jubilanti
HM M H
—
Zmaga Kumer
ETNOKOREOLOG MIRKO RAMOVŠ 60-LETNIK
Sredi oktobra so se zbrali od vseh strani, sedanji in nekdanji Člani in članice AFS France Marolt, cia bi čestitali svojemu umetniškemu vodji Mirku Ramovšu k 60-letnici, ki jo je praznoval 5. oktobra 1995. Vodenje te ugledne skupine pa ni edina dejavnost jubilanta'
Po maturi na klasični gimnaziji se je vpisal na slavistiko in po diplomi pet let poučeval na šoli slovenščino. Ker se je že kol študent pridružil omenjeni folklorni skupini in se je kmalu pokazalo, da ni samo nadarjen plesalec, ampak ima tudi umetniške in pedagoške darove, je postal pomočnik Marije Šuštar, ki je takrat vodila skupino, Po njeni upokojitvi je bil leta 1966 sprejet v Glasbenonarodopisni inštitut in se odtlej poklicno posveča raziskovanju slovenskega ljudskega plesa. Ze 30-let vodi v institutu emokoreološki oddelek in si je s svojim delom pridobil ugled tudi v strokovnih krogih zunaj Slovenije.
Otrok skromne obnniške družine je osial tudi sam skromen, nezahteven, neumorno delaven, pripravljen pomagali, kjer more, predan svojemu poklicu, v katerem vidi poslanstvo v službi naroda in znanosti, ter Idealni delovni tovariš) pokončna osebnost, slovenski poštenjak. Podolgem in počez je prehodil in prevozil Slovenijo zaradi zapisovanja in raziskovanja ljudskih plesov. Pri tem ni ostal samo pri opisovanju plesa kot pojava, marveč je Že od začetka upošteval to, kar postaja v etnologiji danes moderno - "kontekst" tj. življenjske okoliščine in "antropološki vidik" t/, človeka v razmerju do plesa. Zato so njegovi terenski zapiski in zvočni posnetki polni podatkov o ljudskih šegah in vsakdanjem življenju, o plesalcih in godcih, o pesmih in petju.
Svoje bogato znanje posreduje leto za letom na seminarjih, ki jih prireja Zveza kulturnih organizacij, pomaga in svetuje folklornim skupinam po vsej Sloveniji in se ne pomišlja žrtvovati svoj prosti čas, kadar ga prosijo za sodelovanje, ne da bi kdaj vprašal za plačilo oz. ga v svoji skromnosti povsem nesodobno odklanja.
Njegova umetniška nadarjenost se kaže v desetinah odrskih postavitev ljudskih plesov, zlasti na letnih nastopih AFS France Marolt, pri čemer se trudi in mu tudi uspeva združili zahteve odra z ohranitvijo čim pristnejše podobe plesnega izročila. Njegova domiselnost vedno znova prijetno preseneča, saj Se naši plesi, ki se mnogim zdijo nezanimivi, pokažejo vedno v novi luči, ko je poudarjena ta ali ona značilnost. Enako velja za postavitve, s katerimi rad ustreže podeželskim skupinam z manj možnostmi. Plesno izročilo je znal predstavljati v radijskih oddajah, zdaj pa v serijiTV-oddaj, posnetih pod njegovim vodstvom v raznih krajih na .Slovenskem.
Z mnogimi tehtnimi referati je sodeloval na strokovnih kongresih in objavil večje število razprav in člankov bodisi o posameznih plesih ali pojavih, ki so povezani z njimi. Pokazal je na njih poreklo, razvoj, sorodnosti s plesi drugod pa tudi na slovenske posebnosti in v marsičem popravil dosedanje napačne predstave in vrednotenja, Njegova antologija 2 naslovom Plesa t me petji (Ljubljana
Mirko Ramovš.
Fol o: Carmen Narobe.
Foloitokumentactja GNI ZRC SAZU.
1980) pomeni nepogrešljivo informacijo o našem plesnem izročilu, saj vsebuje jioleg opisov z besedami tudi kineto-grame v mednarodni plesni pisavi in je za 10 dostopna še tujin1 sirokovnjakom. Še bolj velja to za popolno izdajo gradiva v več knjigah z naslovom Polka je ukazana, od katerih sta doslej izšli prva knjiga s j i lesi osrednje Slovenije (Ljubljana 1992) in druga knjiga z belokranjskimi plesi ( Ljubljana 1995): ostale so v delu. Čeprav bodo razmere na terenu in težnje v stroki raziskovanje usmerjale v drugačne smeri, kijih Ramovš tudi že nakazuje, bo njegova zbirka ostala vir. iz katerega bodo morali črpali vsi, ki bodo hoteli vedeti, kaj in kako snio Slovenci včasih plesali - da nismo poznali samo valčka i'1 polke.! S svojimi izdajami predstavlja Ramovš plesni slovenskega izročila sveiu, ki je dotlej občudoval samo južnoslovanska kola. Teoretična dela lahko zastari jo: dobro predstavljeno gradivo pa ohrani svojo vrednost in pomen za vedno.
Kolegi iz Glasbeno narodopisnega inštituta ZRC SAZ1 želimo našemu Mirku še za naprej v življenju dosti moči, VL" selja in vneme za poslanstvo, ki ga opravlja! Naj mu uspeh' prinašajo notranje zadoščenje in zadovoljstvo, kar je vt^ kakor vsaka nagrada.
62
GLASNIK SED 35/1995, št.	a à