‘rubiana, nedelja 31. marca 1946 Poštnina platana v gotovini Leto-Vil., «štev. :77. — Posamezna številka 2 din REDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, NAFLJBVA ULICA ŠTET. S TELEFON 31-22 do 31-28 •OKOPISI SE NE VRAČAJO ;haja vsak dan шим PONEDELJKA INSERATNI ODDELEK LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. | TELEFON 38-32, 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739 .OGLASL PO CENIKU. MESEČNA NAROČNINA 45 DIN G O E O N E N E Naše ljudstvo je miroljubno, zahteva samo svobodo, da izraža voljo po združitvi z Jugoslavijo Izjava tajnika Slovansko-italijanske antifašistične unije Borisa Kraigherja tujim in domačim novinarjem Trst, 30. marca Na konferenci z tujimi in domaimi novinarji je tajnik Slovansko talijanske antifašistične unije Boas Kraiger izjavil: Prav v zadnjih dneh je široki sve-ovni tisk mnogo govoril o potrebi, ¡a se končno že preneha govoriti to ¡ko o vojni in začne resno in iskre-:o delati za mir in obnovo poruše-,iega sveta. Na žalost smo v Julijski krajini -•riče ravno nasprotnega. V zadnjih neh so bile pod direktho zaščito VU provokatorske fašistične demostraci j e v Trstu in drugih krajih one A. Zahtevali so angleško-ame-■ iško okupacijo cone B, zahtevali so elo Dalmacijo. Žalili so na najbolj arbarski fašistični način narodne-a heroja Jugoslavije, maršala Ti-• a. Z oboroženimi, fašističnimi squadre d’ azione« so pretepali pod ; aščito civilne policije in z vso ved-ostjo vojaških predstavnikov po estah mirne ljudi, vdirali v privatna stanovanja, razbijali slovenske lokale, demolirali lokale SIAU-a itd. Uporabljali so znano fašistič-: o psovko »abassc s’ davi!’ Vse to od vodstvom italijanskega CLN, i se je s tem odprto razkrinkal kot >ovi nosilec fašizma v Trstu in v oni A. Vse to pod vodstvom tistega polkovnika Fonde, ki je pred nevi vam, gospodje novinarji, iz-ivil, kolikor mi je znano, »da ni alija nikdar, tudi pod fašizmom e — zatirala slovenskega prebivalca, češ da je vršil fašizem teror nako nad vsem demokratičnim judstvom«. To trdi g. Fonda isto-asno. ko poziva s svojimi gesli: abbasso s’ davi, hočemo Dalmacijo, naj anglo-ameriška vojska oku-oira cono B«, itd., direktno na vojno in ko s tem načrtno razpihuje nrot¡slovansko mržnjo. Moramo torej ugotoviti, da uživajo danes v Trstu in v coni A voj-. o-hujskaške, fašistične sile nepo-redno pomoč ZVU. Kako je to v kladu z mnogimi izjavami v zadnjih dneh v svetu, z izjavami vidnih predstavnikov Anglije in Amerike, da naj se že preneha s tem večnim govoričenjem o vojni? No, to ni vse. Naše ljudstvo je izredno miroljubno in strpno, najhujšim provokacijam se ni dalo izzvati. Zahteva samo svobodo, da izraža svojo voljo po priključitvi k Jugoslaviji in zahteva samo, da se preprečijo fašistične vojno hujskaške nrovokadje. Od teh zahtev seveda ni -—in mi smo prepričani — ne bo odstopilo pred nikakršnim nasiljem. Vajeno je odločno odgovoriti na vsako nasilje. ZVU ne samo, da ne ukrene ničesar proti tem provokacijam, ampak nasprotno skuša obtoževati to ljudstvo, da »skuša ustvariti spopade«... Kot tako obtožbo moramo smatrati poleg drugih izjav zlasti izjavo vrhovnega zavezniškega poveljnika za sredozemsko področje, ki je bila včeraj objavljena v tukajšnjih listih in po radiu. On sicer obtožu-ie jugoslovansko vojsko v coni B za stvari, ki so po našem globokem prepričanju neutemeljene, vendar nismo poklicani, da na to odgovarjamo. Morda bodo odgovorili na to predstavniki jugoslovanske vojske, če bodo smatrali za potrebno. Poleg tega je pa v tej izjavi tudi: »... poizkušali so ustvariti spopade, ki naj bi škodili javnemu redu v ozemlju pod ZVU ... « Ker tu drugih spopadov ni bilo, kot.oni v Skednju in ob priliki fašističnih provokacij v Trstu in v Gorici izgleda, da se stvar nanaša na to. To seveda nima ničesar skupnega z jugoslovansko vojko, katere po naših informacijah v teh mestih ni. Če naj se to nanaša na naše ljudstvo, je popolnoma. neutemeljeno. Izgleda, da hočejo neki krogi za vsako ceno mistificirati dejstva in podtakniti našemu ljudstvu stvari, ki jih tu z vednostjo ZVU provocirajo fašistični elementi. Tak oostopek gotovo ni v korist miru v kr>r:n grške in rimske plastike; del zbirke, ki je bila zamišljena v celoti kot pregl-ed kiparstva od arhaične dobe do renesanse. Po dvora nah pa ek:ponalti še niso nameščeni na svojih starih mestih. Tako je še prazna tudi glavna dvorana, teh dvoranah je treba razmestiti številne umetnine, ki ji,h je Narodna galerija v četrt stoletja združila v zbirko, segajočo od polovice 15. stoletja do naše Modeme. Vse kaže, da bo naša Narodna galerija v maju spet odprta. Skromni so bili začetki. Septembra 1918 je Narodna galerija organi-z.rala prvo javno zbirko slovenske moderne umetnosti v občinskih prostorih v Kresiji. Nato je zbirala sredstva za nakupe umetnin, prirejala razstave, s tiskom in predavanji propagirala smisel za upodabljajočo umetnost L. 1927. je pridobila Narodni dem za reprezentativno nastanitev zbranega umetnostnega materiala pod naslovom: Narodna galerija. Od decembra 1928 dalje je bila zbirka pristopna javnosti. Sredstva za dela, izvršena v prvi dobi (1918— 1928), je Narodna galerija nabraila z letnimi denarnimi zbirkami po vsej Sloveniji, pri javnih ustanovah in zasebnikih. Po Otvoritvi galerije v Narodnem domu 1928 je iskala Narodna Beogradu, pri pokrajinski upravi Slovenije in pri mestni občini ljubljanski. Finančni viri pa so bili majhni in niso zadostovali za potrebe stalno se razvijajočega umetnostnega zavoda. Nakupi umetnin, ročna knjižnica, laboratorij, fot» atei j e, restavracijska dela m trudi stavba sama so bili deležni le najpotrebnejših investicij. V svobodni Sloveniji je potreben Narodni galeriji tolikšen dohodek, da bo mogla uspešno skrbeti za zbrani dragoceni petstoletni umetnostni inventar, da ga bo lahko izpopolnjeval? in ostala v najtesnejši zvezi s Spomeniškim uradom in drugimi umetnostnimi zavodi. Poleg tega nakupa umetnin mora Narodna galerija seveda skrbeti za restavriranje in vzdrževanje starega umetnostnega inventarja. Uprava računa s tem, da bo treba oskrbovati tudi maternal, rešen iz porušenih objektov ali sicer dodeljen narodni imovini. S tem delom je združena tudi skrb za vzgojitev naraščaja kvalitetnih restavratorjev. R. Slovaško kulturno življenje Slovaška je v zadnjem letu vojne zelo trpela, ker se je nacistični bes po vsenarodnem uporu 1944. leta silno razdivjal in maščeval nad slovaško zemljo in ljudstvom. Kakor povsod, kjer je razsajala vojna vihra, je tudi tu najbolj prizadeto gospodarstvo. Vprašanja, ki jih mora rešiti nova republika, so zelo težka. O teh vprašanjih so januarja s prezidentom republike razgovarjali slovaški pisatelji, ki jih je vodil pesnik, sedaj poverjenik za šolstvo in prosveto na Slovaškem, Lac« Novomesky, znani antifašistični književnik iz predvojnih časov, ki se je pred leti udeležil bojev za Madrid na strani republikanske vojske, član najnaprednejše skupine slovaških pesnikov in pisateljev, ki je z Janom Smrekom na čelu izdajal mesečnik »Elan«, dokler ga ni tisovska reakcija zadušila. Z januarjem 1946. leta je Društvo slovaških književnikov »Elan« obnovilo. Uredništvo so zopet izročili pesniku Janu Smreku, ki je bil »Elanov« urednik ves čas do nasilne ustavitve s strani tisovske in nemške policije, ki p je bil »Elan« kot najnaprednejši slovaški leposlovni list od prvega dne trn v peti. Obnovitev »Elana« je pozdravila vsa napredna in demokratična češkoslovaška javnost. »Pravda«, osrednje glasilo slovaške komunistične partije, je v št. z dne 18. jan. t.' L ugotovila, da sta kljub tisovskd reakciji dali tako slovaška napredna proza (Chrobak, Fi-guli, Hronsky) kakor tudi poezija v zadnjih letih dela, ki jih je treba upoštevati in priznati. »Čeprav niso gojili pisatelji tradidionalnega ali socialnega realizma, je vendarle bila mgib tvorba pravo nasprotje vsakršne »uniformiranosti___« Kritik Miehal Horvat piše v 1. štev. »Elana«; »Po št trinajstmesečnem nasilnem molku še spet vrača literarni časopis »Elam« k svoji vlogi spremljevalca slovaškega literarnega in kulturnega življenja in njegove tradicije. Njegova ustavitev je bila logična: vlada slovaških fašistov v dobi, ko je dosegel гзрот slovaškega naroda svoj vrhunec, ni mogla več trpeti časopisa, ki je od prvih početkov nudil svoje strani znanim nasprotnikom režima in ki je vsem oviram navkljub stal odločno — odprto in skrito — v obrambi tiste tradicije, ki je slejkpprej morala privesti do odprtega boja z reakcionarnim režimom.« V uvodniškem »Ditirambi« pa pravi med drugim panik Smrek; »Samo ena boginja — Svoboda — je gospodarica našega življenja in smrti in v njenem imenu ne bomo nikoli klecnili, temveč bomo korakali, stalno korakali. Tega cilja smo se držali tudi v šestih letih zamračen osti in kadar ni bilo svobode izven nas, je bila v nas, ker smo bili njeni verniki. Nikoli se ni;mo v svojem srcu svobodi izneverili.« Slovaško literaturo je s smrtjo pesnika in pisatelja borca Janka Jesenskega doletela velika izguba. Ta sedemdesetletni antifašist je iz vazalske Slovaške pošiljal po skrivnih poteh v inozemstvo bodrilne pe;tni, ki so izhajale tam pod tujimi imeni in so jih celo recitirali po zaveeni- - h radijskih postajah. Z njim. je legla v grob največja osebnost slovaške literature zadnjih petdesetih let. Prostovoljno se je ločil od življenja nadarjeni slikar Cyprijan Ma-jernik, ki ga je mučila težka, neozdravljiva bolezen. Kljub temu je vso vojno delal kot illegalni aktivist odporniškega gibanja. Obema sta posvetila »Elan« in »Slovenské po-hl’ady« številne in tople spominske članlke. literarno in umetniško življenje se je v zadnjih mesecih silno razgibalo. Izhajajo nova dela, številni prevodi iz sovjetske literature (Maja-kovski, Pasternak, A. Tolstoj). Poleg Narodnega gledališča v Bratislavi ;e država prevzela v svojo skrb še Slovaško komorno gledališče v Turčian-skem sv. Martinu, mlada slovaška dramatika (Karvaš, Bare) je s Kar-vaševo dramo »Meteor« doma in v Pragi dosegla nadpovprečni uspeh, nič manj delavna ni lirika (Smrek, Kostra, Král, Poničan, Ždry, Bunčak, Reisel itd.) Decembrska številka bogato urejenih »Slovenskih pohledov«, ki jih izdaja Slov. Matica, je Objavila novelo Miška Kranjca »Noč na Poljani« v prevodu Jana lumiera. Bratislavsko gledališče je med drugim uprizorilo »Ruske ljudi« Simonova, Škvarkinovo »Tuje dete«, opera je pred kratkim uprizorila v režiji dr. Branka Gavelle Janačkovo »Jenufo«, Komorno gledališče v Turč. sv. Martinu Barčovo dramo »Dvaja«, Gogoljevo »Ženitev«, Rollandovo »Igro o življenju in smrti«, v načrtu pa so med drugimi Gorkega drama »Na dnu«, Karvašova »Družba petih« itd. Jan Poničan je prevedel Moliérovega »Ljudomrzca«, MajakovSkega poem „Branečld“ ata odru v Ormožu Minulo nedeljo je gledališka skupina iz Sv. Tomaža pri Ormožu gostovala na gledališkem odru v Ormožu s štiridejansko dramo »Branečki«. Drama, ki jo je spisala domačinka tov. Marija Pučko, nas vodi v preteklo stoletje na grad Branek v bližini Ljutomera in se bežno dotakne bojev podložnih kmetov za svoje pravice proti tuji gospodi. Glavna tema drame pa je ljubezen, zadnje potomke graščaka iz Braneka, do sina trdega slovenskega kmeta, mladega Rajhovega Vaneka. Delo samo, ki je zajelo resničen dogodek, je še precej dobro podano, dasiravno je mestoma razvlečena Vi- »Leniin« itd. Dr. Kresanek je napisal ob ustanovitvi Kluba slovaških skladateljev v 11. št. revije »Slovenske pohl’ady« načelen članek, v katerem skuša zajeti razvojno in estetsko slovaško izvirno muziko od 1918. L dalje. Magda Gregorova je prevedla »Jugoslovanske zapiske« Konstantina Simonova, Zora Jesenska Dostojevskega »Zločin in kazen« itd. Med politično literaturo je omeniti prevod Marx - Engelsovega dela »O reakcionarnem prusovstvv«, Stalinov »Dialektični in historični materializem« ter »Nacionalno vprašanje«, Jožefa Simka »Glas borbene Slovaške« in številne druge večje ali manjše publikacije. Bibliografija novoizda-nih knjig, ki jo sproti objavlja »Elan«, je zelo bogata in pestra. Slikarji in kiparji, združeni v »Skuri 29 avgusta« (Bednar. Čemickj t Majernilk, Matejka, Pribiš, Zelioskÿ i. dr.) so v januarju priredili prvo razstavo v Pragi, ki je vzbudila veliko pozornost in žela lepa priznanja. Stiki med češkimi in slovaškimi pisatelji so zelo živahni. Po obojestranskem dogovoru je bilo sklenjeno, da se vsak mesec izmenoma sestanejo v Bratislavi in v Pragi. Pred dvema mesecema so med seboj izmenjali dva zelo toplo pisana manifesta. Zadnja številka »Elana« objavlja tudi pozdrav prof. Viktorja Smoleja iz Ljubljane, še izpred vojne znanega slovenskega prevajalca slovaške književnosti in posredovalca med našo in slovaško literarno javnostjo. Slovaška Matica je leta 1942. izdala izbor slovenske proze pod naslovom »Za križem«. V njem so zastopani Cankar, Meško, Finžgar, Bevk, Kozak, Kranjec, Vorainc itd. Za to knjigo naša javnost takrat zaradi okupacije ni več izvedela, zato jo omenjamo zdaj. Zanimanje za jugoslovansko, zlasti pa za slovensko literaturo, je na Slovaškem zelo veliko. Zlasti se zanimajo za našo najnovejšo prozo, iz katere bi radi marsikaj prevedli. L. S. di se, da je to prvi poizkus mlade avtorice in bo treba dramo še mestoma ugladiti, preden si bo utrla pot na naše odre. Predvsem velja to za posamezne prizore, ki precej preskakujejo in niso med sabo povezani; prav tako bo treba nekoliko skrajšati samogovore igralcev, ki so mestoma predolgi in postajajo že dolgočasni. Precej razgibanosti da prvo dejanje, ki kaže veselo nedeljsko življenje prleške mladine. V to dejanje je avtorica vložila precej truda, kar pa pozneje, predvsem v tretjem dejanju, pogrešamo. V splošnem pa je delo dobro, posebno če pomislimo, da je avtorica zrasla Iz našega preprostega ljudstva in je brez kake posebne izobrazbe. To njeno prvo delo obeta, da lahko pričakujemo še dobre uspehe. I. L. V okviru -zmenjaimh Koncertov, k! so se zaradi pogiaoij arija kunu.inn -ti» Jv začan mea slovenskim in iu-veuLSK-m g-asDnum svetem, je bii tuai Koncert zagrebšKtga radijskega jvumornega zbora prendalo acedo v Ljubljani, zbor je nastopu z zaretm-vim sporenom, ki. se je začel z že zelo znamo in pri na» ousiej že večkrat izvajamo kvalitetno partizansko Da-nemovo Kozaro. Snov iz par rižanskega življenja obravnava tudi druga skladba sporeda, Devčičev Ognjeni vlak, pisarn tehnično zanimivo in s toplim vseb.nskirn doživetjem. S.e-dile ¿to ziaričeVp Tri pesimi za ženski zbor (Ne beri Jela, Nagnula se ve-šnjica. Oj divojUo), zgrajene na osnovi bogate istrske folíela: e. Enako se vseskozi naslanjata na i.trsko narodno melodiko naslednji skladbi sporeda zagrebškega Komornega zbora: Matetič-Ronjgova Cace moj in Rbženice. Izmed njiju poznamo najbolj Čače moj izza izvedb Trboveljskega slavčka, ki mu je bila ta skladba namenjena in posvečena. Obe pa sta vzorno oblikovani zborovski skladbi, ki odlično in duhovito uporabljata folklorno motiviko, pri čemer se oblikovno poslužujeta imi-tayijsUega gradilnega sloga. Posamezni giacevi so v njiju izpeljani polifono in ustvarjajo medsebo.no polno zvočnost, barvito plastičnost in veliko učinkovitost. Skladatelj je v teh dveh skladbah zajel vsebino s tolikšno muzikalno doživljajsko silo. da zveni iz njiju poln, svež in pristen izraz, življenje, iz katerega diha prava ljudska duša in ki v svojem razvijanju ne pozna nikakega zastoja, temveč le neprestano stopnjevanje in rast. Ob teh in še mnogih drugih hrvatskih pesmih človek nehote išče primerjavo s slovansko umetno pesmijo, ki je na splošno od hrvatske temeljito različna. Dočim je hrvatska polna ljudske motivike, je naša skoraj ne pozna. Deloma je to razumljivo zaradi tega, ker je hrvatsko folklorno bogastvo mnogo obasžnejše od slovenskega. Deloma pa ta način nedvomno dokazuje večjo povezanost hrva takega skladatelja z lj udskim občutjem, kar pri našem zapadnjaško usme-jenem skladatelju srečavamo le redko. Ob tem dejstvu se moramo nehote zamisliti in pomisliti na potrebo naše splošne duhovne preusmeritve. ki bo nujna tudi v pogledu kladateljskega oblikovalnega načina.-Široka polifonija hrvatskih skladb prinaša svežost, elementarno moč, ki je zgolj harmonično zamišljeni za-snutkñ nikoli ne morejo doseči in obdržati v enaki meri. Izgubljajo se v podrobnostih posameznih akordov in ne dosegajo tistega tekočega in kvalitetno enakovrednega odnosa med posameznimi glasovi, ki daje skladbi monumentalnost in enotnost celote, kakršna označuje polifoni oblikovalni način. Elementarno silo doživetja, naklonjenost na folklorne elemente in močno polifono linijo razodevajo tudi ruske pesemske tvorbe, od katerih je zagrebški Komorni zbor izvajal Krčmareva III. vokalno simfonijo — Narodi sovjetske ziemlje. ki v svoji mogočni arhitektoniiki zajema pet različnih, vendar medsebojno povezanih in zanimivio obdelanih motivov. Prvi stavek te svojevrstne /okalne simfonije, ki po svoji obliki spominja na Slavonskega Religiofonijo, se naziva Sonata-Kozaška in govori o tehničnem napredku v sovjetski državi; ustrezajoče je tudi razpoloženje, ki je polno tvorne, rastoče sile. Drugi stavek — Andante (Ruska) je melodično mehek in Opisuje družinski-vrt. Tretji stav-ek — Scherzo (Židovska) opeva slavnosti prvega maja in je vesel, dinamično močno» razgiban V četrtem stavku — Canzoni (Ukrajinska) opeva skladatelj motiv ljubeče deklice, ki pričakuje svojega dragega, z lirično nežnostjo, vsebujočo tipični melodični izraz ukrajinske V ljubljanskem Izpred 800 let izhaja listina, na kateri je prvič napisano slovensko ime Ljubljana. Najstarejša listina s tem imenom, ki jo hranijo v ljubljanskem mestnem arhivu, pa je iz leta 1320. Ljubljanski mestni arhiv, И je spet urejen in dostopen znanstveni javnosti. je stisnjen v treh sobah drugega nadstropja Turjaške palače v Križankah. V arhivu listin so dokumenti in pergamenti od leta 1320. do 18. stoletja. Listine hranijo v posebnih ovojih. Vsaki listini je pridejan natančen prepis izvirnega besedila. Listine vsebujejo ljubljanske mestne svoboščine in pravice, ukaze deželnih knezov, kupne in prodajne pogodbe, šolske in cerkvene ustanove, naredbe o sodstvu, trgovini in obrti ter prosvetne vire za ljubljansko mesto kakor tudi za slovensko zgodovino vobče. V posebni pergamentni knjigi so na 101 listu prepis mestnih svoboščin. To je privilegijska knjiga iz 1. 