THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec ERVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Gwloi Za mo in narod — u pravico in resnico — od boja do zmagal glasilo slov. katol. de lavstva v ameriki in uradno glasilo dru2be sv . družine v jolietu. — 9. p. družbe sv. mohorja v chicagi* in zapadne slovanske zveze v denver, colorado. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 102. CHICAGO, ILL., SREDA, 25. MAJA — WEDNESDAY, MAY 25, 1927. LETNIK XXXVL i na ameriško ladijo MUSSOLINI JE BIL PRVI, KI JE POSLAL ČESTITKO A-MERIŠKEMU LETALCU. — MRS. LINDBERGH PONOSNA NA SINA; GOVORILA JE Z NJIM PO RADIO. - Washington, D. C. — Myron T, Ilerrick, ameriški poslanik v Parizu, je v brzojavki na predsednika Coolidjrea rekel, da je vsa Francija navdušena nad uspehom kapitana Charles Lindberpha. Vsi narodi so poslali čestitke drznemu letalcu, med prvimi je bil Mussolini. Nemčija je tudi poslala prisrčne čestitke; v Berlinu so priredili demonstracije, kakor v Parizu. Vsa Nemčija se veseli uspeha ameriškega letalca, tako tudi vsi drugi narodi na vetu. Francoski predsednik jej """ ^ , . .. , , , . ' ... . . katerega so odgovarjali s stre drznega letalca odlikoval z vi-JXT. okim redom. Detroit, Mich. — Mrs. Lindbergh pravi, da je ponosna na svojega sina. Govorila je z njim v nedeljo zjutraj po ra- NA KITAJSKEM ŠE NE BO MIRU. NASLEDNIK CALLESA? Amerikanci napadeni na Kitajskem. — Čete severne stranke napravile veliko škodo na lastnini Standard Oil kompanije. — Japonci v boju s Kitajci. London, Anglija.—Iz Šang-haja je prišlo semka j poročilo, da so Kitajci napadli ameriškega rušilea v Jengci reki, s i. Neko drugo poročilo se glasi, da so baterije severne armade bombardirale preko reke vidimo generala lio. Charlie je rekel, da je pri a j boljšem zdravju in se veseli zmage. Mati pa, kakor so i ač matere, ki le skrbijo za o je otroke, mu je rekla, naj j i' pazi in dobro počije. O živ-j ■nju Charlija je Mrs. Lind-' rgh povedala poročevalcem • d drugim tudi to, da je bil i . irlie vedno le bolj sam za sebe in je prav rad zahajal v gozd sam s svojim psom. Takrat so živeli na veliki farmi v Minnesoti. Pariz, Francija. — Kapitan harlie Lindbergh se počuti v Parizu prav dobro. Rekel je, •In bo napravil par poletov z mesto Cinkiang, največ strelov Francisco R. Serrano, bivšega je padlo na lastnino Standard Rajnika vojnega ministrstva v Oil kompanije, kjer se je Meh*i. Pravijo, da je Serrano, vžgal oljni tank; škoda je ve- ki Je zdaJ guverner zveznega lika. Angleški konzul v Činkian-gu, to je mesto, ki leži ob reki .Tengce niže Nankinga, se je umaknil v drugo mesto. V mesto je prišel podadmiral Tyr-whitt, poveljnik angleškega brodovja na Kitajskem. V bližini Kiangyin so bili napadeni japonski rušilci, na katere so streljali z ene strani severne čete in južne z druge. Japonske ladje so s streli odgovarjale, o žrtvah poročilo ne pove. Eugene Čen, zunanji minister radikalnih Kantoncev je efalom v Evropi, če bodo! rekel, da so čete njegove stran-i u d je pustili letalo celo. To je ke, ki so pod poveljstvom ge- vkol zato, ker je navdušenje ako veliko nad uspehom, la je ljudstvo začelo trgati nerala Tangšensija, porazile severne čete v Honan provinci. V ITankovu napadajo Kitajci japonske koncesije, napadalci so domačini, proti katerim pa strogo nastopa hankov-ska vlada. ITALIJA PODPIRA OGRSKO Dunaj, Avstrija. — Po uradnih avstrijskih informacijah se doznava, da Italija, ki je zaveznica Ogrske, hoče tudi dejansko pokazati, da se zaveda svoje dolžnosti kot taka, in jo podpirati v njenih zahtevah po Burgenland ozemlju, katero je dobila po mirovni pogodbi Avstrija. Nič ne bo čudnega, če bo Mussolini tudi podpiral O- okraja, pri ljudstvu priljubljen in ima največ upanja, da bo prihodnje leto izvoljen predsednikom mehiške republike. KRIŽEM SVETA. CHAMBERLAIN ZA PRELOM Z RUSIJO. od letala, kar se je dalo ločiti, 'la ohrani za spomin na prvi polet preko Atlantika. Seveda, da so policisti letalo takoj za-stražili, da ni nihče mogel blizu, dokler ga niso spravili v zato pripravljen prostor. Charlie je rekel, da je bil v večji! nevarnosti v Parizu pri sprejemu, kakor pa na poletu. Pravi, če bi bili vetrovi tako postopali z njim visoko v zraku, kakor je ljudstvo v Parizu, ki ga je nosilo na rokah, bi ne prišel živ preko. Kar se vremena tiče je rekel, da je bilo različno. Od začetka je bilo tako slabo, da so je mislil že vrniti. Premislil se pa je, kajti vedel je, grško, v zahtevi, da bi se po da je za njim tako slabo, lahko lastila Banata. Kaj vse tiči v še slabše, kakor pred njim. tajni pogodbi med Ogrsko in Zato je raje nadaljeval, in tako srečno dovršil svojo nalogo. Glede letala je rekel, da je eno izmed najboljših, ni imel strahu, da bi se mu kaj pokvarilo. Rekel je, da mu je bile znano, da se je že več letalcev pritožilo, da jim kakšen polet ni uspel, ker jim je med potjo zmanjkalo gasolina. Tega, pravi Charlie, se jaz nisem bal, ker sem bil z njim dobro založen. Povedal je tudi o boju Z' viharji. Bilo je to kmalu od začetka. Dvignil se je do 10,-000 čevljev visoko v nadi, da bi se izognil elementom viharja, a bilo je še slabše. Nato se je spustil v nižino in je letel nekaj časa le deset čevljev visoko nad morjem, takrat mu je prišlo na misel, da bi se vrnil. Kmalu je pa bil izven nevarnosti in vreme je bilo lepo do Pariza. Italijo, ne vemo še, a polagoma bodo prišle na dan vse skrivnosti. Gotovo je, da je Mussolini obljubil Ogrski vse kar je zahtevala, samo da je podpisala pogodbo. -o- . — Lima, O. — Tukajšnjim policistom' ni dovoljeno nositi brke. Vsi, ki imajo le kakšno "muheo" pod nosom, jo morajo odstraniti. Tako zahteva njih načelnik Willis Kipker. Lindbergh se boji sprejema, ko pride v New York. Pravi, da ga bolj skrbi, kakor če bi napravil še en polet preko Atlantika. Lindbergh dobi Ortei-govo nagrado $25,000, ne, kakor je bilo pomotoma poroča-no $65,000. Pač pa mu ponujajo kino kompanije velikanske vsote, če bi hotel s katero podpisati kontrakt. Angleški zunanji minister u-radno naznanil, da bodo prekinili z diplomatičnimi in trgovskimi odnošaji z vlado v Moskvi. — Trgovina bo trpela. —o— London, Anglija. — Angleški zunanji minister Austen Chamberlain je v torek naznanil v poslanski zbornici, da glede na to, ker se na svarilo angleške vlade, sovjetska vlada v Moskvi ni ozirala in kršila trgovinsko pogodbo, bo Anglija z njo prekinila diplo-matične in trgovske odnošaje. Znano je, da je bila sovjetska vlada v Rusiji vedno trn v peti angleškim konservativcem. Odnošaji so se pa med angleško premogarsko stavko le še poslabšali, ker je Rusija podpirala stavkuječe premo-garje ,kar je po zatrdilu angleških konservativcev stavko le podaljšalo. Da bo vest o prelomu povzročila v Angliji razburjenost, je več kot gotovo. Angleška trgovina bo skozi to največ trpela. Letno je izvozila Rusija iz Anglije blaga do 300 milijonov dolarjev vrednosti; če bi pa obstojale boljše razmere med obema državama, bi pa še veliko več. Podjetja v Londonu, ki imajo še velika naročila od Rusov, se boje, da bodo iste preklicali 'in jih oddali Nemcem ali Amerikan-cem. Toraj bo angleški kabinet s prelomom povzročil, da bo Anglija izgubila dobrega odjemalca, in bo angleškemu imperiju preteča nevarnost odstranjena. — New York, N. Y. — Mo-noplan, s katerim je Capt. Charles Lindbergh poletel iz Newyorka v Pariz, je bilo narejeno v San Diegp. Prostora ima za 452 galon gasolina. Ko je "Flying Fool" prispel v Pariz, mu je ostalo olja še zA kakšnih 500 milj. — Sea Cliff, L. L — Detektiv Gordon Hurley, ki je dodeljen nassauski okrajni policiji, je svojega prvega otroka, ki je prišel na svet, ko je "Flyn' Fool" že»bil v bližini Pariza, imenoval po drznemu avijati-ku. Njegovo ime Charles Lindbergh Hurley. — Chicago, 111. — V soboto je vladala po mesti^ in okolici zelo huda vročinai Poročilo pravi, da je neka žeaiska vsled vročine umrla, več t>seb je pa iskalo pomoči v bolnišnicah. — Detroit, Mich. — Henry Ford je rekel, da je Capt. Charles Lindbergh pokazal pot, po„ kateri bodo v bližnji bodočnosti vršili službo aero-plani, velikani, ki bodo nosili po 100 potnikov. — Los Angeles, Cal. — Charles L. Harrison, je trideset let poskušal splaviti se s svojo ženo, da bi mirno skupaj živela, a ni šlo. Ko je uvi-del, da je njegovo prizadevanje zastonj, je tožil za ločitev zakona. — Hillsboro, 111. — Thomas Brohammer, 68 let star, daleč naokrog znani farmar, je bil ubit, ko je v njegov avto zadel vlak. — Paris, 111. — V soboto je nagloma umrl oče Antonije Delperaux. Ko se je Antonija z avtom peljala po opravkih radi očetovega pogreba, se je prekucnila in ubila. Ko je mati o nesreči zvedela, je padla v nezavest a ni se več prebudila. Toraj v enem dnevu pri eni družini trije mrliči. — London, Anglija. — Koncem minulega tedna so v A-vellino na Italijanskem občutili silne potresne sunke. — Prairie Du Chien, Wis.