ftev. 39. O Ljubljani, o ponedeljek, dne 17. februarja 1908. Leto xxxvi. Velja po poŠti: sa telo leto naprej K 26 — u pol leta „ u letrt leta „ za en mesec 2-20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 22 40 xa pol leta „ „ 11-20 « 5-60 „ 1-90 l p za fetrt leta xa en mesec Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vef ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljcnju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez -dvoriSte nad tiskarno). — Rokopisi s<» ne vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — --Vsprejema naročnino, inserate In reklam acije. Upr avniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Oollvno jlbanje. Shodi Slovenske Ljudske Stranke. Dne 13. februarja je sklical v Črnomlju velečast. gosp. župnik Stanko Pehan shod, katerega se je udeležilo nepričakovano veliko mož, ki so z največjo pozornostjo sledili govoru g. župnika. Že sani nastop moža, ki uživa največji ugled in zaupanje ne le svoje fare, marveč tudi drugih, je povzročil, da so besede njegove našle rodovitna tla. ».lutri osem dni«, tako pričenja gospod župnik, »so volitve v deželni zbor. Takrat govori ljudstvo v svoj prilog, zakaj izbira si zastopnikov, ki so za svoje delo vsekakor odgovorni ljudstvu. Veste pa, da je stranka ljudstva Slovenska Ljudska Stranka. Ce pa ona skrbi za ljudstvo in ako je njen program izpeljan po željah našega slovenskega ljudstva, tedaj, cenjeni zborovalci, Vas pozivljem, da se klonite besedi voditeljev stranke, ki zastopa interese ljudstva. Vedno,« tako nadaljuje gospod župnik, »ste bili udani S. L. S., upam pa, da se ne bo-dete izneverili sedaj, ko se bližajo te volitve. Postavila pa je S. L. S. svojim kandidatom velezaslužnega dvornega svetnika g. Šukljeja. Po vsej krivici se mu očita različno. Nasprotniki mu podtikajo vse mogoče namene; a Šuklje ostane zaslužen za Belokrajino, naj govore karkoli hočejo.« Gospod sklicatelj poudarja, da se g. dvorni svetnik Šuklje oklepa z vso ljubeznijo svoje Belokrajine, in kot tak gotovo ni mislil nikdar na to, da bi kateremukoli okraju škodoval. Možje zborovalci so pritrdili besedam g. župnika. J. Bolite pravi ined drugim: »Velika nezaupnica bi bila to od naše strani, ako bi g. Šukljeju obrnili hrbet. Vsi smo prepričani: delal je za nas.« Kaplan Lavtar poudarja, da treba vsem nastopiti za najsijajnejšo zmago S. L. S.. ki je pridobila stanovom, katere se je krivično zapostavljalo, veljavo. Kandidat Lavrenčič jc imel v idrijskem okraju pretečeni teden šest shodov. V nedeljo, dne 9. t. in. na Vojskem in v m. -na Vojskem in v Kanomlji, v torek na Gorah, v sredo v Zavracu, v četrtek na Ledinah in gospod Lavrenčič pokazal, da jc res pravi mož za deželnega poslanca. Na vseii shodili je poročal tudi državni poslanec Gostinčar o delovanju državnega zbora. Na Gori in v Zavracu jc prišel na shod tudi kandidat »agrarcev« g. vitez pl. Pre-merstein, ki jc obrazložil svoj program, ki obstoja v tem, da ima stranka svoj odbor iz 15 članov v Postojni in da ima tudi dva zaupnika v Idriji, ter da se mora komu prepustiti skrb in stroške za neko cesto. Na shode je prišel tudi neki Kavčič iz Žirov, ki na prvem shodu ni znal prav ničesar povedati, na zadnjem v Zireli pa j'e že nekaj vedel, toraj so mu shodi koristili v tem iu skoro gotovo šc v drugem oziru. Smešno je. kako stari liberalci kot agrarci zabavljajo proti liberalcem. Ko bi jim le kdo verjel! Sama tarba! V Zireh so celo socialni demokratje postali čez noč agrarci. Bog jim daj pamet! V sredo zvečer sc je vršil pri Didiču v Idriji shod rudarjev, na katerem je go-vodil tudi poslanec Gostinčar. Razprav-fjalo se je o razmerah rudarjev. Josip Mandclj, kandidat Slovenske Ljudske Stranke, priredil je včeraj, v nedeljo dva volivna shoda. Prvi shod se je vršil zjutraj ob 8. uri v dvorani »Narodnega doma« v Radečah pri Zidanem mostu, drugi pa ob 3. uri popoldne v Št.. Ru-pertu na Dolenjskem. Oba shoda bila sta dobro obiskana, zlasti pa shod v Št. Ru-pertu, kjer je bil prostor veliko premajhen. Shoda je v imenu S. L. S. otvoril in razložil pomen volitev g. Kregar. Predsednikom je bil v Radečah izvoljen g. Rižnar, v Št. Rupertu pa domači g. župnik svetnik Mervec. Kandidat Mandelj je govoril na vsakem shodu čez eno uro, našteval kaj vse je že S. L. S. storila in kaj vse je še v deželnem zboru mogoče storiti. Na obeli shodih so volivci navdušeno pritrjevali besedam g. kandidata iu obljubili, da takoj prično z agitacijo, da bodo prihodnji petek sijajno zmagali vsi trije kandidati S. L. S. V Radečah so se oglasili tudi trije možje, kateri so naštevali razne potrebe v radeš-kem okraju. V Št. Rupertu je med govorom domačega kaplana hotel neki Sedcj delati nekoliko zgage, vendar je med krohotom navzočih volivcev moral popolnoma utihniti. V Št. Vidu pri Zatičini je bil včeraj sijajen shod S. L. S. Govorila sta dr. Lam-pe in Košak. Navdušenje za kandidate S. L. S. je bilo veliko. V Travniku pri Loškem potoku se je vršil volivni shod s sijajnim uspehom. Govorila sta kandidata Jaklič in Bartol ter g. Škulj. Nekateri ljudje so izkušali shod motiti, kar se jim je pa vsled treznosti volivcev korenito ponesrečilo. Lepi shod je trajal tri ure. Včeraj se je vršil pri Sv. Jakobu ob Savi volivni shod, ki je zopet pokazal, kako neomejeno zaupanje uživa S. L. S. Včeraj popoludne je državni poslanec dr. Žitnik v Starem trgu pri Ložu poročal o delovanju državnega zbora in raznih gospodarskih, soc. političnih in drugih vprašanjih, ki pridejo na vrsto. Nato je govoril o nalogah novega deželnega zbora, osobito z ozirom na kmečka vprašanja. Govorila sta še domača dva gospoda Havpt-man in Vovko o važnosti novih volitev za deželni zbor. V obilnem številu zbrani volivci so soglasno izrekli zaupanje svojemu državnemu poslancu in »Slovenskemu klubu« ter z živahnim pritrjevanjem odobrili kandidaturi za deželni zbor bivšega poslanca Fr. Drobniča ter dr. Ig. Žitnika. Shod je trajal v najlepšem redu skoraj tri ure. Belokranjske kmečke občine. Pustne burke Mazellejevih pristašev. Po črnomaljskem okraju se razširja v Blasnikovi tiskarni tiskan list, ki nosi naslov »Bclokranjec«. Da se lista nihče naprej ne ustraši, je navrh debelo tiskano: »Na ogled! Zastonj!« List kaže marsikatero zanimivost. Pod naslovom stoji zapisano, da je »Glasilo neodvisnih belokranjskih kmetov«, t. j. tedaj glasilo pičlo sejanih belokranjskih liberalcev, še preje pa glasilo Mazelleja samega. Zaznamek poleg naslova pove, da ta list »izhaja dvakrat ua teden«. In da je »špas« popoln, jc še tiskano »1. letnik« in »Štev. L« Ljudje naj torej mislijo, da bo ta »list« več let izhajal! Datiran je pa ta »list« z »Gradac, Bela Krajina.« Kot»odgovorni« urednik je podpisan neki Mihael Rožanec. Za lastnika pa se izdaja neki »Konsorcij Belokranjcev v Gradacu na Dolenjskem.