100. številka. Trst. v torek 2. maja ISD9. Tečaj XXIV. i EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. T«l«f»n It,t. «70. 4 nVČ. V edinosti Je m»t,! ..Edinost' izhaja dvakrat nit dim. razun nedelj in prainikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in |»n praznikih izhaja oh 9 uri zjutraj. Naročnina zaaAa : Obe izdanji na leto . . . Kld. 21-— Za sumo tečemo izdanje . „ 12-— Za pol let«, četrt leta in na meaet; razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine ae uprava ne očim. Na drnhno *e prodajajo v Trstu tj titranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; pnnedeljske z jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po t nvč. več. Udajatelj In Sjfajfjg^AMe dnik Fran Oodntk Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) I* ni ga 1. Prvi majnilc praznoval ko je tukaj in po vsej deželi hrOK znatnih izgredov. Bilo jo m nogo delavskih shodov, ki so se dosedaj povsod vršili v najlepšem redu. Dunaj 1. V nlod neugodnosti vremena ni prišlo danes toliko delavcev v Prater kakor lani. Vse je bilo mirno in brez izgredov. Ko je nastal mrak, odkorakali ho v polnem redu proti mestu. Le krdelo kakih <500 laskih delavcev je pelo in kričalo po Ringu, a policija jih je razgnala. Sicer pa posredovanje redarstva ni bilo nikjer potrebno. Vožnja po Pratru je bila nenavadno slabo obiskana, in sicer radi mrzlega vremena. Danes ne izidejo, razven »\Viener Abendpost«, ne jutranji, niti večerni listi. Poročila iz provinc govore tudi o mirnem praznovanju prvega majnika. Do sedaj še niso javili o nobenem izgredu. Duili^J 1. Kakor lani, vršili so se tudi danes predpoludnc shodi socijalno-demokratičnih delavskih društev, na katerih so sprejemali resolucije v prilog osemurnega dnevnega dela in občne, neposredne volilne pravice. Na shodili ni bilo izgredov. llruck lin Muri 1. Na vseh podjetjih v dolini Muriee delajo, kakor navadno; lo v Kapfen-bergu in Brucku praznuje nekaj delavcev. Mir niso nikjer kalili. Rt 111 1. V zbornici se je pričela danes debata o devetnajstih interpelacijah glede italijanske politike v Kitaju in t) osmih interpelacijah glede ozemlja za tripolitansko mejo ter o kolonijalni politiki vlade. Med debato je omenil poslanec Santini izkrcanja italijanskega vojaštva v saumunskem zalivu. Minister zunanjih stvari, Canevaro, je izjavil, da vlada nikdar ni izdala takoga povelja. Haag 1. V tuko imenovani oranjski dvorani, kjer se bodo vršile razprave razorože val nega zbora, postavijo s to sedežev. Ustanovi se tudi pisarna in sekretarijat, v katerima bode delovalo deset tajnikov, atašejev na poslanstvih ali nizozemskih uradnikov. Že sedaj skoraj ni dvoma, da bode posvetovanje konference tajno, vendar bodo bržkone P O D L I K T E K, Na kmetih. --« Spisal Poluks. >- r. V nedeljo popoludne je bilo. Pri Dobniku, vaškem krčmnrju, je sedelo lepo število pivcev in debelušna Dobuikovka je imela dokaj opravila. Ta je hotel imeti vina, oni klobas, drugi pa so kričali zdaj za žvepleuke, zdaj za čašico slivovke. Marica, mlada brhka domača hči, je sicer tudi pomagala materi, in oče Dobnik se je oprezno vrtel mej mizami, a kaj, gospodinji treba paziti na vse. Zdaj si je flegmatični nje soprog tam v kotu tlačil pipo, zdaj se je Marfra smejala pri onem-le navihanem sosedovem sinu, dekla v kuhinji se je šalila z hlapcem, mesto da bi pazila na kuho — tako, tla je bilo treba Dohnikovi materi imeti povsod oči in ušesa. Pa je bila res imenitna gostilna pri Dobniku. Tako dobre pijače in tako okusne jedi ni bilo dobiti nikjer drugje, in ni čuda, če je Dobnik precej ponosno nosil glavo. I kaj se hoče, lahko je takim, Lastnik konsoreij lista „Edinosti". izdajali komunikeje. Kuski poslanik v Londonu pl. Stael pride semkaj 4. t. m. Madrid 1. Sedaj seje doznal konečni uspeh volitev v senat. Izvolili so KM) pristašev vlade, 50 liberalcev, 7 privržencev Gamazovih, 6 pripadnikov vojvode tetuanskega, li karljste, 1 republikanca in 1 neodvisnega poslanca. Vlada ima 40 glasov večine. Pariz 1. Mesto kaže danes svoje navadno lice. Povsod delajo. Dosedaj se ni pripetilo nič posebnega. Barcelona 30. m. m. Mnogo delavcev je sklenilo, da bodo 1. majnika delali. Lotldon 1. V zbornici poslancev je izjavil Chamberlain, državni ta jnik za kolonije, da je sklenila eiperska vlada z avstrijskim Llovdom začasno pogodbo glede poštne službe med ciperskim otokom in Egiptom. Ta pogodba velja od 1. junija naprej. Ker mora ta dogovor dobiti potrdilo angležke vlado ter ga še le proučuje državno blagajništvo, ne bi bilo primerno, če bi se objavile že sedaj njegove določbe. Za svobodo, za pravo! (Dopis.) Da, boli jih! Prav imate, gospod urednik! Boli jih lekcija, ki so jo dobili v »Secolo« radi ostudnega postopanja svojega proti slovanskim poslancem v deželnem zboru istrskem. Boli jih že zato, ker je