SVOBODNA SLOVENIM

še - kdo je zločinec?

Los comunistas a sueldo de la gestapo

Zadnjič sem bral uvodnik o zloeincih-
imigrantih, ki da s krvavimi rokami pri¬
hajajo v Argentino, škoda, da je bilo
tam citiranih samo par besed iz parti¬
zanske himne, ki jo je spisal Bor-prof.
Pavšič, najvažnejše pa je bilo izpušče¬
no. Pesem je nastala tedaj, ko je imel
okupator zasedeno vso Slovenijo, ko m
bilo še nikjer ne bele garde, ne vaških
straž, ne domobrancev, le zbirali so se
četniki in legije so se podtalno organi¬
zirale za boj proti okupatorju. Tedaj je
Glavni štab slovenskih partizanskih čet
izdal 'svojo zbirko revolucionarnih pesmi,
med njimi himno Sovjetske Zveze v
ruščini, “bandero rosso” v italijanščini,
pesem španske revolucije v španščini,
nekaj srbskih komunističnih himn, bol¬
garskih, itd. zraven pa tudi omenjeno
slovensko, ki se začne:

Razpnite čez ves svet vesala,
naš bog so: rop, požig, umor!
Divjajte! Kri je zakričala,
glavo je dvignil v nas upor!

Hura! Rudeči inžinirji —
v temelje, oboke —
bombe, ekrazit!

Jutri —rdeči inženirji,
skozi slavoloke
gremo nov svet gradit!

Naš smeh se razvihra v domovih;
s čim prali bomo kri? S krvjo!
Prisluhnite: pri nas v gozdovih
tesarji novih dni pojo!

Hura! Partizan!

Ruši! Razdiraj!

Ali je ta partizanska himna naperjena
— proti okupatorju: Nemcu ali Italija¬
nu ali Madžaru ? Ali proti slovenskim
nasprotnikom partizanov, ki jih cedaj
še ni bilo ? Ali ni stisnjena pest nape¬
rjena proti vsemu svetu, tudi Ameriki ?
Vešala čez ves svet!! Kdo je udaril s
krvavo roko, ropom, požigom in umo¬
rom? “Glavo je dvignil v nas (partiza¬
nih) upor!” Oni so se uprli duhu pre¬
teklosti, krščanski tradiciji Evrope, (ne
okupatorjem!) in začeli z zločini, z naj¬
bolj krvavimi zločini, kar jih pomni slo¬
venska zgodovina, z nasiljem tam, kjer
so ta hip bili: nad slovenskim ljudstvom,
nad mirnim prebivalstvom, ki ta trenu¬
tek ni imelo drugih skrbi, kot da reši
življenje sebi in narodu pi’ed okupator¬
sko silo. Slovenija je bila tedaj Arhime¬
dova točka sveta, kamor je svetovni —
internacionalni — komunistični revolu¬
cionar uprl svojo nogo, da stopi z njo v
Srednjo Evropo in na njej postavi veša¬
la za ves svet, tudi za Argentince! Tudi
za vas, ki niste še komunisti! “Kri je za¬
kričala!!”

In če se Slovenci nismo dali moriti kar
tja v en dan za dosego neke svetovne
revolucije in smo se uprli krvavim sun¬
kom noža, ropom in požigom vasi, ka¬
kor smo se pod okupatorjem pač mogli
— pod okupatorjem, ki mu partizan ni
nič nasprotoval, temveč se z njim taj¬
no vezal za uničenje naroda, ki ni hotel
z njim! — so samo pokazali, da so prav

razumeli to revolucijo, ki je naperjena
krščanskemu svetu nasploh! Stopili smo
na prve barikade Evropi in Ameriki in
zanju krvaveli. Danes vidi to ves svet,
in ni daleč čas, ko bodo slovenski po¬
klani legijonarji, četniki in domobranci,
sedaj razkričani kot izdajalci in zločin¬
ci, dobili zadoščenje vsega sveta kot —
uporniki proti zločinu, proti nasilju, in
bodo češčeni in slavljeni od vsega sve¬
ta kot prve idealne žrtve za nov demo¬
kratični svetovni red!

V začetku je stal Zločin, ki ga je na¬
pravil zavestno in premišljeno komu¬
nist! In potem je ves čas “kričala kri”,
ki jo je prelival komunist na rodnih
bratih (ne na okupatorjih!). A največji
zločin je stal ob koncu: ko je že prene¬
hala vojska, ko okupatorjev nikjer več
bilo ni! — je poklal brez sodbe in obsod¬
be deset tisoč slovenskih mladcev in mož
in jih vrgel v brezna, iz katerih pa so
vstale tž-ive priče, da bodo kričale v svet
o tem zločinu zločinov... ki ga je< za¬
grešil — slovenski komunist!...

Ta je tisti, ki danes tu V Argentini ka¬
že prst na svoje žrtve in jim očita: “Ti
si zločinec! Tvoje roke so krvave...”

Ali je mogoč večji cinizem ?

Tudi ta cinizem je zločinski.

Toliko sem hotel pripomniti k zadnje¬
mu uvodhiku. Predvsem pa s tega raz-
logd, ker prav te dni preteka tri leta,
kar so te naše deviškodobre branilce slo¬
venske tradicije in reda vsega zahodne¬
ga sveta vodili komunistični zločinci po
njihovem zadnjem križevem potu, vrgli
nanje žive skale in jim opljuvali ime.
Toda skale se bodo odprle in osramočeni
se bodo blesteli še v vsej svoji slavi. Te¬
daj bo svet vedel, kje je bil zločin in ga

bo sodil in obsodil.

.

Do tedaj ti Vsi mrtvi žive v našem

Predsednik Združenih držav
Truman  je, na svojem volilnem ob¬
hodu za novemberske volitve, dne
12. junija govoril o ameriški zu¬
nanji politiki na univerzi v Kali¬
forniji. V glavnem je govoril o od¬
nosa j ih s sovjeti in je med dru¬
gim izjavil:

Sovjeti morajo nehati s svojo
politiko izsiljevanja in odkritega
napadanja. Nikdar rte bodo USA
sklenile kakšne pogodbe s soyjeti
na račun malih držav. Naprotje
med USA in sovjeti ni nasprotje
med tema dvema državama, am¬
pak nasprotje med sovjeti in vsem
drugim svetom. Rusija mora naj¬
prej ukiniti podporo guerilcem v
Grčiji in umakniti svoje čete iz se¬
verne Koreje, da bi se ta mogla
združiti z južno Korejo, če šo da¬
nes ni miru na svetu, tedaj je to
krivda sovjetov. In svet ne bo prej
dosegal miru, dokler ne bo nasto¬
pil konec sovjetske sabotaže in so¬
vjetske napadalnosti.

Los comunistas eslovenos acusan
a todos los que no desean seguir a
sus ordenes de ser reaccionarios y
de haber servido a la gestapo o de
colaboracionistas con el enemigo
lascista. Asi lo escribio "SLOVEN¬
SKI GLAS", cuando creyo poder
juzgar a los refugiados anticomu-
nistas eslovenos en Argentina.

Pero hace algunas semanas en
Ljubljana, Capital de la Eslovenia.
los comunistas citaron ante un tri¬
bunal militar un fuerte grupo de li-
deres comunistas eslovenos, acu-
sdndolos que durante los aiios de
guerra trabajaron por la gestapo;
entre los acusados se hallaron los
colaboradores mas intimos de los
ministros y otros miembros del go-
bierno comunista en Eslovenia. To¬
dos aguellos entraron en servicio
de la gestapo en 1941 y despues,
estuvieron en Dachau y alli cola-
boraron en todos los experimentos
mas horribles de la gestapo.