1566. s poznejšimi dodatki. Druga skupina obsega mestne, sejne in sodne zapisnike, ki obsegajo — s precejšnjimi vrzelmi — dobo od 1521 do 1785 in to v 115 velikih ¡knjigah ter sklenjeno vrsto zapisnikov občinskih sej od 1851. do 1942. leta. Tu so tudi zapisniki občinskih sej priključenih občin. V tretji skupini je 194 mestnih knjig o prejemkih in izdatkih s pobotnicami od leta 1581. do 1775. V četrti skupini je 173 ljubljanskih mestnih davčnih knjig od 1600 do 1752. Ho teh in drugih virih je arhiv lahko izdelal sezname hišnih posestnikov in vseh drugih davkoplačevalcev v stari Ljubljani in sedanjih ptaiiii. jreu iiave.i, ki vokalno simfonijo zaključuje in se naziva Danza x-naie (Moravska), pa poje o jesem--kj trgatvi m o blagostanju narodov sovjetske zemlje. Snovj primemo je živahen, izrazno napet in v širokem ob.ikovaineutn zamahu prikazuje vso razvojno silo Sovjetskih narodov. Celotna izvedba te značilne skladbe je bogata na glasovnih izpeljavah, ritmih. pestro.ti zvoka in vsebinskega izraza. Njeno zanimivost še naglasa družitev vokalnega zbora s petimi solističnimi instrumenti (violino, flavto, oboo, klarinetom in fagotom), ki stilno skladno prinašajo karakteristično folklorno motiviko in s tem učinkovito dopolnjujejo vlogo mešanega zbora. Razen teh skladb je v drugem delu svojega sporeda izvajal zagrebški Kemorni zoor Vrabčevo Slovensko pesem na Kajuhovo besedilo, zgrajeno harmonično in melodično zanimivo, ter zanimivo in tudi na folklori slonečo skladbo bolgarskega skladatelja Dobri Hristova. Stari neženja. Glasovni sestav KcmOrnega zbora zagrebškega radia je zelo dobe_- in primerno močan (45 pevcev). Posamezne glai ovne skupine so v ugodnem soiazmerju. glasovi so široki in sveži, kar je posebno važno za soprane in tenorje, ki jih zborom po •navadi primanjkuje. Tehnično je zbor dobro izdelan in je te svoje vrline bolj kot v prvem prikazal v drugem delu, ko je intonativno do egei večjo stalnost in se je sprostil začetne utrujenosti, Pri presojanju njegovih tehničnih zmogljivosti je potrebno ugotoviti. da. so ikotaj vse skladbe (med njimi zlasti Čače moj, Roženi ce in III. vokalna simfonija) tehnično zelo zahtevne in da so zlasti v nekaterih delih zaradi modulacijskih sprememb zelo kočljive. Vse te težkeče je zbor dobro obvladal. Po načinu izvedbe pa je mogoče sklepati, da zbora, tehnične podrobnosti s posameznimi finesami prvenstveno ne zanimajo, temveč da je njegova osrednja pozornost posvečena vprašanju izraza. V tem pogledu sta dirigenta Slavko Zlatic in Milan Horvat izklesala mnoge potankosti, (d. označujejo interpre-tacijiko že same na sebi zelo močne in učinkovite skladbe. S stopnjevanjem in niansiranjem izraznih razlik, s pravilnim umevanjem snovnih značilnosti in s prikazovanjem vsebinske motivike v veej njeni elementarni muzikalni moči sta dosegla in-terpretacijski močan, doživet izraz, ki se je prilegal značaju poedinih skladb in izzval veliko zanimanje poslušalcev. Zdi Se mi le, da bi moglo večje upoštevanje tehničnih fines vsebinski izraz, za katerega očitujeta oba dirigenta mnogo smisla in sposobnosti, še polj dvigniti in izrazne podroonosti še močneje karakterizirati. Med vsemi skladbami so bile interpr etacij-.-ki najbolj verno in najbolj učinkovito podane Čače moj, Rožen ice in Narodi sovjetske zemlje. Celotni kvaliteti so s svojim izvajanjem prispevali uspešno tudi solisti Nada Pirnatova, Dragica Koritičeva, Matija Kupinec in Jeronim Žunec. S svojim prvim koncertom pri nas se je Komorni zbor zagrebškega radia predstavil kot zelo dobro vokalno telo z dostojno kvaliteto in z najboljšimi izgledi za bodoče delo. S silno značilnim, srečno izbranim sporedom in s svojo lepo ter učinkovito izvedbo je pritegnil vso pozornost poslušalcev in je dosegel prisrčno navdušenje in priznanje svojemu delu. Naše povojno kulturno sodelovanje, ki ga je začel že koncert pianista Vavlima in violinista Suleka. je postalo po gostovanju zagrebškega Komornega zbora še bolj čvrsto. Želimo, da bi bili v smislu teti stremljenj obiski hrvatskih glasbenikov vse češči, da bi v sklaidu z gostovanji slovenskih glasbenikov na Hrvatskem dosegli smoter v celoti in da bi s tem povečati tudi pestrost našega muzikalnega življenja. Dr. Dragotin Cvetko. mestnem arhivu predmestjih °d konca srednjega veka do sredine preteklega stoletja. Pretipkan rokopis v 10 vezanih knjigah, ki je tudi shranjen v mestnem arhivu, se je izkazal za prvovrsten vir ljubljanske zgodovine in zlasti tudi za topografijo nekdanje Ljubljane. 71 urbarjev, večinoma o raznih ljubljanskih mestnih posestih, je v peti skupini ljubljanskega mestnega arhiva. Najstarejši urbar je šentpe-trški iz leta 1617. Tu je tudi 43 raznih zapisnikov, policijskih dnevnikov, zapisnikov o potnih listih, seznamov obrtnikov, gasilskih poročil ter 136 drugih protokolov in občinskih knjig. Aktovski arhiv obsega v več tisoč evežnjih ohranjene magistratne spire od L 1783. do 1890., s predpisi, segajočimi v 14 stoletje. Skupno je 1545 fascikljev, 389 knjig, vložnih zapisnikov, indeksov in drugih registrov ter 9 kartotek registrov. O celotni vsebini aktovskega arhiva je mestni arhiv izdelal katalog. Slednjič je tu še arhiv fužinske graščine in še nekaj manjših zapuščin. Najvažnejši del gradiva mestnega arhiva je bil leta 1944. spravljen v 41 velikih zabojih v zaklonišče univerzitetne knjžnice. Zdaj je spri na svojem mestu. Dostopen je raziskovalcem, znanstvenikom in študentom, ki ga s pridom uporabljajo. Po svojem obsegu in bogastvu je ljubljanski mestni arhiv eden največjih in naj-popohiejših v Srednji Evropi. V njem so neizčrpni viri ne samo za ljubljansko zgodovino, marveč tudi za zgodovino Kranjške in Slovenije, kakor tudi za zgodovino sosednih dežel. Politična, gospodarska, kulturna in socialna vprašanja izza stoletij se zr- calijo v tej ali oni listali. Njegov obseg pa še stalno narašča, ne samo zaradi nakupa novih arhival.j, marveč že zato. ker se mu po topno vključujejo stan magistrat ni spisi, ki •za vsakdanje uradovanje magistrata ne prihajajo več tako pogosto v poštev, pač pa ohranjajo svojo zgodovinsko vrednost. Po osvoboditvi je pridobil mestni arhiv več pomembnih listo iz Cbdellijeve imovine; najstarejša je iz leta 1538. z dobro ohranjenim pečatom Žige Darva. Nadalje pripada mestnemu arhivu več tisoč svežnjev magistrates)! spisov od leta 1891. do 1919. iz mestne registrature. Kakor arhiv sam, je zanimiva tudi zgodovina ljubljanskih arhivarjev. V prejšnjih stoletjih je skrbel za stare listine mestni pisar, ki je bil najbolj pásmen človek patricijske mestne uprave. Zbiral je predvsem dokumente o mestnih pravicah in privilegijih. Najvažnejše listine so bile shranjene v posebni skrinji, od katere je imel ključ ljubljanski župan. Dne 13. marca 1620 je izdal ljubljanski magistrat dekret o uvedbi za tedaj običajne registrature. Jožefinska reogranizacija je L 1784. uvedla novo registratura in odpravila mestne radnike. Na novo je ljubljansko mestno registraturo uredil Peter pl. Radies 1. 1866. Šele 1. 1898. je bil pod županom Ivanom Hribarjem nastavljen prvi pravi arhivar Anten Aškerc. Nlove knjige ukrajinskih pisateljev Deputat Vrhovnega sovjeta, dobro znani ukrajinski pisatelj in član Akademije znanosti Maksim Rilj-ki, ki je tudi direktor folklornega instituta ukrajinske Akademije znanosti ter predsednik Zveze sovjetskih ukrajinskih pisateljev, je dopisnika Tassa seznanil z novimi knjigami ukrajinskih pisateljev. Ena izmed teh novih ¡knjig je novela Petra Panca »ZapO-rožec«, ki jo je izdal izdajateljski dom »sovjetskih pisateljev«. Novela govori o borbi Ukrajincev za svobodo in neodvisnost, ki so jo vodili proti poljskemu plemstvu. Junak novele je ukrajinski narodni heroj Bogan Hmeljnidd. ki je sijajno zmagal v borbi za neodvisnost svoje domovine. Druga novela je »Jugozapad« Ivana Le-a, ki je kot vojni dopisnik »Izve-stij« prehodil dolgo pot od Volge do Donave. Novela pripoveduje o borbah, ki so bile na jugozapadni, pozneje na tretji ukrajinski fronti. V knjigi so orisani znani sovjetski poveljniki armijski general Vatutin, ki je padel pred Kijevom, maršal Tolbu-hin in Malinovtiti. Znani d amski pisatelj Aleksander Komejčuk je napisal novo gledališko igro »San«. Več ukrajinskih gledališč bo prikazovalo to delo. Koledar Osvobodilne fronte Koledar Osvobodilne fronte za leto 1946. ki ga je izdal Slovenski knjižni zavod, ni samo koledar v navadnem pomenu besede, marveč je hkrati pravi zbornik dobrega čtiva. V njem je objavljeno politično važno gradivo, ki bo služilo vsem aktivistom OF pri njihovem političnem delu, pa tudi vsakemu zavednemu državljanu naše ljudske države. Velik del vsebine koledarja OF presega pomen priložnostne knjige. V tem so članki, ki zaslužijo, da jih prebere vsak naš človek. Zaradi tega bi bilo želeti, da bi imeli koledar OF v sleherni zavedni slovenski hiši. Glede na pomen tega koledarja naj bi aktivisti OF, AFŽ in ZMS zastaviti ves svoj vpliv, da bi se čim bolj razširil med ljudstvom. Priporočajo naj ga na množičnih sestankih, posamezne organizacije, zlasti mladinske, pa naj bi priredile tekmovanje, katera izmed njih bo več storila za razširjenje te priporočljive knjige. Prav zaradi tega, ker ta koledar predstavlja OF, naj ne bo člana našega ljudskega gibanja, ki bi ga ne imel med svojimi knjigami. 725-n Sovjetska gledališča ob lo letnici smrti Gorkega Tri sto dramikih gledališč v Sovjetski zvezi pripravlja odrska dela Maksima Gorkega za 10 letnico njegove smrti, ki bo letos julija. Nekatera gledališča bodo vprtoorila tudi dramatizacije njegovih romanov (Mati, Foma Gordejev itd.). Drame Gorkega bodo vprizarjali v Stalingradu, Saratovu, Sverdlovsku, Omsku, Kazanu, Kujbiševu itd. Gledališča Gruzije bodo prv.ič vprizorila Gorkega v materinskem jeziku. Njegova dela bodo vprizarjali prav tako v narodnih gledališčih Ukrajine. Bele Rusije, Letonije, Estonije jn drugih zveznih republik. V Moskvi bodo igrali Gorkega v Moskovskem akademskem umetniškem gledališču, v Malem gledališču, v Centralnem gledališču Rdeče armade, v gledališču Komsomola in drugod. Tridesetletnica smrti j šurikova ’ V umetniških krogih so proslavili 30 letnico smrti velikega ruskega umetnika Vasilija Šurfcova. Njegove slike zgodovinskih dogodkov »Bojari-na Morozova«. »Usmrtitev v Stolcih« »Menšikov v Bereaovu«, »Razin Stenja« in druge so mu prinesle svetovno priznanje. Ta veliki umetnik je ustvari več kot 560 slik in okoli 250 skic jn akvarelov. Na žalni svečanosti, ki ie bila »od pokroviteljstvom državne Tretjafoovske galerije slik in zveze moskovskih umetnikov, je študent umelnosti Mahkovcev, prebral referat ó slikah Šurikova. Sovjetski slikar Vitold Bjanidka-Birulja Igor Dra-bar Konstantin in mladi član Akademije za arhitekturo Aleksej S\ev so govorili o življenju velikega slikarja. Razstava Šu ikovib sliv ie odprta v Klubu umetnikov. r» ★ Po domovini Nova anatomska predavalnica na ljubljanski medicinski fakulteti Ljubljana, 23. marca. Z ustanovitvijo popotne medicinske fakultete na ljubljanski univerzi po osvoboditvi je nastalo vprašanje primerne predavalnice, ki si je nepopolna ljubljanska medicinska fakulteta pred zadnjo vojno ni premogla priboriti kljub dolgoletnim naporom in prizadevanjem slovenskega medicinskega naraščaja. Po načrtih inž. Platnerja, strokovnjaka za gradnje, ki služijo namenom in potrebam ljudskega zdravja, je bila v najkrajšem , možnem času zgrajena kot samostojna stavba predavalnica patološko-anatom-skega instituta medicinske fakultete v Ljubljani. Graditelji so se odločili za uporabo konstrukcijskega načina v lesu, ki je posebno udomačen v Ameriki in ki skrajša gradbeno dobo za 70 %. Gradbena doba je trajala le 70 delavnih dni s povprečjem 10 delovnih sil. Temelje za centralno kurjavo in betoniranje podstavka je oskrbelo uradništvo ministrstva za narodno zdravje in medicinci sami s približno 1000 urami prostovoljnega dela. Predavalnica, ki je edinstvena, te vrste v vsej Srednji Evropi, je spojena z institutom, oziroma s prosek-turo s hodnikom za dovoz demonstracijskega materiala in dohod predavatelja. Slušatelji imajo poseben dohod. Zgradba ima za slušatelje ločene sanitarne prostore in garderobo ter dvoje stopnišč ki vodijo v avditorij, tako da slušatelji, ki pridejo kasneje, ne motijo tistih, ki so prišli prej in zasedli klopi od prve navzgor. Sedeži so razvrščeni v amfi-teatralni obliki v polkrogu okrog sedme mize. Predavalnica ima 150 sedežev in 50 stojišč. Hrvatski mladini smo pomagali pogozdovati goličave V okviru svetovnega mladinskega tedna so naši mladinci obkkali bratsko hivatsko mladino. Ogledali so si njeno delo v predkongresnem tekmovanju v tovarnah, šolah in vaseh. V Petrinji imajo delovno akcijo. Z lopatami jn motikami se zbirajo mladinci in mladinke pred mestnim odborom. Sloven Cđ mladeniči, se jim pridružimo. Med prisrčnim pozdravljanjem se uvrstimo v četverorede, pa odkorakamo po prašni cesti v nekaj kilometrov oddaljeno vas, kjer tías čaka delo. Delovno vodstvo nas razdeli po skupinah, razdeli eadike in delo se začne. Mladinci kopljejo jamice, a mladinke vsajajo sadike in jih za-grebajo. Delo gre hitro izpod rok in kmalu so vrste dolge več sto metrov. Tu bo čez leta šumel lep b ikov gozd... Prišli so delavni bataljoni in delovne čete iz okoliških vasi. Nekateri аз prišli iz val, ki so oddaljene po 4 ure beda. Tudi dijaki petrinjske gimnazije in učiteljišča so prišli. Tu so vsi dijaki partizanskega internata v Petrinji. Govoril sem z dijakom zadnjega letnika učiteljišča. »Mi vsi '.mo bili v borbi. Lahko si misliš, kakšne težave imamo z učenjem, ko nekateri nismo skoro 4 leta videli knjig. Pri nas ne poznamo lenuhov. Ob 4 zjutraj vstajamo in se učimo. Učimo se popoldne in učimo se zvečer, pa še delovnih akcij -e udeležujemo. Mnogi od «as so že oboleli na očeh zaradi prenapornega študija. Jaz sem tik pred zaključkom to verjemi mi, da spim samo po 4 ure dnevno. A vse moramo storiti, da bomo dobri in izobraženi učitelji, ki bedo delali za ljudstvo. S kmet- ko mladino se prav tako razumemo kot m-sdseboj. Poglej tamle dekleta v narodnih nošah. Samo iz Petrinje je prišlo delai skoro 400 mladincev in mladink, to je skoro 90 %. Danes bomo tu ustanovili I. delovno brigado mesta Petrinje. Delo bo organizirano in čimpreje hočemo prekoračiti dane obveze za III. kongres mladine Jugoslavije. Nedavno je bila pri nas mladinska delegacija iz Istre. Prisrčno smo jih sprejeli in srečni so bili med nami. Milena, Traoveljčanka, ki je bila med vojno izgnana sem doli in je kar tu oliala, da konča učiteljišče, mi kaže roke: »Glej te žulje!« Vrste zasajenih sadik so se daljšale, da se kemaj še ločijo prve. Naši prostovoljci pomešani med ostalimi, prav pridno delajo in sadijo. Po cesti brnijo kamioni z zastavami. »To so delavci iz Siska, ki gredo vsako nedeljo p« vseh vaseh našega banijskega okrožja in popravljajo kmetem orodje, posodo, vozove. Popolnoma novo življenje je zdaj pri nas. Naši starci kimajo z glavami ki ne morejo verjeti. Sonce se je dvignilo in bližalo se je poldne. Opoldne je delo prenehalo. Mladinci in mladinke so posedli po tleh in se okrepčali. Ob potoku že plešejo kolo in pojo. V kolu pojejo o Svojem velikem prazniku, ki se ga že sedaj vesele, o III. kongresu mladine Jugoslavije. „ Dijaki partizanskega internata so nam priredili kosilo. Skupno posedimo pol ure in razumemo se kakor stari znanci. Po kosilu je zbor petrinjske mladine. Predsednica mestnegla odbora USAOH-a razloži pomen delovnih brigad. Spregovori še član okrožnega ljudskega odbora, ki se spomni delovnih brigad še izza časov borbe. In I. petrinjska delovna brigada »Turkuli« je osnovana. Nato pa zopet vsi na delo. Pesem zaori, ko se razvrščamo na svoja mesta. In spet se sklanjajo mladi ljudje, spet zagrebajo mladinke sadike, ki bodo nekoč velika drevesa. Z. B. ličnega materiala gre delo naglo od rok. Iznajdljivost mehanikov in ostalih delavcev je čudovita. Stvar toliko časa obračajo, dokler na zadenejo pravega. Novoletnemu naročilu maršala Tita »Tekmujmo pri obnovi porušene domovine!« so se delavci odzvali do zadnjega. Postavljeni načrt izpolnjujejo natančno in vestno. Prav posebno pa tekmujejo mehaniki in šoferji. Ustavim se pred velikim tovornim avtomobilom. Okoli njega so mehaniki in šoferji. »Rekonstrukcija gre h koncu,« mi pravi tovariš v uniformi. »To je že peti tovornik, ki smo ga v razmeroma kratkem času predelali, da bo mogel služiti namenom naše cestne uprave. Te avtomobile smo prevzeli brez kabin ir. kiperjev, karoserije pa niso odgovarjale za prevoz gramoza.« Vsi ti avtomobili imajo sedaj lične kabine, nove karoserije-in kiper-je ter so prepleskani z zeleno barvo. Delo so opravili mehaniki in šoferji pod vodstvom garažnega mojstra, ki ga vidiš vsak čas pri vsakem delu. Pri preureditvi ni bilo na razpolago potrebnega materiala, temveč ga je bilo treba šele poiskati na razbitih vozovih ob cestah, po travnikih in v rekah po vsem mariborskem okrožju. Pri tem delu so šoferji in mehaniki naravnost tekmovali, kdo bo našel boljšo in lepšo kabino ah drugi potrebni del za preureditev avtomobilov. Med izkušenimi mehaniki in šoferji ne smemo pozabiti najmanjšega in najmlajšega, »šoferčka Filipa«, ki je svoj avto iznajdljivo, najlepše in v rekordnem času mojstrsko preuredil. Na obisku po delavnicah in drugih prostorih vidiš, da delajo vsi z zavestjo, da bi s svojim- delom storili čimveč za obnovo prometa. Ob tako predanih delavcih se nam ni bati, da ne bi zmogli nalog, ki jih terja obnova domovine. — gv Spomladanska setev v Makedoniji. Najvažnejša naloga pred spomla- se mora posejati šestnajstkrat več ri- dansko setvijo v Makedoniji je bilo oranje. Zimsko oranje se zaradi vremenskih neprilik ni moglo izvesti, zato je bilo treba izorati sedaj 80 % za setev predvidene zemlje. S pravočasno nabavo traktorjev in ostalih strojev je delo v polnem teku. V tekočem letu bo posejano skupno 230.980 ha zemlje, in sicer 21.000 ha pšenico, 24.000 ha ovsa in ostalo z ječmenom, ržjo, koruzo, grahorico in lucerno. Vprašanje nabave semena, ki je bilo posebno v Makedoniji tako važno, je bilo rešeno na ta način, da je dala Vojvodina 80 vagonov ovsa, 20 vagonov jarega ječmena, 20 vagonov rži, 60 vagonov grahorice. 4 vagone lucerne in 4 vagone sončnic. Srbija pa je dala 20 vagonov koruze. Prevoz iz Vojvodine se vrši naravnost v kraje in mesta, kjer se bo seme uporabilo. Seme delijo krajevni odbori pa potrebi in izkušnji, kjer bolje uspeva kaka rastlina. Veliko vrednost za makedonsko poljedelstvo predstavlja tudi setev industrijskih rastlin. Zato je predvideno, da bo z njimi v tekočem letu zasejane čim več površine. Predvsem Delovna nedelja v Senovem pri Rajbenburgu Tudi pri nas čistimo in odstranjujemo sledove, ki jih e zapustila vojna, da bo dobil naš kraj spet svojo nekdanjo prijazno podobo. Preteklo nedeljo smo senovški mladinci in mladinke zasipavali protitankovske Jarke in rušili betonske bunkerje in cestne zapreke. Zgodaj zjutraj je s harmoniko na čelu odkorakala naša mladinska delovna četa na delo. Sklenili smo, da moramo to nedeljo zasuti najmanj polovico dolgega protitankovskega jarka, štirideset nas je veselo prijelo za krampe, lopate in motike. Tekmovali smo med seboj kdo bo zasul večji del jarka. V 240 urah smo delo opravili. Zasuli smo 70 m dolg, 5 m širok in 3 m globok jarek. Druga delovna četa pa je rušila betonske cestne zapreke, čistila še uporabni material, ostalo pa odvažala v jarek. Veselo so cvilile samokolnice, težko naložene z razbitim be. tonom. Pri zasipavanju protitankovskega jarka sta se najbolj izkazala Slavka Brence in France Urek, pri rušenju betonskih zaprek pa Franc Mak. Z dela smo se vračali zadovoljni in z zavestjo, da tudi mi s svojimi mladimi silami pomagamo pri obnovi našega kraja. Nekoč se je mladina zabavala in tratila čas, zdaj pa delamo, pomagamo in gradimo. Stojan V delavnicah mariborske uprave cest Ob poti iz Maribora proti Kamnici opaziš velik ograjen prostor. Ob avtomobilih, traktorjih in drugih strojih se ves dan sučejo menaniki, šoferji, ključavničarji, mizarji, črkoslikarji in ostali pomožni delavci. Iz delavnic in z dvorišča odmevajo udarci kladiv, sikajo kovinski varilci, pojejo žage in pile. To so delavnice mariborske uprave cest. Na prostranem dvorišču vlada vzorna čistoča, ki more biti za zgled vsakemu podjetju. Podobno je v garažah in delavnicah. Stari Kraner, ki ves dan čisti in pometa ter sproti odstranjuje vsako navlako, je ponosen na svoje delo. »Prj nas mora biti vse v najlepšem redu, Brez reda ne more biti uspeha! se nasmehne, ko ga povprašaš, kje bi mogel stakniti večno zaposlenega upravnika. »Pri nas delamo s partizansko disciplino...