Poštnina plačana p gotovim»	Posamezna štev. Din
Stev. ?5.	V Ljubljani, dne 20. junija 1929.	Leto XII.
Dpravništvo „Oomovine" v LJubljani, Knaflova ulloa 5 Uredništva »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Narofnlna u tnzcmitro: četrtletno t Din, polletni) IS Din, celoletno 3t Bin; za in«, zemstvo razen Amerike) četrtletno 12 Oln, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno t dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice f IJnMJanl, it 10.7».
Privilegirana kmetijska banka
Omogočenje cenenih posojil kmetskemu stanu — Vama naložba
denarja
Važno In nujno vprašanje cenenih kmetijskih posojil in razdolženja kmetskega prebivalstva v naši državi se je reševalo že doka leta. a se ni našel pravi način. Sedanja vlada je rešila to vprašanje z ustanovitvijo velike Privilegirane kmetijske (agrarne) banke in se vrši sedaj vpisovanje delnic. Zanimanje za ta zavod je vsesplošno. Doslej so vpisali za velike vsote delnic že številni odlični zasebniki in odlične tvrdke. Tudi Nj. Vel. kralj je vpisal za dva miljona dinarjev delnic in s tem pokazal, da ceni in uvažuje kmetski stan, ki bo s tem zavodom rešen oderuhov, tako zva-nih zelenašev.
To. seveda, ne velja toliko za Slovenijo kakor za druge kraje naše Jugoslavije, zlasti za Srbijo, ker je pri nas v Sloveniji spričo močno razvitega zadružništva lažje dobiti cenena posojila. Toda mi smo vsi v eni državi in slabo gospodarsko stanje ene pokrajine upliva neugodno na drugo pokrajino. Ako bo kmetijsko gospodarstvo drugih pokrajin naše države v kritičnem stanju, bodo to predvsem čutile, seveda, slovenska trgovina, obrt in industrija, ki ne bo mogla računati na dobro razpečavanje svojega blaga v dotičnih pokrajinah. pa tudi slovenski kmetski stan bo s tem posredno prizadet.
Končno bo pa novi zavod koristil tudi slovenskemu kmetijstvu, ker bodo posojila na razpolago vsemu kmetskemu stanu, čeprav se bo morda slovenski kmet manj posluževal teh posojil.
Pa še ena zadeva je važna. Denar, ki ga vložiš v ta zavod, je varen, ker bo banka pod državnim nadzorstvom. Kdor le more, naj vpiše nekaj delnic. Pokažimo tudi slovenski kmetje, da imamo smisel za skupno jugoslovensko kmetijsko zadevo, zlasti ker bomo denar s tem dobro naložili in v neštetih primerih s tem tudi pomagali svojim ožjim rojakom. Nj. Vel. kralj nam je dal z vpisom dober vzgled.
Kakor javljajo iz Beograda, vpisovanje delnic lepo napreduje in se računa, da bo delniška glavnica zavoda dosegla 400 milijonov dinarjev, čeprav se je računalo le na 300 milijonov. Zanimanje za ta zavod ie veliko tudi v inozemstvu, kjer žele z denarjem sodelovati pri tej banki odlični finančniki.
Pomagajmo tudi slovenski kmetje po svojih močeh, da bo dosežena vsota 400 milijonov dinarjev za naš kmetijski zavod, ki bo pomagal reševati kmetski stan v naši državi.
Politični pregled
Ministrstvo za kmetijstvo je izdelalo načrt zakona o likvidaciji velepose-stev v Slavoniji, na Hrvatskem in v drugih krajih, kjer so še ostala vele-posestva.
Po tem načrtu bodo mogli vsi agrarni interesenti teko mdesetih let odkupiti zemljo vele-posestev. ki jim bo dodeljena. Vrednost oddanih zemljišč bo določila posebna komisija. Agrarni interesenti bodo plačali samo polovico dnevne tržne cene vrednosti zemljišča, senti tekom desetih let odkupiti zemljo veleposestniške zemlje. Od tega bo razdelila država dobrovoljcem 150.000 ha brezplačno, ostalo pa bo na razpolago zasebnim kupcem.
Dalje je sestavilo kmetijsko ministrstvo načrt
r za nov enoten zadružni zakon
za vse vrste zadružništva v državi. Zakon točno opredeljuje smoter zadrug, ki morajo delati ne za svoi lastni dobiček, nego za podpiranje skupnega članstva zadruge. Glavni del zakona se peča z določbami o načinu! poslovanja zadrug in končno predvideval
oprostitev zadrug od plačevanja poštnih in sodnih taks, dokiad in carin. Posebno zaključno poglavje obravnava način podpiranja zadrug s strani države.
Komisija za določitev čistega kataster skega dohodka je zaključila pretekli teden po dolgih posvetovanjih svoje delo in predložila svoje predloge.
Za osnovo določitve čistega katastrskega dohodka
so služile komisiji cene kmetijskih proizvodov v dobi od 1. julija 1925. do 30. juniia 1926. in srednji letni dohodek v letih 1921. do 1926. Na podlagi teh je določila nove količnike, ki bodo omogočili pravilno obremenitev v davčne svrhe po vsej državi, kjer še v več pokrajinah niso poznali doslej plačevanja zemljiškega davka. Na Slovenijo bo odpadlo po novi razdelitvi 255,987.452 Din čistega katastrskega dohodka.
Na prihodnjih sejah vrhovnega zakonodajnega sveta
bodo pričeli pretresati tudi novi zakon o civllnosodnem postopku.
ki je zelo obširen in šteje 690 členov.
Po vsej državi se vrši sedaj tudi podpiscn vanje delnic potrebne Privilegirane agrarne banke. Za podpisovanje vlada veliko zanimanje med najširšimi sloji naroda in se udeležujejo podpisovanja vsi ljudje brez razlike stanu. Za 2 milijona dinarjev delnic je
podpisal N]. Vel. kralj.
ki je s tem zopet pokazal, kako globoko ceni delo in težave našega kmeta, ki mu hoče pomagati pri njegovi borbi za gospodarsko osamosvojitev in napredek.
V	nedeljo se je vršila v Beogradu glavn? skupščina Glavne zadružne zveze, ki je
pokazala sliko stanja našega __	zadružništva,
ki ga bo potreba še pomnožiti in okrepiti. Na skupščini je bila sprejeta tudi soglasno resolucija, v kateri nastopajo delegati za čim večji vpliv zadružništva na novo Privilegirano agrarno banko in pa za čimprejšnji sprejem novega enotnega zadružnega zakona.
V	zunanjem svetu je bil pač najvažnejši dogodek nastop nove angleške vlade. Dočim so bili prej na krmilu konservativci, to je najbolj desničarska stranka na Angleškem, so prevzeli sedaj vlado levičarsko opredeljeni ministri delavske stranke.
O načrtih nove angleške vlade
se je posledne čase mnogo pisalo in ugibalo, gotovo pa je le eno, da bodo tudi novi ministri predvsem gledali na angleške kristi in nato šele na vse ostalo ter prav naposled morda tudi na izpolnjevanje svojega socialističnega načrta. Gotovo oa je. da bo nova angleška vlada znatno potisnila naprej
vprašanje razorožitve in zavarovanja svetovnega miru.
ki bi ga nekateri vročekrvneži tako radi kalili. Dalje bo najbrže tudi v kratkem načeto vprašanje izpraznitve Porenja. kie so še vedno zavezniške čete, ki niso hotele zapustiti nemške zemlje toliko časa. dokler niso dali Nemci dovolj gotovih jamstev, da bodo plačali. kar so napravili v vojni škode.
Nas Slovence in Jugoslovene pa še prav posebno zanima
stališče nove angleške vlade naoram vprašanju narodnih manjšin.
kjer ima predsednik nove angleške vlade U mnogem nazore in načrte, ki bi jih mogli ml v interesu naših narodnih manjšin v tujih državah samo z veseljem sprejeti, če bi bil« izvedene.
