Stav. i71. ¥ Trstu« v torek, dn* 21. julija 1914 Letnrl' ^ ^r^ Izhaja vsak dao, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Lredniitvo: Ubca Sv. Fnntttiu AtUfccgs it 20, L nadatr. — Vri dopisi raj se po«Wo uradni*™ Ust*. Ncfrankirana pisma se a« sprejemajo in rokopisi ae oe vranjo. Izdajatelj ta odgovoad urednik Štefan Oodioa. Larfnak konsorei| lista .Edinosti'. — Tbk tiskarne .Mtaosd\vpisaoe_zadnje s omejenim poroitvoa v Trstu, ubca Sv. FranCtfka Aaiikega IL Telefon uredništva in uprave Itev. 11-57. NaroCnlaa snaia: Za cel® kto.......K 2J— za pol leta................. za tri ............- • ......... ^ZT Za nedeljsko ladajo aa caio Mo........ ™ za pol leta................. „Edinosti" xa Primorsko mV edinosti je moir Posamezne številke .Edinosti" sc prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se raCunajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . . mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiika Aslškega št 20. — Poštnohranllničnt račun št 841.652. Pred odločilnimi koraki avstrfjike vlade v Belgradu casarju takst nameravan* demarie v Balgradu. - Sarajevske ieie prenapolnjena. Grof Barctitold predlo« DUNAJ 20. (Izv.) Mednarodni politični položaj se danes presoja zopet resneje. Včeraj je prispel na Dunaj ogrski ministrski predsednik grof Tisza in je konferiral z zunanjim ministrom grofom Berchtol-dom. ministrom a latere, baronom Buria-nom in pa skupnim finančnim ministrom Bilinskim. ki se je nalašč pripeljal iz Išla na I »unaj. Grof Tisza se je vrnil nato zvečer v Budimpešto, grof Berchtold pa bo tekom tedna poročal cesarju o odredbah monarhije glede odnošajev s Srbijo. Zatrjuje se. da bo avstrijska demarša v Belgradu. ki se izvrši najbrže tekom prihodnjega tedna, jako ostra in da bo vsebovala 73 ^rbijo jako mučne in težavne zahteve. Vendar pa se vzlic temu v dobro poučenih dunajskih krogih nadejajo, da nikakor ne pride do izbruha kakega nevarnega konflikta in to že radi tega ne. ker se zatrjuje, da ni v tem času niti ena od ostalih velesil pripravljena, da bi se angažirala v stvari, ki bi dovedle lahko do evropske konfla-gracije. Kar se tiče ruskega stališča napram av-Mrij^ki demarši v Belgradu, se naglasa, da bo Rusija avstrijske zahteve napram Srbiji, v kolikor ne bodo naperjene proti samostojnosti in suvereniteti srbske države. še podpirala. Tudi Rusija namreč želi, da stori srbska vlada vse, da prepreči za bodoče podobne zarote proti interesom a v >trijsko-ogrske monarhije. Posebno živahna pogajanja se vrše zadnje dni med dunajskim in rimskim kabinetom, vendar pa o poteku teh pogajanja ni mogoče ničesar izvedeti. Zatrjuje pa se, da so ta pogajanja jako dalekosežnega pomena. I>unajska borza je reagirala danes na pesimistično presojanje političnega položaja z novo. četudi ne tako ostro deruto, kakor zadnjič. Kurzi so zopet znatno popustili, borzni trg stagnira in govori se, da stojimo pred dalekosežnimi dogodki. BUDIMPEŠTA 20. (Izv.) »Esti Ujszag« priobčuje razgovor svojega belgrajskega korespondenta s šefom srbskega tiskovnega urada. Štetanovičem Vilovskim. Štefanov ič je med drugim izjavil v imenu vlade sledeče: »V Srbiji dosedaj še ni ničesar znano o kaki nameravani avstrijski demarši v Belgradu. Će do demarše faktično pride, potem se bo Srbija vsekakor pečala ž njo jako skrbno. Ce bo avstrijska vlada zahtevala, da Srbija zasleduje eventualne sokrivce in osumljence glede sarajevskega atentata in da zasliši priče, ki bi se nahajale v Srbiji, bo srbska vlada temu ra-devoljno vstregla, seveda le pod pogojem, če se bo avstrijska demarša gibala v formah, ki ne bodo pomenjale kršitve samostojnosti in suverenitete srbske države. Nikakor ne morem verjeti, da bi izhajale bombe, ki so jih zaplenili v Sarajevu, iz orožarne v Kragujevcu. Vem tudi pozitivno, da major Milan Pribičević ni bil niti v najmanjši zvezi z glavnim atentatorjem Prinčipom. Prinčip je tudi za nas uganka. Mislil je najbrže, da bo napravil Srbiji z umorom avstrijske prestolonasled-niške dvojice kako uslugo, a nas je le kompromitiral. Srbija ni kriva, da je prišlo do atentata, pač pa je temu kriva bosen-ska administracija, ki ni poskrbela za varnost prestolonasledniške dvojice. Če nas bo Avstrija obtožila, bomo odgovarjali in se branili. Srbi nočemo vojne in tudi upamo. da se bodo eventualni konflikti rešili mirnim potom. Mi smo veseli, če živimo PODLISTEK Rdeti mlin. Tri dni pozneje je posetila markiza d' Herouvillova markizo de Langeoc. Ko je Pavlina kake pol ure pokramljala s staro damo, je sprožila pogovor o stvari, ki jo je nepopisno zanimala. — Gospa markiza, — je rekla, ali ste pred kratkim zopet videla onega gospoda o čigar čudovitih pustolovštinah ste mi pripovedovala in ki ste mi ga predstavila na zadnjem vašemu plesu? — Govorite najbrže o vikomtu Cavaro-cu? — je odgovorila markiza de Langeoc. — Da, spominjam se, da je bilo to njegovo ime. — Ah, ah! Ljubo dete, — je nadaljevala smehljaje stara dama, — potemtakem ste se vendar začela zanimati za mojega romanskega junaka, mojega pravljičnega junaka! 2a\ pa to zanimanje prihaja prepozno. Geospoda de Ca\ aroca ne boste videla več, ker ni le zapustil Pariza, temveč tudi Francosko. — Torej popolnoma nepričakovano? — Nepričakovano, kakor pravite. Vi-kont je neumoren, neupokojljiv značaj, za katrega so stalne razmere nemogoče. Poseduje častno s svojim mečem pridobljeno knježje imetje in mi je povedal, da se namerava naseliti v Parizu ter tu uživati z monarhijo v miru in sporazumno. Potrebujemo najmanj 10 let, da izvršimo velike naloge, ki nas čakajo v novih pokrajinah. Nikdo od nas ne želi vojne in tudi ni nihče nasprotnik Avstrije. Tudi vse vesti o proti-avstrijskem bojkotu v Srbiji so močno pretirane«. DUNAJ 20. (Izv.) Oficijozni »Neues Wiener Tagblatt« priobčuje, kakor pravi, razgovor z nekim ogrskim državnikom, ki se je izrazil o položaju sledeče: »Sedaj, po sarajevski preiskavi vemo, kje je iskati sršenova gnezda, ki jih je treba vse uničiti. Gnezda se ne nahajajo nikjer drugje, kakor v Srbiji. Ne bomo se zadovoljili s kako papirnato satisfakcijo od strani Srbije, ampak zahtevali bomo stvarno zadoščenje. Mislim, da dosežemo svoje zahteve z mirnimi sredstvi in da bo velikosrbska propaganda definitivno izginila. Vojna je zadnje sredstvo, ki se ga ne bomo poslužili niti v slučaju, če bi bili naši prvi koraki brezuspešni«. Saj imamo še dovolj drugih sredstev na razpolago. Predvsem je treba pomisliti, da Srbijo lahko zapremo in izključimo iz svetovnega prometa. (Ogrski »državnik« najbrže ne ve, da ima Srbija prosto pot preko Soluna, ali pa tudi preko Crnegore.) Vsekakor pa razburjenje in vznemirjenje, ki se pojavlja zadnje dni, nikakor ni utemeljeno. Zunanji minister grof Berchtold se bo natančno ravnal po intencijah Njegovega Veličanstva. Menim, da bo srbsko-avstrijska kriza rešena preje, kakor si danes kdo misli«. Pred Izročitvijo avstrijske note v BeMu. Grof Berchtold pri cesarju. DUNAJ 20. (Izv.) Kakor smo izvedeli, bo sprejet zunanji minister grof Berchtold, jutri dopoldne od cesarja v posebni avdijenet Ta avdijenca bo za nadaljnji potek avstrijsko - srbske krize odločilnega pomena. Berchtold bo predložil cesarju noto, ki jo hoče izročiti Avstrija v Belgradu. Vladar bo noto ali v neizpre-menjeni, ali pa izpremenjeni obliki odobril, nakar se izvrši demarša že v najkrajšem času. O vsebini predstoječe avstrijske demarše v Belgradu, danes še ni mogoče izvedeti ničesar natančnega. Po mnenju poučenih dunajskih krogov bo demarša jako ostra in resna. Obsegala bo dve glavni zahtevi, ki boste, kakor smo že svoje-časno poročali, na eni strani juridičnega, na drugi pa strogo političnega značaja. V kolikor se tiče zahtev juridičnega značaja, je izven vsakega dvoma, da bo Srbija v to privolila brez vsakega odlaganja. Gre namreč za izvedbo kazenske preiskave v Belgradu oz. Srbiji, da se eventualni sokrivci v Srbiji zaslišijo in strogo kaznujejo. Politična vsebina demarše bo vsekakor veliko dalekosežnejšega pomena. Avstrija bo zahtevala v tem oziru od Srbije primernih garancij proti vsesrbski propagandi in bo stavila več konkretnih predlogov, kakor: razpust srbskih organizacij, ki so bile ustanovljene na temelju velikosrbske ideje, postopanje proti priseljencem iz Avstrije in njih strogo nadziranje, dalje ustvaritev zakona proti anarhističnim in nacijonalističnim komplotom in ustanovitev skupne avstro-srb-ske obmejne policije, ki naj bi prepreči- la vsako prehajanje sumljivih elementov iz Avstrije v Srbijo in narobe. Kako bo odgovorila Srbija na te zahteve, o tem se ne da za sedal ničesar govoriti. Vsekakor bo nastala z izročitvijo avstrijske note silno težavna In mučna situacija, koje razrešitev bo' zahtevala velikih obzirnosti, da se onemogoči krvavi zapleti jaj. Krobatin in Hdtzendorf zopet na Dunaju. DUNAJ 20. (zv.) Neka tukajšnja korespondenca poroča, da se vojni minister Krobatin, ki je odšel pretekli teden na dopust, zopet mudi že par dni na Dunaju. Baje se v jako važnih poslih vrne tekom tega tedna na Dunaj tudi šef generalnega štaba, Conrad baron Hotzendorf. Nekateri zakotni dunajski listi zatrjujejo, da je prišel baron Hotzendorf zopet v konflikt z avstrijsko diplomacijo in da grozi z demisijo. Sarajevski zapori prenapolnjeni. SARAJEVO 20. (Izv.) Dosedaj je bilo aretiranih že toliko oseb, da so že vsi sarajevski zapori prenapolnjeni. Oblasti so pričele radi tega sedaj vse manj sumljive in manjših deliktov obtožene zločince, odpošiljati v zapore v Tuzlo. Kritonsko-sodlolne dennndloclle. DUNAJ 20. (Izv.) »Reichspost« prinaša danes iz Zagreba, očividno iz frankovskih krogov, celo vrsto nesramnih denuncijacij. Navaja tudi imena oseb, ki so baje zagrešile zločin veleizdaje ali kaj podobnega. Clankar prihaja do zaključka, da je najbolje, da se hrvatski sabor razpusti in uvede na Hrvatskem vojaški režim, sicer da se lahko tudi še na Hrvatskem razvijejo jako žalostni dogodki za monarhijo. Spomenik nadvojvodi Francu Ferdinandu. LINC 20. (Kor.) V deželni zbornici se je sestal danes na predlog kneza Skarhem-berga komite za zgradbo in postavitev spomenika nadvojvodi Francu Ferdinandu. Spomenik naj se postavi v Aniži, kjer je preživel nadvojvoda po svojem lastnem izreku, najbrezskrbnejše in najlepše dni svoje mladosti. Poročilo srbskega tiskovnega urada. BELGRAD 20. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča: Pogovor z ministrskim predsednikom Pašičem, kakršnega so priobčile »Leipziger Neueste Nachrichten« je popolnoma zgrešen bodisi na njegove besedne izraze bodisi na smisel. Nekatera mesta njegovega govora so naravnost potvorje-na. Pred vsem se spravlja v napačno zvezo izrek, da dela čas za nas. Ta fraza se nanaša na temo o pravičnosti, ki bo priznana Srbiji po razkritju vseh dejstev, nikakor pa ne predstavek o zarotah. Podobno nepravilno so zabelježene trditve, ki se nanašajo na nemožnost nadziranja Srbstva onstran mej in na zatiranje naših dežela-nov. Ministrski predsednik je hotel povedati s temi besedami samo, da ima vlada dosti opravka v svoji deželi in da nima časa, da bi se pečala z vprašanji, katerih stremljenja in težnje bi bila izven srbskih mej. S tem dobi pogovor čisto drugo barvo in drugi smisel in se vsebina govora ministrskega predsednika, potvorjena tendenciozno, podtika ministrskemu predsedniku. Ministrski predsednik obžaluje sploh, da se podtika njegovim besedam smisel, ki absolutno ne odgovarja njegovim nazorom. Predsednik Polncare na Ruskem anje nasko-francoskega pobratimstva. svoj mir in razkošje. Mislite si pa moje začudenje, ko je prišel predvčerajšnjim v po-sete k meni in sem čula iz njegovih lastnih ust, da je prišel po slovo! — Po slovo ... je ponavljala Pavlina. — 2alibog, da! Vikont se je že čezinčez naveličal svojega mirnega življenja in svojih tihih zabav. Gospa markiza, mi je rekel, človek sem, ki ne spada v vaše, dasi-ravno še tak o zapeljivo pariško življenje. Na oni strani oceana si poiščem drugega, bolj dražečega opravila, nego ga pa mo-| rem dobiti tukaj. Tropsko solnce je divje nagnjenje in neizmerno častihlepje, če-! mur se ne da zadovoljiti v vaši mrzli Evropi, vlilo v mojo kri. Morda boste slišala nekega dne, da je kje globoko v notranji Indiji postal vikont de Cavaroc kralj! . . . Takšni načrti, — je nadaljevala markiza de Langeoc, — so se mi zdeli nesmiselni. Prizadevala sem se na vse moči, da bi pripravila vikonta do pameti, toda bilo je vse zastonj. Njegov sklep je bil nepreklicljiv. Poljubil mi je roko, se poslovil za vedno od mene in odšel.--- Gospa d' Herouvillova je podaljšala svoj poset še za nekaj minut. Nato pa je, ko je izv edela, kar je hotela vedeti, pohi-• tela domov, kajti zdelo se jej je nemogoče, da bi mogla zakriti veselje, ki jej je vstajalo v duši. Lascars je držal besedo. Damoklejev'; meč ni več visel nad njeno glavo. Zadnji* hudourni oblak je izginil s Pavlininega ne-f besa. ! KRONSTADT 20. (Kor.) Predsednik francoske republike Rajmund Poincare je dospel danes semkaj ob 3 popoldne na krovu parnika »France«. Ruski car Nikolaj ga je sprejel na krovu carske jahte »Aleksandrija«. KRONSTADT 20. (Kor.) Po sprejemu v Kronstadtu se je odpeljal francoski predsednik Poincare s carjevo jahto v Petrov dvor, kjer so ga sprejeli veliki knez, carjev generalni pobočnik, razni ruski generali, petrogradski guverner, poveljnik carjevega dvora, člani francoskega poslaništva in več drugih zastopnikov višjih oblasti. Car je spremil nato predsednika v veliko palačo, kjer se je Poincare nastanil. Kmalo po prihodu je sprejela Poincareja carica ruska. Ob 7.30 zvečer se je vršil v veliki palači gala dine, pri katerem je nagovoril car francoskega predsednika s sledečimi besedami: Gospod predsednik! Dovolite mi, da vam povem: srečen sem, da vas tukaj pozdravljam. Glavar prijateljske in za-vezne države pričakuje v Rusiji vedno lahko najprisrčnejši in odkrito prijazni sprejem. Še večje veselje pa mi pripravlja ta sestanek, ker pozdravljam danes predsednika francoske republike Poincareja ne samo kot takega, marveč tudi kot starega znanca, katerega sem osebno spoznal in s katerim sem mnogo občeval Teden dni po onem nočnem pogovoru Pavline z Lascarsom je prišel Žid Samuel Love ponovno v hotel Herouville. Mlada gospa je ukazala, naj ga nemudoma pripeljejo k njej. — Drznem se upati, — je rekel Zid, odpirajoč kovčeg, in vzel iz njega več škat-ljic, — da milostiva gospa markiza ne odreče svoie pohvale moji točnosti. Izgubil nisem niti ure, niti minute. Nadziral sem svoje delavce in jih izpodbujal, sam sem delal in sem v resnici izgotovii naročilo ob določenem času. Samuel Love je potisnil na peresce pri škatljicah in Pavlina ni mogla zadušiti vzklika presenečenja. Mislila je, da vidi svoje lastne demante in jo je, kakor je 2id povedal že prej, prevarila čudovita podobnost teh ponarejenih dragocenosti s pravimi. — Gospa markiza brez dvoma smatra kopije za dobre? — je vprašal Samuel, pri čemur mu je nekak smehljaj zaigral na njegovem pergamentnem obrazu. — Komaj morem verjeti svojim lastniim očesom, — je odgovorila mlada gospa; tako popoln posnetek, se mi zdi skoraj naravnost nemogoč. — Sedaj, — je nadaljeval Zid, — položim ponarejene kamne poleg pravih de-mantov, da more milostiva gospa primerjati. Ta primera je bila odločilna. Pavlina je morala priznati, da jej je nemogoče, da bi spoznala ponarejene kamne od pravili. že pred dvema letoma. Francoska in Ruska sta zvezani v ozki zvezi skoro četrt stoletja, v zvezi, katere ne vzdrže samo skupni interesi, marveč tudi medsebojne simpatije. Skupno zasledujemo iste cilje, ki streme za tem, da se ohrani ravnotežje in mir v Evropi. Ne dvomim, da bosta najini državi v očigled vaši zvestobi napram mirovnem idealu in že pre-iskušeni medsebojni zvestobi uživali tudi v naprej dobrote miru, med tem ko se bo naše medsebojno prijateljstvo vedno bolj jačilo. PETERHOF 20. (Izv.) Predsednik francoske republike, Raymond Poincare, je odgovoril na carjevo zdravico s prisrčno zahvalo za iskrene pozdrave in prijateljski sprejem v Rusiji. Nagovoril je carja s sledečimi besedami: Zvest tradicijam svojih prednikov, sem tudi jaz prihitel v Rusijo, da dokumentiram Vašemu Veličanstvu in celi Rusiji na slavnosten način čustva, ki neizpreme-njeno in neizpremenljlvo prevevajo srca vseh Francozov. Skoraj 25 let je že preteklo, odkar obstoji zveza med obema državama. Blagodejni vplivi te trajne zveze obeh držav se udejstvujejo vsak dan v ravnotežju sveta. Ustanovljena na temelju skupnih interesov, blagodejna po mirovni volji obeh vlad, podprta z armadama, ki se medsebojno poznate, cenite in medsebojno bratite, ojačena po dolgo- letnih izkustvih in spopolnjena z dragocenim prijateljstvom, je naša alijansa, za katero sta dala inicijativo slavni car Aleksander III. in pomilovanja vredni predsednik Sadi Carnot, že ponovno dokazala blagodejno akcijo In nepretresljivo jamstvo za mir. Vaše Veličanstvo! Bodite uverjeni, da bo Francija jutri kakor včeraj z najožjim in vsakodnevnim sodelovanjem s svojim mogočnim zaveznikom, izvrševala veliko delo miru in civilizacije, za katere cilje vladi obeh zavezniških držav niste nikdar prenehali delovati. Dvigam čašo na čast Vašemu Veličanstvu, na čast Njega Veličanstvu carici in carici materi, na čast Npgove carske Visokosti careviča in e carske rodbine. Pijem na srečo in blagostanje Rusije. ___ Srbija naročaje orožje. BERLIN 20. (Izv.) »Vosische Zeitung« poroča, da je naročila Srbija pri nemški orožarni Erhardt za 6V2 milijona dinarjev municije. Črnasora koncentrira na Lovčenu vojaštvo. DUNAJ 20. (Izv.) Iz Pariza se poroča, da je črnogorska vlada koncentrirala na gorskem grebenu Lovčenu okoli 10.000 vojakov, ker je izvedela, da se hoče monarhija baje nenadoma polastiti tega stra-tegično tako važnega gorskega grebena ob avstrijski meji. — Vsakogar preslepi to delo, kakor je gospo markizo, in tudi celo, da se bodo prav tako tudi motili moji najspretnejši kolegi, kakor oni drugi, če bodo videli ta nakit le na laseh in na ramah milostive gospe, kajti ponarejeni kamni, ki prihajajo iz mojega ateljeja, se razlikujejo le po svoji lahkoti od pravih. Će bi mi moja diskrecija ne nalagala najtrdnejšega molka, bi mogel milostivi gospe markizi imenovati precejšnje število visokih dam, ki prihajajo na dvor s ponarejenimi kamni, ne da bi tudi le en sam človek na svetu po-snmnjal kaj takega. Prav tako bi tudi pri milostivi gospe markizi. — Danes zjutraj, — je rekla Pavlina sama pri sebi, — sem se komaj drznila upati, toda sedaj sem popolnoma mirna. — Gospa markiza mi dolguje za ta nakit malenkost štirih tisoč liver, — je nadaljeval Samuel Love. — Mogel bi bil seveda zahtevati več, kajti