Ahora un primer grupo de esos
comunistas fue condenado y ejecu-
tado El tribunal militar los hallo
culpables de colaboracion con la

srcu in spominu kot največji zaklad na¬
še zemlje, kot najsilnejše poroštvo nove
srečne nezločinske bodočnosti!

1. junij je njihov vsakoletni praznik.
Zdaj smo ga praznovali v molku in mo¬
litvi. Toda' kadar jim bomo postavljali
spomenik,.bomo pod njihove noge posta¬
vili Satana v podobi “boga Zločina: ro¬
pa, požiga in umora’,’ katerega moč so
strla njihova, v brezno padajoča, telesa
s svojo smrtjo, s svojo zadnjo in naj¬
večjo Bogu in njegovemu svetovnemu
redu darovano žrtvijo!

Glavni Trumanovi očitki proti.
Rusiji pa so: 1. sovjeti so odklo¬
nili sodelovanje pri načrtu na ob¬
novo Evrope; 2. preprečili so us¬
pešni zaključek skoraj vsake med¬
narodne konference; 3. nepotreb¬
no so sovjeti izrabljali svoje pra¬
vice do “veta” v UNO; 4. posred¬
no izvajajo "sovjeti napadalno ak¬
cijo v jugovzhodni Evropi in pri¬
tiskajo prav na isti način na Dalj¬
nem vzhodu; 5. sovjeti se vmeša¬
vajo v notranje zadeve drugih
držav na ta način, da se poslužuje¬
jo komunističnih strank, ki delajo
po ukazih, ki jih neposredno preje¬
majo iz Moskve.

Družba sv. Mohorja v Celovcu je izda¬
la “Družinske večernice”, ki so nekaka
spominska knjiga izza nesrečne dobe iz
polpreteklih let gorja in trpljenja. Vsi
članki so iz domačih krajev. Kdor bi se
hotel naročiti, se naj prijavi v Društvu
Slovencev, Victor Martinez 50.

gestapo y agrego que todos traba¬
jaron ahora como espias para las
potencias occidentales.

Pero esta claro que el partido co¬
munista supo muy bien que duran¬
te la guerra todos trabajaron por la
gestapo porqiie lo hicieron segun
las ordenes del partido comunista.
En este tiempo el partido comunis¬
ta los envio a la gestapo para que
sirvieran al partido comunista,
quien necesito esta colaboracion
para conducir mejor a su fin la re-
volucion comunista en Eslovenia.
El partido comunista se sirvio del
trabajo en la gestapo para este fin.

Ahora este grupo de lideres co¬
munistas eslovenos fue condenado
por Jos crimenes, conocidos por el
partido ya en 1945 y mucho an-
tes. La tactica del partido comu¬
nista necesito este proceso y la
muerte de sus exponentes. En un
sentido este proceso fue util: com-
probo que los comunistas promi-
nentes fueron a sueldo de la gesta¬
po — hecho ya muy conocido, pero
ahora documentado por los comu¬
nistas.

Naš veliki zvem

(Odlomek iz „črne maše za pobite
Slovence”)

. . .tisti dan

stopili bomo nad vsak prepad brezdanj,
kamor so živi v grob omahnili,
kjer ppstili poslednji pogled so solzan —
tam začrtali obris bomo cerkvici novi,
cerkvici romarski v njih spomin:

zvonček bo jokal za njimi in tožil,
kot mati se sklanjal k njim v dno globin,
kot angel bo v krogih nad breznom

krožil,

pod svoje peruti objemal ves log
in polja in pota, kjer bita telesa
pustila odtise krvavih so nog...

o zvon, blagoslov naj tvoj se raztresa
kot mašniku iz kropilčka čez drevja

gozdov,

čez vsako grmovje, vsak obronek, vsak

rov,

• r
vsak razor, vsako rušo, čez vsako klitje,

kjer palo človeško telo je v gnitje,
kjer roža poganja iz srčnih prekatov,
kjer iz prsi vzcvetel je grm pojočih

škržatov...

' čez vsak slovenski grob. . .

o zvon nad prepadi, srce, ki v nas živih

bije:

Večno od njih se poslavljaj!

O zvon, naš živi zvon: Vse, kar iz'teh
mrtvih vzklije —
večno blagoslavljaj!

O zvon, naš veliki zvon, dvignjen iz dna

domačije:

večno jih — slavne — proslavljaj!

Jeremija Kalin

Truman o politiki sovjetov

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 12.

Mednarodni pregled

Kratke orisan, bi bil mednarodni po¬
ložaj nekako naslednji: 1. mnogo se go¬
vori in piše o tem, da je politika So¬
vjetske Rusije na umiku in nekaj je tudi
dokazov za tole: a) sovjetski pritisk na
zaveznike v Berlinu ni prisilil zavezni¬
kov k umiku in tudi ni izzval resnejše¬
ga spopada; b) sovjeti računajo na no¬
ve dogodke v Romuniji, Madžarski in
Finski, ker so tem trem državam ponu¬
dili, da jim zmanjšajo plačilo reparacij
za polovico; c) govore celo, da bo Mo¬
lotov odstopil in da bo na njegovo me¬
sto imenovan Gromiko. — 2. V Zdru¬
ženih državah se pripravljajo na volitve
in je verjetno, da do novembra tega le¬
ta ameriška vlada ne bo v stanju spre¬
jeti kakih važnejših odločitev in bodo
važne zadeve počakale na novega pred¬
sednika Združenih di'žav; — 3. vojsko¬
vanje v Palestini še ni prineslo odločitve
in vsi pričakujejo, da bo prišlo do skle¬
nitve enomesečnega premirja. Pogaja¬
njem za premirje bi sledila mirovna po¬
gajanja med obema sprtima strankama.

AMERIKA

V obeh zbornicah ameriškega kongre¬
sa se bije ponovno hud boj za to, da
vsota, ki je določena za pomoč Evropi
po Marshallovem načrtu, ne bi bila
zmanjšana. Nekateri člani kongresa so
predlagali, da bi se ta znesek zmanjšal
za 20 odstotkov. Vlada in tudi vodilni
člani senata pa so močno proti temu,
ker bi to silno neugodno vplivalo na po¬
ložaj v Evropi in bi to zlasti komunisti
ponekod močno izrabljali kot dokaz, da
Amerikanci niso dovolj odločeni Evropi
pomagati. —>  Prav tako obravnava kon¬
gres razne predloge o tem, kako onemo¬
gočiti delovanje komunistične stranke v
USA. — Trgovina med USA in Argen¬
tino je zašla v hude težave po 15. maju,
odkar je argentinska vlada izdala po¬
sebne ukrepe za nakupovanje v USA
zaradi pomanjkanja dolarjev. — Ame¬
riško vojno poveljstvo je objavilo po¬
novno okrožnico na vse ameriške oddel¬
ke v Ameriki, Aziji in Evropi povdar-
jajoč, da je še vedno možno, da bi kdo
nenadno z najnovejšimi orožji napadel
Združene države. V tej okrožnici polaga
ameriško poveljstvo glavni povdarek na
raketno orožje. Zaključuje pa z ugoto¬
vitvijo, da mora USA vsekakor prvi uda¬
rec prenesti, pa naj bo še tako hud in
tako nenaden in nato preiti v obrambo
in protinapad. — Ameriška vlada je
sklenila sprejeti v svojo vojsko inozem-
ce, in sicer za enkrat 25.000 mož. Ti bi
službovali v Evropi, na Alaski in v Azi¬
ji; po petih letih službovanja bi lahko
vsak inozemec zaprosil za ameriško dr¬
žavljanstvo. V poštev pridejo Poljaki,
Čehi in sploh antikomunisti.