Nova angleška vlada pa tudi
pripravlja sporazum z Ameriko.
od katere je poslednje čase ločilo Anglijo marsikatero načelno vprašanje. V primeru, da se posreči delavski vladi pod predsedstvom Macdonalda doseči trajen sporazum med Anglijo in Ameriko, potem lahko računamo za lep čas x mirom, ker bosta obe državi dovolj močni, da bosta lahko uspešno zastavili besedo za mir.
GOR. LOGATEC. Dostava pošte za Gorenjo vas. Kalce in Žibršce je ukinjena in dosedanji pismonoša Menart Franc prestavljen v Dol. Logatec. Prebivalci omenjenih vasi so s tem zelo prizadeti. — Sokolski letni javni uastop je prav dobro uspel v vsakem oziru Bilo ]e dragih gostov od blizu in daleč. Upamo, da je bil celo br. blagajnik zadovoljen, ko je preštel vse kovače. — Naš rojak g Jakob Istenič, ki se je mudil na obisku pii svojem bratu, se te dni vrača v Ameriko. S seboj je vzel nabiralno polo tukajšnjega Sokola in obljubil, da bo med svojimi tovariši nabiral prispevke za Sokolski dom. Sam je v ta namen daroval 5 dolarjev. Želimo mu obilo uspeha p:i tem rodoljubnem delu! — V nedeljo 23. t. m. bomo vrnili Narodni čitalnici v Hoteder-šici obisk in se udeležili tombole v korist fonda za zgradbo la=tnega doma. Goste bo prevažal avtomobil tvrdke M. Antičevič iz Dol. Logatca.
POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO. (Smrtna bosa.) V torek 18. t. m. smo zopet izgubili enega naših zvestih prijatelje'. Ta dan je umrl g. Franc Marolt, mesar v Poljanah. Pokojni se je naselil v Poljanah pred približno 20 leti in pričel izvrševati samostojno mesarsko obrt. Bil je skrben oče svoji družini, zvest družabnik ter vseskozi naprednega prepričanja. Bil je naročnik «Domovine>, odkar izhaja, in dnevnika «Jutra». Bil je člpn in podpornik vseh naprednih društev v dolini kakor Sokola, katerega član je bil že tudi prej kot mesarski pomočnik v Škof ji Loki, dalje našega prosvetnega Kmetskega društva v Poljanah od njegove ustanovitve. Gasilnemu društvu je bil dalje časa načelnik. Pokojni je bil doma iz Radeč pri Zidanem mostu. Dolina se mu je nad vse priljubda. Bil je dobr ga srca in je rad pomagal bližnjemu v nesreči. Francelna sedaj ne bo več med nas. Izdihnil ie v na:,epši moški dobi. Vsi znanci in prijatelji ga bomo ohranili v najboljšem spominu. Lahka mu bodi naša zemlja med Poljanci in prijatelji, ki so odšli že pred njim!
JESENICE. (Smrtna kosa). Te dni je umrl na posledicah malarije v 22. letu starosti v
vojaški bolnici v Skoplju g. Rudolf Marušič, družabnik znane ključavničarske tvrdke g. Frana Šmajdeka na Jesenicah. Simpatični mladenič je bil v svoji stroki izredno vesten in marljiv ter velika opora svojemu mojstru in družabniku, ki ga je nameraval posinoviti. Naj mu bo ohranjen blag spomin, težko prizadetim pa naše iskreno sožalje.
KONJICE. Precejšen korak k olepšavi trga je napravil g. Detiček Hugon, trgovec v Konjicah, s tem, da je na mestu stare hiše gospe Zemljičeve postavil lepo enonadstropno stavbo. Vse hiše v konjiškem trgu so bile zadnja leta prenovljene. Edino izjemo dela še sodnijsko poslopje, ki nujno potrebuje zidarjev in slikarjev. V našem naselju je velika stanovanska beda. Ne državni uradi ne privatniki ne najdejo dovolj prostora za nastanitev. Novih stavb se zida po vojni zaradi nerenta-bilnosti zelo malo. Dvonastropno hišo sodnega nadoficiala g. Mastnaka Avgusta je kupila trška občina za nastanitev sreskega poglavarja. Tako je tudi vprašanje tega urada rešeno, zakaj govorilo se je že, da bo sreski poglavar premeščen baš iz razloga, ker nima primernih prostorov.
GORNJA POLSKAVA. Cenjeni gospod urednik, prosim dajte tudi malo prostora za nas, ki se redkokdaj oglašamo. Letina je kazala prav dobro ali, žal, sedaj nam je toča vse potolkla. Dne 10. t. m. je prišla s severne strani prav huda nevihta s točo, ki je po nekaterih krajih prav do kraja pobrala letino. Dne 13. t. m. smo imeli birmo. Škof nas je prav pohvalil.
LJUTOMER. Vpisovanje v meščansko šolo v Ljutomeru se bo vršilo v nedeljo 30. t m. ob pol 9. uri. Sprejeli se bodo učenci in učenke, ki so dovršili najmanj 4. razred, oziroma oddelek osnovne šole. Prinesti je zadnje šolsko izpričevalo in krstni list.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Tudi od nas par vrstic. Toplo solnce je oživelo tudi društveno življenje. Posebno se razvija Sokolsko društvo, ki se letos pripravlja na svoj veliki nastop. Vsi telovadni oddelki prav pridno vadijo in se pripravljajo na zlete. Pred nami je okrožni zlet v Murski Soboti, a 14. julija bo v Križevcih na lepem prijetnem travniku g. Križaniča velika telovadba s sodelovanjem vseh društev Murskega sokolskega okrožja. Celo iz Maribora in Celja
nas bodo posetili. Igrala bo znana mestna godba iz Ljutomera. Za vse bo preskrbljeno in vemo, da se bodo vsi dobro počutili pri nas. Zato vsa že sedaj opozarjamo in vabimo na to našo priredite«.
IVANJKOVCI. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo bo slavilo 29. t. m. dvajsetletnico obstoja. Društvo je ves čas svojo nalosro v polni meri. in to pod zelo težkimi pogoji vršilo, nikdar tudi ni zanemarjalo kulturnega dela. Do ustanovitve tukajšnjega Bralnega in izobraževalnega društva pred desetimi leti je priredilo lepo število gledaliških predstav, imelo svoj pevski zbor in sploh bilo žarišče vsega izobraževalnega dela. Ko smo dobili tukaj lepo dvorano na razpolago, je bilo zopet prostovoljno gasilno društvo, ki je priskrbelo skupaj z Bralnim in izobraževalnim društvom oder s celotno opremo. Društvo zasluži torej vsekakor pozornost okolice in upa na lepo udeležbo prireditve. Spored slavnostnega dneva bo: Ob 4. zjutraj budnica, ob pol 6. odhod k sv. maši v svetinjsko župno cerkev, ob tri-četrt 11. sprejem gostov na kolodvoru, ob 11. v! ivanjkovski dvorani izredni občni zbor društva ter slavnostni govor, ob 12. skupen obed, ob 14. društvena vaja v Ivanjkovcih. ob 15. velika tombola z mnogoštevilnimi prekrasnimi dobitki. Po tomboli ljudska veselica s prosto zabavo, plesom itd. Svirala bo polnoštevilna novo organi-nizirana svetinjska godba.
POLJANA PRI PREVALJAH. V nedeljo! 23. t. m. bo tukaj mladniski praznik. Otroci šol iz Mežiške doline se bodo zbrali tukaj, da se spoznajo med seboj in se skupno veselijo. Ob pol 10. pridiga in maša, nato slavnostni govori, nastopi šol iz petja ter telovadba. Na koncu pogostitev otrok. Pridite starši in prijatelji mladine!
X Ženska je v splošnem bolj praznoverna kakor moški. Na univerzi v New Yorku so napravili zanimiv poizkus o tem, kdo je bolj praznoveren, ženske ali moški in so ugotovili, da dekleta bolj nagibajo k praznoverju kakor mladeniči. Baje izvira to iz tega, ker imajo dekleta bolj živahno do-miFjifo in ne mislijo tako z razumom kakor mladeniči. Pa tudi v poznejših letih je ženski spol bolj podvržen praznoverju kakor moški, kar pa se tolmači tako, da ima ženska več časa za razmišlja-n'p >akor moški.
