24. številka. Ljubljana, v ponedeljek 31. januvarja XX. leto, 1887. Iahaja vsak dan »eier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstri jsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po SO kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, „QledaIiska stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove1, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... t n 10 „ Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto.......15 gld. — kr. „ pol leta........8 ,, — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ p|T Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu ae mora poslati tudi naročnina, drugače so ne oziramo na dotično naročilo. Vpravivi&tvo „Siov. Narodtf. Deželni zbor kranjski. (XIV. seja dne 21. januvarja 1887.) (Konec.) Poslanec Hinko Kavčič poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji vipavskih prebivalcev za uravnavo voda v Vipavski dolini. Poročevalec pravi, da so mnoge vipavske občine izročile po poslanci Lavrenčiči prošnjo zaradi uravnavanja voda. Te prošnje ponavljajo se leto za letom, sama c. kr. vlada in deželni odbor sta podpirala te prošnje, h pripomočki bili so le preskromni, da bi se bilo ustvarilo kaj stalnega. Inžener, kateremu se je do tično delo izročilo, ni bil nikakor sposoben tehnik, vsaj v vodovodnih zadevah ne. Vse mnoge žrtve, izdane za obrambo voda, odstranjene so bile v par urah. Vsi jezovi odpluti so v kratkem času in voda teče sedaj, kakor poprej nikdar, ruši na vseh kra jih in preplavlja povsod. Leta 1875 izdelal je inžener Klemenčič načrt za uravnavo Bele, katera stoji v proračunu 34.000 gld., izvršilo se je zadnja leta za 5000 gld. in posestniki so z delom jako zadovoljni in zmatrajo to delo kot jako dobro. Potok Vipava preplavlja dobre, sladke travnike. Krina postaja kisla in ni v porabo za živino. Potok Močil-nik je uravnati le v dolgosti kakih pet kilometrov proti Vipavi, potem za več let ne bode delal škode. Poročevalec izraža željo, naj bi kmalu prišel inžener za vodovodne stavbe v Vipavo, kajti v tem kraji bilo bi delo lahko zaradi ugodnih vremenskih odnosa je v. Vsaj dva meseca moglo bi se prej pričeti nego na Dolenjskem in Gorenjskem. Poročevalec Kavčič konečno nasvetuje, naj deželni zbor sklene: 1. C kr. vlada se prosi, uaj pošlje izvedenca v Vipavsko dolino v ta namen, da vse preišče, kar je potrebno za urejenje tamošnjih voda, oziroma potokov; 2. da se na tej podlagi prirejeni načrt kakor hitro mogoče izvrši z državnimi pripomočki, to je da se c. kr. vlada naprosi, naj za to izvršitev dovoli primerno podporo iz državnega melijoracijskega zaklada; 3. deželni odbor se pooblašča, naj za delu, katera se morajo neobhodno še v tekočem letu izvršiti, dovoli potrebno predplačilo iz deželnega zaklada v znesku 1000 gld. iu da predloži po dogovoru s c. kr. vlado potrebni načrt postave za izvršitev teh projektov deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji. Poslanec Lavrenčič priporoča predloge gospodarskega odseka, a svota 1000 gld. zdi se mu premala. Ne bode sicer stavil posebnega predlogu, saj ne dvomi, da bode deželni odbor to prošnjo nemudoma rešil in vse storil, da so pomaga Vipavski dolini proti žugajoči povodnji. Nesreče, katera se je zgodila 1. 1885, se je treba obraniti, kajti taka nezgoda napravi več škode, kakor vse, kar se je po malem skušalo storiti proti njej. Deželna vlada je že večkrat uslišala prošnje vipavskih prebivalcev, posebno je iste deželni predsednik baron W i n k I e r zmirom gorko podpiral in pospeševal. Govornik ne dvomi, da bode deželni predsednik tudi nadalje prošnjam vipavskih prebivalcev na strani stal in jih kakor doslej gorko podpiral. Po kratkih govorih dr. Štrbenca, Dežmana in Po k luk ar j a vsprejmo se predlogi gospodarskega odseka. Dr. Papež poroča o prošnji posestnikov iz mokronoškega okraja za uravnavo Mirne in v imenu gospodarskega odseka predlaga, da naj se to delo proglasi za deželno podjetje in da naj se dotična prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj v tej zadevi natančneje poizveduje in o teh poizvedbah poroča prihodnjemu deželnemu zboru. Ko sta poslanca Hren in vitez Gutmansthal gorko priporočala to prošnjo, vsprejme se nasvet gospodarskega odseka. Dr. Samec poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji več posestnikov iz Mrtvic, Gornjih in Spodnjih Skopic glede topničarskega strelišča. Poročevalec pravi, da ima vojaški erar pravico razlastiti taka vežbališča, torej bi bilo tedaj priporočati, da se z l"pa dotične občine pogodijo s c. kr. erarjem. Predlaga pa, da naj se dotična prošnja izroči c. kr. vladi s tem, da naj se ozira pri obravnavah na interese posestnikov. Toslanec Pteifer pravi: Da si slavna zbornica napravi neko podobo o prost mi za strelišče poleg Krškega, bi jest o tem strelišči približno navajal primero, če bi se namreč streljalo pri ViŽ-marji proti Šmartnemu ob desnem bregu Save. V tem slučaji postavim posestniki iz Jezice, če imajo ob desni strani Save in tudi onkraj svoja posestva, ne bi mogli mej streljanjem, to je od 6 ure zjutraj do 2. ure popoludne svojih parcel obdelovati, pa tudi do svojih onkraj Save