vem, da sem s tem nakitom napravil milostivi gospe veliko, ne- ! precenljivo uslugo, toda tudi v tem slučaju hočem, kakor vedno, podati dokaz svoje poštenosti in res nimain navade, da bi odiral svoje odjemalce. Tu je saldiran račun. Ali mi more milostiva gospa markiza izplačati ta znesek že danes, ali pa morda želi. da se povrnem v nekoliko dneh? — Plačam vam takoj, nemudoma, — je odgovorila Pavlina. Žid se je poklonil, zadovoljno se režeč, i Gospa d' Herouvillova je vzela iz majne, Homatlle v Albaniji. Strah v Draču. DRAC 19. zveč. (Kor.) Snoči je zavladal na obrambnih črtah mesta Drača nepopisen strah. Več močnih patruljnih oddelkov je prekoračilo črte predstraž mesta. Izza mestnih utrdb so začeli streljati s puškami, s strojnimi puškami in s topovi. Oddanih je bilo čez 70 topovskih strelov. Po cno-urnem brezuspešnem streljanju ^e je izkazalo, da je bil strah prevelik, !a niso imeli vstaški stražni oddelki pi\; zaprav nobenega resnega namena. Vsled streljanja je nastal v mestu silen strah. Vse prebivalstvo je bilo uverjeno, da so napadli vstaši mesto, in da udro v kratkem čez obrambno črto in se poJaste mesta. Končno so uvideli, da je šlo samo za par vstaškili patrulj, ki so se preveč in nehote približale mestu. Po prvih strelih s topovi so se izkrcali mornarji iz avstrijske križarke »Panter« in iz nemške križarke »Breslau«. Ko pa so tuji mornarji uvideli, da je to streljanje le posledica prenagljenega strahu, so se vrnili na svoje ladje. Po eno-urnein streljanju so se umaknile vstaške patrulje, utihnili so draški topovi, puške in mitraljeze ter zavladal je v mestu zopet popoln mir. Pogajanja z vstaši. DRAČ 19. zveč. (Kor.) Zastopniki velevlasti so odgovorili vstašem na njihovo zahtevo, da naj pridejo v Šjak v svrho novih pogajanj, da so pač zadovoljni z novimi pogajanji, toda samo pod tem pogojem, da se vrše ta pogajanja v Draču. Ce pa si zastopniki vstašev ne upajo priti v Drač, naj se zglase v 8 km od mesta oddaljenem zalivu Sassobianco, odkoder se bodo prepeljali na kako vojno ladjo, na kateri jili bogato s srebrom okovane omarice iz eba-novine štiri bankovce in mu jih izročila. — Klanjam se in ostajem milostive gospe najponižnejši in najvdanejši služabnik, — je dejal Samuel Love, ko je spravi! denar v žep in globoko se poklonivši odšel proti vratom. Prišel je dan veselice, ki naj bi se bila vršila pri neki sorodnici markija d* Herou-vilia in o kateri je govorila Pavlina med spojim pogovorom z Lascarsom v operni loži. Pavlina, kakor vemo, nikakor ni bila koketna in nakitje je ni posebno mikalo, vzlic temu pa se je, da bi ugajala svojemu soprogu, opravila kar najmikavnije, pri čemur se je združevalo bogatstvo s čudovito preprostostjo. Proti enajsti uri zvečer ie vstopil Tan-kred v sobo svoje soproge, prav v trenutku, ko je Jerica vpletala v Pavlinine lase klasje in nize iz demantov, pokazala okoli njenih belih, mrainoratih ram v tisoč plamenečih se blestečo ovratnico in pripenjala okoli njenih nežnih rok trojno vrsto dragih kamenov. Ta nakit je bil delavnice Samuela Lovc-ja in potemtakem ni imel nobene prave vrednosti. Pavlina je čutila, da je obledela, mraz jo je stresel po vseh udih. Tankred je moral tedaj prvikrat videti ponarejeno, rodbinskim dragocenostim podtaknjeno nakitje. Ali mu prvi poglej, s katerim pogleda svo«'* soprogo, ne odkrije takoj te nedostojne prevare? Sti-LJl II. »EDINOST« št. 171. V Trstu, dne 21. julija 1914. bodo čakali zastopniki velesil. — Iz Valone je došio poročilo, da se je osnovala tam posebna komisija za pomoč in podporo pred vstaši in Fpiroti pobeglimi Albanci. Komisiji je dala baje na razpolago albanska vlada 30i>.0«k» frankov. Ta pomoč pa je samo trenutna, kajti ta vsota nikakor ne zadostuje za toliko število beguncev, ki ča-kaio pred Valono zavetja in brane. Število begunov je naraslo že na več deset tisoč. Oblasti v Draču prosijo za pomoč od zunaj, ki pa bi morala biti prav izdatrra, kajti drugače beguni ne bodo več računali s svojo vlado, ki jih je pripravila v tako obupen položaj. Ogrska gosposka zbornica. BUDIMPEŠTA 20. (Kor.) V začetku seje je referiral predsednik baron Josika o udeležbi magriatske zbornice pri pogrebu prestolonaslednika nadvojvode Franca Feruiianda in njegove soproge vojvodin je Si fije Hohenberške. Nato je bil prebran doj,;*-, v katerem izraža cesar zahvalo za izražena sočustva povodom izgube pre-stolonasledniške dvojice. Nato je prešla zbornica na dnevni red. Na podlagi poročila verifikacijskega odseka se je črtalo ime nadvojvode Franca Ferdinanda iz zapiska članov magnatske zbornice. Nato so bile sprejete še razne predloge o lokalnih železniških predlogah, o raznih carinskih predlogah, o medsebojnem pravnem varstvu in eksekucijskem postopanju z A v strijo, nakar ie bila seja zaključena. Avstrii«ko - ogrski poslanik grof Szaparv ostane na svciem mestu. DUNAJ 20. (Kor.) *FremdenbIatt« piše: »Zeit je priobčila pred kratkim vest, da se avstrijski poslanik v Petrogradu, grof Szaparv, ne bo vrnil, ali vsaj ne pred jeseni..«. na svoje mesto v Petrograd. Izvedeli smo iz zanesljivega vira, da ta vest ni resnična in da opravlja grof Szaparv že od 17. t. m. svojo službo v Petrogradu in je ne bo zapustil. Nov srbsko - bolgarski incident. SOFIJA 2n. (Izv.) Kakor se javlja, je prišl ► danes na srbsko-bolgarski meji v čustendilskem okraju do novega spopada med srbskimi in bolgarskimi obmejnimi stražami. Incident bo ostal brez vsakih nadaijnih posledic. Nevarni spopadi na romunsko - bolgarski meji. BUKAREST 20. (Kor.) ^Agence Tel. Ro;: j. c poroča: Danes popoldne med 3 in 6 uro so napadli bolgarski obmejni stra/ni vojaki romunsko obmejno stražnico št. 25. Napadeni Komuni so se umaknili po hipnem napadu kakih 100 m za svoje utrdbe iti so pričeli streljati na napadalce. Ustrelili so tri bolgarske vojake do smrti, več pa so jih ranili. Ranjence so odnesli Bolgari preko meje. mrtvece pa so pustili pri romunski stražnici. BL KAREST 20. (Izv.) Listi silno napadajo Avstrijo, češ da ona hujska Bolgare k incidentom na meji. V Bukareštu in r-» ^ ei Rumuniji vlada radi postopanja Bolgarske silno ogorčenje. Ker se vlada boji. da bi prišlo pred bolgarskim poslaništvom do kakih demonstracij, je dala ulice, ki vodijo k bolgarskemu poslaništvu. zastražiti z vojaštvom. Bolgarska vlada ie stavila predlog, naj preišče vzroke spopadov na bolgarsko - romunski meji red narodna komisija, obstoječa iz zastopnikov velesil, toda Rumunija je ta predlog že vnaprej odklonila. Delavsko gibanje v Petrogradu. PETROORAD 20. (Kor.) Kljub pogajanjem. se delavsko gibanje v mestu še ni poleglo. Dosedaj stavka že nad 75.000 delavcev najrazličnejših kategorij. Stavkajo delavci raznih tovaren, malih obrti, stavci, tiskarji itd. Stavkujoči so nameravali prirediti več demonstrativnih obhodov, katere pa je policija preprečila. Do resnih izgredov ni prišlo. Posledica železničarske stavke v Italiji. RIM 20. (Kor.) Vsled stavke železničarjev v Italiji, ki se ie vršila meseca junija, je odločil generalni ravnatelj italijanskih železnic sledeče: 4S železniških uslužbencem raznih kategorij se odpusti, dva načelnika postaj. 16 subalternih uradnikov. 362 uslužbencev. \eč strojnikov in kurjačev se vpiše v nižji razred dohodkov. Ostali uslužbenci, ki so se udeležili stavke prostovoljno, ne bodo napredovali kot je predpisano v službenih določilih. Več uslužbencev je za 12 ali več dni odstavljenih od službe. Pohvalo pa dobe. v kakšni obliki, ni znano, oni uslužbenci, ki se niso pridružili stavkujočim in niso zapustili svojih službenih mest- Tudi pri razdelitvi nagrad se bo oziralo Ie na one, ki so ostali v službi iti se niso pridružili stavki. Obravnava proti g.e Caillaux. PARIZ 20. (Kor.) Danes se je pričela obravnava proti soprogi bivšega finančnega ministra Caillau\a, ki je, kot znano, ustrelila urednika lista »Figaro^ Calmet-ta. ki je strastno napadal njenega so-proga v svojem listu in mu očital razna nečastna dejanja. Obravnava je silno zanimiva, udeležba ogromna. Gospa Cail-Iaux nastopa jako samozavestno. Priznav a svoj čin, taji pa nasproti obtožnici namen umora. Lov za morilcem Pianettijem. MILAN 20. Izv.) Morilec Pianetti. ki je nedavno v vasi San Giovanni Bianco pri Bergamu postrelil osem oseb, je še vedno skrit v gorah. Orožniki in kmetje ga pridno zasledujejo, a zaman. Pianetti je izboren hriboiazec in vedno pravočasno uide svojim zasledovalcem, na katere tudi strelja. Nanj so včeraj odposlali tudi 160 vojakov-planincev. Zasledovalcem je sporočil, da se bo branil do zadnje patrone, ki je zanj namenjena. Pianeti ima v vasi ženo in !v )je otrok. Oblasti so razpisale za Pia-nettija 3000 lir nagrade. Georj BnanMer o Jugoslovanih. Georg B a u m b e r g e r, eden najpopularnejših nemških potopiscev, je izdal med drugimi svojimi deli tudi knjigo »Blaues Meer und sch\varze Berge«, ki je izšla že v tretji izdaji v založništvu Benzinger čc Co., kolonija ob Renu. Das: razpravlja to delo o Jugoslovanih, vendar se še o njem ni čitalo nikjer v naših listih kake ocene, in čeravno je knjiga epohalnega pomena za nas, vendar se zaman trudiš najti jo v kaki knjigotržnici, da o knjižnicah ni ne govorim! Zdi se mi zategadelj umestno, širše sloje seznaniti s tem delom, ki je je pisal kremenit poštenjak, da seznani svoj narod z našim, da jih vsaj v duhu popelje v