DR. LEON BRUNČKO.
Križi in težave
(Dalje.)
Od takrat skoro ni minil noben šole prosti delavnik in noben praznik, da bi Ferdo ne obiskal Puščave. Pri tem pa očividno ni šlo za cerkev. Nestrpno ie stopal včasih po cesti, ki vodi mimo nje naprej gor proti št. Lovrencu. drugič pa spet po poti vrhu hriba Jodl. ki veže Falo s Puščavo. Neprestano ie gledal na uro. Še le čim se je približala belo oblečena dekliška Dostava, se mu je zjasnil obraz Burno pozdravivši svojo mirsko «vilo» je krenil vsakikrat v drugo smer. tako da sta spoznala kmalu vse poti in ceste, vse razgledne točke, tako rekoč vsak kot v tem delu Pohorja. Ce ie širina ubranega pota le količkaj dopuščala, sta roko v roki ootovala pod ■ streho košatih smrek in ielk. poslušala žvrgo-lenie ptic in šumenje drevesnih vrhov, posedala po mehkem mahu. občudovala gibčne veverice in zasledovala polet kraeuFev. Ob prsih te od solnca in krepkega zraka prepojene pohorske narave sta se vedno boli našli ter spajali njuni srci. Lica so jim gorela ter rdela v bohotnem zdravju.
Nekoč sta na takem izletu po obronkih Klopnega vrha dospela tudi do Stare Steklarne Vsa vzhičena nad divio romantičnostjo kraia sta občudovala Dotok Lobnico kako ie peneč se od 'eze skaka1 črez oečine in skaline ter z eromkim trnjem drvel *irot< dolini Ve«eln o^aniaioča se od trma do grma. od skale do skale, sta se spuščala oo
ozkem jarku navzdol. Tako sta se primotala končno do skale, preko katere pada Lobnica v visokem slapu, pršeča na vse strani bisere in dijamante.
«To je ,Šiimnik'.» ie vzkliknila Rezika vsa navdušena. «Ali ti nisem rekla, koliko krasot skriva Pohorje!«
«Kako se jezi na tvojo konkurenco, Rezika«, odvrne Ferdo z nekoliko porednim glasom, pri tem pa sam ni mogel prav odvrniti oči opisanega prizora.
«MaIo več resnosti bi prosila. Kaj ne čutiš, kako zgineva človek v prazen nič vpričo mogočnosti, s katero tu govori in diha narava?«
«Jaz vidim v tem v prvi vrsti le energijo, veliko in neizrabljeno moč. Lepa pa ta pokrajina ni, za to ji manjka solnca. toplote. Preveč hladno je tu. Predvsem bi moral biti odstranjen ta košati, temni gozd in vesoljno morje solnčnih žarkov bi moralo zatopiti ta kotiček, potem še le bi s polno dušo priznal, da ie leo.»
Rezika mu ni odgovorila takoj. Zamišljeno ie zrla na ta ples pritajenih solnčnih žarkov z bistrimi ulomki in .utrinki potočka, na te opolzke, z mahom prerašČene oečine, na košate vrhove smrek, ielk in bukev. Spomin ji ie pri tem pričaral pred oči še druge slike z izletov po bližnji in daljni okolici Št. Lovrenca in bolj samo sebi kakor do spremljevalcu je do dališem molku odvrnila:
«Tako od vseea srca vriskati se človeku na Pohoriu res ne da! Pohorske pesmi so razglabljajoče, lahkoživih je prav malo vmes.
In po pesmih, pravijo, se najlažje spozna značaj naroda...«
«In kraj, v katerem narod rodi in umira, njegovo obeležje«, dostavi hitro Ferdo. «Kako je pri nas tam doli ob Jadranu vse živahno, poskočno! Prav takšne so tudi naše pesmi. Živ ogenj je v njih. kioeča kri. življenje! Pri nas solnce in morie. da se v enem kakor v drugem lahko naravnost koolješ. Zato pa se pri nas toliko poje. Tukaj pa ljudje sploh ne znajo odskočiti od zemlje.«
«MisIim, da pretiravaš. Ali bolje — moje čustvo mi pravi tako. Kakor vsak človek, enako si tudi vsak narod do svoje predstavlja in ustvarja svojo srečo ter io tudi po svoje uživa. Tudi v tem gorovju sem naletela na srečne ljudi. Ne vriskajo sicer in ne obešajo svojih nebes na veliki zvon Toda kljub temu, oziroma mogoče baš zato se sreča zadržuje tukaj morda raje in traineie. nego v krajih, kjer jo slavijo v v divjih pesmih in olesih. Pa glej. ali ni to naš Tone?«
Pokazala je onstran Lobnice. kjer se je vila med drevjem in ermoviem Despot iz smeri od Sv. Areha. Baš se ie tam Dokazala čvrsta postava moža. ki je. opazivši skuoino nad slapom, Sinoma obstal, kakor da je šinila strela vanj. Bil je fes Orabnariev Tone. Osuplo je motril zdaj Ferda. zdaj Reziko. Toda že je slednja vstala ter v orožnih skokih oremerila potok. Dosoevšt do novopri-šleca. ga je prijela vsa vesela za roko in vzkliknila:
!'. «Sam Bog vas ie orivedel v ,ta kot. Prihajate nam baš pravi čas. da rešite najin spor.»
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
ŽITNI PRIDELEK KOT MERILO KMETIJSKEGA NAPREDKA.
Višina žitnega pridelka na ploskovni enoti, recimo na hektaru ali oralu oziroma na merniku posetve, se rado jemlje za merilo kmetijskega napredka v eni in drugi deželi. To je upravičeno, toda le v toliko, ker je pridelovanje žita povsod razširjeno in ker se po planjavosti žita lahko sklepa ne le na prirodno rodovitost zemlje ampak tudi na njeno kulturno stanje in na jakost (intenziteto) njenega obdelovanja. Uspehi kažejo namreč, da se v najbolj naprednih deželah pridela primeroma več žita kakor pa po drugih krajih. V toliko je tako primerjanje točno in zanesljivo.
Povsem zanesljivo pa ni. Pri presojanju kulturnega stanja ni merodajna samo višina pridelka ampak tudi drugi pogoji, kakor naravna rodovitost zemlje in ugodnost podnebja, ki vplivajo na pridelke žita. Saj vendar ne bomo hoteli primerjati pridelke kraškega sveta z žitnimi pridelki severonemških nižav in drugih žitorodnih krajev, kjer se ponašajo danes s tako lepimi pridelki.
So pa še drugi činitelji in pogoji, ki vplivajo merodajno na količino pridelka, in bi vsekakor krivično presojali ves poljedelski napredek, če bi jih kratkomalo prezrli, kakor delajo to nevešči ocenjevalci.
Pri nas v Sloveniji smo napram Nemcem glede žitnih rastlin v toliko na slabšem položaju, ker je pri nas vsa doba žitne rasti bolj skrajšana. Pri nas začne žito hitreje zoreti in nam v krajšem času dozori. Ta skrajšana rast pa vpliva na višino pridelka in ga krči. Zgodnji sadeži dajejo zaradi tega zmeraj nižje pridelke. To vidimo tudi pri zgodnjem krompirju, pri zgodnji koruzi, pri zgodnjem zelju itd. Po žitnem cvetju nastopa pri nas vročina, ki nujno sili k zoritvi in ki prikrajša ves nadaljnji razvoj. Po severnih krajih Nemčije tega ni in se vsa žitna rast vsled tega podaljša.