prišla ta moralna pljuska od prijateljske roke, ali še veliko bolj zato, kor je — zaslužena v polni meri, kor je zadela v živo. Dobro ste jim povedali: pravica našega jezika v provinciji istrski je uzakonjena : zapisana je v knjigi božjih in ljudskih zakonov. Dobro sto jim povedali: to pravo jo neporušno. Ali najbolje ste jim povedali to: da Slovenec in Hrvat, priučivša se. se svojim talentom, tujim jezikom, se nikakor še nista odpovedala pravicam svojega rojstva in svoje krvi! Dobro, izborno je bilo rečeno, da Italijane ne briga čisto nič, kaj in koliko znajo naši poslanci, a še -1——————___ „ ki jim ne manjka cvenka, prazna vreča ne stoji pokonci. Tam v kotu okolo stirioglate belo osnažene javorjeve mize so je zbrala družba starejih kmetov. Počasi so padale besede, a vsaka je bila tehtna. Že marsikako so zmodrovali o letini in o živini, o slabih časih in vremenu, ko se je pridrenjal do mizo Pavlovcc, slok, postaven kmet, temnega obraza, v že oguljeni nedeljski suknji. Nekako osorno je odrinil starega Simna, ki je- sedol široko na klopi in opiral komolce ob mizo ter molčč zleknil svojo dolgo postavo v dve gubi. — Slivovke, eno osmino! — je zakričal z raskavim glasom in jezno zarežal nad Dohnikom, ki ga je nekako neverjetno motril z svojimi majhnimi zalitimi očmi. — No prokleto! kaj pa zijaš v me, kakor da me nisi videl še živ dan, za eno osmino sem ti menda še dober! — — I no, i no ! — je pogovarjal krčmar ter odhitel po slivovko, zraven pa ugibal, kje neki bi se ga bil Pavlove« navlekel že tako zgodaj. — To presneto oštirče debelo, kako me gleda, kakor bi se bal za tisto svojo žlodro — je goclr- Offlaal *e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo * primernim poptiatom. 1'oslana. osmrtnice in javne zalivale. v če v. • — Prehitro ali ne, ti ne boš plačeval za me! Hudičevo olje bi pil, tak sem ! — Bog so usmili, kaj pa je prišlo v to ! kopana svobode, zatrtega prava in uničenega blagi >sta n j a 1j udsk epa ! Tu pa ni najprimitivnejega poboja ■voltodi?! Svoboda pa je — življenje. I rt tudi konstitucijo-nelno in parlamentarno življenje se more razvijati in more procvitati le na podstavi svobode! Svoboda se pa v deželnem zboru istrskem gazi v blato na nečuven način in je po takem vse parlamentarno življenje pobeljen grob!! Najkruteji osel »ni absolutizem 11« • bi mogel hiti tako nasilen, tako strašen, kakor je tu absolutizem gospodovalne stranke, te zloglasne večine v deželnem zboru istrskem. Italijani se izgovarjajo, da oni ne umejo slovenski oziroma hrvatski, a naši da umejo vsi prav dobro italijanski, Že radi tega, da bi naši morali govoriti italijanski. Denimo, da je res tako. Toda povedali smo že, da bi bilo absurdno, ako bi po znanju ali nepoznanju posamičnikov hoteli uravna- , vati splošna ljudska prava, prava celili narodov, , da bi se izvrševanje zakonov, izvrševanje ustave urejalo po tem, da-li se je kateri posamičnik česa naučil ali ne! Pravice naroda slovensko-hrvatskega v Istri so neomajne, so neminljive, ker so uzakonjene. I'raviea do rabe našega jezika ni le last naših poslancev, ampak to je last vsega naroda! i Tudi ko bi naši poslanci hoteli storiti to uslugo laški večini, vendar ne hi smeli, ako ni narod > pritrdil temu. Poslanec nima pravice odrekati se | čemu, kar ni njegovo. On se ne sme odrekati pra- ; vici, ki je njegova last le v toliko, v kolikor je on del narodne ukupnosti! Poslanec je prejel od : naroda mandat, da čuva njega prava, ne pa da ! bi se v imenu naroda odrekal narodnim pravicam. Italijanski gospodi tišči seveda že v krvi oblastnost stare beneške oligarhije, oni nimajo zinisla za razmerje med poslancem in ljudstvom v ' konstitucijonelni državi. Sicer no bi zahtevali od naših poslancev, česar jim i|ti ne morejo dati. Kajti, če bi naši poslanci privolili v to, kar zahtevajo od njih Italijani, ne bi bili več zastopniki naroda, ampak njega izdajice, Soselmo je zabolelo gospodo tudi to, da je j milanski list opozoril na analogijo v deželnem zboru tirolskem, ker jih je opozoril na kričeče j protislovje, ki je obseženo v njihovem postopanju. Po vsej pravici jih je opozoril, da saj to, kar zahteva slovanska manjšina v deželnem zboru istrskem, ni nič druzega, nego je to, kar zahtevajo in tudi uživajo italijanski poslanci v deželnem zboru i tirolskem. Italijanska glasila ne vedo odgovoriti j druzega na to opozorjenje, nego, da pravijo, da je ] razlika v tem, da Italijani v Tirolu niso agresivni, j da ne seznjo po posestnem stanju Nemcev, ampak da hočejo le ohraniti svoje posestno stanje; Slovani v Istri pa da so agresivni, da sezajo po italijanskem posestnem stanju, da hočejo uživati, česar ' niso uživali dosedaj itd. itd. j Na tem je precej resnice. Smo pa-li mi krivi, da so bili Nemci v Tirolu že dosedaj pravičnoj i nasproti Italijanom, nego so bili