AVROPA

Češkoslvoaška je dobila po volitvah
za eno samo listo parlament, v katerem
*a si komunisti določili radostno večino.
Ta parlament bi moral prevzeti vodstvo
države po novi, od komunistov primer¬
no ukrojeni ustavi. Predsednik Beneš pa
nove ustave ni maral podpisati in je
raje odstopil. Novi predsednik bo naj-:
brž dosedanji predsednik komunistične
vlade Klement Gottwald. Sovjeti bodo
torej ohranili oblast v češkoslovaški
trdno v svojih pesteh. Poslej bodo pota
češke politike šla vzporedno z rusko in
poljsko politiko. Beneševa demisija pa
je protest proti tej politiki in to v ena¬
ki meri, kakor je bil „samomor” zuna¬
njega ministra Jana Masaryka. — Fran¬
cija preživlja hude dneve “politične Kri¬
ze; v parlamentu se pripravljajo velike
• debate o tem, ali je francoska vlada sto¬
rila prav, ko je pristopila k skupnemu

dogovoru USA, Anglije, Belgije, Nizo¬
zemske in Luksemburga o tem, kako se
naj uredi zahodna Nemčija in nadzorstvo
nad Porurjem. Po tem dogovoru bi naj
bila zahodna Nemčija skupina zveznih
držav; Francija bi raje videla, da bi
bila zahodna Nemčija razdeljena na po¬
samezne enote, pa brez skupne federal¬
ne zveze. — Italijo je v zadnjem času
zajel zopet val stavk, ki so jih organi¬
zirali komunisti, toda stavke so pro¬
padle. Veliko krizo preživljava Nennije-
va socialistična stranka, ker se je pre¬
več vezala na komuniste. Zaradi pre¬
tesne zveze s komunisti je seja socia¬
listične internacionale na Dunaju izklju¬
čila Nennijevo stranko iz svoje sredine
in predstavlja sedaj italijanski sociali¬
zem v njej Saragatova socialistična
stranka, ki je proti komunistom. —
Nizozemska kraljica Viljemina je skle¬
nila septembra odstopiti in bo tedaj za¬
vladala kot kraljica princesa Julijana.
V juliju pa bodo volitve in se nizozem¬
ski komunisti na te volitve močno pri¬
pravljajo.

AZIJA

Kralj Transjordanije je tisti, ki je
v Palestini dosedaj prispeval največji
delež za vojskovanje proti novi židov¬
ski državi. Toda sam pravi, da se v Pa¬
lestini on sploh ne vojskuje z nikomer,
ampak da samo preganja tiste, ki mo¬
tijo mirno življenje v tej deželi; tisti,
ki so prej napadali Angleže, sedaj na¬
padajo njegove oddelke, ki so prišli va¬
rovat red in mir. Varnostni svet UNO
pa je poslal posredovat med Židi in
Arabci švedskega (princa) grofa Berna-

dotta in ta bi naj dosegel premirje med
obema strankama; arabski vojni oddel¬
ki pa so sedaj približno 20 km od Tel
Aviva, prestolnice židovske države. —
Na Kitajskem se počasi uvaja normalna
uprava ustavne republike, potem ko je
bil maršal Čankajšek izvoljen za pred¬
sednika republike. Nova vlada bo kma¬
lu sestavljena, toda državljanska vojna
s komunisti traja dalje. — V Indiji so
odložili proces proti morilcem Gandija.

AFRIKA

Južnoafriška unija je imela v začetku
meseca volitve, pri katerih je bila na-
pričakovano poražena stranka maršala
Smutsa in je zmagala stranka naciona¬
listov, ki je vodi dr. Malan. Med drugo
svetovno vojno je bil dr. Malan dolgo
časa naziranja, da bo Nemčija zmagala;
zaradi tega so mnogi pričakovali, da bo
pod njegovo vlado sedaj prišlo do hudih
sporov z Anglijo in da se bo Južna Afri¬
ka verjetno proglasila za republiko in
izstopila iz britanske imperialne skup¬
nosti (commonwealtha). Toda že v pr¬
vih izjavah je Malan zanikal, da bi se
hotela nova vlada prenagliti in da ni
pričakovati senzacionalnih sklepov. Na¬
cionalisti so večinoma pripadniki burske
skupine, ki smatra Nizozemsko še ved¬
no za svojo domovino; toda v drugi sve¬
tovni vojni sta bili Anglija in Nizozem¬
ska zaveznici in ta zveza zamore poslej
vplivati tudi na angleško in bursko pre¬
bivalstvo Južne Afrike. — V Alžiriii je
prišlo do težjih spopadov med Arabci
in židovskim prebivalstvom; sinovi Ži¬
dov so namreč odšli v Palestino bojevat
se proti Arabcem in to podpihuje so¬
vražno stališče Arabcev proti Židom v
drugih delih sveta.

IZ ŽIVLJENJA SLOVENSKE SKUPINE V S. LUISU

San Luis. V nedeljo 6. junija je pet
otrok tukajšnje male slovenske koloni¬
je sprejelo prvo sv. obhajilo. Lepa slo¬
vesnost, katere so se udeležili vsitukaj-
šnji Slovenci, se je vršila v špitalski
cerkvi. Prisrčna slovesnost je privabila
tudi domačine, ki so napolnili cerkev do
zadnjega kotička. Za nje je imel g.
Košiček krasen cerkven govor v špan¬
ščini, v katerem jim je v izbranih po¬
dobah prikazal usodo in pomen našega
izseljenstva, nakar je g. Kavalar Stan¬
ko, ki je otroke pripravil na sveto obha¬
jilo, imel globoko občuten nagovor v
slovenščini.

V pondeljek 7. junija pa je sedem
slovenskih otrok v stolnici prejelo za¬
krament sv. birme.

23. maja pa je naše tukašnje semeni¬
šče obhajalo lep domači praznik. Nek¬
danji župljani tukajšnjega škofa msgr.
Emilija di Pasquo so iz Buenos Airesa
pripeljali 180 cm visok kip Marije Po¬
močnice in ga podarili semenišču. Kip
so iz stolnice v slovesnem sprevodu pre¬
nesli v pol km oddaljeno semenišče, bogo¬
slovci so imeli akademijo z dramatičnim
prizorom iz “Quo vadiš” in pevskimi
točkami, vodja semenišča g. prelat dr.
Odar Alojzij je imel globoko zasnovan
govor o pomenu duhovskih semenišč in
o zgodovini slovenskega bogoslovnega
semenišča v begunstvu, nakar je še sam
prevzv. g. škof spregovoril nekaj toplih
besed občinstvu, ki se je v velikem šte¬
vilu udeležilo verskq slovesnosti.

POROČILO IZ MENDOZE

Prijatelj lista nam je poslal iz Mendo-
ze dopis, iz katerega posnemamo najvaž¬
nejše odstavke.

Klimatične prilike: Na kratko bi lah¬
ko rekli, da je Mendoza z okolico v kli-
matičnem pogledu kot nalašč za Sloven¬
ce. V začetku junija, kar tu pomeni že
pozno jesen, so dnevi še vedno topli in
sončni. Noči so pa precej hladnejše kot
v Buenos Airesu. Zapadni del zapira go-
ipvje. Voda je odlična. Pokrajina je za¬
sajena s trtami.

Slovenci v Mendozi: Izmed slovenskih
beguncev se nahaja v Mendozi skupina
petih družin, katerih svojci so zaposle¬
ni pri lesnem podjetju Vale. Skupina
samcev, ki je prišla v Mendozo, je odšla
v San Rafael, kjer gradi provinca hi-
drocentralo.

