LJUBLJANA, 4. NOVEMBRA 1964 MHj I 8MM HI flPHip gsej legf' ■/<«:■--'ggsv vjg - ' ■ 4 m M. Ml fck « ■ i -i- "'- :.v. ' ■■ •’. LIST PROSVETNIH IN ZNANSTVEN IH DELAVCEV SLOVENIJE LETO XV, ST. 18 Dajmo šoli pogoje, da bo mogla opravljati svoje poslanstvo, od nje pa zahtevajmo, da bo te naloge v polni meri izvrševala! »Idejne osnove šolske reforme in proces njihove realizacije« - poročilo ravnateljice ljubljanskega učiteljišča Mirne Zupančičeve Splošna In logična zahteva šole. V idejnem pogledu je bila uresničiti le s pomočjo dobro družbe, da tfc šole kot najpo- torej reforma osnovne šole dobro, usposobljenega prosvetnega kad-membnejše in najbolj množične premišljena in pretehtana odlo- ra in ob močni podpori celotne vzgojno-izobraževalne ustanove čitev, zato kritika, ki jo je tu in družbe, ki mora zagotoviti bist-maksimalno prispevale k obliko- tam slišati celo na račun idejnih veno boljše materialne pogoje za vanji* splošno izobraženih, stro- izhodišč osnovne šole, ni uteme- delo. Moram reči, da je bilo v kovno usposobljenih in sociali- Ijena, pač pa je naša bolna točka prvih reformnih letih čutiti elan stično vzgojenih državljanov, je njena realizacija, ali vsaj prepo- in duh novih idej. Marsikaj je dobila v letih po osvoboditvi svoj^ časna realizacija. bilo ob naporih šolskih organov, izraz v organiziranem pokretu za Osnovne značilnosti reformi- prosvetnih delavcev in celotne preobrazbo podedovanega šolske- rane osnovne šole naj bi bile družbe tudi uresničeno. Tako smo ga sistema, ki je vse dotlej za- predvsem v naslednjem: v veliki meri uredili šolsko mre- držal nekatere tipične elemente a) da je po vsebini socialistič- žo _______ nižje gimnazije, ki so bile šolstva razredne družbe. Posebej na, kar se mora odražati v vsebi- ie nekaterim dostopne izbirne šoje bilo naglašeno, da je treba v ni učno-vzgojnega programa in v iej so se vključile v osnovnošol-temelje nove šole vgraditi vse po- novih pedagoških vidikih njego- ski sistem zajetje otrok je sko-zitivne tradicije na področju šol- vega izvajanja, raj stoodstotno, 89,6 % otrok je skega dela, ves sistem pa vsebin- b) da je v organizacijskem po- deležno direktnega pouka šolski sko in organizacijsko podrediti gledu enotna in vsaj perspektiv- obisk pa se je močno dvignil, potrebam in zahtevam socialistič- no dosegljiva v polnem in neo- Dobili smo nov učni načrt, po-ne družbe, ki živi v dobi burnega krnjenem obsegu vsem državi ja-, stavili smo mrežo eksperimen-raivoja znanosti in tehnike. nom, tajnih ^ pa tudi v na£inu deia Idejni koncept reformirane c) da jo pojmujemo in razvi- jn. v medsebojnih odnosih so ob-osnovne šole je bil družbeno ve- jamo kot izrazito družbeno usta- čutne spemembe. Vendar se je Ij.avno sprejet z zveznim Sploš- novo z mnogo širšimi nalogami in nekje zataknilo in to pri najvaž-nim zakonom v šolstvu 1958. leta obveznostmi do oti;ak, kot. jo je nejšem delu reforme — pri mo-in z republiškim zakonom o os- imela nekdanja šola. _ dernizaciji izvajanja učno-vzgoj- novm soli 1959. leta. 2e nekaj Ko smo se lotili tako obsežne nega procesa in pri intenzifikaciji let pred tem pa so tekle obširne in zahtevne paloge, kot je šolska nieeoveea učinka Kolikor iasnei-razprave o idejni vsebini in or- reforma, je moralo biti že spo- ša pa postaja potreba družbe po ganizacijski strukturi osnovne četka jasno, da jo je mogoče sposobnih proizvajalcih in uprav-—.............. .......................... ......................... Ijalcih, kolikor bolj se dviga »Komuna in šolstvo« Z eno samo temo dnevnega reda je potekel 26. oktobra skupni plenarni sestanek, ki sta ga sklicala izvršni odbor GO SZDL Slovenije in predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Uvodni referat na temo »Komuna in šolstvo« je imela predsednica GO SZDL Slovenije Vida Tomšičeva, korefe-rate pa : Majda Gaspari, Geza Cahuk, Mirna Zupančič in Tone Florjančič.V razpravi pa so sodelovali Janez Stanovnik, Janez Železnik, Slavica Zirkel-bach, Franc Strmčnik, Emil Rojc, Dragica Rogelj, Vojko Jagodič, Sonja Kukovec, Viktor Cop, Marija Vitfan, Boris Lipužič, Vid Štempihar in Beno Zupančič. Danes objavljamo povzetek iz referata tov. Tomšičeve in iz koreferata G. Cahuka ter v celoti koreferat Mirne Zupančičeve. učiteljev, sicer .pa celo 1400. Toda bi. Namesto, da bi strokovna pe-tudi prosvetni delavci, ki imajo dagoška služba šolam pomagala za svoje delovno mesto ustrezno pri uresničevanju reforme in pri diplomo, niso najbolje usposob- iskanju novih poti in oblik v iz-Ijeni. Kako le? Učiteljišča in pe- vajanju učno-vzgojnega progra-dagoške akademije, oz. prej Višja ma, se je ukvarjala z lastno re-pedagoška šola v Ljubljani, so , organzacijo in se je šele v zad-šole, ki ne morejo pripravljati njem času toliko kadrovsko opo-učiteljev za sodobni pouk, ker so mogla in konsoldirala, da je spo-po večini same vse prej kot so- sobna aktivno posegati v šolsko dobno urejene in opremljene. delo in nuditi pomoč. Nekateri VREDNOTENJE sOLE seminarje in tečaje za učitelje in Nepravilno družbeno vredno- jim še na druge načine pomagajo, tenje šole, ki se je in se še od- Zakaj so zamrle eksperimen-raza med drugim tudi v slabšem talne šole? nagrajevanju prosvetnega dela in v nezadostni skrbi za splošen ma- Napak pa še ni konec: terialni položaj šolstva, je po v- Neodpustljivo je dejstvo, da smo zročilo že do danes zelo hude no- doPustl11- da s° zamrle ekspen-sledice.^Zanimanje za £rasvetei ™nt*lne osnovne šole ki jih je poklic ni zadovoljivo, zanj se ne tako težko TganizLl P^enehale »V nobenem primeru zdaj ne more biti več nikakršnih splošni nivo razgledanosti staršev SSLSKlSrJSlTu- ~ * «-». tor » Mihove ste-čena Kadrovske šole zlasti u« ritve ni bil° P!ačnika- Ravnati pa vo^rež^rmrr^0' dosegala svoj plan vpisa, pred- odpreti celo možnost ^bi se vsem zaradi pomanjkanja kapa- , ” t’ d b citet šol druge stopnje in s po- kol<*tm in posamezniki močjo štipendiranja, toda tudi f e^spenmf- občine niso imele možnosti izbo- f $a' ra, kadrovska politka- pa ni bila k ■ šol®tv® .ah ka" in državljanov, toliko močneje šolo še skromen in ni dovolj dovolj premišljena, ker bi sicer fa d uga mstitucija pa bi mora- prihaja do izraza upor proti ne- vključen v sam učni program ne moglo priti do tolikšnega po- a j,r.aZpolag„ z namenskimi ustreznosti šolstva in vprašanje, šole, tako da pomeni predvsem manjkanja predmetnih učiteljev ®Fedstv\ ,za našraJevanJe pionirka j je z reformo. To je razvese- popestritev pouka, ki pa je tudi ob relativno dobrem pokritju SKega aela’ Ijivo dejstvo', saj kaže na premik dragocena. Televizijskih aparatov potreb z razrednimi učitelji. Le- Proces našega družbenega razglede vrednotenja šole, kar po- je malo, televizijski šolski pro- to so občine veliko absolventov v°ia’ k* 3e narekoval tudi šolsko rtteni zagotovitev novega vzpona gram pa se s skromnimi začetki učiteljišč usmerile v nadaljnje reformo, je odprl v šolstvu mno- y uresničevanju šolske reforme, načrtno vključuje v prizadevanje šolanje, od tod tudi ugodnejši g0 hovih problemov. Jasno začr- ki je po prvih letih vidnejiega pomagati šoli k boljšim uspehom, pokazatelj glede vpisa na PA in tani 50 samo smotri naše šole. napredka skoro stagniral. Veliko premalo se uporabljajo na filozofsko fakulteto. P°f k njim Pa bi morali najti Najpogostejše prigovore os- šolah tudi druga avdiovizualna Prihajamo do absurdne, a res- Predvsem prosvetni delavci^ sami fiovni šoli bi lahko strnili v na- sredstva, v glavnem jih ni, mar- nične situacije, ko zahtevamo za od pomoči strokovnih služb in Tovarišica Vida Tomšičeva se jalca, ampak gre pri tem pred- slednje ugotovitve: sikje pa so premalo uporabljena, svoje otroke odlične učitelje, svo- ob P°dPPri vseh, ki jim je do šoje na z-četku svojega referata vsem'za vrednotenje samega de- a) preveč učenja — premalo jih otrok pa ne bi dali v ta po- le- Vsi\ ki Praktično delujemo na najprej ustavila ob nekatenih na- la ljudi v družbenih službah kot znanja, ZAPOSTAVLJANJE VZGOJNE klic. Geslo: za učitelja te je ško- P°dročju šolstva, močno pogreša- čelnih izhodiščih pri reševanju tistih, ki tako rekoč soustvarjajo b) zapostavljanje in zanemar- NALOGE da, bo naši družbi prineslo nepo- T° Izrazitejšo strokovno pomoč, problematike družbenih služb v produkt za trg, ker je njihovo jen.je vzgoje, Sola pa ni samo izobraževal- pravljivo škodo. Na nekem se- Številni so problemi, ki terjajo okviru komune. Pri tem je po- delo sestavni del celotnega druž- c) šola se še ni razvila v druž- na, ampak tudi vzgojna institu- Stanku je povedal predstavnik Proučevanje in znanstveno obde-udarila, da smo v zadnjih letih benega dela. Saj je v pogojih beno ustanovo v pravem pomenu cija. ,Če naj šola oblikuje vse- mladine CK Jugoslavije tele mi- Cesto si ne znamo razloži« vač ali manj razčistili med dni- družbene lastnine proizvajalnih te besede. stransko razbito osebnost, rje'pb- šli: kdo bi žameriL nadarjenim “ določenih pojavov in koleba-' gim tudi vprašanje' glede vloge sredstev dela proces družbenega V diskusiji bom obravnavala sredovanje znanja le en vidik v in sposobnim rrilašincirh, če" še "io pri ukrepanju. Znano mi je, družbenih služb v našem nadalj- dela načelno enoten proces — od predvsem problem dela znotraj tem procesu, prav tako važno kot odločajo ža poklice, ki jih družba da 16 . kulturno-prošvetni žbbr njem ekonomskem in družbenem neposrednega produktivnega dela šole, prvo pa je tudi vzgoja karakterja; višje'vrednoti. Nobeno prigovar- Skupšeine SR Slovenije jjfipbrd- nega i -odnos- do dela, do sočloveka in janje-'he bo'uspešno;''dohJk naj- ustanovitev'pedasoškega ite- •' » •' ' družbene" skupnosti in |e mnoge sposobnejših ljudi v prosvetni stltuta' Prosvetni delavci podpi- PREMALO ZNANJA ; druge lastnosti,'ki naj odlikujejo poklic lahko zagotovi samo spre- ramo ta predlog, res nam je po-~ izgovorov...