in so istrski Italijani nasproti Slovanom?! Ni-li naravno to, ni-li opravičeno to, ni-li to celo naša sveta narodna dolžnost, da smo agresivni proti je javkal Dobnikar, ki se je bal, tla se ne bi vnel kak prepir. Pa Pavlovee je le klel in se jezil, gledal pisano in razjarjeno tolkel ob mizo. — Napil se ga je kje, zdaj se pa jezi, kakor bi mu bila res sila — je modroval stari Simen ter se odmaknil od svojega hudega soseda. — Sila ali ne sila! Kaj veste vi, kaj so skrbi, kaj je nesreča! Menda 'mi sam vrag sedi za vratinu, kar sem prevzel to bajto prokleto! — ro-bantil je Pavlovee. I, ne kolni, ne kolni! — ga je pogovarjal pobožni Zevnikar iz svojega kota ter plašno pogle-claval čez mizo. Hudik bi ne klel! Smejam naj se, kaj ne?! Popoludne sem poslal pastirja konje past. Kavno sem se zleknil na vrtu v senco in oprl komolce v travo, kar je priletel sosedov hlapec nad me in kričal, kakor da so vsi križi doli. Pa sem ustal in tekel za njim v našo ogrado, kjer je bil pastir s konji. No in tam je ležal sivec na tleh, Jožko pa je javkal zraven za žive in mrtve. — Kuj pa je bilo? vmešala se jo, radovedna krčmarica v pripoved in trla svoj beli predpasnik med prsti. (Pride še.) Italijanom v tem zmislti, da zahtevamo od istih, naj nam vrnejo, kar so nam vzeli s silo in krivico in kar oni imenujejo sedaj svoje »posestno stanje« ?! j Kes je sicer, po pridobitvi vsega, kar zahtevamo mi, bi Italijani H' Istri zgubili mmipi in hi mi pridobili tudi mnogo: da bi oni zgubili hegemonijo, mi pa pridobili jednakopravnost; ali na tem nismo krivi mi, da so Italijani na podlagi falzitikaeije odnošajev zgra lili in vzdržavali svoje gospodstvo!! Smo-li krivi mi, da je posestno stanje italijanske stranke ukradeno?! Je-li zameriti okrade-nemu, ako zahteva, naj jo mu povrne kar so mu odnesli?! To zahtevamo in nič druzega. (V pa Italijani /gube potem gospodstvo, omejivši se le na to, kar je v resnici njihovo, na tem zopet nismo krivi mi, ampak — od nošnji ! To bo le naravna posledica dejstva, da je večina v deželi slovanska. In da nastopi ta posledica čim prej, to je postulat svobode in prava! Zato le pogumno naprej v boju za — svobodo in za pravo! m Govor dra. Dinka Trinajstića r drugi seji dež. zbora istrskega dne 1>S. aprila (Zvršetek.) Dr. Trinajstič: .faz prosim zastopnika vlade, da konstatira, da me predsednik ne pusti govoriti! Predsednik govori italijanski. Dr. Trinajstič: da konstatira postopanje nasproti nam. Bili so nadalje odsotni ter se niso udeležili volitve, da-si so vpisani, kakor da bi glasovali : pod št. 0. Tonetti Giovanni, ki je v Ameriki; pod št. 11» Paškvali Ivan Harfa ; pod št. 17 Anton Rudar ; pod št. IH Vazila Peretič Mate; pod št. 2» Načinovie (iašpar pok. Gašpara; pod št. 2H Barbarčič Mate; Donadie Anton Vazila, Files Josip, ki je bil v Trstu; pod št. itf) Donadić Anton pok. Ivana; pod št. 44 Donadić Mate pok. Antona; pod št. 50 llabarčič Ivan pok. Antona; pod št. 11 Zagabria Anton, koji je odsoten; pod št. 40 Načinovič Dinko pok. Ivana, za katerega jo glasoval sin Dinko. Klic: non si legge! (ne čitati!) l)r. Trinajstič: Jaz ne čitam govora; jaz čitam le imena. Predsednik: La fin i sca ! Dr. Trinajstič: Glasovali so tudi mrtvi. Tako sta od volileev pod št. 31 dva mrtva. Predsednik govori italijanski. Dr. 1 rinnjstič: Jaz govorim o predmetu. Predsednik zopet sega v besedo. Dr. Trinajstič: Jaz govorim o predmetu; kako trdite vi, da no govorim o predmetu, čci ne umete jezika ? ! Predsednik govori italijanski. Dr. Trinajstič: Jaz varujem svojo pravico... Torej pod št. 44: Ivan, Anton in Josip Zu-kovič so vsi trije mrtvi . . . (Žvižganje.) Predsednik: A vrniti! Dr. Trinajstič (predsedniku): Vi ste pozvani, da branite čast tega zbora ter da je ne pustite rušiti od nesramne sodrge. (Krik.) Vi ne znate varovati časti . . . Gospod, vi ne poznate svojega položaja . . . Predsednik govori, da je t* »provoenzione». Poslanec Benatti govori italijanski. Dr. Trinajstič odgovarja Benattiju. Predsednik opominja, naj se gre govornik prepirat in pričkat »al caffe«. Dr. Trinajstič: Prepovejte njim konverzacijo in motenje! (Žvižganje.) Gospod predsednik, če vi niste v stanu, da iztirate tisto sodrgo venkaj, će ne znate ščititi dostojanstva tega zbora in ve sami grešite /troti svobod i gorom, odrekam se besedi. Zdaj ste svobodni . . . Politični pregled. TRST, 2. maja 1899. K položaju. Od oficijozne strani se oporeka vesti, ki jo je bila prinesla «Neue Freie Presse», češ, da je vlada opustila namero izdati jezikovni zakon s pomočjo 14. «Piccolu» pa brzojavljajo z Dunaja — seveda najbrže iz krogov, ki so blizu isti «Neue Freie Presse» — da je vest tega lista vendar le resnična. Ministerstvo T h u novo da hoče izvesti le še pogodbo z Ogersko in s tem da bo dovršena njega naloga. Jezikovno vprašanje pa da ostane