187. številka. Ljubljana, v četrtek 18. avgusta 1904. XXXVII. leto. Ishaja vsak dan zvečer, immfii nederje in praznike, ter velja po poifl prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 28 Kt za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dtžsla toliko več, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 h, če te trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlaivo je t Knaflovih ulicah fit. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličja! — Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, administrativne stvari. „Slovenski Narod11 telefon fit. 34. Posamezne Številke po 10 h. ii Narodna tiskarna'1 telefon fit. 85. Šuklje in šolstvo. i. Fran Suklje je bil nekoč up in tolažba kranjskega učiteljstva. Ko je začel svojo politično karijero, so se ga učitelji oklenili z vso vnemo in mu dolgo let ohranili zvestobo. Šuklje je bii tedaj v slovenski javnosti skoro popolnoma nepoznan in vsa slovenska javnost ga je sprejela z največjo nezaupnoBtjo. Izvzemši dolenjska mesta, kjer so zanj delali prijatelji, katerim je vdanost in požrtvovalnost plačal s tistim izdajstvom, kakor sedaj učiteljem, se lahko reče, da skoro noben človek ni maral Sukljeja. Samo učitelji so stali na njegovi strani in bo delali zanj posredno in neposredno, tako da je Šuklje v kratkem času imel tudi zunaj svojega volilnega okraja dosti velik ugled in dosti znatno veljavo, Čeprav njegovo delovanje tega nikakor ni opravičevalo. In učitelj-stvo je ostalo Šukljeju zvestvo tudi še potem, ko se je bil že očitno vdal politični prostituciji ter plemenita prizadevanja slovenskega naroda brezstidno izkoriščal v svoje osebne namene in odpadlo je šele od njega, ko je spoznalo, da je na svojih prsih redilo gada. Nekdanji neusmiljeni preganjalec duhovščine stoji danes v službi onih ljudi, ki jih je nekoč zaničeval iz vse duše in zasramuje, dasi pedagog in ljudski zastopnik, moderno šolo in njeno učiteljstvo, ker tako zahteva interes rimskega klerikalizma. Naše stališče glede šole in uči-teijstva je znano. Prepričani smo, da je splošna ljudska izobrazba največji kapital in najboljša deta tako za posameznega, kakor za ves narod. V borbi za obstanek morejo tekmovati samo omikani narodi, kajti le omika donaša v zvezi s pridnostjo in varčnostjo blagostanje in daje narodom sposobnost, da morejo držati korak s svojimi tekmovalci. Za blaginjo naroda je pred vsem potrebno, da je omikan, to je prvi pogoj njegovemu obstanku, in zato se more omiki zo-perstavljati samo tisti, komur ljud- i ska neomikanost nese bogate dobičke. Katoliški duhovnik eksploatira ljudsko nevednost, zato jo skuša ohraniti in zato se njemu in njegovim najemnikom a la Šuklje zdi škoda denarja, ki se žrtvuje za ljudsko omiko. Kadar je imel Suklje priliko, glasovati za kanone in puške, je to vselej storil z lakajsko navdušenostjo, in ni nikdar vprašal, kje se dobi potrebni denar; isti Šuklje pa pravi, da je največja zagonetka, kje dobiti denar za ljudsko izobrazbo. Učiteljske zahteve glede plač se zde Šukljeju pretirane. To je naravnost* frivolno. Učitelji ne zahtevajo nič več, kakor dobivajo uradniki najnižjih plačilnih razredov in pravico imajo to zahtevati, ker so po svojih študijah in po svojem delu v najslabšem slučaju ravnovredni omenjenim uradnikom. Vsak delavec je vreden svojega plačila in učitelji kot delavci na polju prosvete so ga gotovo tudi vredni. In dežela bo tudi morala poseči hočeš nočeš v žep, če bo hotela učiteljev imeti. Že danes jih primanjkuje na vseh koncih in krajih, mlajši naraščaj pa kar beži iz dežele. In kdo bi ljudem zameril, če zapuščajo deželo, kjer morajo za svoj pošteni trud po pasje živeti in če silijo tja, kjer se jih vsaj človeško plača. Šuklje in črni njegovi kumpani ne merejo uČiteljstvu dovolj zameriti, da se je pregrešilo proti francoskemu pregovoru, ki bi se slovenski glasil: Kdor veliko zahteva, ne dobi ničesar. Morda so si ti ljudje domišljali, da bo učiteljstvo z mežnarsko ponižnostjo kleče prosilo za to, kar mu gre po pravici. Za Štrajkujoče delavce, ki so razmerno dosti na boljem kot učitelji, imajo klerikalci največjo ljubezen, in kadar delavci svoje zahteve diktirajo, gredo klen-k&loi prav radi zanje v ogenj; za deiavoe na pdlju prosvete, za učite' stvo, pa imajo samo preziranje in zaničevanje in če učitelji formulirajo svoje zahteve, je to strastna nerazsodnost in največja pregreha. Pa bodi! Učiteijstva to ne bo odvrnilo od začetega dela, saj učiteljska borba ni navezana samo na zboljšanje gmotnega stanja, nego je v najtes nejši zvezi z blaginjo naroda. »Tudi ta okolnost pomnožuje zapreke, da novodobna šola navzlic vsem gromadnim žrtvam, po njej provzročenim avstrijskim narodom, vendar nikakor ne zadostuje niti skromnim tirjatvam. Nehajto vendar s svojimi do cela neosnovanimi sia-vospevi na moderno šolo, s stereotipnim hvalisanjem tega slabotnega izdelka liberalne Hasnerjeve dobe... In smelo trdim, v marsikateiem oziru je današnja ljudska šola odločno sla-bejša, nego njena tolikrat zasmehovana in prezirana prednica iz stare dobe. Sodim, da se moja trditev da popolnoma dokazati z neovržnimi dokazili.« Tako je zapisal Šuklje v 172. številki »Slovenca«. človek se mora res čuditi, da se najde mož, katerega ni sram kaj takega zapisati. Naj pogleda Šuklje nekoliko okrog sebe. Če njegove duševne moči Še niso popolnoma opešale, mora videti, da — vzlic velikemu pomanjkanju šol, vzlic prevelikemu obremenjenju učiteljev, vzlic vsemu strupenemu in nad vse hudobnemu nasprotovanju duhovnikov — je ta »slabotni izdelek liberalne Hasnerjeve dobe« občno omiko na Kranjskem v 30. letih znatneje povzdignil, nego so to storile cerkev in cerkvene šole v 300 letih. In sad te omike je napredovanje v vsem gospodarskem življenju, v kmetijstvu, v cbrtnosti, v trgovini, v nravnosti in sploh v vsem življenju. Če je Kranjska daleč za drugimi deželami, pa tega ni kriva moderna šola, nego so tega krive druge okolnosti, v prvi vrsti pa tisti Sukljejevi pajdaši, ki nasprotujejo šoli kar morejo in ki sistematično uničujejo sadove te šole, ker hočejo ohraniti narod v nevednosti in v temi, saj le tak na rod poljublja bič, ki ga tepe in se da izkoriščati. V tem oziru je pre-značilen izrek nekega sedaj že mrtvega kranjskega župnika, ki je dejal: »če bodo krave in voli pametni, se ne bodo dali več molsti in klati; in Če bedo kmetje omikani, se ne bodo dali več duhovščini komandirati.