« Iz referata Vide Tomšičeve razvoju. O teh dejavnostih raz- do znanstvenega in kulturnega pravljamo bodisi agitacijsko-hu- ustvarjanja. manitarno kot o nekaki »sociali«, Udeležba delavcev v družbe- bodiši utilitaristično prakticistič- nih službah pri skupnfem dohod- Prva trditev, ki te formulirana' ‘fržavljBna, socialistične Jugosla- menjen družbeni položaj ptosvet- treben; Naj navedem samo ne-' ... osnovi pogostnega mnenja de- vije, proizvajalca, in upravi jalca. nega dela in učitelja. * ka;’ nalog, kif že težko čakajo ob- zdravje in znanje človek kot de- pri delitvi skupno ustvarjenega lovnih organizacij, pa tudi šol Ne glede na to, da šola ni edini Soli pa so potrebni še drugi delaye:_proucevanje šolske mreže, no: češ brez skrbi za njegovo ku je torej polnopravna udeležba na osnovi lovna sila ne bo funkcioniral. narodnega dohodka. druge stopnje, češ da osnovna vzgojni činitelj pri oblikovanju profili strokovnih kadrov, ki jih didaktični problemi pouka, raci- Do take stopnje, je rekla tov. »Delo učitelja, zdravstvenega šola premalo nauči, ter staršev mlade generacije, je njena funk- ne nameščamo, ker sedanji si- onalizacija časa v učno-vzgoj- Tomšičeva, pa je prišla že pred ali kulturnega delavca v družbe- na drugi strani, ki obupujejo in c*ia vendarle tako pomembna, da »tem financiranja in odmerjanja nem Procesu> spremljanje šolske- časom tudi meščanska teorija nem procesu dela se kaže v rea- dokazujejo, da so otroci zlasti v J* ^ treba zagotoviti, tudi s te sredstev šoli tega ne omogoča. V ga usPeha in s tem v zvezi pro- gospodarskega razvoja. Danes ob- liziranem proizvodu delavca, saj višjih razredih osnovne šole pre- strani večjo učinkovitost. In če'situaciji, - ko je povsod skoraj ucevanje meril-in metod za obstoje obsežne študije o tem, ka- je kakovost in količina dela de- obremenjeni z učenjem, terja od- sem v primeru • izobrazbenih na- edino merilo za odmero sredstev 3ektivnejše ocenjevanje učenče- ko je nadaljnja gospodarska rast lavca odvisna tudi od učitelja, ki govor na obe strani. Ta bi se lab- 1°§ med činitelji, ki oblikujejo za osebne dohodke število učnih vega znan.ia.: pomen otrokovega te ali one dežele odvisna ne le od ga je učil in vzgajal,« je nada- ko glasil: z boljšimi učnimi me- šol°’ močno podčrtala pomen uči- ur, kolektivi niso zainteresirani, prostega časa in organizacija vloženega kapitala, ampak tudi Ijevala tov. Tomšičeva. »Učitelje- todami in s pomočjo sodobnih teljeve osebnosti, potem izstopa da bi sprejeli, denimo, še social- svobodnih aktivnosti, sistem sa- od produktivnih sil človeškega vo delo, njegovo sodelovanje v učnih pripomočkov 'in sredstev njegova vloga na področju vzgoj- nega delavda, knjižničarja ali moupravljanja v šolstvu in nadela, kako pomemben vpliv na družbenem delu, se materialno posredovati v krajšem času več nih nalog še toliko bolj v ospred- drugega potrebnega strokovnjaka. gra3evanje po delu. pa še vrsta učinkovitost naložb imajo demo- realizira v proizvajalčevem delu uporabnega znanja. Tu pa smo v 3®- Učni načrti in učna sredstva ker bi jim to zmanjšalo že itak na!og ie m vedno nove bo po- grafska gibanja, šolska izobrazba, in njegovem materialnem pro- zagati. Rešitev te naloge, ki jo zaživijo šele ob učiteljevem ust- prenizke osebne dohodke. ra-ial razvoj m praksa, zdravje prebivalstva ter razne duktu. Zato bomo morali tako je šolska reforma predvidela, pa varjalnem odnosu do njih, lik Iz istega razloga premalo na- Vsled vsega opisanega smo v vrste socialnega varstva. Ugoto- postaviti dohodke prosvetno kul- je v sedanjem času, ko smo z njegove osebnosti pa ima moč- grajujemo kvaliteto dela z otroki šolstvu močno v zaostanku. Šo- vili so, da postaja na določenih turnih in drugih ustanov, da njo v zamudi, mnogo bolj zaple- ne3ši vpliv kot sleherna beseda, in mladino, izven šolskih ur. Ce lanje kot elementarna potreba stopnjah gospodarskega razvoja bodo delavci v njih prejemali za tena, kot kaže na prvi pogled. Toda pri učitelju trčimo na ne bi imeli med prosvetnimi de- človeka ne gre v korak z zahte-zanemarjanje skrbi za razvoj po- svoj prispevek k skupni produk- Hkrati ko terja ponoven kritičen drugo tehtno oviro izvajanja šol- lavci, na srečo, še polno entuzi- vami časa in družbenih potreb, sameznega človeka zaviralno za tivnosti dela stalen dohodek, ki pretres predmetnika in novega ske reforme. Znani so podatki p astov, bi se pionirska in mladin- zato moramo močno poprijeti, da razvoj celote. bo rastel v enakih proporcih, kot učnega načrta, ponovno skrbno skrajno nezadovoljivi strokovni ska organizacija ter svobodne bomo premaknili to področje bi- »Pri nas gre za to, da ne le bo rastla družbena produktivnost odbiro učne'snovi, ki je nujna zasedbi učnih mest na osnovni aktivnosti ne razvile niti do te stveno naprej, tehnokratsko priznamo družbene dela.« in primerna za posamezne raz- šoli. Kar 65% učiteljev, ki pou- stopnje, kakršno imamo. Tako se Nov sistem financiranja poli- službe kot nujen sestavni del »Na današnji skupni plenum vojne stopnje otrok, kar se, kot čujejo v višjih razredih osnovne pojem samostojnosti in sistem tično teritorialnih enot sam po splošnega napredka, ampak da simo postavili sicer iz vse te ob- rni je znano, že pripravlja, terja šole posamezne predmete, nima samoupravljanja, ki naj bi dvig- sebi še ne zagotavlja, da se bo njihovo rast, razvoj povežemo z sežne problematike samo proble- znatno boljše pogoje za delo tako za to popolne ali zadostne stro- nil šole k novi družbeni kvali- v šolstvu vse obrnilo na bolje. Če aktivno vlogo človeka samega, in me šolstva, in še to predvsem glede učnih prčstorov kot tudi kovne usposoblienosti, kar se teti in na višji nivo zaradi ne- ga prav razumem, pa bo obči- to tako z neposrednim uprav- probleme osnovnega šolstva. To glede učnih pripomočkov in učil, mora nujno negativno odražati v urejenih materialnih razmer, če- nam vsekakor nudil več možno- l'.ialcem v gospodarstvu kot pose- naše razpravljanje smo postavili pa tudi učitelja, ki mu je jasen samem pouku. Mnogi učitelji, ki sto sprevrže v škodo namesto v sti za dostojno oskrbovanje šol. t>ej z vlogo samega delavca , v tako konkretno zato, da bi mobi- izobrazbeni in vzgojni smoter os- poučujejo po sili razmer pred- korist. Stalno utesnjeni v ozke A ker sredstev nikoli ne bo pre- družbenih službah in končno z lizirald naše sile za rešitev vpra- novne šole in ki je dovolj raz- metno, so vložili v svoje dpi o ve- materialne okvire se prosvetni več, odvisni smo pač od svoje vlogo obeh in vseh ljudi, ki te šanja, za katerega sedaj v nobe- gledan ter strokovno usposobljen, liko truda in jim manjka skoraj- delavci ne morejo dvigniti iznad gospodarske moči in ustvarjalno- *lužbe v podjetju, občini in re- nem primeru ne more biti nika- da bo znal otroka pripeljati do da samo še formalna potrditev sedanjega nivoja, psihoza druž- sti, bo potrebna zavestna akci- Publiki uporabljajo. kršnih izgovorov — niti teh, da življenjskih spoznani in uporab- predmetne strokovne izobrazbe, bene zapostavljenosti pa je po- 3a vseh subjektivnih sil, da bi Pri tem velja takoj opozoriti skupnost ne zmore sredstev, niti nega znanja po najkrajši in/pe- za vse pa le ni mogoče tega trdi- nekod že načela moralo učnih se povečana materialna sredstva, še na eno nepravilno gledanje, ki teh, da niso jasni odnosi. Naš dagoško najustreznejši poti. ti- Tistim, ki so se s trudom pri- kolektivov. V taki situaciji pa ki jih mora šolstvo brezpogojno nas pri urejanju materialne osno- plenum naj bi pospešil konkret- Kakšno pa je dejansko mate- kopali do primernega znanja in se lahko tudi slabo delo skrije v bodoče participirati, čimbolj ve in samoupravljanja v teh no akcijo tako v vsaki naši ob- rialno stanje osnovnega šolstva, ga uspešno posredujejo otrokom, pod plašč materialnih in objek- smotrno porabila. S tem v zvezi službah stalno ovira. Ko namreč čini kot v celotni republiki, da je bilo prikazano že v referatu Je treba omogočiti, da ga bodo še tivnih ovir. bi podčrtala nujnost vodenja po- ugotavljamo razliko med produk- se razrešijo osnovni problemi te- tov. Cahuka. K njegovim podat- poglobili in si pridobili tudi for- Pri delu z otroki in z mla- litike pri projektiranju, standar- tivno in »neproduktivno« sfero, ga področja.« kom bi lahko nizali še nešteto malno kvalifikacijo predmetnega dino pa ostajajo neizkoriščene diziran.ju, proizvodnji in razpe- sanam pritika pojmovanje, kot da »Naloga Socalistične zveze in drugih številk, ki bi same po sebi učitelja. Vse ostale pa bo^ treba neslutene možnosti razvijanja čavanju učil Precej sredstev gre gre za resnično »neproduktivno« sindikatov je prav v tem, da ne zgovorno pričale, da so slabi re- nadomestiti z novimi učnimi moč- raznih oblik udejstvovanja, ob- že sedaj v nič zaradi kupovanja dejavnost, ki da naj živi od sub- konferiramo samo s šolniki in zultati osnovne šole v veliki meri mi, ki jih še ni na obzorju. Dve lik ki bi znale in mogle zado- neprimernih in slabih učil. Naj Jektivne dobre ali slabe volje ti- prosvetnimi delavci ter nanje pre- posledica prave krize v njihovi pedagoški akademiji in ustrezne voljiti vedoželjnosti otrok v sto- se določi organ ali zavod, ki bo 8hh. ki so edini »produktivni«. našamo krivdo za določene uspe- materialni oskrbljenosti. Šole z fakultete bodo lahko šele v nekaj letju tehnike, ki bi znale pote- prevzel skrb za učila. Pa tudi 2e meščanski ekonomisti so he ali neuspehe na tem področ- urejenimi tehničnimi delavnica- letih zapolnile velike kadrovske siti mladostni nemir in mogle iz- pri gradnjah šol se bomo morali ugotovili izreden pomen posamez- ju, marveč da aktiviramo celotni mi so prej izjema kot pravilo, vrzeli. Na nekatere predmetne polniti otrokovo pričakovanje v še marsikaj naučiti od bogatejših dejavnosti — posebno znano- mehanizem družbenega samo- prav takšno je stanje v pogledu skupine pa je tudi sedaj vpisanih šoli in izven nje v organiziranem šib dežel, ki pa niso tako bogate, sti in šolstva — za produkcijo upravljanja — od deiovih orga- laboratorijev in kabinetov za po- tako majhno število študentov, da prostem času, izpolnjenem s ko- da bi si dovolile vsako šolo gra- samo. ker vse bolj postaja pogoj nizacij, zborov volivcev do ob- uk kemije, fizike in biologije, na smo lahko resno zaskrbljeni za ristno in zanimivo vsebino. Otro- diti po posebnem, še ne prouče- šadaljnje rasti gospodarstva.« črnskih in okrajnih ter republiške šolah manjkajo mnoga temeljna bodočnost. Ce upoštevamo, da bi ci pa se često razvijajo, ne po nem načrtu. V socialistični dražbi pa ugo- skupščine, ki naj smiselno in učila, kot so globusi, zemljevidi, se mogla najmanj polovica uči- svoji, temveč po naši krivdi mi- Zaključujem z mislijo: dajmo tavljamo še druge strani proble- smotrno urede ta področja v mikroskopi in mnoga druga. Še teljev, ki poučujejo predmetno, a mo nas v smer, ki nam ni ljuba, šoli pogoje, da bo mogla izvr- šba: družbene službe ne morejo skladu z našim celotnim gospo- najpogosteje se srečamo na šoli niso za to usposobljeni, z izred- Da bi bilo ovir še več, smo ševati svoje poslanstvo, od nje Pomeniti le skrbi za boljšo fizič- darskim in družbenim napiied- z radijskim aparatom, le žal, da nim študijem dokvalificirati, nam prav v teh letih močno zašepali pa zahtevajmo, da bo svoje na- še to psihično kondicijo prmzva- kom...