« še pristavi, ko mi pokaže v gruči mehanikov in šoferjev upravnika. V besedah upravnika, demobiliziranega častnika JA, čutim odločnost preizkušenega moža, ki zna tudi delo za obnovo prijeti na pravem koncu in mu vdahniti potrebni tempo, Stvarno in ljubeznivo mi razgrne organizacijo podjetja in oriše naloge ki jih morajo izvršiti. Kljub pomanjkanju rezervnih delov in raz- za kakor pred vojno. Do sedaj so sejali' riž samo na Xocanskem polju, a zdaj se bo razširil na Strumičko. Ve-ieško in Tekveško polje, da bo znašala posejana površina 6000 ha Riž je važna hrana makedonskega prebivalstva in poleg tega je potrebno, da se zadovoljijo tudi ostali predeli Jugoslavije z domačo proizvodnjo. Tudi proizvodnja tobaka igra v Makedoniji važno vlogo. S sajenjem tobaka se najuspešneje izkorišča hribovita zemlja, ki ni primerna za druge kulture in daje prebivalcem neredovitih krajev možnost obstanka. Povoljni vremenski pogoji in sestav zemlje, ki omogočajo proizvodnjo dobrega tobaka, so dvignili to prido-bitveno panogo tako, da je postala med vsemi drugimi najvažnejša za Makedonce. V tem letu bo posajenega trikrat več tobaka kakor doslej. Poleg tega bodo gojili tudi 10.000 ha bombaža, kar je dvakrat več kakor 1939. S konopljo bodo posejali 1000 ha zemlje v krajih, ki imajo dovolj vlažno zemljo. Posejanih bo tudi precej oljaric in drugih industrijskih rastlin. PTUJSKA MLADINA V VARAŽDINU Preteklo nedeljo je gostovala mladina ptujske gimnazije v Varaždinu. Nastopila je z akademijo, ki je privabila mnogo ljudi, zlasti je bilo mnogo slovenskih borcev in varaždinske mladine. Prireditev je organiziral prof. Lužečev'ć in po njegovi zaslugi je akademija tako dobro uspela. Varaždinci so z velikim zanimanjem spremljali program. Dovršeni je bilo zborno petje in solopetje, lepo so bila podane deklamacije. Sodelovala je godba. Posebno so segale Varaždincem do srca naše slovenske pesmi, zlasti »Venček narodnih pesmi«, ki jih je zaigral gimnazijski »jazz«. Ptujska mladina je s tem gostovanjem vrnila obisk varaždinski mladini, ki je nedavno gostovala pri nas. Iz Varaždina je odnesla naša mladina najboljše vtise in s tem gostovanjem še bolj okrepila našo prisrčno vez in medsebojno zbliževanje. IZ JARŠ PRI DOMŽALAH Okupator nam je porušil mladinski dom in šolsko poslopje. Z vnemo smo se zdaj lotili dela, da bi čimpreje izginile ruševine, ki tako kazijo naš k aj. Očistili smo že 3500 komadov opeke, odstranili 125 kub. m nerabnega materiala in z njim posuli cesto. Nasekali in pripeljali smo les za novo nadstrešje. Vse to delo smo opravili v 1700 urah. Mnogo truda posveča obnovi šolskega poslopja in mladinskega doma zlasti naša mladina. Opravljeno delo je zopet nov uspeh v prvomajskem tekmovanju. Oživeli smo naše prosvetno delo. V soboto 23. marca je gostovala naša mladina v Domžalah z Ingoliče-vimi »Mladimi aktivisti«. Pripravljamo novo igro, s katero bomo šli prav tako gostovat. DOLŽNOST DO BLIŽNJEGA Na poti proti Oplotnici je izgubil kmet Janez Potnik iz vasi Koritno pri Slovenskih Konjicah večjo vsoto denarja, ki jo je imel za poravnavo obveznosti ob prevzemu kmetije. Z javno objavo je prosil najditelja, naj mu denar vrne. že čez nekaj dni se je oglasil pri njem kamnoseški delavec Franc Črešnar iz Cezlaka in ga mirno vprašal, koliko je izgubil. Ko mu je kmet Potnik povedal, da je izgubil 10.624 din, mu je Črešnar denar vrnil, ne da bi hotel vzeti ponujeno nagrado 1000 din. Delavec Črešnar, ki preživlja svojo številno družino z vsakdanjim težkim delom, naj bo vsakomur za vzgled dolžnosti do bližnjega! LJUBLJANSKA MLADINA USTANAVLJA SVOJE GLEDALIŠČE V nedeljo 24. t. m. je imela ljubljanska paladina v Frančiškanski dvorani, kjer je sedež Gledališča naše mladine, svojo krstno predstavo. Dramatska skupina iz šiške je priredila dve partizanski enodejanki Vitomila Zupana »Aki« in Mile Klop. čiča »Mati«. Zastopnik Mestnega od. bora ZMS je v uvodnih besedah poudaril težave, ki jih je morala prebroditi naša mladina, predno je lah. ko nastopila v prvi predstavi, vendar pa bo z vztrajnostjo in voljo do napredka zmeraj bolj izboljševala svoj program. Ob sodelovanju vseh mladinskih dr amata] dh skupin Ljubljane bo naše mladinsko gledališče postalo osrednje kulturno središče mladine. Obenem bo to gledališče tudi zakladnica našega Narodnega gledališča, ker se bodo tu kovali novi igralski talenti. j* RUSKI TEČAJ IZ MIRNE NA DOLENJSKEM Naše telesnovzgojno društvo je priredilo svoj prvi pomladanski izlet na Sevnico in Trbino v obliki pohodnih tekem, ki se ga je udeležilo 82 mladincev in mladink. Na Sevnici smo postavili prvo fizkulturno skupino Drugi tak izlet smo imeli na praznik 25. marca na Selo in tudi tu smo postavili fizkulturno skupino. Selani so se zdaj kar dobro izkazali, posebno žene in mladina. Mladina se pridno pripravlja na akademijo. Tudi s pripravami za tek čez drn in strn imamo polne roke uela. Na obletnico prvih dolenjskih talcev v Radohovi vasi bomo odkrili v spomin na te žrtve spomenik, štafeta iz raznih krajev bo ponesla lovorjev venec. V počastitev 8. marca so naše žene priredile igro »Svet brez sovraštva«. Ob tej priliki so razstavile tudi umetniško izdelano sliko Mirne, ki jo bodo poslale maršalu Titu v spomin na težke boje naših partizanov v narodno osvobodilni borbi. У KAKNJU DVIGAJO PROIZVODNJO Tekmovanje v Kaknju je v polnem teku. Prehodna zastava je še podžgala v delavcih voljo do tekmovanja. V februarju so dobili zastavo v Ričici, kjer so dvignili proizvodnjo za 8% in je dala tako Ričica 37.77% skupne proizvodnje rudnika. Naredili so 11.230 nadur. Med tem je bilo izostanka samo 180 ur, to je 0.016%. Zasluge pri doseženem uspehu imajo predvsem mladinci. Skupina 12 mladincev je v 3 urah natovorila 72 jamskih vozičkov premoga. Tudi drugi delavci ne zaostajajo. Obrtniki so naredili v 60 prostovoljnih urah 10 novih jamskih vozičkov. Drugi spet so popravljali poljedelsko orodje za kmete in naredili pri tem delu 40 ur. Med največje uspehe pa je treba šteti dograditev lokomotive v Kaknju. Tudi električarji so se izkazali in tako je Kakanj 17. t. m. dobil po dveh letih spet lastno električno energijo. SPOMLADANSKA SETEV V KARLOVŠKEM OKROŽJU Poljedelske komisije v okolici Karlovca so za spomladansko setev naredile načrte, po katerih so dosegli že vidne uspehe. Poedini okraji eo sl napovedali tekmovanje z namenom, da se setev hitreje in popolneje izvrši. Največ uspeha je do sedaj pokazal okraj Slunj. Krajevni odbor Kordunski Leskovac je napovedal tekmovanje vsem vasem tega okraja. V okraju Vrgin Most je setev v polnem teku. Tudi vsi ostali okraji, kjer sodelujejo pri setvi vse organizacije, tudi mladinske in organizacije žena, so dosegli že lepe uspehe. PRI REGULACIJI JASENICE BO MLADINA PRIHRANILA 5 IN POL MILIJONA DINARJEV Hidrotehniška sekcija v Smederevski Palanki regulira struge rek Jasenice, Kubišnice in Velikega Luga, ki s poplavami ovirajo kmetijstvo. Rodovitna dolina Jasenice z 12 tisoč ha zemlje da približno letno 1000 kg žita na ha, a v letih povodnji se pridelek zmanjša na 600 kg. Ko bo polje obvarovano pred poplavo, pričakuje letni pridelek 1800 kg na ha. Če računamo žito po 3.50 50. lekcija Б. TopbáTOB: 0 жизни и CMéprH Отрнвок Тов4ршц! - ; • , y Два часа ,о<ш1т.осб до рассвета. Даваи помечтаем. ' . Л гллжу-. сквозв ' ночв глазами человека, которому бли-зостбк) бол иимерти дано далеко видетБ. Чсрез многие ночи, дни, м&јлци гллжу.л вдеред и там, за ropáMH ropa, внжу ташу поббду. Мндобудем-ее!.Через потоки крови, чсрез муки и стра-д4нил, чбрбз- гразБ и ужас boëhbi мм придем к fleii. К полноИ и окончателБноа победе над врагом! Мн eë вмстрадали, мн eë завошеџ. Мн воИдек в городА и-cëiia, освобождешше от Bpará, и нас встрбтит торЈкбственнаа тишина—тишина переполненних счаствем душ. A потом -Д задвтмат восстановлешше заводм, забурлит жизвб . A Замечателвнаа жизнб, товаршц! Жизнб на cBOoćjiHoft зешш в братстве co всеми народами. За такунЈ живнв и умербтв не много. Зто не смертв, a бес-смертие. * Светает, товаршц ... По землб побежали робкие cépBie т£ни. Никогд4 eme не каз0ласв мне жизнб такои лрекрАсноИ, как в зтот предрассвбт-HBift час. Гллди, как noxopouiéjia донецкаа степв, как заигралн под лучами солнца меловне rópBi, стали серебрлннми. Да, бченв хбчетса житб. Увндетв победу. Прнжагв к шер-шавоЗ шинбли кудравук» голбвку дочери. Л оченв лк)блк> жизнв, — и потому иду сепчас в ббИ. Л иду в 6oë за жизнв. За настотцум, a не рабскуго жизнб, то-варшц! За счастве moiíx детбД. За счастве Moéft Родшш. За мое счастве. Л лк>блк> жизнб, ho смерти не испугагосв. Житб как воин и умербтв как воин, — вот как л понимак» жизнб. Рассвбт ~- Загрохотали гаубицвБ Артподготовка. Сепчас и нн попдем. Товариш,! Над роднбИ донбцкои стбпвт встает солнце. Сблнце бож Под eró луч0ми л торжбственно кллнусв тебб, товаршц: л не дрбгну в 6oió. Раненни — не уиду из строл. ОкруженнвШ врагами — не сдамсл. Нет в мобм сбрдце сепчас ни страха, ни смлтбнил, ни жалости к врагу, — толвко нбнавиств. Дк>тал танавистБ. Сбрдце жжбт. Зто — наш CMépiHbiñ 6óíí. Иду. КЗжннА фронт. * О življenju in smrti. Odlomek. — Tovariš! Dve uri je še do svita. Daj, posanjariva. Skozi noč gledam z očmi človeka, ki mu je zaradi bližine boja in smrti dano videti daleč. Gledam naprej mnogo noči, dneve, mesece in tam vidim za gorami gorjá našo zmago. Dobili jo bomo! Cez potoke krvi, po mukah in trpljenju, po blatu in grozi' vojne dospemo do nje. K popolni končni zmagi nad sovražnikom! Trpeli smo zanjo, izvojevali jo bomo. Šli bomo v mesta in vasi, osvobojena sovražnika, nas pa bo srečala svečana tišina — tišina s srečo prenapolnjenih src. Potem pa — se bo vil dim iz nanovo ustanovljenih tvornic, zavriskalo bo življenje... Pomembno življenje, tovariš! Življenje na svobodnih tleh v bratstvu z vsemi narodi. Za takšno življenje tudi umreti ni mnogo. To ni smrt, to je nesmrtnost. * Svita se, tovariš.. „ Po tleh so stekle plašne sive sence. Nikoli se mi življenje še ni zdelo tako krasno, kakor ob tej predzorni uri. Poglej, kako se je polepšala donska stepa, kako so pod sončnimi žarki zaigrale kredaste gore, se posrebrile. Da, zelo se mi hoče živeti. Ugledati zmago. Stisniti k raševinastemu plašču kodrasto glavico hčerke. Zelo ljubim življenje — in zato grem zdajle v boj. Grem v boj za življenje. Za pravo, a ne za suženjsko življenje, tovariš! Za srečo svojih otrok. Za srečo svoje Domovine. Za svojo srečo. Ljubim življenje, toda smrti se ne ustrašim. Živeti kakor vojak in umreti kakor vojak — da. tako razumem življenje. Svit... Zakrohotale so se havbice. Topniška priprava. * Zdajci pojdemo tudi mi. — Tovariš! Nad rodno donsko stepo vstaja sonce. Sonce boja. Pod njegovimi žarki te svečano pozdravljam, tovariš: v bojn ne bom trepetal! Ranjen — ne bom pobegnil iz boja. Obdan od sovražnikov se ne bom vdal. V mojem srcu ni zdajle ne strahu, ne zbeganosti ne usmiljenja za. sovražnika, — samo sovraštvo. Kruto (besno) sovraštva V srcu skeli To je — naš smrtni boj. Grem. Južna fronta. * SLOVNICA Види глагола — Glagol glede na trajanje dejanja Glagoli so glede na trajanje dejanja lahko dovršni ali nedovršni. Глаголм coBepuiéHHoro вида — Dovršni glagoli решитБ — odločiti, skleniti; броситБ — vreči; пуститБ — pustiti. Dovršni glagoli imajo dva časa: pretekli (решил, бросил, uyciíra) in prihodnji čas (решу, брбшу, пушу) — dovršnik v sedanjem času ima namreč prihodnji pomen. Dovršniki v ruščini ne morejo tvoriti prihodnjega časa kot nedovršniki. Глаголи HecoBepméHHoro вида — Nedovršni glagoli Ti glagoli imajo tri čase: sedanji čas (решак — odločam, бросаго — mečem, nycKáio — puščam), pretekli čas (л решал — odločal sem, л бросал — metal sem, л пускал — puščal sem) in prihodnji čas (л буду решатБ — bom odlhočal, л буду бросатБ — metal bom, л буду пускатв — puščal bom) Пословицм — Pregovori Скучен денБ до в0чера, коли дблатв н0чего. — Без дбла ЖИТБ — Т0ЛБК0 Hé6o КОПТИТБ. Dolgočasen je dan do večera, če ni dela. — Brez dela živeti (se pravi) samo dim spuščati proti nebu (dimiti nebo). Праздноств матБ пороков. Lenoba je mati pregreh. Раббта да руки — надбжнвт в лгодлх поруки. Delo in roke — to sta trdna poroka ljudi (le na to se lahko človek zanese). Грамоте учитвсл — всегда пригодитсл. — Кто грамоте го-разд, тому не nponácTB. Učiti se branja in pisanja je zmerom koristno. — Kdor je dobre pismen, ta ne propade. din, bo znašal letni dohodek v suhi letini približno 33,000.000 din, a v mokri letini 49,400.000 din. V kolikor se bo namesto žita sejala koruza in sladkorna repa, bo dohodek lahko tudi večji Dve brigadi mladincev iz Smederevske Palanke in Velike Plane, vsaka s 300 ljudmi, tekmujeta med seboj pri regulacijskih delih na strugi Jasenice od vasi Vodice proti va- si Cerovcu. Doslej so v tekmovanju uspeli, da skoplje en mladinec po 2.3 kub. m dnevno, hočejo pa, da bo naredil vsak 3 kub. m dnevno. S prostovoljnim delom bodo orihra-nili državi 5 eoo ono -p, i VARČUJTE Z DRŽAVNO, LJUDSKO IMOVINO! .jj Dnevne vesti Koledar Nedelja, 31. marca: Benjamin. Ponedeljek, 1. aprila; Hugan, Melita. Spominski dnevi 1. 4. 1943. Stane-France Rozman pride na Koroško, da izvede reorganizacijo koroških partizanskih čet. 1. 4. 1944. Začetek bojev IX. korpusa pri Idriji. Dežurne lekarne Danes: lekarna Sušnik, Marijin trg št 5; lekarna Oblak v Št. Vidu. Jutri: lekarna Tmkoczy, Mestni trg št. 4; lekarna Bohinc, Rimska c. 31. Nedeljsko zdravniško dežurno službo ima do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Vinko Igličar, Tržaška cesta 14, telefon št. 22-89. Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju ima do ponedeljka do 8 zjutraj dr. Drago Mušič. Cankarjeva cesta 11. JAKOPIČEV PAVILJON Fotografska razstava »Prijateljstvo narodov Sovjetske zveze«. Prireja Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR. NARODNO GLEDALIŠČE Drama Nedelja, 31. marca ob 15. uri: Gol-doni-Rupel: Primorske zdrahe. Izven. — Ob 20. uri: M. Pu cova: Svet brez sovraštva. Izven. Torek, 2. aprila ob 20. uri: Nušič: Pokojnik. Red B. Sreda, 3. aprila ob 20. uri: škvarkin: Tuje dete. Red Sreda. Opera Nedelja, 31. marca ob 19.30: Verdi: Rigoletto. Premiera. Izven. Torek, 2. aprila ob 19.30: N. Rimski-Korsakov: Sneguročka. Sindikalni abonma. Red SD. Sreda, 3. aprila ob 19.30: Verdi: Rigoletto. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Nedelja, 31. marca ob 20.15: »Gospa ministrica«. V šentjakobskem gledališču bodo ponovili drevi ob 20.15 zabavno Nuši-čevo veseloigro »Gospa ministrica«. Vstopnice od 9. do 11. v poslovalnici Putnika (hotel Slon) in eno uro pred začetkom predstave pri dnevni blagajni v Mestnem domu. Preskrbite si pravočasno vstopnice! ifiariborsko gledališče Nedelja 31. marca ob 15. uri: Čajkovski j: »Jevgenij Onjegin«. Znižane cene. Izven. — Ob 20. uri: O' Neill: »Strast pod bresti«. Izven. Ponedeljek 1. aprila: Zaprto. Torek 2. aprila ob 20. uri: O'Neill: »Strast pod bresti«. Red A. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU Nedelja, 31. marca ob 16. uri za Izven: »Pokojnik.« LJUDSKO GLEDALIŠČE NA JESENICAH Nedelja 31. 3 46. ob 9. dop. »Princeska in pastirček«. Predstava za šoJi ko mladino. Nedelja 31. 3. 46. ob 14.30 popoldan »P.inceska in pastirček. Izven. Gostovanje mladinskega gledališča v Tržiču. KINEMATOGRAFI Ljubljana, Kodeljevo: Finski film »Potepuhov valček«, tednik. Ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30. Matica: Sovjetski film »Praznik mladosti«, tednik. Ob 15., 17., 19. in 21. uri. Union: Sovjetski film »Praznik mladosti«, tednik. Ob 15., 17., 19. in 21. uri. Sloga: Ameriški film »Petrolej«, tednik. Ob’ 15., 17., 19. in 21. uri. ★ Oddajajte izpraznjene škatlice od kreme za čevlje! Trajne sio težave, ki jih imajo tovarne za kemične izdelke, p.edrvsem tvrdka »Union« v Mariboru, zaradi pomanjkanja škatlic od kreme za čevlje. Zato je naša proizvodnja v zvezi z razdeljevanjem med potrošnike občutno prizadeta- Potrebno je izvesti organizacijo zbiranja omenjenih škatlic, kar bi omogočilo večjo proizvodnjo in izdatnejše dodeljevanje blaga odjemalcem. Ker je treba stare škatlice temeljito očistiti in pripraviti za novo kremo, bi se s tem omogočila neprekinjena in večja zaposlitev delavstva. Popolnoma neuporabne doze pa bi se izločale ter oddale državnemu zavodu za odpadke. da pomnože zalogo sirovin. Navedena akcija bi imela vsestranske koristi za narodno gospodarstvo, ker bi rešila znaten kapital od propasti ter večjemu številu delavstva omogočila zaslužek. Zbiranje naj bi ¿e poverilo dodeljevalcem blaga, ki bi škrbeli za primerno propagando pri svojih odjemalcih, škatlice pa naj bi oddali tovarni Saturnus, ki nima toliko sirovin, da bi izdelala zadostno število škatlic, da bi se mogle dobave izvršiti v ceioti. Za zbiranje naj se zavzamejo tudi množične mladinske organizacije. Uprava mestnih zgradb in zemljišč pri ML O za okrožno mesto Ljubljana ponovno obvešča vse najemnike, stanujoče v mestnih in zaplenjenih zgradbah in one, ki imajo v najemu mestai, javni ali zaplenjeni svet, da od L aprila 1946 dalje plačujejo najemnino samo po položnicah Mestne hranilnice z ustrezajočo značko in ne več pri me;toj blagajni ali po njenih položnicah. Nove položnice se dobijo v pisarni Lingarjeva ul. št. l-II., soha št. 51, dnevno od 8 đo 14 m od 16 do 18. Spored jutrišnjega simfoničnega л i r on’je v Unì onskj dvorani ob 20 je naslednji: Borodin: 9'mf opija II.; Grieg: Koncert za klavir in orkester, solist Bruno Degrassd; Čajkovski: ščeljkunščik — suita. Dirigent: Jakov Cipri. Prvovrsten spored in odlični izvajalci zaslužijo vse naše zanimanje, zato obisk najtopleje p. sporočamo. Vstopnice v Knjigami Glasbene Maitice. 745-n V petek 5. aprila bo v veliki Filharmonični dvorani solistični koncert katerega bodo izvajali naši najboljši reproduktivni umetniki: Julij Betetto, Janko Ravnik, Jan Šlais, Anton Trost in Ljubljanski godalni kvartet (Leon Pfeifer, Albert Dermelj. Vinko Šušteršič, Cenda Šedlbauer). Koncert priredi Akademija za glasbo na korist Socialnega skrbstva terena Napoleonov trg. Spored je visoko umetniški, imena izvajalcev pa nam jamčijo za prvovrstno izvedbo. Vstopnice so od ponedeljka dalje v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Učiteljem ruščine! Iz pisalne ministrstva za prosveto smo prejeli: Za kandidate, ki žele opravljati strokovni izpit iz ruščine za pouk na gimnazijah, 'učiteljiščih in strokovnih šolah, .posluje v Ljubljani stalna izpiaševalna komisija Strokovni izpit iz ruščine se opravlja od 15. maja do 1. junija t. L Pravico do opravljanja tega izpita imajo vsi kandidati, ki žele poučevati ruščino, in vsi učitelji ruščine na gimnazijah, učiteljiščih in strokovnih šolah, ki nimajo možnosti opravljati izpit na univerzi. Šele na podlagi tega izpita bodo imeli pravico do poučevanja na srednjih šolah, učiteljiščih in strokovnih šolah tudi tisti, ki nimajo izpita na univerzi. Učitelji, fed so za ruščino že nastavljeni, bodo brez tega izpita ali brez izpita na univerzi odpuščeni. Podrobnejše informacije o tem izpitu dobe kandidati pni tajniku izpitne komisije asistentu za slovansko filologijo Zvonku Bizjaku v slovenskem seminarju na univerzi ali na ravnateljstvih srednjih šol. Vsem pevskim zborom, ki so se javili za sodelovanje psi skupnem nastopu za prvi maj. Poročajte v štirinajstih dneh, kako vaši zbori napredujejo. in sicer po sledečih točkah: število pevcev (moških, ženskih) — uspeh — razmere glasov — event, vprašanja Poročila pošljite na kulturno prosvetni odbor, Medstrokovni zvezni svet. Kolodvorska ul. 3 (nasproti mestnega kopališča). Davčna komisija pri Mestnem ljudskem odboru za okrožno mesto Ljubljana bo: 1. Dne 3. aprila 1946 od 16 dalje v prostorih finančnega oddelka MLO, Lingarjeva ul. 1-1., levo, soba št. 5 (Kresija) določevala davčnim zavezancem-pravnim osebam (delniškim družbam, zadrugam družbam z o. z., cerkvam, samostanom, društvom, skladom, podržavljenim podjetjem itd.), katerih sedež se nahaja na teritoriju Četrtnega ljudskega odbora Ježica in Tabor (IV. skupina), akontacijo na dohodnino za L 1945. 