Zaposlitvene možnosti za obrtnike
stavbnih strok so skoro neizčrpne. Mi¬
zarje in tesarje iščejo skoro vsak dan,
še bolj pa zidarje. Plače so različne, od¬
visno od podjetnika. Sučejo se od 10

do 15 pesov za mizarje in tesarje, do-
čim zaslužijo zidarji celo 20 pesov na
dan. Začetna plača je tudi tukaj nižja
in doseže obrtnik maksimum šele po ne¬
kaj mesecih. Obrtniki drugih strok niso
tako iskani. Nekvalificirani delavci za¬
služijo 7 do 10 pesov. Prostih mest je
zanje razmeroma dovolj v stavbni pano¬
gi, dočim na zaposlitev v tovarnah tre¬
nutno ni misliti. Matrimoniji brez otrok
so zelo iskani. Plača 100 do 200 pesov.
Ugodnejši so primeri, kjer je zaposlena
pri hišno gospodinskem delu samo žena,
ki dobi plače od 40 do 80 pesov in hra¬
no ter stanovanje za oba, dočim je mož
popolnoma prost in lahko dobi delo dru¬
gje. Utegnilo bi se najti kaj mest za ma-
trimonije z enim otrokom ali bi pa bi¬
lo mogoče oddati otroka v zavod.

Družine s številnimi otroki iščejo za
kmečka dela. Želijo strokovnjakov v vi¬
narstvu in sadjarstvu. Pa tudi povpra¬
ševanja za navadna kmečka dela so še
vedno številna. Plača: Družinski pogla¬

var dobi prosto stanovanje za celo dru¬
žino in 6 do 6.50 pesov na dan brez hra¬
ne. Razen tega mudijo 1/2 do 1 ha zem¬
lje za lastno obdelavo. V posameznih
primerih dobe v smislu dogovora tudi
seme, kokoši, zajce, prašiče, krave itd.
Otroci so plačani v sezoni, žsna pa tudi,
ako dela, skoro v isti višini kakor mož.
Oddaljenost od mesta 10 do 200 km.

Stanovanjske prilike so približno ena¬
ke kot v Buenos Airesu. Pač pa podjet¬
niki skušajo za svoje delavce oskrbeti
stanovanja. Najemnina nižja kot v Bue¬
nos Airesu. Samci lahko dobe pension
za 120 do 150 pesov. V mestu zelo zidajo
in je pričakovati v stanovanjskem, po¬
gledu izboljšanja, ker se bodo začeli
vračati v San Juan begunci, ki so pri¬
bežali v Mendozo vsled potresa.

Zemljo bi bilo mogoče kupiti tik ob
robu mesta za mesečno odplačevanje za
20 do 30 pesov mesečno za lot na dobo
10 let.

Zidanje hiš je dokaj enostavna zade¬
va, ker v glavnem postavljajo stavbe iz
žgane opeke (1000 komadov stane 109
pesov) le pročelje in vse ostalo zidajo
po večini.iz posušene opeke, ki je znat¬
no cenejša.

Mendoza je od Buenos Airesa odda¬
ljena 1100 km. Provinca Mendoza meri
151.000 km2 in šteje nekaj nad 525.009
prebivalcev.

PRIHOD NOVIH SLOVENCEV

V Argentino stalno prihajajo
nove skupine Slovencev, ki po kon¬
čanih formalnostih odhajajo na
razna službena mesta bodisi v Bs.
Airesu samem, ali pa v notranjost
republike.

Ladja “North King” je pripe¬
ljala iz Italije tudi 7 Slovencev,
štirje so se s te ladje izkeali že v
Rio de Janeiru. S “Campano” je
prispelo v Argentino 5 slovenskih
emigrantov, s “Tucumanom” 1.
Ameriška vojna ladja “General
Steverd” je pa pripeljala v Bue¬
nos Aires 552 Slovencev. Na to la¬
djo so se vkrcali v Nemčiji, ka¬
mor jih je prepeljala RO iz pre¬
hodnega taborišča Bagnoli v Itali¬
ji. V tej skupini je mnogo samcev
iz begunskih taborišč v Senigalliji,
Barletti in Traniju. Poleg samcev
je pa tudi precej družin.

Campana je pripeljala 5 Slovencev,
Santa Cruz 4, Argentina 5. Olimpia je
5. junija zvečer pripeljala v Buenos
Aires 116 Slovencev, ki so se pa izkr¬
cali šele 8. junija zjutraj. Sestriere je
pristala v pristanišču 7. t. m. Z njo je
dopotovalo 29 Slovencev. Prihodnji tran¬
sport Slovencev je napovedan z ladjo
Ravello, ki bo predvidoma prispela v
Buenos Aires 24. t. m.

NAROČITE NAŠ LIST!

“SVOBODNA SLOVENIJA"
Victor Martinez 50
Buenos Aires

- •

Naročnina  :

celoletno .pesov 10. —

polletno .■ .• , . pesov 5.—

•

Naročnino plačajte ali 1.) s čekom
banke; 2.) s poštnim girom, ki ga
lahko prejmete na vsakem poštnem
uradu, ga izpolnite z odgovarjajočim
zneskom, ki nam ga hočete nakazati
in giro pošljite na naš naslov; 3.) o-
sebno v naši upravi na Victor Mar¬
tinez 50 — Buenos Aires.

•

Poravnajte naročnino čimprej(

ŠteT. 12.

Stran 3.

Smrt zaslužnega duhovnika. V Hor¬
julu pri Vrhniki je 19. maja t. 1. pre¬
minul č. g. Šušteršič Franc, duhovni
svetnik v Selcah nad Škofjo Loko.

..Odpravimo napake”. Tako se neka
Hermina P. V “Slov. poročevalcu” pri¬
tožuje nad načinom proste prodaje kosti
v Slamičevi trgovini v Ljubljani. Njen
protest ni toliko zanimiv zaradi načina
obravnavanja kupcev s strani prodajal¬
cev, ampak zaradi teh le dveh uvodnih
stavkov: „Te dni so bile tudi v proda¬
jalni ..Slamič” v prosti prodaji kosti,
že po 16. uri se je zbralo mnogo ljudi,
ki so nestrpno čakali na začetek proda¬
je”.

Odkup mleka. Po mestih v Sloveniji je
že dalj časa veliko pomanjkanje mleka.
„Slov. poročevalec” z dne 1. maja t. 1.
se huduje nad sabotažo ..ljudskih odbo¬
rov” in ugotavlja, da bi morala vas Tur¬
nišče, okraj Dolnja Lendava, ki ima 2B5
molznih krav, po načrtu oddati 2250 1
mleka mesečno, v mesecu marcu ni od¬
dala ničesar, v aprilu pa samo 49 1
mleka.

Zakon o zasebnih trgovinah. V par¬
lamentu v Beogradu so 27. aprila t. 1.
sprejeli zakon o zasebnih trgovinah. Za¬
kon določa, da vodi organizacijo trgo¬
vine država, ki določa plan trgovske
mreže. Poleg tega obstojajo tudi zaseb¬
ne trgovine, ki pa so pod nadzorstvom
državnih organov. Obstoječe zasebne tr¬
govine, ki se ne dajo spraviti v sklad
z zakonom, morajo prenehati. Praktično
pomenijo ti sklepi smrtni udarec zaseb¬
ni trgovini.