« — List torej izhaja iz Gradaca, kjer je — Mazelle doma! Koliko časa bo ta list. ki je »zastonj«, izhajal? Prav do prihodnjega petka! Eno številko št. 2. bodo Belokranjci zagledali še v sredo ali četrtek, potem bo pa konec temu »Belokranjcu«, prvemu letniku in vsem nadaljnim letnikom. Pravi Belokranjci bodo v petek Ma-zellejevcmu »Belokranjcu« pokazali, da je bil res zastonj. Mazelle se bo pa vse eno prepričal, da njegov list vendarle ni bil zastonj, ker bo moral poravnati račun pri Blasnikovih dedičih v Ljubljani. No, pa to bo Julij Mazelle že še prenesel — sa je kupčija s Krupo bila dobra. Znabiti ostane ta kupčija tudi še nadalje dobra — saj ne ve vsak za neko brzojavko. Mogoče je pa tudi. da se bo za neko brzojavko še nekje zvedelo! — Potem pa znabiti kupčija s Krupo vendar ne bo več tako dobra — in potem bo Blasnikov račun znabiti tudi nekoliko neprijeten. Mazellejev »Belokranjec« objavlja razne dozdevne »Izjave« nekaterih belokranjskih občin in volivcev v prilog Ma-zellejevi kandidaturi. — Ne vemo, kako so te »Izjave« nastale. Večinoma so od 9., dve od 8. iu ena od II. februarja. Nekateri podpisani so znani liberalci, kakor P. Majerle iz Podgrada. O drugih se to ne more reči; pač pa moremo sklepati — če so podpisi pristni, česar ne vemo — da so mnogi dali podpise, ker še ni bila sklenjena in proglašena kandidatura dv. svet. Šukljeta in so mislili, da je g. dv. svetnik Šuklje sploh ne prevzame. Nekateri možje, ki so podpisani, so bili brez dvoma za podpis preslepljeni. Pustna burka Mazellejevih sodrugov bo ostala nekako Belo-kranjcem še nekaj časa v veselem spominu. •— Belokranjci, kmetje, (ne graščaki. kakoršen je Mazelle), pa bodo v petek, dne 21. februarja, moško oddali svoj glas za kandidata S. L. S., gosp. dvornega svetnika Franca Šukljeta, državnega poslanca v Kandiji. Sicer piše Mazellejev »Belokranjec«, da bo dne 21. t. m. »vsak volivec, ki je mož in ne baba«, oddal svoj glas za Julija Mazelleta, toda pokazalo sc bo, da so Ma-zellejeve »babe« v veliki večini in da bodo tisti zelo na cedilu ostali, ki se bodo ponižali v volivce graščaka Julija Mazelle. Sicer pa Juliju Mazzelleju zelo svetujemo. naj moške, poštene Belokranjce nikari ne zmerja z »babami«, drugače utegne kaj slišati, kar mu ne bo všeč ! Cujete, ponosni Belokranjci, da se drzne Mazellejev list vas zmerjati z »babami«! Ali bodete to trpeli? LISTEK. Dliamantl Krnila Salomona. Angleški spisal Rider Haggard. posl. J. M. (Dalje.) Ko smo dospeli v veliki kraal, kjer nas je bil zjutraj vsprejel kralj, smo opazili, da je bil natlačeno napolnjen s kakimi dvajset tisoč vojaki, ki so bili razpostavljeni v polkih okoli in okoli. Polki so bili zopet razdeljeni na kompanije in med posameznimi kompanijami je bil ozek prostor, da so mogle iskalke čarodejcev prosto hoditi gori in doli. Težko si je misliti kaj lepšega, kakor je bila ta ogromna in dobro urejena množica oboroženih mož. Stali so popolnoma tiho in mesec je razlival svojo svetlobo preko gozda vzdignjenih sulic na njihove velike postave, vihrajoča peresa in čarobne vrste njihovih raz-nobarvenili ščitov. Kamorkoli smo pogledali, povsodi se je družila vrsta za vrsto resnih obrazov in nad njimi vrsta za vrsto blisketajočih se sulic. »Gotovo,« sem rekel k Infadoosu. »je tukaj zbrana cela vojska.« »Ne, Makumazalm,« je odgovoril, »temveč Ic tretjina vseli. Ena tretjina je vsako leto navzoča pri tem plesu, druga tretjina stoji zunaj za slučaj, ako nastane nered, kadar se začne klanje, deset tisoč jih tvori prednjo stražo okoli mesta Loo, ostali pa čuvajo kraale po deželi. Kakor vidite, je ljudstva zelo veliko.« »Zelo molčeči so,« je dejal Good, in v resnici je bila tolika tišina pri toliki množici zbranih mož neverjetna. »Kaj pravi Bougvvan?« je vprašal In-fadoos. Povedal sein mu. »Oni, nad katerimi visi senca smrti, so popolnoma tihi,« je odgovoril. »Ali bode mnogo usmrčenih?« »Zelo mnogo.« »Zdi se,« sem rekel ostalim, »da bomo prisostvovali nekaki gladijatorski igri, ki jo vprizore ne glede tia žrtve.« Sir Henry se je stresel, in Good je rekel, kako zelo želi, da bi niogli priti odtod. »Povej mi,« sem vprašal Infadoosa, »ali smo v nevarnosti?« »Ne vem, gospodje, ne verujem; vendar glejte, da se vam ne bo videlo, da se bojite. Ako preživite noč, pojde vse dobro. Vojaki že godrnjajo proti kralju.« Med tem smo korakali proti središču odprtega prostora, kjer je bilo na sredi nekaj stolov. Ko smo bili blizo na sredi, opazili smo drugo družbo, ki je prihajala iz kraljeve koče. »Kralj Tuala jc in njegov sin Skragga iu stara Gagool, in glej, z njimi so tudi oni, ki ubijajo,« in pokazal je na malo gručo kakih dvanajst orjaških in divjih mož, ki so imeli veliko kopje v rokah. Kralj se je vsetlel na srednji stol, Gagool je sedla njemu pred noge, ostali pa so stali zadaj. »Pozdrav, beli gospodje,« je zaklical, ko smo prišli. »Sedite in tie tratite dragocenega časa; noč je kratka za delo, ki se mora izvršiti. Ob srečni uri prihajate in videli bodete sijajne igre. Ozrite se okoli, beli gospodje, ozrite se okoli in okoli,« in obračal je svoje zlobno edino oko od polka do polka. »Ali vam morejo podati zvezde tak pogled, kakor je ta? Poglejte, kako sc tresejo v svoji zlobnosti vsi oni, ki imajo zlodeja v svojih srcih in sc boje sodbe nebes.« »Začnite! Začnite!« je zaklicala Gagool s svojim tenkim glasom. »Hijene so lačne, lajajo po živežu. Začnite! Začnite!« Nato je zavladala za nekoliko trenutkov popolna tišina, in groza je navdajala vse vzpričo slutnje tega. kar je imelo priti. Kralje je vzdignil svojo sulico in naenkrat se je vzdignilo dvajset tisoč nog, kakor da bi spadale enemu samemu bitju, in zopet postavilo z močnim udarcem na zemljo. To se'je trikrat ponavljalo, tako da se jc zemlja tresla. Nato je začel na oddaljenem prostoru nek samoten glas pre- pevati otožno pesem, katere zbor se je glasil nekako takole: »Kaj je usoda od ženske rojenih ljudi ?« In iz vsacega grla te ogromne množice se je začul gronieč odgovor: »Smrt!« Polagoma je prevzela petje kompa-nija za konipanijo, nazadnje pa je pela cela oborožena množica in nisem mogel več zasledovati besedi, razen v toliko, v kolikor so se menjavale različne faze človeških strasti, strahu in veselja. Sedaj se je zdelo, da pojo ljubavno pesem, sedaj veličastno vzpodbujajoč«) bojno pesem in na koncu vsega žalostinko, ki se je naenkrat končala v srce pretresujoče vzdihovanje in ječanje, ki je odmevalo od vseli strani in se valilo dalje in dalje. Zopet je zavladala smrtna tišina in zopet jo je prekinil kralj, ki je vzdignil svojo roko. V trenutku se je začul udar nog in od zunaj so prihajale čudne in strašne postave proti nam. Ko so prišle bližje, smo opazili, da so ženske, večinoma stare in njihovi sivi lasje, okrašeni z majhnimi ribjimi mehurji, so sc valili zadaj po hrbtu nizdoli. Na njihovih obrazih so bile naslikane bledorumeiie proge, na hrbtu so jim visele kačje kože iu okolu pasu so rožljali obročki iz človeških kosti; v roki pa jc vsaka imela majhno viličasto čarovniško palico. Vsega skupaj jih je bilo deset. Ko so dospele pred Ali so sploh kake babe v Beli Krajini? Kolikor je nam znano, so tam le poštene žene in dekleta. — Ce Mazelle ve za »babe«, naj jih z imenom naznani. Še nikdar se ni kedo drznil tako grdo žaliti Belokranjce! ln tak hoče postati — poslanec, tak hoče doseči