— Komaj se je nekoliko vreme zboljšalo in postalo gorkejše, se že sliši o nesrečah pri kopanju. Od tukaj poročajo, da je utonil desetletni Frederick Poplman, ko ga je pri plavanju prijel krč. HINDUSKI FILOZOF. Iz Jugoslavije. TRIGLAVSKI ŽUPNIK, DUHOVNI SVETNIK JAK. ALJAŽ PREMINUL. — BIL JE SEDEMINTRIDESET LET ŽUPNIK NA DOVJEM. — DRUGE ZANIMIVA VESTI. Slika nam predstavlja znamenitega hinduskega modro-slovca Jagadiša Chatterji, ki je nedavno obiskal predsednika Coolidge-a. f Jakob Aljaž. V sredo, 4. maja ob 2. zjutraj je zatisnil oči k večnemu počitku župnik na Dovjem, duhovni svetnik in zlatomašnik g. Jakob Aljaž. Bil je skozi 37 let v času od 1889 do danes župnik v tej prijazni gorenjski fa-ri, kjer je sredi med našimi gorskimi velikani preživel najlepša leta svojega življenja in zaslovel kot navdušen planinec, pevec našega Triglava, ka-jterega je iztrgal iz rok Nemcem in si največ prizadejal, da je postala naša najbolj priljubljena gora. Rojen je bil 6. julija 1845 v vasi Zavrh pod Šmarno goro v župniji Smlednik. Po obiskovanju smledniške šole je prišel 1. 1855 v jeseni v ljubljanske šole. Bil je jako nadarjen in je dobil skozi do četrte gimnazije vedno prvo nagrado, katere so pozneje ukinili. V gimnaziji se je učil srbščine, italijanščine in francoščine. Pa tudi kot ljubitelj petja in naših planin se je že takrat pokazal. V mašnika je bil posvečen 1. 1871 in v jeseni je nastopil službo kaplana v Tržiču. Izven svoje službe — bil je tudi katehet in šolski vodja — je zbiral okrog sebe rokodelce in jih poučeval v petju. Ko je bil še na Dobravi, je menda prvič šel na Triglav. — Glavno njegovo delo za pro- a se je ko je prišel v Dovje, narod uničevalno, ker mladina.Bolelo ga je, ko je videl, kako iz .farm trumona hodi v mesta, najlepše dele naših planin po-dela na poljih se pa zanemar- segajo povečini sami Nemci, jajo. Fašistovska vlada vidi v|povsod postavljajo svoja zavetem resno nevarnost, zato bo tišča in opremljajo pota z nem-storila potrebne korake, da se|škimi napisi. Naše najboljše to prepreči in mladino zainte- vodnike so pridobili za službo ITALIJANSKA MLADINA NA FARME. Fašistovska vlada čuti potrebo, da zainteresira mladino, da bo delala na poljih, ne pa silila v mesta. — V Italiji iščejo ležišča premoga in olja. -O- Rim, Italija. — Italijanski A^.ijii...,^., vjričivixu njtguvu ueiu minister za narodno ekonomi-Upeh našega planinstv jo Belluzzo, je rekel, da je za'počelo, STRELA UBILA DVANAJST OSEB. Lisabona, Portugalsko. — Od tukaj poročajo o katastrofalnih nevihtah, ki so povzročile ogTomno škodo; dvanajst delavcev je strela ubila v Bair-raha. NEMŠKA REPUBLIKA IN HINDENBURG. Berlin, Nemčija. — 12. maja 1927 je bilo dve leti, od kar je Paul von Hindenburg postal drugi predsednik nemške republike. Konservativci in demokrati trdijo, da je pod vodstvom tega velikega vojskovodja, republika veliko napredovala. Hindenburgovo prvo politično delo, ko je prišel na površje je bilo, za splošen red, potem, da je pomagal 3 svojim vplivom protiradikalni propagandi in da je sestavil vlado, v kateri imajo vodilno moč monarhisti. V splošnem, Hindenburg se pajdaši in posvetuje le s svojimi bivšimi prijatelji ko je bila Nemčija še monarhija. On je, tudi častni predsednik patriotične organizacije, imenovane "jeklene čelade". resira za delo na polju. Minister Belluzzo tudi pravi, da je prav gotovo v Italiji premog in olje. Na večih krajih so že začeli z raziskovanjem in upajo, da bodo našli ležišča premoga in tudi olje. Če se jim to posreči, potem bo Italija veliko svojih ljudi lahko zaposlila, ki so zdaj primorani iskati dela izven Italije; pa tudi velike vsote denarja bo o-stalo doma, ki ga izdajejo zdaj deželam, od katerih jemljejo premog in olje. -o- HČI WILSONA V FINANČNIH TEŽKOČAH. tujemu planinstvu. In Triglav je bil njegov ljubljenec. Ove-kovečil ga je z več pesmimi, ki so postale splošno znane. Skozi dolgo vrsto let se je trudil, da je postala ta gora dostopna z vseh strani in da so ob njenem vznožju vzrastli dve po-nsoni stavbi, Kredarica in A-ljažev dom. Vrh temena ponosnega velikana pa je postavil po načrtu, ki ga je sam zasnoval, železen Aljažev stolp. -o- ToČa v Savinjski dolini. Hmeljski nasadi v Šentpetru, Gotovljah, Pirešici in Šentjun-gertu so doživeli občutno škodo. V nedeljo, 1. maja okrog pol dveh popoldan se je namreč na te kraje vsipala kot lešnik debela gosta toča in v hipu uničila do tri četrtine hmeljskih okraj. V eni izmed delavskih hiš je bival rudar Mihael Kalafatič, rodom Hrvat iz Bribira v hrv. Primorju, z ženo Ano in dvema sinovorpa, starejši star 9 let, mlajši 5 let. Odločil se je, da se preseli v Avstralijo. Oskrbel si je vse potrebne listine in kupil vozni list za ladjo, ki bi od plula 4. maja iz Marseilla. Težava je bila le ta, da radi prevelikih prevoznih stroškov ni mogel vzeti cele družine s seboj, kar mu je bilo tem težje, ker so se dobro razumeli. Žena in sinova Mihael in Slavko naj bi začasno šli v domovino. Kupil je še ženi in otrokoma obleke za na pot. Toda čim bolj se je i »lizal čas ločitve, tem bolj mu je bilo težko. V tem hudem dušnem boju je prišel na strašno misel, ki jo je izvršil v noči od ponedeljka na torek. Y torek zjutraj so našli sosedje v stanovanju v prvem nadstropju njega in oba sinova mrtve s prerezanimi vratovi v mlakah krvi. — Žena, ki je imela istotako prerezan vrat, je še dihala, vendar je kmalu potem umrla v bolnišnici, ne da bi mogla kaj povedati o strašnem dogodku. -o- Naliv zasul cesto. V nedeljo, dne 1. majnika je deževalo v Mariboru ter okolici zelo močno dvakrat popoldne. Naliv okrog druge ure popoldne, ki je bil spremljan od bliskov, groma ter toče, je bil silovit in je voda v hudournikih ter manjših potokih narasla kar mahoma. V vrha melj-skega hriba se je tekom tega popoldanskega naliva vsulo vse polno deročih hudournikov, ki so izpodjedli labor in ta se je vsul v celem velikem plazu z meljskega hriba na okrajno cesto Maribor-Sv. Peter. Cesta ob Dravi je bila tako zasuta, da se ni mogel ogniti plazu samo voz, ampak niti človek ne. Na srečo se je posrečilo okrajnemu cestarju, da je dobil 8 moških, ki so začeli prekopavati plaz in ga odkopali do večera toliko, da je bila zgoraj omenjena cesta očiščena za osebni promet. New York, N. Y. — Miss Margaret Woodrow Wilson, | hči pokojnega predsednika ^poganjkov. S tem so hmeljarji Woodrow Wilsona, se je u-|°bčutno prizadeti, ker se maknila iz kroga "society", hmeljska kampanja najmanj takozvane boljše družbe, da ^ H dni zakasni, t. j. toliko bo imela priliko zaslužiti de- jčasa, da poženejo novi poganj-nar, s katerim bo poplačala ki. Tudi kvantitativno je vsled dolgove, v katere je zabredla, |tega pričakovati manj pridel-ko je kupila neke ničvredne .ka, dočim kvaliteta ne bo oško-delnice. Poročilo pravi, da dol- dovana, če ne pride kaka bole-guje nad $10,000. Miss Wilson zen ali druga nesreča, nima prav nič imetja; letno dobiva po svojem očetu $2500. Prijatelji pa navadno v takih slučajih pozabijo na prijateljstvo, toraj je pripuščena sama sebi. Kako bo do denarja prišla ni znano. Grozna žaloigra hrvatske družine v Franciji. V Bruay en Artois se je 26. aprila izvršil dogodek, ki je pretresel ne le ondotno jugoslovansko kolonijo, ampak celi DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraiu hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj poli-Ijali po teh-le cenah: 500 Din...........