Pridobivanje premoga. V generalni
direkciji za premog zveznega min. za
rudarstvo je bila konferenca, katere na¬
men je bil dognati nove norme za prido¬
bivanje premoga, ki naj bodo nad pov¬
prečno storitvijo vseh delavcev. Doseda¬
nje so bile po zatrjevanju udeležencev
te konference ..reakcionarni” posnetek
starih norm. Istočasno mislijo znižati
proizvodne stroške. Posledice so jasne:
več težkega dela ter nižje mezde.

Delovne smrtne nesreče. V ljubljan¬
ski kurilnici se je ponesrečil kovino¬
strugar Janez Rupar, ml., v trbovelj¬
skem premogovniku Alojz Prosenc, v
delovnem kolektivu na Jesenicah Franc
Tuma. V Kranju sta se smrtno pone¬
srečila avtobusni šofer Miroslav Tič in
Rudolf Debeljak, na Črnučah pa avto¬
klepar Stane Limpe iz delovnega ko¬
lektiva „Aytomontaža“.

Novo tolovajstvo. Dne 24. maja t. 1.
je šel g. Smrkolj, župnik v Dolini pri
Trstu, v podružnico Socerb, ki leži na
tržaškem ozemlju pod jugoslov. vojaško
upravo, kjer je imel napovedano sv. ma¬
šo v tako imenovani saeerbski jami. Z
njim je šel Pepi Mahnič iz Doline in
vsa šolska mladina z učiteljema na čelu.
Pri maši je bilo nekaj Sacerbljanov in
Dolincev. Tudi nekaj ljudi od Sv. Ane
je bilo navzočih. Po sv. maši, ki se je
končala okoli 11. ure dopoldne, je cer¬
kovnik spravil mašno obleko, župnik pa ■
je najprej kratko pomolil, nato pa je ho¬
tel oditi. Tedaj so se mu približali štir¬
je, okrog 30 let stari moški. Dva sta pri¬
jela Mahniča, dva pa župnika in sta ju
hotela suniti v jamo, ki je zelo globoka.
Ker sta se branila, so ju pričeli tolči s
kamni po glavi. Razvila se je borba, v
kateri se je župnik v talarju branil, koli¬
kor se je pač mogel. Šolski otroci so vsi
prestrašeni začeli jokati in vpiti. Župni¬
ku, ki je že močno krvavel, se je kon¬
čno le posrečilo priti do vrha stopnic.
Medtem so tolovaji do krvi pretepli tudi
Mahniča in tudi cerkovnika. Ker je ljud¬
stvo vpilo so se napadalci končno umak¬
nili proti jugoslovanski meji.

Zaslužena kazen. „Soča”, list, ki za¬
govarja sedanjo komunistično diktatu¬
ro v Jugoslaviji, je objavila članek pod
naslovom ,,Vodstvo Slovenske demokrat-

SVOČODNA

Novice iz

ske zveze — špioni”. Vsebina članka je
bil sam niz obrekovanj in žalitev prva¬
kov SDZ v zvezi s procesom proti prof.
Bitencu v Ljubljani. Zaradi tega članka
je SDZ vložila tožbo proti odgovornemu
uredniku „Soče” Feiglu. Razprava je bi¬
la v petek, 24. aprila pred goriškim
okrožnim sodiščem. Sodišče je Feigla
obsodilo na eno leto zapora in 100.000
lir globe, na plačilo 10.340 lir odvetni¬
ških stroškov in 20.00 lir odškodnine za¬
sebni stranki, na poravnavo sodnih stro
škov in objavo sodbe v slovenščini in na
lastne stroške v “šoči”.

V Beogradu je umrl podpredsednik
Titove vlade Jaša Prodanovič. Politično
je bil republikanec.

V Števerjanu na Goriškem so nedav¬
no odkrili grob Marije Čadež iz Koj¬
skega, katero so komunisti ubili aprila
meseca 1945. Pokojna je bila pošteno
dekle in se s politiko sploh ni bavila.

Iz Trbovelj poročajo, da je komuni¬
stična partija nai'oči'ia (rudarjem, da
morajo zahtevati odstranitev župnika
Gologranca.

Obsojeni so bili zaradi atentata na
komunističnega ljudskega poslanca Moj-
škerca kot soudeleženci Prestor Vinko
na 17 let, Matija Kepic iz Vodic na 14
let, Aleš Robas na 4 leta. Po prestani
kazni bodo vsi izgnani iz kranjskega
okraja.

Umrli so: Viktor Bisehof, fin. insp.
v p.; s. Supan Angela-Gregorič, usmi¬
ljenka; Jože Klekl, zlatomašnik in čast¬
ni kanonik in župnik v p. v Soboti.

Sreten Zujevič, ki je bil še pred krat¬
kim Titov finančni minister, je bil raz¬
rešen čina rezervnega generala zaradi
p rotil judskega delovanja in ker je ško¬
doval interesom države. Tako je pisal
„S1. poročevalec” dne 2. junija.

Smrtna kosa: Umrli so Alfonz Kova¬
čič, Ljubljana; Franjo Miklič, trgovec
v Zagrebu; Janez Rupar, železničar;
Katarina Gruntal; Antonija Novak, vdo¬
va gimn. ravn. Ljubljana; Davorin Er-
menc, finančni revident, Jože Kolar,
čevljar v Celju; Alojz Rebernik, Celje;
Vili Zakušek, Velenje; Ignac Canjko,
Senik; Maks Domicelj, trgovec na Ra¬
keku; Vera Krebl, Slovenj-gradec; Alojz
Šali, Vavta vas; Anton Peršin. Ježica;
Andrej Vrečko, ravn. drž. žel. v p.; Ma-

SLOVa tol J A

Slovenije

rija Dornik, Mengeš; Katarina Uršič,
vdova; Anton Dečman, trgovec v Ljub¬
ljani; Karel Seidl, Trebnje; Stanko Mo-
škon, sodnik v Račah; dr. Viktor Valič,
zdravnik v Preddvoru.

Julij Betetto slavi te dni 45. obletnico
svojega umetniškega delovanja in si je
za ta jubilej izbral nastop v operi „Fi-
delio”.

Prelat dr. Fr. Grivec je bil ob jubi¬
leju praške Karlove univerze imenovan
za častnega doktorja.

Razprava proti župniku v Kcbarulu
Antonu Cešornji se je začela dne 31. ma-
aa. Titovske oblasti ga dolže, da je
„razpečeval” fašistično literaturo in da
je „izrabljal” spovednico, prižnico, to¬
rej običajni komunistični očitki proti
duhovščini.

Obsojeni trgovci. V Ljubljani so za¬
radi spekulacije obsodili in jim odvzeli
trgovska dovoljenja: Demšar Minka, tr¬
govka na Sv. Petra cesti, Vašo, Leo in
Ivan Samec, lastniki trgovine na Mest¬
nem trgu, trgovec Stane Cuznar iz
Frančiškanske ulice je bil obsojen na
zaplembo vsega premoženja in na 33
mesecev zapora.

„Atlas Slovenije” bo izšel v Trstu in
ga bo izdal Agostini. Izvod bo stal 1000
lir. Interesenti zanj se naj javijo na
vodstvo slovenske gimnazije v Trstu, ali
na Društvo Slovencev, Victor Marti-
nez 50.

Umrla sta župnik g. Langerholz in
prof. dr. Jehart v Mariboru.

Bebler prorokuje. — Pomočnik Tito¬
vega zunanjega ministra Aleš Bebler je
pred kratkim na nekem predavanju v
Kolarčevi univerzi v Beogradu tole po¬
vedal^ “Ni razlogov, da bi dvomili v
končni izid spopada dveh linij v današnji
mednarodni politiki”.

Ljubljanski tramvaj išče sprevodnice
in sicer z oglasi v listih.