« je program radijskih oddaj za še vedno manjka 1000 predmetnih tudi v prosvetno-pedagoški služ- loge v polni meri izvrševala. St. SKUPNI PLENUM SINDIKATOV IN SZDL SLOVENIJE MATERIALNI POLOŽAJ VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOV Prihodnje leto boljši časi za šolstvo ? Koreferat Geze Čahuka Pripravljajo se novi predlogi za financiranje izobraževanja pro- Spremembe na področju finan- cijskih skladov. Bančni kreditni zelo jasen pokazatelj; da ,je šol- proračunskem sistemu, ska mreža zelo razdrobljena in Nezadovoljiva struktura da v takih pogojih ni mogoče svetnega kadra V prvi fazi prevzema družbe- nega prostora in specialnih učil- zagotoviti dovolj kvalitetnega Posledica neurejenega materi- . -.— -- ■ K,-1_ ore- ------------------------ ---------- pouka. alnega položaja šol je tudi neza- ciranja šolstva oziroma izobraže- £ M bil^Soče^ HI—= rr? gSTSMrJ? SZ$. St nejši in, s tem tudi priliv pre- alnih sredstvih za' izvajanje os- ni.. Kvalifikacijski sestav učnega v kratkem obravnavala tudi zvez- .f_u„Llria 07irnrr.a ..-ta. bivalstva večji, nenehno grozi novnih dejavnosti. V letu 1955 osebja namreč v nobenem prime- 1 ’ tretja izmena. (V letošnjem šol. so materialni izdatki v Sloveniji ru ne zagotavlja, da bi lahko letu imamo v., Sloveniji okrog zajemali povprečno 33% vseh bistveno izboljšali kvaliteto vzgoj- ne skrbi za šole, predvsem za nic, od potrebnih vsaj 2 m2, potem osnovne, je med drugim rekel je več kot jasno, da sb pogoji za republiškega ©d- sodoben in kvaliteten pouk mi- podpredsednik bora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Geza Čahuk, se komune niso v celoti. niti zavedle, kako velika in zahtevna odgovornost jim 'je naložena. Očitno se je pozabilo, da so' naše osnovne vzgojno-izobraževalne institucije v obdobju administrativnega financiranja počasi, vendar vztrajno zaostajale za razvojem ostalih gospodarskih panog in družbenih dejavnosti. Vse bolj ‘ pereči problemi šol pa se danes odražajo v nesodobnem in nekvalitetnem pouku. Pogosteje in ostreje izstopa tudi nezado- nimalni. 134 oddelkov, ki jih obiskuje izdatkov za osnovno dejavnost, v 4316 učencev v tretji izmeni.) letu 1959 že samo 18,5 % v letu Kljub takemu stanju pa smo tu- 1960 pa 19,1%. Podobno so se di v preteklih letih planirali le gibali funkcionalni izdatki' v skromne investicije za gradnjo okviru materialnih izdatkov: v šolske mreže — pa še ta planska letu 1955 so znašali 20 % — v predvidevanja niso bila v celoti letu 1958 le še !%■... Nazado- uresničena. no-izobraževalne dejavnosti. Na osnovnih šolah poučuje le 23% učiteljev ž višjo oziroma visoko izobrazbo, potrebovali pa bi vsaj 42 % takega kadra. Iz podatkov republiškega sekretariata za šolstvo je razvidno, da je v pre- na skupščina. Izhodišče je seveda vloga komune v novi delitvi dohodka med družbeno političnimi teritorialnimi enotami. Vloga komune postaja zelo velika, saj je finančni rov. sistem urejen tako, da z delitvijo dohodka vzpodbuja aktivnost ne- novitelj. Predlaga se tudi amortizacija na opremo in ha zgradbe. Nadalje je predlog, da bi v investicijske projekte obvezno vnašali tudi investicije za potrebno strokovno izobrazbo kad- vanje po letu 1960 je še" bolj-"' teklem letu bilo na naših osnov- posredno zainteresiranih ljudi v Vzrok takemu stanju niso pre-: izrazito, ker so v voljstvo prosvetnih delavcev za- nizka sredstva, namenjena za in- financiranja šolstva zaradi niz- novem sistemu nih šolah ustrezno strokovno za- eko- radi njihovega neenakega nomskega položaja. Ugotavlja se, da materialna baza komun ni zadostna za opravljanje vseh nalog, ki jih ima. Po drugi strani pa vemo, da komune vesticije, pač pa neprimerna kih sredstev za osnovno dejav-struktura investicijskih vlaganj nost osebni dohodki nenehno pri-za gospodarstvo in družbene tiskali na materialne izdatke, službe. Odnos med planiranirrif Kljub temu pa so osebni dohodki Investicijami za gospodarstvo in prosvetnih delavcev močno za-za družbene službe je bil v pre- ostajali za osebnimi dohodki za- poslenih le 68,9 % učnih moči, to je takih, ki so več kot 12 ur poučevali ustrezno svoji stroki. Takih učnih moči, ki so bile popolnoma neustrezno strokovno zaposlene, je bilo 1321 •— se pravi, da so v celoti poučevali predmet, delovnih kolektivih in v okviru komune. V ospredje nalog komune stopajo naloge na področju družbenih služb. Iz teh vidikov je treba gledati tudi predloge za boljši oziroma zevanje Pomemben je predlog, da naj bi gospodarskim organizacijam in drugim ustanovam omogočili dajati sredstva za izobraževanje v potrebnih količinah, to je brez omejitve, in sicer tako, da bi delovne kolektive stimulirali oziroma vzpodbudili k temu, da dajejo čimveč sredstev za izobra-in da tudTskrbe za to, spremenjen način financiranja da se ta sredstva uporabljajo še niso spremenile prioritete tro- teklem letu 65 :35 V korist go- poslenih v drugih dejavnostih, za katerega strokovno niso uspo- izobraževanja. Predlogi temelje čimbolj smotrno. Kolikor je zna- šen j a sredstev, s katerimi razpolagajo. Razmeroma velike investicije in pogosto odplačevanje anuitet za gospodarstvo najete kredite' so povzročile skromnejše razvijanje družbenih dejavnosti. Taka orientacija pa je v določenem smislu zelo kratkovidna. spodarstva. Poleg tega so bile planirane investicije za gospodarstvo še vsako leto prekoračene. (Ob realizaciji je torej odnos med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami še slabši.) V okviru negospodarskih Investicij pa so Primerjava povprečnih osebnih sobljeni. Nekateri predmeti ozi- na izkušnjah dosedanjih siste- no, obstaja zaenkrat več mnenj, dohodkov 1. 1963 z letom 1962 rpma stroke so tako deficitarne financiranja in na potrebah Prvo stremi k temu, da bi go- nam kaže, da so se' dvignili oseb- (nPr‘ matematika)) da je že ogro- prihodnosti. Najbrž oziroma lab- spodarske organizacije same — ni dohodki delavcev v. gospodar- žen predmet. Matematiko poučuje ko se bo zgodilo- da nekateri ali seveda tudi v okviru panoge ali stvu za 20 %, v negospodarstvu na naših šolah 285 strokovno po- pa panogi kljub potrebi ne bo- pa politično teritorialne enote — za 18%, v osnovnem šolstvu pa polnoma neustreznih kadrov, po- ^ sprejeti — zato jih je treba presojale, koliko sredstev bodo za '10%. Tendenca zaostajanja- leg tega pa poučuje 745 učiteljev zaenkrat gledati zares samo kot dale za izobraževanje. To je naj- — •• ——» dnin/* matematiko, ki nrav tako'-—ji— bolj izrazito.|Je pa tudi mnenje, da bi v trenutni situaciji kaza- ,lcll, 0„4iax« _____-------- o« znašale investicije v osebnih dohodkov v • osnovnem delno matematiko, ki Prav ta^0' predloge. Računica občinskih .skupščin, da šolstvo'v 1982.'letu 9,74 %, v letuj .šolstvu še. v enaki meri kaže tudi nimajo ustrezne strokovne kvali- p0 gra(jivu zvezne skupščine jim; bodo investicije v gospodar- 1963 pa samo 8,20%. 'vi. 1964. V prvil* šestih mesecih fikacije. Vzroke za tako stanje mog0ee sklepati, da se pri- stvo vračale vloženi kapital — Tekoča investicijska sredstva letošnjega leta so namreč porasli kot. rečeno, moramo iskati v prvi pravl. ■ za prihodnje leto v investicije za šolstvo pa bodo- komun ne morejo zadoščati za osebni dohodki, v gospodarstvu vrsti v neurejenem materialnem ro(WOTC kot a P 1 • lovnega programa) in administrativnega ter vodstve- številu pedagoških ur so namreč str0^e’ kl z organizacijo Posebej je treba ovrednotiti nega osebja: močneje zastopani-višji ..razredi P^reOitev nastali o,™™, dejavnost od širjene Sfvilo “ne*. 1» »Mni- J«™* “k Sl^in').T£ «.»—«• 1 ma šole oceni pristojna prosvet-no-pedagoška služba. šolske konference Ijanje radijskih in televizijskih cij za opremo in učila je zaradi so naloge: — dežurstva oddaj, snemanje In pravilno ko- boljše argumentacije in smotrne — socialnega delavca — športni dnevi in ekskurzi- ristenje teh oddaj ter posredova- porabe sredstev navesti vso opre- je. nje izkušenj ostalim prosvetnim mo po vrstah, učila pa tudi po b) Dopolnilno učno-vzgojno de- delavcem predmetih, za katere je učilo polo z učenci: — dodatne ekskurzije, ki z trebno (upoštevati brezplačne Sem spada redno delo šole, ki učnim načrtom niso predpisane; učbenike za učence). Prav tako je Janje. Nadalje je treba določiti, ga opravljajo učno-vzgojni delav- njihov namen je strokovno izpo- navesti vire financiranja (amor- kdo sestavi predlog programa, ci zato, da zagotovijo kvalitetno I. Načela in smotri programa V tem poglavju je opisati namen delovnega programa in kateri so pogoji za njegovo izva- — knjižničarja — računovodje — administracije — hišnika in kurjača — kuharic šolske kuhinje — snažilk, kurirja itd. vseh učno-vzgojnih kateri organ ga sprejme, kdo ga izpolnitev izvaja in kdo spremlja njegovo smotrov, izvajanje. V tem poglavju so tudi v programu so navedeni raz-fiavedene posledice neizpoinjeva- logi, zakaj se konkretno delo uva-Rja obveznosti in programa za ja, katere so oblike in kakšen je Vrednotenje delovnega programa do višine realizacije celotnega Programa). Če sredstva ne zadoščajo za realizacijo celotnega programa, mora šola v programu predvideti, katere naloge po telovadnic‘ter‘delavnic vrstnem redu odpadejo. Pogod- — pomoč šibkejšim učencem — delo z nadarjenimi učenci — mentorstva v krožkih v toViincf/sTr dejavnosti šole. Ta način omogo- strativnega osebja na šoli je od- uporablja vec učil m je taico — ■ , • * , izračunamo na wk b t ’ 6a loeeno spremljanje in kontrolo visno od nekaterih elementov, ki dražji. Zate je primerno v okviru DroCTama de^moJtf aktiv Ovajanja obeh dejavnosti. Tako jih je primerno uporabiti kot me- občine izračunati pavšalni znesek, predvidetiPmoramo deiansk^riro- izvajanje svobodnih aktiv- .e tudi laže ugot(>viti; do kakž. riil0 7.3 izračun osebnih dohodkov ki ga dobi vsaka šola kot pravna 1,.e ldetl moramo dejanske stro beni partner je dolžan zagotovi- --------- ---------, ---- ---------------------------------- , , , • j u- - sne. ti šoli tolikšna sredstva, da bodo vodstvo šolskih pevskih nega dela Pogodbenega zneska je za tehnično in administrativno oseba, in znesek, ki ga dobi sola dejavnost šolske kuhinje , .... • —vodstvo soisKin pevsKin , , „~a„sja-a kadar ni moli. ouhin Ta morila co- za vsako opravlieno pedagoško . uejavuoai »uisne numnje ta , ,-----------. . ■ — VOUSIVO SOKSl ta zadoščala za opravljanje nje- zborov in orkestrov Pe osnovne dejavnosti — izpol- ________ izpiti Pjevanje obveznosti do z Ustavo _ otroško varstvo določenih pravic prebivalstva do _ šolska kuhinja _ in po-klanja m zagotovitev sredstev >jf>uno dvig standarda, ki je za to . - „ Področje primerno. Začasno Ker se takšno del° v ^doSenM^se^za šolo kot uro. Izjema so lY izdatki 'za*pre- 1 šola upravičena, kadar ni reali- osebje. zirala v celoti svojega programa. — aoiocen zneseit za soio koi -.