največjo čast, ki jo hoče oddati Bela Krajina. — Nikdar! Belokranjski kmetje! Dne 21. t. m. bodete dali tistemu, ki se ie osmelil na tako nečuven način žaliti ves belokranjski narod, pravi odgovor na volišču! Belokranjske kmečke občine. Mazelle in notar Plantan. Poroča se nam, da stoji Mazellejeva kandidatura pod protekcijo discipliniranega notarja Plan-tana! To se vidi že iz tega, da Mazellcjevi agitatorji razširjajo ponatisek zloglasnih člankov v »S. Narodu« o belokranjski železnici. Kdo neki bi si »špogal« ta šport, če ne dolgobradati, tako temeljito disciplinirani notar Plantan. Mazelle je tu zašel v lepo družbo! »Neodvisen kmet«, ki stoji pod zaščito riemanjskega špecijalista, discipliniranega notarja Plantana, jc nekam čudna prikazen. Še tega je manjkalo! Plantan je tisti bivši državni poslanec dolenjskih mest, ki se je pečal v državnem zboru največ z obrambo in hvalo riemanj-skih verskih odpadnikov in upornikov. Belokranjski kmetje! Julij Mazelle je liberalen kandidat! Varujte se liberalne spletke, ki ima namen, spraviti Vas ob dobro ime in oslabiti Slovensko Ljudsko Stranko v deželnem zboru, ki se bojuje žc leta in leta za kmečke pravice. Liberalci Vas hočejo prevarati za Vaše pravice! Varujte se jih, če tudi se Vam hlinijo pod krinko »neodvisnih kmetov« ! Kandidat Slovenske Ljudske Stranke za belokranjske kmečke občine je gospod dvorni svetnik _FRANC ŠUKLJE,_________ državni poslanec v Kandiji. Tega volite soglasno! Rusov in Nacetov pogreb v Vel. Laščah. (Dopis iz Velikih Lašč.) Rus pride •— ta glas je šel včeraj po našem kraju. Na ta glas se je seveda odzvalo veliko število naših volivcev. Kajti vedeli so, da pride z njim tudi »lepi« Nace. Sicer nista oba kandidata vredna veliko besedij, a ker sta v Laščah doživela tak fiasko, je potrebno, da o tem shodu obširneje poročamo. __ Kot »verna katoličana« sta sklicala shod ravno ined krščanskim naukom, češ, da bosta lahko na tihem ribarila in med liberalci imela na tihem shod ter potem poročala o velikanskem vspehu. To namero so jima naši volivci popolnoma preprečili. Pri Padarju se je zbralo čez 300 naših volivcev, kjer se jc imel vršiti shod. Obe sobi sta bili natlačeno polni naših pristašev. Zbal se je dr. Schiffrer, Višnikarja ni bilo, telesno stražo je tvorilo Rusu in Nacetu k večjemu pet pristašev. Z veliko napetostjo se otvori shod. Predsednikom Rusovega shoda je bil z velikanskim navdušenjem izvoljen odbornik »Kmetske zveze«, Anton Škulj. Predsednik imenuje zapisnikarjem liberalnega nadučitelja gospoda Fr. Štefančiča, kar nas, so se ustavile in ena izmed njih je pokazala proti sključeni postavi stare Ga-gool in zavpila: >Mati! Stara mati! Tukaj srno!« »Dobro! Dobro!« Dobro!« je za-piskala starka. »Aii so vaše oči bistre, Isanuse (čarovnice), ve. ki vidite v temi?« »Mati, bistre so!« »Dobro! Dobro! Dobro! Ali so vaša ušesa odprta, Isanuse, ve, ki čujetc besede, ki ne prihajajo z jezika?« Mati odprta so!« »Dobro! Dobro! Dobro! Ali so vaši čuti čuječi, Ivanuse — ali morete vohati kri, ali morete očistiti deželo brezbožni-kov, ki delajo hudo proti kralju in proti svojim bližnjim? Ali ste pripravljene izvršiti pravico nebes, ve, ki sem vas učila, ve, ki ste jedle kruli moje modrosti in pile vodo moje umetnosti?« »Mati, me moremo!« »Potem pojdite! Ne obotavljajte se, jastrebi, poglejte ubojnike,« in pokazala je na osodepolno gručo krvnikov zadaj; »na-brusite svoje sulice; beli možje iz daljnih krajev so željni gledati. Pojdite!« Z divjim krikom se družba čarovnic razprši na vse strani, kakor kosci posode, in suhe kosti okoli njihovih pasov klopo-tajo, da je groza. Nismo mogli opazovati vseh. radi tega smo uprli svoje oči na Isanusi, ki je bila nam najbližja. Ko se jc na nekoliko korakov približala vojakom, se je ustavila in začela plesati; divje se je je bilo sprejeto z burnim smehom. Prvi govori kandidat Janez Rus. Silno razburjen, ker je vedel, da ni v svojem pašaliku v Loškem potoku, začne zabavljati čez S. L. S. Govori o terorizmu iz Ljubljane, o nezadovoljnosti Ribničanov ter trdi, da je naša stranka zvezana z Nemci in da ničesar ni storila za kmeta. Ze po prvem stavku se je dvignil tak vihar ogorčenosti naših, da je postal Rus ves zmešan. Predsednik Škulj je z največjim naporom vzdržal red. Ko bi ne bilo navzočih treh duhovnikov, bi bil Rus moral šiloma zapustiti sobo. Stal je na stolu sicer pol ure, a vsled silnega razburjenja naših ni govoril niti deset minut. Ko je pa trdil, da jc srbska meja po krivdi naših poslancev odprta in da je naša stranka zvezana z Nemci, je nastal tak vihar, da je moral med splošnim smehom prenehati. Nato se oglasi za besedo Ivan Ba-loli, ki razloži tri točke programa S. L. S.: verski, narodni in gospodarski. S silnim sarkazmom jc osmešil »neodvisnega kmeta« - Rusa. Za njegovim govorom plane Rus ves besen in bled na govorniški stol ter hoče besede. Predsednik ga opozori, da se je že oglasil k besedi T. Zabukovec. On ga pobije iz narodnega in verskega stališča. Rus je tako razburjen, da kriči na vse grlo. kako katol. duhovnik laže. Tretji govornik Koželj se zahvali gg. kandidatoma za prijetno pred-pustno zabavo, ki sta jo zastonj priredila v Velikih Laščah. On izpraša liberalno vest Rusovo glede preteklosti. Konča s pozivom, da takih mešetarjev kot sta Nace in Rus ne potrebujemo, ampak 21. februarja oddamo glasove značajnim možem, kot sta kandidata Jaklič in Bartol. Ze med zadnjim govorom sta Rus in prestrašeni Nace zbežala. Nace se sploh ni upal odpreti ust. I. Baloh jc pozval navzoče, da naj brez strahu vzdigne roko tisti, ki bo volil Rusa in Načeta. In vzdignila se jc med velikanskim smehom ena cela roka in še ta soc. demokratova. (Čestitamo.) Mislili smo, da nastopi še Nace. Po sobi so se slišali klici: kje je Nace? I. Baloh vpraša še enkrat, kje je Nace, naš drugi govornik, in med silnim smehom naših nasvetuje, naj ga gredo iskat z leščerbo, če kje za zidom tiči. In lepega Načeta nismo slišali . . . Tako se je vršil Rusov in Nacetov političen pogreb v Vel. Laščah. Na svetu sc vse poplača. »Ljudska volja« ie nekdaj razbila naš shod v Ribnici menda se Rus tega še spominja — zdaj je pa sam pred ljudsko voljo bežal iz Vel. Lašč. Naj si Rus zapomni. da Lašče niso Loški potok — Travnik, kjer terorizira svoj občinski odbor. Na dan volitve se bo pokazala prava ljudska volja in izvoljena bosta naša kandidata Jaklič in Bartol. Dva volivna shoda v Ljubljani. Da zadostimo svoji časnikarski dolžnosti, poročamo o dveh volivnih shodih v Ljubljani, ki sta se vršila prvi v soboto zvečer, drugi v nedeljo dopoldne radi ljubljanskih deželnozborskih volitev. Udeležba na sobotnem shodu, kjer sta se predstavila neodvisna kandidata dr. Vinko Gregorič in dr. Vladimir Ravnihar, kakor tudi na nedeljskem shodu narodno-napredne stranke, kjer sta govorila dr. Tavčar in dr. Triller, bila je približno enaka. t. j. okolu 400 oseb na vsakem. vrtela okoli iu okoli s skoro neverjetno hitrostjo, med tem pa je klicala: »Voham ga, zlodcjca! — Blizu se nahaja oni, ki je zastrupil svojo mater! Vidim misli onega, ki je mislil slabo o kralju!