Drug razlog za manjše žitne pridelke tiči pri nas pa v tem, da našo zemljo močneje izkoriščamo, pri tem pa manj gnojimo, kakor v Nemčiji. Pri
«Spor?« Nehote je žarek zadovoljstva blisnil v Tonetove oči, ko je s slokim pogledom ošinil svojega tekmeca. «Ne razumem, kako se kdo more z vami prepirati. Pa da čujem.«
Med tem je po vseh štirih tudi Ferdo že prikobacal na vzhodno stran potoka. Rezika ju je na hitro roko predstavila in nato pojasnjevala Tonetu predmet svojega prejšnjega razgovora s Ferdom. «Zdaj pa razsodite,« ga je pozvala, «na Čigavi strani je resnica in pravica. Zelo sem radovedna, kaj porečete.«
«To ne bo tako težko«, se je nasmehnil Tone. «Kdor govori iz srca, ima vedno prav. Vi, gospodična Rezika, ljubite naše kraje, zato so tudi vaše besede pesem na njihovo lepoto. Ta gospod pa nam je ostal tudi po svojem srcu tuj.«
«Sicer pa sem res radoveden, kaj smatrate vi za lepo.«
«Dobro». odvrne Tone povsem mirno, usmerjajoč korake proti skali, ki drži slap v sponah na desnem bregu. «Tudi vaš solnčni jug ob deževnem vremenu ni baš za razstavo. Poznam jadransko obal. ker sem služil tam vojake. Pa rečem vam. da se mi je neštetokrat stožilo po čistoti naših pohorskih naselbin in po pestri sliki, ki jo nudijo naši kraji. Nisem enostranski in rad priznavam svojevrstno krasoto obmorskih pokrajin. Toda, kakor se ptice selivke podajajo od nas v južne kraje šele, ko nastopa pri nas že mrzla jesen, in se vračajo k nam takoj, čim zašije tukaj količkaj toplejše pomladno solnce, tako
nas imamo tudi strniščno setev in skušamo z njo] če le mogoče po dva pridelka na leto doseči. S tem sc pa zemlja bolj izmolzuje, tako da nam tudi zaradi tega ne more tako bogato roditi, zlasti če pomislimo, da ostaja pri tako številnih sadežih premalo časa za bolj temeljito obdelovanje. Pri presojevanju naše kmetijske naprednosti je tudi to v poštev jemati.
Naši kmetijski pridelki se dajo še povsod dvigniti. O tem ne more biti nobenega dvoma. Ali krivično bi bilo, če bi slepo primerjali naše manj ugodne pridelke z onimi drugih dežel, in sklepali iz tega na našo zaostalost. Za uspehe na kmetiji so krajevne in podnebne razmere zelo merodajne in zato jih je pri takih vprašanjih vse bolj v poštev jemati, da bo sodba pravična.
SADNA LETINA IN SADNA KUPČIJA.
Letos se obeta po raznih krajih dobra sadna letina za jabolka, hruške in češplje. Tudi s češnjami se marsikje pohvalijo. V takih letih je važno, da gre sadje dobro v denar. To skrb moramo imeti od vsega početka, ne pa še-le takrat, ko pridejo kupci.
Tudi pri sadni kupčiji je glavna stvar dobra organizacija na strani sadjarjev. Sadjarji morajo skupno nastopati, da bo več uspeha. Na noben način pa ne smemo oddajati sadja vsak po svoji volji, tako kakor smo bili doslej vajeni, kajti to je prineslo razne slabe posledice za prizadete sadjarje. Izgledov in izkušenj imamo zadosti, tako da se lahko po njih ravnamo.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo obrača ves interes na to, da se kupčija pravilno započne in razvija. Po deželi deluje danes 130 sadjarskih podružnic, katerim je na tem, da se vsa kupčija v njih okolišu pospešuje in prav vrši.
Zelo važno je, da je društveno vodstvo točno obveščeno, kako kaže sadna letina v posameznih krajih. V ta namen zbira podatke potom svojih podružnic, obvešča o tem vnanje interesente in sadne trgovce in pripravlja na ta način pota za trgovske stike. Podružnice so dolžne, da odgovarjajo na tozadevna vprašanja. Slednjič morajo podružnice zbrati potrebne podatke o tem, koliko sadja in kake vrste sadja se nahaja v enem in drugem kraju pripravljenega za kupčijo. Naši sadjarji morajo svojo letino pravočasno oceniti I in jo sporočiti svoji podružnici, ki bo poslala tako
je gnalo tudi mene od morja nazaj v naše kraje.«
«Vsaka ptica sili v svoje gnezdo«, je nemarno zamahnil Ferdo. «Tudi jaz bi ne vem kaj dal za to, da namesto ob tej vodici stojim sedaj tam nekje nad Trstom in gledam na neskončno morsko ravan.«
Med tem so bili dospeli do omenjene skale. Tone je vodil, za njim se je oprijemala in plezala Rezika, vrsto pa je zaključil Ferdo. Od slapove prhe premočeni mah j.e tvoril kaj slabo opora in ttidi pičlemu robidovju ni bilo zaupati. Tone je opozarjal Reziko na nevarnosti in ji prožal roko na opasnih mestih. Ferdo pa je še dalje glasno pletel nit svojih misli. Naenkrat pa mu je zaradi nepazljivosti spodrsnilo in štrbunknil je v tolmun pod vodo-padom. Hoteč se rešiti iz neprijetnega položaja, se je prijel za pečino in se skušal spraviti na noge. Toda po polzki gladini so mu roke zdrknile, kar je imelo za posledico, da je le še dalje in globlje zaplul v hladni objem Lobnice.
Rezika je prestrašeno zavpila. Tone pa je urno priskočil in izvlekel ponesrečenca na suho. Od glave do oasu je kar curljalo od njega.
Ves divji je lovil sapo in mlatil okrog sebe. «Maledetto bagno«, je klel. Rekel sem, da na Pohorju ni sreče. Vsaj zame je ni. O mama mia.»
Rezika je vsa bleda otipavala svojega so-izletnika, če se ni morda poškodoval. Ko se je izkazalo, da ima še vse ude cele in da je nezgoda končala prav za prav le z nedobro-
zbrane podatke društvenemu vodstvu v Ljubljano. Za posredovanje sadne kupčije je potrebno, da ima društveno vodstvo točne podatke o položaju sadnega pridelka v posameznih krajih.
Drugi del organizacije je pa potreben v tem, da prodajajo sadjarji svoje sadje skupno in za ceno, ki odgovarja tržnemu položaju in kakovosti sadja. Ravno tako je pa tudi potrebno, da se sadjarji pri prodaji namiznega sadja, ki prihaja najbolj v poštev, ravnajo po zahtevah današnje trgovine, da sadje sortirajo in ga prodajajo ločeno po sortah in da ga prebirajo tudi po debelosti in vrednosti. Le na ta način se da največ doseči. Da mora biti namizno sadje skrbno obrano in o pravem času in dobro spravljeno, se razume samo ob sebi. Tega pouka še zmeraj manjka, dasiravno se je o tem že mnogo pisalo, učilo in kazalo.
Lansko leto so nekateri kraji veliko prejeli za svoje sadje, lahko bi bili pa še več ob zadostni organizaciji in pošteni postrežbi. Skušajmo z združenimi močmi dvigniti sadno trgovino in z njo vred naše dohodke!
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Zanimanje za nakupovanje zelo majhno zaradi dobro se obetajoče letine. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 25550 do 257 50 Din; turščico, baško, po 272 50 do 275 Din; m o k o «0» po 370 do 375 Din; oves, baški, po 275 do 27750 Din.
ŽIVINA. Neznatno valovanje cen goveji živini. Svinje so se trgovale v Mariboru: za kilogram žive teže po 10 do 1250 Din, za kilogram mrtve teže pa po 16 do 17 Din.
HMELJ. Letina kaže dobro, zato pa so cene lanskemu hmelju dalje zelo slabe.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo te dni v valutah:
1 dolar za 5625 do 5645 Din; dne 18. t. m. v devizah:
1 dolar za 5677 do 5697 Din; 100 francoskih frankov za 22185 do 22385 Din;
došlo kopeljo in neznatnimi brazgotinami na rokah, se je potolažila.
Ferdo si je pri tem nekam v zadregi popravljal frizuro in se naenkrat spomnil: «Za božjo voljo, kje pa je moj klobuk?«
Vsi so se ozrli proti tolmunu, toda tam ni bilo sledu o kakem pokrivalu. Sledili so z očmi razposajenim skokom potoka in tu so precej daleč spodaj opazili, kako se je za nekim kamnom vrtel klobuk okrog svoje osi. Gibčno kakor srna je planila Rezika za beguncem in ga ob splošnem smehu vrnila zali valjujočemu se lastniku. «Zdaj pa bo potrebna še solnčna kopel za tebe in obleko«, je pristavila.