naslednikom sedanjega m i n i s t e r. s t v a. Ali res politiika demonstracija ?! Notri mej hudimi boji današnjih dni, oh plohi udarcev, ki padajo na nas od vseh strani, v tej bojni vihri /\\ življenje, občutimo prav te dni neko zadoščenje. Širša javnost se je vendar začela nekoliko baviti / nami. Kakor bi hoteli, nas vendar ne morejo prezirati. Grdč nas, tepejo nas in ubijajo, ali govore o nas! Ob vsej dobri ali zli volji za to vendar ne morejo več prezirati naroda slovenskega tako, kakor so ga nekdaj. To je vsakako precejšnja moralna pridobitev, da smo si izsilili pozornost, da se sami, se svojo silo potiskamo na dnevni red avstrijske politike. Tako so vendar nekateri dunajski listi (in po istih tudi naša »Triester Zeitung«) doslovno prijavili pismo dra. Gregorčiča do dra. Pajerja, tako je n. pr. jezno zašumelo po vsem nemškem gozdu po razpravi v deželnem zboru kranjskem o realčnem zakonu, ko so sklenili, da se moraju vsi učenci na realki učiti obeh deželnih jezikov, zraven tega pa slovenski dijak še hrvatskega. V razgovor je posegnil tudi svobodno-oficijozni, hipermodri »Fremdenblatt« rekši, da je bila to politična demonstracija, češ,, da tu niso bili odločilni pedagogiški razlogi, ampak namen, da hi ljubljanska realka postala instrumentom za vzgoje-vanje »jugoslovanskega naroda«, obsezajočega obe državni obsežji monarhije«, kar da se malo pri-klada onemu okvirju ustavnega določila, ki prepušča realstvo deželni zakonodaji, ker so praktične naučne potrebe v raznih deželah različne. Ti moj Bog, po takem razlaganju je tudi vsaka osnovna šola, ki jo zahtevamo, politična demonstracija. Vsaka slovenska šola vzgaja slovenske otroke v slovenskem jeziku in jih varuje pred od-tujenjem od svojega naroda, Z otroci pa je že tako, da rasejo in da tudi polagoma dorasejo do mož, do — političnih bojevnikov. Krgo: šola ni dru-, zega, nego instrument za vzgajanje političnih bojevnikov in osnova te šole ni bila druzega, nego — politiška demonstracija! Torej - nič fiol! To bi bil prav za prav zaključek modrosti polofi-cijoznega lista. Ali — če se motimo — na državnih realkah {»o Avstriji se poučuje tudi francoz-ščina ! To je pa že lahkomiselno od gospe in matere države, ki uprizarja take permanentne demonstracije za — franoozko republiko! In celč huje demonstracije, nego je ona deželnega zbora kranjskega, kajti: narod hrvatski, katerega jezik sc mi Slovenci radi učimo, ker je prav za prav naš jezik, biva sicer res v dveh »državnih obsežjih«, ali vendar še vedno v i »tej monarhiji i u pod isto dinastijo, dočim leži francozka republika — ako ne laže geografija — daleč izven monarhije. Svobodno ofizijozni list naj nam ne zameri, ako mu povemo, da je se svojim sklica v a njem na ustavo ustrelil prav velieega kozla. Dunaj je sicer res precej daleč od Istre in Dalmacije, ali od lju-dij, ki s tako nadutostjo in tako nekako od gori doli dajejo lekcije o ustavi in o politični pristojnosti in o lojalnosti, bi vendar smeli zahtevati toliko znanja tudi — v geografiji in etnografiji teh naših dežel, da bi vedeli, da je Hrvatov tudi v »tem državnem obsežju monarhije«, da se torej hrvatski jezik govori tudi v tej polovici države, in da so Slovenci, katerim je namenjena ljubljanska realka — da ne govorimo o narodnem jedinstvu med Slovenci in Hrvati — v neprestani gospodarski in trgovski dotiki, in da torej tudi praktična potreba govori za to, da se mi učimo hrvatski. Pa tudi toliko poznanja parlamentarnih odnošajev bi smeli zahtevati od takih strogih in modrih gospodov, da bi vedeli, da zastopniki Hrvatov, živečih v »kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru«, sede v parlamentu na Dunaju in da tam z skrajnim sa m o z a ta j e v a n j e m p o d p i r a j o — avstrijsko vi a d o v h o j u proti re v o 1 u o i j o n a r ni m življem!! Rekli bi torej, da rečeni sklep dež. zbora kranjskega ni bil ni kaka nedopustna politična demonstracija, pač pa je nastop » Fremdenblattov« demonstracija proti parlamentarni konstelaciji, ki je v podlago ekzistenci sedanje vlade, oziroma demonstracija v prilog opoziciji. Seveda je to jedna avstrijskih specijalitet, da vladni listi delajo za — opozicijo, in pa še kakšno. Italijanski irredentizem. Konservativna in liberalna združenja Italije so imela skupen shod v Milanu, ki je mej drugimi brzojavno pozdravil tudi kralja in je od poslednjega dobil jako laskav odgovor. Na shodu so sklenili, tla se pozdravi italijanski narod della Regione Giulia v Avstriji in da se m u zaželi zmaga v njega borbi. Vrhu tega so v statut teh združenj vsprejeli novo točko, po kateri mora biti cilj tem društvom narodna propaganda tudi izven italijanske kraljevi n e. Italijansk i m krogom treba pripozuati, da postajajo čim dalje, tem odkriteji. Tem čiidneje je, da se v Avstriji vedejo tako, kakor da bi