-a.-. ^ ,, Sola in sklad (kot predstavnik P^vno osebo (šola mora imeti voz učencev, ki se izračunajo po kuhnep^r^ne mateSlS družbe) se lahko pogajata, kateri nekatere tehnične in admlnistra- dejanskih potrebah g^e na šte- zg ^ del dejavnosti (razen osnovne, ki tivne uslužbence, čim obstaja, m vilo učencev — vozačev. Po de- predvideti je z Ustavo zagotovljena), ki je ne glede na števUo pedagoškega ^f^^^bab ^računamo y ^ višin]> ki je Sa S • —..v,. ,.v .. ... . v programu šole predvidena, lah- kadra, število učenčev ah šte- tudi stroške za nabavo učbenikov obsega dejavnosti šolslce kuhinie tanjšanje obsega programa je vsaki šol. v različnih pogojih m koPocfpade ker družba zanjo ni vilo oddelkov); za učence. Dokler so knjižnice m 00 ^ na5in1S*f trehaiz^ hmžno le na področju razširjene za*° v, ,rfzV6n.ei? °bs.egu 10 raf' zainteresirana — zato, ker nima — določen procent na sred- delavnice po šolah raz icno rajunati tudi stroške otroškega 'Jejavriosti šole in investicijski nih oblikah teh dejavnosti, da sredlStev aij jz kakšnega drugega sJ!Va za osebne dohodke pedago- opremljene (posledica doseda je- t Višina posameznih vrst Vgradnji, deloma pa tudi pri vsaka šola podrobno obdela vse razl šlcega osebja; ga sistema financiranja), bo treba ™rs™av vki z Predvidenih akcijah za strokov- ?n™re dopolmkiega dela v svo- _ določen znesek na m« pro pri izračunu tovrstnih Stroškov ate J ni napredek kolektiva. lem Programu. Predvsem je nuj- J OsnOVHO dOlOVnOSt stomine. tudi to upoštevati. no opisati, katere so naloge uc- T ^ 1 . „ Znesek in procent po zgoraj V. Ostali stroški: II, Znaam ju orncmizciciici no-vzgojni^ delavcev, kl delo iz- I. Osebni dohodki pedagoškega navedenih merilih je treba do- w -J * vn-iair* in nntrphni narin i7.nol- šole vajajo, in potrebni način izpol- osebja: ločiti tako, da se ugotovijo de- ževanje kadr0v so odvisna od dejavnosti nastajajo, je na šolah različna. Odvisna je od števila učencev v varstvu, od oblike dela Sredstva za strokovno izobra- z njimi in podobno. njevanja naloge, zato je omogo- Osnova za izračun sredstev za janski osebni dohodki administra- levila zaposlenih delavcev v šoli V tem poglavju je opisati na- 6eno tudi spremljanje njihovega osebne dohodke je delovna ura. tivnega in tehničnega kadra v Zato je 0fnova za njihov izra6un slednje* izvrševanja. Dnevna delovna obveznost vseh vseh šolah v občini in se pov- masa osebnih dohodkov (določi- — vrsta šole in njen namen Dopolnilno delo z učenci je zaposlenih je 7 ur (312 dni letno, prečje uporabi kot enoten norma- mo odSltotek od te mase). — število učencev in oddelkov obvezno in ga šola mora oprav- vključno dopust, plačani prazni- tiv za vse šole. Sredstva za nabavo učil in — kadrovsko zasedbo (pro- 'iafi. razen oblik, ki jih zaradi ki, boleznine). III. Režijski stroški: opreme naj bi bila tolikšna, da ItšSg sips fpi lilgllil — površino šole v m2 ukom tako, da več pozornosti po- pedagoškega osebja (profesor, nalne Ij en osti šole na pedagoško uro predvideno število učencev svetl šibkejšim učencem da us- predmetni učitelj, učitelj), ki jih Fiksne stroške izračuna šola ali učenca (primerno bi bilo npr. varstvo merja nadarjene učence, da vzbu- je treba opraviti v prihodnjem ^ predvidenih dejanskih stro- vse šole v komuni ali širšem pod- ... ia interes za razne dejavnosti itd. šolskem letu v redni delovni ob- tv:- ict^ to« rrrfmi razdeliti no stonnii nnrem- okolja Pregled stroškov po vrstah I. Osebni dohodki II. Režijski stroški a) fiksni; — DOZ — najemnina — članarina, prispevki — kurjava — vzdrževanje zgradb organizacijo pouka v izme- -ia interes za razne dejavnosti itd. šolskem letu v redru ddovm ob- skjh za prihodT1je ieto zat0i ker ro{ju razdeliti po stopnji oprem- SeIISI mmimmmmmmmm vzdrževanje učil, opreme in HI. Vzgojno-varstvene naloge 1) Osnovna dejavnost: ^^“njTred^di; koliko in kakšno goškega kadra (osebni dohodek ‘^de%au%^“1 uld -TafS Ml^vrien- a) Delo po učnem načrtu: dop0lrXo delo z učenci bo v šol- na eno uro dela mora biti enoten (vZg£™tib od JLlL 1 b5nihrurn0bodoPv Idslem letu ^efte koliki ur)'"tv^fv nan^pfna osnovf a°nalTze osebnih ^r^ntOSti „ osno^ih ^dstev). od stopnje rasti’ narodnega do- datki za izvajanje pouka) ^videnem številu oddelkov in la dobiva sredstva za dopolnilno gih službah). Za delo v šolah, ki m0S ] 0 ^azpolaga' . ,sreclst.va — varianta 2 —'anuitete — prevoz na delo b) proporcionalni: — voda — odvoz smeti — elektrika — material za čiščenje — pisarniški material — stroški denarnega prometa — PTT stroški III. Funkcionalni stroški (iz- “ PMameznih razredih, uradu- "fl; * dZETtSilh dZvnih slojih. » » ™raio biti tak« „p«m,i,nostl M : .rab,, kolike udnih ur bo 2 ^ IS ^ “-1' «k?- ia * ijemh delovnem mestu r Tmiio+iu 7a,ra- štev za osebne dohodke poveča vl QC’noaKa- Neizkoriščena sred rekturo, ker je bila ta stopnja g°Wja, predmetnega učitelja d^ SrnTp0rabe^sa te sred- H ^ stva prenese šola v naslednje le- v preteklem obdobju priznana učh V’ . k ai smotrne poraoe časa in sreu- za določen odstotek. _ to’prihranke^bri šrStrih^teve- V preleklem Udobju priznana *• e ia’ pn cemer treba stev mora šola predvideti dopol- 42-urna delovna obveznost je ,, prenizko), —— J- v™« stev mora šola predvideti dopol- *4-unm uciuvuj* je na v . . hied tervatl 00™ative ° razmerjih d j f j iz vei paralelk vzeta kot osnova za izračun oseb- S sk?® e S^ lstimJuciia v “7 vananta 3: . , Veljalo pri vrednotenju dela rezultate, !®ga osebja stroški potrošni material za pouk — ekskurzije učencev — ekskurzije učnega osebja — material za strokovno delo — knjižnica — mladinska — knjižnica — strokovna — revije in časopisi — pomoč učencem — pomoč organizacijam — nagrade učencem — organizacija prireditev — prevozi učencev — nabava učbenikov za učen- SBIE m “s? ^ rezndlti| da delavec, ki nima ust- Ijala. Za obseg te dejavnosti se ugotovimo, koliko ur posameznih r TTr p ^ torov. kakšna so bila v mi-letu dosežena povprečna sredstva sklada skupne porabe v ... _ , . , . , ... gospodarstvu na enega zaposle- . -----. ---- — ------------------------- - -------------- — .------ -------------- 1 • Funkcionalni stroški; nega na področju občine. Tako ki ‘r1 tako kvalitetno ko tisti, (po potrebi v sodelovanju pro- programu opravljenih v celem Fukcionalni stroški so tisti, ki izračunano povprečje bi služilo stev lz°brazbo imajo. Del sred- svetno-pedagoške službe), oziro- šolskem letu. Ure nato pomno- nastajajo z izvajanjem pouka, kot orietacijski normativ, po ka- poslenih bila Za ?sebne dohodke, ki so ma z drugimi interesenti za do- žimo « predvidenim povprečnim Rastejo v glavnem sorazmerno z ttrem bi šola dobivala sredstva — stroški šolske kuhinje Wldržana zaradi neustrezne ločeno dejavnost Vsako od teh zneskom osebnega, dogodka, za obsegom pouka. Odvisni so od za dvig standarda zaposlenih. azbe, se nameni kot stimu- dejavnosti Sol« posebe#.«wr«teoti, eno vro dela. obsega dejavnosti šole, predvsem Razen tega pa bi bilo treba pri IV. Ostali stroški — strokovno izobraževanje kadrov — stroški za nabavo učil — stroški dviga standarda Ap — stroški otroškega varstva V. Amortizacija STRAN 4 O IZOBRAŽEVANJU UČITELJEV ZA OSNOVNO ŠOLO NA PEDAGOŠKIH AKADEMIJAH Odgovor na nekatere netočne trditve in zaključke v dnevnem tisku Z letošnjim šolskim letom smo tudi v naši republiki prešli v celoti na nov sistem usposabljanja učiteljev za osnovno šolo na pedagoških akademijah. Medtem ko v Mariboru obstaja PA že tri leta, pa smo jo v Ljubljani osnovali šele letos, ko se je nov koncept izobraževanja učiteljev še bolj izpopolnil in v praksi utrdil. Bil je že resnično skrajni čas, da stopi tudi naša republika v korak z drugimi bratskimi republikami, ki so že dosti prej dvignile izobraževanje učiteljev na višjo raven. To ne velja edinole za SR Srbijo, ki je prav tako kot mi prešla šele letos na novi način usposabljanja razrednih učiteljev. V Srbiji so preosnovali dosedanja učiteljišča v PA za razredni pouk ločeno od višjih pedagoških šol, ki še naprej šolajo predmetne učitelje. Prav to, da se" še vedrih ločeno izobražujejo, učitelji za razredni pouk in predmetni učite-. Iji (samo v Srbiji), se nam ne zdi dobra rešitev, ker na ta način- še vedno nismo premagali dualizma v izobraževanju učnega kadra za enotno osnovno Šolo. Menim, da je vrednost enotnega sistema usposabljanja učito-ijev za enotno osnovno šolo prav v tem, da dobe tako predmetni kakor razredni učitelji najprej splošno izobrazbo, nato pa po obsegu in globini enakovredno sociološko, pedagoško in psihološko izobrazbo v ckviru skupnega študija ha PA, Čeprav po vsebini prilagojeno potrebam razrednega oziroma predmetnega pouka. Samo na ta način je mogoče zagotoviti neokrnjeno in zadovoljivo splošno izobrazbo predmetnih učiteljev in pedagoško ter psihološko izobrazbo predmetnih učiteljev. Na ta način smo hkrati odpravili do Sedaj precej pomanjkljivo splošno izobraževanje na učiteljiščih, ker bo gimnazija oziroma gimnazija s pedagoško smerjo dajala resnično enako izobrazbo kandidatom za pedagoški poklic, kot jo prejemajo drugi gimnazijci za ostale poklice. Na drugi strani pa bodo na PA dobili predmetni učitelji ustrezno sociološko, pedagoško in psihološko izobrazbo, ki je njim prav tako nujno potrebna za uspešno delo kot učiteljem za razredni pouk. V tem. pogledu so bili sedaj absolventi višje pedagoške šole precej prikrajšani. Predlog reforme izobraževanja učiteljev za osnovno šolo je bil temeljito pripravljen. Razen intenzivnega dela strokovnih komisij smo nov sistem usposabljanja učiteljev pretresli tudi na dveh širših posvetovanjih, ki jih je pripravila zveza pedagoških društev, kjer je sodeloval zelo velik krog pedagoških delavcev iz vse naše republike. Da nov koncept izobraževanja učitelje-v za osnovno šolo ni nastajal za -zeleno mizo«, so pokazale tudi živahne in plodne razprave v dveh odborih prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS. Zato smo bili toliko bolj neprijetno prizadeti ob škeptičr stališčih, ki jih je post festum izrazil tov. Ivan Žele najširši javnosti o novem načinu šolanja učiteljev za osnovno solo na PA v Delu dne 29. Septembra t. I. V tem članku je namreč tov. Žele v osnovi odklonil sodobni koncept izobraževanja učnega kadra za osnovno šolo, pri čemer zatrjuje, da le-ta -pomeni korak ali celo dva, nazaj, zlasti glede pedagoškega izobraževanja«. V potrdilo 'svojeg mnenja se. pisec sklicuje češ,, -da tako mislijo še mnogi prosvetni in drugi javni delavci, ki imajo opravka s toistvom na perifernih in končno tudi na osrednjih slovenskih področjih«. Ne