kraje, ki so po njegovem mnenju neprecenljiv svetovni biser. Ni ga z lepa v potovalnem opisovanju pisatelja, ki bi bil z občutki prirodnih krasot napolnil srca tolikim čitateljem, kakor Baumberger. V prelestnih slikah in z razkošnimi akordi nam riše kraje, ki jih je prepotoval, in kdor ga je enkrat čital, ta ga ne pozabi tako hitro, najbrž pa nikoli. Njegov bohotnopolni slog in nepopisne vrline pripovednega talenta, so že dolgo znane, ne samo Nemcem, ampak tudi Francozom in Angležem, ki so ga prevajali na svoj jezik. Baumberger je kot po-topisec ob enem velik pesnik in njegovo pripovedovanje v vseh deli hnaravnost omamlja. Na vsej svoji vožnji in po vseh izpre-hodih ne vidi Ie naravne krasote, temveč tudi ljudstvo, njegove šege in navade. Povsod se ustavlja, in ljubeznivo kramljajoč s priprostim kmetom in velikim industrij-cem, z malim uradnikom in priznanim politikom. z navadnim prostakom in najvišjim dostojanstvenikom, ve izvedeeti vse socialne in narodnostne razmere. Zanima se za vsako vprašanje in kot spreten pripovedovalec ve obuditi zanimanje za malenkosti, za katere bi se gotovo nihče ne zanimal, če ne bi bile prevevane z njemu lastno hudomušnostjo in toplim humorjem. Nevsiljivo analizuje gospodarski, kulturni in politični razvoj Jugoslovanov, v krasnem okvirju podaje našo sliko, in prihaja do končnega zaključka: »Kdor bi odrekal tem narodom duševne zmožnosti, ta je aH brezobziren pristranec ali pa o vrlih svojstvih tega ljudstva nima prav nobenega pojma.« O Dalmaciji pa pravi: »Težko, da je v Evropi dežela, ki bi imela toliko vsestranskega bogastva in prihodnosti, kakor ti obmorski kraji. Čas ni več daleč, ko bo promet tujcev v Dalmaciji zavzemal najznatnejŠe mesto v Evropi.« Slišati enake ocene iz ust narodnega nasprotnika, ki je prepotoval v učno svr-ho tolikanj sveta, mora vzradostiti vsa-vega čutečega Jugoslovana. O Slovencih posebej govori jako laskavo: »Kranjskemu Slovencu se pripisujejo vse dobre lastnosti njegovega koroškega sobrata, samo da je v celoti manj zmeren; zato pa ima več delavnosti in bistroumnosti, več stanovitosti in energije in poleg iskrenega domoljubja, ga diči velika gostoljubnost.« Na poti v Trst se seznanja z okoliškimi slovenskimi kmeti, katerim posveča v knjigi več stranij, baveč se z običaji narodnega in verskega značaja. »Slovenec v okolici Trsta je lep, krepek kmečki tip v slikoviti noši, v svojem telovniku z velikimi, srebrnimi gumbi in širokimi hlačami... Toda vraže so mu tako v krvi, kakor drugim njegovim jugoslovanskim bratom ... Preje je zdravil čarovnice z blagoslovom starih žen in se izkazal v tem gotovo bolj človeškega, kakor naši globokoučeni predniki, ki so se jih iznebili s sežiganjem. Kje pa se ne najde v zlorabah ostanke prastarih poganskih nazorov in običajev, ostanke, katerih navsezadnje ne najdemo samo pri Jugoslovanih, temveč ki prihajajo v takozvanih bsitroumnih in nebistroumnih krogih zopet v modo___Tržaški okoličan je priden, pošten in vrl človek, katerega največji ponos je njegova telesna moč, ki ga seveda semtertja zavaja tudi do pretepov, vendar ne z nožem, kakor Italijana... Tako je mož pravzaprav izboren človek, kjer se ni križal.« V Ljubljani in na poti v Dalmacijo je obiskal nekaj kolegov*) in se tudi sicer sestal z večimi uglednimi Slovenci in Hrvati. O teh pogovorih pravi: »Ne vem, zakaj, ampak v dno duše me je pretreslo, ko sem slišal, s kako ljubeznijo, kako udanostjo in prisrčnostjo, in s kako nvdušenostjo so ti visoko omikani mestni Jugoslovani, učenjaki, na katere bi bil lahko ponosen vsak narod, poveličevali kreposti svojih manj omikanih kmetskih rojakov, kako sorodne so se z njimi čutili in kako zvesto so jim stali na strani in se priznavali k njim. S tem osramočajo mnoge, takozvane izobražene kroge drugih držav, ki za kmetsko ljudstvo svojega lastnega naroda nimajo druzega, nego vkečjemu dvomljivousmiljeno skomizga-nje z rameni, in ne dosti več za njegovo Čustvovanje, njegove pripovedke, šege in običaje. Vedenje teh omikanih Jugoslovanov vzbuja popolnoma drugače spoštovanje in priča o resnično plemenitem mišljenju ...« Pisatelj sam je imel priliko na svojem potovanju in turah proučevati ne le značaj ljudstva, temveč tudi njegove bajke in pripovesti. Navaja dve pravljici, ki jih je slišal med slovanskim ljudstvom ter jih stavi nasproti dvem pravljicam, ki jih je slišal med italijanskim prebivalstvom Istre in Dalmacije. Na podlagi teh dveh primer dokazuje, koliko več fantazije, bistroumja in nadarjenosti je najti v našita duševnih plodih, pa v onih Italijanov. Plod teh študij in marljivega proučevanja narodnega pesništva, je podal pisatelj v sledečih potezah: » ... in človek razume, koko slovanska literatura razpolaga z malone neizčrplji-vim bogastvom in kako so njeni novodobni predstavitelji mogli stvariti tipe takili dušnih čvrsti in izvirnosti, tipe, kakor vsklile iz zemlje same. Človek razume tudi te pesnike šele tedaj, če je pogledal v njihov svet.« In dalje: »Tako je dalmatinska narodna poezija — in jugoslovanska sploh^— ne samo poezija za narod, temveč neposredno iz naroda samega, rastoča in cvetoča, kakor rstejo iz polja cvetlice in cveto.« Pisatel nas vede v Istro, poseča različne kraje, in se tako seznanja tudi z istrskimi Slovani, ki jih očrtuje v kratkih potezah : »Veliko dobrega in lepega se mi je pravilo o istrskih Slovanih, in o ljudskem značaju velja v celem, kar sem že poročal o Slovencih; je priprosto, delavno pleme, zvesto, trezno, bistroumno pa tudi ukaželjno Obširno in podrobno opisuje Dalmatince in Dalmacijo. Za naravne krasote te dežele ima cel slavospev. Baumberger ne doživlja nikjer enoličnosti naravnih vtis-kov. Dan na dan pohiteva iz kraja v kraj, in vsak dan vidi in doživlja kaj novega, bistveno različnega od tega, kar je zrl prejšnji dan. Od mesta do mesta stopnjuje njegovo navdušenje. Globoko je uver-jen, da je jedro dalmatinskega ljudstva zdravo. (Pride še.) Pošle o razmerju med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Specialni korespondent »Newyork He-ralda« je imel s srbskim ministrskim predsednikom Pasičem razgovor o sedanjem razmerju med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Izjave g. Pašiča podajamo brez vsakega komentarja in pripominjamo le, da sc rečeni korespondent kar čudi, kako zna g. Pašič s svojo mirnostjo in izrednim političnim izkustvom brzdati svoj vročekrvni narod, čegar šovenizmu se ni čuditi po dveh vspešnih vojnah. Pašič da imponira s svojo bistroumnostjo in resnostjo in ni njegova navada, da bi govoril senzacijo-nelno. Miren je, ljubi prej rezervo, in je v vsem svojem izražanju jako previden. Cul sem — je začel — da me želite izprašati glede mnogih napadov v avstro-ogrskem časopisju proti Srbiji. Ti napadi so nadaljevali tako zistematično, so bili tako neprijazni in sovr»žni, da si moram misliti, da se s tem zasleduje namen, da bi se javno mienje pripravilo v prilog kake vrste intervenciji. Na vprašanje, ali misli na kako diplomatsko ali mednarodno intervencijo, je odgovoril Pašič z vso odločnostjo, da ne misli na to! Potem je nadaljeval: Prepogosti napadi v avstro-ogrskem novinstvu radi sovražnega tona v srbskem časopisju proti avstro-ogrski monarhiji, so neupravičeni. — Da umete situacijo, morate vedeti pred vsem, da je v Srbiji popolna tiskovna svoboda. Tu ni cenzure, sploh ničesar, kar bi oviralo svobodo misli in izražanja. Edina »Samouprava« je oficijelna in je kontrolirana. Naj povem čudno stvar: po povelju avstro-ogrskih oblasti ne sme noben srbski list preko meje. Da, niti eden. To torej, kar je v naših časopisih, vendar ne more nikakor v-plivati, ko so vendar prepovedani. Stvar je taka-Ie: Mnogi listi, ki jih vidite tu (pokazal je na kup časopisov), so opozicijo-nelni listi in mi hočejo delati težave. Tako so začeli z žaljivo kampanjo proti nekemu diplomatu, ki je takoj potem prišel k meni z očitanji. V Zemunu je zbrana vrsta dopisnikov, ki so nam sovražni in so z vnemo na delu, da čitajo celo mašo neodgovornih časniških člankov in da pobirajo iz njih to in ono, kar zveni sovraž-io proti Avstro-Ogrski. Potem braojavlja-jo domov ta poročila brez ozira na skupno besedilo kot dokaz, kako splošno sovražno je splošno razpoloženje, dočim so to v resnici le smešne izjave nekaterih razgretih glav. Na vprašanje, kako sodi o dogodkih v Serajevu, je odgovoril Pašič: Dovolite, da vam zagotovim, da umorstvo v Serajevu pomenja za Srbijo mnogo huji udarec, nego za Avstro-Ogrsko in nesmiselno je, ako se trdi, da je Srbija sprejela to u-morstvo s tihim veseljem. Umorstvo v Sarajevu je napravilo hkratu konec delu za vseslovansko idejo, s katerim smo se trudili mnogo let. To delo je težko oškodovano in trajalo bo mnogo let, predno bodo premagane posledice teh dogodkov. Mejtem bodo tisoči naših rojakov, ki žive v Bosni in Hercegovini, podrejeni najstrožjim odredbam, mnogi so razdejani in njihova posest je uničena, da-si niso nič zagrešili in niso odobravali atentata. U-verjeni bodite in morete objaviti to kot moje mnenje: »Ako bi bila srbska vlada le najmanje vedela o tem, da se v Bel-gradu pripravlja kaka zarota proti nadvojvodi In njegovi soprogi, bi bila gotovo obvestila avstro-ogrsko vlado. Na pripombo, da se trdi, da je tu vsakdo vedel in da je vedela tudi vlada za zaroto, je odgovoril Pašič: Vsaj, kar se tiče