ležečih posestev ne bi mogli priti po najkrajši bližnji poti čez Černuški most, ampak po daljnih zamudnih ovinkih bodi si čez Vižmarski most ali pa čez Šmartenski brod. Kavno tako imajo kmetje iz Skopic, Mrkvic, Viher, Bregov in Drnovega posestva ob desni Save in tudi onkraj Save, do katerih je najkrajša pot preko strelišča čez Brežanski brod, moj streljanjem bo ta najkrajša pot zaprta in bodo mogli kmetje le po daljnih ovinkih priti do svojih parcel, tedaj mnogo dražega denarja zgubiti; tudi paša v vrbini bo mogla prestati mej streljanjem, ravno tako bo mnogo zaprek glede napajanja živine na Savi, zlasti če bi se vodnjaki v poletnem ča*u posušili. Kmetje pravijo: Mi se nikakor ne ustavljamo prepustiti svoje parcele vojaški oblasti za strelišče, ali mi zahtevamo pravično odškodnino, da naše gospodarstvo škode ne trpi; če se bo namreč po za- LISTEK. U n d i n a. (Spisal Andre Theuriet; poslovenil Vinko.) VII. (Dalje.) Brez spanja je prebila noč. Mej tem, ko je veter tožil ter, dejal bi, objokoval ginečo jej srečo, usiljevalo se jej je krdelo spominov zadnjih šest mesecev, in podobe preteklosti dajale so jej še gro-zoviteje čutiti, kako velik je bil prostor, katerega je zavzemal Jacques v njenem bitji, kako globoke korenine je bila ta ljubezen pognala v njenem srci. Trpela je tem hujše, kar trpljenja ni bila navajena. Prvi pot zadela je njena strastna volja na grozno zapreko ter bila razrušena, odbita. Ko se je zdanilo, mislila je, da je Jacques, Loteč nauk narediti tem živejši, počakal jutra, da pride. Hotela je upati do zadnjega. Bilo jej je ne ljubo, da bi poslušala očitanja očetova. Zategadelj je velela reči, da jej je slabo in da želi spati. Potem se je čakanje pričelo z istim menjajočim se strahom in obupom. Slednjič ni mogla več strpeti; odstranivši zadnji ostanek ponosa svojega, pisala je Jacquesu. V naglici nacrtano pismo imelo je v sebi vse njeno srce, vso njeno ljubezen. Poniževala se je, tožila samo sebe ter milo prosila. „ Odpusti mi." pisala je, „vem, da nesem storila prav in sem kaznovana zato . . . Trpim 1 Ti si krepak, bodi tudi dober in vrni se k svojej Undini, ki oddaljena od tebe gine žalosti. Celina je sama z lističem letela v gostilno. »Gospod Jacque8 Duhoux,tt dejala je gostil-ničarica, „odpotoval je nocoj. Bržkone je dobil slabe vesti, kajti bil je ves potrt videti. Idoča mimo njegove sobe, slišala sem prav razločno, da je jokal. Ko je stopil na voz, bil je bled ko stena in tako zmešan, da nam je pozabil povedati svoj naslov." Skrbeča Celina mislila je, da se je zopet vrnil domov ; naglo je napisala na pisma zavi tek še Jac-quesov naslov v L ... . ter sklenila list nesti na pošto. „Dobil ga bode jutri-" mislila je, „odgovori pa lahko s telegramom; tako dolgo pa bodem pri-privala Autoinetti, da je odpotoval." In tako je odšlo malo pismo, skrivajoče v svojih vrstah usodo in VBe nade uboge Undine, iz roke v roko do voza brzovlaka, ki je je imel nesti v L . . . . Celo noč ie hitelo čez polje, ravnine in gozde, zdaj pretresovano v omahujočem poštnem vozu, zdaj neseno od kadečega se hlapona. V L ... . o odhodu Jacquesovem ničesar neso vedeli ter list poslali nazaj v Auberive, kjer ga je neko jutro pismonosec vsega mokrega položil na mizo v go-stilnici. Takrat zadovoljila se je madame Potoisetova kar s tem, da je pisemce Autoinettino pridružila opravilnim listinam, nakopičenim na nad gozdarje vej mizi. Tam je listič ležal pozabljen, mej tem ko je v hiši v vrvarskej ulici Antoinetta čakala, gineča od strahu. Ko je Evonvme čul o nenadejanem odhodu prijateljevem, pričela ga je peči vest in s tako težo na srci ni hotel ostati osamljen. Čutil se je odgovornega za to bridko posledico. Ves skesan je hitel proti domu gospoda de Lisla, pripravljen za pokoro potrpežljivo vsprijeti najgrozovitejša očitanja Antoinettina. Toda njegov strah je bil odveč. Podala mu je ledeno roko, bridek usmev jej je za hip Šinil preko bledih usten in to je bilo vse; njegovo prisotnost v hiši je komaj opazila. Povsem drugače pa ga je vsprijel gospod de Lisle. Ta se je nekdaj nadejal, da bode Antoinetto iu Evonvraa vidt&MBBBjtah htevanji cesarske oblasti samo otl parcele do par-eele na podlagi katastralnega dohodka odškodovalo in ne ozir jemalo na prikrajšanje paše, težave na-pojanja, zaprta pota itd , mora naše gospodarstvo propasti — kajti gospodarski red se ne da predru-gačiti. zjutraj moramo živino pasti, potem napajati itd., vse to ne bo mogoče zavoljo streljanja in tedaj nam gre odškodnina ne .