« Hitreje in hitreje je plesala, dokler ni bila tako blazno razburjena, da so iz njenih škripajočih čeljusti letele pene na vse strani. njene oči so se izbulile in njene mišice so vidno utripale. Naenkrat se je ustavila in obstala kakor okamenela, kakor lovski pes, kadar voha divjačino; nato pa se je začela z iztegnjeno čarovniško palico plaziti proti vojakom pred seboj. Zdelo se nam je, da jih je njihov mir zapustil, ko se jim je bližala in da jih je groza stresala. Kar se tiče nas, smo sledili njenim gibanjem s silno napetostjo. Kmalu se je priplazila do njih. Nato sc ic ustavila in kazala, in nato zopet plazila za en korak dalje. Naenkrat jc prišel konec. Z glasnim krikom je skočila med nje in se s svojo čarovniško palico dotaknila nekega vitkega vojaka. V trenutku sta dva izmed njegovih tovarišev, ki sta stala tik poleg njega, zagrabila nesrečneža vsak za eno roko in se bližala ž njim kralju. Ni sc ustavljal, videli smo pa, da jc komaj vlekel za seboj svoje ude, kakor hi ga bila kap zadela in njegovi prsti, ki so izpustili kopje, so bili kakor otrpnjeni. (Dalje prihodnjič.) Sobotnemu shodu je predsedoval imenom neodvisnega meščanskega voltvnega odbora g. Korsika ter dal takoj besedo kandidatu g. dr.. Gregoriču. Dr. Gregorič je razvil svoj program. Naznanjal je pričetkom svojega govora, da je z Dunaja došlo brzojavno poročilo, da je vlada ukazala ustaviti plačevanje potresnega posojila, dokler se ne reši ko-irečno tozadevna vloga. Nada je velika, da bo vlada to vpoštevala ter prišla na pomoč hišnim posestnikom, prizadetim po katastrofi. — Tozadevna prošnja je dobila secfaj konkretno obliko. Nadalje je izvajal: Političnega mišljenja sem demokratičnega. Sem neodvisen, nastopam samostojno in nisem na nobeno stran vezan. Veliko dela čaka prihodnjega deželnega zbora. Deli se v tri vrste: socialno, gospodarsko in kulturno vprašanje. Brez rešitve socialnega, pa tudi ni mogoča rešitev gospodarskega ne kulturnega. V prvi vrsti je socialno in prebivalstvu je treba dati eksistenco. Ali se je za varstvo mladine že kaj skrbelo. (Klici: Nič!) Prav ničesar! Par ustanov in pa v prisilni delavnici oddelek za korigende. (Klici: Res je!) Hišo pa je treba zidati pri temelju — pri otroku je treba reformirati. Ko pride že v prisilno delavnico, takrat je prepozno. (Klici: Res je!) Skrb in prihodnja naloga deželna zbora bo torej skrbeti za varstvo otrok. Dalje skrbeti za zdravniško pomoč ljudstvu. Ali se je že kaj storilo proti alkoholizmu? Dohodki od žganja res rastejo. A to je nevarna igra! Saj mora vse zlo, izvirajoče iz tega za-vživanja zopet dežela sama plačati. — Davek od žganja se porabi na drugi strani za blazniče, hiralnice itd. Kaki stroški za deželo: nad 50% je bolnikov v blaznici le vsled alkohola! Preskrbljen mora biti človek tudi na starost. Ne ene samostojne hiralnice ni v deželi; sramota za Kranjsko. Glede gospodarskega vprašanja omeni govornik potrebe, da trgovina in obrt cvete. Zato je treba skrbeti za promet. Potrebna je takoj ustanovitev obrtne in trgovske šole. Potrebna je neobhodno višja trgovska šola. Potrebna pa posebno stalna obrtna in trgovska razstava. Če pride tujec v Ljubljano, ne bo šel ogledovat trgovin, zato je prilika v stalni razstavi. Potem se tudi ne bodo naročali izdelki od drugod, ko bodo ljudje videli, da so naši možje vsemu kos. To bode naloga dež. zbora poleg mesta Ljubljane. — Pride kulturno vprašanje. Ljudsko šolo je treba tako urediti, da bomo rekli: ni več analfabetov v deželi. V 20. stoletji še ni šolstvo toliko napredovalo, da bi znal vsak pisati in brati. Rešiti se mora učiteljsko vprašanje, ki je pereče. Ne hrupno, mirno, z dokazi uma se mora prihodnji deželni zbor lotiti teh vprašanj. Sila ni dobra. Z mirnim postopanjem se več doseže .Imeti pa moramo tudi meščanskih šol, tako, da se bode že 15letni mladenič vedel kam obrniti. Hišni posestniki pridejo tudi na vrsto. Povsod se delajo priprave za znižanje hišnega davka. — Enak in najvišji je v Avstriji že nad 100 let. — Bodočnost cvete v prometu in trgovini. Deželni zbor mora gledati, da to izkoristi. Privabiti treba tujce. Zato bo treba podpirati podjetja, ustanovljena v to svrlio, kakor se to godi v Švici, kjer se žrtvujejo v to milijoni, a se ti milijoni na drugi strani podvojeno vračajo. Vsi stanovi pa so poklicani delati pri upravi dežele, ko se vrši volivna reforma. Lc potem bo mogoče harmonično delo vseh slojev in deželnega zbora. — V tem smislu hočem, če mi izkažete z izvolitvijo čast, tudi delovati. (Veliko odobravanje.) — Drugi govornik, g. dr. Vladimir Ravnihar, izvaja sledeče. — Pred 14. dnevi še niti slutil nisem, da pride do moje kandidature, ki so mi jo ponudili volivci. Sprejel je kandidaturo, ko je dobil časa za izvrševanje in ker jo je odbor gospodarske stranke soglasno sklenil. Na kandidaturo ni toliko vplivalo tudi dejstvo, da je on rojen Ljubljančan. (Zivio klici.) Narodnosti mu ni treba povdarjati, njegov narodni prapor je neomadeževan. (Zivio-klici). — Z jasnim čelom stopa v areno. Zahteva ravnopravnost za vse, a za nikogar pred-pravic ! Če gledamo s stališča domače politike, vidimo, da splošna izobrazba še ni dozorela. On hoče jasnosti. Naprednjak je in hoče naprednjak ostati. Tudi antikle-rikalen je. — saj tudi S. L. S. noče biti klerikalna. Proti vsaki rcakciji je, bodisi tu ali tam. Ne uvidi, da bi obstala vsa svobodomiselnost le v: lop po farjih! Tudi duhovnik je koristen član družbe, in on (govornik) ne bo nikoli v onih vrstah, ki jih je omenil. Na kulturnem polju sc poskusimo. Bili so liberalci absolutni vladarji v deželi, pa niso mogli klerikalizma udu-šiti v kali, pa naj to store danes, ko se žc odpovsod umikajo v mesta? Kdo bi jim to zaupal?! Dati jim oblast, bilo bi toliko kot narediti gen, Steslfa zopet portartur-skim poveljnikom. Napredna ideja je lepa, a da> bi zmagala, potrebuje drugačnih no-siteljev. Boj velja možem, ki so napredno idejo pripravili ob dobro ime. (Odobravanje in medklici.) — Govornik kaže baš na boj, ki se vrši tačas v ribniški dolini med Gospodarsko Stranko in Slovensko Ljudsko Stranko. Delo prihodnjega deželnega zbora je narisal že predgovornik. Volivna reforma je bila glavni povod nedelavnosti, da je vse delo počivalo. — 47 let stari volivni red ne more obstati, ker je kričeč in krivičen. Klic po splošni, enaki, tajni' in direktni volivni pravici sc ne uduši več. Pride reforma za deželni zbor, pa tudi za občinski svet. (Pritrjevanje.) On se hoče truditi za to volivno pravico, če tudi se je ne bo dalo takoj v začetku doseči. (Ugovori.) Gotovo sedaj ni mogoče doseči take volivne reforme. V eni točki pa: da se da volivna pravica doslej brezpravnim slojem. Če to dosežemo, dosegli bomo več kot s kričanjem. — Kriči le oni, ki hoče s tem zadušiti svoje želje. Velepose-stva se on ne boji. Pred 10 leti jih je bilo še 120 v kuriji veleposestnikov, a danes le še 83. Ginevajo kot sneg ob pomladanskem solncu in veieposestvo se bode vje-dalo samoobsebi. Danes je v veleposestvu le še 10 glasov razlike med Nemci in Slovenci. Kupujte graščine