vlade, ta trditev ne zaslužuje niti zavrnitve. Je enostavno presmešno. Avstro-Ogrska vzdržuje tu številne ogerske a-gente, a tudi oni, kakor drugi ne, niso nič vedeli o kaki zaroti. Avstro-Ogrska zasleduje politiko, ki naj dela razmerje za nas kolikor le možno neprijetne. Obžalu- jemo to v visoki meri, ali naš namen ni, da bi odgovarjali s kakimi represalijami. Nasprotno. Mi hočemo politiko absolutne korektnosti in dobrih odnošajev v smeri vseh naših prometnih poti na meji. Moja vlada nameruje v vsaki možni obliki postopati v polnem sporazumljenju z Avstro-Ogrsko glede Sandžaka in drugih železniških vprašanj, ki so važna obein stranem za razvoj trgovskih razmer. Nadejamo se, da nam bo tudi monarhija prihajala nasproti z enakim prijateljskim mišljenjem. Dnevne vesti. Akcija za vjedinjenje hrvatskih dežel. Sobotni »Srbobran« prinaša uvodni članek o vprašanju zjedinjenja Dalmacije. Bosne in Hercegovine s Hrvatsko. »Srbobran« pravi, da bi moral oni del hrvatske javnosti, ki zahteva od srbsko - hrvatske koalicije akcijo v tem vprašanju, najprej odločno in temeljito revidirati svoja načela glede odnošajev Hrvatske napram Ogrski, ker bi bilo ujedinjenje ostalih hrvatskih dežel s Hrvatsko, mogoče le na podlagi nagodbe z Ogrsko. Koalicija da bi morala imeti v tem pogledu mnogo večjo podporo javnosti, nego dosedaj, a treba bi bilo na vsak način v tem slučaju tudi revidirati hrvatsko politiko napram Srbom v Bosni. Zagrebška policija in nje — junaštva. Ta je že na glasu, s kako vnemo služi vsakemu zistemu. Kar dela, dela temeljito, kakor hitro ve, kak veter piha od zgoraj. Odkar je tam gori kurz, ki potrebuje — veleizdajalcev, jih ima vedno nekaj v zalogi, večjih, ali manjših. In če jih ni dovolj v zalogi, jih pa išče, ali pa napravlja v lastni režiji — na papirju. Spričo take vneme pa se ne smemo čuditi, če se je tu pa tam nerodno izpodtaknila, kakor v tistem slučaju s pogovorom o tistem portretu, ki ga je dijak - slikar dobro zadel, dočim je policija, oziroma nie organ slabo razumel in zamenjal portret z nesrečnim prestolonaslednikom. Nu, take male nezgode ne ženirajo — velikih duhov. Gredo svojo pot dalje k velikim ciljem. In zagrebška policija ima velike cilje pred seboj — saj išče velezidajalce! — Išče jih, odreja hišne preiskave in odreja aretacije, da se morajo g. dr.u Ca-sapiccola v Oorici — ko čita poročila po listih — kar sline cediti. In tudi tedaj, ko ne more aretirancu nič dokazati, si zna zagrebška policija pomagati, da se nje sloves ne manjša, ampak veča. In ravno v takih slučajih se še le prav kaže nje genijalnost: če že ni izsledila veleizda-jalca, ga pa — izganja. Tako je storila n. pr. s socijalistiškim vodjo Dimitrovi-čem, da-si mu ni mogla dokazati niti toliko veleizdajalskega, kolikor je črnega za nohtom. Tako sedaj tudi z odličnim publicistom Milanom Marjanovieem, izdajateljem izbornega »Narodnega Jedinstva«. Tega je izgnala iz Zagreba kar za deset let. — Gori smo se malo pošalili, sedaj pa pridi resna beseda. »Narodno Jedinstvo« je sicer odločen nacionalističen list in glasnik hrvatsko - srbsko - slovenskega edinstva, ali tako vseskozi korekten, da ni bil niti v sedanjih kritičnih časih največe nervoznosti — državnih pravdnikov niti enkrat konfisciran!! Vendar podtikajo temu listu neko nevarno, ne vemo ali velikosrbsko, ali panslavistič-no propagando. Smeri in svoja stremljenja je v prvi svoji številki označil takole: »Jačenje Hrvatske, kakor koncentracijske točke, jačenje naroda v njej, torej tudi obnovljenje borbe za njeno Čim večo neodvisnost in svobodo, je danes legalna forma nacijonalne politike za ujedinjenje in emancipacijo vseh južnih Slovanov v monarhiji. — Boriti se hočemo za to, da se Hrvatska ohrani in ojači za Hrvate in za celoto, pa bilo tudi proti slabosti, ekskluzivističnim blodnjam nekaterih nazovi - Hrvatov in Srbov, in da se Zagreb, ki danes ni dovolj nacijonalen, sodelovanjem vseh povrne k stari vlogi centra jugoslavizma v monarhiji! — Na svojih predavanjih pa je Marjanovič največo važnost polagal na to: »kakor ne moremo mi rešiti države od posledic nje zgrešene politike, tako je tudi ne more zrušiti, ali Iziti iz nje. Ko bi verovali v to, bi bila Iluzija, ki bi nas drago stala! Danes je notranja revolucija, posebno pa naša, tako absolutno ne-možna, da ne bi niti v spanju ne smeli misliti na tak način borbe«. — Po atentatu v Sarajevem je pisalo Marijanovi-čevo »Narodno Jedinstvo«: »Atentati so čini obupovanja, so bolestna pojava. So značilen in alarmanten znak abnormalnosti razmer, ali so, v stvari, samo simpton, opomin demonstracija, nacijonalna politika pa ni demonstrativna politika! Naš nacionalizem je politika rezistence in kon-solidiranja«. — Tako bi mogli nadalje citirati iz izjav Marjanoviča in »Narodnega Jedinstva« v dokaz, kako trezno, lojalno in korektno misli ta mož. (Morda bomo pa še citirali.) In vendar so tega človeka izgnali kar za deset let, kakor da je kak nevaren subjekt, panslavist, revoiucijonar. Ali mi bi vprašali: če bodo izganjali vse take ljudi, koliko jih ostane še Hrvatski — pametnih in poštenih?! DomaČe vesti. Promocija. Gospod Milan Bogataj, c. kr. avskultant na višji deželni sodniji v Trstu je bil dne 17. t. m. na staroslavni češki univerzi Kari - Ferdinandovi proglašen doktorjem prava. Poroka. Poročil se je včeraj v Beljaku tudi tržaškim Slovencem po svojem vnetem narodnem delovanju v Trstu znani slovenski rodoljub g. Ivan Hochmiil- 1 e r, posestnik v Beljaku, z gco. Jerico Z\vitterjevo, iz znane Zwitterjeve narodne rodbine v Zahomcu v Zilski dolini na Koroškem. Najprisrčnejše čestitke novoporočencema in obilen blagoslov! Umrla je v nedeljo v mestni bolnišnici sestra našega odgovornega urednika g. Štefana Godine in obče znanega vrlega rodoljuba, g. Frana Godine, gdč. Marija Godina. Ugledni narodni rodbini naše sožalje. Laška poulična pretepaška druhal zopet na delu. Že dalje časa so ga imeli zaznamovanega in so mu obljubljali, da ga napadejo in pošteno premlatijo, in to vse le zato, ker je mladenič pošten Slovenec, ker se kot sin poštenega slovenskega delavca ne sramuje svojega slovenskega rodu in jezika in ker jim je parkrat na njihovo psovko — s'ciavo — odgovoril kakor gre. Josip Kresevič, dijak četrte gimnazije, ki stanuje v ul. della Guardia št. 4 pri Sv. Jakobu, je tisti, ki so inu laški poulični potepini že kakih pet mesecev sem obljubljali, da ga pretepo. In snoči — bilo je okrog 6. ure — se jih je zbralo res kakih osem laških pobalinov. starih po 18 do 20 let, ter pričakovalo Kreseviča. Na vogalu ulic del Pozzo in della Guardia so skočili k njemu in eden njih ga je krepko udaril z roko po glavi. Po sreči je videl ta prizor Kresevieev oče, ki ie gledal v svojem stanovanju skozi okno. Prišel je z dela in je tak, kakor je bil, poluslečen in bos, pohitel na ulico, da obrani svojega sina. Laški pretepači, videči očeta, so pobegnili. Kresevič st. je iskal potem policijskega stražnika, da bi inu naznanil stvar, toda kakor navadno, stražnika ni bilo. Šele pri šentjakobski cerkvi je naletel na redarja. Pozneje se je izvedelo, da eden napadalcev stanuje v ul. della Guardia št. 42. Gledal je skozi okno, že preoblečen, ko je prišel mimo Kresevičev oče. Ostalih napadalcev ni nihče poznal. Vsekakor pričakujemo od varnostne oblasti, da stori tu vso svojo dolžnost in izsledi laške pretepače, ki so tako predrzni, da celo ob belem dnevu napadajo naše ljudi na ulici edino in samo zato, ker so dotičniki Slovenci. Dunajska jugoslovanska politika. Pod tem naslovom opozarja »Siidslavische Rundschau« na protislovje med izjavo v poloficijoznem »Fremdenblattu« glede pravice vseh narodov do narodno - kul-turelnega uveljavljanja in med praktičnim postopanjem vlade proti slovenskemu Sokolstvu. Praksa vlade nasprotuje tisti vladni maksimi, ki jo je razglasila v > Fremdenblattu«. Ne more navesti ni e-nega zakonitega in pametnega razloga, ki bi opravičeval to njeno postopanje in prepoved sokolskega zleta v Ljubljani je le čin sovraštva proti misli ujedinjenja Slovanov v monarhiji. Edini razlog je, da se v prvo prepreči narodna prireditev, a v drugo, da se zadene slovensko sokolsko organizacijo gospodarski in mo-ralično. Vlada morda ne ve. kako težko pogreško zagreša s svojimi sovražnostmi proti Jugoslovanom v času, ko bi se morala resno in dobrohotno baviti z jugoslovanskimi stvarmi! Ravno sokolska organizacija je tako tesno združena z ljudstvom, predstavlja moralično in fizično moč naroda v toliki tneri, da vsi sloji prebivalstva vidijo v postopanju rnero-davnih faktorjev proti III. vseslovanske-mu sokolskemu kongresu popolen dokaz za trditev, ki se v zadnji čas vedno bolj citira: Za Slovence, za Jugoslovane ni pravičnosti! »Tržaška pekovska zadruga« naznanja, da je vsled sklepa tretjega rednega občnega zbora, ki se je vršil dne 2. t. m., s katerim je bil poverjen urad za posredovanje dela za delavce-peke »Zvezi jugoslovanskih pekovskih pomočnikov« pri »Narodni delavski organizaciji« v Trstu, prične omenjeni urad poslovati z dnem 1. avgusta t. 1. Uradi »Zveze jugoslovanskih pekovskih pomočnikov« oziroma »Narodne delavske organizacije«, na katero naj se obračajo zadružniki ob priliki potrebe de-Iavcev-pekov in vajencev, se nahajajo v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 2. Uradne ure so se določiel