« To je sploh Btališoe katoliške duhovščine in zato pravi njen usluž- v benec Suklje, da nova šola ni nič prida. Vojna na Daljnem Vztokn. Reuterjev urad je poročal iz Čifua, da so ruske ladje, ki so se po pomorski bitki dne 10. t. m. baje vrnile v Port Artur, 16. t. m. zopet zapustile pristanišče in da so jih Japonci zasledovali; ob 9. uri zvečer pa so zopet priplule nazaj v luko, ne da bi se bile zapletle v boj z japonskim brodovjem. To poročilo ni posebno verjetno! Ako so ruske ladje res zapustile pristanišče in so jih Japonci zasledovali, potem se pač niso več mogle vrniti v pristanišče, ne da bi se zapletle v boj z Japonci. V tem slučaju bi vendar morale razbiti japonsko bojno vrsto, kar pa je brez boja popolnoma nemogoče. Reuterjevo poročilo je torej zelo dvomljivo in neverjetno, zlasti ker imamo dovolj povoda z vso gotovostjo sklepati, da se po pomorski bitki dne 10 t. m. sploh niti ena ruska ladja ni vrnila v Poit Artur. In to poročilo je najmanj vsaj tako zanesljivo, kakor Reuterjevo! Vrhu tega pa se da Še z zelo tehtnimi razlogi utemeljiti in podkrepiti. Ruske oklopnice, ki so po bitki dne 10. t. m. takorekoč izginile s po-zorišČa, so bile brez dvoma v boju veliko manj poškodovane, kakor »Ce-sareviče Ia če se je selo težko poškodovanemu »Ceaareviču« posrečilo doseči svoj glavni namen — uiti Ja ponoem in si poisfcati varnega zavetja v nevtralni luki v Tsingtavu, bi to naj bilo nemogoče g stalim ruskim ladjam, ki so gotovo bila veliko manj poškodovane?! Te ladje bi se naj bile potem, ko so že dosegle svoj glavni smoter — prodreti japonsko bojno vrsto, zopet vrnile v Port Ar tur, dasi so morale dobro vedeti, da bodo pri tem svojem manevru najbrže znova primorane si s silo otvoriti pot v luko?! In da se je ruskemu brodovju posrečilo prodreti japonsko bojno vrsto, to je vzvišeno nad vsakim dvomom, saj to zatrjuje tako rusko, kakor japonsko uradno poročilo. Kasneje se je sicer vnel nov boj in denimo, da bi bile v tem boju ruske ladje primorane se umakniti, je vendar popolnoma jasno, da se ne bodo umikale v smeri, kjer bi jih zopet lahko zajel sovražnik, marveč čimdalje od njega proč. Ako se pa upošteva, da so eelo japonska poročila trdila, da je bilo rusko brodovje prisiljeno zapustiti pristanišče, ker so je Japonci že z vso silo bombardirali in je bilo ladjevje že v nevarnosti, da ga v luki 8ami uničijo japonske granate, in ako se tem poročilom verjame, potem je pa že celo nedoumno, da bi se bile ruske ladje povrnile v luko, v kateri bi bile izrečene gotovi pogibelji, in to bi naj bile storile baš v hipu, ko se jim je posrečilo doseči oni smoter, radi kojega so odplule iz Port Arturja in riskirale svoj obstanek! Ako bi pa admiral knez Uhtomski vkljub takim tehtnim pomislekom vendarle odplul v Port Artur, bi to značilo, da je zelo omejen človek, ali pa da mu ja otem-nel razum, kar se p& absolutno ne da trditi. Opozarjamo na pasus v poročilu admirala MatuseviČa, ki pravi, »da »Cesarevič« ni mogel več slediti ostalemu brodovju; izgubil ga je z vidika in plul v smeri proti jugu, da bi poskusil z lastno svojo močjo dospeti v V lad i v o sto k«. Iz teh besedi je popolnoma jasno in docela evidentno, da je bil cilj portarturškega brodovja Via« divostok in da so po bitkivse ruske ladje plule proti jugu torej protisvojemu smotru — Vladivostoku. »Cesarevič« je plul v smeri proti jugu in sledil ostalemu, brodovju; ako bi pa le to jadralo proti severu, kakor Reuterjev urad in Togo poročata, bi mu »Cesarevič« ne bil sledil, oziroma bi ne mogel dospeti v Taingtav. To dejstvo semo že kaže odločno na to, da se ruake ladje niso vrnile v Port Artur. A tuđi razna poročila to odločno zanikajo. Kores LISTEK. Od Reke do Senja. Črtice iz hrvaških kopaliBč. III. (Konec.) Ako Btopiš z griča po poteljku na Bevemo stran doli, dospeš preko ceste do mestnih vrat, ki vodijo na Vratnik. Vrata so lepo baročno delo ter obrazujejo lok, ki je na vnauji strani različen od notranje. Skozi ta vrata se prihaja k imenovanemu gradu, ki služi sedaj za namestitev carinskih uradov. Pogleda! sem si še dve cerkvi, in sicer cerkev sv. Frančiška, čije enostavna fasada ima nad vratmi romansko okno, ob strani pa po eno st.rivoglato okno. Glavna vrata so renesanska z dvema gladkima stolpcema na visokih postamentih, z dor-skim frizem in grbom v slemenski plošči. Na desni je prizidan Štirivo-glat stolp a pet odprtinami, katerih najvrhnja je zgoraj okrogla, druga tvori krog, 3—4 pa štirikotnike. Na levi strani je prizidana kapelica, poleg nje so stranska vrata. Ob glavni ladji so na vsaki strani po 3 kapelice. Pred ladjo je prostor, ki je pokrit ob obeh straneh vrat s kamnitimi spomeniki imetnikov. Na desni: Vincencija Smoljana, Parižević«, Gr-žanića, Hreljanovića, na levi pa Ge-melli-Lowensfelda. Ob prvem desnem stebru je primitiven grb moža, ki seka glavo s turško čelado. Drugi steber nosi spomenik Bassannija de Sacchis. — Ob glavnem altarju je med drugimi kamniti grb frankopan-ski in grobna ploča Ižote Frankopan-ske, rojene princese Aragonske. Okoli altarja so še nagrobni kamni: Stipe-šića, Goić Mogorojevića de Novaki, ob levih stebrih pa Mateja Trdislavića (krivi meč v roki) in čikinovića. Stolna cerkev je blizu enaka. Stolp je oddaljen od cerkve. Fasada kaže na levi strani odkrite ostanke starega romanskega sloga, kakršen je bil navaden tudi v cerkvah dalmatinskih in pisanskih, luČanskib, pi-stojskih. Glavna vrata so iz visoke renesance, desna postranska vrata (levih ni) pa kažejo zgodnjerenesan ske cvetlične ornamente. Cerkev ima tri ladje; kor deli od cerkve gotski timpanon, ob čigar desni strani je nameščen doprsni kip barona Ožego-vića, biskupa senjskega, ki je ostavil svoj imetek zavodu Ožegovicisneum za malo in veliko semenišče. V glavnem altarju je kamnit relief: Marija sredi angeljev. Na plošnatem stropu pa je naslikan vnebohod Marijin brez posebne umetniške vrednosti. Zigodovinske zgradbe grada Nehaja in mestnega grada, ter obe cerkvi sta me napolnili s spomini iz dobe senjskih Uskokov, ki so obrazovali neko neukroČeno vojaško silo, zaradi katere se je Avstrija morala v vojno spustiti z beneško republiko in po sklepih miru preseliti Uskoke v različne kraje. En del je naselila v kranjskem Žumberku, dokler ni leta 1873., ko se je vojaška granica popolnoma prenehala, prešla ta naselbina pod upravo trojednioe. Vmes sem malo Časa porabil tudi za to, da sem gledal prvo javno vajo »Senjskega Sokola«, ki se je edini dejansko udeležil telovadnega nastopa. Vaje so bile seveda primerne začet nikom in so obsezaie po priliki iste točke z drogi, kiji itd., kakor smo jih večkrat videli pri skušnjah ženskega telovadnega društva od naših deklic. Ko sem se vrnil v mesto, sem si poiskal nekaj razglednic v spomin, a tudi Dročičeva knjigoveznica, ki se je bahala z napisom: »Največi izbor dopisnica o Senju«, ni premogla fotografske slike stolne cerkve. Potem sem se nekoliko okrepčal, a potem sem pomneč, da bode kasneje hud naval, odšel ob pol 8. uri na parnik in čakal odhoda, ki je bil napovedan na 8. uro. Ali ob 8. uri je naš parnik šele vprvič zatrobil in svoje potnike poklical. Vmes so prihajali tudi gostje iz Novega, Selca in Cerkvenice ter Dalmatinci. Spremljali so jih doma-čini, ki so za slovo peli in spuščali umetalni ogenj. Ob pol 9. je zatulila ladja vdrugič, potem pa je še dala vtretjič štirikrat poslednje znamenje odhoda. Potem se je začelo živahno življenje na ladji, kjer so na štirih mestih pevali različni zbori, kar je bil večkrat vzrok jako smešne kako-fonije. N&jbolj sc mi ugajali reški pevci, ki so ponajveč peli slovenske narodne pesmi in pa neki zbor treh ali štirih hrvatskih deklet, ki so pele primorske hrvatske pesmi, n. primer »Vrbniče nad morem« od konca do kraja. Ladja »Ante Starčević« se je izkazala za izvrstno brzoteko. Iz Senja smo odšli ob tričetrt na 9, v Kraljevico pa smo dospeli ob 11. Še isti večer je v bližini Sanja pogorelo 40.000 borov, novo zasajenih, kar je za ono golovje neizmerna škoda, ker bode bogve koliko let preteklo, da se borovci zopet primejo v ti kameniti zemlji, štirnajst dni poprej je pogorel gozdič v bližini Olschbauerjeve^a vinograda. Goreti je začelo ob kakih pol 12. predpoldne in je gorelo ves dan. Z velikim trudom so omejili s kamni ogenj, ali dotični del, menda mestna lastnina, je pogorti ves. Malo dni po požaru v Kraljevici je gorelo na nekem griču v Dolcih iznad Reke in so goreči gozdič pogasili šele drugi dan. R. Perusek. ponđent »Novega Vremena« ▼ Čifu n. pr. s vso odločnostjo dementuje vest, da bi ruske oklopnice a opet priplule nazaj v portarturŠko luko. Temu pa nasprotujejo tudi poročila, da ruske ladje križarijo pri Šanghaju in ob ustju reke Jangoe. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da so ruske ladje večinoma le utekle v Vladivostok! Podrobnosti o boju z vladivo-stoško eskadro. Po poročilih iz Londona je admiral Kamimura rekognosoiral pri Ulsanu korejsko obrežje, ko je ob zori opazil tri vojne ladje, ki so plule v smeri proti Okinošimi. Takoj, ko so ruske križarke opazile japonsko brodovje, so se okrenile in so skušale uteči. Toda bile so že v streljni daljavi in ob 5. uri 23 minut je počil prvi strel z japonske admiralske ladje. Na japonski strani so se udeležile boja križarke »Izumo«, »Anama«, »To-kiva« in »Ivate«, katerim ste se med bitko de pridružili križarki »Naniva« in »Takašiho«. Kot najpočasneiša ruska ladja se je izkazal »Rjurik« in sbog te g-a so tudi Japonci ves svoj ogenj konoentrirali nanj. A tudi »Gro-moboj« in »Rosija« sta bila v hudi stiski. Japonsko brodovje se je postavilo v bojno vrsto v obliki črke T. Na krovu ruskih križark je večkrat nastal ogenj. Največ je trpel »Rjurik«. Križarki »Naniva« in »Takašiho« ste nadaljevali boj z »Rjurikom«, dočim so ostale ladje zasledovale »Rosijo« in »Gromoboja«. Končno se je začel »Rjurik« potapljati, nakar so se vse japonske ladje vrnile, da bi pomagale reševati moštvo. V celem so Japonci rešili okoli 600 mož. doČim so sami izgubili 100 mož. „Novik" na potu v Vladivostok. »Daily Mati« poroča iz Tokija z dne 15. t. m, da so videli v m o r-eki ožini VanDiemenna jugu Japonske med otokomaKiušiu in T a n e g a s i m a r u s k o križarko »Novik«, ki je plula proti severu; očividno se je nahajala na potu v Vladivostok in je brez dvoma tjakaj žedospela. Takisto pa je že tudi dospela v Vladivostok križarka »D i-a na«, o kateri se je trdilo, da se je vrnila v Port Artur. Križarka »Askold« se sedaj nahaja v Vusungu v šanhajskem pristanišču, da se popravi; nato pa bo tudi odplula v Vladivostok Na krovu »Askolda« se nahaja admiral R-jcen-stejn. Izpred Port Arturja. O Port Arturju ni Bkcro nobenih poročil. Samo angleški časopisi poročajo, da je položaj v trdnjavi obupen. Japonci so poslali k generalu Steslju majorja generalnega štaba Jamoko kot parlamentarja, da bi Ruse pozval, naj se udado Jamoka je jezdil na svojem konju pod zaščito bele zastave do ruskih predstraŽ; od tam so ga Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. (Dalje.) XI. Tudi Erazem to noč ni našel pokoja. Nemirno je hodil nekaj časa gor in dol po sobi. Naposled je, oblečen, kakor je bil, legel na posteljo. Ali zatisniti ni mogel nobenega očesa in se premetaval sem in tja. Vedel je, da pride gospa Angela in bal se je tega. Ko je v gradu že vse spalo in je vladala v velikem poslopju grobna ti-hota, je zaslišal pred svojo sobo rahlo Šumenje ženskega krila in slišal, ko ga je gospa Angela s pritajenim glasom poklicala z imenom. Najprej se je hotel zatajiti. Zadrževal je sapo in ni se ganil, ali kmalu se je tega sramoval. Zdelo se mu je, da je nemoško in nevredno, če si na tak način pomaga, in zato je vstal ter odprl vrata. V sobo je stopila gospa Angela. Nočna obleka ji je dobro pristojala in njena zrela lepota je prišla do polne veljave zakaj pri slabem svitu goreče luči se ni videlo, da ima že leta mladosti za seboj. Stala je pred Erazmom kakor utelešeno razkošje in mladi mož se je le z največjo težavo prema- ruske straže vedle k generalu Steslju. Jamoka je obvestil obenem Ruae o ponudbi japonskega oesarja, da smejo ▼si nevojaki prosto zapustiti trdnjavo Kaj je general Steselj odgovoril, se še ne ve. Z mandžurskega bojišča. General Kuropatkin poroča carju Nikolaju a dne 16. t. m.: Poloiaj jo neizpremenjen. Povsodi dežuje neprestano. Po došlih poročilih so se Hunguzi jeli opasno gibati. Japonei so zgradili med Feng-vaočengom in Lianšanhuangom ozkotirno železnico. Vladivostok. Kakor se poroča iz Londona, zbira Rusija ogromno armado v Via divostoku. Vse vojašnice so prenapol njene. Civilno prebivalstvo zapušča v velikih množicah mesto. Smatra se za popolnoma gotovo, da bodo Japonci po padou Port Arturja se skušali polastiti še Vladivostoka. Veliki knez Boris. Iz Londona poročajo, da je veliki knez Boris, ki se je baje spri a generalom Kuropatkinom, definitivno odpoklican i bojišča. Isto se je že opetovano poročalo, ne da bi se do-sedaj še uresničilo. Ustavljen angleški parnik Po poročilih iz Ajača na Korsiki je 12. t. m. ustavila ruska križarka »Ural« v Gibraltarski morski ožini angleški parnik »Sootian« in ga preiskala. KrižarLin poveljnik se je izrazil, da išče več kot 200 transportnih parnikov, ki odplujejo iz španskih in italijanskih luk s vojno kontrebando za Japonsko na krovu. Čehi in vlada. Brno, 17. avgusta. Na shodu v Ogrskem Brodu je govoril posl. dr. Stranskv o političnem položaju. Glede slovanskih paralelk v Sleziji je rekel, da se ni nihče izmed čeških poslancev v tej zadevi pogajal. Cela zadeva ni taka, da bi mladočeški poslanci spremenili svojo taktiko napram vladi in od Nemcev zasedenemu drž. zboru. Sprejela se je resolucija, s katero se prepuščajo mladočeskemu k 1 ubu proste roke glede taktičnih vprašanj in obstrukcije. Nemški patrijotizem. Praga, 17. avgusta. Poslanec Schonerer je pisal danes meseni občini HebT da se odpove častnemu meščanstvu. Pismo pravi: »Ker je vabljenje cesarja k sebi v nasprotju z v se nemški rn programom, ki določa, da se Nemci ne morejo udeleževati iz-raževanj lojalnosti, je jasno, da seje cenjeni občinski zaatop oddaljil od vsenemškega programa, vsled cesar se čutim dolžnega, da se odpovem častnemu meščanstvu, ker bi bil sicer molčeč sokrivec« goval, da se ni vdal njenim vabljivim pogledom. Angela je sedla k mizi in našlo-nivši glavo ob roko rekla sarkastičnim usmevom: — Ali si morda zopet razmišljal kako se pokoriš za svoje grehe, da si tako hladen in molčeč. Zbadljive besede gospe Angele so Erazma ozlovoljile. Z enim samim poljubom bi bila lahko podrla vse njegove namene, njen sarkazem pa je le utrdil njegov sklep, da pretrga ž njo vsako zvezo. In povedal ji je to s trdimi besedami : — Gospa Angela — jaz Vas nisem nikdar ljubil in Vas tudi sedaj ne ljubim. Premotili ste me, da sam nisem vedel, kdaj sem se vdal svojim strastem. Jaz Vas nisem nikdar ljubil. — — In zdaj me morda še zaničujete? je z ostrim poudarkom vprašala Angela. Jaz Vam pa povem, mladi mož, da kdor hoče ljudi zaničevati, naj začenja sam pri sebi. Ali ste me razumeli. — Ne zaničujem Vas, gospa, je mirno odgovoril Erazem. — Hvala! Če že nisem vredna Vaše ljubezni sem vsaj deležna Vašega spoštovanja. Samo prosim, ponudite mi Karlovi vari, 17. avgusta. Cesar je sprejel mestni zaatop ia Heba. Na županov nagovor jo sesar odgovoril: »Pozdravljam Vaš prihod kot znak Vašega patrijotičnega mišljenja. Obžaloval sem, ker se nisem mogel odavati Vašemu vabilu, da bi prišel v Heb; čas je prekratek, morda drugič. Sedaj moram v gore, da si odpočijem.