žene grade zadružne domove. —- Za
gradnjo zadružnega doma v Marenber-
gu so komunisti organizirali tudi “pro¬
stovoljno” delo žena. Tako je AFŽ v
Marenbergu prevzela obvezo, da bodo
njene članice opravile na stavbišču 2230
ur dela; žene v Šoštanju pa so se mo¬
rale obvezati na 2000 delovnih ur.

Obsodbe prekupčevalcev. — Promet
živine med Slovenijo in Hrvatsko je

KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI

— Prezident republike general Peron
je nameraval -letos v septembru obiskati
Rio de Janeiro; zaradi drugih važnih
zadev v zvezi z državnimi posli je ge¬
neral Peron ta obisk odložil.

— Argentinski vojni minister general
Sosa Molina je svoj obisk v Združenih
državah zaključil. Pred odhodom je v
New Yorku podal izjavo, v kateri je
podčrtal pomen prijateljskih vezi med
USA in Argentino.

— Cene sladkorju letos ne bodo zvi¬
šane, tako je bilo sklenjeno na seji go¬
spodarskega sveta. Na isti seji gospo¬
darskega sveta je bilo tudi sklenjeno
povečati rudarsko industrijo v Argen¬
tini, prav tako pa tudi z vsemi silami
podpreti razvoj argentinske trgovske
mornarice.

— Zmrznili so na poti skozi Ande,
ko so potovali iz Čileja v Argentino
štirje potniki. Med snežnim metežem,
ki je zajel velik avtobus, v katerem je
potovalo 22 potnikov, ti štirje potniki
niso mogli prenesti mraza in so umrli;
ostale potnike so potem, ko so vozilo
rešili iz meteža, prepeljali v bolnišnico
v Flambali.

— Potem ko je bila podpisana trgo¬
vinska pogodba med Jugoslavijo in Ar-
grentino, je argentinsko zunanje mini¬
strstvo obiskal odpravnik poslov sovjet¬
ske ambasade v Argentini in predlagal,
da se obnove trgovinska pogajanja med
Argentino in Sovjetsko Rusijo. — Trgo¬
vinska pogodba z Jugoslavijo določa vi¬
šino in način izmenjave blaga za dobo
enega leta.

— Obe zbornici argentinskega kon¬
gresa sta na svojih sejah izkazali čast
in se poklonili spominu poslanca Oney-
ra, ki je bil v nedeljo 6. junija zjutraj
ubit, ko je pred neko kavarno posredo¬
val v nekem prepiru. Poslanec Oneyra
in njegov spremljevalefc Torres sta bila
ubita, ker je nanju streljal službujoči
redar. — Pokojni poslanec je pripadal
peronistični stranki in je bil znan po
svoji veliki delavnosti v korist tistega
dela Buenos Airesa, ki ga je v kongresu
zastopal’.

— ..Argentinski parlament” je naslov
knjigi, ki jo je izdal kongres te dni. Knji¬
ga obsega nad 300 strani in navaja vso
zgodovino argentinskega parlamentari¬
zma od leta 1854. do leta 1947.

prepovedan in ne sme nobena glava ži¬
vine v eno ali drugo smer brez primer¬
nega dovoljenja. V Črnomlju pa so na
živinskem sejmu zasačili dva prekupče¬
valca in sicer Vrbanca Josipa iz Lukov-
ske Drage* in Mravinca Franca iz Sta¬
re Lipe. Javno tožilstvo je oba obtožilo
tihotapstva in sta bila obsojena prvi na
tri mesece in zaplembo volov in drugi
na en mesec in zaplembo vola.

Prva ženska traktorska brigada. —
Članice traktorske brigade v Podgorcih
pri Veliki Nedelji so morale obiskovati
poseben tečaj v Betnavi pri Mariboru.

Na državnem posestvu v Veliki Nedelji
ima ta brigada dva traktorja in še dru¬
ge stroje.

Izognili so se nedeljskemu delu. —

Ljubljanski list piše, da se je v Rečici
pri Bledu 15 delavcev vzdržalo dela na
nedeljo. Listi napadajo zaradi tega, da
žaga tisto nedeljo ni delala, Lipovca
Balaža, Pokljukarja Janeza, Uljčarja
Tomaža, Uljčarja Marjana, Arharja
Martina, Petkovška Cirila, Poljukarja
Franca, Poljane" Lovra, Uljčarja Raj¬
ka, Rapa Dušana, Rozmana Franca,
Ambrožiča Janeza, Vidica Janeza in Po¬
točnika Tomaža.

Parnik “Radnik” je pripeljal iz Avs¬
tralije in Nove Zelandije v Split 350 iz¬
seljencev. Zelo malo za tolikšno daljavo.
Zopet smrtni slučaji na prehodu meje.

Ljubljanska radijska postaja je poroča¬
la, da je OZNI padlo v roke v Šenčurju
na Gorenjskem 7 fantov, ki so hoteli po¬
begniti v inozemstvo. Rešil se je samo
eden, ostale so prijeli. Brodarjev sin je
bil na begu težko ranjen ter je pozneje
podlegel ranam.

Prodaja na bone. S 15. marcem so u-
vedli v Sloveniji prodajanje odnosno na¬
kupovanje na bone. Kdor prodaja drža¬
vi žito, fižol ali krompir, dobi poleg pla¬
čila po vezanih, t. j. uradnih cenah, tu¬
di poseben bon, s katerim dobi pravico
do nakupa tekstilnega blaga, železnine,

. posode, soli, sladkorja, mila, vžigalic in
drugega blaga. Ker pa je bila Slovenija
glede žita že prej pasivna dežela, je ja¬
sno, da kmetje nimajo kaj prodajati in
zato tudi ne morejo priti do omenjenih
bonov in brez teh bonov zopet ne more¬
jo kupiti ne petroleja, ne soli, ne vžiga¬
lic, ne mila, še manj pa blaga za obleke
ali kako obutev.

Načrtno uničevanje slovenskih goz¬
dov. Komunistična diktatura v Sloveni¬
ji in na Hrvatskem ter v Srbiji je po¬
stavila na vodstva svoje ljudi, ki nima¬
jo prav nobene strokovne izobrazbe.
Tako tudi v ■ vodstvu gozdarskega refe¬
rata, In tako sedaj ti komunistični
“strokovnjaki” na debelo sekajo gozdo¬
ve. Če bodo z izsekavanjem v doseda¬
njem obsegu nadaljevali, bodo sloven¬
ski gozdovi, naše narodno bogastvo, v
kratkem popolnoma uničeni. Večino po¬
sekanega lesa izvažajo, da pridejo do
potrebnih stvari, ki jih doma nimajo; .
doma poi’abijo samo neznaten del pose¬
kanega lesa. Les doma nima prave ce¬
ne. Na srednjem prometnem kraju sta¬
ne 1 kub. m. lesa okoli 50Q dinarjev. Za
ta denar dobi danes kmet največ 2 m
blaga za srajce ali predspanike ali 30
cm blaga za zgornjo obleko ali 2,5 kg
bele moke. Pred vojno, t. j. v “reakcio¬
narni” Sloveniji pa je dobil kmet za 1
kub. m lesa 250—280 dinarjev. Za ta
denar pa je dobil najmanj 25 m flanele
ali blaga za srajce ali predpasnike ali
blago za eno obleko ali 180 kg bele
moke.

- 1 -

OBVESTILO

—Dne 20. junija bo 12. obletnica, od¬
kar se vrši slovenska služba božja na
Avellanedi. Dopoldne sv. maša z zahval¬
no pesmijo, popoldne slovesne pete lita¬
nije in nato po večernicah čajanka.