-..........$ 9.40 1,000 Din..................... 18.50 2,500 Din-___________________ 46.25 5,000 Din....................... 92.00 10,000 Din_____________________ 182.00 100 lir ________________________S 6.15 200 lir ..........................$12.00 500 lir ............................$29.00 1000 lir .............................$57.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne bo cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVB IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: zakraJSek & čeSark, 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N. Y. L AMERIKANSKI SLOVENEC i (AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda,'maja 1927. f iloreotki list 7 Ameriki. !*> Pctaaovlien IcU 1891. dan rrnztm nedelj, pon-po prunikih. belite«- te Izdaja is tiska: EDINOST PUBLISHING CO. KaaloT uredništva in oprave: 1*4» W. 22nd St., Chicago, ILL .Telefon: CANAL 0098. Za leto leto. Za pol leta.. Naročnina: -$5.00 - 2.50 Za Chictsok JEtntrio in Evropo: Za celo 6.00 Za pol leta«___3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. .Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscription«: For one year____ For half a year_-_ .$5.00 _ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year____________ For half a year. 6.00 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vtaj dan m pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo n# vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. bimo občinstvo, da se udeleži v velikeqj številu. Dobiček je namenjen v korist cerkvene blagajne. To bo tudi zadnja predstava v sezoni. Poročila sta se pri sv. Cirilu in Metodu Jožef Casel in Miss Mary Repenšek. Omenjena sta oba agilna člana Dramatičnega kluba. Iskrene čestitke in obilo blagoslova. Kakor se sliši, bomo imeli tudi drugi teden "ohcet," toraj bo "June bride" v fari. Vreme imamo deževno 4n mrzlo, le malo smo imeli gorkih dni. Vemo pa, da bo v kratkem Roka v roki naprej za Amer.Slo venca! Kakor je razvidno iz dnevnih pisem naših naročnikov in naročnic, ki prihajajo na naš list, je postal tekom zadnjih pallet "Amerikanski Slovenec" našim ljudem najljubši tovariš, kot časopis. Tega ne omenjamo, da bi sami hvalili list, marveč odzivi naročnikov samih, ki ta list vzdržujejo in naročajo, njihovo je to mnenje, to pa se zdi nam toliko važno, da zasluži, da se ga omeni. Ameriški Slovenci so dolgo časa stremili za takim listom, ki bi bil konstruktiven, objektiven i dosleden. Tak je doslej skušal biti "Amerikanski Slovenec" kot dnevnik, in bo v tej smeri nadaljeval. Vedno smo povdarjali v preteklosti: čim večji bo njegov krog, boljši bo list. Več naročnikov ko bo imel, več bo imel dohodkov in lažje se bo žrtvovalo za obširnejšo obliko lista, za boljo in zanimivejšo vsebino lista. Zato tudi vsem priporočamo, komur se list dopade, naj ga priporoča še svojim prijateljem in znancem in naj gleda, da se na list naroče. S tem pomagate listu, da bo v bodoče še boljši in še zanimivejši. Prav iskreno zahvalo zaslužijo tudi naši številni sotrud-niki in dopisniki. Kako zanimiv je list, ko je v njem veliko dopisov iz slovenskih naselbin! Kako radi vidimo vsi, kako napredujejo naši bratje in sestre v drugi slovenski naselbini. Dopisi v "Amer. Slovencu" vse to slikajo in predočujejo. Resnično, kdor bere "Amer. Slovenca", ima vedno jasno sliko vseh slovenskih naselbin v Ameriki pred očrai. Zato izrekamo zahvalo sotrudnikom in dopisnikom ter jih še za naprej prosimo naklonjenosti do lista v tem oziru. Vsaka naselbina naj bo če le moč vsak teden zastopana s kakim dopisom v "Amer. Slovencu," ako pa to ni moč, pa vsaj tako pogosto, kakor je mogoče. Doma za morjem je "Amer. Slovenec" nadvse priljubljen. Koliko pisem dobimo od naših naročnikov, ki jih nam pošiljajo z naročnino za ponovitev, in vsa so polna veselja nad "Amer. Slovencem." Ne morejo dovolj zahvaliti onih, ki jim ga naročajo. Vse to priča, da je "Amer. Slovenec" faktično postal vsesplošno priljubljen list med našim narodom. Zato, rojaki, ki imate svoje domače v starem kraju, vedite, da doma tudi radi vedo, kaj se godi med nami v Ameriki. In "Amer. Slovenec" je tisti glasnik, ki jim to vse pove, če jim ga naročite. Par dolarjev na leto za naročnino in "Amer. Slovenec" bo delal leto dni veliko veselje Vašim dragim tam za morjem. "Am. Slovenec" ima nad 500 naročnikov v starem kraju. Vsa ta priznanja listu zaslužijo, da se jih omeni. Ameriški Slovenci so radi te^a lahko ponosni na ta najstarejši slovenski list v Ameriki. Bratje in sestre, vaš list je! Vaš glasnik je in vaš tovariš je. Zato pa nikdar ne pozabite, bodisi med prijatelji ali znanci, vedno vsepovsod zanj agitirajte in širite list "Amerikanski Slovenec." Večji bo njegov krog, večji in boljši bo list. Delajmo krepko naprej roka v roki še za večji in še boljši "Amerikanski Slovenec." --t)- Framasonstvo dviga glavo v Jugoslaviji Kakor se poroča, je zakonodajni odbor skupščine v Bel-gradu sprejel takozvani "kancelparagraf" v kazenski zakonik. Ta paragraf grozi vsakemu duhovniku, ki bi se udejstvo-val na političnem polju, z velikimi težkočami. Katoliški svečenik kot voditelj svojih vernikov pride če-stokrat tudi v politični konflikt rad ali nerad z antikrščanskimi elementi. Kolikokrat verski protivniki skušajo spraviti po zbornicah ali ob volitvah razne nepravične postave skozi na škodo katoličanov. Kolikokrat smo že to videli zadnja leta v Ajneriki! Ali more v takih slučajih svečenik molčati? In če se oglasi, ali ni nevarnost, da ga verski protivniki proglasijo, da vlači vero v politiko? In to je ravno zahrbtni namen! framasonskih elementov vseh dežela. Zelo žalostno je, da se mora beležiti, da se to dogaja zdaj v naši stari domovini. Framasoni so delovali na tihem toliko časa, da so spravili skozi zloglasni "kaaeelparagraf." S tem so otežkočili svečeniško delovanje za narod. Kmalu bodo dobili povelje žandarji, da .bodo morali hoditi poslušati pridige in paziti na govore svečenikov. S tem je vržena v slamo vžigalica in na vidiku je v Jugoslaviji hud kulturni boj. Framasoni in vsi protikatoliški elementi so na delu noč in dan. Katoličani so navadno vsepovsod pretihi, prepopustljivi, premirne duše itd. Sovražnik pa dela in kraljuje. Tako se je začenjalo v Franciji, v Rusiji in v Mehiki. Pa kljub vsemu temu katoličanov ne izuči, kako je treba biti pozoren in stalno na straži za svoje interese. Še le, ko jim brezverci vržejo vrv za vrat, takrat se prebude in se čudijo. Slučaji v Franciji, Rusiji in v Mehiki jasno pokazujejo, da se kaj sličnega lahko vsak čas prigodi tudi v katerikoli drugi državi. Ravno zato je treba, da katoličani stoje na straži za svoje interese, da so 'drugače. Č^ je le nekoliko le organizirani in disciplinirani v svojem prepričanju, da jačijo pega vremena, je takoj vse ži-stalno svoje najboljše obrambeno orožje: katoliški tisk. Kjer'vo v "Zeleni dolini," kjer je v katoličani zlasti zanemarjajo katoliški tisk, tam imajo njihovi resnici zelo prijazno. Skoro bi sovražniki odprto pot, in kadarkoli se jim zljubi, nastopijo1 človek mislil, da je kje v Slove-proti katoličanom. Slučaji so to že neštetokrat pokazali. niji. Vsak človek le čestita fa- Verski protivniki so zviti. Dobro vedo, kako velik upliv ranom sv. Cirila in Metoda, da ima duhovnik pri vernikih. Zato tudi skušajo vernikom ugo- imajo v rokah tako krasen kraj nobiti na političen način voditelje pastirje. Čreda brez pastirja se bo sama razkropila in porazgubila. Dokler pa je pastir na straži, toliko časa volkovi ne morejo do črede. To vedo predobro verski protivniki. Sprejetje "kancelparagrafa" v