med Slovenci, ne med Nemci, pa dosežete, kar menite. Če pridemo notri med veieposestvo, potem storimo, kar hočemo. Liberalci so bili 10 let zvezani z Nemci z neplatonsko ljubeznijo. Kdo je takrat rušil narodnost? Ali so se takrat veliki Sokoli ženirali nemških glasov?! Laž je, da sem sploh na kak način vezan. Ta izjava mora zadostiti tudi »Sokolu«, ki ga liujska »Slovenski Narod«. Izrablja se »Sokol«, saj vemo, kakšne ljudi imamo pred seboj. Igrajo va banque. Računam na najnaprednejše glasove! Izginil bo bratomorni boj, da se more dvigati narod. Če pa mi kdo drugi da kak glas, ali morem kaj zato? Glasoval bo zame, da bo demonstriral proti hinavščini. Dr. Tavčar bo dobil več nemških glasov, kot jaz. Neodkri-tosrčni so klici po splošni volivni pravici. S. L. S. jo želi za enkrat. Dvomi pa, če so odkritosrčni na narodno-napredni strani. Glavno njeno glasilo je nekoč napisalo oduren klic: Mi boržuazijska stranka! »Narod« je enkrat navajal kot merilo za vol. preosnovo direktne pri državnozborsk. volivni reformi pa se je zopet skliceval na indirektne davke. Ali je to dosledno? Dejali bodo o meni: prokleta ošabnost., — Ne, samozavest in ljubezen do dela govori iz mene. Oni, ki obrekujejo, mečejo name kamen izza plota. Njemu tega orožja ni treba. »Svoje delo pa dam v vašo službo! Na zdar!« (Dolgotrajno burno odobravanje.) Potem je govoril še g. Anžič, ki jfe že zadnjič na shodu »Obrambne zveze zavednih obrtnikov« stresal razne neslanosti in ie tudi poizkušal se korenito blami-rati, kar se mu je tudi čisto posrečilo. Nato je govoril še g. Roštan proti sistemu. Po tem shodu je soc. demokrat Kocmur otvoril socialnodemokraški shod, a volivci so skoro vsi demonstrativno odšli. Poslušalo je govor kakih 60 socialnih demokratov. X X X Včeraj ob 10. uri in % je otvoril predsednik »slovenskega društva« dr. Kokalj v Mestnem domu shod narodnonapredne stranke. Predsednik omenja sobotni shod. Na tem shodu da je rekel nekdo, da je on zato, da dobijo Nemci enake pravice z nami. (Klici: »Pfuj!« in »Ni res!«) Ni se čuditi, da se je v soboto na tem shodu klicalo heii! (Klic: Ni res!) Volivcem ne bo težko izbrati pravih kandidatov, kakor jih Ljubljana rabi. — Po imenovanju Ivana Prijatelja zapisnikarjem, da predsednik besedo kandidatu dr. Tavčarju. Dr. Tavčar govori, burno pozdravljen, ter razvija sledeče misli: On stoji danes kot kandidat pred volivci tak, kakor-šen je bil in ostane. Njegov ideal je naro-dno-napredna stranka. Brez strank v politiki ni življenja; če bi strank ne bilo, moralo bi se jih ustvariti. Njega nič ne gane vpitje o »bratomornem boju«. Njegov ideal je nadalje zvestoba do stranke. Nc mara politikov, ki so podobni plotu, ki je vsak dan drugače pobarvan. Njegov program ic: Ljubljana mora ostati v naprednih rokah: v deželnem zboru se bo bojeval .za vse, za kar se bo bojevala narodno-napredna stranka. Posebnih obljub ne dela. Nikdar se toliko nc obljubuje kakor v dobi volivne agitacije. Kadar je pa kanditat iz-izvoljen, vidi, da ni mogoče vsega izpolniti, in izpolnjene obljube morajo plačati volivci: v en žep jim potisnem izpolnjeno obljubo, z druge jim vzamem denar. Najboljši kandidat ni. ki največ obljublja. ' Take obljube so špekulacija na lahkomiš- Ijenost volivcev. On ne bo zvezd z neba klatil, ker jih ne more. Ne spušča se torej v konkurenco z neodvisnima kandidatoma, ki jima očita, da sta zidala volivcem zlate gradove v oblakih. Tudi v politiki je treba odkritosrčnosti. Razžaljenje za Ljubljano je, če se kdo predstavi kot kandidat, Yv # * I » I Žalujoči ostali. Razpisuje se služba 426 3-1 organista in cerkvenika na Savi ob južni železnici. Plača po dogovoru. Prednost imajo oženjeni, ki znajo kako rokodelstvo. Oglasi se sprejemajo do 25. februarja. Služba se lahko nastopi 1. marca ali vsaj 15. marca. Župni urad Sava ob juž. žel. i Ženitbena ponudba. T g Vdova brej otrok, prijetne jn g zunanjosti, delavna, varčna go- m g spodinja, z nekaj premoženjem, m g se želi seznaniti s kakim poštenim, r g značajnim, tu v Ljubljani službo- j g j očim gespodom, ki bi ga vese- jn g lilo si postaviti tu v okolici svoj jn lastni dom. 429 1—1 1» | Pismene ponudbe pod: „Sre- | g čen dom", poste restante Ljub- rg g Ijana, do konca tega meseca. — m g //a anonimna pisma se ne odgovori, g Marljiva Mednarodna pletilka na stroj se sprejme. Dobi tudi hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava tista. 420 3—1 HiŠa v Ljubljani na dobrem prostoru, pripravna za vsako obrt, se proda pod ugodnimi pogoji. 422 3—1 Pojasnila pri upravništvu ..Slovenca". ponoroma se po ceni produ. Podrobneje Pod fronto z, Ljubljana. 430 1-1 Dva orala zemlje se proda blizu ižanske ceste pri Ljubljani. — Kupna cena se izve v Tomaževem št. 15 . 427 1-1 VINO t« je na prodaj v kmečkih kleteh. Posreduje in za pristnost jamči „Po s o j il n i c a" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50 — 18 —. Ne lev začetku izdelovala je Prva kranjska tovarna testenin dobre testenine, da privabi kupce — kakor se je dejalo — ampak kakovost je vedno ista. Sezite tedaj po „P< katetah"! __301 2-1 421 (3—1) Nc 1. 262/8 I Razglas. C. kr. okrajno sodišče na Vrhniki naznanja, da se na prošnjo Janeza Debevca posestnika v Borovnici št. 6 sedaj v Denver v Ameriki dovoli in vrši prostovoljna javna prodaja zemljišča vlož. št. 1167 kat. občina Borovnica za vsklicno ceno 4200 K ter se določi dražba pri c. kr. okrajni sodniji na Vrhniki na dan 14. marca 1908. ob 9. uri dopoludne. Kupec mora pred pristopom k dražbi založiti v roke g. dražbenega komisarja vadij v znesku 420 K to je deseti del izklicne cene v gotovini ali v domačih, državnih ali na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo po predpisih velja-jočih o tem nalagati novci varovancev ali vložnih knjižicah domačih hranilnic ali posojilnic. Ker se dražba vrši prostovoljno in na zemljišču niso vknjižena nikaka bremena — se ne vrši razdelitveni narok. Najvišji ponudek je poravnati tekom 8 dni po sprejeti in odobreni najvišji ponudbi ter istega obrestovati po 5 o/0 od dneva dražbe Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo v uradnih urah pri c. kr. okrajnem sodišču na Vrhniki ali v pisarni dr. Kari Trillerja in dr. Fran Novaka v Ljubljani. O. kr. okrajno sodišče na Vrhniki oddelek I. dne 15. februarja 1907. Podružnica i v Spljetu. b Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 sprejema vloge na vložna knjižice in na iiro-račun proti Ar % °|o 0 b res t i m. Vloga na takofti račun, keje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s Podružnica 1 v Celovcu. 1 1 Rezervni fond • 5 ■ l c 200.000. 1 1 1 l i ■ l.ooo.ooo. i i - Rentni davak od vlog na knjižice plača banko #nma.