«Nemogoče,» je pripomnil Ferdo, «moral bi se sleči, in to vendar ne gre.«
Toda Tone je hitro našel odpomoč. Odrezal je tri močnejše jelše, postavil dve na prisojnem kraju pokoncu. tretjo položil na vrhu počez ter prepletel vse to z vejami. Za tako ustvarjeno «špansko steno« se je Ferdo prelevil v Adama, obesil svojo mokro obleko, da se posuši, ter v isto svrho prepustil tudi svoje telo solncu.
Tone in Rezika sta odprla zaklade nahrbtnika. prožila svojemu pregnanemu tovarišu skozi špansko steno željena okrepčila in tudi sama sedla po kamenju k južini, kakor je pripomnil Tone.
«Kaj pa je tu za nami?» se je oglasil izza stene Ferdo., otepajoč kruh in klobaso. «Alf je tudi Postojnska jama na Pohorju?*
«To so Ravbarske pečl». ie pojasnil Tone. «Pod temi skalami gre precej globoko pod
dolžimo vsem onim, bi so s svojim delom pripomogli, da je ta lepa dolina naša in osvobojena, zlasti pa, da se vsaj nekoliko oddolžimo onim borcem, ki so za osvoboditev naše Dravske doline žrtvovali svoje najdražje — svoje življenje. — Pripravljalni odbor.
*	Letošnji Vidov dan. Prosvetni minister je poslal vsem šolskim oblastem okrožnico, v kateri jim naroča, naj proslave letos Vidov dan kot praznik ljudske pro-svete. Na Vidov dan se bodo zbirali tudi prostovoljni prispevki za fond ljudske prosvete, ki je bil osnovan pri prosvetnem ministrstvu. Polovico nabranega denarja morajo šolski upravitelji poslati preko šolskih nadzornikov prosvetnemu ministrstvu za ta fond, drugo polovico pa obdrže za ljudsko prosveto v do-tičnem kraju.
*	Novi rektor ljubljanske univerze. Univerzitetni svet ljublajnske univerze je na seji te dni izvolil za rektorja za šolsko leto 1929.—30. profesorja juridične fakultete dr. Metoda Dolenca.
*	Zagrebški nadškof dr. Baner je v ponedeljek posetil Kamnik. Obiskal je mekinjski samostan. V tore posetil Kamnik. Obiskal je mekinjski samostan. V torek se je visoki gost, ki redno vsako leto enkrat obišče Kamnik, odpeljal z avtom na Visoko, kjer preživlja svoj dopust.
*	Novice iz Amerike. V Zedinjenih državah so v zadnjem času umrli naslednji rojaki: v Clevelandu Lovro Vidmar, star 67 let, zapušča hčer in petero sinov. Istotam je preminul v starosti 58 let Ivan Perko, rodom iz Zagradca. V Ameriki je bival nad 40 let. V Clevelandu je umrl nadalje Franc Pintar, star 60 let, znan med tamkajšnjimi Slovenci kot «stric». Rodom je bil iz Rakeka. Za opeklinami je v Clevelandu umrla Josipina Mikuševa v starosti 43 let. Umrli so še: v Salt Lake Frančiška Blatnikova, mati devetih otrok, rodom iz Zdenske vasi na Dolenjskem; v Clevelandu Jakob Pečan, star 43 let, iz Polhovega Gradca, ki je bival v Ameriki 23 let; v Jolietu po dolgotrajni bolezni Anton Dovjak iz Mokronoga na Dolenjskem; v Chi-cagu Alojzij Retel iz Leskovca pri Krškem.
*	Smrt rojaka v Holandiji. Jugoslovanska podporna jednota v Heerlencheide (Holandska) nam piše, da je po štirimesečni težki bolezni preminul v Heerlencheide naš rojak g. Anton Hudovernik, doma iz Šoštanja. Pokojnik zapušča žalujočo ženo.
1 Lahka mu bodi tuja zemlja!
I * Priznanje cDomovino. Prijatelj našega lista nam piše: Zaradi splošno zanimive vsebine in posebej še zaradi najlepših povesti v <Domovini> zaslužite vseobče priznanje in zahvalo. Glede povesti «Domovine» si drznem pripomniti, da so to prave narodne povesti, katerih nima noben drugi tednik v Jugoslaviji. Vefna škoda bi bila, če bi se te prekrasne narodne povesti porazgubile, saj nam takih še vedno zelo primanjkuje. Zato Vas prosim, zberite vse te lepe povesti iz vseh letnikov «Domovine> v posebno knjigo, katero lahko izdate v samozaložbi ali pa tudi kot knjigo Vodnikove družbe.
* Most v Soteski zopet dovoljen za promet. Most čez Savo v Soteski na oblastni cesti Bled— Bohinj je po izvršeni popravi zopet izročen prometu.
*	Elektrifikacija trga Konjic. Pišejo nam: Skoro čudno se čuje, da v Konjicah doslej še ni bilo električne razsvetljave, čeprav jo imajo že vse okoliške vasi. Z elektrarno Falo so se vodila več let pogajanja glede postavitve transformatorjev. Končno je tudi to vprašanje ugodno rešeno in je bila pogodba z omenjeno družbo sklenjena. Danes že stojijo drogovi za elektrovod. po glavnem trgu pa bo položen kabel. Upamo, da nam bo koncem tega meseca že zasvetila prvič električna luč.
*	Stoletnica ceste iz Šaleške v Mislinjsko dolino. Na poti iz Velenja v Slovenjgradec se nahaja ob znameniti Hudi luknji na nekem spomeniku napis, ki ti pove, da je bila leta 1829., torej pred 100 leti, dograjena lepa cesta, po kateri hodiš.
*	25letnica Sokolskega društva v Brežicah. Predzadnjo nedeljo je slavilo Sokolsko društvo v Brežicah 251etnico svojega delovanja. Priredi-!tev se je vršila na mestnem javnem trgu, ki je
bil lepo okrašen. Ker je bil s proslavo 25Iefnice združen tudi okrožni zlet posavskega Sokolstva, je bil obisk prireditve zelo povoljen, zlasti ker so jo posetili tudi številni bratje in sestre iz Zagreba. Po telovadbi je bila prav prijetna prosta zabava.
*	Smrt najstarejšega Staroločana. Dne 12. junija je umrl najstarejši Staroločan, po domače Alovčev Peter, v starosti 92 let Bodi mu ohranjen blag spomin!
*	Ponesrečil se je med delom. Te dni so raz-streljevali delavci, ki so zaposleni pri regulaciji
100 italijanskih lir za 297 do 299 Din; 1 nemško marko za 1357 do 13'60 Din; 1 avstrijski šiling za 7 98 do 801 Din; 100 češkoslovaških kron za 168 23 do 169 03 Din.
DOMAČE NOVOSTI
*	Prestolonaslednik Peterček poslal vstopnico za tržiško prireditev Pomladka Rdečega križa.
Pomladek Rdečega križa osnovnih šol tržiških je v nedeljo priredil Ribičičevo igro «V kraljestvu palčkov«. Otroci so rešili svoje naloge v veliko zadovoljnost številnega občinstva, ki je posetilo predstavo. Posebno sta ugajala mali norček in kralj palčkov. Pred predstavo je posetil šolskega upravitelja gosp. Paternosta odposlanec našega dvora z Bleda, ki mu je v imenu dvornega mar-šalata izročil znaten znesek 3000 Din kot vstopnino prestolonaslednika Peterčka, ki je pokrovitelj Pomladka, v zahvalo za povabilo in za človekoljuben namen prireditve, katere čisti dohodek je namenjen za počitniško kolonijo tržiške dece na morju.
*	K deseti obletnici osvobojenja Prekmurja.