se ta odkritost v ciljih oficijelne in neofieijelne Italije tilala vsega sveta, izvzemši jedino Avstrijo! V italijanski komori so včeraj ostro kri-tikovali politiko Italije v Kituju. Socijalist Bissolati je rekel, da njegova stranka ne da ni jednegamoža in nijednega novčiča za tako politiko. Irredentovec Barzilai je rekel, da ta politika nima ni pravega koncepta ni tehniške okretnosti. Začetek tej politiki je isto tako nesrečen, kakor je bil oni v Afriki in konec bo najbrže tudi tak. Italija ne more imeti od tega nikake gospodarske koristi že zato, ker bi tako akcijo mogla izvesti le s tujimi kapitali. Bonin je rekel, da je Italija začela to politiko z vezanimi rokami. Vse je bilo nepripravljeno. Za sedenje teritorija v Kitaju ne more prinesti Italiji nikake resnične koristi. Domače vesti. Osemdesetletnica hrvatskega pesnika Ivana viteza T ruskega. V nedeljo zvečer so priredila zagrebška društva impozantno serenado. Pred stanovanjem jubilarja se je zbrala ogromna množica. Pela so društva »Kolo«, »Sloga«, »Merkur« in »Sloboda«, kakih 150 pevcev. Mladi pesnik Mihovil Nikolič je govoril svojo lastno krasno pesem velikanu ilirskega preporoda — to je bil pesniški poklon mladega naraščaja Nestorju nrvatnkega Parnasa. Starček-pesnik je bil na oknu stanovanja priča tem prisrčnim ovaeijam in se je potem zahvalil množici v iskrenih besedah. Potem je sledilo zopet petje in ob navdušenih vsklikih iz tisočero grl se je sprevod zopet uredil in se pomikal proti prostorom »Sokola« in »Kola«. Včeraj predpoludne pa se jejubilarju poklonila velika deputacija, ki inu je poklonila krasno adreso, izdelano od več hrvatskih umetnikov. Po prečitanju adrese se je jubilar zahvalil v priprostih ali tem prisrčnejih besedah, obljubivši, da hoče tudi sedaj še, ko mu je glava osivela, delati, kolikor bode mogel, za mili rod hrvatski in za to lepo domovino. Zatem so jubilarja sproveli na banket. Spomin miičciilkov-vellkauov Petra Zrlnj-skega in Krst« Frankopana je proslavil narod hrvatski — kakor vsako leto — te dni na tih ali veledostojen in pristojen način: z mašami zadušuicami in ganljivimi spisi po listih. Leta 1671, dne 30. aprila, sti padli glavi teh dveh blestečih prikazni v zgodovini naroda hrvatskega pod roko krvnika v Dunajskem Novem mestu. let je minolo od onih burnih časov, mnogo viharjev je tudi pozneje hrulo nad narodom hrvatskim in tudi danes še se mora isti boriti - če tudi v drugačnih oblikah in z drugim orožjem — za svojo svobodo, ali ima tudi to tolažbo, da ima v vsakoletni priprosto-ganljivi proslavi spomina Zrinjskega in Frankopana jamstvo, da v narodu še ni izumrla tista ljubezen do samega sebe, katero sta morala junaka plačati se svojim življenjem. Slava spominu teh dveh hrvatskih velikanov in čast hvaležnemu narodu ! Imenovanje. Minister za nauk in bogočastje je imenoval glavnega učitelja na učiteljišču v Kopru in okrajnega šolskega nadzornika v Pulju, gosji. Štefan a K r i ž n i č a, ravnateljem ženskega učiteljišča v Gorici. Čestitamo od srca! Razdelitev občine pazinske. Zakon, vspre-jet v zadnjem zasedanju deželnega odbora istrskega, za razde ljenje občine pazinshe v štiri manje občine, n i z a d o b i 1 cesarske g a p o t r j e n j a. Iz odvetniške zbornice tržaške. Predsednikom te zbornice je izvoljen dr. C 1 e m e n s L u-nardelli, podpredsednikoma pa dr. Sci pio vitez S a u d r i n e 1 I i in d r. H e k t o r R i c h e t t i. Ljubljanski superijorili žargon. »Tržaška «Edinost* postaja od dne do dne bolj podobna stari .levici, /c dolgo sta ji molek in m« >1 i t vena i knjiga prva in jedina tolažim, tako da jo sedaj pristno glasilo redovnikov tretjega reda. Ni torej čuda, da jo stara ta ženica — koji so pa bolezni »razširjenja« možgan ni treba bati kakor vsaka t e r c i i a l k a. prav zelo hudobna. 1 »a si ježe par-krat, ko smo ji okrcali koščene prste, storila obljubo, da bode narodno napredno stranko v Ljubljani puščala v miru, prelomlja to obljubo teden za tednom. Kar stakne, izvleče na dan proti naši stranki, ne da bi bila pri tem kaj posebno izbirčna. Danes se sreča z ljubljanskim potni kom v tužni Istri, ki zabavlja na duhovnike takoj se stara * Edinost* »zgraža* in nad nas ljubljanske naprednjake zabavlja, kakor so le v Trstu zabavljati more. Drugi dan zopet dobi iz Ljubljane diagnozo o svojih cerebralijah, in takoj se spet zgraža, prav kakor da smo mi ljubljanski naprednjaki odgovorni za mozeg v njeni časnikarski buči I Ljubljanski klerikalci pa uživajo od njene strani najslajši mir. Sedaj, ko je »Katoliška tiskarna* radi volitve vbogemu svojemu uslužbencu pojedla vsakdanji kruh, se tetika »Edinost« niti ne zgraža ne, dasi je tedaj, ko je deželni odbor poštenjaku Koblarju dal zasluženi ukor, od samega zgražanja plesala k a n k a n, da so se j i kazala s u hotna i ti u s n j a s