-;- Rusko pismo. Tretja duma bo za delo sposobna, se je glasilo po volitvah, zdaj se pa vidi, da je tretja duma nesposobnejša od prvih dveli. Pred vsem delamo prvima dvema dumama krivico, če trdimo, da sta bili za delo nesposobni. To je obrekovanje, raztreseno po svetli po ruskih vladnih glasilih, pred vsem po listu »Novoje. Vremja«, ki vedno mede tujino z neresničnimi poročili. Ta list se obrača vedno po vetru, ki piše od zgodaj, saj sedi v uredništvu brat sedanjega ruskega ministrskega predsednika. Ne rečem, da je bilo poslovanje prve dume čisto idealno, vendar je predstavljala ona popolnoma evropejski parlament, kar se o tretji dumi ne more reči, in je bila iz-vanredno delavna, da se tretja duma ž njo niti primerjati ne more. Tretja duma je hotela delati in si je ustvarila nebrojno množico komisij, s tem je pa tudi zapeljala voz v blato, v katerem je že obtičal. Država je že zasula dumo z nebrojem zakonskih načrtov, menda jih je že do 500, toda samo takih, iz katerih se jasno vidi, da se vlada iz dume samo norca dela. Zakonski načrt, naj se pri dor-patskem vseučilišču v botaničnem vrtu naredi cvetličnjak, je bil še eden najvažnejših, katerega je duma tudi že srečno rešila. Poslanci so seveda takih oslarij že siti in ne prihajajo niti na zborovanja dume niti odsekov. Kmalu bo vlada mogla reči. da duma noče delati in jo bo razgnala. Dve leti traja šele ruska ustava, toda ni je več ustavne svoboščine, zagotovljene v carskem manifestu z dne 17. oktobra, katere bi vlada ne prelomila. O verski svobodi n. pr. ni v dejanju ostalo skoraj ničesar več, zdaj pa zahteva sveti sinod, da bi se ona tudi v teoriji slovesno preklicala in se začela zopet poprešnja preganjanja. Sedanja duma nima na Ruskem čisto nobenega ugleda med ljudstvom, vlada se pa tudi iz nje samo norca brije. Pravzaprav ni ona nič drugega, kakor sredstvo, s katerim vlada slepi tuje bankirje, da bi ji raje posodili denarja. Poslance je vsilila vlada na naravnost ciničen način. Recimo v občini so se zbrali volivci, da bi volili volivne može. Gubernator je že naprej določil, kdo mora biti izvoljen za poslanca. Vladni zastopnik je torej prišel med kmete in rekel: »Za volivne može imate voliti te in te.« Ako so kmetje, kar je bilo navadno, odgovorili, da teh ne marajo, je odgovoril: »Potem sploh v vaši občini ne boste volili.« S tem je bila stvar končana. V neki južnoruski guberniji bi imeli Poljaki veliko večino v veleposestvu, radi tega je gubernator vtaknil med veleposestvo še vse pope. Tako je prišlo, da je bilo med volivnimi možmi 30 Poljakov, nacl 40 popov in 7 Rusov. Pope je poklical gubernator k sebi ter jim rekel, da morajo voliti vladne kandidate, dva popa in dva Rusa, če ne, bo vsak takoj odstavljen in pregnan v Sibirijo. Toda tudi duma, ki je izvoljena s pomočjo policije, je prišla sedaj v prepir z vlado. Vlada zahteva namreč 2000, oziroma celo 5000 milijonov rubljev za novo brodovje vkljub temu, da ima državni proračun strašen primanjkljaj, da ljudje umirajo lakote, propadli trgovina in obrtnija in ni najpotrebnejšega denarja za šole, ceste, železnice itd. Vlada je celo za najpotrebnejši drobiž že tako v zadregi, da namerava celo prodati »narodno bogastvo«, t. j. državne železnice, rudnike itd. po vsem Ruskem tujim špekulantom. In če bi poslanci tudi dovolili, kdo jamči, da bodo vladni organi res porabili denar za brodovje? Ali ne bodo delali, kot s starim, ki je bilo čisto za nič, denar so si pa biro-kratje sami razdelili v žepe. Govori se, da bo duma razpuščena radi tega. ker noče privoliti teh milijonov. Vse življenje se je na Ruskem zopet skrilo pod zemljo in prišlo bo brez dvoma do nove katastrofe. Nemški vpliv na rusko politiko postaja vedno silnejši. Med višjo birokracijo je vedno več nemških imen, Carsko selo je že Bakunin imenoval nemško naselbino na Ruskem, minister Stolypin je topel prijatelj Nemcev in si je vzel Biilovva za vzor, s Poljaki postopa ruska vlada vedno po naročilu Nemcev. Cehi so ogorčeni nad postopanjem Nemcev s Poljaki v Poznanju, a odobrujejo vsaj molče, kar se dela ž njimi na Ruskem! To je najmanj rečeno hinavska slovanska politika. Ruski vladni listi in krogi se celo vesele radi razlastitve Poljakov in poslanec Šmid (tudi Rus!) je že stavil v dumi predlog, naj se razlaste še Poljaki na Ruskem. Tudi izmed opozicijskih listov je proti razlastitvi pisal samo »Rus«. Tudi poljski bojkot nemškega blaga gleda ruska vlada jako po strani. Na zadnjem občnem zboru šolske »Matice« je bil kot gost navzoč tudi neki Poljak iz Poznanja. Radi tega je naložil varšavski Keneralgubernator »Matici« 3000 rubljev (nad 7000 kron) kazni, »da bi se ne zameril Nemcem«. Trzinsko pogodba s Srbijo. Belgrad, 16 Minister Trifkovič je izjavil dopisniku ..Slovenca" da se bo pogodbo z Avstrijo podpisalo v začetku marca. S pogodbo je popolnoma zavarovana domača industrija, zlasti tovarne sladkorja, pive, cementa. Izvoz žive živine je nemogoč; izvoz mesa omejen a dovoljen; prevoz mesa neomejen; izvoz perutnine in jajc v Avstrijo svoboden. Avstrijski veterinarji bodo vršili pregled mesa samo v klavnicah izvoznih mest, katerih je sedem. Za srbske cerealije so ostale v veljavi minimalne postavke avstrijske tarife. Vsled velike carine je onemogočen uvoz moke iz Avstrije v Srbijo. Minister povdarja, da je nova pogodba povoljnejša od stare. Z novo pogodbo dobiva domača proizvodnja pogoje za obilno in intenzivno delo v vseh smereh ; ista nudi temelj za ekonomsko neodvisnost Srbije. PRUSKA ZBORNICA PROTI VLADNI RAZLASTIVNI PREDLOGI. Berolin, 16. februarja. Vladi se ni posrečilo pridobiti komisijo gosposke zbornice za to, da bi neizpremenjeno sprejela predlogo o razlastenjr. Poljakov na Poznanjskem. Komisija predloži 26. t. m. plenumu gosposke zbornice načrt, ki raz-laščevanje znatno omejuje. Razlastiti se ne sme: a) cerkvenega posestva, b) posestva pobožnih ustanov, c) posestva, ki so že deset let last fidejkomisa, d) posestva, ki so sploh že deset let v eni roki. f) posestva podedovana od moža, oziroma žene, oziroma od dedičev in druge vrste potom testamenta ali postave. Ako gosposka zbornica predlog komisije sprejme, bo morala predloga nazaj v poslansko zbornico. Vlada se za žive in mrtve trudi dobiti člane gosposke zbornice na svojo stran, kajti ako predloga pade, pade tudi BiiIo\v iu z njim njegov kurz. PROCES PROTI STESLJU. Peterburg, 16. februarja. General Dombrovsky zagovarja Focka. Pravi, da se vse obtožbe proti Focku naslanjajo na denunciacijo Smirnova in nekatere članke v časnikih. Avtentične knjige o predaji Port Arturja da sploh ni. Na podlagi izpovedb prič da Focka ni moč obsoditi. V ponedeljek (17. t. m.) se končajo zagovori s plaidoyerjem Smirnovega zagovornika. POZIV MULEY HAFIDA NA ČLANE DI-PLOMAŠKEGA ZBORA. Kolin, 16. februarja. »Kolnische Z.« poroča iz Tangerja, da je Muley Hafid pozval diplomaški zbor v Tangerju, da konča klanje v Casablanci. On da upa, da bo Francoska ustavila prodiranje in se ne bo vmešavala v spor med njim in Abdul Azi-zem. KOLIKO JE VSEH SLOVANOV? 