>amo od parcele do par cele. temveč tudi za to, če živine ne moremo pasti, ampak jo motamo v hlevu rediti, će živine ne moremo v Savi napajati in le po ovinkih do naših d nizih posestev hoditi, kar naklada našemu gospodarstvu mnogo težav, troškov in zamude časa. Kolikor je meni znano, ima večina kmetov i/ imenovanih vasij svoja najboljša posestva na prostoru oziroma preko strelišča in tudi direktno najkrajšo pot preko tega, če hočejo dospeti do svojih parcel ob Savi — ostale prosto parcele zunaj strelišča so veČiuotua peščene in slabe, tako da se bo kmet iz prihodka teh parcel komaj preživel, davke pa težko zmagoval. Tedaj prošnjo imenovanih kmetov toplo priporočam visoki vladi, da se odškodnina ne zvršuje samo od parcele do parcele na podlagi katastralnega dohodka, ampak da se tudi ozir jemlje na vse zapreke in težave, ki nastanejo vsled strelišča pri celotnem gospodarstvu omenjenih kmetov. Ko je še dr. Štrbenec v tej zadevi govoril par besed, vs prej me se gospodarskega odseka nasvet in potem seja sklene. Politični razgled. A!ti'ćtii.jc dežele. V : i j ubijani 81. jami var ja Ker za plenarne seje državnega zboru ni pripravljenega mnogo gradiva, bodo prve dni bodočega meseca le redke. V njili pridejo na vrsto le piva branja raznih predlog in inicijativnih predlogov. Zlasti se o Plenerjevern predlogu zaradi osnove delavskih zbornic utegne že v prvem branji vneti daljša debata. Odseki so začeli svoje delo. Zlasti budgetni odsek in pododseki za pretresovanje avstro Ogerske nagodbe hitro delajo, da pripravijo gradivo za plenarne seje. — Vodstvo čeških poslancev z Moravskega prevzel je dr. Meznik. Voljen je zategadelj v eksekutivni odbor desnice in prvim namestnikom načelnika češkega kluba. Ker se v poslednjem zasedanji guli&kcgu deželnega zbora Poljaki neso ozirali na želje Rusi-nov, že razni rusinski listi priporočajo, da bi rusi n ski poslanci i/stopili iz deželnega zbora. Ta korak bi pa Rusinom najbrž nič ne pomagal. Njih število v deželnem zboru je tako pičlo, da bi se Poljaki javaljue kaj zmenili, če izstopijo. Pri novih volitvah bi pa zgubili še teh sedem mandatov, ki jih imajo, kajti Poljaki bi porabili vsa sredstva, da ne bi bili več voljeni. Y n a Bije ftržisve. Kako daleč so zašli privrženci sedanje hol-gurvkr vlade v sovraštvu do Rusije, kaže to, da njih organ „Nezavisima Bolgarija" že priporoča, da bi v cerkvah nehali moliti za carja iu njegovo rodbino. To je pa vender že prevelika nehvaležnost. proti Rusiji, ki je je osvobodila. Ruska vlada ima popolnem prav, da se s tacimi pustolovci neče pogajati, ampak da zahteva, da pustolovci, ki sedaj vladajo, narede prostor pravim bolgarskim rodoljubom, ki še neso pozabili dobrot, ki je je Rusija storila za bolgarski narod. Bolgarski emigranti v Bukureštu in Carigradu so se baje sporazumeli, da bodo skupno krat kot ženo in moža, in beg Jacquesa l)uhouxa je bil ravnokar iz nova oživel to za kratek čas mi« nolo upanje. Ormancev se mu je zdel zdaj odrešc-nik in ravnal je ž njim temu primerno. Gospod de Lisle je na glas hvalil nebo, ki ga je rešilo tako zoperuega zeta, kakor je nadgozdar, tista kislica. Njegova hčer ima, kakor je dejal, boljšega pri roki in le namigniti jej je treba. To je ponovil vsakemu, kdor je hotel slišati ter se tudi ni vzdrževal, da hi vpričo deklice ne govoril o tem. Antoinetta je malomarno poslušala to brezuspešno besedičenje. Vse zmožnosti njenega duha usredotočen«? so bile v čakanji in njena duša oprijemala se je poslednjega upa: odgovora Jacquesovega na njeno zadnje pismo. Zdelo se jej je nemogoče, da bi bral in ne odgovoril. Prebravši te ponižne, od bolesti in strasti pro-šinjene vrstice, dal se bode omečiti iu se vrnil. Kadar se bode tega najmenj nadejala, začula bodo korake, obrnila se ter ga hipoma uzrla pred sabo, bledega in ginenega kakor tisti večer, ko jej je v salonu, zaprtem od zabojev in zavitkov, tako burno odkril svojo ljubezen. Izprehajajoča so po vrtu, dejala je čestokrat sama pri sebi: „Morebiti ga ugledam na drevoredovem ovinku." Večkrat se jej je skušali napraviti ustajo v Vzhodni Rumeliji. — Can-kova so v Carigradu vsprejeli vsi veleposlaniki razen angleškega, slednji ga pa nekda tudi misli vsprejeti. ('ankov se je nekda izjavil, da bi se on tudi zadovoljil, Če ne odstopi regentstvo, če se le nekateri člani opozicije pokličejo za regente. Član bolgarske uVpiitarl je Kalčev dobil je v Sofiji nove instrukcije in je odpotoval v Carigrad. Vlada mu je naročila, da naj Turčijo opomni, da njeno postopanje ne bode olajšalo ohranenja m>ru in reda v Bolgariji. Zlasti tega ni prav storila, da je Cankova poklicala v Carigrad. Če hode Turčija še nadalje tako postopala, vlada ne moro jamčiti za red in mir v deželi, pa tudi makedonski Bolgari se bodo »puntali. Kalčev jo vladi poročal o dosedanjem uspehu bolgarske deputacije, ki so nekda še dosti ugodni. Velevlasti so svetovale Bolgarom, da naj nekoliko odjenjajo Rusiji, kobkor ne bode škodovalo svobodi in nezavisnosti dežele Evropa se nadeja, da se hode bolgarsko vprašanje v kratkem ugodno rešilo. itiiMlii listi oporekajo, da bi bili Nemčija in Rusija sklenili kako zvezo nli sploh se ti dve državi bili kaj sporazumeli o postopanji pri raznih mejna rodnih vprašanjih. V ostalem pa ruski listi kažejo zopet večjo prijaznost Franciji. Tako pišejo „Novosti", da Rusija ne bode dovolila uuičenja Francije, kajti slednja je jedina ovira, da se vse evropske velevlasti ne združijo proti Rusiji. Ko bi Rusija imela vojno z Avstrijo, jej ne bode treba vseh vo jakov poslati na bojišče, ampak jih bode mnogo lahko postavila na nemško mejo, da se zavaruj*-prot| Nemčiji. Nemčija bode pa morala vse vojne sile poslati proti Franciji, ko hi ž njo imela vojno. Rusija nema prav nobenega uzroka, da bi zaradi Nemčije odpovedala prijateljstvo Franciji. 