t a k o l e n o a ! Sedaj, ko so katoliki poštenemu delavcu kruh sncclli, je pa vse v redu, in tržaška * Edinost* bo morda še par maš plačala, ker se je zgodilo tako. To je sveta tržaška doslednost! Ti sveti doslednosti pa še jedenkrat: s svojim zabavljanjem nas ne uženete v kozji rog!» Taka je polemika v ljubljanskem superijornem žargonu. Ustreženo bodi »Slovenskemu Narodu* : na tako polemiko je jedino na mestu — molk!! Izlet In veselica ženske podružnice sv. Cirila In Metoda k sv. Ivanu se jo odložila, radi nestalnosti vremena in družili nepričakovanih zaprek, na prvo nedeljo v juniju. Avlta eoltnra! Pišejo nam: V nedeljo sem šel z svojo družino v mestni gozdič, da se mi otroci malce razvedrč in da se navžijejo čiste-jega zraka. Nazaj gredč smo pri sv. Alojziju srečali dva nekoliko vinjena možaka, ki sta, ne menč se za mojo osebo (bil sem z otrokom nekoliko spredaj,) začela nadlegovati mojo ženo in družinsko prijateljico, ki sta obe imeli otroka v naročju ! Na laške bedarije sta ženski odgovarjali slovenski, na kar jo rekel jeden surovežev: »Saj sem tudi jaz »Kranjc«, samo ne tako neumen, kakor ste vi drugi« ! Drugi, ki je bil Lah, je rekel: »Ande in malora in ščavarija, mostri di ščavi« ! »Kranjec« gaje (bilje namreč bolj pameten) posvaril, rekši: »Nemojte žaliti ljudi, ki grejo svojo pot in ki vas nič ne vprašajo«, kar me je nekoliko pomirilo, toda lahonskomu šarlatanu sem povedal, kar mu je šlo, tako, da je kar izginol v temo. To so torej oni čini zloglasne nvite colture! Potem naj še rečejo, da izzivamo mi! Izletnik. K1IIl> Jezdecev je ustanovil »Hrvatski Sokol« v Zagrebu. Proti mali odškodnini ponuja se sokolom priložnost izvežbati se v ježi. Pouk traje dva meseea. Slavnemu občinstvu na znanje. Podpisano predsedništvo slavnostnega odbora pevskega društva »Adrija« v Barkovljah uljudno poživlja vse ono gospode rodoljube v Trstu in okolici, ki so morda potom raznih oseb kaj darovali za nabavo društvene zastave »Adrije«, a ni bil njihov dar še objavljen v »Edinosti«, da nam blagovole to naznaniti Čim prej ali osebno ali potom dopisnice. Ob enem opozarjamo si. občinstvo, da je nadaljne prispevke izročati le členom slavnostnega odbora, ali zanesljivim in v to pooblaščenim osebam našega društva. H r a b e r R a ž e ni, J o sip S u I č i č, Častni predsednik. tajnik. Iz-pred deželnega sodišča. Nepoboljšljivega gosta so imeli včeraj na zatožni klopi. Bil je f)t>-letni Anton Mark. Mož je bil že večkrat kaznovan radi tatvine in javnega nasilstva, a lota 1 Sti J. je bil kakor vojak obsojen na smrt, ker je bil na čelu neki zaroti. Pozneje pomiloščen je dobil primerno število palic. Včeraj je bil tožen radi javnega nasilstva in nedovoljenega nošenja orožja. Hotel je s silo udroti v neko stanovanje na frgu sv. Ivana. Ker mu niso hoteli odpreti, je razgra- jal. Poklical i so redarja, a uprl so je tudi temu tako, da je moral prihiteti še jeden redar v pomoč. Sodišče je prisodilo temu nasilnežu 1.1 mesecev ječo. To je I »i In zvestoba slugo do svojega gospodarja. 1H-Ietni Josip Calligarit- je služil kmeta .1. Svetino tako zvesto, da je poslednjemu pomagal celo krasti po polju. Hlapec je dobil včeraj 'J ine-seca, gospodar pa ."» mesecev ječe. —'5-lotni .lust Malalan je dobil včeraj ♦» mesecev ječo radi težkega telesnega poškodovanja. Spri se je bil z neko osebo v gostilni in ko mil je bilo zadosti, je zagnal steklenico dveh litrov svojemu nasprotniku v obraz. Izgovarjal se je, da jo bil pijan, ali pričo so govorile drugače. Drobne vesti. Se je poštenih ljudij na svetu. Težak Ivan Grmek z V rdele je našel včeraj na ulici listek loterije. Hotel je že vreči proč tn papirček, ali v isti hip jo d osel preti jedno loterijsko kolokturo. Pogledal je na vzdignjeno številke in glej — vse tri številke so bile razobešetio tam, listek je dobil terno. Ali Grmek je pošten mož, nesel je srečni listek na policijo. Ta pač zasluži nagrado o«I dotičnoga srečnega igralca. .'lo-letni mesar L V. je včeraj počenjal na ulici raznih neumnosti. Mimoidoči so videli takoj, da možu ni prav v glavi. Odveli so ga na njega stanovanje. Tam pa je siromak jel besneti takti, da so morali poklicati zdravnika, ki jo odredil, tla so I. V. odveli v bolnico. Težak I. C. je bil sinoči doli. ure mej prijatelji. Razstanck pa menda ni bil posebno-prijateljski, kajti I. C. je odnesel seboj nič več in nič manj, nego pet ran na glavi. Glavo je seveda nesel na zdravniško postajo, kjer so mu jo pokrpali, kakor so vedeli in znali. Nekaj stičnega, vendar ne tako hudega, so je dogodilo kočijažu L G. Tudi on je hil v družbi dobrih prijateljev, ki so ga nekoliko pobožkali po glavi. Ni so posrečilo. Iz nekega temnega kota na ulici Miramar sta začula redarja minolo noč sumljivo smrčanje. Stopila sta bližje in videla sta dve prikazni, ki sta so delali, kakor da spiti. Redarja ste stopila še bližje in videla sta, da je tu veča družba : dveh mtižkih in 1» lepih — kokošij. Ker moža nista hotela pojasniti, kako sta zašla v tako tesno dotiko s toli lepimi kokošimi, morala sta na polieijt) in ;)otein v ulico Tigor, pa — brez kokoši! No, bo pa ričet pet za nekoliko časa! Popravek. V vabilo na VIL redni občni zbor tržaške posojilnice iti hranilnice, priobčeno v W. št. «Edinosti», u rinila se je neljuba pomota, in je čitati, da se bode ta zbor vršil dne 7. majat. 