148,521.0(10 duš. Najboljši ruski slavist, profesor Flo-rinskij objavlja študijo o Slovanih. Slovani prebivajo na ozemlju 400.000 kvadratnih milj. Vseli Slovanov je 148 milijonov 521.000. Od teh je: Rusov: 102,840.000. Poljakov: 19,200.000. Srbo-Hrvatov: 9,135.000. Slovencev: 1,475.000. Cehov: 7,237.000. Bolgarov: 5,440.000. Slovakov: 2,671.000. Kašubov: 366.000 Lužiških Srbov: 157.000. Drugih narodnosti v Evropi je: Nemcev: 77 milijonov. Italijanov: 30 milijonov. Mažarov: 9 milijonov, (!) Rumunov: 8 milijonov. Grkov: 5 milijonov. Albancev: 1,850.000. Turkov: 1,000.000. Torej je vseh drugih narodnosti 15 milijonov meni kot vseh Slovanov. Angleška tu ni vmes vračunana, pa tudi ne Francoska in Španska. Kar se veroizpovedanja Slovanov tiče. je 103,740.000 pravoslavnih, .34,298.000 katoličanov, ostali so staroverci, uuiati, protestanti (1 odstotek) in mohamedanci (1 odstotek). Nalnoverie politične vesti. Sandžakska železnica. Berolin, 17. febr. »Vossische Zcitung« poroča iz Sofije: V tukajšnjih ministrskih krogih se Aehrenthalov železniški načrt na Balkanu zasleduje z veliko pozornostjo iu se vidi v njem nekaka porazdelim Balkana med posamezne velesile v gospodarskem oziru. Bolgarska vlada ho odločno delala na to, da se oživo-tvori železniška zveza Bolgarije z Makedonijo. Berolin, 17. febr. »Berliner Ta-geblatt« poroča iz Haaga, da se je ondi član ruske diplomacije o razmerju med Avstrijo i u Rusijo zelo optimistično izrazil in izjavil, da se sporazum ne bo razdrl. Aehrenthalov balkanski železu, načrt ne bo dal povoda k nobenemu sporu. Pravica Avstrije sandžaksko železnico zgraditi je neizpodbojna in izrečno priznana v bero-linski pogodbi. Tudi zveza Donava-Adri-ja da ne bo povzročila konfliktov. Kar se tiče vesti, da bo ruski minister za zunanje zadeve, Izvolskij, odstopil, je čisto neosnovana. Carigrad, 17. febr. Vest, da sta ruski in italijanski poslanik (signor Im-periali) bila pri sultanu v avdijenci, da mu razložita svoje pomisleke proti sandžak-ski železnici, je čisto neosnovana. Grška propaganda v Makedoniji. Carigrad, 17. V Dardi v goriškem okraju so našli mnogo pisem grških čet, ki odkrivajo njih akcijo v Makedoniji. Spor med Turčijo in Perzijo poravnan? Carigrad, 17. febr. Turške čete bajte Sandžbulaka v Perziji zato niso dozdaj še zapustile, ker dotično sultanovo povelje vsled prometnih ovir še ni do poveljnika dospelo. Potrjuje se, da ostane perzijski poslanik, ki je že bil odpoklican, dalje v Carigradu. Turški vojaki. Carigrad, 17. febr. Francoski vojaški ataše pri generalnem nadzorništvu za Makedonijo, polkovnik Verand, se je pritožil proti nečloveškemu postopanju turških vojakov pri hišnih preiskavah v Uranovu in v nevrokopskein okraju v Makedoniji. Generalni nadzornik Hilmi paša je odredil strogo preiskavo. Vojaki pridejo pred vojno sodišče. Pristaši Francovi. Berolin, 17. febr. »Lokalauzeiger« poroča iz Lizbone, da pristaši izgnanega diktatorja Franca odločno zahtevajo, da se ga pokliče nazaj v deželo in republi-čanskim voditeljem grozijo z isto usodo, ki je zadela kralja Karola. Vlada je vznemirjena in je včeraj v Lizboni imela za vsak slučaj pripravljena dva polka vojakov. novice iz Zajorln ob Savi. z Nov strah pred ognjeni je nastal v Toplicah, ko se je vžgal bencin pri dveh motorjih v bližini elektrarne. Lahko bi se bila naredila velika škoda. Komaj so pogasili ogenj s prstjo in z vsem, kar je bilo ravno pri rokah. z Kinematograf je gostoval nekaj dni v Toplicah. Privabil je skupaj mnogo občinstva. V sredo popoldne je bila predstava za šolsko mladino. Pri tem je počila neka cevka. Med otroci je nastal precejšen strah. Nesreče vendar ni bilo nobene. z Pod zemljo so limiti k steni pritisnili delavca Rojška in ga precej poškodovali. Sedaj je že okreval. z Volivni shod so imeli v nedeljo, 9. t. m. nasprotniki S. L. S. v Kotredežu pri Pintarju. V zavesti, da pri volitvah ne opravijo nič, so zabavljali nekaj čez S. L. S. Druge nesreče ni bilo. z Semenj U). febr sc je zopet prcce.i dobro obnesel. Mnogo je bilo živine, pa bolj srednje vrste. Ptuji trgovci so jc odpeljali osem vagonov. Cena se je nekoliko dvignila od zadnjega semnja, dasi mnogim primanjkuje klaje. Po svetu. Lakota na Ruskem. Poročila iz ruskih krajev, kjer vlada lakota, so naravnost grozna. V guberniji Samara stradajoči kmetje spe več dni skupaj, da ne občutijo lakote in si tako še nekoliko ohranijo eneržijo. Od časa do časa pojedo malo kruha, ki pa je tak, da ne-izogibljivo povzroči bolezen ali celo smrt. Ta kruh, ki je zelo podoben zgnečenemu blatu, ima k večjemu osminko ali četrtinko malovredne moke, vse drugo, kar je v njem, jc zmleti želod in rezanica. Tak kruli so poslali odboru, ki zbira prispevke za stradajoče, in nek član tega odbora je izjavil sledeče: »Dal sem kruh psom, in ti so se obrnili proč od njega, in to, kar nočejo jesti psi, so primorani jesti ljudje.« V guberniji Kazan strgajo ljudje drevesno skorjo, jo raztolčejo in pečejo iz nje kruh. V 17 gubernijah se je naštelo več kot 40 milijonov stradajočih kmetov. Zaradi hudega mraza, ki vlada zlasti v tej žitni po vsej Rusiji, trpe stradajoči kmetje še veliko več, ker so mnogi celo slamo od streh porabili za krmo. Odbori, ki so se sestavili v pomoč stradajočim, ne morejo veliko storiti, ker jim manjka pripomočkov. Izvoz ameriških milijonark. Zopet se je poročila bogata Američanka z evropskim aristokratom, in sicer miss Teodora Shouts z Emanuelom d' Albert de Luynes d' Ailly, knezom v Chaulnes in Piegignv. O družini neveste se druga ne ve, nego da so bili pradedje pošteni možje, zelo izvežbani v pridobivanju denarja. Ženin pa izhaja iz jako stare florentinske družine d' Alberti. Karol d' Albert, prvi knez v Luynes je igral pod kraljem Ludovikom XIII. veliko vlogo. Sedanji ženin je eden izmed vodij francoskih realistov in pobratim kneza Orleanskega. Zadnji čas so francoski plemenitaši speljali Amerikancem sledeče bogate neveste: miss Beatriko Winaus, gospodični Mitchel, Mercedes Terry, vdovo Blanko Singer, miss Heleno Morton in gospo Adelo vdovo Livnig-ston. Ni čuda, da bi Ame^ikanci radi preprečili to vrsto izvoza. 80 oseb zbolelo. Kolin, 17. febr. Vsled zavžitja starega sira je v Triburgu zbolelo 80 ljudi, večinoma delavci tovarne za steklo. Tovarna je morala promet prekiniti. Uvedla se je stroga preiskava. 242.000 milijonov kron v diin. Leta 1906. se je v Avstriji spušilo 37,520.785 kilogramov duhana v vrednosti 242.141.808 K. za 11,408.336 K več nego leta 1905. Največ so pokadili na Češkem. Za en »napoleon« 150.000 frankov. Belgrajski odvetnik Petrovič je prejel od francoske vlade 150.000 frankov za eden izmed desetih prvih zlatov po 20 frankov s podobo Napoleona I., ki so bili kovani leta 1806. v Parizu v spomin ustanovitve francoskega cesarstva. Tak denar je dozdaj manjkal v francoskih državnih zbirkah kovanih novcev. Petrovič jc bil podedoval dragoceni zlatnik od svojega starega očeta, ki ga je bil prejel v dar od maršala Marmonta pri osvojitvi Dubrovnika leta 1806. Zaklad v znesku pol milijona kron so našli pri podiranju stare palače grofa Ladislava Forgacha v Budimpešti. Delavci so odkrili pod nekim tramom, v cunje zavit lesen zaboj, v katerem je bilo vrednostnih papirjev v znesku več kot pol milijona kron. Vsi vrednostni papirji so bili izdani leta 1855. na ime gospe Fani Bochč. Oblast opozarja vse prave dediče, da se pravočasno zglase, ker drugače zapade premoženje po postavnem času sedanjemu hišnemu gospodarju. Obsojeni aristokrat. Policija