Letošnjo leto je deseto, ki ga živijo Prekmurci v skupni narodni državi. Naglo se bliža dan, ko so pred 10. leti jugošlovenske čete, pomnožene s stotinami prekmurskih fantov in mož-dobrovoljcev, prekoračile tisočletno mejo Muro. Prekmurje se pripravlja, da dostojno proslavi ta najvažnejši zgodovinski dogodek. V zvezi s proslavo se je vršilo romanje na Brezje, Bled in v Ljubljano, kamor je poletelo nad tisoč prekmurskih mož in žena. Da bo proslava čim veličastnejša, je odločno želeti, da se ob takem svečanem dogodku popolnoma pozabi na staro strankarstvo.
*	Proslava desetletnice osvoboditve Dravske
doline. Iz Marenberga nam pišejo: V nedeljo 14. julija t. 1. se bo proslavila desetletnica osvoboditve Dravske doline v Marenbergu. Opozarjamo na to vsa društva v Dravski dolini s prošnjo, da se ozirajo na to slavje in ne prirede tega dne nikakšnih drugih prireditev. Obenem se prosijo vsa društva in vsi drugi činitelji, da po svojih močeh sodelujejo in pripomorejo, da se bo ta proslava izvršila čim častneje, da se od-
žemljo jama, ki je svojčas služila kot zavetišče roparjem. Spominjam se še. kako so mi dedek pravili, da je v otroških letih njihovega očeta prebivala tu roparska tolpa, ki je vznemirjala prebivalstvo daleč na okrog. Nič ni bilo varno pred njo. Vendar pa so ti roparji v prvi vrsti kradli samo bogatejšim ljudem. Posebno falska graščina je neprestano hudo trpela pod krutostjo njihove zadnje poglavarice, neke ženske po imenu Fela.»
«Interesantno,» vzklikne Ferdo, to se je Fela tepla s Falo. Bržkone je iz Fale hotela napraviti Felo ali pa narobe.»
»Pravijo, da jo je zapeljal takratni gospodar na gradu, neki grof ali baron, ali kaj je že bil. In ko mu je rodila otroka, lepega sinčka, jo je napodil, otroka pa. sam brez dece, obdržal. Fela se je v svoji brezmejni nesreči pridružila roparjem, ki so se skrivali v teh pečeh, se preoblekla v moškega in se udeleževala vseh roparskih pohodov te tolovajske družbe. Nobene nevarnosti se ni ustrašila, pa naj je bila še tako velika. Srd do vsega, ; kar je le količkaj dišalo po bogastvu, jo je navdajal z brezprimernim pogumom.« p Pri nekem obisku v Rušah, ki so ga na-■ pravili pri tamošnjem najimovitejšem vašča-| nu, se je odlikovala v taki meri, da so jo iz-' volili za svojo poglavarico. Karkoli je zasnovala, vse se ji je posrečilo. Zaloge živil, dragocenosti in drugega blaga so vidno rasle ter postajale sčasoma tako velike, da že niso več ! vedeli, kam z njimi, kljub temu, da so večkrat zdaj temu zdai onemu revežu temeljito segli pod pazduho. Tako je včasih minilo po več
tednov, da se iz svojega brloga pod temi pečmi niso ganili nikamor. Tokrat se je tule pod zemljo pirovalo, da svet še ni videl kaj takega. Pili in peli ter rjoveli so. da so se tresle skale. Neredkokdaj so se med seboj tudi sprli ter klali z noži, da je Lobnica še pri Rušah kazala krvavo lice.
Fela ni preprečevala takih prepirov in dvobojev, dobro vedoča, da bi ob dolgem le-narjenju splahnila v njeni roparski četi sicer vsa možata podjetnost. Gorje onemu, ki bi se pri takem medsebojne^ poravnavanju častnih zadev izkazal za mevžo! Če ga niso obesili ali ustrelili kakor psa. so mu pa na gladko ostrigli ali celo z nožem do golega obrili lase, brado in brke, kar se je v tistih časih smatralo za največjo sramoto.
Fela je v tej družbi nepremagljivo obvarovala svoje žensko dostojanstvo. Nihče med hajduki se ni, mogel pohvaliti, da bi mu bila nudila kakršnokoli prednost pred drugim.
Ni jim bilo znano, odkod je, kakor se tudi sicer niso Bog ve kako zanimali za življenjepis tega ali onega iz svoje vrste. Toda slutili so vendar, da leži nekaj težkega na njeni duši. Večkrat se je po cele ure in dneve zaprla v svoji posebni podzemski celici. In takrat se je zgodilo, da je bilo slišati, kako krčevito joče in plače. Ob takih prilikah se je preoblekla za ciganko ali beračico ter odšla. Nihče ni vedel, kam, pa je tudi nihče ni izpra-ševal. Vedno pa je pri svoji vrnitvi bila videti še bolj potrta, dokler ni nekega poletnega dne proti večeru pritekla v brlog vsa razburjena.
«Hej. sokoliči!» je vpila že od daleč, in razpuščeni lasje so ji vihrali po vetru. «Po-koncu, lenobe, zgrabite za nože! Dosti ste se naspali, smrduhi!»
Tolovaji so spoznali, da je spletla načrt za nov krvav ples v soseščini. Začelo se je- hlastno vpraševanje. Posebno glasen je bil čokat, črnobradat mož srednjih let.'ki so mu pravili Štef Dihur. Široka brazda šele nedavno zaceljene rane se mu je vlekla čez čelo kot trajen spomin na neki roparski pohod v Št. Lovrenc. Postava, zakrivljeni nos in živahne oči so kazali na to, da je v tolpi med najpogumnejšimi.
Široko se je razkoračil pred Felo, io vlovil za roke in dejal: «Vidim ti na obrazu, da bo nekaj prav posebnega. Govori! Ali nas pove-deš nad limbuški grad? Ali nad Sevnico? Ali nad Sv. Štefan v Puščavi? Torej kam?»
Fela je pri vseh naštetih krajih odkimala in le ponavljala: «Pozneje, pozneje. To že vse izveste.«
Dihur pa se tokrat ni dal kar tako brez vsega odpraviti. Pomagali so mu še drugi tovariši in silili vanjo. Nazadnje ie menil Štef: «Mi smo pripravljeni dati svojo kri, svoje življenje za tebe, ti pa se kažeš vedno le kot' mrkogleda poglavarica. Nočeš tudi ti postati nam prava prijateljica in tovarišica? Kam te je vodila pot vse te neštete dni. ko te ni bilo med nami?»
«V Falo», je prišlo zamolklo iz Felinih ust.
■«In kam nocoj?«	r„
I _ :«V Falo. Nad Falskega!»
Savinje in Voglajne, pri izlivu Voglajne v Savinjo s dinamitom velike drevesne štore, ki so ovirali regulacijska dela. Med drugimi je pomagal pri razstreljevanju tudi 341etni delavec Miha Roje iz Levca pri Celju. Ko so neki štor zopet navrtali in napolnili z eksplozivom, so delavci zavzeli varna skrivališča dočim je Roje še iskal pripravno mesto, kjer bi se skril. V tem trenutku pa je naboj v štoru eksplodiral in je zadel velik kos lesa kakih deset metrov oddaljenega Rojca, ki je stal tedaj v strugi Voglajne, s tako silo v glavo, da se je nezavesten zgrudil v vodo. Tovariši so ga hitro spravili na kopno, kjer se je čez nekaj časa zavedel, na kar so ga odpeljali v celjsko javno bolnico. Zdravniki so nudili ponesrečencu potrebno pomoč, na kar je bil oddan v nadaljnje zdravljenje v domačo oskrbo.
*	Novi živinski potni listi. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva obvešča, da bodo z j 20. t. m. dani v promet novi živinski potni listi po 1-10 Din, oziroma 0*60 Din. Novi potni listi so enaki dosedanjim, ki pa so imeli besedilo tiska v črni barvi, dočim bodo novi potni listi po 1*10 Din imeli besedilo in znamko v vijoličasti barvi, potni listi po 0-60 Din pa v modri barvi. Dosedanji potni tisti bodo ostali v prometu, dokler se ne bodo porabili.
*	Velika gasilska slavnost v Hrastniku bo 23. t. m. ob priliki blagoslovitve nove raztezne lestve. Kdor hoče pomagati prepotrebnemu ga-silner-i društvu in se poleg tega prijetno zaba-.vati. naj pohiti ta dan med hrastniške gasilce.