2. Dne 4. aprila 1946 pa ob istem času in istem kraju obravnavala V. skupino pravnih «seb iz Četrtnega ljudskega odbora Tabor. K razpravam se brez posebnih individualnih pozivov varijo vsi prizadeti davčni zavezanci s pripombo, da bo sicer akontacija na dohodnino za 1. 1945 določena brez ozira na njih sodelovanje s sklepom. proti kateremu ne bo dopustna pritožba. Seznam v poštev prihajajočih pravnih oseb je objavljen na razglasnih deskah četrtnih ljudskih odborov Ježica in Tabor. Trcšarinski referait MLO v Ljubljani priredi v okviru prvomajskega tekmovanja 2. aprila 1946 ob 20. uri v dvorani Šentjakobskega gledališča kulturno prosvetni večer z zelo pestrim in zanimivim sporedom. Vstopnine ni. Pobirali se bodo le prostovoljni prispevki. Čisti dobiček je namenjen tiskovnemu Skladu za Primorsko in Koroško in za socialno ikrbstvo. Iz Legije koroških borcev. Vabimo vse bivše koroške borce v Ljubljani, da se polnoštevilno udeleže prvega informativnega članskega sestanka 13. aprila 1946 ob 20 uri zvečer v gostilniških prostorih pri Poijšaku Šmartinska cesta 22. Gospa Sveta, zibelka našega rodu, čaka na odrešenje. Posvetimo svoje sile kot smo jih v letih 1918—20, nalogi, da se ta del naše lepe slovenske zemlje združi z nami v republiki Sloveniji in Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. — Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani. Komisija za ugotovitev vojnega dobička pri MLO okrožnega mesta Ljubljana bo imela v četrtek dne 4. aprila 1946 ob 9. uri dopoldne v poslopju bivše finančne direkcije na Poljanski cesti št. 2, pritličje, javno razpravo, na kateri se bo ugotovil vojni dobiček za sledeča podjetja: 1) Gospodarska zveza, r. z. z. o. j. v Ljubljani, Novi trg št. 3. 2) Glavna kmetijska blagovna zadruga, r. z. z. o. z. v Ljubljani, Novi trg štev. 3. 3) Prva slovenska zidarska družba z. o. z. v Ljubljani, Tržaška c. št. 2. 4. Vinocet. tovarna kisa v Ljubljani, Viška c. št. 60. Postopek pred komisijo je javen. Razpravam ¿me prisostvovati poleg vojnega dobičkarja samega tudi vsakdo drugi. V okviru prvomajskega tekmovanja je osebje pošte Ljubljana 6 (Rimska cesta) v petek 29. t. m. obdarilo 30 otrok v kliniki za otroške bolezni. Izročili so otrokom lične zavojčke s pecivom in pirhi. V imenu obdarjenih malčkov prisrčna hvala! Obvezno cepljenje proti davici bo po razglasu za četrt Center v torek 2. aprila ob 16 v Mestnem domu. za četrt Tabor pa v istem času v osnovni šoli na Ledini. Za one ,ki ne morejo pripeljati otrok v popoldanskem času. bo za četrt Center cepljenje v četrtek 4. aprila ob 8 v Mestnem domu, za četrt Tabor pa v petek 5. apr. ob 8 na Leđnni. Starše nujno opozarjamo na razglas v našem dnevniku 28. t. m. Šentjakobsko gledališče še vedno sprejema nove igralce in igralke. Vse tovariše in tovarišice, ki imajo veselje do igranja vabimo k sodelovanju. Prijave se sprejemajo vsak Zadnji dan sovjetske fotorazstave Fotorazstava »Prijateljstvo narodov Sovjetske zveze«, ki jo prireja Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR, je bila deležna ogromnega obiska. Doslej jo je obiskalo okrog 10.000 ljudi! Opozarjamo, da je danes zadnji dan razstave, ki si jo lahko ogledate od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne v Jakopičevem paviljonu. Zanimivi so zapiski obiskovalcev razstave. V spominski knjigi, ki so vanjo obiskovalci vpisovali svoje vtise, se vrstijo izrazi občudovanja mogočnosti in bogastva velike sovjetske države. Vpisi kažejo hkrati, da so razstavo obiskali ne samo Ljubljančani, ampak tudi ljudje z vseh strani. Iz Črnomlja in Konjic, iz Maribora in Jesenic, z Vrhnike in iz Trbovelj — od povsod so prihajali obiskovalci ter občudovali slike o življenju in delu sovjetskih republik. Naj navedemo nekaj pripomb iz spominske knjige: Naučili smo se mnogo! — Zelo naju je ganilo, tako da bi rada videla tudi na ruskem ozemlju. — Želim, da bi tudi mi, mladi aktivisti, znali čuvati spomine in pridobitve naše 4-letne krvave borbe, kakor jih čuvajo mladinski aktivisti ZSSR iz svoje domovinske vojne in še prej iz svoje social, revolucije. — »Razstava mi je odkrila marsikaj, česar nisem vedela o SZ.« — »Srečni ljudje, ki žive v tej deželi. Upajmo, da si bomo tudi mi ustvarili tako lepo življenje.« — »Želimo videti matjuško Moskvo.« večer od 20. ure dalje v šentjakobskem gledališču v Mestnem domu, L nadstropje. Pismene prijave z navedbo podatkov pošljite na isti naslov. Podružnica ESZDN galanterijske in sorodnih strok javlja, da je prejela za svoje člane nekaj manufakturnega blaga. Člani naj se zglasijo dne 2., 3. ali 4. aprila od 18 dalje pni predsedniku tov. Škrajnarju v trgovini Prelog, kjer bo vsak deponiral za nakup omenjenega blaga 250 din. Pravico do nakupa imajo samo oni, ki so bili že vključno meseca decembra člani zgoraj imenovane podružnice. _ 746-n Tovariše iz Buchenwalda vabimo na proslavo naše osvoboditve, ki bo dne 13. aprila ob 19.30. — Prijavite udeležbo do 7. aprila tov. Janezu Drašlerju, Gledališka ul. 14, TRD. kjer dobite nadaljnje informacije. Vabljeni tudi svojci! Za prenočišča bo preskrbljeno. 744-n Okrožni izvršni odbor priredi vinsko razstavo v Novem mestu. Otvoritev razstave bo 31. III. ob 9 zjutraj. Razstava traja od 31. III. do 2. IV. vsafe dan od 8 zjutraj do 20 zvečer. Razstavljena bodo vina vsega Novomeškega okrožja. Vaoljeni vsi! 731-n V zbirki finančnih predpisov, ki jih izdaja ministrstvo za finance v Ljuoljani, so izšle naslednje brošure: II. zvezek: »Taksni predpisi« 16 din; IIL zv.; »Neposredni davki« 16 din; IV. zvezek: »Predpisi o valorizaciji« 30 din. — Dobijo se pri Slovenskem knjižnem zavodu ▼ Ljubljani, Pred škofijo 5 in v vseh njegovi podružnicah. 732-n Žabnice. V nedeljo dne 31. 3. 1946. ob A uri pop. pokopljemo zadnje preostale žrtve junakov borcev na domačo farno pokopališče. Med njimi je tov. akademik Jeruc Jože, vnet borec in intenzivni delavec osvobodilne borbe. Padel je ravno za njegov imendan, dne 18. 3. 42., prepeljan je bil iz gozda Mali Rovt iz bližnje okolice. Bil je izdan cd domačih izdajalcev. To je bila prva žrtev Žabniške fare. Drugi je Fire-der Ivan iz Dor farjev št. 23. Padel dne 17. 3. 1945. v Bukoščici v Selški dolini. Bil je izdan in ubit od domačih izdajalcev. Potem sta še dve neznani žrtvi, o katerih se ne ve od kod sta, kdaj sta padla. Bila sta tudi žrtvi okupatorja in njih pomagačev. Vsi bodo prepeljani v Žabnioo, kjer bodo ležali v Zadružnem domu na mrtvaškem odru. Okoliško ljudstvo vabimo, naj se udeleži pogreba v čim večjem številu. 741-n Zločin ostankov fašistične tolpe, ki se je pojavila 18. 3. 1946 v Kra-ljevcih pri Sv. Juriju na Štajerskem, je zahteval žrtev aktivista tov. Nji-varja Jakoba, ki je bil v naših vrstah od januarja 1945 ter se zavedno boril proti okupatorju do osvoboditve. Imenovani je bil vse do dneva umora v vrstah KNOJ-a, ter umrl ¡kot junak. Za njim žalujejo domači in okolica, posebno njegova sestra Jožefa. Zahvaljuje se tudi vojski, ki ga je častno spremila na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Sestra Jožefa. 740-n Dr. Prodan Josip do nadaljnjega ne ordinira. 734-n Podboj Stane, partizansko ime Magaradka roj. 29. 12. 1917. v Ljubljani je padel 2. 2. 1942. v Verdu. Gledališče OF v Stražišču ponovi v nedeljo 31. 3. ob 16. uri in 20. uri »Mikiovo Zato«. Za partizanske invalide je daroval predsednik mesarskega združenja tovariš Kumer Matija 200 din. 748-n Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani je darovalo 1500 din namesto venca na grob pok. Rode Franca, Dev. Mar. v Polju, podbor-ška Pavla in Kastelica Antona, za partizanske invalide. 747-n Žrebanje nagrad »Gledališkega koledarčka« bo v soboto 6. aprila. Oglejte sá nagrade v izložbi trgovine Sport-Kmet na Aleksandrovi cesti. Oblačilni delavci, podružnica Ljubljana, imajo svoj redni mesečni sestanek 3. aprila 1946 ob pol 8. v Gajevi ul. 5, pritličje. Odbor. 750-n Prijave za tečaj ruščine se sprejemajo še do torka 2. aprila. Trgovski učni zavod, Kongresnj trg 2 II. telefon 23-91. 738-n Telesna vzgoja Jugoslovanski teniški igralci v Moskvi Punčec, Palada in Mitič so vse igre odločili v svojo korist Ob prvem, srečanju jugoslovanskih teniških igralcev z najboljšima predstavniki tega športa v Sovjetski zvezi je moskovska »Pravda« pisala; Včeraj so se v Moskvi v pokritem štadionu »Dinama« pričele vsezvezne tekme v tenisu. Veliko zanimanje je bilo za tovariško srečanje jugoslovanskih in sovjetskih teniških igralcev. Jugoslovanski igralci, ki so zdaj v Moskvi, spadajo med najboljše teniške igralce ne samo v svoji državi, ampak so bib tudi zmagovalci na naj več jih mednarodnih tekmovanjih. Tako je na primer Franjo Punčec igral v Sovjetski zvezi, Afriki. Indija in v skoraj vseh evropskih državah. On je znan po svojih zmagah nad slavnimi svetovnimi šampijonL V igri z Ozerovim je Punčec pokazal visoko tehniko. Med drugim ima krasne in močno plasirane udarce, mojstrsko obvlada igro pri mreži in v zraka. Igro je odločil v svojo korist s 6:2, 6:1 in 6:3. Ozerov je igral pod svojo običajno formo, zlasti nesiiguren pa je bil v servisu, zaradi česar je izgubil veliko število točk. Sovjetski igralec tenisa Belič je v igri z Dragotinom Mitičem pokazal živahno igro, zlasti pa je imel krasen servis, tako da Mitič mnogih žog ni mogel ujeti. Prvi set je Belič dobil s 6:3, toda že v drugem setu je Mitič z močnimi udarci v ogle nadvladal svojega nasprotnika in odločil set v svojo korist s 6:3. Tudi oba nadaljnja seta je Mitič z istim rezultatom odločil v svojo korist. Josip Palada, eden izmed najboljših jugoslovanskih mojstrov rakete in izkušen igralec na mnogih mednarodnih tekmovanjih, je zmagal aad Novikovim s 6:2, 6:1. 6:2. V parih sta Punčec in Mitič zmagala nad Beličem ¡n Korbutcm z rezultatom 6:1, 6:2. 6:3. Državno prvenstvo v namiznem tenisu Kakor smo že poročali, so se v sredo začele tekme v namiznem tenisu., za prvenstvo Jugoslavije. Tekmovanje se bo končalo današnjo nedeljo s finalnimi igrami. V izločilnem tekmovanju ni bilo posebnih presenečenj. »Spartak« iz Subotice je premagal »Milicijonara« iz Beograda z 5:2, »Borec« iz Ljubljane »Slobodo« iz Sarajeva prav tako s 5:2. »Crvena zvezda« iz Beograda pa »Kosmaj« iz Beograda s 5:0. V juniorskih tekmah je »Spartak« iz Subotice premagal »Botič« iz Beograda s 5:0, »Mladost« iz Zagreba pa »Storžič« iz Kranja s 5:1. V ženskih disciplinah je »Jedinstvo« iz Subotice premagalo »Slobodo« iz Sarajeva s 3:0, »Akademičar« iz Za-greToa pa je nadvladal »Storžič« iz Kranja s 3:2. Zadnje kolo nogometnega prvenstva Danes bo odigrano zadnje kolo prvega dela nogometnega prvenstva v ljubljanskem okrožju. Nastopila bodo moštva »Borca« in »Edinosti« ter »Svobode« in »Krima'«. Vsaka točka iz današnjih srečanj bo dragocena za placement tekmujočih klubov, čeprav zaenkrat vodilnega »železničarja« nobeden več ne more dohiteti. V povratnih tekmah, ki se bodo začele že prihodnjo nedeljo, gotovo ne bodo želi uspehov samo zmagovalci iz prvega dela tekmovanja, ker so med petimi udeleženci štiri moštva precej izenačena in bo zlasti za drugo mesto še trda borba med njimi. Prva dva nasprotnika na današnji tekmi bosta moštvi TD Borca in TD Edinosti. Slednje se doslej ni moglo uspešno izkazati še v nobeni tekmi in tudi v današnjem srečanju nima izgledov za pozitiven rezultat. Borci pa bodo hoteli s čim večjo razliko golov utrditi svoj položaj v tabeli. Bolj zanimiva bo tekma med Svobodo in Krimom. Moštvo Svobode si bo po dveh neodločenih tekmah zadnjih nedelj hotelo izboljšati svoje pozicije v nogometnem prvenstvu, Kri-movci pa z dvema točkama iz dosedanjih treh tekem tudi niso zadovoljni in se bodo skušali premakniti s predzadnjega mesta. Tekmi bosta na igrišču Svobode ob Tyrseri cesti, in' sicer prva z začetkom ob 14. uri, druga pa ob 15.45. Zadrugar# : postajno osebje Danes ob 10. uri dopoldne bo na igrišču železničarja povratna nogometna tekma med uslužbenci Nabav-ljalne prodajne zadruge in postajnim osebjem Ljubljane-glavni kolodvor. V današnji tekmi bodo zadru-garji skušali popraviti svoj poraz, ki so ga doživeli v pretekli nedelji. * TD Svoboda obvešča, da bo v nedeljo dopoldne od 8. ure naprej na Taboru obvezen zdravniški • pregled za vse mladince, mladinke, člane in članice, ki še niso bili pregledani in ki nastopijo dne 7. aprila na teku čez dm in stm. TD Svoboda (nogometni referat). Pozivajo se Igralci Lah. Kroupa, Pupo, Pisele. Lindtner. Jerman. Rupar, Kalan, Smole, Volavšek, šalehar. Zajic. Zibel-nik. da so točno ob 15. url v garderobi na našem igrišču. Načelnik! TD. Krim — Nogometni odsek. Danes naj bodo vsi igralci prvega moštva najkasneje ob 14. uri na igrišču Svobode. Moša sigurno. Načelnik. TD »Borec« (nog. odsek). Pozivamo igralce I. moštva, naj bodo točno ob pol 2 na Igrišču TD »Svobode« za tekmo proti TD »Edinost«. Mladinsko moštvo naj bo Ob 10. url na našem igrišču v Mladinskem domu zaradi predtekme. Načelnik. P R B Obroki brane in odrezkov živilskih nakaznic za mesec april A. Osnovna nakaznica: 1. moka: 300 g moke ali 400 g kruha na dan ali za ves mesec 9000 g moke in sicer 2400 g koruzne moke in 6600 krušne moke; 2. zakuha: 1700 g koruzne moke na vse odrezke za zakuho; 3 maščoba: 300 g v Ljubljani, v ostali Sloveniji 200g na vse odrezke za maščobo; 4. sladkor: 150 g na odrezek za Sladkor; 5. milo: 100 g na odrezek za milo: 6. sol: 500 g na odrezek 12a (I, 22a) II, sol III in sol IV. B. Dodatne nakaznice: I. Dojenčki v 1. in 2. letu: 1. sladkor: 350 g na odrezek Doj. 156 oz. 165 otr.; 2. pšenični zdrob : 2500 g na. odrezek Doj. 157 oz. otr. 166 in na odrezek 13a oz. 23a osnovne živilske nakaznice; 3. riž: 500 g na odrezek Doj. 158 oz. otr. 167 in na odrezek 13b oz. 23b osnovne živilske nakaznice; 4. milo: 100 s miia in 1 zavitek pralnega praška (250 g) na odrezek Doj. 159 oz. otr. 168; 5. paradižnikov sok: 3 doze na odrezek Doj. 160 oz. otr. 169; 6. sadni sok: 3 doze na odrezek Doj. 160 oz. otr. 169. II. Otroci v 3—7 letu: 1. sladkor: 200 g na odrezek otr. 175; 2. testenine ali bela moka: 500 g na odrezek otr. 176; 3. bela moka: 500 g na odrezek otr. 177; 4. paradižnikov sok: 3 doze na odrezek otr. 178; 5. sadni sok: 3 doze na odrezek otr. 178. ra. Otroci in mladina od 8. do 14. leta starosti: 1. paradižnikov sok: 3 doze na odrezek mlad. 183; 2. sadni sok: 3 doze na odrezek mlad. 183. IV. Noseče žene: 1. bela moka: 500g na odrezek Nos. 1; 2. sladkor: 350 g na odrezek Nos. 2; 3. surovo maslo: 350 g na odrezek Nos. 3; 4. sir: 1000 g na odrezk Nos. 4; 5. mleta svinjina: 4 doze na odrezek Nos. 5. V. Težki delavci: 1. moka: 6400g kruha ali 4800g moke skupno na vse odrezke za kruh ter 4200 g moke skupaj na oba odrezka za moko. Moko v razmerju 25% koruzne in 75% krušne t j. 2400 g koruzne jn 6600 g krušne; 2. zakuha: 3300g koruzne moke na odrezek TD 107; 3. maščoba: 450 g v Ljubljani, v ostali Sloveniji 550 g na odrezek TD 101; 4. sladkor: 350 g na odrezek TD 102: 5. kava: 100 g na odrezek TD 103; 6. sir: 500 g na odrezek TD 104: 7. milo: 100 g na odrezek TD 105. VI. Lahki delavci: 1. moka: 4000 g kruha ali 3000 g moke skupno na vse odrezke za kruh ter 1500 g moke na odrezek za moko. Moko v razmerju 25% koruzne in 75% krušne, t. j. 1200 g koruzne in 3300 g krušne moke; 2. zakuha: 2500g koruzne moke na odrezek ED 206; 3. mašČbbe: 200g v Ljubljana, v ostaE Sloveniji 306g na odrezek LD 201; 4. sladkor: 200g na odrezek LD 202; 5. kava: 100 g na odrezek LD 203; 6. milo: 100g na odrezek LD 204. Delitev suhe hrane za težke in lahke delavce bo objavljena naknadno. VII. Narodna milica: 1. moka: 3000 g kruha ali 2250 g moke skupno na vse odrezke za kruh ter 6750 g moke skupno na oba odrezka za moko .v razmerju 25% koruzne in 75% krušne moke t. j. 2400 g koruzne moke in 6600 g krušne moke: 2. zakuha : 6000 g na odrezek NM 1 (koruzna moka); 3. maščobe: 400 g na odrezek NM 2; 4. sladkor: 300 g na odrezek NM 3; 5. sol: 100g na odrezek NM 4; 6. milo: 100 g na odrezek NM 5. VIII. Osebe nad 60 let: 1. paradižnikov sok: 3doze; 2. sadni sok: 3 doze na odrezke mlečnih nakaznic. Odrezke določijo okrajni ljudski odbori. IX. Dnevne nakaznice: 1. sladkor: 34g na odrezek 201; 2. sol: 115 g na odrezek 202; 3. milo: 25 g na Odrezek 204; X. Delitev nesladkanega kondenziranega mleka in mleka v praha v meseca aprilu 1946. Nesladkano kondenzirano mleko prejmejo v mesecu aprilu: : 1. Otroci v starosti od 6—9 let 8 doz; 2. bolniki 8 doz; 3. noseče žene 8 doz. Mleko v prahu prejmejo v mesecu aprilu: 1. otroci in mladina v starosti od 9—14 let po 3kg; 2. osebe v starosti nad 60 let po 3 k g. Delitev nesladkanega kondenzira nega mleka in mleka v prahu se bo vršila na mlečne nakaznice april — junij. Odrezke naj določijo posamezni okrajni ljudski odbori. Ker je nesladkano kondenzirano mleko in mleko v prahu že na zalogi, naj se ga prične isL aprilom. Težki delavci in lahki delavci prejmejo na dodatne živilske nakaznice kot nadomestilo za sir: L Težki delavci 1250 g mesnih konzerv z zelenjavo ali krompirjem in 2. lahki delavci 750 g mesnih konzerv s zelenjavo ali krompirjem. Delitev bodo izvršili mesarji, način delitve bo objavljen naknadno. Ljubljana, dne 30. marca 1946. CENA MEŠANEGA KRUHA Od 1. aprila 1946. pride v prodajo kruh iz 75% enotne moke in 25% koruzne moke. Peki dobivajo enotno moko po 6.90 din za kg, koruzno moko po 6.15 din za kg. Izračunavanje povprečka pokaže razliko 0.20 din po kg kruha, za katerega je za dosedanji kruh veljala cena 7.70 din. Nova cena enotnega kruha v prodaji na drobno bo 7.50 di za kg. DELITEV SALAME Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane bodo prejeli v torek 2. april» od 7—12 ure pri svojih stalnih mesarjih od črke O—Ž na odrezek »I.- 24 marec« ali »III.- 24 marec« živilskih nakaznic za mesec marec, izdanih od MLO — odseka za preskrbo v Ljubljani po lO dkg salam. Prodajna cena za kg salam je 50 din. Zgoraj označeni mesarji naj dvignejo salame v ponedeljek dne 1. aprila 1946. od 14. — 16. ure popoldne na Mestni klavnici v Ljubljani. Obračunavanje odrezkov bo javljeno naknadno. PEKI. POZOR! S 1. aprilom 1946 začno peki peči kruh iz mešanice v razmerju 1/4 koruzne moke in 3/4 enotne moke. Peki se morajo strogo držati tega navodila. ZNIŽANJE CEN VITAMINSKIM SADNIM SOKOM Opozarjamo vse podružnice Navod-a ter prodajalce na drobno, da je zvezni urad za cene znižal prodajne cene uvoženim UNRRA-inim sadnim sokom takole: konzerviran paradižnikov sok na 12.20 din za 1 kg netto na debelo ter na 13.50 din za 1 kg netto na drobno, konzerviran pomarančni sok in grozdni sok naravno sladkan na 15.30 din netto na debelo in na 17 din za 1 kg netto na drobno. Te cene .veljajo za predvideno delitev v apriàu do preklica. Podružnice Navoda, kakor maloprodajami naj na doslej običajen način izvrše popis obstoječih zalog ter' potrebne podatke dostavijo direkciji Navoda. Pripominjamo, da bo sedaj z občutnim znižanjem prodajnih cen sadnih sokov potrošnikom omogočeno, da si v okviru razdelilnega načrta nabavijo na nakaznice za otroke polnovredne vitaminske sokove po vsafco-mujr zmogljivih cenah. Informacije pisi, razmnoževanja in posredovanja. 