Jugoslaviji obeta katoličanom v Jugoslaviji črne dneve. Na vidiku je neizogiben kulturni boj. Narod, ki je za svojo vero umiral najstrašnejše smrti v bojih s Turki, ne bo klonil kar tako. To bodo sprevideli tudi vsi oni, ki so skovali na podzemski način zloglasni "kancelparagraf" v Jugoslaviji. - NACE COPATA VERJU. V DEN- Denver, Colo. Ena izmed najsmešnejših in najzabavnejših predstav, naj tukaj na vsebino iste: kratko omenim zemlje. In kako imajo vse lepo urejeno, polovica je pregrajena za mirodvor, drugo pa za piknike ali druge zabave. Gotovo, da je stalo veliko denarja in truda, zato pa čast jim še večja. Bilo je s tem veliko dela, a izgleda zdaj vse prav lepo. Hvala tudi Mr. A. Uraniču, ki je pridno zalival, da bo boljše rastlo. Bog naj bo vam vsem plačnik! Naši slovenski otroci se prav pridno pripravljajo za sv. birmo, katera se bo vršila prihodnji mesec enkrat. Naš č. g. župnik Father Šaloven imajo veliko dela z učenjem in vsem pripravljanjem za ta veliki dan, da bo vse lepo urejeno za sveto birmo, kakor tudi prvo sv. obhajilo naših šolarjev. Kakor se čuje, bo pristopilo k sv. birmi nad dvesto otrok. Bo torej to velik dan za celo faro sv. Roka. Pri nas zdaj vse nekako bolj živo izgleda, nekaj bolj živahno in večje zanimanje je za napredek te župnije. To je prav, le tako naprej v pravem duhu. Naša fara ima tudi nov odbor za to leto do drugega leta in sicer obstoji iz sledečih naših mož: Joe Šček, Matt Urba-nija, John Klopčič ml., Louis Bedenko st., Joe Baznik, Matt Biltaver, John Klopčič st. in Fr. Hrovat s 4. ceste. Vsi ti se žrt- MlM O takozvani prosperiteti ne jvujejo, da se napreduje, kar je bomo v Sheboyganu nič veliko tudi videti. To je prav! To daje govorili, ker dela se bolj slabo, 'poguma vsem, celi fari. Kdor pa dela, pa mora garati za prav nizko plačo. Tako se Naši fantje in dekleta se pridno skrivaj pogovarjajo, ka- godi nam delavcem. Menda ni ko bi okrasili lepo in'dostojno nikjer, ki bi se pohvalili. Kakšni mučeniki so premogarji, ki so na stavki! Kaj bo z nekdaj tako močno premogarsko organizacijo kot je U. M. W. of A.? Vendar ni to začetek konca? načelje cerkve, ko bo birma. Fantje in dekleta, takrat pa le skupaj in napravite nekaj lepega za sprejem našega pre-vzvišenega g. škofa. Cela fara vam bo hvaležna. Zato pa po- Beseda o moji fotografiji.— Navada je, da se ljudje dajo o gotovih prilikah slikati. In tako je tudi meni prišlo na um, ia bi se dal počit tak, kakor-šen sem zdaj. Rečeno storjeno, dal sem se slikati in evo moje slike. Moji prijatelji so me pa poči' v cajtenge že včeraj, torej še prej, predno sem nvogel spregovoriti besedo o svoji sliki. Na sliki vidite, da že potrebujem nov klobuk. Treba se je vedno odkriti temu in onemu in že tako je znucan, da že ni za drugam, kakor za v penzi-jon. Marelo imam še dobro. Te ne zamenjam za nobeno drugo. Moj stric mi jo je dal na pot, ko sem šel v Ameriko. Je iz močnega plavega blaga. "Šprikle" so iz "pušpana" in tako močne, tla mi marele ne obrne nobena sapa. Naj povem. da sem porabil že devet ameriških marel, a ta domačega našega izdelka je preživela vse in je še sedaj močna in bo še najmanj za 15 let. Ostali del moje slike pa ne bom opisaval, saj me vidite kakšen sem. V prvem dejanju bomo videli očeta, ki bi rad zvedel od Upajmo, da bodo zavedni čla- ^gum in veselje, ni organizacije držali kar ima- j Pri Kovačevih na 2 jo in pod nobenim pogojem ne te dni se zglasila ga. spustili iz rok. Njih boj je v res-jter je družini pustila niči težaven, kajti bojujejo se min zalega fantička. nedeljo je bil krščen Na- svojega sina edinca, če ga ve-ce Copata," bo prihodnja igra'seli duhovski stan. To je nam-v Domu Slovenskih Društev, v reč želja očeta in je bila tudi nedeljo zvečer, 5. junija. Deja- pokojne matere. Vendar mu da nje te živahne veseloigre se vr- oče prosto voljo za odločitev, ši okoli zakonskega moža, ki je Vsled tega bije mladenič hud vsled nepremišljenosti sprav- notranji boj, kajti od ene stra-ljen v razne zagate in neprijet-:ni se mu vidi življenje lepo za ne položaje. Kako se skušk vživati, od druge pa zatajeva-spraviti iz njih, bo pripravilo v nje kot duhovnik. Rad bi ustre-smeh tudi najbolj pustega in gel očetovi želji. Toraj boj med žalostnega človeka. Ta igra še, odločitvijo za dobro ali slabo. ni bila nobenkrat igrana v Den-verju. Pred kratkim je bilo več porok. Dne 2. maja se je poročila Mary, hčerka spoštovane družine Karol Škula, s Patrick Kennedy. — Dne 9. maja je pa stopila v zakonski stan Mary Jankovič, rojena v Kandiji pri Novem mestu, s Frank Grande. Ženin je rojen v Vrhu pri Ljubnem, fara Šmihel. Naj bi bilo srečno. Tudi smrt nas je obiskala. Vzelo je v večnost Mary Ma-rolt, 161etno hčerko Frank Ma-rolta. Umrla je v bolnišnici kmalu .po operaciji. Vse sočustvovanje s stariši, ki so izgubili edinega otroka v tako nežni starosti. Poročevalec. -o- TO IN ONO IZ SHEBOYGAN-SKEGA HRIBA. Sheboygan, Wis. V nedeljo zvečer, 29. maja, vprizori dramatični klub'Finž-gar" igro v petih dejanjih "Sanje." Začetek ob 7:30 v cerkveni dvorani. Na eni strani predstavlja ta boj angel, na drugi hudobni duh. Ko mladenič zaspi se mu začne sanjati. Znajde s v družbi dveh prijateljev v gostilni, kjer so zapravljali denar njegovega očeta, zraven pa še dolgove delali. V hudi stiski, nadlegovani od upnikov, sklenejo iti krasti denar k njegovem -očetu. — Potem vidimo prizor, kako kradejo, pri čemer pride njegov lastni oče ob življenje, on sam pa pred sod-nijo kot očetov morilec. Sodnik ga obsodi na smrt. V tem žalostnem stanju se prebudi in-zasliši petje angela, ki ga opo-. min j a, naj stopi v duhovski . cesti je Štorklja za spo-Zadnjo in kakor proti kapitalizmu in proti radikalnemu članstvu. Zatoraj bi bilo edino pravilno, da bi šli vsi na stavko ali pa nobeden, ker malemu Frankyju pa da bi dol- vemo je dobil ime Frank Hen-rv. Kovačevim moje čestitke, tako je pa zguba gotova, prej ali slej. Pomislimo, da je bilo pred par leti objavljeno, da je okrog 200,000 premogarjev preveč v Zedinjenih državah. Toraj ,ako delate dve tretjini, lahko ena stavka dokler hoče. Pozdrav! Miha Ortar. -o- KAKO SE IMAJO NAŠI PRI SV. ROKU V LA SALLE? La Salie, 111. V tem listu je večkrat iz naše naselbine dopis, kateri je vse hvale vreden, samo premalo se pove javnosti, kako napredujemo pri slovenski fari sv. Roka. Za velikonočne praznike smo dobili lepo in čisto na novo prebarvano cerkev in nekoliko poslikano s srebrnimi okraski, tako da danes izgleda zelo veličastno od znotraj in cela fara je vesela, kakor tudi tujerodci. Pred cerkvijo, to je od zunaj, smo pa dobili od našega rojaka Mr. Fr. Livka kot vrtnarja, veliko lepega grmičevja stan. In tako se tisti trenutek in nekaj dreves. To je daroval odloči, pokliče očeta, mu razo- 'vse brezplačno, za kar mu mo-dene strašne sanje, nakar mu ramo biti hvaležni. Tako je da-pove, da se je odločil, da bo 'roval tudi naš cerkveni odbor-stopil v duhovski stan. Lik Mr. Joe Šček veliko grmi- Igra je vseskozi zanimiva, jčevja; todi tebi, Joško, lepa Nekateri prizori so pretresljivo hvala! Sedaj je vse vsajeno in žalostni. 'drugo leto če Bog da bo izgie- Da pa bo tudi nekaj smeha, 'dalo kakor v raju. Vse drugo je preskrbel režiser, in bo po 'delo so pa napravili sami fara-tej igri še ena, namreč burka'ni: Mr. M. Urbanija, kot star v enem dejanju: "Miha vedež.' 'odbornik fare, Mr. R. Terdin in iz lawndalske litera- "Prosveti" štev. 120. neka Mary Vidergar Da bo igro lažje razumeti,!Za vsakega bo nekaj, zato va- vrli mladenič Štefan Ocepek. Biseri ture.