vem, na kakšni osnovi je pisec prišel do tako posplošenega in kategoričnega mnenja prosvetnih delavcev o novem izobraževanju učiteljev?! Tudi zaradi tega ni mogoče iti mimo navedenega -prispevka v Delu, ker je tov. Žele v zglo izkrivljeni , in nepravilni luči prikazal širši javnosti prizadevanja za višjo raven izobraževanja učiteljev, kar je bil že v preteklosti velik ideal najbolj naprednih šolnikov na Slovenskem. Takoj naj povem, da se ne mislim ustavljati ob tistih stališčih tov. Želeta, ki so bila že dovolj kritično ovrednotena v odgovoru dr. Stanka Gogale in F. Jakopina v Delu, Iz preprostega razloga, ker delim z njima v bistvu enake poglede. Pač pa želim korikret-rio odgovoriti še na nekatere netočne trditve in zaključke v omenjenem članku, na katere še ni bilo odgovora v tisku. Hkrati pa menim, da je- itak pr^v, da o tako pomembni problematiki, kot je izobraževanje učnega kadra za osnovno šolo, malo širše spregovorimo. IZHAJAMO PRI VREDNOTENJU NOVEGA NAČINA IZOBRAŽEVANJA UČITELJEV IZ DOSEDANJE PRAKSE Menim, da zelo težko objektivno informiramo javnost o novem sistemu usposabljanja učiteljev, če ne izhajamo iz dosedanjega izobraževanja na učiteljiščih in višjih pedagoških šolah. Odkrito moramo namreč priznati pomanjkljivosti srednješolskega načina šolanja učiteljev, ki izvirajo iz narave in možnosti takega sistema rie glede na čestokrat veliko prizadevnost profesorjev na nekaterih učiteljiščih. Ne bo odveč, če hkrati tudi ugotovimo, da so konkretno mnoga naša učiteljišča — zlasti pa na perifernih področjih — v kadrovskem in materialnem pogledu v zelo težkem položaju že vsa leta po vojni, kar brez dvoma negativno vpliva na kvaliteto njihovih absolventov. Znano je, da morajo učiteljišča posredovati bodočim učite- ljem za razredni pouk (mnogo p« jih poučuje tudi od 5 razreda da Ije) — kolikor zmorejo — sploš no izobrazbo, kakršno daje gimnazija, in hkrati tudi strokovna znanja za bodoči poklic. Menda ni skrivnost, da tega dejansko sploh ni mogoče v praksi uspešno realizirati. Zato je zlasti splošna izobrazba — deloma pa tudi strokovna pedagoška in psinolo-ška — zelo pomanjkljiva in premalo poglobljena. To moramo priznati vsi, ki . smo končali bodisi štiriletno bodisi pel letno učiteljišče, če smo samokritični. Da bi izboljšali tako stanje, je bilo v zadnjih letih več dobronamernih posegov v predmetnik in Učni načrt. Kako čim bolj smotrno in pravilno zagotoviti odnos med splošno in poklicno izobrazbo na učiteljiščih, pa je še dalje ostalo nerešeno. Zal so bila ta prizadevanja bolj ali manj neuspešna, ker so rodila tri posledice: 1. število učnih predmetov je neprestano naraščalo; 2. posamezna predmetna področja oz. znanstvene discipline so bile obdelane zelo površno in fragmentarno in 3. dijake smo s šolskim delom močno preobremenili. Vse . to povzroča pri absolventih učiteljišča nezaželene poteze v celotnem stilu njihovega dela in učenja, kar nemalo škoduje njihovi poznejši praksi. Ce \ob vsem tem, kar smo rekli, pomislimo še na uresničitev novih zahtev, ki jih postavlja reforma gimnazije v pogledu splošne izobrazbe, katere naj bi adekvatno sprejela v svoj učni program tudi učiteljišča — potom vidimo, pred kakšnimi npvirhi nerešljivimi težavami bi se znašla. Na drugi strani pa morajo biti razumljivo okrnjeni na učiteljiščih tudi strokovni, poklicni predmeti. Samo pomislimo, koliko časa je mogoče resno posvetiti na primer etiki, didaktiki, nekaterim vrstam vzgajanja, mladinski in pedagoški psihologiji na učiteljišču! Razen tega pa vemo, da dijaki prezgodaj (že v 3. letniku) pričnejo s pedagoškimi in psihološkimi predmeti, ko niso še izobraževanju razrednih in pred-mebiin učiteljev za enotno šolo, kvaliteti učnega kadra, materialne pogoje dela, oddaljenost od pomembnejših kulturnih središč, srednješolski sistem študija, prezgodnja izbira poklica in podobno. Se mnogo bolj sporen in nerazumljiv pa je predtog pisca, da bi se tudi predmetni učitelji šolali na 6-letnih učiteljiščih, češ da bi bilo to precej boljše. Ne vem, kako si pisec zamišlja realizacijo svojega predloga, ker na to vprašanje seveda ni odgovoril. Vsekakor bi to na sedanji stopnji razvoja osnovne šole pomenilo »več kot korak ali dva nazaj«. Zato sem sicer prepričan, da tov. Žele tega sploh ni resno mislil. Vendar bi se pa moral resneje zavedati, da je želel o zelo pomembnih stvareh informirati najširšo javnost. Ko je pisec govoril o izobraževanju predmetnih učiteljev, je zaključil, da bodo dobivali na PA šibkejšo pedagoško izobrazbo zaradi dodatnega predmetnega izobraževanja kot doslej. Ali je res tako? Ne morem si misliti, kako je mogoče pisati o tako imanentno odgovorni problematiki, kot je formiranje učnega kadra za osnovno šolo, ne da bi se prej vsaj maio seznanil s sedanjim predmetnikom na PA. za predmetne učitelje. Namreč v resnici je prav nasprotno, kar trdi tov. Žele. Kot smo že rekli, bodo vsi predmetni učitelji dobili enak fond sociološke, pedagoške in psihološke izobrazbe kot razredni učitelji. Vzgojnoizobraževalno delo na srednji in zgornji stopnji osnovne šole ni zahtevno samo v strokovnem oziroma predmetnem pogledu, ampak prav tako tudi v pedagoškem. Razumljivo je bilo do neke mere, da so bili pedagoški in psihološki predmeti na prejšnji višji pedagoški šoli okrnjeni (nekaterih pa sploh ni bilo), ker so sprva v glavnem prihajali na študij učitelji, ki so že prej dobili precejšen del pedagoške in psihološke izobrazbe. V mnogo težji situaciji pa so bili absolven- scipline) večinoma dveh predmetnih skupin, katere bodo poučevali. Posvetovanja in razprave, ki so bile v ta namen organizirane, so skupno izoblikovale ustrezna razmerja med skupnim splošnim študijem (sociološki, pedagoški in psihološki predmeti) in posameznimi predmemimi skupinami. KAKŠNE SO DEJANSKE POTREBE PO UČNEM KADRU ZA OSNOVNE SOLE Se enega vprašanja, ki ga je postavil tov. Žele, se moramo dotakniti, in sicer, kakšni so realni izgledi za dotok razrednih učiteljev v naslednjih letih. To moramo storiti tembolj, ker hkrati beremo v nekaterih časopisih »o presežku« razrednih učiteljev in o pomanjkanju le-teh! Kaj je res? Iz analize stanja učnega kadra v SR Sloveniji, ki jo je izdelal republiški sekretariat za šolstvo, sledi: — da primanjkuje v osnovnih šolah ca 1100 predmetnih učiteljev, da bi bil predmetni pouk strokovno ustrezno zaseden;.. — da je naj večje pomanjkanje predmetnih učiteljev pri matematiki, nato pa sledijo slovenski jezik, glasbeni pouk, telesna vzgoja, tehnični pouk in tako naprej; — da krijemo primanjkljaj predmetnih učiteljev z razrednimi učitelji, čeprav za pouk od 5. razreda naprej niso strokovno predmetno usposobljeni; — da obstoji glede na potrebe razrednega pouka samega ih število, absolventov, ki jih dajejo vsako leto učiteljišča, presežek razrednih učiteljev pri nas; — da bodo sedanja učiteljišča dala v naslednjih 4 ietih, dokler bodo še obstajala, normalen dotok razrednih učiteljev; razen tega pa, bo to število še letos za okrog 270 kandidatov večje, kot znašajo potrebe za razredni pouk, pri čemer so všteti tudi kadri za potrebe šolskega varstva; — da se število učencev v prvih razredih osnovne šole znižuje in zato rahlo pada število oddelkov z razrednim poukom, RAZPIS ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA RAZPISUJE ZA 100. ŠTEVILKO ČEBELICE NAGRADO 300.000 DINARJEV SKUPAJ ZA TEKST IN ZA ILUSTRACIJO NAGRAJENI AVTOR TEKSTA PREJME 100.000 DINARJEV IN NAGRAJENI AVTOR ILUSTRACIJE 200.000 DINARJEV Nagrade se morejo podeliti ali samo za tekst ali samo za ilustracijo. Izvirni tekst naj obsega 4—6 tipkanih strani; ilustracije naj bodo štiribarvne, format cele strani je 16 X 19 centimetrov, lahko so pa tudi polstranske ali manjše. Vse skupaj naj ilustracije predstavljajo 8 strani Čebelice. Tekst je treba predložiti obenem z ilustracijami do 15. februarja 1965. Stota Čebelica bo izšla pred novim letom 1966. V primeru, da bi avtor ne mogel dobiti ilustratorja, se lahko udeleži natečaja s tekstom samo s pogojem, da izroči tekst založbi do 15. decembra 1964. Rokopise in ilustracije naj avtorji oddajo anonimno. Dokaz lastništva rokopisa bo avtorjeva kopija oziroma osnutki za ilustracije. Predložene rokopise in ilustracije bo ocenjevala žirija, v kateri so profesor in kritik Stane Šimenc, pisatelj Polde Su-hadolčan, učiteljica Milka Kovič, profesor in slikar Franc Mihelič in Zorka Peršič kot član založniške redakcije. Poleg nagrade dobi avtor običajni avtorski honorar. Založba si pridržuje pravico do odkupa nenagrajenih del in do njihovega natisa. Nagrade bo založba objavila v dnevnem časopisju. Za pojasnila se obračajte na uredništvo založbe .MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Titova 3. Založba MLADINSKA KNJIGA Učitelj dela z razredom, s skupinami in posamezniki. Vsi so intenzivno zaposleni. Cas je v pravem pomenu besede tudi za otroke zlato dovolj za to zreli in nimajo še edgovarjaječih osnov v splošni izobrazbi. ZA ENOTEN SISTEM USPOSABLJANJA UČITELJEV ZA OSNOVNO SOLO Zgoraj navedene pomanjkljivosti je mogoče dejansko odpraviti, če usposabljamo tudi razredne učitelje na višjih oziroma visokih šolah. Zato je netočna ugotovitev tov. Zeleta, da bodo razredni učitelji premalo pedagoško usmerjeni na PA, saj bodo dobili prav tu poglobljeno sociološko, pedagoško in psihološko izobrazbo. O tem se je mogoče hitro prepričati, če si količkaj natančno ogledamo predmetnik in učni program PA v Mariboru ali Ljubljani in ju primerjamo s sedaj veljavnima na učiteljiščih. Razen tega moramo upoštevati, da je brez dvoma višješolski sistem študija zahtevnejši in da je zato fiziognomija posameznih poklicnih predmetov na PA čisto drugačna, bolj ustrezna kot v srednji šoli, kjer je velik poudarek tudi na vajah, seminarjih ter samostojnem študiju. Prav tako je za slušatelje — bodoče učitelje — zelo pomembno, da živijo in se šolajo v kulturnem središču, kar bo ugodno vplivalo na njih ivo širšo splošno in kulturno razgledanost. Vsega, kar smo navedli, ne bi bilo mogoče uspešno uresničiti s preosnovanjem sedanjih petletnih učiteljišč v šestletna, za kar se tako zavzema tov. Žele. Na primer: vprašanja dualizma v ti gimnazij, ki tega niso imeli, kar se je pozneje v praksi pri učnem delu tudi precej poznalo. Res je tudi, da so nekateri slušatelji na VPŠ in fakultetah na univerzi zelo podcenjevali študij sociologije, pedagogike, psihologije ter metodike in ga pojmovali kot odvečen balast, ki ga morajo predelati, ker bodo pač poučevali na šolah. Z ustanovitvijo PA pa so v osnovi dani pogoji, da se v celoti premaga taka napačna miselnost. Kako hitro bo izvršen proces »pedagogizacije« — £e smem