71. številka.
Ljubljana., sredo 30. marca.
XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD
fetiristopne pet se izvole frank O p r a v n i 61 v o, na katero aaj se bi
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolraanovej Uli .gledališka stoll>a\
"iigovolijo pošiljati naročnine, reklainaeiji', oznanil«, t. j. administrativne stvari, je v „Narodu.-j  tiskarni" v Ko in>u.o\i>j hiši.
Moltke in pariško društvo zagovar-jateljev miru.
Nedavno je nemški feldmaršal grof Moltke pisal pismo nekemu. Rusu v Nizzi ln v tem pismu zagovarjal vojno kot vse oživljajočo. V društvu pariških zagovarj atelje v miru pa je zdaj oglasil se slavni profesor narodnega prava Ad. Frank in pobijal Moltkejeve misli. Ad.  Frank je govoril mej drugim tudi to:
„Vidi se, da nadvladuje mir, ne samo v Franciji nego v cetej Evropi kot princip, načelo, ki se bode uporabljalo pri vseh zda-njih in prihodnjih zapletkah. Grkom želimo najboljše, oni zaslužijo bolj raztegneno osvo-bojenje nego se jim je pridelilo 1827. 1. Mi tudi odobravamo določbe berlinske pogodbe, katera jim daje na inicijativo naših zastopnikov tako ugodnih pogojev. Ali zarad tega nij-smo mi nič, bolj zavezani nego je vsa druga Evropa. Grešili bi zoper Evropo in narodno pravo, ako bi pričeli kako vojno pustolovstvo. Naša kri je samo Franeijna, domovina izključno ima pravico od nas jo zahtevati in Francija stori modro, da dobro pazi na to, na kak način jo je ^nesrečnega leta4' pustil ves svet na cedilu. — Zarad simpatij, katere smo dolžni Grkom, pa ne smemo pozabiti krvi, ki teče v južnej Ameriki in južnej Afriki. Kar se tiče Uoercev, mislimo, da ne delamo zoper čut prijateljstva, ki nas veže z Anglijo, ako jej povemo, da ne bode svoje veljave in svojega orožja onečastila če na miru pusti vrle Trmsvaalčane. Saj ti ne zahtevajo nič druzega nego to, da se smejo s;:ini vladati in svojo neodvisnost ljubijo bolj nego svoje življenje.   Kje je uzrok,  da bi se jih vrglo pod
tuje gospodarstvo V Prišel bo čas in morebiti je uže tu, ko ne bo pred javno vestjo za civi-lizovano državo gršega zločinstva, ne hujše neizbrisljive sramote, nego je žaljenje in pod-jarmljenje olikanih narodov.
„ Govorečemu te besede, zdi se mi, da vidim velikega feldmaršala nemške države, grofa Moltkeja osobno predme stopiti. Zdi se mi, da na njegovih ustnih razločujem zauičljiv posmeh, čujem besede, katere je nedavno pisal Bluntschliju: n Večni mir je sanja in niti lepa sanja. Vojna je element od Boga vspo-stavljenega svetovnega reda. V njej se razvijajo najblažje človeške kreposti: hrabrost, zve-stost in požrtvovalnost. Vojak žrtvuje svoje življenje. Ako ne bi bilo vojne, pohujšal bi se svet in izgubil se v materijalizmu."
„ Tedaj v vojni, zagotavlja nam g. Moltke, razvijajo se najblažje kreposti, sicer bi se svet izgubil v materijalizmu. Ne zanikam kreposti), ki se pri izvoljenih dušah pod orožjem razvijajo, a nij je jedne trke kreposti, ki bi se ne nahajala tudi pri delu ob času mirti, ako častno in dostojno trpimo življenja težave! Glas dolžnosti se ne čuje samo pod zastavo, ampak v vseh družbenih pogojih in situvacijah. Gorje onemu, ki tega glasu ne čuje! Vsak človek, bodi si tega ali onega stami, visoeega ali nizkega, vsi dokazujejo v življenji hrabrost, vsi morajo žrtvovati. Dokler dolgo bodo take države, ki imajo vojsko za kako obrt, dotle bodo imeli tudi najmiroljubnejši narodi vojevite kreposti. Braniti se bodo morali in samo od bijalne vojske, ki se vrše v imenu svobode in prava, morejo proizvesti velikih državljanov Vse druge vojske rode samo tlačitelje in tla-čiteljsko orodje!
Ob umoru ruskega carja.
Nedeljo popoludne se je položilo truplo ranjcega carja v rako. Obredna slovesnost se je pričela ob poluiednajstej uri dopoludne. V cerkvi se je zbralo nad 2000 osob. Najprej je prišlo duhovenstvo ter se vstopilo na levo stran krste stoječe na sredi cerkve. Za njim so se vrstili različni dostojanstveniki, deputacije in dvorjanstvo. (lesar in bratje mu so se vstopili na desnej strani krste, poleg njega je stala carinja, potem pa vojvodinja Edinburg-ska, vodke kneginje in carjevi strijci. Pred soboj sta imela car in carinja svoje otroke. Kasneje so prišli tuji knezi: nemški kronprinc, princ \Vales, danski princ, avstrijski nadvoje-voda Ludvik itd. Cerkveni obredi so dolgo trajali; po zadnjih molitvah so dali carju carski plašč, katerega je tresoč se in se solzami v očeh vzel in ga pregrnil črez truplo svojega očeta. Zadnjikrat so poljubili še ranjcega carja, potem pa so krsto pokrili in zaprli. Po cerkvi nastane popolnem tiho, Čulo seje samo ihtenje carske rodbine. Car in veliki knezi so nesli krsto v rako, za njimi pa so šli carinja z otroci, velike kneginje in tuji princi. Ko so dospeli do rake, molila se je še jedna molitev, potem pa se je truplo Aleksandra II. položilo v rako, ki se zatem zaklene, isto tako tudi cerkev, ko so se vsi vrnili domov.
Poroča se, da se bode kronanje carja Aleksandra III. vršilo septembra meseca.
Ruski narod slavi ranjcega carja kot mučenika ter je bolj in bolj razburjen ne samo na ujete zločince, nego tudi na študente, ki so zdaj posebno previdni. Zato se je večkrat dogodilo, da so študentje sumnjive svoje tovariše izdali, samo da bi se krivnja ne zvra-
Zvesta ljubezen.