od 10 do 12 dopoldne in od 5 do 10 zvečer. Številka telefona 27-53. Obenem se javlja zadružnikom, da je c. kr. obrtni nadzornik imel priliko konstatirati, da se v pekovskih delavnicah čisto nič ne uvažuje predpis članka VI. zakona z dne 16. januarja 1895. drž. zak. št. 21, glede prilepljenja določil o nedeljskem in nadomestnem počitku. Da se takoj ugodi gori omenjenemu odloku c. kr. obrtnega nadzornika, naj se takoj prilepi tablica z omenjenimi odločbami v pekovski delavnici, da se tako izogne prestopka v smislu § 9 obrt. zakona. Nadalje se naznanja, da je odbor delavcev-pomočnikov naznanil zadružnemu ravnateljstvu, da se bodo de-Iavci-peki od nedelje 19. t. m. naprej držali določeb razglasa c. kr. namestništva za Primorsko z dne 13. novembra 1905. št. 33956 glede nedeljskega počitka, to je, da pridejo delat ob 10 zvečer. Konstatiralo se je, da tudi druge osebe, zaposlene v delavnicah, kakor na primer nosilci kruha, težaki, prodajalci, prodajalke in vajenci, ne uživajo nedeljskega oziroma nadomestnega počitka, kakor določa zakon; naj se torej obrtniki strogo držijo določil dotič-nega zakona, drugače bo odbor primoran pristojni obrtni oblasti naznaniti, da se kaznujejo dotični gospodarji radi prestopka o nedeljskem počitku. Dotični namest-ništveni odlok določa glede nedeljskega počitka: V okolišu mesta in tržaške okolice je delo ob nedeljah dovoljeno do 10 zjutraj in od 10 zvečer dalje, v drugih krajih do 7 zjutraj in od 10 zvečer dalje; poleg tega zamore biti zaposlen kak delavec za čas od 7 do 7.30 zvečer v svrho pripravljanja kvasa. Prodaja je v mestu Trstu z okoliškimi okraji, navedenimi v točki 11., V Trstu, dne 21. julija 1914. »EDINOST« št. 171. Stran III. in v mestu pač dovoljena do 2 popoldne, v ostalem Primorju vso nedeljo. — Olede nadomestnega počitka velja sledeča določba: Će bi bilo pomožno obrtno osobje zaposleno kako nedeljo nad tri ure. se mora dovoliti dotičnim pomožnim delavcem v smislu členov V. in VI. zakona z dne 16. januarja 1SV5. drž. zak. št. 21, odpočitek najmanj 24 ur naslednjo nedeljo, oziroma — če to ni z oziram na obrat mogoče — kak delavni dan ali pa odpočitek šestih ur naenkrat v dveh dneh tedna. — Tečaj izpitov delavcev pri tržaški pekovski zadrugi se bo vršil od 1. do 31. avgusta t. 1. Prošnje, pismene in opremljene s spričevali, je treba predložiti do 10. avgusta ravnateljstvu zadruge. Pripuščeni bodo k izpitu vsi, ki so dovršili vajenstvo v času cd 16. februarja 1908. pa do 31. t. m. Ustanova za Barkovljane. Mestni magistrat razpisuje štipendijo iz ustanove Andreja Covacicha v znesku letnih K 236.— za dijaka, sina v Barkovljah sta-nujočih staršev, ki pohaja trgovinski oddelek c. kr. trgovinske in navtične akademije, je ubožen. katolik in pristojen v tržaško občino. Prošnje do 30. julija t. 1. mestnemu magistratu. Razstava »Jugoslovanska žena« se otvori 14. avgusta v »Narodnem domu« v Ljubljani. Prosimo torej vse poverjenice v okolici, da pripravijo vse predmete, katere mislijo poslati v razstavo, in jih po-Jjejo z natančnim seznamom 30. t. m. v zavod sv. Nikolaja, ul. Farneto 18, II. Ta dan bodo v zavodu nekatere odbornice, ki bodo sprejemale pošiliatve, jih še enkrat zabeležile in potem odposlale skup-' » v Ljubljano. Priporočamo se še enkrat cm, ki imajo kak tak predmet, naj ga Koljejo, a naše vrle poverjenice naj se potrudijo, da dobe čim več predmetov, da bo tudi naš tržaški oddelek delal čast rasi narodnosti. Ogroaini poset Charlesovega cirkusa. Kako privlačnost ima Charlesovo velikansko podjetje pri vseh. tudi najširših krogih našega mesta, dokazuje dejstvo, da si je dosedaj ogledalo to podjetje približno 150.000 oseb. Kakih 65.000 oseb se je j udeležilo predstav, 85.000 pa si jih je o- i gledalo zverinjak. Prošlo nedeljo samo se je izdalo nad 14.000 vstopnic za ogledova- i nje zverinjaka in ravno toliko tudi za obe predstavi, popoldansko in večernjo. Tu- j di ostale dm ie bil naval občinstva skoraj i ravno tako velik. Vse predstave so razprodane do zadnjega prostora in to večinoma že po par dni naprej. Pred cirkuškimi blagajnami in v tobakarni za specijalitete na Corsu Št. 2, kjer se dobivajo vstopnice v predprodaji. je že v zgodnjih dof oldanskih urah velika gneča. Na vsak način je torej dobro, da si občinstvo nabavi vstopnice čim prej. ker je podaljšanje g< kovanja vkliub velikanski udeležbi ne- izreden slučaj javnega nasilstva. Predsnočnjim po polnoči se je 39letni dninar Ivan Kuzma, doma iz Vipave, a stanujoč tu v Rocolu Št. 1151. pretepal pri Lovcu v bližini dvorca Revoltella s 27Ietnim dninarjem Alojzijem Kosovelom, ki je doma iz Komna in stanuje tu v ulici G. Car-ducci št. 2. iMed tem pa. ko sta se pretepala. je prišel tam mimo redar Kette, ki ju je ločil in ju skušal pomiriti. Ko sta se pa pretepača spustila in se napotila dalje, je šel redar od daleč za njima, da vidi, če bi se zopet začela pretepati. Onadva sta pa opazila, da jima redar sledi, in nato je Kuzma izrekel neke psovke na naslov redarja, ki je pa nato pristopil in velel k uzmi. naj gre ž njim na redarstveni inšpektorat pri Sv. Alojziju. Kuzma pa ni hotel ničesar slišati o tem, in ker ga je redar le silil, se je Kuzma zaletel vanj ter mu raztrgal1 bluzo. Redar ga je bil pa že prijel in ga ni hotel spustiti; a ko sta se redar in Kuzma tako ruvala, sta padla oba na tla. Ko sta se zopet pobrala, je pristopil Kuzmin brat Fran skupaj s Kosovelom in vsi trije so začeli nabijati re \irja. Ta je potegnil revolv er in dvakrat ustrelil, vsled česar mu je prihitel ra pomoč redar Skilan. A preden je Ski-! lan prišel, so oni trije že pobegnili na ne- j ko dvorišče, odkoder so potem lučali ka-' tnenie proti redarjema ter ju tudi zadeli; s kamenjem. Slednjič se je redarjema vendar posreulo. da sta aretirala brata Ivana in Frana Kuzma. dočim je bil Kosovel j aretiran včeraj zjutraj. rli-ne preiskave v Gorici in g. dr.a Casapiccola pot v — Ljubljano. Da gospod višji policijski komisar dr. Casapiccola ni p< »seben prijatelj Slovencev, in da jim ob , v -aki priliki, ako le more. podstavlja no-; go. je /e znano, ali, kar je zdaj nakuhal v Gorici, nas je vendar presenetilo, ker si ne moremo misliti, kako more star, iz^kušen policijski uradnik in akademič-no na ob razen Človek — saj je doktor —I napraviti tako — recimo blago — nerod- \ no^t! Poleg znanega razpoloženja gospoja višjega komisarja nasproti Slovencem ' je : i!a torej tudi fenomenalna____nerod- j n»>st. In to je zlo pri vsakem človeku, i tem veče pri javnem funkcijonarju. a še i i ^ehno pri višem varnostnem organu, ki mu ie vendar naloga, da zahteva od dru-' rckbneti v vsakem pugledu! Nu.! sedaj vemo iu moremo dati tudi javnosti pojasnila, kako je moglo priti do hišnih I I reiskav v goriških društvih, ne da bi bil! mogel g. višji komisar pokazati kak pred- i pisani nalog od strani kompetentne o-1 Masti in da bi bi! lef policijske oblasti vi < !or ci iv^j vedel te hišne preiskave, i ozir«>i ia: '.4rtiaj vemo kratko, ali zn vrli- ! ne go*p • ir povv_ni zanesljive s"jni b:it iz v* Otrsp« »d *ri. junija 1911. Dr. Fr. Sorger Ufapredek vede Najenergičnejše in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom Jortibin Casile BI CKiAlA UflU Stotine zdravniških potrdil potrjnje, da se nretralna zoženja, Erostatitis, nretritis in mehurni IfAH^oll CflcSlo & ta rji korenito zdravijo 9 HUIlJlJH Konfeti CASILE nrejajo uriniranje, ne da bi bilo treba zelo nevarnih cevk (šili' g»). popolnoma odpravljajo in nblažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ©zdravijo nretralna zoženja (prostatitis, nretritis. n « e katarje, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina, sluzaste tokove lui. — ,1ja konfeiiiev CasiV K 4—. J O RUBIN GASILE, najboljše protisifilitično in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifdidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju ilez, poltoim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroji, steriliteti, nevrasteniji, energičen razkrojevalec urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3 50. Vbrizganec CASILE zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, nre- _____I tritis endometritis. vnetje in izpad maternice itd. Steklenica vbrizgan ca Oasile K 3-50 - . ... itn o pošto zastonj in z msdicmalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trstu Kdor Jeli večjih pojasnil, tiskoviu itd., naj naslovi dopi« na lekarno LL g. Oaaile, Trst, " n pojasnil, uskovii ita., naj naslovi aojn* na leKarno L.; ki poda odgovor s obratno pošto zastonj in z vso rezervo. ki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v 1 Lekarna Llojd, V. dell'orologio 1. Pri&tna zdravila Casile nosijo lastnoročni podpis N Caalle ALOJZIJ POVH TRST, Trg Barriera 3 trgovina ur In zlaftanine. Bogata zalosa žepnih nlkelnatih, srebrnih ter zlatih 2epnih svoji k svojih i in stenskih ur svoji k svojimi in razINSnlh priveski, moške In Ionske verižice, prstani itd. — Poprave z dveletnim Jamstvom po nizki ceni. i Stran IV. DarevL — Inž. Gustinčič namesto »cehe« v Barkovlph ženski podr. CMD K 2.20. — Denar hrani uprava. — rNarodno-socijalna mladinska organizacija« je nabrala za C. M. D. K 39.56 in sicer je izabra! na polo brat M. Kravos K .36.