Štev. 12.

Stran 4.

/

S :'/ C E O D N A SLOVENIJA

Prijatelji nam pišejo

„Svobodna Slovenija” se je že s svo¬
jimi prvimi številkami, ki so izšle v
Argentini, tako priljubila slovenskim
emigrantom, kjerkoli pač žive, da od po¬
vsod dobivamo pisma, v katerih nas pro¬
sijo naj jim list redno pošiljamo, ker ga
slovenski protikomunistični emigranti

zelo radi berejo. Tej njihovi želji smo
\

radi ustregli in danes „Svobodna Slove¬
nija” zahaja že skoro v vsako večjo slo¬
vensko skupino v vse dele sveta.

Tako nam prijatelj lista iz Nemčije
piše med drugim naslednje:

,,Vsi mi silno hrepenimo po naši lepi
domači besedi. Nahajamo se v angleški
zasedbeni obl a s ti _ Nemčije kot čuvarji
njihovih vojaških objektov. Večina nas
se nahaja v Nemčiji že od leta 1941. kot
bivši vojni ujetniki, a po končani vojni
se radi sedanje komunistične diktature
nočemo vrniti domov in smo raje ostali
v inozemstvu, kjer sedaj opravljamo po¬
licijsko službo. Vsem nam je dobro. Po¬
grešamo samo duševne hrane v našem
jeziku. Radi bi se pa tudi pogovorili z
ostalimi slovenskimi protikomunistični¬
mi emigranti in zvedeli za njihovo delo
in življenje. V imenu vseh svojih tova¬
rišev Vas prosim, da mi redno pošiljate
„Svobodno Slovenijo”.

Prijatelj iz Belgije nam sporoča med
drugim naslednje:

,,Z velikim veseljem sem prejel danes,
8. aprila „S.vobodno Slovenijo”. Z zani¬
manjem sem prebral poslane številke in
jih dal v branje prijateljem, ki niso bili
nič manj navdušeni. Zato bi bil zelo ve¬
sel, ko bi lahko dobival časopis”.

V pismu naših ljudi iz Koroške pa
med drugim beremo tudi tele vrstice:
„Iskrena hvala za „Svobodnu Slovenijo”.
Silno veseli smo je. Iz nje tudi vidimo,

kakšne sš razmere med našimi tam pri
Vas. List nam je res zelo všeč.”

Slovenec, ki živi že dalj časa na Ni¬
zozemskem, nas prosi, naj mu list po¬
šiljamo z letalsko pošto, da ga bo prej
dobil in da ga bo dal brati našim ljudem
na Nizozemskem.

Skupina Slovencev, ki je zaposlena v
Angliji v najrazličnejših poklicih, po¬
zdravlja „Svobodno Slovenijo” in ji želi
večji razmah. Z listom so zelo zadovolj¬
ni in nas prosijo, naj ga jim redno po¬
šiljamo.

“Prijatelj lista, ki živi v Ecuadorju, v
pismu med drugim pravi: “Iskreno se
Vam zahvaljujem za pozornost s poši¬
ljanjem lista. Prosim, da mi g-a redno
pošiljate na poslani naslov. Naročnino
odnosno prispevke za tiskovni sklad Vam
bom poslal takoj; kakor hitro se bom
malo opomogel na novem mestu.”

Od slov. protikomunističnega emigran¬
ta, ki se je naselil v republiki Chille
smo prejeli dopis, s katerim nas prav
lepo prosi, naj bi mu redno pošiljali list,
da ga bo lahko bral tako on, kakor tudi
ostali Slovenci.

V Kanadi živi že večja skupina proti¬
komunističnih Slovencev. Njihov pred¬
stavnik nam je poslal naslednji dopis:

Od bivšega slovenskega begunca, ki je
bil še nedavno v spittalskem taborišču,
danes je pa že v Kanadi, sem dobil pi¬
smo, v katerem mi sporoča, da je z
njim v Kanadi še 80 slovenskih fantov.
Vsi delajo na progi Montred-Toronto po
10 ur na dan. Dnevno zaslužijo okoli 6
kanadskih dolarjev. Za hrano, stanova¬
nje in perilo porabijo po dva dolarja, ta¬
ko, da jim ostanejo še štirje dolarji. Ti¬
pajo, da bodo lahko izhajali toliko ča¬
sa, dokler 'si ne bodo poiskali nove za¬
poslitve. Vseh teh 80 fantov se je obve¬

zalo, da bo delalo 12 mesecev pri istem
podjetju. Po izteku tega roka bodo pro¬
šti in ši bodo lahko sami izbrali novo
službo. Zvedeli so tudi že, da v Argenti¬
ni izhaja “Svobodna Slovenija” in prosi¬
jo, da bi jim list redno pošiljali.

Vse prijatelje lista v inozemstvu pro¬
simo, da nam sporoče, ali list redno pre¬
jemajo ali ne. Vsem ga namreč redno
dostavljamo. Zato prosimo, da nam vsa¬
ko nerednost pri dostavi lista sporoče,
da jo bomo skušali odstraniti. Prosimo
jih tudi, da nam redno pošiljajo krajše
dopise o življenju naših ljudi po svetu.

ŠTEH VANJE NA KOROŠKEM

Novice iz Koroškega. Binkostni pone¬
deljek je bil v slovenskem delu Koroške
velik praznik. Prav slovesno so ga pra¬
znovali v Zilji, kjer so imeli vsakolet¬
no „štehvanje”, star narodni običaj še
iz turških časov. Nad vse lepo je bilo
videti lepo število brhkih deklet v na¬
rodnih nošah, ki so stale ta dan pred
skoro vsako hišo. Kaj takega je mogoče
videti samo enkrat v letu. Štehvanje je
izrazit ziljanski običaj. Prične se na
binkoštni ponedeljek v Ziljski Bistrici,
nato pa ga imajo skoro v vsaki fari yse
do Velikega Šmarna. Najlepše ga opra¬
vijo v Zahomcu, kjer se drže vseh starih
izročil in ga ne skušajo prirejati po
vsakdanjih političnih geslih.

Na Vrbskem jezeru bodo julija meseca
športni dnevi. Takrat bo Koroška polna
tujcev.

V Celovcu so imeli maja meseca vsak
večer slovenske šmarnice. Ta majniška
slovesnost se je zelo priljubila verni¬
kom.

Slovenci iz Celovca so imeli na bin¬
koštni ponedeljek romanje na grob sv.
Heme v Krko. Odpeljali so se takoj po
kosilu s štirimi avtobusi in se vrnuli
isti dan zvečer. Kakor smo že poročali

1

A r tu r o

DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA

ZAVITKI ZA SLOVENIJO

Dostava čez Švico s sodelovanjem tamkajšnjih organizacij za pomoč

B r u 11 e r  25 de Mayo 305, Of. 655 — T. A. 32-0737

Uradne ure: 8 do 12 in od 14 do 18: ob sobotah od 10 do 13.

surove “Santos”

32.40

ZAVITEK KAVE
4% kg najboljše
kave

cena m$n.
ZAVITEK SVINJSKE MASTI

doza zajamčeno čiste svinjske ma¬
sti, netto 2100 gr.