(Historična povest koncem 14. stoletja; iz ruščino po Bestuževeni preložil Pr. Gabršek.) (Dalje. *) VIIL
Nad Novgorod se je vsula nevihta. Andrej Alberdov, poveljnik Vasihjevej četi, napade Dvin-sko okolico, podjarmi si stanovalce ter zapelje Novgorodskega bojarja Ivana, poveljnika onej okolici, da izda domovino svojo.
Novgorodčani, to čuvši, bili so v zadregi, in mestni očetje vprašajo v zbornici: „Kaj nam je storiti?" »Pošljimo mirovne uvete v Moskvo ter pripravimo se na boj!" odgovori narod.
Posadnik Bogdan otide v Moskvo, a vrne se brez tolažbe, kajti Vasilij ga še slušati ntf račil. —
*) Glej št. 69 ^Slovenskega Naroda«.
„Jeza božja naj zadene krivičnika" zavikao Novgorodčani, podajo si bratsko roke, sprejmo blagoslov nadškofov ter prisego, ah zmagati ali umreti. Najplemeniteji meščanje otido v pet Novgorodskih okolic, da navduše okoličane za sveti boj ter jih spravijo v orožje. Simeon nameni se iti v Derevsko okolico, katera je bila najbližja meji Moskovskej. Podal se je torej v največjo nevarnost.
Hote se posloviti od Žene in otrok, vstopi Simeon ves v orožji. Zdravstvujte!" reče, „jaz se grem bojevat za domovino; kar mi je usojeno, to se bode zgodilo! Kadar me Bog zdravega domov pripelje, potem, Olga, hočemo obhajati tvojo poroko z Mihajlom Volotejem, zvestim služabnikom domovine. On nij le mlad in lep, no, tudi bogat — zelo bogat! Moje srce si je uže pridobil in upam, da se mu tudi tvoje kmalu uda. Pripravi se torej k že-nitnini!*
Simeon je pri zadnjih besedah v stran
gledal, kakor ne bi mogel prenesti Olgine bolesti. Olgi stemni se pred očmi, ne vidi, ko duhovnik blagoslovi očeta z blagoslovljeno vouo, ko se pri slovesu, po ruskem običaji, za nekaj minut vsi tiho v krog vsedejo, — ne sliši, ko jo otec blagoslovi. Ilevica, kaka osoda te čaka ? IX.
„Pozdravljam te, ljubi škrjanček, znanitelj pomladi! Prijazno in veselo prepevaš svoje pesnice po livadah, oproščenih zimske odeje! Potnik črez zrakove! Ti ne razumeš, kaka britkost obdaje sužnika za železnim omrežjem, ko ugleda tebe, prosta tica; — kako se muči, ko mora za črnim zidovjem gledati bujno ži-venje prirodno, ko mu je smrti pričakovati! Vzleti črez gore In doline, pomladanski posel! v mojo preljubo domovino ter mi oznani, ljubi li še Olga mene, zvestega, ki na smrtnem pragu le na njo in na domovino mislim V" — Tako je tožil Roman, sloneč na omreženem oknu svoje uječe; a pogledi so mu plavali i
Čala na vse študente. Tako poroča rPresse" iz Peterburga.
Politični razgled.
•.«»tr*»« o «!**>,«"*«-.
V Ljubljani 29. marca.
Državni /bor je včeraj pričel Speci jalno debato o gruntnem davku. O prvem členu tegi. zakona, ki določuje glavno svoto zemljiškega davka za prvih 15 let s 37 in pol milijonov goldinarjev, se je pričela Živahna debata, ki je trajala skozi vso sejo. Nekateri govorniki so želeli da se glavna svota KVekfta, drugi so predlagali, naj se za 1 do 2 milijona zniža. Vladni zastopnik Mayr je zagovarjal od vlade določeno glavno 3voto zemljiškega davka, ter je bil potem ta elen tudi nespremenjen sprejet.
Zadnji* glasovanje v  državnem   zboru o zemljiškem davku, pri katerej   priliki so za
neta, a prebivalci nemškega dela Češke naj se /daj odvadijo na pomoč klicati, kajti slišalo se jih ne bode več tam. kjer se ve, — kako zdrava je njih sebičnost."
Vii^ii je «|rži*v<*.
Včeraj smo na tem mestu imeli uže priliko omenjati, na kak način se licmcija vsiljuje Rusiji in kako se trudi, da bi razpor mej Rusi in Poljaki še bolj raznetila na svojo korist Denea nam je opozarjati na nek nemšk pamflet, kije izšel v „Badische Lundeszeitung", kateri kar naravnost odkriva nemške namere. Rečenemu listu se piše iz Peterburga, da razpada prejšnja družba bivšega cesaijeviča. „Tajni svetovalec Giers je o svojem času trdil, da Rusija ne potrebuje več nemških uradnikov, - a zdaj je popolnem druzega mnenja; zdaj pravi: „Zmotili smo se; da bi le dosti Nemcev imeli v svojem upravite 1 j stvu namesto teh Poljakov, ki se z nihilizmom maščujejo nad nami". Giers je takoj po
k carju ter mu odsve-1 k Francozom, kar je
zakon glasovali tudi nemško <eški poslanci, na.