—V t. I. piše tako le: "Dragi Žarkomet! Ko sem bila še dekle v starem kraju, me je neka stara žena vedno učila: Dekle, če hočeš, da ti bo dobro, ogiblji se farja in žan-darja pa briča in hudiča!" Jaz pa pravim tako le, da "farjev", žandarjev in biričev se bojijo le ljudje, ki nimajo preveč lahko vest. . . Ljudje -čisto vestjo se. jih ne boje. . .. Se pod vislicami šaljivec. — Neki na smrt obsojeni jetnik i« videl, kako ljudje hite in s; drenjajo proti vislicam. "Nikar tako ne hitite," jim zak če, "jaz sem še tukaj. Brt mene pa itak ne bo nič." Mlada kuharica je prišla \ gospodinjsko šolo, pa še ničesar ni vedela. Kuhale so mleko In Micika je imela nalogo, da naj dobro pazi, kdaj bi mlek« prekipelo. In ko so se vrnile druge v kuhinjo, je smrdelo pe prismojenem mleku, ki je š< vedno prekipevalo. Razjarjena učiteljica je zavpila nad ubogi Miciko, ta pa se je opravičila: "Saj sem dobro pazila! Bila je lepa hvala in Bog ravno osem, ko je mleko prekipelo!" go živel. Ob zaključku te moje pisave vsem zavednim katoličanom po i Ameriki pozdrav! Vsem naročnikom bi priporočal, naj vedno zvesto agitirajo za ta list, ki je edino pravi za nas vse. Anton Strukel, zast. -o- ZAHVALA. Conneaut, O. I Za mladinske domove v Ljubljani so darovali tukaj: Mary Penko $1, John Kalafatič $1, Neimenovani $1.50, Jernej Rebec 50c, John Maličkor 50c, John Berus 50c. John Kovačič 25c, John Wensh 25c. V blagu Terezija Stegovec, Mary Sed-mak in John Berus. Vsem darovalcem v imenu uboge mladine v Ljubljani plačaj! A. B. -o- Italijanski vojni načrt. "Obzorov" izvestitelj je izvedel iz dobro obveščenih fašističnih krogov, da namerava Italija, ako Jugoslavija ne bi hotela ratificirati nettunskih konvencij, znova okupirati ta-koimenovano "tretjo cono" ob Jadranu: Sušak z okolico, kvarnerske in dalmatinske otoke in severno Dalmacijo. Opravičila bi to z izgovorom, da Jugoslavija ni izpolnila dogovorjenih obveznosti, proti katerim Ravnotežje. — Tinček in Peregrinček sta stala pred cirkusom in opazovala štorkljo. Tinček: "Zakaj neki ta ptič vedno dviga eno nogo?" Peregrinček: "Glej ga no, če bi obe dvignil, bi vendar padel." =>: £ Njegov zastopnik. — Žuža: Gospod Maža, to kupčijo pa ste zelo slabo izvršili. Obnašali ste se kakor pravcati osel." Maža: "Oprostite, gospod Žuža, jaz sem se na vse načine Viggo Cavling: ŠKOLJKA. (Dalje.) Pot je vodila zopet preko mreže malih ulic, po katerih so se podili roparji in zasIA dovalci. Naenkrat so se znašli zasledovalci v temni ulici poleg reke, roparji pa so iz^-nili, kakor da bi jih pogoltnila zemlja. Po kratkem posvetovanju pokaže policijski častnik na dolgo, temno poslopje, katerega temna okna so bila zaprta. "Če se ne motim, so se roparji skrili v tem poslopju," pravi, "najzanikrnejši tatovi v Tokiu tiče pod eno odejo s posestnikom te hiše/' Orožniki so pričeli tolči s puškinimi kopiti po vratih Duhovniki so splezali na streho in so skušali odtod udreti v notranjost poslopja. Povsod je bilo vse zaprto in ni bilo čuti žive duše/ Tu brcne kapitan s tako silo v hrastova vrata, da so se debele deske kar prelomile. Udrli so po ozkem hodniku v poslopje in se znašli v visoki, zelo razsvetljeni dvorani. "To je kitajska opijska beznica," zamr-mra kapitan. Alfred si je ogledal prostor, kolikor mu je to dopuščala opijeva pijanost. Na širokih klopeh ob steni so ležali vsevprek sključeni Japonci in Kitajci. Pred vsakim ležiščem je stala mala špiritova svetiljka, ki je preskrbovala dišeče pipe z ognjem. Čudno je bilo, da niso vzbudili novi nasilni gostje nobene pozornosti. Kadilci opija so se smehljali v svojih sanjarijah, na njihovih obrazih se je lesketal sijaj -vzvi šenega miru. Kaj jih briga nekaj Evropejcev in nekaj policajev! "To prokleto beznico moramo očistiti in zapreti," zamrmra častnik jezno. je Italija predčasno izpraznila j prizadeval, da bi vas pravilno tretjo cono. | zastopal." Preiskali so vse natančno, strogo zaslišali lastnika lokala ter prebrskali vse kleti in shrambe, toda brez rezultata. V naslednj em trenutku so bili zasledovalci že na vrtu,-ki je po kitajskem običaju ločil sprednji in zadnji del poslopja. To je bil prav lep vrt. V grmovju so se svetile male lučke v pestrih barvah, kamenite jame in umetna jezerca so bila umetno razsvetljena, zadnje poslopje pa je bilo od vrha do tal vse razsvetljeno s kitajskimi svečami. Tekli so preko vrat, ko naenkrat začuje Alfred krik. Bil je kapitan, ki si je pri*ko-ku z vil nogo. "Ne brigajte-se zame!" zakliče, toda brez. potrebe, i^tjti Alfred je H>il?ves preveč razburjen, da bi se kaj obotavljal. Sedaj so bili zasledovalci že pri zadnjem poslopju, iz katerega je zvenela v noč godba, petje in-trkanje s-kozarci. Planili so v poslopje s sabljami v roki. Tu nastane strašna zmeda. Gejše v svilenih oblekah so pričele cviliti in kričati, velika igralna miza, na kateri je leža-lo zlato v kupih, se je prevrnila, gostje so pričeli kričati, da so izdani policiji ter se vrgli z obrazom na tla. Alfred si s pogledom ogleda dvorano. Stene so bile. zastrte z debelimi svilenimi draperijami, tla so bila pokrita s finimi rumenimi preprogami, na njih so ležale kadeče se pipe, iz votlin po oglih pa so zeli na ves hrup kipi Bude z ravnodušnimi smehljaji. To je bila ena najbogatejših igralskih beznic v^Tokiu, kamor je policija udrla povsem neopaženo. Toda tu ni bilo niti sledu za roparji. _ Orožniki so v hipu zasedli vse poslopje, policijski stražnik je stekel kvišku, po stopnicah, ki so vodile v zgornja nadstropja. Sledila sta mu Beit in Alfred. Mali podjetni Japonec je planil na balkon, ki se je vspenjal v ozadju hiše nad reko- Naenkrat zakliče: "Tukaj so! Tukaj so!' In res, v temi so opazili roparje, ki so ravno v naglici odpenjali čolne v rečnem pristanu. Hura! Zasledovalci so izstrelili svoje revolverje. Čolni so odrinili ter v nekaj minutah izginili v temi po reki. Roparji so bili tako zmedeni pri begu, da se ni med njimi nihče spomnil na to, da bi odpel še ostale sampane na reki in tako preprečil zasledovalcem vsaj za nekaj časa pot za njimi. Za Beitove ljudi je bila sedaj zadeva jasna v trenutku. Skočili so v čolne in odbrzeli za roparji. Dva sampana sta z vso hitrostjo odplula po reki. V prvem je sedel policijski častnik s tremi, v drugem pa Beit in Alfred z dvema orožnikoma. / . * Sreda, maja 1927" AMEfttRAfcŠltt &6V£tf£č D Zapalna Slovanska DENVER, NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kocbevar, 1208 Berwind a ve., Pueblo, Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin C t-, Denver, Lola. Tajnik: Anthony Jeršin. 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emeraon St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich. Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerika&ski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, UL Vse denarne -nakaznice in vse uradne reči naj se poSiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jO. Kdor želi posuti član zveze, naj se oglasi pri tajniku naj bližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! Iz Churchillovih vojnih spominov. (Dalje.) Z ozirom na Fochovo odlo-j bile razmere še mnogo hujše. Chemin de Dames. čitev, da bodo zbrane rezerve v Flandriji iij med Coinpiegne Razlogi, ki so vodili Luden-in Amiensom, je bilo potrebno^ dorffa pri izbiri mesta za bo-razgaliti fronto na drugih važ- doči udarec, so precej zagonetnih delih. Premik tolikih fran-( ni. Po zunanji strani se je zde-coskih divizij proti severu je s lo vse dobro. V resnici pa je tesnobo zasledoval Petain in1 vse propadlo. Ostala je samo pa 1 udi celo poveljstvo fran-| uteha dozdevnega maščevanja, coske armade. Petain je celo Velike rezerve so bile še zmi-poizkusil, da bi zabranil po- rom na razpolago. Slepeča slednje premestitve divizij. —| zmaga se je dala še zmirom Toda Foch je silil. Ko je torej( doseči, dasi z ničevim uspe-končala bitka pri Lys za Lu-( hom, da bi bila je ohranjena dendorffa z neuspehom, je naj-, iluzija naraščajočega uspeha, višji nemški poveljnik ugoto-( 17. aprila je prejela prestolo-vil, da ni mogoče pričeti bitke( naslednikova armada ukaz, pri Amiensu. Nemška armada naj kar najhitrejše pripravi o-je dobila dva rtiča, ki jih je' fenzivo na Chemin de Dames, osvojila z velikimi izgubami rezerv, ki jih je Ludendorff zbral s katero bi naj bila prelomljena zavezniška fronta med Sois- nazor o superijornosti francoske armade, ki se je uveljavljal