« Novi brambni zakon. Dunaj, 17. avgusta. Takoj pri jesenskem sestanku se predložijo državnemu zboru trije načrti novega brambnega zakona, izmed kojih si bo zbornioa izbrala primernega. Vsi trije načrti temeljijo na dveletni vojaški službi; za izvedbo se določi gotovo število let. Preden se zakonski načrt definitivno doiene, se bodo še vršila pogajanja a ogrsko vlado. Novi člani gosposke zbornice. Praga, 17. avgusta, češki pes nik Adolf Hejduk in profesor slovanske filologijo na deškem vseučilišču v Pragi, Jan Gabauer se pokličeta v najkrajšem času v gosposko zbornioo. Ogrska magnatska zbornica. Budimpešta, 17. avgusta. Da odobri mnogoštevilne sklepe državnega zbora, zbrala se je danes magnatska abornioa. Predsednik je naznanil, da je baron Banffv vsltd izvolitve državnim poslancem črtan iz liste magnatnih članov. Potem je začela zbornica razpravljati o stroških za dvor. Baron Pronav je izjavil, da predlogo odklanja, češ, da se morajo stroški za dvor pre-udariti ne le s finančnega, temuč tudi z državnopravnoga stališča. Zahteval je samostojni ogrski dvor. — Odgovarjal je ministrski predsednik, nakar se je predloga sprejela v splošnem in v podrobnostih. Nadalje je zbornica sprejela celo vrsto predlog, kakor glede p o -vrnitve 10 milijonskega posojila avstro-ogrski družbi drž. železnice, glede novih ustanov v vojaških vzgojevališčih itd.— Potem se je začela debata o proračunu za leto 1904. — Grof Szechenvi je polemizoval proti tistim, ki zahtevajo za Ogrsko samostojno carino ter je izjavil, da bi bilo to za ogrski gospodarski živelj usodno. Proračun dovoli. — Baron Pronav je polemizoval s pred-govornikom ter izjavil, da je proti vladni politiki, vsled česar tudi odklanja proročun. — Ministrski predsednik gref T i s s a je obširno odgovarjal vsem govornikom. Povedal je, da je finančni položaj v deželi zelo resen, vsled česar je treba stroge varčnosti, kar je tudi v njegovem programu za temelj. Prerokoval je, da bo monarhija zdržala še čisto drugačne viharje, kakor so bili dosedanji. Obstoj še svoje prijateljstvo. Ljubiti Vas ne morem, ali prijateljica Vam hočem biti — tako sem se jaz časih otresala različnih čestilcev. Kaj, ko bi zdaj Vi tako rekli, a prav sramežljivo, prosim. To bi bil najlepši zaključek najinega razmerja. — Ko bi Vi videli v moje srce, ne bi tako govorili. Pomislite, gospa, Vi ste omoženi. Kaj Vas nič vest ne boli? — Bog ima skesane grešnice sploh rajši, kot ošabne ženske, ki so domišljajo, da so si s svojo takozvano krepostjo zaslužile nebesa. Sicer pa hodim jaz k spovedi in dobivam sproti odpu-ščenje za vse grehe. Frivolnost gospe Angele je Erazma globoko užalila. — Nikari tako ne govorite, saj imate vendar moža. — Že dolgo let, ljubi moj mladenič, se je smejala Angela, tako dolgo, da imajo njegovi poljubi zame že tak okus kakor pogreta jed. Ne plašite me s takimi strašili in nikar ne deklamajte o kreposti in o zvestobi. Nobena Žena na svetu ne more vse življenje samo enega moža ljubiti, kakor ni noben mož vse Življenje zvest le eni ženi. Krepost je beseda, ki so jo izumili farizeji. Krepost je tista last monarhije je eminentne važnosti sa Ogrsko. Svaril je, da bi se sahtevala gospodarska ločitev med Ogrsko in Avstrijo, ker je ravno sedaj prispela Ogrska do tega, da ima največje koristi od skupne carine. Razmere v Avstriji je imenoval zavožene, proti kateri bo Še tako slabo ogrsko ministrstvo lahko branilo domače koristi. Govoril je še naučni minister Berzevicsv, nakar se je sprejel proračun v splošnem in v podrobnostih, pa tudi vse ostale predloge dnevnega reda so se sprejele brez debate ter se je seja s klici na kralja zaključila. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 17. avgusta. Poslaniki velesil so včeraj pismeno odgovorili na zadnji dopis turške vlade glede pomnožitve inozemskih orož-niških častnikov. Odgovor zavrača turške ugovore ter vztraja pri zahtevi, da se število ČaBtnikov pomnoži. Sofija, 17. avgusta. Za napovedani manevri v dolini Marioe tik ob turški meji so se odpovedali ter se vrše drugje. Baje je izpremembo odredil sam knez, da bi se manevriranje ne umelo napačno v Turčiji in Macedoniji. Vstaja v nemški Afriki. Bero lin, 17. avgusta. General Trotha poroča iz Ham%karija, da so Hereroji zbežali v gore ter pustili na bojišču mnogo živine in«mrtvesev. Nemški oddelek jih je zasledoval ob reki Omuramba ter jih dohitel. Vnela se je bitka, v kateri so imeli Hereroji ogromne izgube, dočim so Nemci zgubili le devet mož. Zborovanje „Zveze kranjskih gasilnih društev" v Postojni. V nedeljo dne 14. avgusta t. 1. je »Postojnsko gasilno društvo« praznovalo svojo 251etuico. K slavnoati je prihitelo nad 1400 gasilcev iz Kranjske in Hrvatske. Siavnost se je izvršila v redu in lepo, da so postojnski gasilci lahko zadovoljni Ž njo. O priliki 25!etnice »Postojnskega gasilnega društva« se je vršilo tudi zborovanje »Zveze kranjskih gasilnih društev«. To zborovanje je važno zategadelj, ker se je kranjsko gasilstvo postavilo na strogo slovansko stališče. Zborovanje se je vršilo ob pol 12 uri v šolskih prostorih. Pri zborovanju je bilo prisotnih blizo 100 delegatov in cele Kranjske. Po otvoritvi zborovanja je tajnik gosp. T ruš t poročal o delovanju »Zveie« v pretečeni dveletni dobi, potem pa še namesto blagajnika Achtschina o blagajniškem stanju. Iz blagajnikovoga poročila je razvidno, da je »Zveza« imela 3742 kron 95 vin. dohodkov in 2454 kron 39 vin. stroškov, torej 1287 K 66 vin. prebitka. V cdbor so bili voljeni: Fr. Do-berlet, A. Achtschin in Fr. Trošt; dalje za Gorenjsko: L Faj-diga (Kamnik), I. Rus (Bled), I. nost, od katere imajo drugi ljudje največ koristi, jaz pa hočem biti srečna in sem krepostna le toliko, kolikor to zahteva moja lastna sreča. Angela je vstala in počasi Šla proti Erazmn. Zardela je koprnenja po Erazmovih poljubih in burno so se dvigale in upadale njene prsi. Toda Erazem se je plaho umikal pred njo, kakor da se mu bliža greh, in roke je držal od sebe, kakor bi ji hotel braniti približanje. Tedaj pa se je gospa Angela za-s me jala. Hripavo je donel njen smeh in izražal njeno jezo in njeno užaljenost. Obstala je sredi sobe, za trenotek, potem pa brez pozdrava odšla. Erazem pa je padel pred podobo Križanoga na kolena in z gorečim kesom tožil Bogu samega sebe in iskal tolažbe v molitvi. Njegove ustne pa so Šepetale besede psalmista: „Ko sem zamolčaval svoj greh, starale so se kosti moje od stoka mojega ves dan, ker podnevi in ponoči bila je težka nad mano reka Tvoja in životni sok se mi je izpremenil v poletno sušo. Zato sem svoj greh Tebi razodel, in krivice svoje nisem pokrival; dejal sem: l/povem se svojih pregreh Gospodu. In ti Bi odpustil hudobijo mojega greha. Molitev mu je končno dala notranji Debelak (Škofja Loka), za Dolenjsko: Adolf G ust in (Novo m*ato), V. Ogorelec (Škofeljea)r I Babšek (Šmarje); sa Notranjsko: M. Petrič (Postojna), K. Maver (Vrhnika) in F. Papler (Borovnic«). Po izvolitvi odbora se je oglasil k besedi delegat »Ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva« g. Barle in v daljšem govoru priporočal naslednji resoluciji: 1. Shod kranjskih gasilnih društev odboru »Zveze kranjskih gasilnih društev« naroča, da vsako tudi najrahlejšo zvezo z »Avstrijsko gasilno državno svezo (mit dem ftsterr. Feuerwehr Reichi verband*)« takoj opusti in opustitev brez komentara odboru naznani. 