eelu jim liberalni veliki kofta dr. Herlm. "edeljek po napadu , silno dregnilo n Sator nemiko-judOVskih „usta- , f(Ual »H'govo nagnjenj« vovercev". Kako se „N. Fr. IV. jezi nad »*Jve8ja nevarnost za Rusijo in ker se mora ncn ko-ceškimi poslanci, to smo omenjali uže Ru$a n*B krniti na sosede, da umci z njih po-,j. Se huje beni pa dunajska „VOrstadt-1 mo*)°. Car gaje pazno poslušal in
Ztg."   Ta list  i>iše:   „Uže leta in b'ta dolgo se dela ob solidarnosti Nenieev in tu solidarnost se je proglasila za posrečeno, slavno delo;' už«' več mesecev se i** i/ reforme zemljiškega davka kovalo naj ostrejše orožje zoper vlado in to broŠje se je ljudstvu opisavalo kot smrtonosno: R zda|, ko je bilo treba   udariti, zdaj nemško če.ski junaki vtaknejo orožje v nožnico ter ^e lotijo mirovnega dela, katero bode planinskim kmetom denar jemalo iz žepov. Slo-žnost Nemcev se skrije celo  pred toliko zasmehovano solidarnostjo desnice, kajti ta vsaj večinoma složno glasuje in provincijalizem je dobil v nemškem šatoru tak trijumf, za katerega bi Nemce mogli zavidati celo federalisti.  Nežna skrb za svoj mandat in prijatelje v velikem pOS stvu, klika in  malomestna politik a :   ti  motivi  so vodili nemško češke poslance.   Z oportnnskeea stališča se ve, da se ne more zoper to nič reči, a gospodje se ne bodo smeli čuditi, ako se bodo v čisto nemških   deželah   riemško-češki   in  sorodni bo lestni klici malo teško čuli.   To so tako naravne posledice." „Extrablatt" pravi: .Nemško češki poslanci so 86  svojim včerajšnjim glasovanjem  prerezali pregrinjalo mej soboj in Nemci ostalih krono vin.  Oni nijso pokazali prav nič srca za najbolj občutne interese po zemljišk. m zakonu hudo zadetih staroavstrijskih 1 z} planinskih dežel. Zdaj se ne bodo smeli čuditi,} li ako bodo Nemci v teh deželah prepustili gospodom mi Češkem samim, da si branijo svojo hegemonijo. Lahkega srca so prijeli priliko, da so si skupaj s Poljaki zagotovili materijalen dobiček na Škodo Nemcev planinskih dežel: s tem so izgubili pravico, zaslombe iskati si za svoje politične in nacijonalne interese pri pre bivalstvu teh dežel in  njih  zastopnikih. Naj Čehom ona letna dva milijona, kolikor bodo menj plačevali zemljiškega davka, dobro tek-
. u videl je. da mora hitro delati, sicer se me-Irodajnim krogom v Berlinu dobra volja bolj in bolj pokvari. Na Poljake je novi car jako hud ker je mej njimi toliko nihilistov in /da) se brezobzirno drži prijateljstva z Ger-■ mani; v notranjem bode marsikaj predrugacil, ; v s Ie d cesar bode nemška vi a d a 1 e š e {trdneje stala, ker se tudi v Avstriji dobro čuti, da se je treba na Nemčijo še bolj nasloniti. Po takem pa bodo neumna prizadevanja Čehov in Poljakov kmalu konec storila" — To je najnižja denuncijacija Slovanov, katero zmore samo „poštena" nemška duša, in s tako denuncijacijo hočejo si Nem?.i na Ruskem gospodstvo utvrditi in pridob'ti, kjer ga še nemajo. Sicer pa navedeni dopis, ki je izšel baje iz visokih in uplivnih n e m š k o - ruskih krogov, jasno določuje cilj nemške vlade in nje tendenco, katere se drži od nekdaj: 8cu-vanje mej Rusi in Poljaki, da nemšk vlada potem laglje v kalnem lovi. Nadejali pa seje kljubu Giersu, da se ne povrne več pod zda-njim carjem Aleksandrom III. doba nemškega gospodstva na Ruskem.
Število evropskih kraljevin se je tedaj za
njal trgovce, da so 16. marca obljubili ustanoviti modro rcpubdko. „Skrbimo tedaj, da uredimo svoje reči v notranjem in da bode Francija na vnsrije spoštovana." Gambetta je dejal, da zaupa prihodnjim volitvam, naj se vrše tako ali drugače, da bodo demokratska izpale. Oportunska politika je politika republikanskih demokratov.
Iz Berlii&a se javlja 28. t. m. da je policija od tam izgnala 18 socijalstov, ki so ob-dolženi veleizdaje, bili so štiri mesece uže zaprti, a vsled pritožbe na državno sodišče so bili iz uječe izpuščeni.
Bas LJiiltlfaiii* 27. marca. [Izv. dop.] Često se nam Slovencem očita, da smo pre-napetneži ali fanatiki, da zaničujemo nemškega nasprotnika in njegov jezik. A to nij resnica! Obče je namreč znano, da se mnogo mladeniče slovenske krvi po naših gimnazijah po-tujci, da sovražijo, kar nij nemškega ter se oklonejo na mater Tevtonijo. In ravno ti so največ krivi, da je naš rodni nasprotnik imel tako oblast in moč. Pa „vremena se bodo zjasn<l:<" in Slovenec bo gospod na svojej zemlji! Da se uže „vremena jasnijo", pokazalo je zadnje ljudsko stenje v „belej" Ljubljani. Torej taki matematiki so naši nasprot-J niki, da jim je 5422 več, kakor 18.313 V Mar-' sikateri bode zmajal z ghivo misleč, ne, tako malovredni vendar nijso! Temu tudi jaz pritrdim; a kar stvar sama .ne zmore, pripomore „furor teutonicus", kajti v petem zvezku ravno Izhajajočega „atlasa" od dr. R. Andreeja v Lip-skem zaznamuje Ljubljano kot „ nemško". Poleg Ljubljane so nemški tudi sleiieoi kraji: Trst, Gorica, glasovite Rovte, Maribor in mnogo krajev na Koroškem in Štajerskem. To ti je temeljita učenost, ali ne V
Iz Ooricc* 24. marca. [Izv. dop] Ostr-mel sem, ko sem, menim IG. t. m., bral v „Osservatore Tr. „ telegram, daje občinsko svetova Istvo sežansko izvolilo za častnega občana zraven bivšega predsednika poslan-
jedno namnožilo  Romunska je kraljevina flke zbornice grofa Coroninija tudi barona Pre
skrajno hitro iz- I tisa. Coroninija in Pretisa v enomavlio! Žrte
postala in ta preobrat se je vršil, v jedhem dnevi sta brez debat sklenila, j zbornici, in Benat, da postane Etumunska kra-i:evina in zvečer J(». t. m. je bilo uže Buka-restsko mesto ozaljsano in rasviljeno novemu kralju na čast. Ta hipni Sin je gotovo razne-nadil evropsko tako skrbno diplomatstvo; nij y;e dolgo tega, ko seje Avstrija ustavljala nameram Piiniiuneev ter se je baje še le potem vdala, ko je nemški cesar Vilhelm izrazil željo, da bi rad   videl   Ilohenzolleria  na kraljevem
romunskem prestolu.