posebno z ozirom na an gleško armado po 21. marcu. Od trenutka, ko je prišla fran-r coska armada prvič v neposreden stik z Ludendorffovo ofenzivo, niso bili francoski poveljniki več tega mnenja, da je edino francoska armada sposobna vzdržati fronto pod modernimi pogoji. Te iluzije je razbila nemška armada. Skupna usoda angleške in francoske armade je utrdila vezi med zavezniki bolj od vsega drugega. v General Waygand. Osebni položaj maršala Fo-cha ni bil po 27. maju posebno trden. Francija mu je nalagala odgovornost, da je porabil francoske rezerve za kritje zveze med angleško in francosko armado. Foch je bil imenovan za generalissima zveznih armad proti glasu resne in prirodne opozicije. Prvi sad1 enotnega poveljstva in Focho-vega osebnega vodstva fronte bila resnična katastrofa. Pojavili so se močni tokovi pritožb in očitanj. Angleži so bili mnenja, da ni ravnal z njimi tako, kakor bi moral. Na drugi strani pa je bilo treba upoštevati tudi druge okolnosti. . . Maršal Foch ni imel na razpolago velike mašinerije generalnega štaba kakor Haig ali Petain. Delal je le s pomočjo teh, ki jih je imenoval "moja vojaška družina" (me famille militai-re), s par udanimi častniki, ki so tekom cele vojne delili z njim uspehe in neuspehe. Na čelu teh častnikov je bil neki gotovi mladi general Wey-gand, agilen, diskreten in molčeč, ki je pozneje postal bolj znan. V tem času ni bilo mogoče odgovoriti na vprašanje, če je ta mali štab sposoben, da informira svojega volitelja o brezštevilni množici tehničnih detajlov, ki jih je treba vedeti in obvladati prej, predno je mogel pričeti operacijo moderne velike armade. To vprašanje je bilo tudi povod mnogih Iz delavskih krogov. za bitko pri Lys. Po premesti- sons in Reims. Priprave so bile „ _ t vi francoskih divizij pa ni mo-j izvedene z običajno nemško | dvomov. Kljub temu pa je bil gel niti prodirati, niti opustiti, temeljitostjo in z brezprimer- Foch, ki je gradil na skali stra- ^ ...... • —.............. -------1 ---------— omenjenih rtiče v. Z opustitvijo no tajnostjo. Sedma in prva l)i omajal zaupanje nemškega' nemška armada sta zbrali 29 zaledja, ki že itak ni bilo po-] divizij za to bitko. 1.158 bate-sebno trdno. Oba pridobljena rij je bilo pripravljenih, priče-rtiča sta imela za Nemce svo- tek bitke je bil določen na 27. je slabe strani. V enem od njih! maja ob dveh popoldne. se je gibala nemška armada v pokrajini, ki jo je sama prej o-pustošila. In sicer v okolici Sommy, kjer je stanje komunikacij, dasi so bile kolikor mogoče popravljene, onemogočalo kakršnokoli izdatno ofenzivo. Na rtiču baillculskem so Neuspeh v bitki na Chemin de Dames je še utrdil odnoša-je angleške in francoske armade. Po vidnem presenečenju in 20 km umiku v enem dnevu—rekord v vseh, na zahodu izvojevanih bitkah—so Francozi končno izpremenili svoj tegične vere, miren in potrpežljiv. $ -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA* POTREBUJEM' DEKLE spod 29 let starosti za lahka gospodinjska dela v privatnem "lunch & tea Room'', znati mora nemško ali angleško. A. Herpst, 620 Grace Str., Chicago. 111. 207-t.s.č NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm žalostno vest, da jc naš dragi brat, Louis Sporar dne 3. aprila po pet mesečni bolezni, v Sacramento bolnišnici, Sacramento, Calif., mirno v Gospodu zaspal. Pokojni je bil rojen leta 1889, 9. maja v vasi Paka, fara Struge na Dolenjskem. Spadal je. k podpornemu društvu Slovan štev. 3. v Pueblo, Colo. Z. S. Z., katere je bil zvest in dober član. Materi zemlji smo ga izročili 9. aprila ob veliki vdeležbi prijateljev in znancev. Dasi-ravno je bival v naši naselbini, San Francisco, le par mesecev, vendar si je pridobil veliko število prijateljev, kar se je -pokazalo ob priliki pogreba. Tem potom se prav iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetlic in vencev, kakor sledi: Mr. in Mrs. J. G. Anzick; Mr. in Mrs. Martin Jcdnich, 590 San Bruna Ave.; Mr. in Mrs. Math. Leushin; Mr. in Mrs. Tony Lukach; Mrs. Margaret Mervar; družini Osterman, Mrs. Veroniki Golob; in Mr. Melhijorju Andolšeku. Prav lepo se zahvalimo tudi vsem onim, ki so prišli kropit in so čuli pri mrtvaškem odru pozno v noč. Prav lepa hvala vsem, ki so nas tolažili v britkih urah, nad izgubo priljubljenega brata. Posebno hvalo pa izrekava najini sestri in njeni hčeri, oziroma nečakinji, ki sta prišli z petnajststo milj -oddaljenega mesta Pueblo, Colo., da sta se poslovili od blagega pokojnika, brata, oziroma strica in ga spremile k večnemu počitku. Pokopali smo ga na mirodvoru pri Sv. Križu. Ti pa dragi in nepozabni brat, počivaj v miru v svobodni zemlji in večna luč naj Ti sveti. Pokojnega brata priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: JOSEPHINE MERHAR in ROSE GREBENC v Pueblo, Colo., sestre; LUDVIK in ALFONZ SPORAR, brata. San Francisco. Calif., 29. aprila 1927. KRITJE STREHE (ROOFING). Če pušča streha — 3 popravila garantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicagi, ustanovljeno pred 38 leti. največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co., 3411 Ogden Ave. Lawndale 0114 vsi departmenti. S konvencije illinoUikh pre-mogarjev. Zadnja premogarska konvencija 12. distrikta Združenih premogarjev v Ameriki je končala v najlepši harmoniji. Vseskozi je prevladoval zmerni duh na konvenciji, tako da razni notranji osebni boji niso prišli na površje. Če tudi so prišla na površja razna akutna vprašanja na sejah so jih previdni voditelji znali vedno u-blažiti, da so se taka vprašanja zaključila na lep in zadovoljiv način. Konvencija 12. distrikta je sprejela oz. ratificirala sklep splošne premogarske unije, da se v organizacijo ne sprejema radikalcev komunistov. Od zdaj naprej ne sme nihče izmed udov premogarske unije spadati h - komunistični stranki ali takozvani radikalni organizaciji "Industrial Workers of the World", član tudi ne j sme biti ud organizacije "Working Class Union", ne1 znane "One Big Union", katere ste tudi klasificirane - med radikalne organizacije. Dalje spadajo v prepovedane orga-j nizacije tudi Kukluksklani in organizacija "National Chamber of Commerce". Vsak član je podvržen izključitvi tudi, ako podpiše, ko išče dela za znano "yellow dog" pogodbo. Prihodnja konvencija 12. distrikta se vrši leta 1929 in sicer v East St. Louisu, 111. Kakor je razbrati iz poročil s konvencije je mesto Peoria pokazalo zelo hladen sprejem delegaciji za zadnje konvencije. To je nekatere užalilo, da so agitirali za drugi kraj, kjer naj se obdržuje prihodnja konvencija. -o- Porazimo najprvo operatorje, potem rešujmo osebne boje, pravi Howat. Znani vodja kansaskih premogarjev, glede katerega je sprejela zadnja premogarska konvencija 12. distrikta, da se ga naj sprejme nazaj v unij-ske vrste ter se mu da zadoščenje je dospel na konvencijo a mesto da bi odločno nastopil in zahteval zadoščenja,' je izjavil, da sedaj ni čas, da bi se v uniji reševalo zadeve osebnih sporov. Te vrste politika naj se reši potem, ko bo dosežena zmaga nad operatorji, ki groze, da v gotovih distriktih uničijo premogarsko unijo. Ta njegova izjava je zelo dobro uplivala na vse navzoče, ker s tem je Howat naredil zelo dobro potezo, ki mu bo zelo koristno sfužila pozneje. S tem je pokazal, da mu je za splošni dobrobit unije več, kot lastno osebo. Nekateri trdijo, da je Howat to naredil iz previdnosti, da pridobi na ta način čim večjo simpatijo med članstvom. Kakšne so delavske razmere v Fordovem mestu ? V Detroitu, Mich, takozva-nem "Fordovem mestu" so delavske razmere na zelo nizki stopinji, tako poroča vrhovni svet Ameriške delavske federacije. Po mnogih tovarnah se dela dolge ure in plačuje zelo nizko mezdo. Navadni delavci prejemajo od 40 do 50c. na uro. Livarji prejemajo od 60c. do $1. na uro, plača zavisi kako mesto ima kdo. Sestavljači (asemblarji) avtomobilov, ki sestavljajo skupaj automobile prejemajo 70 do 90c na uro. Tovarniški tesarji in mizarji od 60 do 80 centov. Mašinisti od 70 do 80c. na