2 Odboru »Zveze kranjskih gasilnih društev« se naroča, da takoj stopi z »Zvezo slovanskih prostovoljnih gasilnih druitev«, oziroma s sedanjim starosto med. dr. Ludowi-kom Cwiklicerjem glede pristopa k »Zvezi« v dogovor in da v teku enega leta skliče zvezni shod, na kstsrem mu bo poročati o dogovorih in staviti konkretne predloge glede pristopa. Resoluciji sta bili z veliko večino in z navdašenjem sprejeti, le par vegetirajoČih delegatov je mrmralo proti tem sklepom, pa — sklep je sklep. Planinski sestanek v LoguinveselicavBovcu. Češko slovenski akademiŠki kro žek slov. plan. društva v Pragi je ena izmed najdelavnejših podružnic, ki se posebno zanima za turistiko v bovških gorah. Odbor akad. krožka se je udeležil polnoštevilno otvoritve Aljaževega doma v Vratih. Dne 13. t. m. je bil društveni občni zbor v Logu. Glavna točka dnevnemu redu je bila razprava in končni sklep o gradnji planinske koče v Koritnioi pod Mangartom. Ob 7. uri zvečer je otvoril zborovanje predsednik, pra*-nik g. Jul. PavliČek, in pozdravil iz branimi besedami navzoče, v prvi vrsti odlična češka hriboiazoa gg. dr. Franto in dr. Ružičko, potem g. dr Tunao, številno zbrano učiteljstvo, domaćega duhovnika in vse tovariše akademike, Čehe in Slovence. — Nato povzame besedo češki akademik g. Dvorak^, kateri je poročal o mestu, na katerem naj bi stala nova planinska kcČa. Kraj je zelo primeren, zavarovan pred plazovi in preskrbljen z dobro pitno vodo. Koča postane središče potij na Mangart, Jalovec, čez prelaz na Kranjsko in v Trento. Občina je dala brezplačno prostor in se zavezala, da odstop: potrebnega lesu in da bo skrbela za vzdrževanje poti do koče. Ozirom na to bo stala koča društvo le okoli 3000 kron. G dr. Turna izraža nekoje pomisleke proti nameravanemu kraju, češ, da bi koča na onem mestu ne služila našim »nedeljskim« turistom, kakršne imamo večinoma Slovenci, marveč le pravim »visokim turistom«, kakršni so bratje Čehi. S praktičnega stališča torej mesto ni primerno, ker bo koča malo nesla. Ako pa društvo na to ne računa in hoče graditi kočo za prave turiste, potem mora dru štvu le čestitati na izvolitvi mestu v Koritnici, ki je za prave turiste res izborno. Koča, ki bo mnogo nesla, sezidati bi se moral« na Travniku (ob prelatu na Mangart, pol ure nad mir. A zaspati vendar ni mogel. Zunaj se je začelo že daniti. Erazem je ograd plaŠČ in je šel iz hiše, v kateri je bilo še vse tiho in mirno. Vleklo ga je v naravo, da bi stvarniku gledal iz obličja v obličje. Sneg je pokrival polja in ležal na gozdih in na strehah. Okrog bivališč so že poskakovali vrani in vrabci, iskaje hrane, in tuintam so se tudi pred revnimi hišami prikazali posamezni ljudje in začeli z vsakda njimi opravili. Vse se je prebujalo iz spanja in Erazmu je bilo pri srcu, kakor da se prebuja tudi on iz dolgega spanja, med katerim je zgrešil pravo pot. Motril je nad vse borne koče, v katerih so živeli borni, izmučeni in iz stradani ljudje, in kakor ironija se mu je zdel cerkveni nauk: blagor ubogemu na duha. Ubogi na imetju naj bodo š< ubogi na duhu! Vsa njegova plemenita Čustva so se uprla temu nauku. — Blagor bogatim na duhu, kei ti lahko obogatujejo reveže, je reke Erazem sam sebi. Obšla ga je zavest da je njegova Človeška dolžnost, boga titi reveže vsaj na duhu, ko jim že m imetju ne more pomagati, in prevzel« ga je prepričanje, da bo vzlic storje nemu grehu lahko vsakomur odkrito 1 oči pogledal, če bo izpolnil to svoj. dolžnost. (Daljo prih nemško kočo). Zelo potrebna pa bi bila koca v Kaninskem pogorju, ker sedanja nemška ni na pravem mestu. Priporoča slednjič B >vec sa pravo središča turistike v Julijskih Alpah ter slavi Cahe kakor učitelje in voditelje Slovenoev na tem polju. — Gg. dr. Franta, dr. Ruftička in Dvor-BkJ pritrdi mnenju g. dr. Turne o praktičnosti koče na Travniku in o potrebi one na Kaninu. Izražajo prepričanje, da bode nova koča v Ko-ritnioi tudi navadnim turistom v korist in opisujejo njeno važnost. Po daljšem pretresovanju so se vsi aje dinili za prostor v Koritnici. K besedi se oglasi učitelj go»p. Kokole, ki pripoveduje, kako so prišli ravno Čehi n* misel, »graditi fcočo v Koritn'ci in j m izreka imenom Ložanov zahvalo. Gosp. kurat omenja ljubezni Čehov do južnih bratov in pravi, da nam oni v de janja skazujejo naklonjenost, ne piv šeč se gmotnih Žrtev. Gosp. učitelj Kutin izreka akad plan. krožku in njegovemu predsedniku iskreno zahvalo za zaznamovanje poti na hrib Sv. Valentina v St. Mavru pri Gorici. B;la je nevarnost, da nam sovražni tujec zavzame to postojanko in razširi svoj vpliv v goriški okolici, ki je tako zelo izpo stavljena raznarodovanju, Društvo je preskrbelo dve lični tabli z napisom in nas rešilo tujih tabel in znamenj — G. Dvorska predloži resoluciji o soli gorskih vodnikov in pa o zbo rovanjih glavnega društva po deželi mesto vedno v Ljubljani, ki sta bili sprejeti. Predsednik omenja še zbirke 11 naš h pokrajin v Pragi, nekakega alpinskega muzeja, in prosi podpore temu s pošiljanjem raznih tipičnih predmetov. Dr. Turna omenja po trebe alpskega muzeja v Ljubljani — Po zborovanju je bia skupna ve cerja, potem pa smo se odpeljali v Bovec. V nedeljo je bila v Bovca I priprosta planinska veselio* s petjem, J plesom in šaljivo pošto, ki je do-•ff nesia društvu okoli 100 K Čistega. ' Na Čast gostom je gorel vrh Sovinjaka jep.;kres. Da-i^s pa so n»»s zapustili mili gostje Cehi in dr»ga nam akad. mladina. Srečna Vam pot, ljubljeni bratje! Nesite Čez hribe in doiine prt-srčne pozdrave svojim dragim, p.as pa ohranite v blagem spominu! Bog Vas živi, nazdar! Bovoan. Dnevne vesti. vT Ljubljani, 18. avgust*. — Cesarjev rojstni dan se je danes praznoval na običajni slovesni način. Dvuštvena godba je sinoči priredila po mestu mirozov, davi pa budnico. Obakrat so sodelovali vsi bobnarji domobranskega polka št. 27. — 5,Slovenec" svetuje učiteljem, naj se drže svojega poklica, mesto da v svojem listu pojasnjujejo javnosti bistvo klerikalizma. Zdi se nam, da se smejo učitelji izven šole ravno tako posluževati svojih državljanskih pravic, kakor katerikoli drugi stan, tembolj, ker je gotovo jako z a-služno in hvalevredno delo, če se razširja spoznanje rimskega klerikalizma. Svetovali bi duhovščini, naj se ravna po zgledu učiteljev. Učitelj je v šoli samo učitelj; naj bo tudi duhovnik v cerkvi in v spovednici samo duhovnik, in razmere v deželi se bodo hitro ublažile. Neumno pa je zahtevati od učiteljev, naj se tudi zunaj sole odpovedo vsem svojim pravicam, med tem ko duhovniki zlorabljajo priž-nieo in spovednico in vse zakramente za najpodlejše hujskanje. Dokler bodo duhovniki v cerkvi politizirali, dotlej je skrajna predrznost, da hočejo učiteljem braniti, da niti zunaj šole ne bi smeU delati za svoje prepričanje. — Katoliški shod bo v Reznu (Regenspurgu) na Nemškem. Klerikali-zem je brezdomovinski in zato se udeleže tega nemškega shoda tudi kranjski klerikalci po posebnem odposlancu. Kardinal Vanutelli je svoj čas rekel: Po načrtih katoliške cerkve je vstrija obsojena, da se razbije. Kranj-ki klerikalci računajo že zdaj s tem a se prilizujejo katoliškim Prusom. — Preganjanje slovcn-čine iz cerkva* »Soča« piše: očasi pa z dobro preraČunjeno do-lednostjo se vrši preganjanje slo enščine iz naših cerkva. Med pre- njalci se nahaja seveda tudi trzaji škof Nagi, tisti škof, kateremu 0 poslali »slovenski