Na banketu  francoskih EabrikantOV sukna v Parizu 27. t. m. je Gambetta oporni-
vrtečim se ikrjancem daleč preko livad. Dan počasi mine in temna noč razprostrl'1 svoja krilu nad ubogimi zemljani; kar se začuje pod oknom  skali ropot.
,,Spiš li, tovariš?" vpraša zvunaj nek glas.
„Kdo kliče?" odvrne Roman.
BDober prijatelj!" je bil odgovor; »neki dober mož, kateri je prišel, da te reši rabljeve smrti!"
„Zatnnn vsak trud!" vzdihuje Roman. .Predebelo je to omrežje!"
„Ipak je razstopi naša toplina voda kot mok.o sol."
Zvunaj začno omrežje piliti in skušajo Romana na takov način rešiti. Jedva preteče pol ure in uže more Roman uskočiti. Dva drzneža ga sprejmeta, razvežeta okovi na njegovih nogah ter se spust.ta z Romanom na vrveh črez zid. Tam najdejo konje in v brzem diru imajo Moskvo kmalu za soboj. Roman še
nij vede!, komu ima rešitev zahvaliti, kajti neznanca mu nič ue odgovorita, temveč podita konje vedno dalje, dokler ne krenejo raz velike ceste in prijahajo v gozd, kjer spusti' konje na travo, da se napasejo. Glasen žvižg preleti goščavo in takoj se prikaže Brhut s tremi tovariši. Njemu je šla hvala za Romanovo rešitev.
„Pozdravljen, rojak!" reče glavar razbojnikov ter ponudi Romanu roko. „Osoda čudno obrača! Moji tovariši so bili namenjeni oropati samostan, v katerega te je Vasilij utaknil; mesto zlata pa najdejo tebe in to še o pravem času, kajti le še tri dni in tvojo glavo bili bi uže glodali tiči kot kako črešnjo. Tu nij bilo dolgo ugibati, — in mojim korenjakom se je posrečilo tebe osvoboditi. Zdaj si prost kot ščuka v vodi, torej veli kam nam je iti, ali v Novgorod k počitku ali v Orlec na boj V" (Konec prih.)
tev
svoje  pravični j ubnosti   z  neprijateljem našim najsvetejšim  pravicem; — moža,  kojega na rokah nosi cela dežela, ker ima v svojej lju-bezujivej uljudnosti in dobroti vselej vsem odprto srce — ter je s svoj-m svetom, uplivom in dejanjem vselej na mestu, koder in kadar je treba, z osornim mrzlim aristokratom, proti kateremu je ne brez uzroka ves slovanski del avstrijskega Primorja, moža, koji je bil soglasno izvoljen za predsednika poolanskej  zbornici in aVBtrijskej delegaciji, z možem, proti kateremu vse žile napenja cela desnica v državnem zboru ! — Brez zamere, gospoda sežanska, to je pravo narodno izdajstvo!
Pa še več! — Naj se pomisli, da je bil rof llorouini obče priljubljeni deželni glavar na Goriškem, da ga je ministerstvo, v katerem je sedel tudi baron Pretiš, se sedeža pahnilo v veliko nevoljo celej deželi; naj se pomisli, da je levica poslanske zbornice Coroninija toliko časa šikanovala, dokler je bil moralično primoran odstopiti, pa da je Pretiš tudi iskren pristaš iste levice!
Vprašam, kje je logika, kje je kaj političnega taktu v postopanji inteligentnega občinskega zastopa? Kar je z eno -oko sezidal, podrl je z drugo; z denico je dal zaupnico, z levico zaušnico. — Da sera jaz Coronini, Bog me! smatram tako imenovanje za raz-žaljenj e ter vrnem diplomo, od koder je prišla. Coronini, se ve da, je glede plemenitosti svojega duha, naj porečem, idealen človek; on
ne stori tega in sodi  milo, — a mislil si bo1 vendar svojo o političnej zrelosti sežanskih modrijanov — katerim so se vsedli na limanice tudi bovški politični brlezi.
Bovčani so imenovali Pretisa častnega občana, kakor poroča „Tribune", zaradi njegovih zaslug za šolstvo. - - Kake pa so te odlične zasluge V Mari, da vriva na nnše srednje šole svoje nemške nhofmeistre" — ko se naši domači sinovi odrivajo, če mogoče, celo od su-plentur? Ali, da sega se svojimi ponemčeval-nimi namerami eelo uže v naše ljudske šole na kmetih, ter nagrađuje v ta namen one učitelje — koji se najbolje sponašaje v poduče vanji vse zveličevalne nemščine? Jaz sera mnogo popraševal po Pretisovih zaslugah za naše šo stvo — pa nijsem pozvedel o drugih, nego o g e r m a n i z a t o r i č n i h. Za te zasluge se pa dežela lepo zahvaljuje, kakor se spodobno zahvaljuje bovškemu premodremu občinskemu svetovalstvu, kateremu stoji na čelu slovenski deželni poslanec, da s takim brezumnim ravnanjem podira — kar zidajo z velikim trudom naši državni poslanci na Dunaj i.
fti I4r;i«;e 24. marca. |Izv. dopis] Nij mi mogoče vam popisati, kako me je pretreslo, ko sem čital v tržaškem listu „Adria" dne 19. t. m. notico, da so Sežanci v svojej občinskej seji jednoglasno izvolili barona Depretisa častnim občanom. Ugibal sem na vse strani, od kod da ima ta mož toliko zaslug za slovensko Sežano, da se mu je podelila U čast V Ali prave nijsem mogel zadeti!
Spomina] sem se, da je ta mož na svojem lanskem potovanji po Krasu nemščino gorko priporočal, da bi se v ljudske šole vpe Ijala. Morda bode to zasluga, da se mu je častno občaustvo podelilo! Pa tega nijsem mogel verjeti sani sebi, ker se mi je vedno trdilo, da so sežanski magnati Čisto slovenski korenjaki, da še tam v Ljubljani nemate takih!