5EKVIS BIRO, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 4, teL 21-09 PERJE KEMIČNO ČIŠČENO, PRI „OBNOVI“, MARIBOR, JURIŠIČEV A ULICA ST. 6 GLINE IN KAOLINI! JUGOSLAVENSKOM KOMBINATU ZA NAFTU I PLIN, ZAGREB, GAJEVA ULICA 5 so potrebne VEČJE KOLIČINE AKTIVNIH KOLOIOALNIH GLIN. Vzorec do 5 kg d os tariti na gornji naslov, kakor tudi ceno vagonskega blaga. SPREJMEMO TAKOJ veščega KNJIGOVODJO zaobratovno knjigovodstvo. — Prednost imajo knjigovodje s prakso v enotnem knjigovodstvu. — Tekstilna tovarna HUTER Ш DRUG — MARIBOR. ČEBELAR, teoretik in praktik, delno vešč mizarstva, mlajši, DOBI SLUŽBO pri večjem čebelarstvu. — Nastop takoj. Plača 1800.— Din na mesec in popolna oskrba. — Ponudbe sprejema Javna borza dela. Pom Delegat M. L. O. — oddelka za trgovino in preskrbo pri tvrdki Franc Erjavec LJUBLJANA, VVoflova ulica 12 poriva vse dolžnike in upnike, da prijavijo svoje terjatve in obveznosti z vsemi dokazi najkasneje do 10. aprila 1946. na naslov tvrdke. Poznejše prijave ne bodo upoštevane. V Ljubljani 30. marca 1946. DELEGAT M. L. O. za okrožno mesto Ljubljano TOVARNA BLAGAJN d. z o. z., I MARIBOR, Frank španova ulica 17 — Telefon štev. 27-Ç& IZDELUJEMO: BLAGAJNE VSEH VRST OMARE ZA KNJIGE Ш DOKUMENTE PISALNE PULTE BLAGAJNE ZÄ VZIDAVO ROČNE KASETE NAMIZNE BLAGAJNE BLAGAJNE ZA PISALNE MIZE Odpiramo L T' D’ in popravljamo pokvarjene ir blagajne <• Zobozdravnika, dentista, ki bi prevzel vodstvo zobnega ateljeja pri Sv. Pavlu pri Preboldu IŠČEM takoj. Pismene ponudbe: Zobni atelje, Sv. Pavel pri Preboldu. BARVAMO in KEMIČNO SN1AŽIMO vsakovrstno blago; cene solidne; vsa oblačila se vam strokovnjaško izlikajo. Sprejemališče: Vošnjakova ulica 4 PROŠNJE — VLOGE Informacije, intervencije, kalkulacije, poenoteno računovodstvo, agrarna reforma, ter vsa trgovsko-obrtna posredovanja ZAJC, LOJZE, kornere, pisarna, Gledališka ul. 7, teL 46-14. Pozor! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo kleparsko-inštalacijsko veiavnico preselil v nove prostore na Skali 5 (bivša sedlarska delavnica pri šipicu) in S3 priporočam za nadaljnjo naklonjenost. Smolej Alojzij, kleparstvo in napeljava vodovodov v Kranju. Odvetnik Dr. Rozina Igor zopet posluje V MARIBORU, Aleksandrova cesta 16 Po dolgi bolezni je dotrpela Bogu vdano Angela škrjanc šivilja Pogreb bo v ponedeljek, dne 1. aprila 1946 ob 4. uri pop. i™, kapele sv. Jakoba k Sv. Križu. Ljubljana 30. marca 1946. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Vsem, ki ste spremili mojega ljubljenega in nepozabnega moža Karla Tschecha k večnemu počitku, se ga spominjali v molitvi ter z menoj sočustvovali, najlepša hvala. Žalujoča žena MARIJA, in ostalo sorodstvo Zahvala vsem, ki ste spremili našega nepozabnega očeta Ivana Ogrina stavbenika, k večnemu počitku, zanj molili ter z nami sočustvovali. Bog plačaj tudi vsem, ki ste se trudili, da mu ff¿ite življenje, ga negovali ob bolezni in mu s prisrčno tolažbo lajšali trpljenje. Ljubljana, 31. marca 1946. ŽENA, OTROCI, IN OSTALO SORODSTVO I V visoki starosti 88 let nas je za vedno zapustila naša srčno ljubljena mati, stara mati in prababica Pavlina Tančic v petek 29. t. m. Umrla je po kratkem, a mučnem trpljenju v celjski bolnišnici. Pogreb predrage pokojnice bo 31. t. m. ob 11. dopoldne na mestno pokopališče v Celju. Sv. Jurij, Zagreb, Ljubljana, Celje 29. marca 1946. Žalujoči otroci, vnuk, pravnuk in ostalo sorodstvo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste izkazali zadnjo čast in spremili našega sina - edinca ANTONA obveščevalca Gradnikove brigade na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vencev in cvetja. — Posebno zahvalo smo dolžni številnim tovar išem - partizanom, komandantu vojnega okruga, vojaštvu za častno stražo, spremstvo in salve. Ti, dragi Tone, pa počivaj v miru v domači zemlji, za katero si daroval svoje mlado življenje. Novo mesto, 28. marca 1946. VIDIC ANTON in ANA, starši ZAHVALA vsem, ki Ste prišli v tako obilnem številu, da se poslednji-krat poslovite od našega ljubljenega očeta, starega očeta in tasta Franca Pungerčarja hišnega posestnika, krojaškega mojstra Posebno globoko se zahvaljujemo tov. dr. Jenšterlu za skrbno lajšanje njegove dolgotrajne bolezni, čč. duhovščini, združenju krojačev v Trbovljah, gasilski četi, posebno tovarišu Francu Gučku za poslovilne besede pri odprtem grobu, vsem darovalcem vencev in cvetja. Trbovlje 29. marca 1946. Žalujoči: ERNEST, sin; IVANKA, MICI, ŠTEFI, hčerke, ter ostalo sorodstvo Srečke za glavno žrebanje, ki bo trajalo od 9. do 27. aprila kupujte in pravočasno obnovite pri glavni kolektori „ZAKLAD“ - FRANC JAMNIK, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEV A CESTA ŠTEV. 14 Po pošti poslane srečke morajo biti plačane do 4. aprila! 17,284.000.— dinarjev v 22.000 dobitkih bo izplačanih! ZAHVALA Vsem, ki ste spremili mojega dragega sina DUŠANA SELIŠKARJA RADIOTEHNEKA v tako velikem številu na njegovi zadnji poti in počastili njegov spomin, iskrena hvala. Srčna hvala g. Bratina, ki je s svojo pomočjo in ljubeznijo lajšala trpljenje mojemu dragemu Dušanu. Maša zadušnica se bo darovala 2. aprila t. 1. ob 6. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 30. marca 1946. ŽALUJOČA MAMA Ï Tik pred vzhodom zlate svobode je SS-ovska krogla ugasnila komaj 21 pomladi dolgo življenje moje edine nade, sina, nečaka in vnuka GUSTIJA KUŠČARJA TRGOVSKEGA AKADEMIKA Po težkih treh letih trpljenja v internaciji in borbe za lepšo bodočnost je padel 4. maja 1945 ob 9. zvečer v Vičancih. Začasno počiva na pokopališču v Veliki Nedelji, pozneje pa ga prepeljemo v Rajhenburg in položimo k večnemu počitku poleg njegove prerano preminule mamice, ki jo je tako brezmejno ljubil. ŽALUJOČI OČE, IN OSTALO SORODSTVO Ljubljana dne 30. marca 1946. ZAHVALA Ob težki izgubi ljubljene žene, sestre in tete MIMI PREVEC se zahvaljujemo tov. dr. Ivancu in tov. dr. Pušenjaku za ves trud v bolezni, nadalje društvu A. F. ž., K. L. odboru za vence, spremstvo in poslovilni govor tov. Miri. — Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev ter šopkov in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vrhnika pri Ložu 27. marca 1946. Rodbine: PREVEC, BARAGA, TIŠLER Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da bomo prenesli zemeljske ostanke našega dragega sina GAJSKI MILANA AKADEMIKA iz Zagreba v Ljubljano, ki je bil ubit od zločinske roke ustašev dne 14. septembra 1944. Pogreb bo v ponedeljek dne 1. aprila 1946 ob 5. popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljube hčerke, nečakinje in sestrične ANKE PLANINA izrekamo toplo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in someščanom za prisrčno sožalje, poklonjene vence, tolažilne obiske in pomoč ter veliko udeležbo pri pogrebu. — Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in strežnicam v Leonišču za vnemo, s katero so skušali našo ljubljenko rešiti smrti, č. župniku Golobu, čč. duhovščini in samostanoma za veliko pozornost pri pogrebu, pevskemu zboru za ganljivo slovo in vsem Ankinim prijateljicam in tovarišicam, ki ste se prihajale z globokim sočustvovanjem poslavljat od nje in ste jo v skupini ZMS z lepim vencem tako polnoštevilno spremile na zadnji poti. -Iskrena hvala dragim domačinom in sotrpinom iz Srbije in iz Bele Krajine, ki ste tudi ob tej najtežji pre-izktišnji delili z nami trpljenje m prišli nekateri tako od daleč k pogrebu. Škofja Loka 30. marca 1946. ŽALUJOČA RODBINA PLANINA umilili ZDRAVILIŠČE RADIO THERMA LAŠKO SPREJEMA NA ZDRAVLJENJE IN OSKRBO ZASEBNIKE! Zdravilišče Ima krasno lego, leži tik ob Savinji. Okolica je divina in zelo..ugodne so izletniške točke na vse strani. Radio Therma, Laško, je visoko radioaktivna indiferentna akroterma 37 stopinj Celzija. — Zelo uspešno se zdravijo vsa revmatična obolenja (kronični in subkronični revmatizem, išias, lumbago itd., obolenja in izčrpanost živcev, ženske bolezni, rekonvalescence, obolenja srca in žilja, posebno arte-rioskloroza itd. Vsa podiobna pojasnila dobe interesenti pri upravi zdravilišča. — Sobe je treba rezervirati v naprej. iitiiiiiiimiiniiiiiminmimiiiiiniiiimniiiiiiinniniinmiiiiiiiniiiiiin |111шш111пшмт:11111шшиштш11тш1ш1!ш11!1!шшм11111!1ш1,,!!'1пшшто1|; ZAHVALA Vsem, ki ste sočutno pomagali pri izkopu in prevozu našega dragega STANETA ŽITKO KOMANDIRJA 2. ĆETE DOLOMITSKEGA ODREDA in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, naša iskrena zahvala. Posebej se zahvaljujemo č. župniku pri Sv. Treh kraljih in K. L. O. Dolenji Logatec, Fizkultumemu društvu, tovarišicama A. F. Ž. za opremo dvorane, vojski za častno stražo, prenos in spremstvo, Gasilski četi, govornikom za lepe poslovilne besede, združenima zboroma Tankovske šole in logaških pevcev za ganljivo petje, darovalcem in nosilcem žalnih vencev in cvetja, č. duhovniku za obred, množičnim organizacijam in sploh vsem, ki ste počastili njegov spomin. Dolnji Logatec 24. marca 1946. Žalujoča žena ELCA Z OTROKOMA, in sorodniki i 1 1 Žrtve iz Notranjih goric in Plešivice V deželo prihaja prva svobodna pomlad. Spominjam se vseh žrtev svete domovinske vojne. KOT BORCI PARTIZANI SO PADLI: KLEMENČIČ ANDREJ, padel 1944. na Hrvatskem; KLEMENČIČ ANDREJ, sin, padel 1942. pri Vrhniki; KUŠAR STANE, padel 1942. na Mokercu; MAVSAR LADO, padel 20. febr. 1944. na Graški gori; PETELIN IVAN, padel v nemški ofenzivi na Dolenjskem 1. 1943.; SKUBIC JANEZ, padel 20. marca 1943.; SOJER IVAN, padel 1942. na Dolenjskem; KOT TALCI: JAPELJ IVAN, ustreljen 29. septembra 1942.; MAVSAR JOŽE, ustreljen 29. septembra 1942.; PLEŠKO ADOLF, ustreljen 1942,; PLEŠKO IVAN, ustreljen 1942.; SELAN MARIJA, ustreljena 29. junija 1943. doma, TOMŠIČ JOŽE, žrtev črne roke v i. 1944. V INTERNACIJI V ITALIJI: SOJER ANTON. GROBEŠIČ ANTON; KOT ŽRTVE LETALSKEGA NAPADA: ARTAČ MARIJA, mati, ubita 9. marca 1945.; ARTAČ MIHAELA, hči, 9. marca 1945. ; ARTAČ SREČKO, sin, 9. marca 1945. ; ZALOŽNIK IVANA, ubita 9. marca 1945. VSEM — VEČNA SLAVA! Notranje gorice in Plešivica marca 1946. Dotrpela je naša ljubljena KLARA P0LENĆIČ URADNICA RADIO - LJUBLJANA Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 1. aprila 1946 ob y25. uri popoldne z žal, kapele sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 30. marca 1946. ŽALUJOČI PRIJATELJI Zá vedno nas je zapustil naš ljubi in skrbni oče, stari oče, tast in brat ŠTEFAN LOVŠIN (županov) TRGOVEC IN POSESTNIK Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku dne 1. aprila 1946. na farno pokopališče v Hrovačo pri Ribnici. Sajevec pri Ribnici na Dolenjskem 30. marca 1946. Žalujoči: IVAN«A, ANGELA, MIMI in MALI, hčerke; IVAN ŠĆURK, VINKO BAVEC, IVAN GREBENC, zetje; vnukinje in vnuki. Zapustil nas je naš BREUER JAROSLAV Pogreb predragega pokojni ka-bo v torek, dne 2. aprila 19 46 ob 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu. Ljubljana, dn-e 30. marca 1946. IIIIilllllllillllllllllllllilllllliillliilllllliillllllllllllllllllilllHIIIIIIIIIIIIIIIItllllltlflEIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllUlllllllllllllllllIlilllllllllllllllinilllllllillllllljlllllllllilllUlllIl / ZA GlXmo ŽREBANJE KI SE VRŠI OD 9. DO 37. APRILA, KUPUJTE PEI GLAVNI KOLEKTUBI Andre] Zajec, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica štev. lo Furnirji SLEPI Ш VSE OSTALE VRSTE NA ZALOGI! »OBNOVA« MARIBOR, Jurčičeva ulica št. 6 \M&ÉL boljša vezava din 165.—. Puškin Aleksander S.: Izbrane pesmi. I. zvezek. — Prevedel Mile Klopčič, 119 str, vezano din S5.—. Naročnike iz Ljubljane prosimo, da dvignejo knjigi ▼ naši prodajalni Pred škofijo 5. Poezije doktorja Franceta Prešerna. Uvod in razlago napisal A. Slodnjak. — 362 strani, vezano din 80.—. Pahor Karel: Pesem slovenske mladine za mešan zbor. Cena partituri din 4.—. Namenjeno mladinskim zborom za prvomajsko proslavo in za druge prireditve. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, Pred škofijo 5. FILMSKO PODJETJE FLRJ — DIREKCIJA ZA SLOVENIJO V ponedeljek dne L aprila bo na sporeda v KINU MATICA VISOKA NAGRADA napet sovjetski vohunski film. V 8Ш SLOGA Sovjetska dokumentarna filma „DUNAJ“ in „V POMERANIJI“ PREDSTAVE OB 16.15, 18.15 in 20.15 V. ZVEZEK RUSKEGA TEČAJA je izšel. Vsi naročniki izven Ljubljane, bi so že plačali naročnino, ga bodo prejeli te dni po pošti. Zamudnike prosimo, da naročnino za prvi, dragi, tretji in četrti obrok poravnajo takoj, daga moremo tudi njim poslati. Ljubljanski naročniki pa ga lahko dvignejo osebno v upravi »Slov. poročevalca«. OBNOVA KLIČE LJUBLJANA (TRNOVO) Cesta v Mestni log 15 Telefon 29-78 ŠPORTNI VOZIČEK, popolnoma nov, ln enega rabljenega prodam. Ogled lahko v trgovini »Ciciban«, Ljubljana, Tavčarjeva ulica. 7074-5 HANDBUCH FÜR EISENBETONBAU (Em. perger), 3. izdaja.^ 14 knjig, vezano, proda knjigarna Jože žužek, Ljubljana. 7034-5 ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Krakovska ul. 11. dvorišče. 7045-5 HRASTOVO PISALNO MIZO prodam. Na. slov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 7043-5 ČEVLJE, moške, nove. štev. 43, ženske, črne, semiš, nove, št. 39. opanke, moderne, drap, nove, štev. 38, prodam in zamenjam za poletne čevlje štev. 40 s srednjo peto. obleko volneno, roza, roč. no delo, za 3—5 let, in belo obhajilno, dolgo, voziček, globok, krem, skoraj nov. prodam. Opekarska 33. 7044-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen z žimnico naprodaj. Trgovina Sv. Petra cesta 6. 7040-5 ŠKORNJE Ш ČRNE SALONARJE št. 38, dobro ohranjene, malo rabljene, prodam. Ogled pri čevljarju Debeljaku, Tyrèeva cesta 82. 7039-5 MOŠKO KOLO, svetlo obleko, novo, za veliko osebo, prodam. Tovarniška 13. Jože Zorko. 7038-5 ŠIVALNI STROJ znamke »Singer«, nepo-grezljiv, z dolgim čolničkom, skoraj nov prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 7035-5 MOŠKO KOLO. skoraj novo. prodam. Mandeljčeva 3. Trnovo. 6990-5 MLIN ZA MLETJE VSEGA ŽITA. na električni pogon, prodam po dogovoru. A. T e š a r, Blatna Brezovica. Vrhnika. 6984-5 ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Triglavska cesta 36. 6983-5 ZENSKO KOLO prodam. Ogled od 6.—7. zvečer. Jeglič. Zadružna menza, Tyrèeva cesta 29. 6982-5 KRMILNO PESO prodam. Stepanjska cesta 2. 6980-5 DVA KONJA, dobra za težko vožnjo, naprodaj. Vič. Viška 13. 6957-5 POZOR. FRIZERJI! Prodam sponke za aparat »Nam«, sponke za aparat »Ideal«, transformator od 16—30 voltov, ter ku_ rilnike Transforant. Ogled od 12.—V=3~ vsa kdan. Vača Rudolf M., brivec, četrt Ježica, Ljubljana. 6884-5 RADIO »Mende« z magičnim očesom prodam. Predovičeva 20. Hudeš. 6997-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 6995-5 RADIOAPARAT znamke »Rundfunk«, 5cevnL' 3 valovne dolžine, prodam. Tovarniška 11, Zelena jama, klet. 7048-5 JEDILNICA, salonska, lepa z fotelji, zofo, naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 7047-5 POHIŠTVO, kuhinjske opreme ln vezane spalnice, moderne, po zmernih cenah proda trgovina pohištva »Sava«, Miklošičeva cesta. 6989-5 KOKLJO IN 10 PIŠČANCEV prodam. Uli_ ca na grad št. 9. Lindič. 6903*5, RAZPIS SLUŽBE Za Radio Beograd je potreben NAPOVEDOVALEC ali NAPOVEDOVALKA za oddaje v slovenščini, lei mora znati tudi prevajati tekste iz srbskega jezika. — Reflektanti naj se za preizkušnjo zglase pri Radiu Ljubljana, Aleksandrova cesta 4, vhod s pasaže, od 1. do 4. aprila ob 10. dopoldne. Radijska direkcija Slovenije V BLIŽNI OKOLICI CELJA KUPIM LEPO ENODRUŽINSKO HIŠICO Z VRTOM Eventualno dam v zameno lepo, veliko stavbno parcelo v čretu z doplačilom. — Naslov v podružnici »Slov. poročevalca« v Celju. NOV SOKOLSKI KROJ, tudi za predelavo v ženski kostim, naprodaj. Verbič. krojač. Breg 20.______________ 7033-5 ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni, dobro ohranjen prodam. Hotimirova 13. 7032-5 RABLJEN STAVBNI LES. zidno opeko In železo prodam. Naslov v ogl. oddelku .Slov. poročevalca«. 7031-5 MOŠKO KOLO. popolnoma novo. ugodno naprodaj pri ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8. 7029-5 ZIDNA OPEKA lz bombardirane hiše ugodno naprodaj. Poizve se na licu mesta Slomškova 21, ali Kotnikova 13-III.. Klemenčič, od 2.—3. 7028-5 DVE ŠIPI. izložbeni, v izmeri 190X85 in 1 m% prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 7102-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, predvojni. leip. prodam. Testen. Bolgarska 17. 7097-5 VINSKE SODE do 5001 prodam. Ponudbe na Oglasni odddelek »Slov. poročevalca« pod >Sodi«. 7096-5 OTROŠKI VOZIČEK, športni, v dobrem stanju, prodam. Vprašati: Vošnjakova ulica 6. 7095-5 DVE NOVI MOŠKI OBLEKI iz angleškega blaga prodam. Krojaštvo Franc Avšlč, Komenskega ulica 36. 7090-5 PNEVMATIKO 20.2X25. prodam. Rožna dolina. Cesta XTX/8, poleg gostilne Mesec. 7088-5 ČEVLJE, rjave. lepe. usnje kroko. z visoko peto. št. 38. samo malo rabljene, črne. semiš, z visoko peto št. 37, nove, 2 para dobro ohranjenih moških št. 41. rjave ln poletne, platnene z rjavim usnjem kombinirane, vse predvojni material, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku >Slov. poročevalca«. 6956-5 CANKARJEVE ZBRANE SPISE (20 zvezkov) prodam. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poročevalca«. 7112-5 PESO. krmilno, prodam okrog 1000 kg Ivan Pirnat. Tržaška cesta 105. 7110-5 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ znamke »Adler« prodam. Frane Sinkovič. Pod_ plat. 7107-5 LOKOMOBUO WOLF. 40 — 50 HP, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poroč.« pod »Lokomobila«. 7106-5 ČISTO POLITTRANO POHIŠTVO za 1 sobo In pdsalnik prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poreč.«. 7105-5 SPALNICO IZ MEHKEGA LESA in nekaj drugega pohištva ugodno prodam, šmartinska cesta 10. 7104-5 BERNARDINCA. 2 meseca starega, prodam. štajerskega petelina zahnen j am za kokoš ali Jajca. Opekarska cesta št. 38. Trnovo. 7086-5 OMARI, kuhinjska ln sobna, umivalnik, starinska klop. obešalnik poceni naprodaj zaradi selitve: Zaloška cesta št. 1/1 levo. 7082-5 ČEVLJE, ženske, svetlorumene. št. 38. In gojzarje, št. 45. prodam. Naslov v ogl oddelku »Sl. poroč.«. 7077-5 6 KAVNIH ŽLIČK, popolnoma novih, al-paka-krom. prodam. Primemo darilo. Naslov v ogl. odd »Sl. poroč.«. 7075-5 RADIJSKE ŽARNICE, jeklenke, amerikanke, prodam. Zavetiška 6. 7046-5 GLOBOK VOZIČEK, ugodno prodam. Ogled v ponedeljek. Kavčič. Stan trg štev. 15. 7073-5 RUSKI BILJARD, dobro ohranjen, prodam. Gostilna Perles. Prešernova ulica štev. 9. 7072-5 KODAK VOLLENDA 620. 1:4.5, Compur, popolnoma nov. eleganten moški trenč-kot za večjo postavo, rabljeno preprogo, 3X4, Prodam. Ilirska 16.1.. desno, od 14. do 17. ure. 7069-5 OTOMANO, lepo. ln 1 posteljo z žičnim vložkom ugodno prodam. Beljaška 34. I. nadstropje. 7070-5 KUHINJSKO OPRAVO, novo. moderno, prodam. Ogled pri. pleskarju Boršnarju. Podmilščakova 4. 7071-5 JEDILNICO, hrastovo, angleška, moderna. delo tvrdke Naglas. 13 kosov, plošče marmor, stoli in fotelji, usnjati, steklo, brušen lokvanj, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 7068-5 DEŠKO KOLO za 6—14 let starega prodam. F. P.. Gledališka 12/Ш. 7067-5 RADIOAPARAT prodam. Sv. Petra cesta štev. 54, pritličje, levo. 7066-5 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »Singer«, okrogel čolniček, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poroč.«. 7065-5 RADIO. nov. 5cevni. z jeklenkami in magičnim očesom, prodam. Pokopališka, tilica 8/1.. Mesti. . , 7064-5 STARA STREŠNA OPEKA naprodaj. Milčinskega 7. 7063-5 KOMPLETNO SPALNICO, mehek les. v dobrem stanju, lepo kredenco in različno kuhinjsko in gostilniško posodo pro. dam. Zaloška cesta 3. priti. 7062-5 SPALNICO za eno ali dve osebi, železno posteljo, sobno kredenco, trinožno ml. zleo, šivalno mizico, prodam. Dalmati, nova 3, pritličje, levo. 7061-5 PIANINO, star. ugodno naprodaj. Poizve se pri Baragi. Gajeva 10/П. 7060-5 RADIO. 4cevnt. nov. prodam. Rožna dolina. Cesta XIX/8. poleg gostilne Mesec. 