72.000 nr niskih reservistov sklicalo se bode na 7. dan februvarja in to nema druzega pomena, kakor da se bodo vojaki izurili v streljanji z novimi puškami. Vadili se bodo samo 12 dnij, potem se bodejo pa zopet odpustili. Pri volitvah za daiisko spodnjo zbornico pridobila je vladna stranka 8 mandatov, jed nega je pa izgubila. V kodanjskih volilnih okrajih, kjer so bili pri zadnjih volitvah voljeni tudi trije socijalisti, pridobila je vladna stranka tri mandate, jed nega pa izgubila V 5 kodanjskein okraji zmagal je socijalist Holm. Če tudi je volilni izid za vlado ugodnejši, nego je bil pri zadnjih volitvah,- vender bode opozicija imel* veliko večino. Italijanska vlada odposlala je že 20 stot nij pešcev v Massauah za podkrepljenje. Hkratu je pa dalo poveljniku italijanskih čet v Afriki povelje da naj se ne spušča v ve ike boje, ampak stori naj samo toliko, kolikor treba za varstvo narodne časti. Sicer pa vse kaže, da so prvi boji z Abisinci bili za Italijane neugodni, kajti jim manka vojakov v Afriki. Italijanski listi mislijo, da so Rusi našuntali Abisince proti Italijanom in trdijo, da je v abisin-skem taboru več ruskih častnikov. Dopisi. Iz (»oriec 30. januvarja. (—.— Smrt. — Laško židovska kultura. — Homatije v mestnem starejšinstvu. — Čedadske nune.) — Oprostite, gospod urednik, da so moja poročila zaostala, nit se mi je najedenkrat pretrgala. Sicer pa ni čuda, saj se bi bila tudi veriga pretrgala po udarci, katerega nam je osoda zasolila. Kakor danes je bilo, ko je bil naš Erjavec, naš ponos in voditelj, zdrav in vesel mej nami, a drugo jutro ležal je že mrtev na odru. To je bil udarec, hud udarec, ki je pretresel vsako narodno srce. Toda vidi se, da neizprosna smrt ni še s to žrtvijo zadovoljna, temveč brezozirno maha še vedno po naših vrstah ter nam pobira blage može in nadepolno mladino. celo zdelo, kakor da dobro znan glas za njo šepeče besedo „Antoinetta". In potem se je trepetaje obrnila, a prevara jo je sunila v srce. Ko je bil čas, da so dohajala pisma, postal je njen smrtni strah še hujši. Vsako jutro je za vrati na dvorišči prežala na pismonosea. Slednjič je prišel dolgo pričakovani list ... Ah! storil je pač konec njenemu strahu, a tudi vsem njenim upom. Mrzlično je razgrnila listič Jacquesov, potem pa se je morala za hip prijeti za ograjo. Kratke, ravne vrste bile so pisane od trdne roke, kazoč veliko jasno pisavo, katero je tolikanj ljubila. Listič ni imel zaznamenovanega niti dne niti kraja in glasil se je tako-le : „Milostiva gospodična! Zadnji razgovor, ki sva ga imela, uveril me je, da Vam je bila moja prisotnost nadležna, in da zopet želite dobiti prostost svojo. Nesem vam hotel biti še delj nadležen ter sem se udaljil. Prosti ste. Ob jednem pišem gospodu de Lislu, jemljoč nazaj svojo besedo. Samo molka in pozabljenja še zahtevani. Jacques Duhoux." To je torej njegov odgovor na preljubeznivo pismo, v katerem se je bila Antoinetta tako nežno V noči mej 26. iu 27. t. m. umrl je za vodenico na Kostanjevici v frančiškanskem samostanu č. o. Evgen He^iar, gimnazijalski učitelj in bivši gvardijan v označenem samostanu v najlepši lobi. Ranjki bil je jako blag gospod in značajen mož, priljubljen v vseh krogih in pri vseh osebah, ki so ž njim v dotiko prišle. V petek pa, 513. t. m., zadela je našega rojaka dr. Lisjaka velika nesreča. Po kratki bolezni umrl mu je tisti dan za davico jedini otr»k, lju-beznji.- d č*"k Henrik, ki je bil veselje in up svojih rediteljev. Smrt č o. Heglarja ni prišla nepričakovano, blagi gospod bolehal je že dolgu časa; a smrt Lisjakovega dečka izbudtla je mej prijatelji, znanci in drugimi senzacijo. Včeraj in danes govori se v narodnih krogi'.i večinoma le d tem srce pretresa-jočem slučaji. O smrti ranjkega Erjavca prinesla sta tudi tukajšnja italijanska lista „L'eco* in „Rassegna" notici ter sta poročala o moži prav pohvalno in lepo. Le po Židinji uredovan list „Corriere" pokazal je tudi v tem slučaji svojo notranjo gnilobo, pokazal, na kako nizki stopinji stoji ona židovsko-liberalna stranka, katera nosi na jeziku vedno italijansko kulturo. Uverjeni smo, da pravi, omikani Italijani bi se pač sramovali take tovaršije, ko bi jo istinito poznali. Vlada in nekateri politiki se čudijo, da se širi antisemitizem. Sem naj pogledajo, vse resno premislijo iu potem naj povedo, je-li mogoče, da bi mogel kdo drugi kaj hujšega ali tacega pisariti, kakor — Žid ali židkinjaV — Sprevod nagloma umrlega moža imenuje ta list — ne demonstracijo —, temuč provokacijo, smešno maskerado, ter preti, da bode konec laški potrpežljivosti, ko bi se še je« denkrat kaj jednacega ponavljalo. Bi hotel Bog, da hi ne imeli v Gorici še mnogo let takih provokacij { Vendar kaj namerava list s takim pretenjem? —< gospa židkinja in njeni pomagači se menda vender ue bodo upali na ulici raztrgati trupel naših mrli-čevV! Ali morebiti pa venderle V — V mestnem starejšinstvu so mej gospodi očeti zopet male praske. Do sedaj je navadno le Goriški meščan Marzini kazal toli poguma, da je gospodom v mestni palači kako na uho zašepetal; sedaj pa je tudi jeden mestni starejšina, g. Strechel, izdal neki spis na župana