A vsem tistim, ki imajo priložnost Sežano dobro opazovati, je znano, da tam tudi italijanščina dobro napreduje in da se posebno mej bolj omikanim nežnim spolom veliko raje laski govori, kot slovenski. Mogoče, da se to Depretisu v zasluge šteje! Pa tudi tega ne morem verjeti, ker za to ima menda največji zasluge glavarjeva zakonska polovica, če ne nekoliko g. glavar sam. Da smo dobili kos nove poti proti Tomaju, tudi nij Depretisova zasluga, ker to je prouzročila predlanska slaba letina. Premišljujem in premišljujem, ali pametnega uzroka, da se je baron Depretis po stavil na častni občinski stol v Sežani, ne ino-
Soča" je v svojem članku od petka dobrot ne svojim naročnikom in tistim, katere še želi
potipala nekaterim strankarjem obisti, da naj bi se povrnili k pravej politiki! Posebno se mora to Sežancem in Bovčanom priporočati.
V nedeljo 3. aprila bode v Komuu občni zbor „Edinosti". Treba je opozoriti Kraševce na to, da izrečejo nezaupuico sežanskemu okrajnemu šolskemu svetu, ker se je dal premotiti, da se je vpeljala nemščina v kmečke šole po Krasu.
Dopolnilne volitve za mestni zbor in sicer za V. okraj v okolici kakor za IV. in II. razred v mestu so razpisane na 8. maja. Laska stranka ;e takoj oblekla oklep, ter uže pričela agitacijo.
Do časa bode tudi naša stranka na bojišči in akoravno ne bo imela Židovskih srebrnikov bila bode vendar z odprtim oklepom pošteno in možato »voj boj. Zmagala bode tudi, če se le nekoliko pobrine.
Od Drave, dne 23. marca | Izv. dop.) Včeraj po posti iz Ptuja pod nemškim naslovom v podobi manjšega časopisa list dobivši, začudil sem se in mislil, ali uže res izhaja v P tuji list, ki se je uže toliko časa od razli-i uih strank obetal ? A še bolje se začudim, ko zagledam, potcguivši zavitek raz njegove vsebine, na veliko začudenje navzočnih naglavnej strani, da je v Grade i izhajajoči pedagogiški list „Padagogische-Zeitschril't." Bila je 1. št. uže 14. leto obstoječega zgoraj imenovanega lista. —
Listov obseg v prvem hipu le površno pregledam, a končno prihstam do str. 9., ka tera je bila obrnena. To vzbudi v meni večo pozornost in zato jo pregledam natančneje in glej ! istinito, čitati začnem glasno sledeče vrstice:
Zur bildung von lehrern and iehreriueu liir volksschulen bestehen in Stelermark av/ei lehierbildungsanstaiteu, namlich in Graz und Marburg, und eine lehrerinen^ildungsanstalt in Graz. Die unterrichtsaprache isl an allen diesen anstalten die deusehe; doch \vinl an der Marburger lehrerbildungsanatalt das S love ni s c h e in b i n r e i c h e n d e m m a s se gelehrt und zwar nicht blos liir geboreae Slo-venen, die iiberdies auch ihre pr.vktische Aus-bildung in der slov. sprache eihalten, sondern auch liir Deutscue, die sicb de kenntniss des Sioveuisehen aneignen wollen, um sich an utra-quistischen schulen, sowie an jenen, an deneu uur eifte nachhilfe beim elementarunterrichte ertorderlich \st. venvenden lassen zu konnen. Ferner besteht an der (irazer lehrerinenbil-dungsanstalt ein s I o v e n i s c h e r s p r a h c u r s,
pridobiti, nesramno v svojem priloženem j,pozivu na narocbo1* trditi, da je „das einzige piidagogische fachblatt in Steiermark Lep dokaz, kako naši kolegi na ,, Nemškem u peda-gogiške razmere na spodnjem Stajeru poznajo !
O naučenji slovenščine pri gojencih druge narodnosti pa nij vredno zlatega časa gubiti, kajti vsak pametno misleč lebko ve, da se trd Nemec v par uricah na teden ne more toliko naučiti, da bi zamogel slovensko mladino po pedagogiških nazorih in postavnih predpisih vspešno v materinščini podučevati. Enako tudi pri podučevanji slovenščine pri grafikih Nemkah.
Končno opozorujem vse kolege za blagor in omiko našega milega naroda čuteče in v narodnem smislu delujoče, da popuste take lažnjivosti v našem narodu objavljajočih listov in da nuj rajše podpirajo naša narodna peda-gogiška in druga javna glasila z vsemi močmi.
Domače stvari.
— (Nem s k u ta rs k a volilna agitacij a.) V dunajsko „\Y. aH. Ztg.', ki trikrat na dan razne laži trosi mej svet, je 22. t. m. znani ljubljanski dopisuu, čegar resnicoljubi e je čudno znano, vrgel spet debelo laž, češ, kranjski deželni predsednik g. \Vinklcr je dejal, da pri letošnjih volit s ali za ljubljanski mestni zbor vlada ne bode mogla narodnjakom pomagati, ker /danjemu mestnemu zastopu popolnem zaupa.   Ah včerajšnja RLaibacher
Ztg.1' na eelu lista izjavlja, da je dopisnik one besede, katere polaga g- NVinkleiju na jezik, popolnem izmislil si.
— (Umrl je) te dni g. Gašper Mar-tinee, župnik v Vavtovasi.
— (Iz Ormoža i se nam piše 28. marca: V /.adevi reklamacij proti vcenitvi gruntnega davka so od okrajnega odbora za zaupne može tegu oki ja imenovani gg. Henrik ŠmidJ pri Velikoj nedelji, dr. Geršak v Ormoži, Makso llobič pri sv. Miklavži, Franjo Skerlec pri sv. Toni../i, Josip Me.ško v Savcih in Franci Trop v Sardingu.
— (Duhovenski imenik) za sjedinjeno Tr/aško-kopersko školijo I. 1881 kaže duš 300.'J80, duhovnov v dušnem pastirstvu 223 v XV. dekanijah. Sem ter tje še služijo rojaki iz Kranjske; v začasnem ali stalnem pokoji pa jih 18 iz ondotne školije biva v škofiji ljubljanskej. V bogoslov|i jih imajo v vseh štirih letih samo 7; v IV. in II. tečaji letu le po 1.
rem dobiti. A prepričan selm, da v prvej vrsti pveleher den z.vveck bat, au h liir die volks-Se/ančanje sami ne vedo, čemu da so go-lschulen im unterlande vervve ud ba re leur-spoda barona imenovali častnega Krašovčann. ikraite heranzubil dou. —
Take so naše razmere!   Bog pomagaj!