*	Dražba občinskega lova v Veliki Pirešicl. S 30. t. m. poteče dosedanja zakupna doba občinskega lova v Veliki Pirešici. Za prihodnjo zakupno dobo. ki bo trajala od 1. julija 1929. do 31. marca 1935., bo javna dražba na dan 27. t. m. ob 10. uri dopoldne pri referentu sreskega poglavarstva v Celju, soba štev. 7.
*	Trojčki v sedmem mesecu. V mestni bolnišnici v Koprivnici na Hrvatskem je rudarjeva žena Jelena Zivkovičeva iz Rasinje v sedmem mesecu nosečnosti povila zdrave trojčke moškega spola. Meščani so siromašno mater in ženo ubogega rudarja bogato obdarovali.
*	Strela udarila v zvonik in star oreh. Iz rtačne nam pišejo: V noči od četrtka na petek je bila tukaj velika nevihta. Pred polnočjo je
začelo polagoma kapati, ob drugi uri pa je že lilo. Šlo ie tako, kakor bi iz škafa vlival vodo. Blisk je sledil blisku in strašno je treskalo. Nekako pred 4. uro je treščilo v velik star oreh pred hišo Janeza Meharja, posestnika v Predolah št. 3, tako da ni nobena veja ostala cela. Gospodar je spal v hiši. Zbudil se je takoj po udaru strele in je vedel, da nekaj ni prav, ker vol stoče. Šel je pogledat v hlev in je videl, da sta mrtvi dve kravi in en vol. Treščilo je tudi v zvonik cerkvice sv. Trojice na Ilovi gori, fara Kopanj. S'olp je strela skoro porušila.
*	Smrtna nesreča pod avtobusom, i Konjic nam pišejo: Med Mariborom in Celjer/ vzdržuje mariborska občina stalni avtobusni promet že dve leti. V vsej tej dobi se ni pripetila na tej progi doslej še nobena smrtna nesreča. Dne 10. t. m. zjutraj, ko je vozil avtobus blizu Konjic skozi vas Prevrat, se je postavil na sredi ceste pred bližajoči se avtobus 91etni šolar Marčič Franc iz Pobrežja pri Konjicah in mahal z rokami bližajočemu se vozilu. Šofer je brzino takoj zmanjšal in se približeval dečku. Otrok je odskočil na desno stran ceste in potem takoj zopet na levo, hotel cesto preteči in prišel tako pod avto, ki mu je popolnoma zmečkal glavo. Seveda je bil deček takoj mrtev. Prisotnim potnikom se je nudil grozen pogled na ubogega otroka, ki je po lastni krivdi prišel ob življenje. Šoferja po izjavi sopotnikov ne zadene nikaka krivda, ker se je otrok sam zapodil pred vozeči se avto. Zelo umestno bi bilo, da starši kakor tudi učitelji v šoli pouče otroke o nevarnosti , ki se stalno povečuje zaradi vedno večjega števila vozil na cesti.
*	Nesreča na Kapli. Te dni je doletela kruta nesreča družino Šantel na Kapli. Sinček je nesel v spremstvu brata očetu južino v gozd. Do očeta, ki je opravljal drvarsko delo, pa je prišel ravno v trenutku, ko je posekano drevo padalo. Deček je sicer odskočil, a ga je ena veja padajočega drevesa zadela tako nesrečno, da mu je zdrobila glavo in da je bil pri priči mrtev.
*	Silno neurje nad Slovenskimi goricami. V
območju Sv. Bolfenka in Sv. Antona v Slovenskih goricah je te dni divjala huda nevihta s točo. Še hujše je bilo nad Cmurekom, v Apaški kotlini in nad Prekmurjem. Toče je padlo izredno mnogo. Mnogo škode je povzročila nevihta v vinogradih.
Žito, krompir, krma in drugi pridelki so občutno prizadeti.
* Strela užgala gospodarsko poslopje. Huda
nesreča se je dogodila v dneh, ko je divjala po Kozjaku in ob meji huda nevihta. Približno uro hoda od cerkve proti Ožbaldu je strela udarila v hišo posestnika Viltužnika, po domače Adama. Zgorela sta skedenj in gospodarsko poslopje. Zavarovalnina je majhna. Revežem je nudil prvo pomoč najbližnji sosed.
*	Medvedje ob Temenici. Kakor poročajo, se klatijo ob Temenici medvedje, ki delajo občutno škodo na poljih. Na kakšen način so se priklatili v najbližjo novomeško okolico, je še uganka. Domnevajo, da so prišli iz kočevskih gozdov.
*	Samomor zaradi bolezni. V Tržiču je izvršil samomor čevljarski mojster Oman. Blagopokojni zapušča ženo in mladoletno deklico, ki obiskuje drugi razred meščanske šole. V smrt je nesrečnika gnal obup nad dolgotrajno in neozdravljivo želodčno boleznijo. Naj v miru počiva!
*	Izginila mladenka. Posestniška hči 251etna Kristina Molkova iz Tirne pri Št. Lambertu v litjskem okraju je bila že več tednov nekam molčeča. Domačini so uganili, da ji razjeda srce skrb. Znali so tudi, da je imela ljubavno razmerje z nekim fantom, s katerim sta prišla pozneje na-vskriž. V noči na 2. t. m. je Kristina izginila z doma in se ni več vrnila. Ker je bilo dekle v resnici izredno potrto, ni izključeno, da je izvršilo samomor.
*	Pri kopanju utonil. Pavle Černe, 20Ietni trgovski pomočnik pri tvrdki Schweiger v Ljubljani in stanujoč v Zgornji Šiški se je odpravil na Savo v Tomačevo. Černe je imel dopust in je izrabil za kopanje vsak količkaj lep dan. S Černe-tom je bilo več tovarišev. Slekli so se pod Toma-čevem na bregu Save na tako zvani Špici, kjer voda zavija in tvori precej močan vrtinec.Kopalci so se pozneje porazgubili na bregu Save in se podali v vodo, kjer ni bila baš prevelika in deroča. Zabavali so se dalje tudi z raznimi igrami, tako da so slednjič pozabili na Črneta, ki se je nekam odstranil. Pogrešili so ga šele čez dalje časa, ko so začuli cd nekod glasove drugih kopalcev, ki so klicali, da je nekdo utonil. Dva oficirja, ki sta se kopala v bližini omenjenega vrtinca, sta čula klicanje na pomoč, vendar nista sprva v vodi
SOTEšČAN:
Krivica in povračilo
Povest iz vojne dobe.
I.
Nabrežje, samotna vasica na solnčnem pobočju prijaznega hriba, je vzdihovala pod težo svetovne vojne. Ni je bilo hiše, od katere bi ne bil kdo na bojišču. Tu je manjkalo očeta, tam moža in skrbnega gospodarja. Otrokom se je tožilo po starših in staršem po otrocih, žene so plakale za možmi in neveste za svojimi zaročenci. Vmes pa se je oglašalo iz daljave zamolklo bobnenje z bližnjega bojišča, odkoder so prihajala grozovita poročila.
Ljudje so hrepeneli po miru in doživljali nove bridkosti. Za starejšimi možmi in fanti so morali oditi na bojišče najmlajši — zadnja opora starih očetov in onemoglih mater.
Raznašalec vojaških pozivov se je oglasil tudi v Nabrežju pri Koširju. Kakor ob prejemu mrtvaškega lista — tako je zajokala mati Koširka. oče se ie sesedel na klop, strah in bolest sta mu zapirala sapo. Sestri. Lojza in Pavla, sta se oklenili brata in glasno zajokali.	•
«Zvonove so nam pobrali, zdaj mi bodo pa še fanta ubili», je Košir spravil končno iz sebe.
«Vsak menda ne bo ubit», se je tolažil 'Jože. Koširjev edinec. «Vsaka krogla tudi ne zadene.»
«Kaj pa, če prideš ob nogo ali roko. ako izgubiš oko, ali te doleti kaka druga nezgoda?« je ihtela skrbna mati.