7059-5 KOMAT. nov. usnjen, velik, prodam. Rožna dolina. Cesta XIX/8, poleg gostilne Mesec. 7058-5 MLINČEK ZA KAVO, večji, z regulatorjem, prodamo. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka' ulica 12. 7057-5 KUHINJSKA TEHTNICA do 5 kg, avtomatična. naprodaj. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica 12. 7056-5 POTOVALNI KOVČEG, srednje velik, usnjen, v najboljšem stanju, ugodno prodam. Poizve se pri vratarju Opere. 7054-5 OKROG 140 m ŽIČNE OGRAJE in 2 dara plutastih čevljev št. 39 prodam. Naslov v podr. »Slov. poroč«, Kranj pod »Ograja«. 7025-5 150LITRSKI KOTEL ZA ŽGANJEKUHO prodam. Ima mešalno napravo. Rečnik, Hoče 131, pri Mariboru. 7019-5 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »Singer«, okrogel čolniček, prodam. Zupanek. Rojsko 18. Domžale. 7018-5 POMLADANSKI PLAŠČ za 6—81etnega dečka in sivo blago za ženski plašč, oboje dobro predvojno blago, prodam. Dunajska 69 a, pri krojaču. 7011-5 SPALNICO In razno rabljeno pohištvo prodam. Ogled od 10. —12. v nedeljo. Jegličeva 15 . 7005-5 RADIO 5+1. »Philips«, prodam. Pureber. Milčinskega 66. 6996-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, poceni prodam. Ogled v ponedeljek od 2.—5. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 7006-5 ŠIVALNI STROJ »Singer«, okrogel čolniček in z dodatnimi aparati za vezenje napredaj najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Malo rabljen« na ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 7004-5 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »Pffaf« prodam. Pavel Lavrič. Podboršt 7, pošta Črnuče pri Ljubljani. 7008-5 NOV, KOMPLETEN ŠTEDILNIK z bakrenim kotličkom, na dve plošči, in pol za vzidavo prodam. Prodam 4cevni Siemensov radioaparat. Gorše. Mala vaš št. 44, za pekarno Jakin. Ježica. 7010-5 RAZNOVRSTNO PERJE prodaja R. Sever. Marijin trg 2. S. P. 50-5 Kupim KOMISIJSKA TRDOVINA Hinko Privšek. Sv. Petra nasip št. 29, pri Zmajskem mostu, tel. št. 44-43, kupi in prevzame-v komisijsko prodajo: Moške, -ženske, otroške plašče, obleke in perilo, šivalne stroje, pisalne stroj h» otroške vozičke, globoke in športne, linolej in tekače, ženska in moška kolesa, posteljno perilo, brisače, prte in serviete, zavese ln posteljna pregrinjala, razne servise, jedilne, kavne, čajne, za liker, sadne, vinske, kuhinjske tehtnice, elektr. likalnike in kuhalnike, mandoline, kitare, kovčege, otroške tricikle, jedilni pribor. fotoaparate, daljnoglede, mesoreznice, ure budilke, ter druge predmete. 6887-6 ANTIKVARIAT IN KNJIGARNA Cankarjeve založbe. Miklošičeva c. 16 (Kleinmayer & Bamberg), kupuje leposlovne ln znanstvene knjige v vseh jezikih Telefon 31-33. 3804-6 SKOBELNI STROJ ZA ŽELEZO, stružnico in transmisi j s](p os 40 mm kupimo. Ponudbe poslati na »Sava«, d. z o. z., Jesenice. 6395-6 STROJ ZA IZDELOVANJE CEMENTNE STREŠNE OPEKE kupimo. Naslov: »Gradivo«. Maribor Koroščeva ul. 39. 6728-6 OMARO ZA KNJIGE (rolo) kupim. Rav_ natelj Legat. Maribor, Vrazova ulica štev. 2. 6752-6 RAČUNSKE IN PISALNE STROJE kupimo. Ponudbe se naj pošljejo štajerski železo-industrijski družbi v Zreče. 6760-6 TELEOBJEKTIV. F 4.5. 13 —18 cm, za REFLEX-KORELLO kupim ali zamenjam za normalni objektiv F 2.8, 75 mm. Foto Nadišar. Tržič. 6879-6 STEKLENICE različnih vrst kupujemo. Dobro plačamo. Na vašo željo jih prevzamemo na domu. B. Guštin. Vodnikov trg 2. telefon 37-80. S. P. 1-6 MORSKE PRAŠIČKE kupimo. Ponudbe na Epidemiološko-bakteriološki zavod v Ljubljani. 6941-6 ELEKTROMOTOR 380 W — 4-5.5 ks, tudi nekoliko rabljen, kupim. Naslov v ogl-odd. »Slov. poročevalca « 6972-6 PERZUANSKI PLAŠČ. star. kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »še dober perzijaner« . 6776-6 DOBRO OHRANJEN PERZIjANSKI PLAŠČ kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Perzijanec«. 6777-6 TOVORNI AVTOMOBIL, nosilnost 3-5 ton v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe iz usluge na tt. Avtomontaža, Ljubljana. 6810-6 ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poroč.« pod »Kolo«. 7000-6 DOBRO OHRANJENO MOTORNO KOLO 250—350 cm3 kupim. Ponudbe s podrobnim opisom na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod značko »V dobrem stanju«. 6994-6 KRILOVKO BAS IN ČINELE kupi menge_ ška godba, Mengeš. 6909-6 PLESKARSKI VOZ na dveh kolesih kupimo. Zadruga, št. Vid. Zapuška štev. 12. . 7036-6 PISALNO MIZO. novo ali dobro ohranjeno. hrastov ali orehov les. po možnosti z fotelji, kupim. Planinšek. Tavčarjeva ulica 5. 7015-6 ŽENSKO KOLO. dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod značko »Vera« na ogl. odd. »Slov. poroč.«. 7108-6 SAKSOFON ALT ES. posrebreri ali po-niklan, dobro ohranjen, kupim. Franc Buh. Vrhnika. Kotnikova 4. 7085-6 SVILO santung, belo. kupim. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7080-6 Zamenjam sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica St, 5£П. Telefon SUKANEC, barvan. St. 60—70. zamenjam za belega ali nebeljenega približno ena. te številke. Franc Lajovic, pletenine ln trikotaža. Litija. 6755-7 SENO zamenjam za gnoj, obenem pa pro. dam 1000 kg krmilne pese. Jurčkova pot št. 101. ob Ižanski cesti. A. Mihevc.7030-7 Kdor še ni imel prilike zadeti kakega večjega dobitka na SREĆKI DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE, naj se potrudi do »VRELCA SREĆE«. — Tam je vaš »VIR SREČE«, tja naj vas vodi pot do sreče. — Vsakdo ima možnost, da se udeleži z majhnim denarjem glavnega žrebanja, ki se prične dne 9. aprila in bo trajalo do 27. aprila, V sreči je zadovoljstvo, brez upanja pa ni življenja. Priporoča se vam AL. PLANINŠEK »VRELEC SREČE«? LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica štev. 5 KOLESNI OKVIR, moški, zamenjam za ženskega, ostalo po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek .»Slov. poroč.« pod »Kolesni«. 7037-7 KOLO, moško, dobro ohranjeno, zamenjam za isto takšen pisalni stroj. Doplačam po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 6985-7 MODRO GALICO zamenjam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7087-7 ŽAGANCE zamenjam za 2 metra drv. Stari trg 28/1., levo. 7081-7 NOV PLAŠČ IN ZRAČNICO za kolo. dimenzije 26Xl3/s A. zamenjam za isto-tako dimenzije гбХР/вХХЧ C. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7076-7 ČEBELE dam za nov dober radio. Loboda, Ljubljanska 104 Domžale. 7014-7 RJAVO, ČISTO VOLNENO BLAGO za ko. stim zamenjam za blago iste kakovosti v svetlosivem. drap ali temnomodrem, event, moško blago. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 7003-7 Posest HIŠO, odnosno stavbišče kupim v Krškem ali na Vidmu. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč:« pod »Videm-Krško«. 6609-8 PARCELO ali majhno hišo v Kranju ali naj bližji okolici takoj kupim. Dopise poslati na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Resen kupec«. 6850-8 STAVBENO PARCELO v Zg. šiški in ves material, ki se rabi za postavitev enonadstropne hiše. prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.« 6932-8 NEPREMIČNINO. Hišo. vilo. blizu glavne, ga kolodvora Ljubljana, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Zelo ugodno«. 6859-S ENODRUŽINSKO ENONADSTROPNO VI. LO. komfortno z vrtom m parcelo v Ribnici zamenjam z vilo v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« 6722-8 HIŠO Z GOSTILNO m veliko dvorano na prometni točki prodamo ali zamenjamo za enako, več drugih hiš. posestev prodamo. Réalité tna pisarna, Maribor. Meljska št. 3. 6753-8 KOMPLEKS 2200 m2 z več gospodarskimi poslopji v mestu nujno zelo ugodno prodamo. »Realiteta«. Prešernova ulica štev. 54T. 7002-8 VEČJE ŠTEVILO HIŠ IN PARCEL prodamo in zamenjamo. »Realiteta«, Prešernova 54-1. 7001-8 ENODRUŽINSKO ALI DVODRUŽINSKO HIŠO. nedaleč od središča mesta, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Novejšo«. 7C94-8 ENODRUŽINSKO VILO s krasnim, žlaht. no gojenim sadnim vrtom, v’ bližini tramvajske postaje, na lepi točki, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. oddalek »Sl. poroč.« pod »Nizka cena«. 7093-3 STAVBNO PARCELO, suha zemlja, sonč_ na lega. pri tramvajski postaji, za zidavo vile, prodam za 45.000 din. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poroč.« ped »Ugodna prilika«. 7092-8 VEČJI KOMPLEKS ZEMLJIŠČA ob Tržaški cesti in v bližini nje. ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Za vse prikladno«. 7091-8 VHjO ZA BEŽIGRADOM, visoko pritlično hišo v šiški in Kranju, etažno dvosobno stanovanje za Bežigradom in več parcel prodam. Andrej Zajec. Realitetna pisarna. Ljubljana, Tavčarjeva 10. 7114-3 HIŠO S TRGOVINO in z inventarjem ter stanovanjem prodam Primerna za obrt nika. Zaloška cesta 157. 7078-8 Razno PRILOŽNOSTNI PREVOZ BLAGA NA SUŠAK z zaprtim kamionom. Sprejmemo blago za prevoz tja in nazaj. Infer, maci j e Putnik, Tyrèeva cesta 2, telefon štev. 24-72. 14 UGLAŠEVALEC glasovirjev. Jurásek , Zrinjskega 7/II. telefon 39-23. S. P. 2-14 IZGUBILA SEM DENARNICO. Vsebina: Denar, legitimacija, živilske nakaznice, in več drugih važnih listin. Najditelja prosim, da odda vsaj legitimacijo in ži. vilske nakaznice na naslov v legitimaciji. 6976-14 NAJDENO ŽENSKO KOLO znamke Lord, št. 562.922, sive barve. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 6618-14 POZIV! Vse osebe, ki so izročile umrlemu urarju Jakobu Muljavcu, Maribor^ v popravilo ure, naočnike itd., pozivaj mo. da jih dvignejo v lokalu Ignaca Jana, Maribor. Slovenska ulica št. 3. najkasneje do 1. maja 1946. Več glej uradni list št. 32. 6745-14 KOLO OD ROČNEGA VOZIČKA sem izgubil. Vrnitev proti nagradi Zalazniku. Pleteršnikova 12. 7052-14 1000 DIN NAGRADE dobi. kdor mi pripomore, da dobim vrnjeno moje moško kolo znamke »Adler«, tovarniška številka 1175646, št. tablice 233275. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7041-14 UPOKOJEN URADNIK iš6e vso oskrbo v Ptuju ali okolici. Dopisi pod »Pomlad 56« na ogl. odd. »Slov. poroč.«. 7101-14 LISTNICO Z VAŽNIMI DOKUMENTI sem izgubila v petek zvečer. Najditelja prosim, da mi vrne vsaj dokumente na naslov: Oberčkal, Celje. Tovarniška ul. štev. 15. 7103-14 IZGUBILA SEM SREBRNO DOZO. gravi, rano. od Tržiča do Dupelj. Ker mi Je drag spomin, prosim najditelja, naj od, da proti dobri nagradi tov. Francu Strnišu, čevljarska zadruga. Kranj. 7024-14 Poizvedbe ANDREJ VARL Iz Kamne Gorice, Gorenjsko je bil prisilno mobiliziran v delovno službo v St. Peter v Sav. dol. ]e_ ta 1943. Odtod je bil poslan proti Augsburgu in nato v Harkov, če kdo kaj ve o njegovi usodi, naj sporoči proti povrnitvi stroškov, njegovi sestri Minki Var), Ljubljana. Dobrilova št. 28. 6937-14 VSE TOV.-LEPO PROSIM, komur je znan grob mojega sina Milana Zakrajška Mišo. ki je bil v tehniki na Martin j vrhu nad Železniki. Selška dolina, naj javi na naslov: Alojzij Zakrajšek, Kranj. Struževska cesta 7. Stroške po_ vrnem. 7026-15 VSE TOVARIŠE LEPO PROSIM, komur je kaj znano o usodi partizana Janeza Slaka. roj. 14. maja 1913. Bil je v železniški brigadi, pozneje ne vemo kje. naj javi očetu Martinja vas štev. 2, Velika Loka. 7089-15 KDOR KAJ VE o mojem sinu Jožeku Vo-hlu. starem 11 let. ki je brez dedu izginil. naj to javi njegovi materi Rozi Vohl. Hoče 137. 7020-15 uprave št. 31-22 do 31-26. Tiskarna Slovenskega poročevalca«. -£ davni urednik Lev Kodi« ODLOK USTAVODAJNE SKUPŠČINE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBL KE JUGOSLAVIJE Đ PROGLASITVI USTAVE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE USTAVODAJNA SKUPŠČINA FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE KOT VRHOVNI PREDSTAVNIK NARODNE SUVERENOSTI IN IZRAZ ENODUŠNE VOLJE VSEH NARODOV FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE ODLOČA NA SKUPNI SEJI SVOJIH ZBORNIC, ZVEZNE SKUPŠČINE IN SKUPŠČINE NARODOV, DA SE USTAVA FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, KI STA JO SPREJELI ZVEZNA SKUPŠČINA IN SKUPŠČINA NARODOV, PROGLASI IN OBJAVI NARODOM IN DRŽAVLJANOM FEDE-I RATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, USTAVA FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE PRVI DEL Osnovna načela I POGLAVJE FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA 1. člen Federativna ljudska republika Jugoslavija je zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so na osnovi pravice do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve izrazili svojo voljo, živeti skupno v federativni državi 2. člen Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo sestavljajo: Ljudska republika Srbija, Ljudska republika Hrvatska, Ljudska republika Slovenija, Ljudska republika Bosna in Hercegovina, Ljudska republika Makedonija in Ljudska republika črna gora. Ljudska republika Srbija ima v svojem sestavu Avtonomno pokrajino Vojvodino in Avtonomno kosovsko-metohijsko obiast. 3. člen Državni grb Federativne ljudske republike Jugoslavije je polje, obdano Z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom, na katerem je datum 29-XI-1943. Med vrhoma klasja je peterokraka zvezda. V sredini polja je pet pošev položenih plamenic, katerih platneni še zlivajo v en plamen. - 4. člen Državna zastava Federativne ljudske republike Jugoslavije je sestavljena iz treh barv: modre, bele in rdeče, z rdečo peterokrako zvezdo na sredi. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: modra, bela in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središče, zvezde se krije s presečiščem diagonal zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice modre barve zastave, tako da imata dolnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave. 5. člen Glavno mesto Federativne ljudske republike Jugoslavije je Beograd. П POGLAVJE LJUDSKA OBLAST v ' " / 6. člen V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu. Ljudstvo izvršuje svojo oblast po svobodno izvoljenih predstavniških organih državne oblasti, ljudskih odborih, M So. Od krajevnih ljudskih Odborov do skupščin ljudskih r epublik in Ljudske skupščine FLRJ nastali in se razvili v narodnoosvobodilni borbi proti fašizmu in reakciji in M so osnovna pridobitev te borbe. 7. člen Vse predstavniške organe državne oblasti volijo državljani po splošni, enaki in neposredni volivni pravici s tajnim glasovanjem. Ljudski predstavniki v vseh organih državne oblasti so odgovorni svojim volivcem. Zakon predpiše, V katerih primerih, ob kakšnih pogojih in kako lahko državljani odpokličejo svoje ljudske predstavnike tudi pred potékòhi časa, za katerega SO izvoljeni. 8. člen Organi državne oblasti izvršujejo oblast na Osnovi ustave FLRJ, ustav posameznih ljudskih republik, zakonov FLRJ, zakonov ljudskih republik in splošnih predpisov višjih organov državne oblasti. Vsi akti organov državne uprave in organov pravosodja morajo temeljiti na гакопцц Ш POGLAVJE OSNOVNE PRAVICE NARODOV Ш LJUDSKIH REPUBLIK 9. člen Suverenost ljudskih republik v sestavu Federativne ljudske republike Jugoslavije je omejena samo s pravicami, ki so s to ustavo dane Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Federativna ljudska republika Jugoslavija ščiti in brani suverene pravice ljudskih republik. Federativna ljudska republika Jugoslavija ščiti varnost, kakor tudi družbeno in politično ureditev ljudskih republik. 10. člen Nasproten ustavi je vsak akt, ki je naperjen proti suverenosti, enakopravnosti in narodni svobodi narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije in njihovih ljudskih republik. 11. člen Vsaka ljudska republika ima svojo ustavo. Ljudska republika izda svojo ustavo samostojno. Ustava ljudske republike odraža posebnosti republike in mora biti v skladu z ustavo FLRJ. 12. člen Razmejitev ozemlja ljudskih republik izvršuje Ljudska skupščina FLRJ. Meje ljudske republike se ne morejo spreminjati brez njene privolitve. 13. člen Narodne manjšine v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji uživajo pravico in zaščito svojega kulturnega razvoja in svobodne uporabe svojega jezika. IV POGLAVJE DRUŽBENO EKONOMSKA UREDITEV 14. člen Proizvajalna sredstva v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji so ali občeljudska imovina, to je imovina v rokah države, ali imovina ljudskih zadružnih organizacij ali imovina zasebnih fizičnih ali pravnih oseb. Vsa rudna in druga bogastva v zemlji, vode, vštevši mineralne in zdravilne vode, viri na-javne sile, sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, brzojav, telefon in radio so občeljudska imovina. Proizvajalna sredstva v rokah države izkorišča država sama ali jih daje v izkoriščanje. Zunanja trgovina je pod kontrolo države. 15. člen Da bi zaščitila življenjske koristi ljudstva, dvigala ljudsko blaginjo in pravilno izkoriščala vse gospodarske možnosti in sile, usmerja država gospodarsko življenje in razvoj s splošnim gospodarskim načrtom, pri čemer se opira na državni in zadružna gospodarski sektor in izvaja splošno kontrolo nad zasebnim sektorjem gospodarstva. Pri izvajanju splošnega gospodarskega načrta in gospodarske kontrole se država opira na sodelovanje sindikalnih organizacij delavcev in nameščencev in drugih organizacij delovnega ljudstva. 16. člen Občeljudska imovina je glavna opora države v razvoju narodnega gospodarstva. Občeljudska imovina uživa posebno zaščito države. Upravljanje in razpolaganje z občeljudsko imovino določa zakon. 17. člen Država posveča posebno pozornost in nudi podporo in olajšave ljudskim zadružnim organizacijam. 18. člen Zajamčeni sta zasebna lastnina in zasebna podjetnost v gospodarstvu. Zajamčeno je dedovanje zasebne lastnine. Pravico dedovanja določa zakon. Nihče ne sme uporabljati pravice zasebne lastnine v škodo ljudski skupnosti. Prepovedane so zasebne monopolistične organizacije, kakor so karteli, sindikati, trusti in podobne organizacije, ustvarjene z namenom, da bi diktirale cene, monopolizirale tržišča in škodovale koristim narodnega gospodarstva. Zasebno lastnino je moči omejiti ali razlastiti, če to zahteva splošna korist, toda le na podlagi zakona. Zakon določa, v katerih primerih in v kakšni višini dobi lastnik odškodnino. Ob istih pogojih je moči z zakonom nacionalizirati posamezne gospodarske panoge a4 podjetja, če to zahteva splošna korist. 19. člen Zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo. Zakon določa, ali ima lahko ustanova in oee* ba, ki ni poljedelec, zemljo in koliko, Velika zemljiška posestva ne morejo biti na noben način v zasebnih rokah. Maksimum zasebne zemljiške posesti določa zakon. Država zlasti ščiti in podpira siromašnega in srednjega kmeta s svojo splošno gospodarsko politiko, cenenim kreditom in z davčnim sistemom. 20. člen Z gospodarskimi in drugimi ukrepi podpira država delovno ljudstvo, da se združuje in OKgttnizira za obrambo pred gospodarskim izkoriščanjem. Država ščiti osebe v mezdnem delovnem odnosu zlasti s tem, da jim zagotavlja pravico združevanja, omejuje delavnik, zagotavlja pravico na plačan letni dopust, nadzira delovne pogoje, skrbi za stanovanjske razmere in zagotavlja, socialno zavarovanje. Malöle tniki v delovnem odnosu uživajo posebno zaščito države. V POGLAVJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI DRŽAVLJANOV 21. člen Vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije so enaki pred zakonom in enakopravni ne glede na narodnost, raso in veroizpoved. Ne priznavajo se nikakršni privilegiji glede na rojstvo, položaj, premoženje in stopnjo izobrazbe. Nasproten ustavi in kazniv je vsak akt, s katerim bi se dali državljanom privilegiji ali bi se jim omejevale pravice na osnovi razlik v narodnosti, rasi ali veri, in vsako širjenje narodnega, rasnega ali verskega sovraštva in razdora. 