M z Trsta 26. marca. [Izv. dop.] Naša Primorska je čudna dežela. Vlada nam, akoravno smo gotovo najzvestejši državljani, neče ustrezati. Ona nam Slovencem ne podaja ni najmanjše drobtinice z bogate mize, pri katerej imamo tudi svoj del, ravnopravnosti. Dr. V o š n j a k o v govor v budgetnemu odseku, ki je bil iz srca vseh narodnih Primorcev govorjen, hoče neka partikulističua od agentov Depretisovib našuntana svojat, pregrniti s plahto, na katero se zapisuje ime tržaškega namestnika kot častnega občinarja po gorenjem Krasu, v Bovci in zdaj tudi v Tolminu. Da je to nezrela in protislovenska politika, nij treba še le naglašati. Žalostno pa je pač, da Be na slovenskej zemlji še taki ljudje dobodo, ki na limanice gredo.
Tedaj ta pedagogiški takozvani „strokov-njaškiu lisi drzne se trditi in nesramno lagati, da se v Mariboru ne samo slovenski, nego tudi drugo narodnosti gojenci, — kateri žele — na izobraževališči dovolj slovenščine nauče. Kakor se vidi, sestavitelj teh besed ne pozna v najmanjšej meri razmer glede naučenja slovenščine na mariborskem učiteljišči.
Ali misli ta sestavitelj, da so morebiti 8/i učečih se Slovencev na mariborskem izobraževališči enakopravni z ostalo četrtino Nemcev, ali kaj naj bi pomenil izraz „in hin-reichendem masser"' Ce hoče ta list tako nesramno o naših razmerah na tem učiteljišči, katero je naše, od nas vzdržavano itd., lagati, in pred svetom trditi, da so naša zahtevanja glede enakopravnosti v zadostnej meri uresničena, potem naj gre rajši rakom žvižgat, pa
Uazm
vesti,
v Žatci
na Češkem
* (Zgorela) sta zadnjo soboto dva otroka v izbi, kamer so ju zaprli starši, ki so šli na dolo. Na dvorišči svoj posel opravljajoč hlapec sliši, kako sta otroka, dečka stara 5 in 3 leta, v izb: kričala ter ob jednom opazi notri tudi ogenj. Hipoma zleze sko/.i okno v izbo, a mogel je živega rešiti samo starejšega fantka, a tudi ta je umrl Črez tri ure za opeklinami. Starši so vse premalo previdni se svojimi otroci.
* (O „e s kam o te rji h. u ) Eskamoter ali rokolntrec Herman potuje zdaj po južnej Ameriki. Nedavno je svojo umeteljnost razka-ziva! tudi pri avstrijskem zastopniku v Buenos-Avresu. Da bi se družba dobro zabavala, je gospodar povabil pet Patagonijcev, katere bode nekdo zdaj po Evropi kazal. Herman je Pa-tagonijcem iz lasij vlekel razne stvari, iz nosii krožnike itd. Divjaki se za vse nijso nič zmenili in se nijso nič čudili. Druzega dne pa pove Herman, da mu je oni Patagonijec, kateremu je cigare „copral" iz lasij, ukradel iz žepa — uro, a on nij za to nič vedel.
Le dobra stvar se hitro prikupi.
Komaj je tri leta, kar sem prišel iz Novega Jorka v London, da angleško deželo seznanim z mojim novim izdelkom. Začel sem z malim ter odprl početkom le majhno delavnico in pisarno. Pošiljal som moj izdelek v iimiih zabojih na ogled in posknšnjo po Angleškem, Irskem in Skopskem. Moj ekstrakt bil je povsodi l veseljem sprejet in uže v prvem letu se je naročilo pri meni 2<)0.000 flašic. Mnogi so se naročili še le potem, ko bo dobroto mojega izdelka užo nami poskusili. Drug ga je priporočal drugemu in tako je moja obrtnija dobro napredovala.
Od začetka, prej da sem ljudi se svojim izdelkom Beznanil, imel sem več stroškov s pošiljanjem, ko dobička. Zanesel sem se pa na to, da se mi bo to pozneje ceniti vedelo. V tem bo nijsem motil. Dobil sem toliko priznanja in naročil, da sem svojo delavnico kmalu razširiti moral. V drugem letu se je naročilo pri meni na stotine in tisoče, da jih uže nijsem vedel kam devati. Jednoglasna bih je hvala mojega „sbiiker-ekstrakta". Tako se namreč imenuje moj izdelek in je izvrstno zdravilo za bolezni na jetrah in v želodcu. Najprej se je razširilo to zdravilo po Angleškem. Po dolgih študijah in preiskavah sem se namreč prepričal, da največ bolezni prihaja dandenašnji iz želodca in ll jeter. Iznašel sem zoper te bolezni zdravilo „sbiiker-ekstrakt", in ko sem se v Ameriki prepričaj, da jo mnogim pomagalo, sklenil sera, prinesti ga tudi v Evropo. Pa nijsem prišel v Evropo kot klativitez, kajti vodil Bem tam veliko kupčijo in imel booj več ko zadosti za življenje. Moja kupčija seje v tretjem lotu še bolj razširila; samo na Angleškem sem prodal 9O0.000 flaš, v treh letih skupaj tedaj 1,700.000 Bal, in to je gotovo mnogo za začetek v tako kratkem Času. Slaba stvar bi se ne bila tako prodajala. Na Angleškem no brž spoznali, kako dobro zdravilo je „shaker-ekstrakt" zoper slab želodec in bolezni na jetrah, in da je res mnogim pomagal, so vidi uže iz tega, kor se ga je toliko pokupilo. Tolika spričevala od vseh krajev dale ho mi pogum, da sem svojo kupčijo uže razširil na druge dežele.
Želodec se kmalu pokvari, ta bolezon pride kakor tat vv noči, zdravilo za to pa je „shaker-ekstrakt".