1. ob uri p red po l u d ne, ne pa, kakor je tiskano, popoludne. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovaimi hiš. štev. i) (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo! Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste otl Alessaniro Levi Minzi v Trstu. Piiizza Itosnrio žter. (Aolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijah, zrcalili in slikali. Ilustriran ceni k gratis iu franko vsakemu u a zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na hrod ali železnico, brez da bi se za to kuj zaračunalo. Različne vesti. Iz sodnih dvoran Z ho«1«lceni. Kedar se čita o fMMlalu. smemo hiti prepričani, da j« junak naš znanec Lah. Tako je l>il«» tudi v našem slučaju. Pred »»krožnim sodiščem v Heichenhurgu se je vršila dne 2i). m. m. raprava proti nekemu sestindvnjsetletnemu Alojziju Lorcncii Nardonu iz Reverdclle-Luna na južnem Tirolskem zaradi zlo-čina težke telesne poškodbe. I>ti je 2~k fehruvarja t. 1. v neki krčmi v Krifltofsgrumlu z bodalom težko poškodoval Jožeta Iviho, a lahko ranil Hudoba Scbolza. Poškodovanca sta ga bila, ker je bil preživega temperamenta — spremila iz gostilnice. Nardon je na razpravi trdil, da je vršil le silo-bran, ker da se sicer ni mogel obraniti napada. Sodni dvor pa je bil drugega inenenja ter je obdolženca obsodil v petmesečno težko ječo in radi prepovedane nošnje orožja v 1*4 ur zapora. Silo h ran. Kmetica Katica I i u pesen iz Be-regso ranila je pred meseci svojega moža, kateri jo je hotel zadaviti, na 17 mestih sf« sekiro ter ga ubila s tein. Dne IS), m. m. se je vršila proti njej razprava v Temešvaru, na kateri so Katico rešili krivde, ker da je vršila «silobran». Tristoletnico Cromwellovega rojstva so obhajali te dni v Londonu slovesno. Pri tej priliki je propovednik v Citv Temple dr. Parker žalil nemškega cesarja in sultana na nezaslišani način. Predsednik narodnega sveta dr. Mackennal da mu je pomagal. Ruske reforme. Dve važni reformi se pripravljate zadnji čas na Ruskem, namreč uveden je meterske mere in novega, pri nas rabljenega gre-gorijanskega koledarja. Astronomski odsek, ki se je pečal s tem vprašanjem, je dovršil svoje delo. Sicer se poslednje imenovani novotariji protivi sv. Sinoda, na čelu jej energični Pobedonoščev, vendar je pričakovati, da postanejo Rusi tudi v tem pogledu zopet za en korak moderniji. Ženske kakor obrtne nadzornice poslujejo že več let na Nemškem, seveda v tovarnah in obrtnih zavodih, kjer služijo delavke. Časniki se izrekajo zelo povoljno o teh ženskih nadzornikih, katere mnogo laglje zapažajo nedostatke iu nevarnosti, ki pretč njihovemu spolu v tovarnah, nego bi to za mogli moški. Kmalu bodo imele obrtne nadzornice sledeče države: Hesonska, Bavarska, Vaj-marska, Badenska in Virtenberžka. Umor in samomor v cerkvi. V cerkvi Notre-Dame de Rive v Parizu je ustrelil neki steklar Charollois dvakrat na svojo ženo, ko je privedla otroke k prvemu sv. obhajilu. Ženo je ranil smrtno. Potem je hotel zbežati, a pri vratih so ga zadržali. Sedaj je obrnil orožje proti svoji glavi ter obležal mrtev. Vsled tega prizora je prijel krč več otrok, in obhajilo se je moralo odložiti. Vzrok napada je bil baje ta, ker ga žena, ki je živela ločena od njega, ni bila povabila, da se udeleži prvega sv. obhajile njega otrok. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Kopel' 2. Danes je bila četrta seja deželnega zbora istrskega. Sejo je otvoril deželni glavar Cam-pitelli ob polujednajstih predp. Navzočih je bilo 18 poslancev večine. Galerije so bile skoraj prazne; tudi žurnalistov ni bilo toliko kakor navadno. Tajnik V entrella je čital zapisnik zadnje seje, ki se je potrdil nespremenjeno. Deželni glavar je razlagal, zakaj ni poskrbel takoj o prvi seji dva i t tili j a n s k a stenografa, kajti o d r u g i h, k a-k o r j e r e k e I, n e m o r e biti g o v o r a v d e ž o 1 u e m zboru i s t r s k e m. (Klici: bravo !) Vzrok je ta, da so bile v prvih dveh sejah na dnevnem redu same formalne reči, za katere da je zadostoval jeden stenograf. Dalje priobfiuje vso že znano zgodovino, kako so hrvatski in slovenski poslanci vračali laški naslovljena vabila v sejo. Klici : »eiviltil!« Grozil jc zopet h § 4, (»pravilnika . . . Po poročilu .