— v orotest proti barbarskim napadom t*a slovenske cvetličarke, brat Jemc je pa nabral med člani na izletu v »Gospodarskem društvu* na Prošeku K 3-56 v protest proti laškim ^kavaJijerjem deila morte«. Denar je izročen ženski podružnici CMD v Trstu._____ Vesti iz Gortthe. 1 »a smo mogli včeraj po zaplembi kolikor mogoče hitro izdati drugo izdajo, smo izpustili ves članek, iz katerega je zapadlo več odstavkov rdečemu svinčniku gospoda državnega pravdnika. Danes pa v sledečem priobčujemo iz onega članka nezaple-niene odstavke. Članek bi bil potemtakem tak-le: Hišic preiskave t Gorfld Zaplenjenih 12 vrst Dosegli pa so, da smo dobili mi popolno zadoščenje, da je prvi tak poizkus na Goriškem moral izzveniti v pohvalo goriških Slovencev. Vse preiskave so dokazale le eno. da je lagala »Eco«. ko je pisala o goriških slovenskih iredenti, da je blamiran do kosti tisti, ki je hotel imeti med goriškimi Slovenci — veleizdajalce. Vse preiskave so sijajno pokazale našo neomade-ževanost, naše čiste roke in naše korektno obnašanje. — To je naš uspeh, to je naše zadoščenje. Bili smo si sicer še vedno v svesti, da so vsa očitanja le podla natolcevanja, ali sedaj imamo uradno dokazano, da smo prav sodili slovenske Goričane, ko smo trdili, da ti nimajo smisla, nimalo volje za ne-postavnosti, še manj pa za delo proti državi. Zaplenjenih 9 vrst Glasno in odločno zahtevamo svoje pravice, glasno in odločno zahtevamo kazen krivcev in prepričani smo, da ni še umrla pravica v Avstriji da tudi nam gre delež niene dobrote! Zaplenjene 3 vrste. Tu bi le eno poudarili. Ugledna korespondenca »Die Information«, ki se lahko ponaša z odličnimi zvezami tudi v najvišjih krogih, je odločno poudarjala zadnje dneve, da je treba skrbeti za konec vsakega iredentizma, ne samo južnoslovanskega, temveč tudi vsenemškega in laškega. In tu vprašamo gospoda policijskega nadkomi-sarja. če se ne spominja, da je nekoč v u-radu govoril nekemu Slovencu, ki se mu je tedaj prvič predstavil, kar menič tebinič, o obstoju laške iredente v Gorici. Zakaj dr. Casapiccola ne upošteva svojega lastnega mnenja in onega poziva. Zaplenjene 4 vrste. V enem ko drugem slučaju je njegova napaka neoprostljiva. v enem ko v drugem slučaju mora izvajati konsekvence. Pa naj ne misli, da ima po vsem, kar se je zgodilo opravka z usmiljenimi ljudmi. Ne, opravka ima sedaj z odličnimi možmi, ki mu hočejo ponuditi priliko, da nastopi na podlagi kazenske ovadbe radi hudodelstva zlorabe uradne oblasti dokaz za upravičenost svojih ukrepov. Da ne bi bila vsa stvar tako zelo resna, bi bila res le smešna saj je naravnost neverjetno. kar se je moglo pripetiti v Gorici. Ljudje, ki so bili odlikovani vsled svojega lojalnega delovanja, postajajo vsled previdnosti in modrosti voditelja policijskega oddelka sumljivi tajnega združevanja. ljudje, ki na vse zadnje zavzemajo dosti odličnejše mesto, ne le kot uradniki po stopnji, temveč tudi kot uradniki po zmožnosti, so za onega gospoda voditelja zloglasne osebe, vsled katerih je treba odrediti redno hišno preiskavo, kakor jo zahteva zakon. Taka modrost in previdnost res zasluži, da tudi na najvišjem mestu dobi primerno priznanje. Zaplenjenih 10 vrst Ne maramo pa dalje pisati o posledicah vseh teh odredeb, saj najjasnejši odgovor itak poda sodišče. Zaplenjenih končnih 12 vrst Iz Krmina. Krmin je postal radi slov. napisa na hiši g. Franca Toroš v zadnjem času predmet obče pozornosti od stra.ii slov. javnosti. Gonio, ki so jo vprizorili radi tega nekateri tukajšnji posuroveli renegati, na Čelu jim »Piccolo« in vreden mu oproda »Eco« — na drugi strani pa tako krepki odpor našega vrlega trgovca, to je znamenje, da se bo javnost še gali in da bi bili zato Še tepeni! — V oceno te laške kričavosti radi enega slovenskega napisa bodi omenjeno, da se nahajajo v čisto slovenskih krajih tudi laški napisi. Solkan menda ni kje tam doli v Kalabriji, ravno tako tudi Sežana ne, kjer ni vsega skupaj 10 Lahov, pa se vendar ponosno blesti samolaški napis na neki hiši: »Al-bergo alle tre corone«. V Golembrdu ob Idriji, ki spada pod slovensko občino Ko-žbana, vidimo samolaški napis na hiši slovenskega renegata in to v vasi, kjer ni niti enega Laha! Ravno tako še v drugih slovenskih občinah, pa ne prihaja nobenemu Slovencu na misel, da bi se radi tega razburjal; le naši laški srditeži si ne dajo tega dopovedati, da se smemo tudi mi posluževati pravic, ki so nam zajamčene, in to še v malem kraju, kjer so nas uradno našteli črez 500, ne glede na to, da tudi vsa vzhodna in srednja slovenska Brda gravitirajo v Krmin. Tukaj naj primerja trezna javnost in naj razsodi, kje vlada fanatizem, ki ga »Piccolo« očita nam v zadnjem dopisu iz Krmina. — Vas pa, zavedne Brice, prosimo, da nam stojite zvesto ob strani v tej hudi borbi! Pokažite našemu narodnemu trgovcu, da ni nič izgubil, da je še pridobil s tem, da ne prihaja kak magnat več kupovat v njegovo trgovino. — Slovensko Časopisje posebno goriško, je naprošeno, da bo blagovolilo ta dopis ponatisniti. Druga žrtev Soče. V nedeljo popoldne so se kopali v Soči štirje vojaki tukajšnje posadke. Naenkrat so pogrešali svojega tovariša, nekega Schumija. Izprva so sicer mislili, da je šel morebiti Schumi iz vode. Kmalu pa se jim je vzbudil sum, če se je mogoče ponesrečil. Pričeli so ga klicati, ali brez uspeha. V ponedeljek je iskala truplo ponesrečenega vojaka patrulja pijonir-jev, pa brez uspeha. Gostilniški dogodek. — Predsnočnjim sta prišla v neko gostilno v ulici za gradom dva vojaka tukajšnje posadke. Naenkrat je prišlo med njima in nekim Tram-pužem do prepira,tekom katerega je potegnil eden vojakov nož in ranil Tram-puža. Oba vojaka sta nato pobegnila in pustila v gostilni bajonet in čepico, kar je potem izročil stražnik vojaški oblasti. Dr. Casapiccola s pasjim bičem! Iz Pev-me: Danes ob 1.30 popoldne je korakal višji komisar g. dr. Casaniccola v spremstvu dveh velikih policijskih psov skozi Pevmo. Ko je prišel do gostilne gospoda Vincenca Komaviija. je pritekel iz gostilne mali Ko-mavlijev pes. Casapiccolova psa sta se takoj spustila v bitko ž njim. Policijski nad-komisar je branil svoja psa. Eden izmed teh dveh — oni, ki ni imel nagobčnika, — je obdeloval Komavlijevega psa kar naprej in ni hotel odnehati. Ker pa bitke ni bilo nikdar konca, je prišel iz gostilne Vincenc Komavli, hoteč s palico umiriti klanje. Ko je rahlo udaril enega brez nagobčnika, se je mogočni gospod Casapiccola razjezil, zavpil nekaj po nemško in lop po hrbtu Komavlijevem!! Nato je pritekel iz gostilne sin. gospod Emil Komavli (oni, ki je bil v četrtek proglašen v listih kot druga žrtev Soče), hoteč obvarovati očeta drugega udarca Casapiccolovega biča, a policijski višji komisar je lopnil po njegovi glavi tako močno, da je revež, ker že bolan, padel skoro v nezavest Pasji bič mu je ostavil prst debelo, temnoplavo znamenje nad desnim očesom. Na krik očeta in jok matere je pritekla še hčerka, gospica Ivanka, ki pa je, videč, da sta oče in brat tepena, padla od strahu v nezavest Okolo stoječi so jo komaj pripravili k zavesti. Nakrat je bila vsa ulica polna ljudi, ki so se zgražali nad postopanjem višjega policijskega komisarja g. dr. Casapiccole. Kakor vidimo, ta mogočni gospod višji komisar žvižga tudi na strogo zapoved c. kr. okrajnega glavarstva, da morajo imeti vsi psi nagobčnike. Ali pa je morda za dr. Casapiccola izjema?! Ali ima policijski višji komisar pravico obdelavati ljudi s pasjim bičem? To nam pove sodišče, ker je proti g. višjemu policijskemu komisarju že naperjena tožba. •EDINOST« it 171. vsi uslužbenci cestne električne železnice.! Ves promet je ustavljen. Uslužbenci zahte-1 vajo ureditev dnevnika in urnika, Obenem zahtevajo preureditev pragmatike. — Od dne 16. t. m. pogrešajo v hotelu »Tauren-bahn« v Bocksteinu uradnika Karla Štetnika iz Maribora. Odšel je sam v gorovje Ankogel. Poslali so tja že več rešilnih eks-pedicij, ki so se pa vrnile brez uspeha. — Pri Castellamare di Stabia v Casoli je udarila strela v tovarno za izdelavo umetelnega ognja. Tovarna je popolnoma razdejana, vsa skladišča so med silnimi eksplozijami popolnoma pogorela. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 6 mrtvecev. Koliko oseb se je ponesrečilo, še ni znano. — Že dalje časa se vrše pogajanja med Nemčijo in Švedsko za direktno kabelsko zvezo. Kakor poročajo iz Stockholma, je predložil švedski notranji minister zbornici predlog, da se položi kabel med Nemčijo in Švedsko. Švedska plača za to 360.000 mark pod pogojem, da plača najmanj toliko tudi Nemčija. _ V Trstu, dne 21. julija 1914. Trgovino in sospodantvo. BORZNO POROČILO. dne 20. julij« 1914, Efektna borza. Dunaj, i.44» pop. Avstrijska renta papir 80.f>» avstrijska srebrna renta 8- .5\ avstrijska kronska renti «0.90 ogrska kronska renta 78 55. kre-ditke V*! .— An^U.banka 324.25, Union 5 <9. . Landtrbank 4K4.50, Bankverein 49-*».— drž. žel ti4tia". Ijombardi 72 75. alpinke 495 50, turške srečke 2"8.5<» Napoleoni 19 21. marke papir 117.01, London kratko 21.17. Pariz 96 (»5. Slabo Dunaj, 3 20 pop. Avstr. rent papir 30 25, kre-ditke 581.5 », Llovd 519 , drž. Žel. 548.50, Lo -h.rdi 72.7 alpinke 726.