mladeniči« z regij pozdrav in izjavo vdanosti, v steri so pripomnili, da ljubi Slo--nce ter da je ljubljen od njih! ongregfccija obredov v Rimu gre brez dvoma rada na roke politiki velekatoliške \vstrije, ki krati pra vioe Slovanov v cerkvi, ko isganja po naših južnih deželah slovanščino iz nje, ker niti kongregacija niti politika Avstrije nimata sroa sa naše ljudstvo, marveč delata le za pro-spevanje tujcev med nami. Škofje so vezani po reversih na vlado, potem pa prihajajo na škofovske stolice v aadnjem času le moije, o katerih sa že naprej ve, da bodo delali popolnoma po intencijah vlade ter se tudi sami ii sebe strinjajo i načrtom, kako odpraviti v naših deželah vsako slovansko bogoslužje v katoliških cerkvah, ker so tujoi med narodom, kateremu pastirujejo. Tako vidimo skupno gonjo proti rabi našega jezika v cerkvi toli iz Rima, kolikor z Dunaja in is ordinarijatcv. LaŠke liste je obvladalo te dni strašno veselje. Zadnji svezki uradnih na znanil škofijskih ordinarijat ov v Trstu in v Poreču prinašajo namreč nekaj vestij, nanašajočih se na vprašanje o liturgičnem jeziku. Tržaški škof navaja v t*h zvezkih odloke, dcšle mu od kongregacije obredov v Rimu glede na nekatera od njega stavljena vprašanja o se< danjih navadah v bogoslužju v Ško ii'i, potem pa se vstavi pri dekretu od 2. julija t. 1. o odgovoru glede na sporočilo o rabi jezika pri blago slovih Škof dostavlja tam, da po se danjem stanju se opravlja blagoslov v latinskem jeziku. »Piccolo« je jako vesel te vesti ter pravi, da to je prvi korak škofa Nagla glede latinščine kot liturgičnega jezika, in sicer spiošno za oelo škofijo, torej tudi za one cerkve, v katerih hočejo Slovani glagolioo. Laški listi se ve sć*le, da je stopil škof Nagi v polno akcijo za latinščino, ker vedo, da po meni ta škofov korak hud udarec in veliko žaljenje za slovansko ljudstvo. Ed;no zvehčevalna katoliška cerkev izborno Bluzi politiki laških Židov. Ali vkijub temu se dobijo slovenski duhovniki, ki hvalijo škofa na vse pretege. Je pe-č prebridko dejstvo, da so naši puht kujoči duhovščini vsa narodna vprašanja deveta briga! — — Škofijski list poreško - puljski pa navaja dloke, katere je dala kon gregacija obredov škofu v laškem Vidmu glede liturgičnega jezika. Škof videmski je poročal v Rim, da se nahaja v njegovi škofiji nekaj duhovnij, v katerih se poje »Trplje nje« v slovenskem jeziku ter da se je uvedel tuintam tudi v nekatere druge funkoije slovenski jezik. Kongregacija obredov mu je odgovorila, da ima izključiti iz liturgičnih funk oij slovenski jezik ter ga namestiti z latinskim. Tako so se spravili torej tudi nad uboge Slovence v Italiji. Doslej so imeli košček svojega jezika tuintam vsaj v cerkvi, ali sedaj se je sveti mož v Vidmu razgrel ter jim odjedel še to. Kakor od drugodi, tako naj se tudi od strani svete katoliške cerkve potujčujejo beneški Slovenci! Iz tega se pač zopet vidi, kako preveva katoliško cerkev protislovenska politika, v kateri pa stojijo tudi slovenski duhovniki, ne sicer vsi, ker so še izjeme, ki jih je pa jako malo, toda pretežna ve čina, več nego devetdeset od sto. Vsa ta duhovščina s svojimi števil nimi listi se klanja kongregaciji obredov do tal ter pada v prah pred škofi Ni je bilo še graj^lne besede od njih za početje Flappovo v po-reški škofiji. Nagla so proglasili oelo za ljubljenca Slovencev, ker napenja svojo nemško šibo ter tepe Slovenoe, uboge, toli preizkusane, tako grdo varane, ali poštene in mirne Rio manje* so proglasiti pa za bandite in nevarne elemente. Tako je delo vanje »Rimcev«! — Kaj imamo to-r»*j pravzaprav Slovenci od rimsko katoiiŠke cerkve?! — Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 152. vodstveno sejo dne 10. avgusta 1904. v svojih prostorih v „Narodnem domu". Pričetek ob 3. uri popoldne. NavzoČni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dr ago ti n vitez Bleiweis-Trsteniški, Laka S v e t e c (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Anton Z logar (tajnik). V smislu § 18. družbenih pravil je prvomestnik Tomo Zupan k seji pozval zastopnike akad. ferijalnega društva „Prosveta" : gg. Gre gor in, Ribnikar, Žerjav in zastopnike akad. društva „Danica": gg. Kralj, Razbergor in TomaŽič. — Prvo mestnik otvarja sejo, pozdravljajoč nav zoče zastopnike akademične mladeži Zahvali se akad. društva „Prosveta" na dosedaj izročenem čistem doneska razpečanega „narodnega kolkau 600 K. — Na to iur. Žerjav razloži doseda njo zgodovino upeljave „ narodnega kolka" in kako mislijo akademiki za prihodnost. Po daljši debati se je sklenilo, da prevzame družba sv. Cirila in Metoda „narodni kolek" v svoje pod ročje. — V daljno poslovanje se izvoli poseben odsek za narodni kolek, v ka teri vstopijo zastopniki družbinega vodstva in vsi navzoči akademiki. — Odbornika dr. Ivana Svetina se pooblasti, naj vse potrebno ukrene, da se še letos začne z gradnjo otroškega vrtca na Jesenicah in, ko se rešijo došle vloge in se določi nekaj nagrad in podpor, zaključi prvomestnik ob 6. uri sejo. — Prostovoljni policaj It Šoštanja po rasnih škandalih znani c. kr. uradnik Potr z, ki biva sedaj v pokoju v Rajhenburgu, se je tudi udeležil otvoritve »Narodnega doma« v Brežicah in sicer kot prostovoljni policaj. Pridružil se je celjskim po lieajem, ko so se peljali v Brežice ter se z njimi vozil po mestu. Potrz je namreč svojČas tudi v Brežicah širil nemčurstvo in ker torej pozna liudi in razmera, so ga celjski poli caji gotovo mogli dobro porabiti. — Velika protiiredentisti-Mta demonstracija je bila včeraj zvečer v Trstu. Udeležilo se je te demonstjacije na tisoče ljudi. Klicalo se je „Viva Y Austria" pa tudi „Ab basso la Camorra", „Abbasso gli ebrei" „Evviva Dompieri". Mesto je bilo, a le deloma razsvetljeno. — Šolska vest. Ker je šel deželni šolski nadzornik, gosp. Fran Leveč, na dopust, opravlja sedaj ljudskošolske agende deželni šolski nadsornik g. Fran Hubad. — Odbora šenklavško-frančiškanske ter sentja-kobsko-trnovske ženske podružnice 8Vi Cirila in Metoda vabita p. n. člane n prijatelje k sv maši zadušnici, katera se bo daro vala za biagopokojno gospo Ano Lahovo v petek dne 19 t. m. ob 8. uri zjutraj v stolnici — C. kr. postni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani prirede povodom Blavnosti rojstnega dne cesarja Frar-ca Josipa I. v ne deljo dne 21. avgusta t. 1. oh 11. uri dopoldne po mestu slovesni sprevod z godbo na čelu in se ob pol 12. uri udeleže maše v mestni oerkvi sv. Ukoba. Pri maši poje pevski klub c. kr. poštn>h in brzojavnih ualuž benoev. — Slovesno odkritje spominske plošče Jurja barona Vege se vrši v Zagorici pri Moravčah dne 3 septembra t 1. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda na Vrhniki priredi v nedeljo dne 21. avgusta v prostorih vrhniške čitalnice veselico z igro, godbo in petjem v korist glavne ctružbe. Zadetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. — Pri kopanju je utonil 54!etni kajžar Ivan Brejo iz Gor. Save pri Kranju. Šel je najorž preveč razgret v Savo, vsled česar ga je ali prije) krč ali pa zadela kap. — Trg Radeče in pevsko in tamburasko društvo ,Kum< V Radečah priredita povodom desetletnice otvoritve Prano Jožefo vega mostu v Radečah slavnost s sledečim sporedom: V soboto dne 20. avgusta zvečer bakljada in razsvetljava mostu. V nedeljo dne 21 avgusta popoldne veselica s koncertom in šaljivo pošto v prostorih »Narodnega dom*«. Vstopnina k veselici 30 vin. Zvečer ob 8 uri v dvorani »Narodnega doma« narodna igra s petjem »Revček Andrejček«. Po predstavi prosta zabava in ples. Pri veselici in predstavi sodeluje celjska »Narodna trodba« pod osebnim vod stvom g. Koruua. — Opuščene vaje. Dr&gonskt polk štev. 5. pri katerem službujejo sami Slovenci, je bil na Moravskem na vajah, a je moral zaradi hude suše »n pomanjkanja vode vaje pretrgati in se vrniti v Dunajsko Novo mesto. Zaradi suše so prestavljene tudi cesarske vaje in Če ne bo v kratkem izdatnega dežja, se bodo morale za letos sploh opustiti. — Prijat vojaški begun. Enoletni prosto voljeo Robert Bia schitz jo izvršil na Dunaju več sleparij ter pobegnil z neko blagajoi-čarko od svojega polka. Dolgo Časa se je skrival, te dni pa ga je vendar ptujska policija izsledila in isročila okrožnemu sodišču v Maribor. — Požar v fimohorju na Koroškem je prousročil 860.000 K škode, doČtm znaša zavarovana odškodnina le 450000 K. Orožniki so iaročili sodišču dva dečka v starosti 8, osiroma 10 let, ki sta is pored-nosti zanetila potar. Pri gašenju se je prav posebno odlikoval 4. bataljon kranjskega peipolka št. 17. Ta bata ljon pod poveljstvom majorja Wioka je bil ves teden v Šmohorju Vojaki so najprej pogasili ogenj, potem pa na preostala poslopja napravili strehe. Ljudje ksr ne morejo prehvaliti teh kranjskih f*ntov. — Samomor v verski blaznosti. V Muravu je zgorel v oglarski koči hlapec W5ifler. Kakor je že v naprej povedal, sažgal je sam kočo ter ostal v plamenu, češ, da ima Še precej grehov na vesti, ki se dajo očistiti le z velikimi telesnimi mukami. — Zaradi bigamija in telesne poškodbe je včeraj tržaško sodišče obsodilo 35 K t starega peka Antona Stoisa iz Rovišča pri Krškem. Sto*s je s svojo »eno rojeno Luoijo Peganovo stanoval v Nabre zini in je tam is ljubosumnosti ob-strelil svojo Lucijo in nekega njenega čeetilca. Pri ti priliki se je iz kazalo, da je Luoija rojena Pegan bila v Ro|anu pač pravilno poročena z ljubosumnim pekem, da pa ta poroka ni veljavna, ker Živi še prva Stdssova žena Alojzija rojena Se-galla, s katero se je bil poročil v Gorici 1. 1898. — Umor na cesti. Delavec Peter Constantini iz Palmanove in njegov svak zidar Kar.il Mattioni iz Trsta sta stara sovražnika. Včeraj sta se sovražna svaka srečala v ulici Sette Fontane v Trstu. Constantini je vzel nož in ž njim napadel Mat-tionija, ta pa, ko je bil ranjen, je tudi % nožem planil na sovražnika in ga tako dobro zadel, da je Con stantini na licu mesta umrl. Mattio-nija so seveda koj zaprli. — Za varstvo ptičev v Istri. Hvalevredno naredbo je izdalo okrajno glavarstvo v Poreču, ker je z ozirom na kmetijstvo prepovedalo ptičji lov po celem političnem okraju. Toda kaj pomagajo vse naredbe, ako pa v Italiji podavijo na milijon«« koristnih ptic selivk! — Ustavljen promet na progi Trbiž - Ponteba. Vsled hudega neurja se je dne 16 t m. zasula Železniška proga med Luznico in Ukvami ter se je promet ustavil na nedoločen Čas Baje je tudi železniški most izpodjeden. — Medved na Sušaku. V nekem gozdu pri Reki, ki je last občine Sušak, je vstrtlil gozdni čuvaj Lepušić 80 kg težkega med veda. — Rop priznal. Kakor smo že poročali, je v noči 26. julija Petra Cassasolo, zidarja pri tvrdki Fale-schini in Schuppler Ernest MerUk, zidarski pomočnik iz Renč, na Rea-ijevi cesti dejansko napadel in oropal. Merlak je precej č«sa dejanje tajil, in ker se Cassasole ni mocrlo dobiti, se je mislilo, da bodo morali roparja izpustiti. Sedaj se pa nam poroča, da je Merlak dejanje prisnal in pride že najbrže pred prvo porotno sesijo na zatožno klop. — Hudoben prisiljenec je Anton Krebel. Včeraj je zahteval od delavke Frančiške Bezlajeve, v delu pri zgradbi hiše »Avstro ogrske kreditne banke« v KnalLev.h ulicah, da bi mu »posodila« 10 vin. Ker Bezla-jeva tega ni hotela storiti, se je začel z njo prepirati in jo nazadnje tako pahnil, da je padla na kamenja in se je vsled tega telesno poškodovala. — Vol se jo splazil včeraj Jožefu Dežmanu, ko je peljal po Bohoričevih ulicah voz sodov. Dirjal je po Bohoričevih ulicah in na koncu zadel v voziček branjevca Jožefa Goršeta, pri katerem je stri kolo in mu prizadel 6 K 48 vin. škode. — Izgubljene in najdene reči. G. M*r;ja Koprivčeva je včeraj izgubila nekje v mestu dva zlata pr stana s dijamantom in opalom, vredna 180 K. — G. Terezija Ebenspanngor-jeva je našln denarnico z malo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno, oziroma i ajdeno: dva dežnika, par rokavic, mošai klobuk, ženska pelerin*, zvezek s aeki rioami in kriva palisa. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 7. do 13 avgusta 1904. Število novorojencev 10 (= 1380/o0], mrtvorojencev 5, umrlih 30 (=416 °/00), med njimi so umrli za škarlatico 1, za jetiko 6, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 22. Med njimi je bilo tujcev 9 (=30°/0), iz zavodov 16 (=53 30 o) Za infekeioznimi boleznimi ao oboleli, in sicer si otročioo 1, sa škarlatioo 1, sa tifusom 1, za vratioo 1, za ušenom 2 osebi. — Hrvaško novico. Umrl je v Samoboru zagrebški občinski svetnik, posestnik slatinskih vrelcev v Jamnisi itd., Vilim Lovrencič. — Pri dopolnilni volitvi sa mesto Sebenik je bii izvoljen pretočeni torek ta deželnega po slanca sodni tajnik dr. Ante D uli bić (hrv. strsnka prava) — Primorski »Sokol« na Sušaku. Viada je potrdila pravila novega »Sokola« t r se kmalu skliče občni zbor. _ * Najnovejše novice. Mednarodni socialistiški kongres se vrši ravnokar v Amsterdamu. Z% nimiva obeta biti točka .Klerikalizem in šole«. — Za generalnega konzula v Sofiji j« imtnovan d sedanji di pomatični agent v Kar bar. B r a u n. — Veliki požari na Ogrskem. Vsled velike suše ne mine dan, da bi ne bilo v deželi po več velikih požarov. VSierapiinu je zgo; relo 80 hiš in devet cs^b, v Kisutczi Ujhelvju pri Budimpešti je zgorelo 300 hiš in šest oseb; v požunskem korai-tatu je bilo zadnji čas 62 požarov. — Dunaiskim Cehom za cerkvene zadeve je podaril kar dinal b«ron Skrb*nsky 1000 K. — Nemška izmišljotina o Rusih. Nemški listi poročajo, daje prišel preko meje v Tarnopol neki (?) ruski kapitan s 25 vojaki. Kapitan je dal vsakemu vojaka 20 rabljev (?;, da Bi kapijo civilno obleko, ruske uniforme pa jc poslal nazaj (?) na Rasko. — Ameriški dobrotvor. Milijonar Schwab, ki si je nakopičil ogromno premoženje kot predsednik trusta za jeklo, razglaša, da sta z ženo sklenila, da ustanavljata in zdržajeta s svojim premoženjem razne tehniške šole, češ, da ni slavno, bogat umreti. ' Karla Velikega sveto pismo. Skrbno spravljeno pod steklom v britskem muzeju le sv. piemo, ki je bilo nekdaj last francoskega kralja Karla Velikega pred več kot 1100 leti. Ta veliki kralj je bil po vab.i ■ Aogleškega slavnega učenjaka Aikuina, ga jc vzel v svoje spremstvo in ga porabil pri zagovarjanju krščanske vere. A k a. o mu je podaril ta prepis svetega pisma, ki je še dobro ohranjen, bogato vezan in krasno ilustriran Ta dragocen rokopis je bil prodan 1. 