šolskega odseka gledč šolskih taks seje priobčila interpelacija poslanca Scam-picehija in druguv (podpisani so vsi poslanci večine), k a k o d a z a m o r e vlad a o p r a-v i č i t i d e j s t v o, d a j e «1 r ž a v n i p r a v d-n i k z a p 1 e n i 1 «1 n <1 i p e n d e n t e» i n «P o- p o l o i s t r. » zaradi zna n e g a p i s m a L a n a r d e 1 1 i j a ž u p a n u D o m p i e r i j u ?! Interpelacija s«' čudi, kako da se plenijo take nedolžne reči. Saj g, Zanaidelli da ni pisal druzega, nego da je Italija ponosna na te svoje sinove, s katerimi je zvezana po vezeh krv i itd. . . . Predlog šolskega odseka, da se osnujejo dva štipendija za istrske mladeniče, ki se hočejo v Malem Lošinju in v Trstu izobraževati za trgovinske kapitane, spremenil se je po želji poslanca Vidulieha v toliko, da se svota zviša od 100 na 150 gld. za vsakega štipendista. Sicer se je vršilo vse lepo, mirno in prikladno dnevnemu redu. Da, kadar so gospoda med seboj . . , Mogoče pa tudi, da so bonbončki, ki jih je delil sluga med sejo, uplivali tako blagodejno na živce gospodov poslancev. Seja se je zaključila oh četrt na eno popoludne. Prihodnja seja bo v četrtek ob 11. uri. I*ma:a 2. Govori se, da bo sedanji namestnik nižeavstrijski, grof Kielmansegg, naslednik grofa Hohemvarta v predsedništvu najvišega računičča. London 2. Po oficijelni brzojavki in Hong-konga se je tamkaj primerilo 2* novih slučajev kuge. Tekom zadnjega tedna je umrlo za to boleznijo ;11 oseb. Ilrno 2. Danes jc stopilo v štrajk petnajst tisoč tkalcev, ker lastniki tovarn niso hoteli ugoditi njih zahtevi po osemurnem delu. Dllll^j 2. Danes je hotelo zapričeti štrajk deset tisoč delavcev v tovarnah za opeko, ali po posredovanju obrtnega nadzornika so se diference poravnale. Dunaj 2. Ministerski predsednik grof Thun je prišel danes zjutraj iz Težina na Dunaj. Madrid 2. »Agenzia Fabra« javlja, da so v All»u(]uerqne nastali nemiri. Voditelja nemirnežev so zaprli, V Albiupienpie so odposlali fcno eska-drono vojakov. Carigrad 2. Glasom poročil s Krete, je viši komisar princ Jurij odobril predloge glede ustave in glede pomiloščenja obsojenih v letih 1896, do 1898. Princ je imenoval tudi pet strokovnih svetovalcev, mej katerimi je tudi jeden moluimedanec. Našemu si. občinstvu! Podpisani naznanjam, da imam v ulici Conti Št V. 2 dobro urejeno in •/, vsem potrebnim kakor moko, sladčicami itd. založeno Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz tovarne IC pekarno. Kruli pečem po krat na dan ter ga pošiljam na zahtevo na dom. — Sprejemnin tudi domače testo v peko. Z vsem spoštovanjem Ivan Pahor. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Malcanton štv. 2. Bogat izbor čevljev m gospode, gospe hi otroke. Delo solidno, trpežno iu po mogočih konkurenčnih cenah. Johann Puch is Gradca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta la. Colobigf v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Žalnim pohištva za jedilnice, spalnice ia »prejemnice, žiimiic in peresni?, ogledal in železnih blagajn, po cenah, 0 cm. „ !M) „ Alpagas trni za ženske obleke velik izbor............. 50 „ „ Kotenlna............. 18 „ „ bela...........21 „ „ Navidezno platno......... 16 Platno čisto laneno........ 22 „ „ „ „ „ za rjuhe dvojna širina „ 46 „ „ Muiolln bol prve vrtite......„ Hi „ Chiffon xh srajce........„ 18 „ Srajoe za gospode, velik izbor belih in barvane ............. «M) „ „ Srajoe za gospe.........„ 60 „ „ Kodorol, zadnji kroj........ 60 » „ Velik izbor trakov, čipk, bordur, vezenj, svile ln različnih garnitur tor vseh drobnarij za iivllje in modlztlnje. — Veprojemajo se naročbo moftklh oblek po mori ln naJnlSJlh oenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. „A G RIC O L" Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, I s t r c, (i oriš k e in pri t u k. pol jedel jski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »A grič o l«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču. FILIJALKA BANKE UNION V TRSTU e peca z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) V sprejema u plačilu na tekoči račun ter jib brestuje: Vrednostne papirje: po 29/,0/,, proti T> dnevni odpovedi 07 o 1 o I, - /g S n »*> « n -i 3 V/o » mesečni „ :: 3v/°0 ;; i m ;; Napoleone: po 2 °/„ proti 20 dnevni odpovedi :2ll "I 40 M * /o <1 !1 ti >1 °/o .i 3 mesečni „ m 3 \ „ G „ Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2®/4°/o tlo vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba uvizo pred opoldansko borzo. Potrdila se (lajajo v posebni uložni knjižici. e) Zaračuna se z« vsako nplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste, inknse in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budiinpe&to in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mestu ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. u) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.