v Parizu je obsodila grofa Boni de Castellane radi razžaljenja svojega nečaka, saganskega princa, v denarno globo 10U frankov. Uporniki na vojni ladiji »Potemkin«. Uporniki na vojni ladiji »Potemkin« se pod napačnimi imeni vračajo v domovino, kjer jih pa po vrsti primejo in obesijo. Dijak Feldmann, ki se je udeležil upora, in devet mornarjev, pridejo pred vojno sodišče v Odesi. Skrivna policija je vedno pazila na upornike. Sekira — vzgojevavno sredstvo. Pred okrajnim sodiščem v Leopoldstadtu se je imela 10. t. m. zagovarjati kočijaževa žena Marija Goldmann radi dolgotrajnega grdega ravnanja s svojo hčerko. Kot cor-pus delieti je ležala v sodni dvorani na mizi sekira, s katero je grozila svoji hčerki. Marija Goldniann je ugovarjala odločno, da bi bila grdo ravnala z otrokom, zlasti pa da bi mu grozila s sekiro. Pravi, da je tedaj v razburjenju zagrabila za metlo, ne pa za sekiro. Zaslišali so mnogo oseb, ki so že dalj časa opazovale to bedo in ki poročajo o strašnem ravnanju z otrokom. Sodnik je sklenil, da izroči vso zadevo državnemu pravdništvu radi zločina nevarne grožnje. Po poroki padel v vodnjak. 40 let stari organist Pieles iz Miendzybrodzie v Galiciji je šel nedavno domov po neki poroki mimo neograjenega, poleg ceste ležečega vodnjaka. Okrog vodnjaka je bil led, kjer je revež z glavo naprej padel v vodnjak. Nezgodo so kmalu opazili in potegnili organista iz vodnjaka, vendar je par ur nato umrl. Ponesrečenec zapušča ženo s šestimi nepreskrbljenimi otroci. Avtomobllna pošta v Turčiji. Iz Carigrada se z dne 11. t. m. poroča: Kakor poroča »Ikdam«, je sklenilo turško poštno ravnateljstvo, da uvede avtomobilno poštno službo med Erekli, konečno postajo bagdadske železnice, in Aleppo, ki se pozneje najbrže podaljša do Bagdada. Kralj v uredništvu. Iz Stuttgarta se poroča: Viirtemberški krqjj je obiskal 9. t. m. opoludne uredništvo najbolj razširjenega lista v Stuttgartu »Neues Tagblatt«. Ogledal si je natančno vse prostore v uredništvu in tiskarni ter si dal marsikaj pojasniti. Prvoboriteljica ženskih zdravnikov je Rusinja Nadežda Prokoffievna Suslova-Golubeva, ki je bila ne samo v Rusiji, ampak v celi Evropi prva doktorica medicine. Sedaj je ravno 40 let, ko je imela ta zdravnica svoje prvo predavanje, čegar tema je bila: »Poklic doktorja medicine za ženske.« Ako prezremo par takih pojavov v starem veku, je bila prva znamenita doktorica v srednjem veku Trotula, ki je spisala knjigo o strasteh žensk, ki je bila izdana v sredi 11. stoletja. Njena slava je bila razširjena po vsem tedanjem kulturnem svetu. Ta ženski doktor je bil iz znamenite šole v Salerno, kjer so do 15. stoletja podeljevali zdravniško odlikovanje tudi ženskam . Za kratek čas. Iz šole. Katehet: Iz česa je Bog Adama ustvaril? — Otrok: Iz prsti. — Katehet: Dobro. Iz česa je pa Evo naredil? — Otrok: Iz pleha. Pri predavanju. Govornik: .... In sveta tišina je vladala krog in krog. — Stara ženica: Kaj pa je to za ena svetnica, sveta tišina? Iz šole: Katehet: Zakaj naredimo tri križe na čelu, ustih in prsih? Otrok: Ker trikrat na dan jemo. Kuharica srednje starosti, vajena vsakega dela, razumna tudi na gospodinjstvo, želi vstopiti najraje v kako žup-nišie v mestu ali na deželi. 393 3—2 Marija Košir št. Jurij ob južni železnici, Štajersko, poste restante. 392 10—2 Zg a n j o lastni pridelek, cene nizke, prodam 300 I. Ličen, veleposestnik, Rihenberg, Goriško. Belo soriško vino In krnski temni iz lastnih vinogradov prodaja od 56 litrov naprej H. Pipan v Ljubljani. Znlokarjeve ulice itev. 9. I Popolna oprema za novorojence, otroško perilo za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila C.J.Hamann, Ljubljana. Perilo lastnega izdelka. 1870 ustanovljeno 1870. Trsovci s premogom v Ljubljani! Pod tem nadpisom izšlo je medtem, ko sem bil bolan, nekaj inseratov, inspiriranih proti moji nadobavi in prodaji premoga. Za sedaj omenim le, da, v kolikor sem se mogel dosedaj informovati, niti eden, ali saj ne vpoštevajoč trgovec s premogom v Ljubljani, ni deležen tega lažnivega inserata. Z onim, meni sicer znanim vprizoriteljem tega inserata, ki pa hoče veljati vedno več nego kak trgovec s premogom, bom pa že obračunal kakor naglo bom ozdravel. Jos. Paulin, posestnik, in lastnik premogokopov v Ljubljani,Nova ulioa 3. 416 3-2 Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, 1097 priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — Izb orna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50—60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1. do 120 K. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. fejem u Moravčah bo na sv. Matije dan v torek 25. febr. 356 2-i Razpis služIle občinskega tajnika. Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega tajnika z mesečno plačo K 70. Prednost imajo penzijonisti, ki so v tej službi že izvežbani. Prošnje z izpričevalom o dosedanjem službovanju je vložiti do I. marca t. I. pri županstvu. 366 3 3 Mestno županstvo v Radovljici, dne u. svečana 1908. Razpis službe. Pri Mestni hranilnici ljubljanski je popolniti saepto la.rsid.KLOsa. plms© s sistemizovanimi prejemki, Slovenščine v govoru in pisavi popolnoma zmožni prosilci naj vlagajo svoje s potrebnimi dokazili, to je z rojstnim listom, domovnico, spričevalom o šolanju in o sedanjem službovanju, nravnostnim in zdravniškim spričevalom opremljene prošnje najkasneje do 27. februarja 1908 pri podpisanem ravnateljstvu. V Ljubljani, dne 12. februarja 1908. 384 3-3 Ravnateljstvo. Obrtno naznanilo. Udano podpisani, lastnik tvrdke M. Kune v Ljubljani, usojam si svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu javiti, da otvorim z dnem 2,0. februarja t. 1. v prodajalniških prostorih Dvorni trg št. 3, na voglu Židovskih ulic A IJ |k| 00000000000000000000000000 pod tvrdko veliko in moderno zalogo oblek za gospode in dečke iz lastnih in tujih izdelkov. Kot strokovnjak, v zvezi z najboljšimi tvrdkami, mi bo mogoče z nizkimi stalnimi in na vsakem predmetu označenimi cenami zahtevam kupujočega občinstva v vsakem oziru zadostiti. Naročila po meri izvrševal bodem kakor doslej v mnogoletnem obrtovanju po najboljših močeh v zadovoljstvo svojih naročnikov. Priporočevaje svoje sedaj povečano podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva bilježim A. KUNC, Dvorni trg št. 3. 400 8 —2 z velespoštovanjem r I a ■•■[■IbImuI Or«hr„ ».1, !M«lr. slran, Mail. allca IT, Brna, »*!»• LIH« ouka Ka»»,t «i -'lukuj, »Mag, RotI «M»- P1w>«. «j'urt Ia UberM. M • M j * - fl < n* J)irAjt7i: I. Vallacllc K, 11. Tibaturtn.t «, HI 'Jaitlf|t»'i. ' (taval R«mwtfa), III. Lt-vtniiiM 37, IV Vlr.focr >i.iniilnn< a, V. Sich»nbtaoi«r»lraai« 9( », n &aB»eain, KI* D*hllmr.< H.antilr »J -* > »r i i* L.V r^c.ijalnlčna delniška družba 46 160 173 9 ,M E R C U R" Dunaj« L, Wolizelle 10. Afce >.R»itfcJ f. 30,000.000. »ai.r. Hkl.d K 8,600.000 Majkalantnojii nakup in prodaja ^m VMh vrat rsnt, državnih papirjev, akci|, prioritet, »stavnic, ircSk. dev'». valut in denar 1* asr kamenjava in eskoinptiraige Uivibanlb ^stavnic in obligacij, arečk lu kuponot.