22. člen \ Vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije se morajo ravnati po ustavi in po zakonih. 23. člen Vsi državljani ne glede na spol, narodnost, raso, veroizpoved, stopnjo izobrazbe in kraj bivanja, ki so dopolnili 18. leto starosti, imajo pravico, da volijo in da so voljeni v vse organe državne oblasti. Državljani, ki so v Jugoslovanski armadi, imajo pravico, da volijo in da so voljeni kakor ostali državljani. Volivna pravica je splošna, enaka in neposredna in se izvršuje s tajnim glasovanjem. Voiivne travice nimajo osebe, ki so pod skrbstvom; osebe, ki jim je s sodbo sodišča odvzeta volivna pravica, dokler sodba učin- kuje; in osebe, ki po zveznem zakonu izgube volivno pravico. 24. člen Ženske so enakopravne z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in dru-žbeno-političnega življenja. Za enako delo imajo ženske pravico do enakega plačila kakor moški in uživajo posebno zaščito v delovnem odnosu Država zlasti ščiti koristi matere in otroka z ustanavljanjem porodnišnic, dečjih domov in zavetišč in s pravico matere do plačanega dopusta pred porodom in po porodu. 25. člen Državljanom je zajamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi Cerkev je ločena od države. Verske skupnosti, katerih nauk ne nasprotuje ustavi, so svobodne v svojih verskih stvareh in v izvrševanju verskih obredov. Verske šole, ki pripravljajo duhovniški naraščaj, so svobodne, toda pod splošnim nadzorstvom države. ' / Zloraba cerkve in vere v politične namene in politične organizacije na verski podlagi so prepovedane. Država lahko materialno pomaga verskim skupnostim. 26. člen Zakpn in rodbina sta pod zaščito države. Država ureja z zakonom pravne odnose zakona in rodbine. Polnoveljaven je samo zakon, sklenjen pred pristojnimi državnimi organi. Po sklenitvi zakona morejo državljani opraviti poroko tudi po verskih predpisih. Vsi zakonski spori spadajo v pristojnost ljudskih sodišč. Evidenca rojenih, poročenih in umrlih je v pristojnosti države. Starši imajo do otrok, ki so rojeni izven zakona, iste obveznosti in dolžnosti kakor do zakonskih otrok. Položaj nezakonskih otrok ureja zakon. Maloletniki so pod posebnim varstvom države. 27. člen Državljanom je zajamčena svoboda tiska, govora, združevanja, zborovanja, javnih shodov in manifestacij. 0 28. člen Zajamčena je nedotakljivost osebnosti državljanov. Nihče ne sme biti pridržan v priporu dalje od treh dni brez pismene in obrazložene rešitve sodišča ali javnega tožilca. Najdaljši čas pripora odreja zakon. 5 > / Nihče ne more biti kaznovan za kaznivo dejanje brez odločbe pristojnega sodišča, izdane po zakonu, ki določa pristojnost sodišča in kaznivo dejanje. Kazni se smejo uvajati in izrekati samo na osnovi zakona. Nihče ne more biti sojen, ako ni bil po zakonu zaslišan in na predpisan način poklican, da se brani, razen Če ni dosegljiv državnim organom. Kazni za prekrške pravnih predpisov morejo organi državne uprave izrekati samo v mejah, ki jih določa zakon. Noben državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije ne more biti izgnan iz države. Državljan more biti izgnan iz kraja svojega bivanja samo v primerih, ki jih predpisuje zakon. Zvezni zakon določa, v katerih primerih in kako je moči vzeti državljanstvo državljanom Federativne ljudske republike Jugoslavije. Državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije uživajo v tujih državah zaščito Federativne ljudske republike Jugoslavije, 29. člen Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme stopiti v tuje stanovanje ali prostore niti jih preiskovati proti volji imetnika brez naloga, kakor ga določa zakon. Preiskava se lahko viši samo v navzočnosti dveh prič. Pri preiskavi ima pravico biti navzo-čen tudi tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo. 30. člen Tajnost pisem in drugih občevalnih sredstev je neprekršljiva, razen pri kazenski preiskavi, ob mobilizaciji in v vojni, 31. člen V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji uživajo pravico pribežališča tuji državljani, ki so preganjani zaradi nastopanja za demokratska načela, narodno osvoboditev, pravice delovnega ljudstva in svobodo znanstvenega in kulturnega dela, 32. člen Vsak državljan je dolžan delati po svojih sposobnostih; kdor skupnosti ne daje, tudi ne more çd nje prejemati. 33. člen Vsem državljanom so ob zakonskih pogojih enako dostopne vse javne službe. Dolžnost državljanov je, da vestno opravljajo javne dolžnosti, za katere so izvoljeni ali ki so jim zaupane. 34. člen Obramba domovine je najvišja dolžnost in čast vsakega državljana. Izdaja domovine je največji zločin zoper narod. Vojaška obveznost državljanov je splošna. 35. člen Država zagotavlja vojnim invalidom dostojno življenje in brezplačno usposobljenje za delo. Otrokom padlih borcev in žrtev vojne gre posebna skrb države. 36. člen Država skrbi za povzdigo ljudskega zdravja z organizacijo in kontrolo zdravstvene službe, bolnišnic, lekarn, sanatorijev, zdravilišč, okrevališč in drugih zdravstvenih ustanov. Država skrbi za telesno vzgojo ljudstva, zlasti mladine, zaradi povzdige zdravja in delovne sposobnosti ljudstva in za krepitev obrambne moči države. 37. člen Zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetniškega dela. Država podpira znanost in umetnost, da bi se razvijali ljudska kultura in ljudska blaginja. Avtorska pravica je zavarovana z zakonom, 38. člen Zaradi dviganja splošne kulture ljudstva zagotavlja država, da so šole in druge prosvetne in kulturne ustanove dostopne vsem ljudskim slojem. Država posveča posebno pozornost mladini in ščiti njeno vzgojo. Šole sp državne. Samo z zakonom se lahko dovoli ustanavljanje zasebnih šol, a njih delo je pod kontrolo države. Osnovni pouk je obvezen in brezplačen. Šola je ločena od cerkve. 39. člen Državljani imajo pravico prošnje in peticije na organe državne oblasti. Zoper odločbe organov državne uprave in zoper nepravilne postopke uradnih oseb imajo državljani pravico pritožbe. Zakon predpiše postopek za vlaganje pritožbo, 40. člen Vsak državljan ima pravico tožiti pri pristojnem sodišču uradne osebe za kazniva de* janja, storjena v službi. ' 41. člen Državljani imajo ob zakonskih pogojih pra- vico, da terjajo od državo in uradnih oseb odškodnino za škodo, ki jim je prizadejana z nezakonitim in nepravilnim opravljanjem službe. 42. člen r ' ! Davčna obveznost državljanov je splošna in sorazmerna njihovi gospodarski moči. Javne davščine in oprostitve od njih se uvar jajo samo z zakonom. 43. člen Zaradi zaščite državljanskih svoboščin in demokratske ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije, opredeljene s to ustavo,, je nezakonito in kaznivo uporabljati državljanske pravice za spreminjanje in rušenje ustavne ureditve e proüdemokratskim smotrom. DRUGI DEL Državna ureditev VI POGLAVJE Federativna ljudska republika Jugoslavija In ljudske republike 44. člen Federativna ljudska republika Jugoslavija izvršuje vse pravice, za katere ji daje pristojnost ustava. V pristojnost Federativne ljudske republike Jugoslavije v osebi najvišjih zveznih organov državne oblasti in organov državne uprave spadajo: 1. sprememba in dopolnitev ustave FLRJ, skrb za njeno izvajanje in zavarovanje skladnosti ustav republik z ustavo FLRJ; 2. sprejemanje novih republik, kakor tudi odobritev ustanavljanja novih avtonomnih pokrajin in avtonomnih oblasti; 3. razmejitev med republikami; 4. predstavljanje Federativne ljudske republike Jugoslavije v mednarodnih odnosih; mednarodne pogodbe; 5. vprašanje vojne in miru; 6. splošno vodstvo in kontrola trgovinskih odnosov s tujino; 7. narodna obramba in državna varnost; 8. železniški, zračni, rečni, pomorski promet in pomorske zadeve občedržavnega pomena; 9. pošta, brzojav, telefon in radio; 10. zvezno državljanstvo; 11. izseljenske in priseljenske zadeve; pravni položaj tujcev; 12. obeedržavni gospodarski načrt; statistika; 13. zvezni proračun; odobritev občedržav-nega proračuna in zaključnega računa; vrhovna kontrola nad izvajanjem občedržavne-ga proračuna; 14. denarni in kreditni sistem; zvezna posojila; devizni in valutni promet; zavarovanja; carine; državni monopoli; 15. patenti; žigi; modeli; vzorci; mere; uteži; plemenite kovine; 16. skrb za vojne invalide; 17. amnestija in pomilostitev za dejanja, g katerimi so kršeni zvezni zakoni¿ 18. finančna, industrijska, rudarska, gradbena, trgovinska, gozdarska in kmetijska podjetja občedržavnega pomena; 19. ceste, reke, prekopi in pristanišča občedržavnega pomena; 20. kontrola nad izvajanjem zveznih zakonov; 21. zakonodaja o porazdelitvi dohodkov na zvezni proračun, proračune republik in proračune avtonomnih in upravnoteritorijalnih enot; o javnih posojilih in davščinah; 22. zakonodaja o ureditvi sodišč, o javnem tožilstvu, o odvetništvu; kazenski zakonik; trgovinsko, menično in čekovno pravo; pomorsko pravo; zakonodaja o civiinopravdnem in nepravdnem, izvršilnem, stečajnem, kazenskem in občem upravnem postopku; o osebnem stanju državljanov; 23. osnovna zakonodaja o delu, obratih in socialnem zavarovanju, o zadrugah; o zasebnem pravu ; 24. izdajanje občih načel za zakonodajo in za ravnanje republik na področju kmetijstva, rudarstva, gozdarstva, lova in vodnih sil; gradnje; gospodarskega poslovanja; politike cen; zdravstva in telesne kulture; prosvete; socialnega skrbstva in organizacije državne oblasti. — Republike lahko same dajejo svoje predpise o teh zadevah, dokler Federativna ljudska republika Jugoslavija ne izda občih načelnih predpisov. Izven teh zadev izvršujejo ljudske republike svojo oblast samostojno, 45. člen Ozemlje Federativne ljudske republike Jugoslavije sestoji iz ozemelj njenih republik in je enotno državno in gospodarsko področje. 46. člen Zvezni zakoni veljajo na vsem ozemlju Fe* derativne ljudske republike Jugoslavije, Če se zvezni zakoni in zakoni republik »e skladajo, se uporabljajo zvezni zakoni. 47. člen Blagovni promet med republikami je svoboden in se ne more omejiti z zakonom republike. , i 7 Afkti in listine organov državne uprave in organov pravosodja ene republike imajo enako veljavo v vsaki republiki 48. člen Za državljane Federativne ljudske republike Jugoslavije se ustanovi enotno zvezno državljanstvo. Vsak državljan ljudske republike je hkrati državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije. Vsak državljan ene republike uživa v vsaki republiki iste pravice kakor državljani teh republik. Vn POGLAVJE NAJVIŠJI ZVEZNI ORGANI DRŽAVNE OBLASTI a) Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije 49. člen Ljudska skupščina FLRJ je predstavnik narodne suverenosti Federativne ljudske republike Jugoslavije. 50. člen Ljudska skupščina je vrhovni organ državne oblasti Federativne ljudske republike Jugoslavije in izvršuje vse tiste pravice, ki pripadajo Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, kolikor po tej ustavi niso prenesene v pristojnost drugih zveznih organov državne oblasti in državne uprave. 51. člen Zakonodajno oblast v zadevah iz pristojnosti Federativne ljudske republike Jugoslavije izvršuje izključno Ljudska skupščina FLRJ. 52. člen Ljudsko skupščino FLRJ sestavljata dve zbornici — Zvezni svet in Svet narodov. 53. člen Zvezni svet volijo vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije. Na vsakih 50 tisoč prebivalcev se voli po en poslanec. 54. člen Svet narodov se voli po republikah, avtonomnih pokrajinah in avtonomnih oblastih. Državljani vsake republike volijo po 30, avtonomne pokrajine po 20, avtonomne oblasti pa po 15 poslancev. 55. člen Nihče ne more biti hkrati poslanec v obeh zbornicah Ljudske skupščine FLRJ. 56. eten Ljudska skupščina FLRJ se voli za štiri leta. 57. člen Zbornici Ljudske skupščine FLRJ sta enakopravni. 58. člen Zbornici Ljudske skupščine FLRJ zasedata po pravdu ločeno. Zasedanje Zveznega sveta in Sveta narodov se prične in zaključi ob istem času. 59. člen Zvezni svet voli predsednika, dva podpredsednika in tri sekretarje. Svet narodov voli predsednika, dva podpredsednika in tri sekretarje. Presednika vodita seje zbornic in njuno delo po poslovnikih. 60. člen * Zasedanja Ljudske skupščine FLRJ so redna in izredna in se sklicujejo z ukazom Prezidi j a Ljudske skupščine FLRJ. Redna zasedanja se sklicujeje dvakrat na leto, 15. aprila in 15. oktobra. Ako Ljudska skupščina ne bi bila sklicana ob teh rokih, se lahko sestane tudi sama brez ukaza Prezidi j a. Izredno zasedanje se skliče, kadar Prezidij Ljudske skupščine FLRJ spozna, da je to potrebno, kadar to zahteva katera izmed republik po svojem vrhovnem organu državne oblasti ali kadar to zahteva tretjina poslancev ene zbornice. 61. člen Obe zbornici Ljudske skupščine FLRJ zasedata na skupni seji le tedaj, kadar to ustava posebej določa ali kadar to skleneta obe zbornici. Skupnim sejam Ljudske skupščine FLRJ predsedujeta izmenoma predsednika zbornic. Ljudska skupščina FLRJ odloča na skupni seji z večino glasov. Za odločanje je potrebna navzočnost večine poslancev vsake zbornice. 62. člen Vsaka zbornica si predpiše poslovnik, Ljudska skupščina FLRJ pa si predpiše poslovnik za skupne seje. 63. člen Predlagati zakonske predloge imajo pravico vlada FLRJ, člani vlade FLRJ in poslanci obeh zbornic. Zakonski predlog je moči predložiti eni ali drugi zbornici Ljudske skupščine FLRJ. Noben zakonski predlog ne more postati zakon, če ni izglasovan z večino glasov v obeh zbornicah na seji, na kateri je navzočna večina ppslancev vsake zbornice. if 64. cien ' Obe zbornici Ljudske skupščine FLRJ imata pravico predlagati dopolnitve in spremembe zakonskega predloga, ki je že izglasovan v eni zbornici. Tako spremenjen predlog se vrne v pritrditev zbornici, iz katere je izšel. Če se soglasje ne doseže, se stvar predloži koordinacijskemu odboru Ljudske skupščine FLRJ, v katerem sta z enakim številom članov zastopani obe zbornici. Če v koordinacijskem odboru ne pride do soglasja ali če ena zbornica zavrne rešitev, ki jo je predložil koordinacijski odbor, sklepata zbornici vnovič o celotni stvari. če se niti to pot ne doseže soglasje, se Ljudska skupščina FLRJ razpusti. Ukaz o razpustu vsebuje tudi razpis novih volitev. 65. člen Zakoni in drugi splošni predpisi FLRJ se objavljajo v jezikih ljudskih republik. 66. člen Zakon dobi veljavo osmi dan po objavi v »Uradnem listu FLRJ«, če v samem zakonu ni drugače določeno. 67. člen Vsaka zbornica voli svoje odbore, ki jim zaupa določene zadeve. Vsaka zbornica voli na prvem sestanku svoj verifikacijski odbor, ki pregleda pooblastila poslancev. Vsaka zbornica potrjuje ali razveljavlja na predlog verifikacijskega odbora pooblastila poslancev. 68. člen Ljudska skupščina FLRJ in vsaka njena zbornica lahko prirejajo ankete o vprašanjih splošnega pomena po svojih anketnih odborih. Vsi državni organi morajo izpolnjevati zahteve anketnih odborov glede ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov. 69. člen Poslanci Ljudske skupščine FLRJ uživajo Imuniteto. Poslancu se ne more odvzeti prostost niti se ne sme začeti aoper njega kazensko postopanje brez odobritve zbornice, kateri pripada, ali Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, razen če je zaloten pri samem zločinu, o čemer je treba takoj obvestiti Prezidij Ljudske skupščine FLRJ. 70. člen Ljudska skupščina FLRJ si lahko v vojni in podobnih izrednih razmerah podaljša svoj mandat, dokler to stanje traja. Ljudska skupščina FLRJ lahko sklene svoj razpust tudi pred pretekom dobe, za katero je izvoljena. 71. člen Volitve v novo Ljudsko skupščino FLRJ morajo biti razpisane pred pretekom zadnjega dne dobe, za katero je izvoljena. Od dne razpusta Ljudske skupščine FLRJ do dne volitev nove Ljudske skupščine FLRJ ne smejo preteči več ko trije meseci in ne manj nego dva meseca. 72. člen Ljudska skupščina FLRJ spreminja in dopolnjuje ustavo. Predlog za spremembo in dopolnitev ustave lahko predložijo Prezidij Ljudske skupščine FLRJ, vlada FLRJ ali tretjina poslancev ene zbornice. Predlog za sklepanje o spremembi ali dopolnitvi ustave mora biti sprejet v obeh zbornicah z večino glasov. Predložena sprememba ali dopolnitev ustave je sprejeta, ako je zanjo glasovala absolutna večina od celotnega števila poslancev v vsaki zbornici. Sprejeto spremembo ali dopolnitev ustave razglasi Ljudska skupščina FLRJ na skupni seji obeh zbornic. b) Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije 73. člen Ljudska skupščina FLRJ voli Prezidij Ljudske skupščine FLRJ na skupni seji obeh zbornic. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ sestoji iz predsednika, šestih podpredsednikov, sekretarja in največ trideset članov. 74. člen Prezidij Ljudske skupščine FLRJ opravlja, tele posle: 1. sklicuje Ljudsko skupščino FLRJ; 2. razpušča Ljudsko skupščino FLRJ, kadar zbornici ne soglašata glede zakonskega predloga; 3. razpisuje volitve v Ljudsko skupščino FLRJ; 4. presoja na zahtevo vlade FLRJ, prezidi-jev ljudskih skupščin republik, Vrhovnega sodišča FLRJ, javnega tožilca FLRJ ali po lastni pobudi skladnost zakonov republik z ustavo FLRJ in z zveznimi zakoni ter da svojo odločbo v potrdilo Ljudski skupščini FLRJ; A 5. daje obvezna tolmačenja zveznih zakonov; 6. proglaša sprejete zakone; izdaja ukaze; 7. izvršuje pravico pomilostitve po predpisih zakona; 8. podeljuje odlikovanja in častne naslove Federativne ljudske republike Jugoslavije po predpisih zveznega zakona; 9. ratificira mednarodne pogodbe; 10. imenuje in odpoklicuje na predlog vlade FLRJ ambasadorje, izredne poslanike in pooblaščene ministre v tujih državah; 11. sprejema akreditivna in odpoklicna pisma pri njem akreditiranih diplomatskih predstavnikov tujih držav; 12. razglaša splošno mobilizacijo in vojno stanje v primeru oboroženega napada na Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo ali kadar je treba neposredno izpolniti mednarodne obveznosti Federativne ljudske republike Jugoslavije naproti mednarodni organizaciji miru ali kaki zavezniški državi; 13. imenuje in razrešuje na predlog predsednika vlade FLRJ posamezne člane vlade med dvema zasedanjima Ljudske skupščine FLRJ na naknadno potrditev Ljudske skupščine FLRJ; 14. določa po predlogu predsednika vlade FLRJ namestnike članom vlade; 15. na predlog predsednika vlade FLRJ menja, spaja ali odpravlja ministrstva in komisije med dvema zasedanjima Ljudske skupščine FLRJ, toda na njeno naknadno potrditev ; 16. določa na predlog vlade FLRJ, katera podjetja in ustanove imajo občedržavni pomen in pridejo pod neposredno upravo Zvezne vlade ; 17. razpisuje po odločbi Ljudske skupščine FLRJ ali na predlog vlade FLRJ ljudski referendum v vprašanjih, za katera je pristojna Federativna ljudska republika Jugoslavija. Ukaze Prezidija Ljudske skupščine FLRJ podpisujeta predsednik in sekretar. 75. člen Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je za svoje delo odgovoren Ljudski skupščini FLRJ. Ljudska skupščina FLRJ lahko odpokliče Prezidij in izvoli nov ter lahko razreši posamezne člane in izvoli nove tudi pred pretekom časa, za katerega so izvoljeni, 76. člen Kadar se Ljudska skupščina FLRJ razpusti, opravlja Prezidij posle do izvolitve novega Prezidija Ljudske skupščine FLRJ. Novo izvoljena Ljudska skupščina FLRJ se sestane najpozneje mesec dni po izvršenih volitvah. Vm POGLAVJE ZVEZNI ORGANI DRŽAVNE UPRAVE 77. člen Najvišji izvršilni in upravni organ državne oblasti Federativne ljudske republike Jugoslavije je vlada FLRJ. Vlado FLRJ imenuje in razrešuje Ljudska skupščina FLRJ na skupni seji obeh zbornic. Vlada FLRJ je odgovorna in polaga račun o svojem delu Ljudski skupščini FLRJ. Med dvema zasedanjima Ljudske skupščine FLRJ je vlada odgovorna in polaga račun o svojem delu Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ. 