tako reči — formiranja predmetnih učiteljev na PA, je odvisno predvsem od predavateljskih zborov v celoti in posebej od kvalitete in zahtevnosti predavateljev pedagoških in psiholoških predmetov. Slušatelji se preprosto ne bodo mogli več izogniti resnemu, poglobljenemu študiju tudi teh predmetov, ker bodo morali na večih vajah, seminarjih in izpitih pokazati solidno znanje. Glede na obseg in globino sedanjega študijskega programa in uvedbe novih predmetov pa bo to kar precej zahtevno in tako je prav. Iz tega sledi, da bodo dobili tako razredni kot predmetni uči-telji primerno solidno pedagoško izobrazbo za delo v praksi in bomo v tem pogledu dosegli velik napredek. Poudariti pa je treba, da ne bi bilo umestno nikakršno pretiravanje v tem pogledu! Ne smemo pozabiti, da morajo predmetni učitelji v potrebnem obsegu prav tako solidno usvojiti snovna področja (znanstvene di- hkrati pa seveda narašča število oddelkov s predmetnim poukom; s tem se še povečajo potrebe po predmetnih učiteljih; — da ugotavljamo, da v nekaterih posameznih bolj oddaljenih področjih na podeželju na primer Dolenjske, Bele krajine, Prekmurja in podobno, ne morejo dobiti tudi razrednih učiteljev. Torej res je, da na splošno v naši republiki ne primanjkuje razrednih učiteljev, čeprav hkrati ugotavljamo pomanjkanje le-teh v nekaterih posameznih področjih. (Seveda pa v resnici za sedaj ne moremo govoriti o ne vem kako velikem presežku razrednih učiteljev, ker le-ti poučujejo predmetno oziroma gre precej absolventov učiteljišč študirati na višje šole in univerzo. Tako na primer o taki situaciji poroča tov. Žele v Beli krajini. Pomanjkanje učiteljev v takih krajih je njihov specifični problem in ne pomeni dejanskega splošnega pomanjkanja usposobljenih učiteljev glede na število razrednih učiteljev sedaj in absolventov, ki jih dajejo vsako leto učiteljišča v Sloveniji. Razlogi za pomanjkanje ludi razrednih učiteljev v navedenih področjih so zlasti: oddaljenost od kulturnih gospodarskih središč, nižji osebni dohodki v primerjavi z učitelji v razvitih področjih, nižji osebni dohodki v primerjavi s poklici z enako izobrazbo v komuni sami (gospodaistvo, turizem, zdravstvo itd.), izredno pomanjkanje primernih stan i anj za učiteljstvo, poučevanje v težjih pogojih dela, nepravilno vrednotenje učiteljevega in sploh pedagoškega dela, slabša opremljenost šol, nastimulativen način štipendiranja itd. Izhod iz dejanske zagate je samo v tem, da si prizadeta področja sama in s pomočjo širše i skupnosti intenzivno prizadevajo | urediti zgoraj našteta nerešena vprašanja, ki so zelo žgoča za učiteljstvo na teh področjih. Ce bomo ugodno uredili osnovne pogoje za delo m življenje učiteljstva na oddaljenih področjih na podeželju,, potem se nam ne bo treba prav nič bati, da ne bi dobili učiteljev sedaj ali v prihodnje. Pri zadovoljivem stan- i dardu učiteljske družine (primerno stanovanje, televizor, Fiat 750) I dejansko ne pomenijo več dosti i razdalje od kulturnih središč. Republiški problem — če smemo tako reči — pa je res izredno pomanjkanje predmetnih učiteljev na sploh, zlasti pa še v matematiki, slovenskem jeziku, tujih jezikih, tehnični vzgoji, telesni vzgoji itd. Tolažiti se ne moremo niti s tem, da je v bratskih : republikah situacija še dosti hujša, niti da je tudi v svetu splošen pojav pomanjkanje strokovno usposobljenega pedagoškega kadra. Zato si' moramo, kolikor : je mogoče, prizadevati, da bi z načrtno, ustrezno in stimulativno j štipendijsko politiko komun (pa tudi republike same) pridobili ; čimveč sposobnih dijakov že v ! zadnjih dveh razredih gimnazije za študij najbolj deficitarnih i strok na PA. Prav tako, čeprav , po številu kandidatov v znatno i manjšem obsegu, je treba nuditi štipendije za Študij na razrednem oddelku na PA in sicer deloma že tudi ^zadnjih dveh razredih ; gimnazije s pedagoško usmeritvi- ' jo. Da je danes’ razmeroma malo | rednih 'slušateljev v’ oddelku za razredni pouk na PA, je razumljivo glede na tb, da obstajajo še vsa učiteljišča, kjer si za sedaj ! pridobe komune razredne učitelje na dosti hitrejši in cenejši na- ’ čin, čeprav to seveda trenutno ni ; posebno spodbudno za delo na PA. Razen tega moramo upoštevati, da so zaradi izrednega pomanjkanja predmetnih učiteljev vse komune usmerjene predvsem v štipendiranje le-teh, kar v sedanji situaciji tudi ustreza potrebam. V prihodnje pa bo seveda treba prav tako intenzivno skrbeti tudi za večji dotok razrednih' učiteljev. Mimogrede naj omenim, da je vpis v gimnazijo pedagoške smeri letos nadpovpre-čen v primerjavi z učiteljiščem oziroma gimnazijo. Ce bomo znali pravilno usmerjali dijake v i nadaljnji študij na PA in poskrbeli za štipendije najsposobnejšim, bomo imeli lahko zadovoljiv vpis na PA (tudi na razrednem oddelku.) Zaradi tega si PA zelo prizadeva uspešno organizirati izredni študij za vse tiste učitelje, ki sicer predmetno že poučujejo, nimajo pa za tako delo ustrezne strokovne izobrazbe. Doslej so. že organizirani nekateri centri za izredni študij, in sicer v Celju, Trbovljah, Novem mestu, Kopru, Gorici. Namen centrov kot rednih ustanov je, da organizirajo skupno s PA in drugimi visokimi šolami uspešno pomoč izrednim slušateljem pri njihovem študiju o predavanji, seminarji, vajami, opravljanjem kolokvijev in izpitov. Praksa je ponekod pokazala, da je tako organiziran izredni študij ne le hitrejši, mar- ! več tudi učinkovitejši. Upajmo, ; da se lahko v tem pogledu nadejamo res pomembnejših študijskih rezultatov izrednih študentov kot doslej. Zavedati pa se moramo, da se zahtevnost in kvaliteta absolventov s tem ne sme v ničemer zmanjšati, za kar so odgovorne predvsem PA.. Vpis izrednih študentov na PA je velik in spodbuden v tem pogledu- ZAKLJUČEK Na kraju naj torej zaključimo, da nam sedaj ne more iti za kakršnokoli novo proučevanje in spreminjanje pravkar sprejetega sistema usposabljanja razrednih in predmetnih učiteljev. Sisteh1 je že dober! Upam, da sem uspel s stvarnimi argumenti to uteme; Ijiti! Gre pa za to, da se vsi. ki so odgovorni za kvalitetno delo in nadaljnji razvoj PA, res pri' zadevajo v praksi realizirati n« le sam sistem, temveč tudi reS' ničnega duha reformiranega na-čina izobraževanja učiteljev za osnovno šolo. Popolnoma pa se strinjam, d.a je treba vendarle že enkrat hi' stveno izboljšati materialni pol0! žaj pedagoških delavcev in sl prizadevati dvigniti njihov spl0*' ni družbeni ugled. V tem vidi' mo namreč ključ za ureditev di marsikaterih drugih žgoči" vprašanj v .šolstvu Prepričab1 smo, da bo k ugledu učitelja bre^ dvoma precej prispeval tudi en°' ten način izobraževanja na ped3' goških akademijah. Roman Oberlintne* Moderno med starimi zidovi JVa rob učnemu načrtu Z obiska na ljubljanski gimnaziji Poljane Reportaža, v kateri govore lavca«, dobi v šoli posebno ve- zualnih sredstev je mogoča seve-prosvetni delavci poljanske gl- ijavo: kdor ne bo znal praVilno da le ob manjšem številu učen-mnazije o samoupravljanju,' o izbirati učil, se bo težko izkazal cev in pri vsakodnevnem pouku svojih prvih opažanjih pri kabi- v razredu. tujega jezika. — netnem pouku in izkušnjah ter o Težave, ki se pojavljajo v zve- Manjši prostor, preurejen v problemih, s katerimi se sredu- zi s tem? Prva je raznolikost in- kabinet za estetsko vzgojo, se jete vsi, ki delate na takih ali teresov, ki jih je,treba zato srni- zdi kar preveč napolnjen. Tu sta podobnih šolah. selno usklajdti. To dosegajo s dve delovni mizi, knjižne omare -"v " 0' / za književnost (Iz referata na posvetovanju slavistov) (Nadaljevanje) hebrejsko književnost so značil- te odločitve, da sprejmem te pri- Vsakršna ožina se maščuje v ni paraleliind členov, torej po- merjavo kot eno bistvenih se- Stare stavbe imajo na izbito skupnimi sestanki, na katerih in pianino. vzgojnem procesu, tudi pri knji- navijanje iste besede, istega za- stavin posredovanja književno- samo dvojno »usodo«: ene počasi stvari pojasnjujejo in najdejo za- Akademska slikarka Roža Pi- ževnosti. Pouk književnosti na poredja besed, enaKo ali podob- sti, pravilno, da obdelamo an- obubožajo in propadajo, druge nje potrebno ravnovesje. — Pri ščančeva, zaposlena z delom v gimnazijah nima samo tega na- n0 zgrajenega stavka, ©pisanje tično književnost pred indijsko pa se »pomladilio- (če se najde tem se pojavljata dve nevarnosti: razredu, komaj utegne povedati mena, da bi si učenci s pomoč- is1je. l™?*1 z. (tudi kitajsko, japonsko ii arab- denar za to) se pravi: spremeni prvič, da bi videl vsakdo le svoj svoje mnenje o novem načinu jo literarnih del brusili in lep- (gle;l jv Kos ln p- Trdina).^ iaso sj50.perzijsitO)t saj gicer lomimo se njihova notranja in zunanja predmet in .potrebe zanj, in dru- pouka: — Delo v kabinetu pozi- šali svoj jezik, večali besedni se p02avPi iitft zgodovinsko zaporedje in si za- podoba... Ta srečnejša, druga ga, da bi se sredstva, če ne bi tivno vpliva na koncentracijo, zaklad, spoznavali osnove stili- na. obllka istavka. Estetsm uci- amo ^ k uspešni kompa- pot je bila namenjena tudi stav- bila na nek način koncentrirana, Za vsako uro pripravljamo de- stike, literarne teorije itd. lem- nek paraienzma cienov_ je ocu. .„ T_ j _• — bi v Strossmayerjevi ulici št. 1, preveč razdrobila, — je pojasnje- lovni material, kot npr. knjige, več je besedna umetnina ki ni bila adaptirana, odkar je val F. Bohanec. — Temu smo se slike - reprodukcije, magnetofon- vsako polnokrvno umetniško de- Polnost- čustveno intenziteto, ne ZMiim g ,. bila ustanovljena (1907. leta), to- ognili že s prvo skupno akcijo: ske posnetke idr. Vsi oddelki se k> — predmet, ki ga lahko — in zvočnost, lahko pa tudi na tor- temveč njegove pesniskc rej več kot pol stoletja. izdelali smo podroben elaborat seznanjajo s pripravljenim ozir. tudi moramo — motriti z mnogo m®!