—. turška srečk® 208 ^0 cheques Pariz 96.0 >. f~labo. Trst, urad.) Francija 95 3<»- 96.25. Nemčija 117.85 -118.15, It. 95 čk) -«5.S\ London 24.15-24.23, 20 frankov 19.17-19.23, 20 mark 29.43-13.54, so-vereign 24."6-24.12 nemški papir 117.8 »-118. i d, italijanski papir 95 60 - 96. -, avstr zlata renta 99 9: t 1 • .3 , avstrijska kronska renta 80.80--. , ogrska zlata renta 95 30 -95 50, ogrska kronska renta 78.50 78.1K1, turške srečke 207 -210 — diskont za menice do 3 mesecev 3»/, - 41///,, nad 3 mesece 4'/4 - 4»/4%. Blagovna borza. BudimpeSta, 20. ju ija Pšenica za april 13.33, nuj —.—, okt. J 3 20, rž za april -.—. okt. 9 24; okt. 9f>5; oves za april--. oktober 7.i2 koruza za maj 7 99 juli 7 10 avg. 7.31 Ponudbe pšenice srednja, povpraševanje -labo. — Tendenca trdna. Prodaje 600«» q. Trst, 2o. julija Kara. Santoa good average z maj .—.za juli —.— —.— September 54 50,55 25, december 56 -- 56.—, marec 57.—, f»7.75 Tendenca m rna. Good Rio za maj —.— . juli —.-----, september 52.75--.—, december 51.511--- .—, maj —.----—♦ Sladkor. Centrifug, takoj 2774-28— juiij avgus-, 27 Vt - 28 /, uovem.-marec - 28.25 - 29'/,. melis takoj ' 29 — - 29» .. juli-avgust 29»/.- 24 1 4 nov.-mar. 29 5U-29*, concas* takoj 29»/, 29" , kocke 30/8-3 kristal takoj 28'/4 28 /, juni-avgust 28* 4, okt--dec. 26» e - Mirno. Alojzij Uhlfeder Trst, V. G. Vasarl 19, Trst Zaloga bukovih in hrastovih doj za vsakovrstne pode. Zaloga obuvala in lastna delavnica TRST, Glosut Car-diKd Številka 27. Potfruinlca : ulica Rigutti It. 31 („Al Buort Operaio") :: Velika zaloga ir.oSkih in Ionskih favtjav. Popravlja !o?no in solidno. Zmerno cono. Pristno br&sko sukno poletna in jesenska sezona 1914. Odreže* 3 10 m do g { i o- rezek 7 kron , . II odrezek 10 kron za kompi moško 00». / i odrezok 15 kron (suknia. telovnik, hlače I 1 odre- ek 17 kron s*mo 1 odrezek 20 kron Odrezek za črno salonsko obleko 30 K kakor tudi blago za po ršnike. turistovske lodne, svil. kamgarne, blago za dam-ke obleke itd. poidja po tovarniš ih cenah kot reelua iu solidna, najbo ie znana tovarniška /alogt sukua siesel - lmhof - Brno fltavito) Vzorci gratis i u franko. Ugodnosti privatnih odjeraideev. če n roeujejo sukna naravnost pri tvrdiii Sicgcl-lmhof na tovarniškem mestu, so natne. Sta ne, uizke cene. Velik izbor. Uzorna, p* lj va postrežba tudi malih naročil s po: olnoma svežim blagom. BI as HULI OGLASI :: □□ □□ se računajo po 4 st< t. oesedo-M»stno ti kane besede se računajo enkrat več. — Naj manjšh : i ristojbiua znaša 4t' sUjtink. : □□ □O □□ na pr m vrsta tovarna dvoktla« , TltlSUMA" Gorioa, Triaika ull j* 26. (pr»J pivstfarna Gsnup). Zaloga d-ok.Ua, ilvainlh in »metijikih strojev, gra-Bssfaaov, orteatrijon*« II. F Ba jel Ooric, Stolna nI. 2—4. Pru aja na obroka. fm f"«nka VlflA postelji vzmeti, nove žimmcc K 86.— Poli vi* polna spalna soba z 4imnicam> K 290.— V Fon deri* 1-2, L 23,6 Slovenci! ::: Slovani! Priporoča se Vam slovenski krojač Fran Rugmik Trst, ul. Geppa 10,1. n. ki izdeluje obleke iz finega in navadnega sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpolago. Obleke na ogled. Solidno delo. Izdeluje se uniforme vseh vrst.::: Priporoča se si. občinstvu za obilen bfck. Specijalist živčne bolezni Dr. Alfred Sarko Ordinira od 2-4 pop. V. i£s!S?na fPšsssa Goldo^i NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najf nejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor luei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij Gulj, prej na trgu Caserma.) "V -V > "— ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦i 4 ♦ ♦ > w Tapetarski in preprogarsKi mojster DM60TIN PUC Trst, Uia Molin grande štev. 38 se priporoča cenj. občinstvu : : 6 Razne vesiL Drobne vesti. Na Dunaju pred poslopjem mornariške sekcije vojnega ministrstva ie trčil vlak nižjeavstrijskih deželnih železnic Dunaj—Požun z vlakom električne mestne železnice. Mak električne mestne železnice je skočil s tira, prekucnil se pa ni. Pač pa so se pobile vse šipe v vozovih in tudi stene voz so močno poškodovane. Pet oseb je bilo težko poškodovanih. Število lahko poškodovanih ni znano, ker se niso Napad na kontoristinjo Amalijo zglasili. \laid, o katerem smo že poročali, se je iz-pečala "s to stvarjo. No, to nastopanje go- Kazal kot fingiran. Maid sama je končno zpovedala. da se je obstrelila sama. Noče tove vrste tukajšnjega Furlanstva se nam ne zdi tako čudno, ker druzega sploh ni pričakovati od teh ljudi, nego sovraštvo do Slovencev. Pač pa nas je jako izne-nadil g. župan, ekscelenca baron Locatelli. s tem. da se je vdal pritisku ter šel huj skačem na limanice. Saj ga je »Piccolo jako pohvalil, češ, da je energično nastopil proti našemu trgovcu: kot župan in tudi kot privatna oseba. Da, tudi kot privatna oseba, s tem, da je prepovedal svojemu oskrbništvu — ko ni>o nič izdale vse grožnje proti g. Franu Toroš, ki ga je daJ večkrat poklicati k sebi — naj se nadalje ne poslužuje več v tej trgovini, vkljub temu, da se je trgovine posluževalo črez let. — Ekscclenca! Pokaže se, da stt zase napačno ravr.aii, ker ne mislite, da jc slovenska pozabljivost tako velika, ali pa, da sc Vam še zahvalimo za to brco!! Pokazali ste Vi in Vaša stranka, da ste am sovražni; temu primerno bomo znali pa povedati, zakaj je to storila. — Čuvaj Lodinske koče v Texelski skupini Oetz-talskih alp je našel, kakor poročajo iz Ino-mosta, pod Lodinsko ostrico raztresene razne potrebščine turistov in med temi legitimacijo, glasečo se na ime Hermana VVilecke, Oebhardtsbergen, Brunšviško. Moža pogrešajo že od lanskega leta. Trupla ponesrečenca še niso našli. — Uradna poročila iz Petrograda poročajo, da so povzročile zadnje delavske izgrede napačne in prenagljene vesti nekaterih listov. Prenočišče - $ostilna - buffet HInko UrtHf ^,rst ^ Carradori 15. V*-dno na razpoiago IVOSll ^orke in mrzle jedi, kakor tudi pristno do ače sveto rižko vino. teran in druge vrste \ ina, kakor tudi Dreherjero pivo Za obilen obis < se pri oroča H. Košić. 2&13 jama Dimnice« Sllujl". Obiskovalcem se priporoča s skrbno , ostrežbo. prenočišči in seučnatein vrtom ter z dobrim jedili gostilna Bubnič v Slivji. L«- a pokrajina, primerna za vsake izlete. Postrežba to^nn. 628 Gostilničar (z že o in iz>ežbano kuharico) k ___________ govori sloven italijan ko in n mško. i>če mesta kot gostilničar v Trstu ali /.unaj, i. s. r>d litru ali s plačo. Razpolaga s kavcij P jasn la.: Kolarš-č, Kavarna Corso 899 UluJ t?>v-ki pomočnik, vešč sloven-kega in fliltU n mškeg* jez ka, išče službe Nasl v pov -Ins. . dd E«lino-ti pod št. 846. 8-16 M|2|| s 4 pro-tori, vrt in dvorišče se takoj proda HS5U blizu postaja Vrdela. Nasl-.v pove In-er <..ld 1 dn sti pod 6t 845. 845 IŠLul Išičm malo stanovanje za dve sobi, > 1. av>*. Na-lov ul. S. France-c« št. 6. Vf. 84 i 4 1*5 letnega mizarskega vajenca Š olfa ul Belvedere št 10. ^42 II^lll^hAillrfl priporoča slovanskim gos odom USlUZUCllllU kakor pom»galka v pisarn» Gov-in i iše taUjaasn.o in slov. nsko. — Naslov > ■ Ins! odd. Edinosti pod št. 814" '4 Kdor želi svojo sedanto negotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo, kdor išče dobrega in lahkega postranskega zaslužka, kdor uživa ugled in zaupanje pri svojih prijatelj h in znancih, kdor se ne plaši pred akvizicijskim po slom, če se mu dobro izplača, ta naj nemudoma sporoči svoj naslov pod „Poštni predal 47", Ljubljana. gjjšfi&điii illfctite&uia, Dobroznana mirodilnica :: Iv- Camau 91 Sv. ivan - Trst - blizu Hcr. doma ¥e!ik izbor barv ^=e>0¥lak itd.= Zaloga za Trst in okolico redilnega aja za otro- ff | AngSUj ke in odrasle trr fosfaien ipn n tKMp prriki za itnfi. - Tdtfa II nwm.i\ iihi T V R D K A Kiša « ddaljeaa deset minut od ljud k*-ga \ rta, pripravna za vsako obrt, z le^im senčnatim bzidani vrtom in sedmimi stanovanji »M.»-no ulica Ugo Foscolo Prazno ustanovljena !. 1878 — TRST je preložila svojo . pi»ču po dogovoru. k> trgovino Šivalnih strojev ■liustmeno ▼ trgovini slanine. Trst: ..... ... . . . 0\0 ^ l 828 bicikljev in pridevkov z mehanično delav- nico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campamie štev. 19 soba z vporabo kuhinje se«;dda taUoj v najem. V Co i-merciale 9. p»itličje. (801 Čin naraven ovčji ima na p odaj Andrej Magajna Ml v Dolenj- Vreme pri Div.»5i. Cena po do- govoru. 84'-» IfilM^OII teran vsako mno?ino od 56 litrov IZVrSlKll naprej odd«j» J- Škerlj, Tomaj štev. 5b. Cena po dogo\ oru 83 Opeka zavodu Sv. Andrej. Tržaške tehničnem *32 ne ui ^umsuuiv .—-t. .. nft#|i«4«| ležeče ▼ ravnini tik ko Ti listi so poročali, da je policija napaalaj &iflL*mi PukSIVO dvora Podrav je na K :i ranila već delavcev Putilove tovarne.' roškem ob toj»če iz več manjših ;n večjih poses- T o pa ni resnica in ta prenagljena neresnična vest je povzročila veliko zlo. Vsled teh vesti so delavci stopili v stavko, na-ravili izzivalen obhod, pri katerem je bilo injenih pri raznili spopadih s policijo 9 lica je v in JO delavcev. V zadnjem tre-utku, tik pred najhujšim spopadom, se ie ležeče T ravnini tik kolo- Ko- ev v ob-pgu 125 oralov zemljišča, gostiln-«, kovačn co. dravskim mostom itd se i- vsem ži im in mrtvim inven arjem vred pod z*»lo ugodnimi plač'lnimi pogoji za ceno 21 'Iti e za malo dru?ino. Naslov pove 7n> 4 K di nosti. 819 Kiofiase v petek zjutraj buffet v u dunaj-k«1 se do> e sveže vsako sre«lo in -oboto edino e pri Ivanu Suban. ci San Sebastiano st 6. I TED1HM SGitc Foaiane štsv. 12. - ZALOGU OLia, mm I I ■ il f 111 I Bil W KILA. Knjfinsje namizno oDe, priDoroclJivo za onž, L. I LlILUiif 11^1 Rj na žeiodcu. - SieKlcnlca pol iifrn kron 1*60. Og^^ ^'-^CG -o^^^norj J