uro. Najbolj so plačani so še "pattern-makers", ki delajo vzorce, ti prejemajo od 90c. do $1.25 na uro. Delavske razmere so v Detroitu pravkar v velikem zastoju. Veliko delavcev je bilo po Božiču odslovljenih za nedoločen čas in mnogo istih je še sedaj brez dela. Ostali, ki delajo, pa delajo komaj 3 dni na teden. Vzemite navadne delavce, ki prejemo 40 ali 50c. na uro in ki delajo komaj 3 dni na teden jim to ne zadostuje niti za vsakdanje življenje. -o- Kako Mussolini vlada italijanske delavce? Fašist Mussolini ni zadovoljen samo s tem, da stresa svoja fašistovsko trmo nad zasužnjenimi Jugoslovani. On hoče spraviti tudi vso ostalo Italijo pod svoj fašistovski klobuk in vsi morajo plesati, ka- kor ura, ki jo navija trmoglavi fašist. Znano je že, da je predkratkem uvedel v Italiji zakon, po katerem so se odvzele vse pravice strokovnim delavskim organizacijam v I-taliji. Zdaj je ustanovil tako-zvano "Fašistovsko unijo", nad katero ima ^popolno kontrolo fašizem in je po svojem bistvu na las podobna ameriškim kompanijskim unijam. Pa Mussoliniju, bivšemu socialistu Italije to še ni dovolj. Te •dni je izdal v imenu fašistov-ske unije proglas, da se imajo po celi državi znižati delavske mezde za 10 r'i. Ugovor ne zaleže nič. Delavci, ki še s sedanjimi plačami ne morejo shajati ne smejo ugovarjati, če bi, jih čaka preganjanje. jNLusso-lini je zapovedal in ukazal in po njegovi fašistovski volji se mora tako zgoditi. Značilno je to, da je bil Mussolini svoje dni socialist sam in delavski voditelj, ki je okušal sam vse dobrote, ki jih nudi delavstvu kapitalizem. Ampak časi se spreminjajo. Mussolini danes sedi na ministerskem stolu in je de facto vladar Italije. Socialist in delavski prijatelj je bil samo tiste čase, ko je tolkel črni italijanski kruh in nezabeljeno italijansko polento. Mussolini in Kristan si lahko sežeta v roke. Tudi Kristan se je pete-linil po shodih med slovenskimi delavci in žigosal kapitaliste. Ko pa se je vrnil v Jugoslavijo in ko je dobil službo našeljniškega komisarja, odte-daj naprej so pripovedovali ljudje, da je hodil v fraku in uboga delavska para ga je najbrže toliko zanimala, kakor zanima Mussolinija danes italijanski proletariat, lies čudni tiči netopirji so nekateri socialisti. . . Zadružne prodajalne kažejo lep uspeh. Izkaz za leto 1926. zadružnih prodajaln po rudarskih o-krožjih, kažejo najlepši uspeh. Delavska društva, ki vodijo zadružne prodajalne so po vseh distriktih razdelili primerne dividende na člane zadružnih prodajaln. Dividende se delijo v blagu, ki ga kupujejo Člani zadrug. Zastonj nadušljevim in troečim za Hay Fever Metoda, katero damo zastonj vsem. Pri vporabljanju nobene neprili-ke ali izgube časa. Imamo metodo za ozdravljenje naduhe m želimo, da bi trpeči ozdraveli n.i na.se stroške. Ce vas duši, ali čc imate "Hay Fever" in pridete težko do >ape, ne glede na to, kako stara je že bolezen, ker pozdravimo tudi kronično naduho in "Hay Fever". Takoj naročite vzorec, ki je zastonj. Nič ne de. v kakšni klimi živite in če ste vsa druga zdravila rabili, nc da bi vam pomagala, poskusite Še to, ki je uspešno zdravilo. Posebno bi radi poslali tistim, ki so že obupali, katerim ni pomagalo zdra-vilo iz opija in druga. Na svoje stroške dukažemo vsakemu, da je naše zdravilo uspešno. Ta ponudba je preveč važna, da bi odlašali le en dan. Pišite ponjo takoj, da se rešite nadležne bolezni. Pošljite ^Tniduji kupon. FREE TRIAL COUPON Frontier Asthma Co. 15.>5 E Frontier Eldg.. 462 Niagara St., Buffalo, N. Y. Send free trial of your method to: SLOVEČI UMETNIŠKI FOTQGRAFIST Net^ceK 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI 2E S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! POZOR!!! Najbolj priznana in' pohvalna so ' moja "zdravila po širni A-meriki, v Canadi in v starem kraju, katere prodajam ž« nad 20 let, kakor Alpentinktura, proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslin tinktura zoper sive lase od katere postanejo lasje popol-nova naturni kakor v mladosti. Fluid zoper Rcumatizem, trganje in kosti-bol v rokah, nogah in križicah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, mozulca, solnčnste pike in drugo na koži, srbečico, liša-je. kurje oči, bradovice. prašek za potne noge itd. Pišite takoj po cenik ga pošlem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti moj bresplačni cenik, za svojo lastno korist. JACOB WAHCIC, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio, near Superior and Wade Park Ave. KOSE!!! KOSE!!! KOSE!!! KOSE!! t^agfc._^ y i ft* KOSE!! Stephen Sfonich Trgovina z železnino, pohištvom in poljskimi stroji ter plumbarstvo. - -- * CHISHOLM, MINN. PHONE 47 Edina agentura za celo Ameriko za najboljše kose, jamčcnc staro-krajske "VULKAN" in drugo orodje. Vulkan kose so rezila, da jim ga ni para. Denar pošljite z naročnino tudi lahko po nakaznici. Poštnino plačamo mi. — Cene so sledeče: VULKAN kose, 26 do 33 palcev dolge po$2.50; ozke kose, PO-LERANKE, po $1.50; KOSIŠČA lepa iz trdega lesa, po $2.25; klc-palno orodje ročno kovano v starem kraju, po $2.00; BRUSILNI KAMNI veliki, po 75c; OSELNIKI, po 50c; SRPI veliki za klepat, po $1.00; MOTIKE ročno kovane pri Dobrem Polju, $1.50 do $1.75; RIBEŽNI z zobmi za repo ribat, po $1.50. RAZPOŠILJAM tudi na vse kraje bakrene kotle s kapo, izdelane po starokrajski šegi, tudi pečice na petrolej za to rabo. V zalogi imamo Plankače in literne steklenice. — Pišite po cenik. Joseph Mantel — JAVNI NOTAR — Ely, Minnesota Telephone 56 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča dela. Enaindvajset let izkušnje. JO S. SNIDER v zvezi z Hartford Undertaking Co. 1455"57 denarni St., Denver, Colo. Main 7779 South 3296 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo m jmfe* ročDa xa premog — diva in pnrv žaaje -pohištva ob čaiu *elitv«. Pokličite . Ttlefcra: ftoosereit «21. raU25£X8ITAR 2018 W. 21ct Place. Chicago, ID rf? ^ ^ rf? rf? H? HJ? rf? ^ fj? * * 4» * * * * * 1 i i da se pridružite našemu drugemu letošnjemu SKUPNEMU POTOVANJU V STARI KRAJ katero se vrši na preizkušeno najboljšem parniku Francoske linije "PARIS-U'', ko odpluje iz New York na 4. JUNIJA t. 1. Kakur na drugih potovanjih t<; vrste, bodo tudi ob tej pri-. liki pripravljene za potnike posebne ugodnosti. Razume se, da bodo imeli potniki spremstvo prav do Ljubljane. Pišite nam po okrožnico b naših skupnih potovanjih. V njej dobite pojasnjeno glede cen in drugih zadev. V Vašo korist je, da se čim prej priglasite in rezervirate prostor, zlasti ako niste ameriški državljan. Prihodnje naše skupno potovanje bo na 16. julija, istotako na preiskušenem in priljubljenem "PARIS-U". Lahko odpotujetc tudi prej, ali pozneje. Mi zastopamo vse večje linije Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik hočete, naj žc bo na Havre, Cherbourg, Hamburg, Bremen ali na Trst. Ako sfc torej namenjeni v stari kraj, se obrnite na nas in točna in zadovoljiva postrežba Vam jc zagotovljena. Ravno tako se obrnite na nas, KADAR pošiljate denar v stari kraj. KADAR želite dobiti tlenar iz starega kraja, — KADAR želite dobiti kako osebo iz starega kraja, — KADAR rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino. SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Češark 455 West 42nd Str. (med 9. in 10. Ave ) New York, N. Y. i Itr AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 25. maja 1927. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Tu se je zdelo Olenki, da vitli v resnici plave lase, sive oči in smejoča se lista, v katerih so se bleščali beli zobje, kakor pri mladem psu. Težko je bilo zanikati te?j resni gospodični, da ji je zelo ugajal ta razposajeni vitez. Vznemiril jo je malo, malo prestrašil, ali jo vendar takoj pridobil bas s tem svojim mišljenjem, s to veselo svobodo in 'odkritosrčnostjo, ko je pri pogovoru o varuhih dvignil glavo kakor kak turški žrebec in rekel: "Še celo Radzivilovi veljaki nimajo nobene besede o varuštvu. . To ni babež, to je pravi mož! si je dejala gospodična. Vojak je, kakršne je dedek najbolj ljubil. . . In prav je imel. Tako je razmišljala gospodična — in objelo jo je neko neznano blago čuvstvo, neki nemir, toda tudi ta nemir ji je bil nekako prijeten. Potem se je začela slačiti, ko so duri zaškripale in je vstopila tetka Kulvičevna s svečo v roki. "Strašno dolgo sta sedela!" je rekla. "Nisem vaju hotela motiti, da sta se lahko prvikrat skupaj nagovorila. Prikupljiv se mi zdi ta vitez. Kako pa ugaja tebi ?" Gospodična Aleksandra ni takoj odgovorila, temveč je z bosimi nožicami pritekla k tetki, se ji vrgla okoli vratu, položila svojo lepo glavo na njene prsi in rekla z ljubkim glasom: "Tetka, aj, tetka!" "Oho!" je zamrmrala stara gospodična, vzdignivši kvišku oči in svečo. n. V dvoru v Lubiču, kamor je dospel gospod Andrej še pred dnevom, so okna žarela in sum je prihajal celo na dvorišče. Ko je slu-žinčad zaslišala zvonček, je prihitela pred vežo, da bi pozdravila gospoda, ker so izvedeli od tovarišev, da pride. Pozdravili so ga potem pokorno, poljubovali roke in mu objemali noge. Stari oskrbnik Znikis je stal v veži s kruhom in soljo in se klanjal; vsi so gledali nemirno in zvedavo, kakšen bo bodoči gospodar. On pa je vrgel mošnjiček s tolarji na krožnik in vprašal po tovariših ter se je zelo začudil, da mu ni prišel nobeden nasproti. Toda oni niso mogli priti, ker so že tri ure sedeli za mizo in se zabavali s čašami in menda niso niti slišali zvončkljanja sani. Ko pa je vstopil v izbo, se je iz vseh prsi izvil ogromen krik: "Gospodar! Gospodar je prišel!" In vsi tovariši so vstali in mu šli s čašami naproti. On pa se je oprl v bok in se smejal, ker je spoznal, kako so si znali pomagati v njegovem domu in so se znali napiti, preden je prišel. Smejal se je čimdalje bolj, videč, kako prevračajo stolice in se opotekajo kakor pravi pijanci. Pred drugimi je šel orjaški gospod Jaromir Kokosinski, ki je imel za pečat Pipko, slaven vojak in razgrajač, s strašno brazdo preko čela, očesa in lica, z enim daljšim, z drugim krajšim brkom, poročnik in prijatelj gospoda Kmitica, "častiti tovariš", obsojen na izgubo časti in življenja radi ropa deklice, umora in požiga. Ščitila ga je sedaj vojna in protekcija gospoda Kmitica; bila sta enake starosti in njihovi posestvi, dokler ni gospod Jaromir zapravil svojega, sta mejili drugo ob drugo. Šel je torej, držeč v obeh rokah velik, poln vrč. Za njim je šel gospod Ranicki, grba Suhe Komnate, rodom iz vojvodstva mestislavskega, preganjan radi umora dveh graščakov .Enega je pobil v dvoboju, drugega je ustrelili brez boja. Imetja ni imel, dasi je podedoval nekoliko zemlje. Njega je tudi vojna varovala pred rabljem. Bil je prepirljivec in borilec brez para. Tretji po vrsti je bil Rekut Leliva, katerega ni težila kri, izvzemši sovražna. Zato pa je svoje posestvo zaigral in zapil — in se je obešal že tri leta na gospoda Kmitica. Z njim je šel četrti, gospod Uhlik, tudi Smolenščan, razglašen za brezčastneža in obsojen na smrt, ker je razgnal sodišče. Gospod Kmitic ga je vzdrževal, ker je lepo igral na čekanik. Razen teh je bil še gospod Kulvič-Hippocen-taurus, po rasti enak Kokosinskemu, po moči pa ga je še prekašal — in jahač Zend, ki je znal oponašati zveri in vsakovrstne ptice, Človek neznanega pokolenja, dasi se je izdajal za kurlandskega šlahčiča; ker je bil brez imetja, je Kmiticu uril konje v ježi, zato je dobival plačo. Ti so torej obkolili smejočega se gospoda Andreja. Kokosinski je dvignil vrč kvišku ter zapel: . 00000000000000000-0<>00000<>000000 PISANO POLJE ■000000000000000000000000 da s0 morah vse' žili bruno, iz suknjičev so iz-' kar se Je dal°' vrečl v mor-ie' delali jadro in so z ogromnim' da bi bila barka lažJa- KaJ ču' naporom hrabro prebili nevih- da> če se JG mož' kl se P° eiiaJ" I i stih dneh neprestanega dežja Edina zaloga hrane, ki so io' sPloh nis° m°SVl Posušiti, lotc- mogli vzeti s sabo, je bila vre-fvala slaba vol-ia' Ali dez. -ie ča kruha, majhna gnjat, kos bil zan-l'e dobrota; ce bi pnpe- svinjskega mesa in dve posodi' kal° Rolnce' bi urairali od žeje" Naše življenje. K s. Meško. Črtice iz življenja ............................ Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja...... Na valovih južnega morja. Pripovedka __________________________ ________ Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. Potest ....................................._.... Nihilist. Iz ruskega življenja ________ Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev ..»_______ Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice Ob tihih večerih. K s. Meško, .75 .40 .35 .50 .40 1.25 .85 .30 Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobčelc. 7. zvesek: Jagnje. — Starček 1.00 .65 Oče naš. Povest mladeniča________ .75 Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica ______________________________45 Oglenica, hudobija in nedolžnost. Povest ...............................35 Paberki iz Roža. Iv. Albreht. Pripovedke ______________________________ .25 Pastirjeva nevesta. Cvetko Gol ar. Zbirka zabavnih povesti ...........50 Patria. Povest iz irske junaš. dobe .30 Perpetua, ali afrikanski mučenci. Povest iz 3. stol. po Kr..............45 Petelinov Janez. Jak. Alešovec. Poučna povest ___________________________ .85 Podobe iz sanj. Ivan Cankar. Kratke slike iz časov svetovne vojne_________________________________________ .60 Pol litra vipavca. D. FeigeL — Kratke, vesele dogodbice. _______ 1.00 Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda_______ .50 Poslednji dnevi Pompejev. Roman. 1. in 2. del skupno........................2.00 Po strani klobuk. D. Feigel. Kratke črtice vesele vsebino.....75 Povestice. Rabindranath Tagore .35 Povesti in slike. K s. Meško. Kratke povesti ____________________________________________.45 Dramat. slika v 3. dej________________________________.65 Pripovesti o Petru Velikem________.75 Pri stricu. Ivo 1 rošt. Povest iz kmetskega življenja ________________________.45 Siesto e Šesto. Povest iz italijanskih Abrucev ________________________________________.30 Kratke črtice ............................... 1.00 \z vodo. Že petega dne je morska voda izpridila kruh. Nato jim je pošla pitna voda, ali na srečo se je vlil dež in so nalo-' (Dalje prih.) vili nekoliko deževnice. Mraz in lakota sta bila skoraj ne-' NE ČAKAJ, da pride kdo po < naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo san čimprej mores na upravo lista. Naročilu je pride jati potrebno svoto v postnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovite na: < Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. vzdržna. Štirinajstega dne je nekega mornaria zapustila ———————— razsodnost: napil se je morske' NAZNANILO IN PRIPORO-vode in zbolel. Prihodnje jutro CILO. je umrl, čeprav je bil največji Vsem našim naročnikom, ka-ober med njimi. Zdaj se je tor tudi vsem drugim rojakon vseh lotevala obupanost in _____po drža val zmedenost, ali skušali so si vlivati pogum s petjem in pripo vedovanjem doživljajev. Šestnajst trudapolnih dni je bil čoln izročen na milost in nemilost oceanskim valovom in edin kompas mu je bilo solnce. Ves ta čas hrabri pomorščaki niso izgubili poguma. Niti v najbolj črnih trenutkih jih ni zapustila nadeja, da si bodo *">*3i m Ohio in Indiana naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Anton Jakse* tich, kateri je p o o b 1 aščen pob irati naročnino in G- rešili življenje. Šestnajstega glase za lista Am. Slovenec in dne, ko je bilo edino vpra- Ave Maria. Obenem prodaja sanje, koliko ur bo minilo, vse knjige naše knjigarne, de preden bo smrt pobrala dru-(vocionalije in slovenske tei gega za drugim, je čuječi mor-( druge gramofonske plošče. Ro-nar veselo oznanil, da vidi na jakom ga toplo priporočamo jugovzhodu kopno. Ni se zmo- da ga z veseljem sprejmejo in til. O polnoči je dospel čoln v j mu pomagajo širiti katoliški Fayalo na Azorih. Afože je na-j tlak. Uprava Am. Slovenca.