®11 način povezuje različne od pesniških oblik pa gazela, „. .. „ ,. — načrt o razporeditvi prosto- razstavljenim materialom. Učen- gledišč. Naštel bom samo nekaj naotrve pesmi v trdnejšo temar- saj ^ (jjjakom ni tuja in jo na- Gimnazija Poljane roV) 0 naj^pu vseh potrebnih ci aktivno sodelujejo pri zbira- aspektov, ki so pogosti v sodob- enoto. Paralelizmi členov so vejemo na Prešerna. Skratka: Vse do zadnjega šolskega leta učil in učnih pripomočkov. Drug nju in ureuevanju materiala. ni znanstveni publicistiki in ki v P®8™1 naj vzamemo kot osnovo katero si je delila prostore z osnovno skupni akt pa je, da gredo vsa Odkar smo uvedli kabinetni koristijo tudi širini pri posredo- rnemhen element, oa metodo, naj razširjamo ali šolo, zdaj pa je tega konec. Pro- odločila — tudi denarna — pre- pouk, ne prenašamo več apara- vanju besednih umetnin v šol- J"®30* .saj P6®?1K. 6 j .nov -i; naj govorimo o stori, ujeti v stare zidove,.' ki še ko strokovnega organa (pedago- tov, kar je pouk časovno obre- skih klopeh. Najpogosteje se »re- hoče d®®®®1- da je ° zakonitosti, s katerimi lati. Težave so tudi v tem, d ga načina dela. Vsak vodja akti- rede posebej pa za druge razre- -rirst^A Ka ugotavljamo stanje m oblikova- dijaki veliko večino del spoznava ima svoj, fond in vsak profe- de ter za tretje in četrte. Glede Slo£r plSo dijake nje PredYse1m, mlade osebnosti s jo le v odlomkih. S tem pa je že *or ima pravico, da odbira učila na to smo učilnice tudi primerno v Luzete nk ^edl Sav iod Porno^te beletnje (mladinska li- okrnjena enotnost umetniškega Po lastni presoji. Taka seveda, ki 0pemili, pri tem po smo upošte- L^ovinska zbfrto ie še prSj tfiStu1rf)- px0,,it,cni Pa J® organizma. A tudi pri izbiri je lih bodo v resnici tudi uporab- Vali snov ki jo obravnavamo v fif. „ u, Pn^H ^sti, kj razčlenjuje, v koliki me- potrebno odbirati učni načrt. Ijali. Nakup in pravilna izbira premih razredte ^vaTža- ^vria poSkanje rJ * lahk° TetnOSt V ^ VaekfkŽft. je ^žno kompleksno Učil je namreč tudi merite kva- va je nastala zaradi ur:nikai ki fkte Lrt ki Tih za zda? ni nS- določ®ni ideologiji, določenim, obdelovati'vsaj nekaj umetnin v htete profesorja in karakteristika ni tak, da bi npr. nodili četrti dobiti- stare pa so neuT^- kor’stl^ in ?kciJL Itd: • ■ Itd •: • razredu, pri obravnavi nekate- hjegove prizadevnosti. Staro pra- razredi v eno samo' učilnico, fabne in nenrimeme za sodobT In }e m dmge aspekte oce"1- nh obde,at' le neka] vilo, da »po orodju spoznaš de- učlinice pa menjavajo tudi drugi ™ ” P sodoben mo kot pomoe pn razrednem de- cimo pri homerskih epih kom- raTTPdi Tr» irv^hn na- lu, potem pač lahko zaključimo, pozicijo junaškega epa), a o neživ odnos do dela da so nadvse koristni, saj besed- katerih spregovoriti le okvirno, gimnazija je med Podoba je, da so prosvetni de- no u™lninb' ki smo :1° sP°2nab informativno. A ta orneptev mo-prvimi, ki ima poklicnega knjiž- lavci na poljanski gimnaziji ne m podoživeli to njenih mtenuh ra biti zopet globlje pogojena ničaria. Knjigam so .posvetili te odlično usposcfolieni pedagogi, zakonitostih, lahko povežemo_ v kot nam jo lahko narekuje ucm Dejavnosti pionirskega doma * ODDELEK ZA GLASBENO VZGOJO pripravlja za novoletne prireditve uprizoritev °Pere Benjamina Brittna »Uprizorili bomo opero*'. ♦ V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU bodo 5. novembra prvič uprizorili obnovljeno predstavo tere ZLATA RIBICA, v Ročnih tetkah pa bodo obnovili BELO-BRADKO. V sodelovanju s Tri-°teo jimom bo v tem mesecu Posneta na filmski trak ZVEZDICA ZASPANKA. V vripravi krstna nredstava igre Jožeta Dobeica PESMICA IN SONČEK. • PIONIRSKA KNJIŽNICA 'o konec prejšnjega meseca začela prireiati Pravljične ure za vnanje obiskovalce. Prve urice f° ob polni zasedbi dosegle lep Uspeh. . • ODDELEK ZA GLEDAT,I-VZGOJO ke. ■ vričel redni Pouk u dramskih', krožkih. Pri-tovilo se je nad 70 otrok. mladinsko gledališče P® S. novem.bra imelo krstno Predstavo duhovite narodHe Mi-tete Mikelna »STRIP STRUP, DENARJA KUP". črta... — Poljanska ničarja. Knjigam so posvetili le odlično usposobljeni pedagogi, da pripo- temveč da so tu veduje prof. Marija Jevnikarje- za novosti. Sprejemajo jih “c?' sssf? £& rji sx v. - veduje prof. Manja JevniKarje- Za novosti. Sprejemajo Jih pre- , ; , t T , T Tr va. Njej gre, zasluga za marsika- udarno, saj šele preverjajo njiho- skl tradiciji, -potem je to novo le dovali besedne umetnine tako nrvdSTSijS,°’»SSa: ^ sroto TosSatoe^Sušnje so mo "na bLvTnTsestevine in Th povezo- pa tudi take knjige, ki jih je v stT®di°Jy Ug^Ttev - S T pnmer renesan?e- Potem lahko vati v celoto, ki je v razredu obi- Ljubljani i« težko najti. Sg^JTSTSK* "»S £ ESSZtJSTS SnSS fr5'”* , * ” Ii /r. mt rT sss&sf F°a¥sli” t * TT“er si” Sam je presnel že več radijskih ^ SaičTolati SaTi moramo L1Zt° del' Z r?zsir,tvl-lo tudi obo- snovi (onenta) koristila takšm iger in mu menda m nikoli žal ^0TvHati kri ie' treba obdelati gatimo v osvojene _ metode, tudi usmeritvi posredovanja besed- tas,. be je ptMoblti .11 T/aSSni ^iŽ S ^j m i- SSgfggfe SoS moto Ji izdelati kaj uporabnega za sodo- boratorijski. učni načrti nagibajo zadovoljuje večino učencev ’ in ^ko-estetske oblike del. Tu ben pouk materinščine. h kabinetnemu načinu pouka, njihovih potrob a se pri tem le tehk^ operno, kako se moramo Še na temo »profesorji in niso pa eksperimentalno prever- preveč ne odaljujejo od znanstva- izogniti mnogim literarno-zgo-kabinetni pouk« jeni. Potrebno bi bilo, da bi jih nih metodologij predmeta, ki je devinskim podatkom, da preob- Prof Marija Vidic o pouku n®kdo proučil in razmejil, kaj je osnova, a ne cilj samemu sebi. sežna literamo-zgodovinska snov nemškega jezika: - Za prvi tuj ^kusfto mlusf ^htevate ' Ob razbiranju učnega načrta ne vzama možnosti, da jezik imamo v naši državi vse TT Tot se utrinjajo še druga rizmišlja- bi osvajali ob prebiranju in raz- premalo primernega gradiva. //a*a’ _ ^ “ nja. Ce 'pustimo oblike in meto- členjevanju del bistvenih prvin Linguaphone plošče in plošče z prcudvaiija... . . de posredovanja ob strani, se za del samih. Tako je povsem ra- izgovorom in intonacijo uporab- \ edo, da uspevajo, ker imajo iahko zadržimo pri širjenju zumfjivo, da izpustimo periodi-ijamo v pryih razredih, žal pa je. živ ^noe do dela^ Uspevajo s in ožen:ju predpisane minimalne žarijo, biografske podatke inp. znanje dijakov preskromno. Pio- svojim manjem, spietnostjo m snovi. Predavatelj, ki sam ustvar- šče lahko uporabljamo šele, ko delovno disciplino. Njihova »za- .a SV0j0 mejucjp je paf svobo- Primer: nas na primer ne moje snov predelana. Za drugi, držanost« izvira iz zavesti, da je derii SVoboda pa’je le omejena re zanimati legenda o življen u tretji in četrti razred nimamo gimazija redna šola, ki mora — s predpisanimi učnimi enotami Kalidase, ne moremo pa reči, da w »• pouka, uporaba plošč z izgovor- nasprotujejo novitetam in odpi-.™ ovnati posameznega peda- st. dobro, če ne naredimo prijavo pa je seveda uspešna le pri rajo vrata vsemu, kar se je dru- Soga pri tem, da ne bi pogle - jal mmjave med grškim in indij dijakih, ki imajo posluh za je- god že izkazalo za dobro. vsebine. To bom prikazal na sitim (tudi kitajsko "him zik... Stalna uporaba advdiovl- M. K. primeru. Za mezopotamsko in gle-i-Pščem). Prav tako je z -sd: Nove knjige Dragotin Cvetko — »Stoletja slovenske glasbe*. Preko 290 strani obsegajoča knjiga, ki jo je izdala Cankarjeva založba, je priročna glasbena zgodovina Slo vencev. Dr. Dragotin Cvetko je do 1960. leta izdal obsežno Zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem (v treh knjigah), le-ta je gotovo namenjena predvsem glasbenim strokovnjakom in tistim, ki jih pobliže zanima slovenska glasbena ustvarjalnost. Na »Stoletja slovenske glasbe« pa velja opozoriti ‘šolnike, ker jim bo bogato pregledno gradivo lahko služilo tudi pri glasbenem, odnošno estetskem pouku. Treba pa je pristaviti, da »Stoletja slovenske glasbe« ne predstavljajo okrajšane izdaje »Zgodovine glasbene umetnosti na Slovenskem«, v prvoimenovani na;* demo marsikatero noviteto. Listajoč po novi knjigi Dragotina Cvetka, spoznavamo žalostno resnico, da je sicer glasbena ustvarjalnost na Slovenskem zelo Bogata, a jo poznamo bolj malo. Glasbeni zgodovinar zajema glasbene dosežke od najstarejših časov do sedanjosti. Ko obravnava glasbeno kulturo, po potrebi upošteva druge komponente, tako da je celotna zamisel zasnovana na široki in trdni osnovi. Zgolj za ilustracijo: jezuitsko gledališče — torej gledališka kultura — je uporabljala pevske zbore v I. polovici 17. stoletja;. Novakovo kompozicijsko delo povezuje avtor z Linhartovo veseloigro. Podobno širino je dr. Cvetko ohranil tud; v glasbeni primerjalnosti, če je bilo potrebno. Tako vzporejanje domačih glasbenih del z zahodnoevropsko oziroma svetovno je treba posebej pozdraviti, saj si ob upoštevanju specifičnih domačih razmer in pogojev le tako lahko ustvarimo pravilno dimenziolnirano sodbo, osrednje — slovenska glasbena kultura — pa na ta način le pridobi. Ob zadnjem poglavju — Nastop in razvoj modernih stilnih smeri — pa v neki meri pogrešamo obsežnejšo besedo, tolažimo se lahko z mislijo, da tudi »Historij-ski razvoj muzičke kulture u Jugoslaviji« obravnava precej obsežneje npr. romantiko kot pa moderne tokove, na take pojave pa bi naleteli tudi drugod v podobnih glasbenih delih. Želja, da bi nadrobneje spoznali sodobne glasbene tokove, pač korenini v žavesti sodobnosti in težnje, da najbolj spoznavamo to, kar preokupira življenje in problematiko sedanjosti. Seveda ni treba misliti, da bi bilo poglavje o sodobnih tokovih glasbe predimenzionirano. Slikovno gradivo je skrbno izbrano. Po obsegu, zamisli in kakovosti so »Stoletja slovenske glasbe« knji« ga, ki smo jo potrebovali. I. C. STRAX 6 racsvETOT DEE&rac St Potovanja jugoslovanskih delavcev T družbenih dejavnosti v tujino ^ Jodp Pahor Komisija, za mednarodne zveze Cena le 44 ma Hin na Sindikata delavcev družbenih dejav- 3. ITALIJA (RIM, FIRENCE, ME- e organizira v času NETKE) ^ Dve skupini po 30-*S oeeb bosta zimskih počitnic — januarja 1965 — tale potovanja: 1. AVSTRIJA (DUNAJ) Skupina 30—35 oseb bo na Dunaju t dni. Skupina odpotuje la Beograda M. I. 1965 ob 13.56 uri. Cena je 38.000 din na oeebo. ___?. GRČIJA (ATENE, PELOPONEZ, DELFI, SOLUN) v Italiji po 8 dni. Prva skupina odpotuje in Beograda 80. I. 1965. Ob 16.14 uri. Druga skupina odpotuje in Beograda 24. I. 1965. ob 16.14 Uri. Cena je 48.500 din na osebo. V teh cenah je vračunano: vise tujih predstavništev, vozovnica Ob pričeMou tekočega iotalega leta je sprejela zemlja v svoje naročje zemeljske ostanke našega »variš* Josipa Pahorja. Za njegovo smrt smo zvedeli iz osmrtnice in iz nekrologov v dnevnem čaeopiaju. ti so označevali predvsem pokojnikovo literarno delo. Mnogo prosvetnih delavcev, posebno tistih, ki so delali pred prvo svetovno vojno in v prvih letih failzma na Primorskem, poznajo pokojnega bilo pomembno dejanje, ker si n« moremo misliti, kakšen je bil položaj v času. NOB, če bi bilo učiteljstvo odvisno od strankinih vodstev, id so se udinjale okupatorju. S svojo široko pedagoško izobrazbo je veliko prispeval, da se je s svojim delom uveljavila poskusna šola v Ljubljani. V času NOB je bil zelo agilen v partijskem aktivu učiteljev in profesorjev. Okupator in posebno belo- • Druga slmpina9 odpotuje iz Beo- iSSni) * v*UalHi X' *• “**■ °»«>vno Vv*dnioo grada 25. L 1965. ob 9.35 uri. (Neapelj in Pompeji). » uatrtj»6e Je otnsfcovai