78. Sen Vlada FLRJ dela po ustavi in zveznih zakonih. Vlada FLRJ izdaja uredbe za uporabo zakonov in uredbe po zakonskem pooblastilu, kakor tudi navodila in odredbe za izvrševanje zveznih zakonov. Ona skrbi, da se zvezni zakoni izvršujejo in kontrolira njihovo izvajanje. Uredbe, navodila, odredbe in odločbe vlade FLRJ podpisujeta predsednik vlade in pristojni minister. 79. člen, Uredbe in navodila, odredbe in odločbe vlade FLRJ so obvezne na vsem ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije. 80. člen Vlada FLRJ usmerja in spravlja v sklad delo svojih ministrstev, komisij in komitetov. Vlada FLRJ skrbi za pripravo in uresničenje občedržavnega gospodarskega načrta in proračuna; sestavlja in izvaja letni gospodarski načrt; vodi kreditni in denarni sistem; ukrepa vse potrebno za zavarovanje in zaščito ustavnega reda in državljanskih pravic; vodi splošno organizacijo Jugoslovanske armade; vzdržuje stike s tujimi državami; skrbi za izpolnjevanje mednarodnih pogodb in obveznosti; sklepa o zakonskih predlogih posameznih elanov vlade, ki naj bodo predloženi Ljudski skupščini FLRJ; predpisuje notranjo ureditev ministrstev in podrejenih ustanov; ustanavlja komitete, komisije in ustanove za izvajanje gospodarskih, obrambnih in kulturnih ukrepov, 81. člen Vlado FLRJ sestavljajo; predsednik, podpredsedniki, ministri, predsednik zvezne načrtne komisije in predsednik zvezne kontrolne komisije. Vlada FLRJ iirm lahko tudi ministre brez resorjev. , 82. člen Preden prevzamejo člani vlade FLRJ dolžnosti, prisežejo pred Prezidijem Ljudske skupščine FLRJ. 83. člen \ Predsednik vlade FLRJ predstavlja vlado, predseduje sejam in vodj delo vlade. 84. člen Člani vlade FLRJ so kazensko odgovorni za kršitev ustave in zakonov pri opravljanju svoje službe. Odgovorni so za škodo, M jo prizadenejo državi z nezakonitim delom. Natančnejše določbe o odgovornosti članov vlade FLRJ predpisuje zvezni zakon. 85. člen Ministri vlade FLRJ vodijo panoge državne uprave, ki spadajo v pristojnost Federativne ljudske republike Jugoslavije. Ministri Zvezne vlade, predsednik zvezne načrtne komisije in predsednik zvezne kontrolne komisije izdajajo na osnovi zveznih zakonov, uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in zaradi njihovega izvajanja pravilnike, navodila in odredbe. Ministri skrbijo za pravilno izvrševanje zveznih zakonov, uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in so odgovorni za njihovo uporabljanje y panogi državne uprave, ki jo vodijo. 86. člen 4. Ministrstva vlade FLRJ so občezvezna ali Evezno-republiška. Občezvezna ministrstva so: ministrstvo za zunanje zadeve; ministrstvo za narodno hrambo; ministrstvo za promet; ministrstvo za pomorstvo; ministrstvo za pošto; ministrstvo za zunanjo trgovino. Zvezno-republiška ministrstva so: ministrstvo za finance; ministrstvo za notranje zadeve; ministrstvo za pravosodje; ministrstvo za industrijo ; ministrstvo za rudarstvo ; ministrstvo za trgovino in preskrbo; ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo; ministrstvo za delo; ministrstvo za gradnje. 87. člen Občezvezna ministrstva upravljajo praviloma po lastnih organih določeno panogo državne uprave neposredno na vsem področju Federativne ljudske republike Jugoslavije. Občezvezna ministrstva lahko imenujejo za opravljanje poslov lastne pristojnosti svoje pooblaščence pri vladah republik in lahko ustanavljajo oddelke in odseke pri ljudskih odborih. 88. člen Zvezno - republiška ministrstva vodijo določene panoge državne uprave posredno po ustreznih ministrstvih v ljudskih republikah; neposredno pa lahko upravljajo samo določene posle, podjetja in ustanove občedržavnega pomena. 89. člen Pri vladi FLRJ so komiteti na področjih prosvete in kulture, ljudskega zdravstva in socialnega skrbstva zaradi splošnega vodstva teh panog državne uprave. Taki komiteti se lahko ustanovijo tudi za druge zadeve državne uprave. IX POGLAVJE NAJVIŠJI ORGANI DRŽAVNE OBLASTI LJUDSKIH REPUBLIK 90. člen Vrhovni organ državne oblasti ljudske republike je ljudska skupščina republike. Ljudsko skupščino republike volijo državljani republike za štiri leta po predpisih ustave in zakonov republike. 91. člen Ljudska skupščina republike izvršuje v imenu ljudstva suverene pravice republike po ustavi republike v skladu z ustavo FLRJ. Ona izvršuje vse posle, M so v pristojnosti republike, kolikor po ustavi republike niso preneseni v pristojnost prezidija ljudske skupščine republike ali vlade republike. 92. člen Zakonodajno oblast v republiki izvršuje izključno ljudska skupščina republike. 93. člen Ljudska skupščina republike voli z» vodstvo sej predsednika, podpredsednika in sekretarje. 94. člen Ljudska skupščina voli prezidij ljudske skupščin© republike, ki sestoji iz predsednika, enega n », / ali več podpredsednikov, sekretarja in elanov, katerih število določa ustava republike. Pristojnost prezidija ljudske skupščine republike določa ustava republike. 95. člen Ljudska skupščina republike imenuje in razrešuje vlado republike. X POGLAVJE ORGANI DRŽAVNE UPRAVE LJUDSKIH REPUBLIK e 96. člen Najvišji izvršilni in upravni organ J^žavne oblasti ljudske republike je vlada ljudske republike. Vlada ljudske republike je odgovorna ljudski skupščini republike in ji polaga račun o svojem delu. Med dvema zasedanjima ljudske skupščine je vlada republike odgovorna in polaga račun o svojem delu prezidiju ljudske skupščine republike. 97. člen Vlada republike dela na osnovi ustave FLRJ, ustave republike, zveznih zakonov, zakonov republike in na osnovi uredb, navodil in odredb Zvezne vlade. Vlada republike izdaja uredbe za uporabo zveznih zakonov, zakonov republike, uredb, navodil in odredb Zvezne vlade; izdaja uredbe po zakonskih pooblastilih in navodila in odredbe zaradi izvrševanja zveznih zakonov in zakonov republik in kontrolira njihovo izvajanje. 98. člen Ministri republike imajo pravico na podlagi zveznih zakonov, zakonov republike, uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in vlade republike in zaradi njihovega izvrševanja izdajati pravilnike, odredbe in navodila. Ministri republike skrbijo za pravilno izvrševanje zveznih zakonov, zakonov republike, uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in vlade republike. 99. člen Ministrstva republike so zvezno-republiška ali republiška. 100. člen Zvezno-republiška ministrstva v ljudskih republikah vodijo določene panoge drž*vne upra- ve in opravljajo poleg poslov lastne pristojnosti tudi posle zvezno-republiskih ministrstev Zvezne vlade po njihovih pravilnikih, navodilih, odredbah in odločbah. 101. člen Republiška ministrstva vodijo samostojno določene, v pristojnost ljudske republike spadajoče panoge državne uprave. 102. člen Ministrstva republike določa ustava republike v skladu z ustavo FLRJ. Prezidij ljudske skupščine republike lahko menja, spaja ali odpravlja ministrstva v skladu z ustavo FLRJ, ustavo republike, zveznimi zakoni in odloki Prezidija Ljudske skupščine FLRJ. XI POGLAVJE ORGANI DRŽAVNE OBLASTI AVTONOMNIH POKRAJIN IN AVTONOMNIH OBLASTI 103. člen Pravice in področje avtonomije avtonomnih pokrajin in avtonomnih oblasti, določa ustava republike. 104. člen Statut avtonomne pokrajine oziroma avtonomne oblasti izda v skladu z ustavo FLRJ in ustavo republike najvišji organ državne oblasti avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti, potrdi pa ga ljudska skupščina republike. 105. Člen Najvišji organ državne oblasti avtonomne pokrajine je Ljudska skupščina avtonomne pokrajine, ki jo volijo državljani avtonomne pokrajine za dobo treh let in ki se sestaja po določbah ustave republike. Ljudska skupščina avtonomne pokrajine voli Glavni izvršilni odbor avtonomne pokrajine kot svoj izvršilni in upravni organ. 106. člen Najvišji organ državne oblasti avtonomne oblasti je Oblastni ljudski odbor, ki ga volijo državljani avtonomne oblasti za dobo treh let in ki ima svoje skupščine po določbah ustave republike. Oblastni ljudski odbor voli kot . "Ini in upravni organ Oblastni izvršilni odboj.. ХП POGLAVJE -, . i ( .... ORGANI DRŽAVNE OBLASTI UPRAVNO-TERITORIALNIH ENOT 107. člen Organi državne oblasti krajev (vasi, manjših mest), okrajev, mestnih četrti, mest, okrožij in oblasti so ljudski odbori. Ljudske odbore krajev volijo državljani za dobo dveh let, ljudske odbore okrajev, mestnih Četrti, mest, okrožij in oblasti pa volijo državljani za tri leta. Ljudsiki odbori okrajev, mestnih četrti, mest, okrožij in oblasti imajo svoje redne skupščine ob času, ki ga predpisuje ustava ljudske republike. 108. člen Ljudski odbori vodijo delo podrejenih upravnih organov in gospodarsko ter kulturno izgradnjo v svojem območju; zagotavljajo zaščito javnega reda, spoštovanje zakonov in pravic državljanov; ugotavljajo svoj proračun. Ljudski odbori izdajajo v svoji pristojnosti splošne predpise (odloke) na osnovi zvezne ustave, ustave republike, zveznih zakonov, zakonov republike in splošnih predpisov višjih organov državne oblasti. « 109. člen Ljudski odbori se morajo pri izvajanju splošnih in krajevnih nalog opirati na pobudo in široko udeležbo ljudskih množic in na organizar ci je delovnega ljudstva. 110. člen Izvršilni in upravni organi ljudskih odborov, izvzemši v manjših vaseh, so izvršilni odbori Izvršilni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in člani. Izvršilne odbore volijo ljudski odbori iz svoje sredine. 111. člen Izvršilni organ ljudskega odbora v manjših vaseh sta predsednik in tajnik skupaj. 112. člen Krajevni ljudski odbor sklicuje v roku, ki ga določa zakon, krajevni zbor volivcev, kateremu polaga račun o svojem delu. Pravice in dolžnosti krajevnega zbora volivcev določa zakon. kakor tudi izvršilnim in upravnim organom višjih organov državne oblasti. * k. 114. člen Ljudski odbor ima lahko za vodstvo posameznih upravnih panog oddelke oziroma odseke, ki so pod vodstvom izvršilnega odbora. Oddelki in odseki so v svojem delu podrejeni izvršilnemu odboru, hkrati pa tudi ustreznemu oddelku višjega ljudskega odbora in pristojnemu ministrstvu republike. ХШ POGLAVJE LJUDSKA SODIŠČA 115. člen Organi pravosodja v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji so Vrhovno sodišče FLRJ, vrhovna sodišča republik in avtonomnih pokrajin, okrožna in okrajna sodišča. Ustroj in pristojnost vojaških sodišč določa zvezni zakon. Z zakonom se lahko ustanovijo posebna sodišča za določene vrste sporov. 116. člen Sodišča so v izrekanju pravice neodvisna in sodijo po zakonu. Sodišča so ločena od uprave v vseh stopnjah. Višja sodišča imajo v mejah zakona pravico nadzorstva nad nižjimi sodišči. 117. člen Sodišča izrekajo pravico v imenu ljudstva. 118. člen Razpravljanje pred sodišči je po pravilu javno. Odločbe sodišča more spremeniti samo pristojno višje sodišče. Obtožencu je pred sodiščem zagotovljena pravica obrambe. 119. člen Sodišča sodijo po pravilu v senatih. Kadar sodijo senati okrajnega in okrožnega sodišča v prvi stopnji, sestoje iz sodnikov in sodnikov porotnikov, ki so pri sojenju enakopravni 120. člen 113. člen Postopanje pred sodišči se vodi v jezikih re- _ . publik, avtonomnih pokrajin ali avtonomnih ob- Izvrsilni in upravni organi ljudskih odborov lasti, v katerih so sodišča. Državljani, ki ne 00 podrejeni tako svojemu ljudskemu odboru, znajo jezika, v katerem se vodi postopanje^ lahko uporabljajo svoj jezik. Tem 'državljanom je zagotovljena pravica, da se seznanijo s celotno tvarino in da spremljajo delo sodišča po tolmaču. 121. člen Sodnike Vrhovnega sodišča FLRJ voli in razrešuje Ljudska skupščina FLRJ na skupni seji obeh zbornic. Sodnike vrhovnega sodišča republike odnosno avtonomne pokrajine voli in razrešuje ljudska skupščina republike odnosno ljudska skupščina avtonomne pokrajine. Sodnike in sodnike porotnike okrožnega sodišča v okrožju ali mestu voli in razrešuje ljudski odbor okrožja ali mesta. 122. člen Vrhovno sodišče FLRJ je najvišji organ pravosodja Federativne ljudske republike Jugoslavije. Zvezni zakon določa, v katerih primerih sodi Vrhovno Sodišče FLRJ v pivi in v katerih v drugi stopnji. 123. člen Vrhovno sodišče FLRJ presoja zakonitost pravnomočnih odločb vseh sodišč v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji glede uporabe zveznih zakonov. Vrhovna sodišča republik in avtonomnih pokrajin presojajo zakonitost pravnomočnih odločb vseh sodišč republike odnosno sodišč avtonomne pokrajine. XIV POGLAVJE JAVNO TOŽILSTVO 124. člen Javno tožilstvo je organ Ljudske skupščine FLRJ za nadzor, ali ministrstva in ostali njim podrejeni upravni organi in ustanove Federativne ljudske republike Jugoslavije in ljudskih republik, uradne osebe in državljani pravilno izpolnjujejo zakone. 125. člen Javnega tožilca FLRJ in njegove namestnike voli in razrešuje Ljudska skupščina FLRJ na skupni seji obeh zbornic. Javne tožilce ljudskih republik in njihove namestnike imenuje in razrešuje javni tožilec FLRJ. Javne tožilce avtonomnih pokrajin, avtonomnih oblasti, oblasti, okrožij in okrajev imenuje in razrešuje javni tožilec republike na potrdilo javnega tožilca FLRJ. 126. Člen Javni tožilci so v svojem delu neodvisni in podrejeni saino javnemu tožilcu FLRJ. 127. člen Javni tožilci imajo pravico vlagati tožbe in pritožbe, pravico zakonske intervencije v sodnem in upravnem postopanju, pravico kazenskega pregona in pravico vlagati zahteve za zaščito zakonitosti zoper pravnomočne odločbe sodišč in upravnih organov. 128. člen Vojaškega tožilca Jugoslovanske armade in ostale vojaške tožilce imenuje vrhovni poveljnik Jugoslovanske armade. Zvezni zakon določa ustroj in pristojnost vojaškega tožilstva. XV POGLAVJE ODNOSI MED ORGANI DRŽAVNE OBLASTI Ш ORGANI DRŽAVNE UPRAVE 129. člen Prezidij Ljudske skupščine FLRJ ima pravico razveljaviti ali odpraviti uredbe, navodila, odredbe in odločbe Zvezne vlade, če niso v skladu z ustavo ali zveznimi zakoni. Zvezna vlada ima pravico razveljaviti ali odpraviti pravilnike, odredbe, navodila in odločbe članov Zvezne vlade, oe niso v skladu z ustavo, zveznimi zakoni, uredbami, navodili, odredbami ali odločbami Zvezne vlade. 130. člen Prezidij ljudske skupščine republike ima pravico razveljaviti ali odpraviti uredbe, navodila, odredbe in odločbe vlade republike, če niso v skladu z ustavo FLRJ, ustavo republike, zveznimi zakoni ali z zakoni republike. Vlada republike ima pravico razveljaviti ali odpraviti pravilnike, odredbe, navodila in odločbe ministrov republike, če niso v skladu z zvezno ustavo, ustavo republike, zveznimi zakoni, z zakoni republike ali z uredbami, navodili, odredbami in odločbami vlade republike* M { 131. člen 1 V zadevah iz zveme pristojnosti ima pravico Zvezna vlada zadržati akte vlade republike in razveljaviti akte ministrov republike, če niso v skladu z zvezno ustavo, ustavo republike, zveznimi zakoni in zakoni republike, uredbami, navodili ali odredbami Zvezne vlade odnosno s pravilniki, odredbami in navodili člana Zvezne vlade. Ob istih pogojih imajo člani Zvezne vlade pravico zadržati akte ministrov republike. JГ 132. člen Prezidij ljudske skupščine republike oziroma ljudske skupščine avtonomne pokrajine in višji ljudski odbori imajo pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte nižjih ljudskih odborov. Vlada republike, posamezni njeni ministri in glavni izvršilni odbor avtonomne pokrajine imajo pravico v svoji pristojnosti razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte izvršilnih odborov. Izvršilni odbori višjih ljudskih odborov imajo isto pravico naproti nižjim izvršilnim odborom. Ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte svojega izvršilnega odbora. Izvršilni odbor višjega ljudskega odbora odnosno glavni izvršilni odbor avtonomne pokrajine in vlada republike imajo pravico zadržati izvršitev nezakonitih in nepravilnih aktov nižjega ljudskega odbora in jih predložiti svojemu ljudskemu odboru odnosno ljudski skupščini avtonomne pokrajine ali prezidiju ljudske skupščine republike, da jih razveljavi ali odpravi 133. člen Višji ljudski odbor, ljudska skupščina avtonomne pokrajine, odnosno prezidij ljudske Skupščine republike imajo pravico razpustiti vsak nižji ljudski odbor in razpisati volitve za nov ljudski odbor. Višji ljudski odbor, ljudska skupščina avtonomne pokrajine odnosno prezidij ljudske skupščine republike imajo pravico razpustiti izvršilni odbor vsakega nižjega ljudskega odbora in odrediti volitve novega izvršilnega odbora. XVI POGLAVJE JUGOSLOVANSKA ARMADA 134. člen Jugoslovanska armada je oborožena sila Federativne ljudske republike Jugoslavije. Njena naloga je varovati in braniti neodvisnost države in svobodo ljudstva. Ona je čuvar nedotakljivosti državnih meja in ohranjevàLka miru in varnosti. 135. člen Vrhovnega poveljnika Jùgoslovanske armade imenuje Ljudska skupščina FLRJ na skupni seji obeh zbornic. Vrhovni poveljnik vodi vso vojaško in oboroženo silo Federativne ljudske republike Jugoslavije. TRETJI DEL Prehodne in zaključne 1 odredbe m Sea Z dnem, ko dobi ustava veljavo, so razveljavljeni vsi zakoni in drugi pravni predpisi, Id so v nasprotju z ustavo. Odloki, zakoni in uredbe, potrjene z odločbo Ustavodajne skupščine z dne 1. decembra 1945., ostanejo v veljavi, dokler ne bo o njih izdana dokončna odločba. Zakonodajna odbora obeh zbornic Ljudske sfeupiiime FLRJ sta pooblaščena, da v šestih mesefcih od dne, ko dobi veljavo ostava, pre- gledata vse odloke, zakone in uredbe, potrjene z odločbo Ustavodajne skupščine z dne 1. decembra 1945., da jih spravita v sklad z ustavo in izdasta zakone o tem, kateri teh odlokov, zakonov in uredb ostanejo v veljavi brez sprememb, odnosno da izdasta zakone o spremembah in dopolnitvah teh odlokov, zakonov in uredb. Zakone, ki jih izdasta zakonodajna odbora obeh zbornic Ljudske skupščine FLRJ, proglasi z ukazom Prezidij Ljudske skupščine FLRJ, in se predlože v potrdilo Ljudski skupščini FLRJ na njenem prvem prihodnjem zasedanju. Predloge, da se spravijo odloM, zakoni in uredbe v sklad z ustavo, pošlje o pravem času zakonodajnima odboroma predsednik vlade FLRJ. 137. člen Vse osebe, mlajše od 18 let, ki so bile vpisane v volivne imenike za volitve v Ustavodajno skupščino, obdrže pridobljeno volivno pravico. 138. člen Posamezna ministrstva, ki po ustavi niso določena v sestavu vlade FLRJ, lahko ostanejo v sestavu vlade vse dotlej, dokler se o njih ne odloči v smislu 15. točke 74. člena ustave. 139. člen Ustava dobi veljavo s proglasitvijo na skupni seji obeh zbornic Ustavodajne skupščine. Dano v Beogradu, glavnem mestu Federativne ljudske republike Jugoslavije 31. januarja 1946. PREDSEDSTVO USTAVODAJNE SKUPŠČINE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Sekretar: Predsednik: Mile Pervmičić 1. r. dr. Ivan Ribar L E» Podpredsedniki: Moša Pijade L r. Josip Rus L r. Dimitar Vlahov L r. Filip Lakuš L r. Djuro Pucar 1. r. Marko Vu j a čić L r. Člani: Josip Broz-Tito 1. r.; Bane Andrejev L r.; dr. Vlado Baf-karič L r.; Dušan Brkič L r.; Josip Vidmar 1. r.; Milovan D jilas 1. r.; Edvard Kardelj L r.; Sreten Žujovič 1. r.; dr, Siniša Stankovič 1. r.; Vlada Zečevič 1. r.; dr. Stevan Jakovljevič L r.; Blažo Jovanovič L r.; dr. Dragoljub Jovanovič L r.; Boris Kidrič L r.; dr. Sava Kosanovič 1. r.; Lazar Kuliševski L r.; dr. Blagoje Neškovič 1. r.; Jaša Prodanovič L e.; Aleksandar Rankovič L r.; dr. Zlatan Sremec L r4 Dobrosav Tomaševič L r.; Frane Frol 1. г.; Andrija Hebrang L Avdo Humo L tj, Rodoljub čolakovič L Г4 Vlado Šegrt Le.