Če je želodec pokvarjen, boli človeka v prsih in na straneh, včasih tudi v križi; človek je zaspan in alabo volje, usta imajo čuden duh, na zobeh jo polno slin neprijetnega vsduha. Človeku se ne ljubi jesti in na želodci leži nekaj kakor kamen. Oči so udrte; roke in noge so mrzle in mokre, kar pride od mrzlega poti'i. Hoinik je vedno zaspan, in če prav spi, mu vendar nič nij bolje; črez nekaj časa poBtane siten, razdražljiv in teman, v srcu mu je, kakor bi se nečesa bal. Glava je omotična, posebno kadar človek vstane; čeva postanejo trda, koža pa suha in gorka. Kri je teška in se nerada po žilah vali; belina v očesu postane rumena. Bolnik pogosto živež izbljuje in ubčnti pri tem kislinast ali pa sladčikast okus. Včasih tudi srce tolče, da bolnik dostiktat misli, da je na srcu bolan. Oči slabo vidi jo, kakor skoz meglo, človek postane klavern in slab. Kmalu se prikaže tudi kašelj, početkom suh, pozneje pa z zelenkastim i/metkom. Te prikazni ne pridejo vse na jedenkrat, ampak zapored; pa dostikrat jih je več na enkrat opazovati.
Lastnik A. J. VVHITE v Frankobrodu na M.
Zaloge imajo itn Dimnji: Stara c. kr. vojna lekarna, I., na Štefanovem trgu, Fr. Plebanja, lekarja; V. Twerdy, lekar „pri zlatem jelenu", Koblmarkt I.; C. Haubner, lekar ,,pri angelju, I., ara Hof; A. Egger, lekar „pri riidečeui raku", L, lloher Mark t; 11. liibus, lekar ,.pri labudu", I., Schottenring; Ph. Neustein, lekar ,,pri sv. Leopoldu", I., Plankengasse (> *, J. VVeis, lekar ,,pri zamorcu41, L, Tuehlauben 27: dr. Ebrmann, lekar „pri sv. lirigiti", II., Prigittaplatz ; M. Sobel, lekar „pri medvedu", II., Taborstrasse; dr. Aleks. ltosenbcrg, iekar „pri sv. Trojici", 111 , Itadctzkvplatz; lekarna mn Rcnmveg, 111., An t. Maverja; dr. J. Lamatsch, lekar, IV., VVied. Ilauptstrasse 1<>; M. Zavaros, lekar, pri križu", VII., Alariahiferstrasse 7'2; Jul. lbirbabnv, lekar „pri usmiljenju", VII., Kaiserstrasse 90; Ludvik Lip, lekar ,,pri zlatem slonu", VII., Stiftga.sse; 0, Firbas, lekar „pri sv. Ani", IX., Wiihringstrasse; dr. Scblosser, lekar,
IV. , Wicden, lluuptsrasse 60; M. Scbneid, V., Wiin-Bergaue '■'>'■>■, 0. Ploy, lekar, IX., Poreeliangasse 5; G. & R. Fritz, drogist, L, Braunerstrasse 5; lekarna udov«; Seevvahl, VII., MarialiiliVrstras.se Kili. — I*o rasnih deželah : V Zagreba: M. L. Pinscb, lekar; v Osterlici: A. Prikril; v Itadcuii: G. Sclnvarz; v Brnu: F. Eder; v Itocnu: II. Spretter; v Briixu: Ferd. Fleck, drogist; v Broda (Galicija): E. Liska; v I). Foldvarn: Jos. Pl. Fap; v e mu ihI.miii : A. Kavmaun; v Iglavi:
V. Inderka ; v Iiimiinsiu . Fr. VVinkloV; v Kančllgl (Galicija): lt. Ileger: v Karlovca: Z. Findeis, lekar, J. Birš; v Celovca: P. Birnbaoher: v K rakovem: Jos. Trauczvnski; v Kreinsu: S. E. Kleewein; v IJub-ljuiil: Julij pl. i n« u <><■ /,j : v Lvovu: Peter Mikolaš, Sigmund Kucker in K. Križanovski; V Lincu: A. lIofstutt«<rja dediči in A. Uupert; v Morami: A. Pan; v Milovki (Galicija): M. Quirini; v Miskolezu: dr. M. ilerz; v Novomtićinu: Jul. Neuser; v Paačovi: W. H. Ghraff; v Plznu: E. Kulscr: v Pragi: Jos. Piirst na PoriŠči; v Prerovi: Ig. Pgota, lekar „pri zlatem orlu": v Presburgu : Fr. Ilenriei, lekar pri sv. Trojici", i 11 Feliks Piatorv. lekar ,,|iri rude&ein raku"; v Pres-oicali: A. Griessl; v Keicheuliergu: Jos pl. Ebrlieb; v Saazu: Vr. Kraus, drogist: v Sangerberga: J. Ziegler; ▼ Solnogradu: dr. pl. S«-dlitzky, c. kr. dvorni lekar; v Semnicu: Fr. Sztankay; v Sternbnrgu (Morava): A. Ferkl; v Opavi: A. Plahkv: v Tomešvaru: (5. M. Joh-ner, lekar, mesto, Iluiivadigassc, in Štefan Tarczay, lekar „pri Mariji pomagaj"; v Ogerskem Hradi.šu: J. Stanci; v Vinkovoih: L. pl. Alemann; v Varaždinn:
G. Hochsinger, lekar; v W>bm: K. Richter; v Havajskem Novem mesta: Fr. Kolčarš, lekar; v Karlsbada:
G. Findeis, lekar; v Belca (Galicija): J. Gross, lekar; v Zydaczowu: M. Bardasz; v Oriinbnrffu (Zgor. Avstr.): J. Miiller, lekar; v Leitmerica: R. Labler, lekar „pri kloni1; v hiesinga: A. Ibiss; v Scegedina: A. Kovacz; v Beljaku: Rnmpfovl dediči; v < eiji: A. Kupferachmidt; v Pcutsehbrodii: W Kabclttč; v Osjeka: J. Gobetzky; v Urad«! i. Fr. Ks. (»scliih v : \ Ur. Becskerek: L. Men-ezer; v Gyong.\ osu : F. Mersitz; v llermannstadtu: A. Teutseb: v II. M, Vasarhely: J. Riss; v Leva Levenz): E. Bolemann; v M. Bukwitzn: C. Blodigj v Miihr. WeisHkir«'henn: .1. Kric-Hstcin: % Niissilortu pri Ihi-naji: K«d. Bolfy; v Nviregvhaza: E. Korangi; v St. PSltsm: O. Ilassak; v Windischgarstenn: Eni. Keller; v Zaaimu: E. Soberko. (10^ -8)
Umrli »o v l.1iil>fl$*iitl:
24. marca: Franca Ći<", perice hči, 4 '/t noes., v ITradeckijevej vasi št. 9.