183G. na javni dražbi aa 3500 dolarjev. Telefonska in brzojavna poročila. Budimpešta 18. avgusta. Magnatska zbornica je odobrila zvišanje civilne liste in razpravlja sedaj o proračunu za L 1904. Tisza se je v velikem govoru zavzel za carinsko edinstvo Ogrske z Avstrijo. Petrograd 18 avgusta V raznih gubernijah so nastali zopet protižidovski izgredi. V Ostrovcu je bilo baje ubitih 30 oseb, v Ko cev u pa kakih 100 oseb ranjenih. Rusko-japonska vojna. Petrograd 18. avgusta. Na mandžurskem bojišču je vse mirno. Vsa peta so vsled neprestanega dežja preplavljena. Japonci se ne ganejo. Petrograd 18. avgusta. Port-arturški zapovednik general Stes-sel je izdal proklamacijo, v kateri opominja vojaštvo, da je prišel odločilni trenotek, in da naj vsak žrtvuje vse svoje moči v obrambo Port-Arturja. London 18. avgusta. Rusija zahteva, da ji Kitajska vrne tor-pedovko „Rešiteljnij", katere so se Japonci na roparski način polastili, in da degradira admirala Saha, ki je ta rop dopustil. Pariz 18 avgusta. Argentinsko poslaništvo razglaša, da Argentinija ni prodala Rusiji svojih vojuih ladij in da jih sploh ne proda. prane 3<*žcf? grencica 1086-4 ,,pravzaprav reprezentant grenčic". (V. medic. odd. splofine bolnice na Dunaju.) ^maft^ vsakdar Se* ludčuo tuiUtitro (tudi odvajalno) lekarnarja Plec9oli)»i v 1 .|iti»1 t n,« DuuH|akt Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke , . Ogrske „ ,, . . živnostenske ,, Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. indr. dr. . . Rima-Mur£nyi..... TrbovlJBkc prem. družbe . Avstr. orožno tovr. družbe CeSke sladkorne družbe . . Valute C. kr. cekin...... 20 franki ...*... 20 marke....... Sovereigns......■ Marke......- • Laški bankovci..... Rublji....... . Dolarji....... Žitne cene v Budimpešti. Dne 18. avgusta 1904 Termin. Pšenica za oktober . za 50 kg K 10*78 „ april 1905 . . „ 50 „ „ 10 98 Rž || oktober 1904 . „ 50 „ „ 833 Koruza „ september . . „ 60 „ „ 7B4 Oves „ oktober ... „ 50 „ „ 7 38 E Teliti v. 5 vin. višje. 1 Duiu Blago 9940 9960 9935 99 55 99*30 9950 119-30 119 50 9716 97-30 119- 11920 99-50 101 — 100*25 101-26 100'- ion- - 100*75 10175 £960 100 — 99 60 99*90 101 70 10215 10660 107 60 100 50 101.— 101-— 102 — 100 10 10110 KXr- 101- 10075 10175 98-5(; 99-10 10010 302 90 304 90 101- 102 — 18375 18V7& 257- 261 — 161-75 16375 300- 3 8- 292- 302-— 268 - 274 — 92 - 96 — 127 50 12860 20 80 2180 460- 47150 77-— 83 — 78 — 83 50 67- 71 — 53- 55-50 29 - 30 — 67 — 71 - 75 — 79-60 508 — 518 - 86 60 87 60 633- 634— 1605 — 16 3 - 642 — 643 — 753 — 754 — 949 60 250 50 643-- 646 r- 435 75 486 75 £288 - 2300 — 1 498 — 499- i 308 - 310-- ! 482 — 4«5 - 172 — 180 — 11 3 3 11*37 1903 19-G6 2343 83.51 2*92 24 — 11707 117-27 95-10 9rv3u 2'53 254 484 5 — Mafeorologičuo poročilo. "S ! Caa j^8 1 "P»«»-| metra &» II Vetrovi Haba 17 18. 9. zv. 7. z). 2. pop. 734 8 732 9 214 .»1. szahod jasno 16 1 si. jvzhod' soparno 729 7 j 310 (p. m. jzah. j del. oblaC. Srednja včerajšnja temperatura: 221°, normale: 18 7°. — Padavina v mm 00. Zahvala. Ob prebritki izgubi naše preljube, nepozabne matere, gospe Marije Stuchlv izrekam tem potom v svojem ter v imenu svojih bratov in sestra vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi izražali svoje sočutje ter spremili rajnico v tako mnogobrojnem številu k večnemu počitsu, svojo srčno zahvalo. Isto-tako se toplo zahvaljujem vsem darovateljem prelepih vencev. Prav posebno in iskreno pa se zahvaljujem svojim predragim bratom „Slav-cem", ki so v polnem Številu počastili sprevod ter zapeli ob hiši in ob grobu rajnici v slovo. Presrčna Vam hvala, dragi bratje „Slavci"' V L j u b 1 j a n i, 18. avgusta 1934. i 336 Edvard Stuchly. Dobra hrana v Gradcu, za 1 ali 2 dijaka, začetniki imaj j prednost; strokovnjaška gojitev nemščine zajamčena. — L. Hravaiii, meščanska učiteljica, tačas v Birkfeldu, štajersko. 2328 želi s 5. septembrom vstopiti v trgovino z železnino in mešanim blagom. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2334 1 Pozor, mizarji! Radi bolezni se razproda več vrst različnega mehkega in trdega lesa, dalje popolnoma novo, pred 3 meseci naročeno, kompletno mizar-sho orodje za tri delavce. 2318 2 Oglasiti se je pri mizarskem mojstra Ivanu Hočevarju v Metliki. Za obširno trgovino z mešanim blagom in Železnino se iščeta dva solidna in marljiva V in sicer eden za takojšnji vstop, eden pa za vstop s 1. oktobrom t. 1. V železnim dobro izvežbani imajo prednost. Istotam se vsprejme tudi dobro vzgojen učenec kije dovršil ljud. šolo z dobrim vspehom. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda44. 2330-1 iz dobre in poštene hiše sprejme trgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki. Pogoje stavi trgovec. Ponudbe pod „Trgovina" na uprav. „Slov. Naroda44. 2306-2 BrroMM ^^ro do vinska sračo ■prevažna kaji#a o pf*-1 obilem blageatovu i otrokiJ Z več kot tiaeč cami pošilja diakraamo \90 h v avstr. gospa A. Kaupa, Berlin, 8W.W, 75 I Grenčica Plorian" in liker 6~187 Tlorian" najboljša kapljica za želodec. 55 Čez plati. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. »Zlato knjigo4* moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Siov. Narodu44, pa tudi ^Slovenec44 ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote\ Dobiva sa v založništvu Lav. Schwentner-ja alalf aial E 314/4/4. Dražbeni oklic. 233^ Po zaht*vanju Ljudske posojilnice v Ljubljani, zastopano po g. dr. Iv. Šusteršiču bo dne 26. avgusta 1904 dopoldne ob 10 uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 6 dražb« polzemljo vložek št. 6 d. o Stara Sušica, obstoječe iz hiše, vrta, dvorišč**, gospodarskih poslopij, trav fcikov, vinogradov, njiv, senoiett, pašnikov in gozdov s prit'ktino vred, ki sestoji iz 2 krar, 1 voza, pluga in bran«*. Nepremičnini, kojo ja prodati r.n dražbi, je določena vrednost na 9726 K, pritikline na 240 K, skupaj 9966 K Najmanjši ponudek %naša 6644 K ; pod tem zneskom se ne prodaje.j S tem odobrene dražbene pogoje j« listine, ki se t;ćejo nepre-mienine sroeio tisti, ki žele kupiti, pregledat pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št 6 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri eodniji najpozneje v dražbenem obroku pred »ačetkom dražbe, br bi se sicer ne mogle razveljavljati glede neprf-m,Tnine same. O nadaljnih dogodkih Hpažbenpga postopanja se obv*-st«jo osebe, katere imajo sedaj na nepremični en pravice ali bremena ali jih zadebe v teku dražbenega postopanja, t*£ m dopoludne, ob 6. ari U m zvč. 0t| 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — čas prihoda in odhoda je oznaC^ po srcdnjoevn pejskem času ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kuuuje In ppoda\|i« vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H MMMMHMV— Zamenjava li ekskonpiuji Da)e predujme na vrednostni papirja. izžrebane vrednostno papirje in £Sa"va.rw3« sreilce proti vnovčuje zapalo kupone. icv^rziai lzgrcuiol. Vinkuluje in de v :n kulu jo vojaške žeiiitninska kavcijo. t:«k»ui|)t tu lukAHto ineulc. ~S2B 03T Bonus n tur ovil«. Podpuinicai w SPLJETU. «3^> llrnarnr >lo«e m prejem« v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do xTie v zdi ga. 39—94 Promet s čeki In nakaznicami. Od tisočev zdravnikov tu-in in oz e m s tva pri poručena najboljša hrana za zdrave in na želedcu bolne O troke Dobi se v lekarnah in drogerijah. Jzredno se obnesla pri pljuvanju, črevesnem kataru,driski,močenju, postelje itd O 1 T* €3 C 1 uspevajo izvrstno ob njej in ne Trpe na nepre Id avljivo s ti Tovarna dijel, hrane. u BHEARGMEBDt?RRGF-R.Kufeke dunail Hdaiatel) in odgovorni urednik: J>r. Ivs*n Ta?in» Laatnina m tiek .Karodne tiskarne 17