizum pri onih konzulatih, ki so jim najbolj pri roki, na pr. v Ri-gi, Rovalu, Kovnu, Bukareštu ali Varšavi.
Iato načelo velja tudi glede o-nih inozemcev, ki so se naaelili v Kanadi oziroma v drugih ameriških deželah in bi radi prišli r Združene države. Po novem omejevalnem priseljeniškem zakonu so taki inozemci izvzeti iz kvote, ako so bili že pet let nastanjeni v Kanadi, oziroma v kaki drugi a-meriški deželi. Ali že po enoletnem tamošnjem bivanju morejo dobiti ameriški vizim in priti v Združene države. To pa pod pogojem, da priseljeniška kvota njihove rojstne dežele ni bila še iz* črpana, do$im po petletnim bivanju morajo priti, tudi če je ta kvota že izčrpana. Neka izjema
iEVEfOVA ZCRAVilA VZDflE /dhflvjt o družinah
Clvjmsotib
^M^.^ileuspe^ oupooiec k.icar lizivejo
13	m	Tm
R!	-CULATOR	

loolka aa ženske bolečine, popravi r**^ MvSjt. po*«5* aeravi <J<repcV; oslabele ženske erjane in jI, povrne nonaoloe mzmere.
etfHA t,.24
Vprašajte v lekarna!,.
pa velja glede Mehike, kjer mora priseljenec bivati vaaj dve leti, predno mu ameriški konzul dovo-i vizum za potni list v Združene države.
Ruai prodajajo carjevo krono.
— Neko poročilo iz Parita pravi, da je ruaki vladni svet' sklenil prodati krono carske družine, ki je bila dosedaj razstavljena v Kremlu in jo cenijo na 700 miljonov zlatih rubljev.
Zn kuhanje piva doma
imamo v zalogi .slad. hmelj, sladkor in vse druge potrebščine. Poskusite in se prepričajte, da je doma pri nae, kuhani vedno le najboljši in najcenejši. Dobiti je tudi sbirko sodov, steklenic in raznih loncev, itd.
Mi vam dostavimo naroČilo po pošti, točno v vse kraje.
Grocerijam, sladčičarjem in v prodajalne železni ne damo primeren popust pri večjih naročilih. Pišite pe informacije na:
FRANK OGLAR,
0401 Staperior Amaa, CUvalaod, O.
obbebebbe^s
Diraktal ta adlai paral). v
oueaovNiK aa a+*. ki M kun
a aljsa* ta »tava kitro
TVaCANIA (am)..............d«. ,
v e DNEH V JUGOSLAVIJO
tnkm Cherhsnrga
Za vafejl (lata a*ratajto aaJWIJii.utt v rmUm Matu ali »kalid.
EMIL KISS, bankir,
laa Sacaad Av«.. NEW YORK, N. Y.
ZASTOPNIŠTVO ' . •	aa \ )
aUvMMk« Bask* O. 0, Zagrtk. Prva Hrvatska Hidl-ln. Za«r*k. Pra—aaka Ssrhaks "rutrt. Btagrad. ta a Jih nirata Ii v Juvo.Urljt
taplaSaJa v gatovam AMBRISEEN
dolarju v dinarjih ia krmah v staran kraju
POTOM POSTE M BRZOJAVNO raODAJAM SirEABTE ZA vsa
VAM rEsaKnain bojake n
STAREGA KRAJA.
OBAVUAM POSLE.
bančni
prejemam denar na vloge plaoujbm 4% obresti.
IN
Pilita m eaa*.
EMIL KISS, bankir,
132 Ssssad Ave., NEW YORK. N. Y.
'///////"//////////////////J//////////////////////,///, /////;/,	s/s///////s///////////////,///;///////////*/#*////,
GROZDJE GROZDJE GROZDJE
Ako želite en ali več železniških voz svežega grozdja, tedaj ne ta-"i pišite nam ' jeziku. Mi eio bokse p
nem magazinu In se poaebno pazi na vssko polljitev. Pilite ie dsnei
^SS ^^^m	ih—m .u«	grozdj
mudite, temveč pišite nam tako! za vsa pojasnila v ai
prodajamo v raznih koli rosto. Mi nakladamo kara v našem saloi-
v slovenskem jeziku. Mi grozdje čisto teio bokse
jamo v raznih ko
laškem ali pa
nah in rszno
I
sa ceno na naslov:
P. ERLICH & COMPANY,
207 Wkoleaala Terminal	Lm Aagalas/CalifevaU.

ROJAK PAaTK JE
V trgovini nad 10 let. na tiaoče dolarjev razpošlje blaga po c«U Ameriki pa ae ni nikdar slišalo da ni vsak dobil pošteno blago. Kdor od naa enkrat kupi, še kupi. Pošilja brezplačne csnflce po celi Ameriki aa ure, zlatnina, srebrnlna, diamante, prstane, dalje prave *Uwt« Columbia gramofone, slovenske la v vsah drugih jezikih gramofon«*« plošče, zaatave, regalije, kape I. t d.
On je edini pravi zastopnik v Conemaugh, Pa., sa Columbia gramofone in plošče.
En sam poskus in prepričali sa bodete.
_IVAN PAJK, 24 Mala St, Conemaugh, Pa.
frmaammmmmm
DELNICE JADRANSKE BANKE.
Narastujoče poslovanje Jadranake banke v zvesl s njenim ek»: panalvnim delom v vaeh panogah gospodarskega iivljenje v domovini iskasalo potrebo povečati laatna obratna aradatva zavoda. V
j« . ________________________
izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja ee je sedaj povišale
120 milijonov kron na 240 milijonov kron s Izdajo 300,000 delnic po K 400 ali din. 100 nominale.
Is mnogoštevilnih vprašani naših strank glede nakuoa je sklepati, da bojo naši isaeljenei ieleli nabaviti deln
nam
PRODA SE FARMA
j 150 akrov dobre zemlje. 80 akrov je izčiščeno, na farmi je vae po trvbno poljedelsko orodje, dobro obdelano zasajeno in poaejano je veliko lita. koruze, krompirja in drugo. Veliko aadnega drevja, •lobra vmla, le tri milje do poata » glav goveje živine, trije konji in kokoši. Poslopje je v dobrrm atanjta Pro<la ae vae akn P«J ali pa prazna farma. Pi*e naj ns: "R P." R. D. I, Morgan 'farm. Ilartnick, N. Y. /a^ up , g
_ delni«
, m . ______________________jnice in.
v»'«d *wer se Je rok sa podpisovanje v Ameriki podalJiel do 30. oktobra tekočega leta. Naši isaeljeuci, ki še niao delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini.
Cena sa eno delnico ja
(K 400 sa glavnico in K 200 sa rezerve)..............K TSO.—
doStevši 6% obreati od 1. jaa. do JT^ IO«. J.:.

K. lit.T«
DelaUe immjm pravi«, dm dMdmmdm aa Ute 1022
« .	>M> dividenda le isaašala 12% to je K 4i.~ ie je pri-
čakovati sa leta 1022 še boljši dohodek.
Za vpis in informacije ee obrneta na: ^ —
FRANK SAKSER STATE BANK
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE RANICE «2 CortlasKk Strani, Na* York, K Y.