in starejšinstvo, katerega vsebina pa najbrže ni bila kaj laskava za čestito gospodo, kajti državni pravdnik je dotično poročilo zasačil. Priziv zoper to konfiskacijo je bil brezuspešen. Tukajšnji list „Corriere" poročal je o neki revoluciji, ki se bi bila vršila mej zidovi ženskega samostana v Čedadu na Italijanskem. Revolucije seveda ni bilo v Čedadu, temveč bila je le v možganih omenjenega lista, katera se pa ponavlja, ako poroča o narodnih in verskih zadevah. Res je le, da je škof dirimfral glasove samostanskih nun, ki so se cepili pri volitvi predstojnice, ter določil, da naj bode pri jednakem številu glasov ona predstojnica, ki je bila že dosedaj. Res je pa tudi, da je prišlo 12 Čedadskih nun v goriški samostan, ker italijanska vlada ne dopušča, da bi takošnji samostani vsprejemali novih nun, temveč je ukazala, da mora samostan prenehati, ko izmrjejo stare nune . A omenjena dvanajstorica ustopila je v samostan, ko je bila dotična postava že dobila veljavo. Iz Kranja 28. januvarja [Izv. dop.j Zadnji dopis o „otroškem vrtu" vzdramil je malo naše ponižala pred njim. Odpotoval je! Brez dvojbe se je vrnil v L . . . ., k svojej rodbini in k deklici, s katero so ga bili hoteli oženiti. Oporavila se je od uničujočega udarca in čuvstva osamelosti. Poiskala je gospoda de Lisla, pušečega v kuhinji, položila predenj odprt list ter odšla gori v svojo sobo, ne izgovorivši besedice. Bilo je, kakor da se je zvršil v njej preobrat. Kakor bi pihnil, odvel je jad v njej vso milosrčnost, kes in krotkost. Fantastična, burna Undina je zopet oživela s svojim ponosom, upornostjo in strastmi svojimi. Poiskala je zabojček, v katerem je branila vsa pisma Jacquesova in vse male spomine, tičoče se njene ljubezni: v gozdu natrgane šopke cvetic, modri trak, katerega je nosila v laseh tisti dau, ko je dobila prvi poljub, knjigo, katero sta skupno Čitala v malem vrtu . . . Vso vsebino je vrgla na ognjišče ter jo užgala; potem pa je z gorjupim veseljem gledala, kako so vsplaratevali ti ostanki ljubezni. Kadar vihar jezerovo vodo do dna vzburi, videti je, kako blato in pesek, zgrabljena in vzdignena od vrtinca, na dan spravljata ostanke mrtvih rastlin in žuželk, o katerih je bilo misliti, da so za vedno pokopane v globočinah. (Dalje prih.) g mlačne Kranjce iz politične nirvane. Vedeli smo, da bomo govorili vsem zavednim in poštenim Slovencem iz srca, a prepričani smo bili tudi, da bodemo zadeli v sršenovo gnezdo. Da se je najbolj hudo-vala nad „negalantuem" narodovim dopisnikom gos-pica vrtnarica, je samo ob sebi umevno. Da! pretila je še celo s tožbo. Bržkone premislila si je, ko se jej je ohladila prva jezica. Milostiva gospica vrt uarica ! zakaj vender ne tožite? Zakaj ne prekličete javno, morebiti ravno v „Slov. Narodu", da od nemškega „Schulvereina" ne dobivate nikake podpore? Kaj ne, to bi bila ven ;er prečrna nehvaležnost do nemškega „Schulvereina?" In. ko bi ne dobival naš „otroški vrt" nikake podpore od te strani, pošten Slovenec mu ne more biti nikdar prijazen in mora nasprotovati takemu delovanju. Mi vemo, da se je naša vrtnarica nasr-kala učenosti, kako podučevati otroke v šoli nemškega „Schulvereina" v Ljubljani! Ni nam trebaše posebe zatrjavati, da se tam bodoče „pijonirke slavne matere Germanije*4 ne uče, kako se slovenski otroci vzgojujejo slovenski, temveč kako se vzgo-jujejo v nemškem duhu. Vsaj to je ravno smoter teh zlogluMiih šol! Mi nikakor nesmo nasprotniki nemškemu jeziku, mi vemo, da je več ali manj po treben vsakemu olikanemu Slovencu; da bi se pa ucepljeval 4 do 5 letnim otrokom, ki za silo komaj klepečejo v svojem materinem jeziku, tuj, neznan jezik — temu se protivimo, ker to je zoper vsa pedagogiška načela, ker to je nepotrebno breme va nerazvite duhove in na veliko kvar materinemu jeziku slovenskemu. Saj itak dosti zgodaj prično po dučevati našo deco po ljudskih Šolah v blaženoj nemščini. Jako pomilujemo pa one stariše, ki imajo o svoj h lastnih otrocih tako slabo mnenje, da jim niti toliko ne prištevajo, da se bodo zlahka priučili nemščine, ko bodo za to godni in razviti. Nekateri opravičujejo gospico vrtnarico. češ, da kramlja z otroci tudi slovenski ali kakor pravijo „kranjski41 (pač inmjo prav, ker slovenskega niti ne zna ne!) in da je uči slovenske pesnice. Za boga svetega ! kako neki hoče govoriti z vašimi otroci, kakor slovenski, ko vendar ne znajo druzega jezika. Saj bi še vi, kakor ste „kutištui", debelo gledali, ko bi vas kdo nagovoril kitajski! Iu ti-te nedolžne pesnice ? Ne razumete, da je to le „pesek v oči?" Ne čudimo se slednjič če vsega tega ne umeje priprost rokodelec (izmej krojačev in čevljarjev re-krutujejo se namreč — kakor smo že zadnjič povedali — otroci za „ nemški vrt"), pač pa ne razumemo, da tega ne uvidijo ali boljše rečeno nečejo uvideti gospodje, ki so se baje kedaj že javno potezali za pravice slovenskega naroda in jezika — mi jim le kondolujemo! Pa bodo zopet upili: „Diese roben Slovenen", ali bomo pa morda zopet slišali za hrbtom nežni glasek še nežnejše gospice: „Pfui! pfui! wie roh! wie gemeiu! Kaj ne, kako je to fino, gospod urednik? O blažena nemška kultura! I* It it m n i k ji 28 januvarja. [Izv. dop.J Pevsko društvo „Lira" imelo je v 23. dan januvarja svoj 7. občni zbor. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: Martin Novak, predsednikom; Avguštin StefanČič, podpredsednikom; Ignacij Tram te, blagajnikom; Ljudevit Stiasnv, tajnikom; Anton Ari gler, arhivurjem; Fran Štele, pevovodjo in Anton Bintar, pevovodje namestnikom. Društveni zastavonoša je kot prejšnje leto gosp. Anton Arigler, a njegov namestnik g. Anton Bintar. Na predlog g. Štela-ta je bil gosp. Stanič, notarijatski koncipijent v Kamniku, izvoljen soglasno častnim udom. Gosp. Stanič, bivši predsednik „Lire", je namreč ves čas svojega bivanja v Kamniku naše društvo gmotno podpiral, pridobil mu delujočih iu podpornih udov ter pevce pri raznih prilikah z lepimi in jedrnatimi govori navduševal za lepo petje. Gojil je v društvu posebno narodno petje, v katerem je neprekosljiv. Želimo, da bi še mnogaja leta društvu v korist ostal v Kamniku. — G. Vrem šaku in staremu odboru izrekla se je soglasno za ustrajno in plodovito delovanje splošna zahvala. Odboru se je tudi posrečilo v zadnjem času društvu pridobiti več izvrstnih pevskih močij. Ker je število pevcev zdatno narastlo in ker ima društvo sedaj jako marljivega in nadarjenega pevovodjo, upati je ne samo, da bode „Lira" v letošnjem letu vrlo napredovala, ampak da se bodo tudi Kamničani za to društvo bolj zanimati začeli. Iz Šm;*rij;i pri Jelšah 28. januvarja [Izv. dop.] Dne 23. t. m. bil je v Šmariji prvi občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda. Zbor so počastili s svojo navzočnostjo gostje iz Slatine, a kmetsko ljudstvo se ga je mnogobrojno udeležilo, kar svedoči, da je šmarijski okraj res prešinjen z narodno probujenostjo. Gg. Mariborski bogoslovci želeli so društvu z brzojavko najboljši uspeh. Dne 1. svečana priredi Šmarijska prostovalna požarna hramba v prostorih narodne čitalnice plesni venček, pri katerem svira povsem Dolenještajerskem dobro znana Šmarijska godba. A želeti je pač, da bi se ples v slovenskem jeziku aranžoval! Dne 2. svečana priredi „katol. pol. društvo" v Slatini veselico s petjem in godbo. Začetek ob 6. uri zvečer, ustopnina 40 kr. Čisti dohodek je namenjen deloma Šmarijsko-SlatinsKi podružnici sv. Cirila in Metoda, deloma drugim dobrodelnim zavodom. Že ta plemeniti namen je dovoljni povod, da se te veselic^ Šentjurski, Šmarijski itd. narodnjaki v obilnem številu udeleže. G. Slavo Mofik, doktor medicine, preseli se še to zimo iz Šinarija v Gradec pri tej priliki izražamo svojo željo, da bi se okrajni zastop tudi v prihodnje oziral na slovenske oziroma slovanske kompetente. Domače stvari. — (Nepotrjena konfiskacija.) V 284. številki dne 13. decembra 1. 1. priobčili smo bili dopis iz Trsta z naslovom: Pritožba do c. kr. poštnega vodstva v Trstu. Državno pravduištvo je rečeno številko zaplenilo, c. kr. deželno sodišče pa dne 18. decembra 1886 št. 11775 zaplembo potrdilo. Vsied ugovora našega urednika g. Železnikarja je pa c. kr. deželno kot tiskovno sodišče dne 31. decembra 188G spoznalo, da se omenjeni dopis ni zagrešil proti §. 300 kaz. zak. Proti tej odločbi uložilo je državno pravdništvo pritožbo na c. kr. nad-sodišče v Gradci, a slednje je to pritožbo z naredbo z dne 12. t. m. št. 275 odklonilo. Z veseljem beležimo to nepotrjeno konfiskacijo, ker je dokaz objektivnosti naših sodišč. — (Dva domoljuba.) To dni so dotične gosposke izplačale svoti po 100 gld., ki sta ji družbi „sv. Cirila in Metoda" testamentarično volila umrla zasebnica v Radovljici, Magdalena Golob, in pokojni Ljubljanski meščan. Ivan H o z m a u. Ljubiteljema svoje domovine tudi še nad njuuima preranima grobovoma ohranimo mil spomin. — (Hanuš Bttlovv) zavzema mej sedaj ži večimi umetniki jedno prvih mest in vsi pravi mu-ziki in veščaki ga visoko čislajo Nemški šovinisti, ki imajo umetnost le na jeziku, v srci pa slepo strast, uprizorili so nanj pravo hajko in zlasti v Draždanih ga prav neolikano vsprejeli. Draždancev vzgled ohrabril je tudi naše nemškutarje, ki pri takih prilikah radi igrajo ulogo znanu dolgouhe živali v „Trippstriller Stadtmusikanten". Sobotni „Wochenblatt" priobčil je namreč poslano proti Bulovvu, „dem zu einer traurigen Berllhmtheit ge vvordenen Clavierspieler" (sic!), v katerem ga svari, naj v Ljubljano ne hodi. Ne vemo za gotovo, kdo je zagrešil to poslano, dasi se menda ne bodemo motili, ako ga zarežemo na rovaš neizogibnemu pro feBorju Binderju ali kateremu njegovih pristašev, to pa dobro vemo, da je to poslano v vseh boljših in v vseh zares omikanih krogih veliko nevoljo vzbudilo. Saj je pa tudi naravno, da človek tolikej aroganci nasproti ne more miren ostati. „Wochen-blatt", katerega, kakor je Dežman rekel, itak nihče ne čita, bode umetnikom prve vrste zabranjeval ali vsaj odsvetoval pohod našega mesta V Mala peščica hujskačev s par c. kr. profesorji na čelu drzne se govoriti v imenu našega mesta, in bi rada zopet demonstracijo. A naj le poskusijo, spekli se bodo, da jim bode po ušesih zvonelo, kajti uprav pobalinsko ščuvauje proti Blilovvu že vsakemu preseda. Hanuš Biilow je rodom Nemec, srd nemških šivonistov proti njemu izvira