25. "marca: Marija Dolničar, delavka v tovarni za tobak, 27 let, v ulici na grad št. 6.
27. marca: Marija Igniuija grofinja Engelshaus, prefekta v nunskem samostanu, 71 let, na Kongresnem trgu št. 17, za vodenico.
V deželne) bolnici:
20. marca: Jarnej Urbajs, gruntar, 59 let.
22. marca: Marijana Leveč, delavčeva žena, 58 let, za vnetjem pljuč.
23. marca: Jože Gorvenak, piskrovezec, 25 let, za oslabljenjem. — Janez Ćuk, steklar, 19 let. — Jakob Koder, dninar, 44 let, za pljučno vnetico. — A polonij a Komatar, gostija, Ho let, za starostjo.
25. marca: Marija Blaznik, delavka, 24 let, za j etiko«
26. marca: Neža Debeljak, delavka, 41 let, za pljučno tuberkulozo.
Prijateljem in znancem se naznanja, da se je Bogu vsegamogočnemu zljubilo ljubljenega soproga in najboljšega očeta, gosp.
Matevža Bar nas a,
železniškega nadkondukterja, člana veteranskega društva,
v <i3. letu njegove dobe, po kratkej bolezni k sebi poklicati.
Pogreb je bil včeraj 25*. marca ob 5. uri popoludne od dunajske ceste št. 20.
Sv. maše so bodo v raznih cerkvah brale.
Ranjki se priporoča vsem prijateljem in znancem v <lrag spomin.
(176) Žalujoči ostali.
Mariju Dogan
V I_ijvL"bljetiii,
(134—6)
„Fournier-to varna",
priporoča lastne izdelke najlepšega
i
Dunajska borza 29. mrrca
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   75 gld. 65
Enotni drž. dolg v srebru   ...   76   „ 65
Zlata renta.........93   „ 50
1860 drž. posojilo.....129   „ 70
Akcije narodne banke..... 808 „
Kreditne akcije.......                           298   „ 90
London..........117 »90
Srebro..........— —
Napol...........9    „ 27
C. kr. cekini........6    „ 19
Državno maike.......57    _ 15
kr.
Organist in cerkvenik
se išče. Kdor misli to službo sprejeti, naj se pismeno ali osobno oglasi v Veleaovem* p. Cerklje.
(175) B. Ileir.
Proda se
iz prosto roke |m»m«>mIyo na Ježlel, blizu velike ceste, ki obseza hišo in hlev, travnike, njive ter z opeko krit kozolec z 12 oken. Natančneje'se zvč v administraciji »Slovenskega Naroda44. (173)
Zavoljo ženitve
želi c. kr. uradnik v Ljubljani, 82 let star, znanja z gospico, ki bi bila umna gospodinja in nij brez premoženja. Molčečnost zagotovljena. Resnobni dopisi do 12. aprila pod: „('onhance poste restante v Ljubljani. Proti izkaiu z inseratnim listom". (174—1)
Išče se spodobna in sposobna
natakarica,
zmožna slovenskega in nemšk«^ga jezika, za gostil-nico pri „Mesarji** v 1'osiojni. kamor naj se tudi pisma pošiljajo. ' (164rrr4)
Proda se
več iiji*, travnikov in tudi nekaj gozda od posestva prej Jere Sallerjeve na Igu* — Več se izvč pri lastnici na Igu fit,. 97 ali pri meni.
Alojzij Vake.
(170—2) c. kr. poštni sluga.
Nekaj za čevljarje.
V Tržici je IiISh z dvema nadstropjema za lastno uporabo in tudi za v najem dajanje iz proste roke na prodaj za nizko ceno 1500 gld. in če treba tudi ceneje.
Priporoča se posebno čevljarskim mojstrom zarad tega, ker je tukaj velikanska fabrika za izdelovanje čevljev, ki ima velik promet in obilo dela.
Pisma naj se pošiljajo N. v Triiči na OoreiijMkem'*. (145—3)
O
OD
OD O
Ph
>
31
i«
o. c
rt
EM ti b ,
e - * i 2
^ £- 6 Z
y* g*
« j,, te
?S £ 1 >
----- c
bo    g 36 u. rt rt
>> s«z
, e« trs £ rt > O °^ 2 &• S S § o ■ •g •
Mazać,
slikar napisov,
in
1 a k i r a r.
Adolf Eberl, I
Ljubljana, Marijin trg,
poleg frančiškanskega mostu.
Zaloga
oljnatih barv, laka in f irneža.
- s
O <n U
o 6 > te
O v
g o a; 'H1
m tj
o
g 2
s:
9
S
S
M
c/2
i 4>A
i    m   n ' —
v- "
t3 '5^ a I W o * •
5 « c M t     « -O =« B N ►
6 ni     . i
1
§•31
:5K:
W Stvorjene obleke čudovito v ceno!"*!
A. Orehek,
krojač, v Šelenburgovih ulicah št I (v citalniškom poslopji),
priporoča svojo bogato
za gospode, študente in dečke.
Popolna vHpouiladna obleka za ueeke     od gld.   2 višje,
„ „ n n    gOHIlOtlC    n       „      12 „
Zgorenje  vMpoiuliidne HUkuje xa gospode (fino  blago, ne tiskana roba) od 12 gld. višje.
Izdelujejo se tudi oblačila solidno, bitro in v ceno iz blaga, katerega ima v zalogi, kakeršno si kdo izvoli, prejema pa tudi naroČila, če mu naročnik prinese blago ter se priporoča za mnogo naročb.
Se spoštovanjem
^Al.. Orcliek.
i*«*« mini naročnikom dela obleke tudi proti mesečnemu vplačevanju po obrokih. (JU9—2)
Izdatelj in urodnik Makso Ar mi 6
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".