v Sežani, Novi filmi Posojamo naslednje poučne filme: 4« PLIMA IN OSEKA — čb. 120 m Obravnava dva najvažnejša vzroka plime in oseke: gravitacijo in centrifugalno silo. m ZAČETKI FILMA — čb. IT# m Zgodovina filma, ki je bil 18M. leta predvajan na cinetoseopu. Tehnika snemanja. Iznajdba per-foriranega filma. US VESOLJE, V KATEREM 2IVI- Opazovanje ^eba s teleskopom m®ru’ ž® "* interesent ne udeleži po- Primorsko, kjer je bil v proevetni ko-w W>ibliiU megUee* gSak- vrnili pa mu ga bodo, ^ «4sii1 ref««nt » toljige. za Italijo 5300 lir za Grčijo 300 drahem za Avstrijo 400 šilingov Prijave za trn potovanja Je treba dostaviti najkasneje do 15. XI. 1H4 Komisiji za ntedjunarodne zvez«, Beograd, Kralja Milutina 86. Prijava mora vsebovati: ime, očetovo Ime in priimek, dan mesec in leto rojstva, poklic, ime matere in njen dekliški priimek, naslov stanovanja in naslov šole ali ustanove, v kateri Je oseba zaposlena. Prijavo bo potrdila in pri pred osvoboditvijo na Turjak, od koder se je vendar vrnil. Tovariša Josipa Pahorja bomo ^ ^ - ------ obranili v najlepšem spominu kot učiteljišče v Koptu, kjer je maturi- vzoren lik prosvetnega delavca, ki je ral 190«. Leta 1800 v Ljubljani ©bi- vzgajal z govorjeno in pisano besedo, skoval tečaje m učitelj# na obrtnih s svojo doelednoetjo, značaj nosijo, šolah, leta 1910 in 1912 pa tečaje za globoko estetsko in etično zavestjo — strokovno risanje. Služboval je v Or- močno ogabnostjo, leku pri Sežani od 1908 do 1908 in V. C. nato v Sežani do ektobra 1924, ko ga je fašistični režim odpustil iz učiteljske službe. Po Gen trnjevi reformi; ko so žaši- ftndreill ŽVCDtU V SD omili ati pregnali slovensko učiteljstvo iz J ¥ BFWUUU slovenskih šol, je tnorsl tudi Pahor zapustiti Primorsko, v novembru 1926 Prosvetni delavci iz Maribora in okoli c* smo se pred kratkim za ved- met. msee.letzPili _ a.L—— 101-13-608-88 Beograd, Kralja Milutina P°®ku*nl “ Beagradom do leta 66. Predujma ne bodo vrnili v pri- Po oevobodrtvi je tel zopet na Po enainštiridesetih letih dela v prosveti je Mi upokojen leta 1947. Ni goletno vztrajno, požrtvovalno in plodno delo na področju kulture in prosvete. Andrej Zvan se je rodil 1901 v Kamni Gorici kot sin delavca. Nje- do upoštevali. Predujem je vštet v Oljite d^rdoktaJ-so IWo kulturno-proevetno delo se je mu dale moči. začelo n* Jesenicah. Brotiljudski Ko-foščev režim ga je nasilno iztrgal iz Ptoletarskega centra ter ga kot na- sije, in s^Suetitoj “Jfirijamo^o^ n® f1 >>U »Prejet v skupino za p’oto-membna snemanja. ^ P vanje. Prijav brez predujma ne be- 119 ZVOK — čb. 120 m 60 upoštevati. T ‘ ' Film razlaga, kaj jo zvok in ka- ceBO potovanJ*- ko nastane. Komisija bo obvestila Interesente mKAJ^JE NAELEKTRENJE - čb. drio « šolo in-potitično deio nied ^ , Film sam razlaga pojav naelek- tak<5, drugo polovico pa prronStoo- u.«*?lj«Wom. Bti je med prvimi. Id so 1*®?“** učlt*lj* Premestil v Prekr trenja, ki nastane pri trenju krs- dom ali v mesečnih obrokih do Sl. veruštva me- murje. na in smole in stekla s svilo, maja 1968 (z menico). Vse zneske J?*1™"? političnih strank. Spomladi Med okupacijo se je tov. Andrej «, a&ssss, .sssis sa,.«1'*1 • Eksperimenti, na podlagi katerih **, Beograd, Kralja Milutina 88. Teh v l«*«1«1™ »oJ«*B.u«teiji soje največji znanstvenik takratne potovanj se lahko udeleže vsi, Id ni- O*11*« glavno besedo. Ker je Ml dobe odkril ta zakon. »o izkoristili deviznih sredstev za knjižničar v društveni knjižnici,, je 131 KEMIČNE SPREMEMBE SNOVI 1>*5. Skupina najmanj' petih udele- poskrbel, da je bila učiteljstvu na r*z~ — barv. no m **. 1®t®«1 •“»J« lahko izkoristi polago vsa tedaj dostopna marksistič- Razlaga sestav snovi, spajanje, 50-odstoni sindikalni popust za vožnjo literatura literatur* ir nacionalne nastajanje energije in obravnava od kraja bivanja do naše državne me- u!77Ti druge kemične spremembe. J« in nazaj do bivanja. ekonomije ter vevije in dela napred- v . 129 MOLEKULARNA TEORIJA SNO- opomra- *>omi h.h bih pedagoških piscev. Napredna mi- iskrenega tovariša m prijatelja ter VI — čb. 130 m za vsa ta potovanja opremljeni z iu- ^ m®<1 “«šeljstvom se je hitro ši- naprednega moža. Kot vzgojitelj mla- Svojstva snovi v plinastem, te- goslovansko izstopno — vstopno vizo rU* ^ ®Pom'Adi 1*H so prišle tudi v dine je bil dosleden in vztrajen v trdnem stanju. za tisto državo, v katero se potuje, tržaškem učiteljskem društvu mlade prizadevanjih, da vzgpji poštene in Bntni 11..I morajo biti lastnoročno sile do veljave. ’c ' trdne značaj p. Kpt pedagoški vodja Po osvoboditvi je Ml šolski upravitelj, vnet dramski igralec, režiser in nekaj časa tudi vodja gledališča v Ptuju. Vsi, ki amo ga poznali, smo ga zelo cenili kot- dobrega pedagoga, 133 POTRESI — čb. 120 m Potni listi o™ mraorocno slSliraZ« 1040 HITROST SVETLOBE — čb. 160 m Jugoslavije Merjenje hitrosti svetlobe pri , odkrivanju mnogih neraziskanih rr ■ , , ' : ", p^o«j jz^fizike, astronomije in 4a odpravo nepismenosti “'»»■ttrr-afflt s* j. is. od^otkov »assaKaasssrs kamenin, premoga in sediment* lJU<3i na svetu nepismenih, miftne prevedel knjigo P. Blonsikega pih sten na dnu morja, rek in postavlja pred. Človeštvo nalogo, »Movna *6U«, pisal pedagoške in »6-32 MEKTO'MRAVELJ - čb. 120 m p' skoraj neuresničljiva. ®iaine razprave. Življenje mravelj, ki jih imenu- T_°generalnega direktor- Kot strokovni tajnik Zveze učitelj- v aj v-aaj v; JI11 a, v C1J, IVA Jill Ul It n U" jemo socialni insekti, ker žive v skupnosti. 766 ČEBELE — čb. 260 m Razvoj čebele — družbenega insekta, delo v skupnosti in njihovi proizvodi. Naročilnice pošljite na naslov: Sava film — posojevalnica, Ljubljana, Trubarjeva c. 23/c. SAVA FILM _ -•— Ljubljana Prva svetovna vojn.'je začasno ustavila revolucionarni proces, toda d p,avl pedaso.g- po vorjni se je na Primorskem večina Z njegovo smrtjo jd nastala ve-»io-venslcega učiteljstva priključila ko- lika vrzel v mariSorskem lutkovnem murustom. gledališču, kateremu je Ml odličen V času fašističnega terorja v letih I“r ln 1^tor- ^ le« 3® ^ 1912-2« je Ml Pahor urednik -Učitelj- ’°®veta “ dramatiko deset let pa član sosveta za lutkarstvo pri Svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Maribor. Kot napreden vzgojitelj je vse svoje življenje zahteval spoštovanje človeka in se odločno boril proti fcri- šmUta Problem l^aH p^vsaj* ob* pri^rf^ 17 ^odtilrobraževalne’^ Čutno zmanjšali Odstotek nepi- je ta učitelstvo, ki se je neomajno, smenih — v desetih letih, če bi upiralo fašističnemu pritisku. ■ se ga resno lotile vse države — Po svojem Prihodu v Jugoslavijo članice te organizacije. se je takoj aktivno udeležil borbe za Delegati sedemintridesetih dr- a*klaracije-<,> ^ žav Afrike, Azije in Latinske tf^r^t ^So^eis^iSra^e Amerik^so predlagali V ekonom- L ^enk*Tne ^nke. DekfaSI: skem odboru generalne skupščine ust je prišla od srca, brez laži in hinavstva. g Njegovo ime bo ostalo s svetlimi črkami zapisano tudi v kroniki ptujskega gledališča, katerega suostano-vitelj je Ml, in mariborskih prosvetnih* društev, v katerih-je kot človek, umetnik. in učitel j . ogromno- napravil Šebart Franjo OZN, naj bi začeli z bojem pro- »PROSVETNI DELAVEC« SmS-InTlSS ”5 potrebovali za to akcijo 42 mi-Ust izdaja republiški odbor studi- lijard dolarjev. Dejstvo je, da ta kata delavcev družbenih dejavnost) vsota niti ni velika, če io primer-Slovemje — Izhaja štirinajstdnev- iam0 s stroški za ohnrnževanio no med šolskim letom - Urejuje jf® 'tr9SKI oboroževanje uredniški odbor Odgovora) U™ milijard na leto). V nasprot- tirednik Drago Ham - Naslov ju s tem pa menijo - države, ki P0Fabijo največ sredstev za -obo- Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva », telefon 22-284 — Poštni predal 355-viI r- Letna naročnina 600 din, za šole In ustanove 1200 din — St tek računa 600-14/608-16 - Tiska / CZP -Ljudska pravica- roževanje (ZDA, Francija), da bi bilo bolj realno, ko bi posamezne države izdelale si)oj nacionalni program boja proti nepismenosti. s. s. LEPO OBLEČEN - ZADOVOLJEN,, KDOR OBISKUJE LJUBLJANA • MARIS&ft DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE priporoča naslednje knjige: • Dr. Vlado Schmidt: zgodovina solstva in pedagogike NA SLOVENSKEM IL del — Cena 3000 din V drugi knjigi — tudi prvo še dobite v knjigarnah — je obdelal avtor naše prosvetne in šolske razmere v prvi polovici 19. stoletja (1805 do 1848). Prvo delo te vrste, ki znanstveno osvetljuje razmerje slovenskega t šolstva v preteklosti. • Josip Demarin: ‘ POUK ZGODOVINE V OSNOVNI SOLI — Cena 1600 din Ta knjiga je prva in edina v naši državi, ki na sodoben način obravnava vprašanje pouka zgodovine v reformirani osnovni šoli, zato nebi smel biti brez nje poben učitelj ali profesor, ki obravnava zgodovinsko gbadi-vo, morala pa bi jo naročiti tudi vsaka osnovna šola svojo knjižnico. Knjigo bo dobro in koristno uporabljal vsak predavatelj zgodovine, dijakom učiteljišča in študentom pedagoških akademij pa bo hkrati dober učbenik špecialne didaktike pouka zgodovine. • IZBRANA POGLAVJA IZ PEDAGOGIKE Cena 1900 din j Zbornik pedagoških razprav. V njem sodelujejo naši najvidnejši pedagoški delavci, ki so v . posameznih prispevkih obdelali temeljna poglavja iz pedagogike. Knjige dobite v vseh knjigarnah, naročite jih lahko tudi naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 SVETOVI, KAMOR ŽE HITIJO, LE V STARIH KROGIH SE VRTIJO - • * . -; r> ILUSTRIRAJTE V ŠOLI, KLUBU, DELAVSKI UNIVERZI VAŠA PREDAVANJA S PRENOSNIM KINOPROJEKTORJEM K0*6 ZA 0ZK0TRACEN FILM - KVALITETNA REPRODUKCIJA - LAHKO PRENOSEN. - ENOSTAVNO ROKOVANJE - UGODNA CENA • —' ■ h ISKRA - PRODAJNp-SERVISNA ORGANIZACIJA - LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6 FILIALE.: LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD,;, SARAJEVO, SKOPJE, SPLIT, RIJEKA, MARIBOR Ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR!« VELETEKSm TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM KA DEMRšO IN DROBNO LJUBLJANA VABI • POTROŠNIKE NA OBISK SVOJIH POSLOVAL« • NIC V LJUBLJANI, KJER BOSTE. NAJUMHS PO-»STREŽEN! Tobačna tovarna Ljubljana Kvaliteta - tradicija! J UGOTf HNfHA T-R G O V S: K O:- P O D t E T J E S TEHNIČNIM MATERIALOM JU C CT EH NIKA LJUBLJANA') oprana: POD TRAKČO 2 VAM NUDI V PRODAJI NA DEBELO IN DROBNO: • VSE VRSTE ELEKTROIN ST ALACIJ -SKIH IN VISOKONAPETOSTNIH MATERIALOV / • ELEKTRONSKE INSTRUMENTE, OJACEVALNE NAPRAVE, VSE VRSTE RADIO IN TV SPREJEMNIKOV, MAGNETOFONOV, GRAMOFONOV IN GRAMOFONSKIH PLOŠČ • VELIKO IZBIRO GOSPODINJSKIH APARATOV, TERMIČNIH NAPRAV, LESTENCEV, SVETILNIH IN SVETLOBNIH TELES • OPREMO ZA GOSTINSTVO, ' ■ KUHINJE, PRALNICE IN DRUGE TURISTIČNE OBJEKTE -n-Tv'