pa iz tega, ker je Biilovv sodeloval v koncertu „Ume-lecke besede" v Pragi, se udeležil banketa, njemu na čast prirejenega, in ker se je na tem banketu jako laskavo izrekel o muzikalnem napredku Čehoslova-nov. To priznanje slovanskega napredka bilo je ogenj v strehi in zaradi tega vsa srd in vse demonstracije. Dunajčanje naredili so izjemo in pri dveh koncertih bil je z odobravanjem in ploskanjem takoj pri nastopu vsprejet. Tudi v Ljubljani ga bodemo z velikim veseljem vsprejeli, ako nas počasti s svojim pohodom in skrbelo se bode, da bodo njegovi koncerti izvrstno obiskani in da dobi Nemec umetnik Hanuš Biilovv v nas zadoščenje za surovosti nekaterih zaslepljenih nemških rojakov. — (Jugoslovanska akademija.) Preteklo soboto čital je slavni naš rojak in akademije pravi član g. Matija Valja ve c svojo razpravo: „ Naglas u prezentu osnova s nastavkom i u novoj slovenštini". — (Pogrebno društvo Marijine bratovščine) imelo je včeraj dopoludne v mestni dvorani svoj jako številno obiskani občni zbor. Predsedoval je predstojnik g. Regali. Iz poročila odborovesa je razvidno, da so bili koncem 1. 1886 2503 udje, in sicer moških 648, ženskih pa 1855. Na novo je pristopilo 232 udov. Društveno premoženje se je pretek'o leto le za 3-s" gld. 71 kr. pomnožilo. Glede društvene loterije za zidanje društvene ubožne hiše „Marijinega doma", bil je loterijski odsek primoran, ker s<* je do sredi novembra ki ulni vsomu naporu loterijskega odseka od 50.000 srečk jih le 1700 prodalo, prositi c. kr. finančno ministerstvo, da se je srečkanje za jedno leto na 1. dat; decembra 1887 preložilo. Pregled računa kiiže, da je bilo dohodkov 59G7 gld. 16 kr., izdat kov pa 5958 gld. 32 kr., tako da je ostalo v bla gajnici koncem leta le 8 gld. 84 kr. Za 112 velikih in 56 malih pogrebov z nosilci, stražo pri mrličih in s svetilci vred izdalo se je 3204 gld. 73 kr. Predstojništvo je stalo 460 gld., pregledovale] računov 30 gld. Premoženje znaša 25.522 gld. 63 kr. Državni papirji in srečke znašajo 3019 gld. 6 kr., na posestva uknjižena dolžna pisma pa 18.300 gld. 99 kr. Orodje in blagajnica zaračunilo se v „popisu in stanji" premoženja s 11)44 gld Predlog, da bi se letnina udov povišala od 50 kr. na 80 kr., se odkloni, pač pa se vsprejmo predlog, da se letnina poviša od 50 kr. na 60 kr., kar bode kolikor toliko marsikaterega revnega uda, in teh ni malo, kakor odborovo poročilo s»mo priznava, le bolelo. V odbor so bili voljeni prejšnji odborniki. Predstojnik je g. J. Regali, namestnik mu Anton Klein, tajnik Fran Šturm, blagajnik pa mesto lansko leto izvoljenega g. Janeza Dimic-a zidarski mojster g, Jakob Z u pan č ič. — ( P r e m e m b a v posesti.) Amortovo hišo za starim streliščem, Strmi pot št. 4. v Ljubljani, ležečo krasno na griči, katero je na javni dražbi pred letom kupil advokat dr. Suppan, kupil je od njega c. kr. okrajni sodnik v Loži za 36O0 gld. — (Pojasnilo.) Piše se nam: Z ozirom na dopis „Od beneške meje" v 17. listu Slov. Naroda treba je razjasniti, da oui dve mladenki v 2. listu Dunajske „111. Zeitung" ne predstavljata dveh Ka-nalk (na Goriškem), nego dve Konavljanki (v Dalmaciji.) Konavlje (it. Canali) je župa mej Dubrovnikom in Erceg novim (Castell nuovo) in ondu se dekleta res tako nosijo, kakor se vidi na omenjeni sliki. Tolmač sliki pa je v svojej „deu^ tsehe Gi Undlicbkeit" prestavil Konavlje na Goriško in na Furlansko. — (Zanimiva svatba) bila je dne 24 t. ra. v neki župniji ua Štajerskem. Ženin se je pisal Medved, nevesta Maček. Družica je bila hči posestnika Vrabca, priči sta bila posestnika Jelen in Polb, godca pa Volk in Zajec. — (Vabilo) k veselici, katero priredi bralno društvo Borovniško dne 2. februvarja v prostorih g. Jos. Koširja. Program: Ples. Tombola. Prosta zabava. Godel bode kvartet Ljubljanskih godcev. Ustopnina za ude 30 kr., za neude 50 kr., za rodbino l gld. Začetek ob 7. uri. Najuljudneje vabi odbor bralnega društva. — (Vabilo k plesni veselici,) katero priredijo Rakeški fantje u. svečana 1887. v šolskih prostorih. Mej počitkom bode tombola. Začetek ob 7a8. uri zvečer. Ustopnina za gospode 1 gld. Čisti dohodek je namenjen Rakeški šoli in požarni hrambi. — (Vabilo na veselico,) katero priredi dne 13. februvarja 1887. Starotrška čitalnica v pro štorih gosp. Matevža Tonica v Stareintrgu s tombolo in kostumovanim plesom. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina za ude: osoba 40 kr., z družino 60 kr.; neudov plača osoba 60 kr., z družino 1 gld. Mnogobrojne udeležbe se uljudno nadeja odbor; — (Vabilo) k plesni veselici, katero napravi prostovoljna požarna bramba v Postoj ini v prid svoji blagajnici v nedeljo 6. svečana t. 1. v čitalničnih prostorih. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za posamezne gospode 60 kr., z obitelju 1 gld. — (Diletantiško gledališče v Sevnici) napravi v sredo dne 2. febr. t. 1. predstavo. Predstavljalo se bode: I. Župan. Izvirna šaloigra v dveh delih. Spisal Miroslav Vilbar. — II. Petje. — III. Eno \if6 doktor. Burka v jednem dejanji. Poslovenil J. AleSovec. — Začetek ob 7. uri zvečer. — (Razpisano) je mesto davčnega pristava v XI. razredu pri c. kr. davkarijah na Kranjskem. Prošnje do 10. marca. Nigurno adravvilen nipeh. Vsem, kateri trpe1 vsled zapretja ali slabega prebav ljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja in drugih slahostij. pomaga gotovo pristni „M oll - o v Sei dl i tz-prašek" Škatli ica 1 gld. Vsak lan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in •. ki. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno M o 11-o v preparat z ijegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (19 1) Trpotcev Izvleček z apno-Že rioni, zanesljiv, upliven in 20 let preskusen proti ausiel, plačnici, katani, kašlju in pomanjkanju krvi. — Cena gld. 1.10. — Fran« cisknaova lekarna na l>una)l. V., Hnnds-thurmerstrasse št. 113, lekarna Ub. pl. Trnkoeiy v LJubljani in v naj već lekarnah. (855—3) Listnica uprmvnlštva t Onim gospodom, ki ao postali pisma za inserate : Pisar išče službo, glasovir se proda, vsprejme se spreten pisar, vsprejme se učenec in prodajal-niča se kupi, naznanjamo, da smo poslali dotična pisma na svoja mesta. Ijoterijiif srećke 29. januvnrja. V Line i: 45, 56, 24, 76, 79. V Trstu: 40, 18, 60, 55, 84. TUJCI: 30. januvarja. Pri Mlnsai pl. Mathauschek z Dunaja. — Schnrbi iz Celja. — Bazimt z Dunaja. — WUstcr iz Kočevja. — \Veiss, Sruh, Werner z Dunaja. Pri Hni;*i: Horovvitz, Guttman z Dunaja —Wass-muth iz Gradca — Paschka, Hemerich, Kraus, Fischer, Ivancowicb, Baumgarten z Dunaja. Umrli so f IJuhljaiii: 2aa. 747 73b«. —10 0 C brezv. — 3* °C si. zah. — 66 C hI. zah. 1 megla jas. jas. 0 00 m«. Srednja temperatura — 5-8* in — 65", za 4"5* in •'.'5° pod normalou, IDia-r^SLjsicsL borza dne 31. januvarja t. I. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna ronta..... . 78 gld 55 k?. Srebrna renta..... 80 • 60 ' /lata renta..... 109 „20 5'/0 marčna renta . . Akciie nnrodne banke . . . Kreditne akcije..... London Srebro....... Napol. . . . C. kr. cekini Nemške marko 4°/0 državne srečke i- I. 1854 Državne prečke iz 1. 1*64 Ogerska zlat!' renta 4n/0 Ogeraka pHpirna rentam 5°/«, štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5°/„ Zemlj obč. avstr. 4l/>''/o zlati za*t. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke 100 Rudolfove srečke 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v. 98 gld. — 861 . - kr. 380 gld. 100 *ld. oblig. . 100 gld 27f> 127 10 rt «2 127 1«5 97 88 M).r) 115 lUtf 99 174 16 10« 211 70 60 08'/, 57 V, 25 85 m5 50 6» 50 50 Ginjenim srcem naznanjamo tužno vest, da je naša 3letna hčerka MIMICA ZADNIK po hitri bolezni, v 27. dan tega meseca bila poklicana v večnost. Naša žalost o tej zgubi je zares nepopisljiva, tolaži nas vendar Hočutje naših mnogih zbranih pravih prijateljev. Sprevod nepozabljive hčerke bil je sijajen, Hočutilo je občinstvo našo žalost in to nam je tolažba v britkosti. Ljubljeno našo hčerko priporočamo v blag spomin. Begnje, dne 28. januvarja 188T. (69) Anton in Henrieta Zadnik. I £ Kri čistilne krooljice M so se vselej sijajno osvedočile pri zakaian ^ i<>MliPiru IoIcnu. triu vultol nikiuln so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanjl el«»-ve«* Ve ga telesa, glavoboln« navalu krvi, otrpnenih u I lh9 skaženeui *>-lo0 SO 1*1 T*. Vspesna ozdravljenja, katera so vsled rabe te stupe po izbornih in vsestransko učinkujočih last-noBtth dosegli živino-g zdravniki in živinorejci, storila so, da ista velia za prva zdravilo pri vseh boleznih vsukersne domače živine, ter se priporoča vsakemu »o^poftarju, naj to štupo ne rabi nemudoma samo pri vseb notranjih živinskih boleznih, ampak jo mora vedno imeti doma pri rokah. Ozdravlja vse plnčne bolezni goveje živine, kakor plačno gojilobo, katali in plnrno vnetieo prav temeljito. Pri napenjanji, grizenji, zanašanji, če se je več da. skaie se kot prav obro domače zdravilo. Pri redni porabi pomagala je stupa v največ slučajih glrdč nalezljivih boleznij kot odvajajoče sredstvo. Ta živinska štupa je velike koristi za vse domače živali, sesalce. Krave, ki dajejo slabo mleko, dobe če v kratkem času izvrstno mleko. Dalje rabi za čistenje živine, kadar teleti; telički se vidno dobro rede, ako 8 dni i dobivajo to štupo. Ta štupa za živino je skušeno kri čistilne zdravilo, ter odganja vse bolezenske snovi iz telesa. Konje varuje ta Stupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij, kašlja, plnčnih in vratnih boleznij. Pospešuje prebavljeni e, čisti kri, odvaja vsako zanlezenje in nečiste snovi skozi nos in po scalu jako močno in temeljito. Odpravlja tudi vse gliste, kakor hitro konj zboli na tej bolezni. Dalje ima tudi to lastnost, da živina topet rađa je, ako prej ni marala, ter \zdr?.uje konje, da so debeli, okrogli in ognjeni. Zamotek z raMInim navodom vred velja le 50 kr., 5 zametkov z rabilnitn navodom samo 2 gld. (803-l.'<) Dobiva se v „LEKARNITRNKOCZT ■■ zraven rotovža v Ljubljani. wm _ Razpošilja se vsak 4—4) l Kdor kupi vee srečk, se mu pri tej loteriji no- RJI P*l| 1 A 1 Ikl 1 A V provinci juh dobivajo Be po bančnih podjetjih in 1 bena ne navrže. |f| L 1™ J §\ L M 1 l/ r\ menjalnicah, skoro vseh poštah in lot. kolekturab. ' SCHELHAMMER & SCHAI 1 LKA Izdatelj iti odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".