cena m$n. 23.70

ZAVITEK RIŽA

4 V 2  kg riža

cena m$n. 18.60

ZAVITEK SARDIN

14 doz I.a portugalskih sardin

cena m$n. 28.20

ZAVITEK MILA

4 kg mila cena m$n. 24.—

DANSKI ZAVITEK

1 kg surovega masla
1 kg mesa

1 kg prekajene trebušne slanine
% kg sira cena m$n. 48.—

ZAVITEK MOKE IN RIŽA
pol moke, pol riža,

5 kg bruto cena mSn. 18.60

ZAVITEK TESTENIN

rezanci, oz. špageti,

4% kg netto cena m$n. 18.60

ZAVITEK OVSENIH KOSMIČEV
4% kg ovsenih kosmičev

cena m$n. 15.95

KOLONIJALNI ZAVITEK

1 kg kave (doza)

. 2 lbs cacaoa

227 gr. Ceylon čaja
5 lbs kristalnega sladkorja

cena m$n. 30.35

MLEČNI ZAVITEK

2 dozi polnomastnega mleka
v prahu

2 dozi sladkanega kondenz. mleka

4 doze nesladkanega kondenz.
mleka

1 doza smetane

cena m$n. 27.85

ZAVITEK ČOKOLADE

najboljša nizozemska čokalada
“Kwatta” v škatljah po 300 ploščic,

2 kg netto cena m$n. 26.40

ZAVITEK MAŠČOB

1 kg (doza) surovega masla
netto 900 gr,

2 kg La margarine

■ cena m$n. 30.60

ZAVITEK TOALETNEGA MILA
8 komadov a 105 gr.

cena mSn. 17.30
ZAVITEK SLADKORJA

5 kg sladkorja

cena mSn. 14.40

PLETILNA VOLNA ZA VSE
EVROPSKE DEŽELE
SERIJA 1000

netto 650 g baby volne
bele barve in dve pletilni
igli z zvezkom navodil

cena m$n. 36.40

SERIJA 1020

netto 650 g volne za pullover v bar¬

vah: bela, črna, siva, rdeča, svetlo
modra, temno modra, zelena, petro¬
lejska, turkiz, beige in riava in dve
igli za pletenje z zvezkom navodil,
cena m$n. 36.40

SERIJA 1010

netto 650 g volne za nogavice, v
barvaclr: srednjesivo, temnosivo,

svetlo beige. srednje beige, rjavo,

CAMBRIDGE ZAVITEK

1 kg prekajene hrbtne slanine z
mesom,

1 kg prekajene suhe slanine,

1 kg (doza) svinjskega mesa v
omaki,

1 kg (doza) surovega masla,

cena mSn. 51.60

ZAVITEK MOKE
5 kg pšenične moke

cena m$n. 13.—

ZAVITEK KAVE

3 kg surove kave
1 kg sladkorja

% kg cacaoa cena m$n. 29.10
OXFORD ZAVITEK
1 kg (doza) gnjati,

1 kg prekajene hrbtne slanine z
mesom,

,1 kg (doza) svinjskega mesa v
omaki

1 kg (doza) surovega masla

cena m$n. 58.—

LJUDSKI ZAVITEK

4 zav. grahove moke,

2 zav. moke za juho,

3 zav. testenih za vkuho,

3 zav. kostanjevih kosmičev,
skupno 12 zav. v celoti 5 kg.

cena m$n. 23.75

modro, belo, črno, mešano in dve
igli za pletenje ter zvezek z navo¬
dili, . cena m$n. 31.—

Pošiljamo naravnost iz Švice po po¬
šti. Vsak zavoj je zavarovan. V ceno
so vključeni vsi stroški prevoza, za-
vcjnine, zavarovalnine, itd.; morebitno
carino mora plačati prejemnik.

Za ostale zavitke zahtevajte naše popolne sezname. Navedenim cenam je treba dodati za poštnino v Sloveniji
po m$n. 4.80 za zavitek. Pri pismenih naročilih prosimo, da napišete jasno ime prejemnika in odpošiljatelja in
priložite obenefn poštni ček. VSI ZAVITKI SO ZAVAROVANI. — URADUJEMO TUDI V SLOVENŠČINI

je bil istega dne počaščen s slovensko
pesmijo tudi Vetrinj. Nad 600 slovenskih
beguncev iz Spittala je priromalo v ta
kraj, kjer je nastopilo svojo mučeniško
pot nad 10.000 slovenskih mož in fan¬
tov. Mnogi so s solzami v očeh ogle¬
dovali kraj, kjer so jim pred tremi leti
zadnjikrat stbnili roko v pozdrav. Po¬
poldne, so se slovenski romarji poslovili
od Vetrinja in odšli v Žihpolje k znani
Marijini božji poti, kjer so opravili po¬
poldansko pobožnost. Dostojno vedenje
in red, ki so ga vzdrževali slov. begunci,
sta napravila na vse najlepši vtis.

VRSTA JE PRIŠLA TUDI NANJU

V tukajšnem časopisu smo nedavno
brali vest, da je Titova vlada v Beogra¬
du odstavila veleposlanika v Londonu
Ljubo Leontiča in veleposlanika v An¬
kari Simiča, ter ju pozvala, da se mora¬
ta vrniti domov, kar sta po odklonila
in bosta raje ostala v inozemstvu. Tako
sta končno prišla pod zob komunistič¬
nega stroja tudi ta dva diplomatska
predstavnika sedanjega komunističnega
režima v Jugoslaviji, čeprav sta se mo¬
čno trudila, da bi ga predstavila svetu
v čim lepši luči. Posebno Ljubo Leontič,
ki je sedaj zaključil svojo vrtoglavo po¬
litično kariero, katero je začel pri Or-
juni.

Osebne novice

Poroki. Na brinkoštno nedeljo sta sto¬
pila v sveti zakon g. Karol Fric in gdc.
Nežka Čampa. Mladi par je poročil v
kapeli oo. Marianistov č. g. Anton Ore-
har. Dne 20. maja sta se pa poročila
emigranta Ukrajinec g. dr. Dimitrij
Mosc in Slovenka ga Saša Gregorčič,
vdova Kurtagič, ki sta po poroki odšla
y  Mendozo, kjer je ženin dobil shižbo v
ginekološkem oddelku tamošnje bolniš¬
nice. Mladima paroma želimo vso srečo
in obilo božjega blagoslova!

Slavko Šabec. 19. maja t. 1. je Bog
poklical k sebi in ga rešil zemskega trp¬
ljenja Slavka Šabca, ki je zapustil svo¬
je starše v globoki' žalosti v sedmem
mesecu svoje starosti. Njegove nežno
trupelce so položili k večnemu počitku
na pokopališču v Buenos Airesu. Težko
prizadeti družini naše iskreno sožalje!

Vesel dogodek v slov. emigranski dru¬
žini. V družini Janeza Peršuh in Rozal-
ke Pritekelj so dobili krepkega sinčka,
ki je pri krstu dobil ime Janezek! Česti¬
tamo!

Vesel dogodek. Družina Antona in
Olge Ladra je dobila 15. maja t. 1. zdra¬
vega sinčika, ki je pri krstu dobil ime
Valentin. Čestitamo!-

SLUŽBO DOBE

V Cordobi je na razpolago v enem ta-
mošnjih zavodov mesto krojaškega moj¬
stra. če je samec dobi lahko stanova¬
nje in hrano v zavodu. Plača po dogo¬
voru.

V istem mestu je prazno tudi mesto
hišnega mizarja. Ni potrebno, da bi bil
mizar res popolen strokovnjak v svojem
poklicu. Svoje obrti mora biti vešč vsaj
toliko, da bi lahko popravljal okna in
vrata pri hiši ter da bi bil pri roki tudi
za kaka druga hišna opravila. Ima lah¬
ko družino.

Interesenti za ti mesti naj se javijo
v pisarni Društva Slovencev, Victor
Martinez 50.

Poravnajte

naročnino

člmpre j!

Imprenta “Dorrego” —. Dorrego 1102.