«Rajši umrjem», se je pogumno izjavil. «Saj si komaj pričel živeti», ga je bridko zavrnila.	v
«Jože. skrij se!» sta mu sestri svetovali. «V brdu nad vasjo so globoke lisičje jame. Skrivoma ti bomo donašali hrano, ljudje bodo mislili, da si nekam izginil.*
«Bog obvaruj«, je odločno odklonil. «Kru-to avstrijsko oblastvo bi vas pozvalo na odgovor. Zadela bi me smrtna kazen. »
«Robežev Janče si je nalašč nakopal bolezen. Nekaj takega je zaužil ter si pokvaril želodec. Namesto k vojakom so ga oddali v bolnišnico«, je pravila Koširka.
«Tega ne storim za nobeno ceno. Janče bo težko še kdaj ozdravel.«
«Nevarno je poskušati«, se je zavedla, da se je prenaglila.
«Pa tudi kaznivo«, je poudaril. «Zdravniki bi dognali...»
«Notranje bolezni so nevarne in težko ozdravljive«, se je plaho umaknila. «Toda. ako bi se pri cepljenju drv usekal v nogo. hudo usekal...»
«Bi se kmalu zacelilo«, sta izpopolnila Lojze in Pavla. «Noge niso za igračo«, je ugovarjal oče. «Lahko bi se prisadilo in posledice bi ostale. Nerodno je. ako človek šepa...«
«S sekiro bi zamahnil po roki. Komur manjka prsta, ni za vojaško službo«, je odkrila materina ljubezen.
«Jože, to bi pa ne bilo napačno«, se ie strinjal Košir z njenim mnenjem. «Brez kazalca ali sredinca boš vseeno lahko gospodaril. Nič te ne bo oviralo pri delu.«
«Kar strese me. ko se domislim«, je sin začutil bolečino. «Nerodno je pa tudi zaradi ljudi. Ali ne porečejo, da sem se nalašč usekal?«
«Primerilo se ti je, bodo rekli«, ga je mati osrčevala. «Marsikdo se je že usekal, pa mu niso podtikali slabega namena.«
«Prej je bilo drugače ... Sam ne vem, kai bi naredil...»
«Napravi to, kar ti svetujemo«, je podprt oče njegovo omahljivost. «Kdor hoče kaj doseči. se mora žrtvovati. Bolje je trpeti doma kakor na tujem.«
«Oče, zdrave roke so vredne zlatega de* narja.«
«Ne bo ti ga treba po svetu iskati. Dom te bo živel, nič nam ne manjka.«
»Jože, poslušaj očeta«, sta prosili sestri in mati. «Samo osem dni imaš še do odhoda...»
«Ali bosta znali molčati?« je pristal na vsiljivo prigovarjanje. «Oblastvo bo brez-dvomno uvedlo preiskavo, tudi pri sosedih bodo poizvedovali.«
«Toda zaman.« mu ie zagotovila Lojza in Pavla je poudarila: «Rada bi vedela, kdo bo spravil iz mene kako besedico.«
Jože se pa le ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi si odrezal zdrave prste. Preveč ie bil občutljiv in samemu sebi se ie smilil, kadar se je spomnil, kako bo položil roko in zamahnil. Hvaležen bi bil naključju, ako bi mu olajšalo grozovito delo.
zapazila žive duše. Nekai kopalcev se ie takoj podalo v vodo in pričelo iskati utopljenca. Iskanje je bilo brezuspešno. Slednjič so že menili, da se je kdo le pošalil in plaval pod vodo v grmovje. Ko pa Črneta tudi po par urah ni bilo nazaj k obleki in kolesu, so postali sokopalci zopet pozorni. Tedaj se jih je lotilo prepričanje, da je Černe utonil in da je deroča voda odnesla truplo. Pri roki tudi ni bilo čolnov, ki so jih svoječasno imeli ribiči v Tomačevem. Utopljeni je bil miren fant in pri svojih tovariših zelo priljubljen.
*	Strašno neurje nad Ptujem. V pondeljek dopoldne ie divjalo nad Ptuiem strašno nurje. Močni naliv Je spremljala deloma tudi toča, največje zlo pa so bili pogosti bliski. Strela je udarila v gospodarsko poslopje gostilničarja Marčinka. ki se je takoj vnelo. Gasilci so prihiteli na pomoč in ogenj omejili. Med nevihto pa je strela udarila tudi v stolp minoritske cerkve, kjer pa ni povzročila znatne škode. K sreči je neurje trajalo le malo časa. vendar pa je bila poškodovana tudi električna napeljava.
*	Ukradena obleka. Zasebnica Ana Vreznik se je v soboto zvečer pripeljala iz Maribora v Celje, od koder je hotela nadaljevati vožnjo v Savinjsko dolino. Ko je pri blagajni kupovala vozni listek, je položila na poleg stoječo mizico manjši zavitek, v katerem je imela novo žensko obleko, last njene nečakinje. Ko je hotela vzeti zavitek, je opazila, da ji ga je v času kupovanja voznega listka izmaknil spreten lopov. Vse poizvedovanje po storilcu je ostalo doslej brezuspešno.
*	Zloraba. V parku Zvezde v Ljubljani je srečal te dni zvečer neki moški mlado, komaj 171etno delavko Hedviko. Oba sta se zapletla v pogovor, nakar je neznanec povabil Hedviko k sebi na kolo, češ. da se bosta popeljala na sprehod. Ker se je zdel neznanec Hedviki spodoben človek, je pristala na njegovo povabilo, nakar jo je ta odpeljal na kolesu proti Posavju. Tam pa jo je prčel v samoti na nekem travniku nadlegovati in ji je slednjič storil silo. Hedvigo je pozneje našel neki stražnik na Dunajski cesti in mu je ta povedala, kaj se je zgodilo. Policija je takoj uvedla poizvedbe. Storilec je baje neki delavec z Jezice.
*	Mlad nepridiprav. Komaj lSletni Joško je moral zaradi svoje neugnanosti že pred leti v poboljševalnico. odkoder pa ga je pozneje vzel k sebi posestnik Tavželj iz Bresta, ki je brez
otrok. Joško se je pri novem gospodarju obnašal nekaj časa naravnost vzorno, naenkrat pa so se ga polotile stare muhe. Te dni je pobegnil od svojega delodajalca in odšel v Iško vas, kjer se je splazil v Lindičevo hišo. Lindičevih ni bilo doma, kar je vlilo pokvarjencu poguma, da je odprl neke omare ter ukradel 1300 Din gotovine. Z denarjem se je ubežnik podal v Ljubljano, kjer si je omislil novo obleko in več igrač, nakar se je odpeljal na deželo. Kmalu pa se je zopet vrnil ter pohajkoval po mestu. Tu ga jc prijel stražnik in so na policiji ugotovili, da imajo pred seboj drznega tatiča.
* Jakopinova družina privedena v Novo mesto. Prebivalstvo na Dolenjskem se je globoko oddahnilo. ko je zvedelo za aretacijo Načeta Jakopina v Zidanem mostu. Te dni so bili privedeni z močno eskorto v zapore novomeškega okrožnega sodišča Jakopinova mati, njegovo dekle, njegov oče in pajdaš, ki so pomagali Jakopina skrivati in razpečavati ukradeno blago. Povsod, kjer se je pomikal neobičajni sprevod, se je trlo ljudi. Prejšnji četrtek so orožniki iz Litije privedli v Ljubljano posestnika in očeta šestih otrok Janeza Vrhovška iz Sv. Križa pri Litiji. Osumljen je, da je sodeloval pri Jakopinovih vlomih in tatvinah. Vrhovšek je bil odveden v zapore deželnega sodišča. Sam izjavlja, da ni nikdar pomagal Jakopinu in ni pri nobenem vlomu, odnosno ropu sodeloval, priznal pa je, da Jakopina dobro pozna in da je Jakopin pri njem enkrat prenočeval.
*	Krvav pretep. V vasi Bresternici pri Mariboru je postal žrtev pretepa 271etni delavec Alojz Pišotcc. Nekdo izmed razvnetih nasprotnikov mu je porinil žepni nož globoko v levo stran prsi. Rešilni oddelek ga je prepeljal v mariborsko bolnišnico.
*	G!ava neznanega mrtveca v Nišu. Kakor znano, je bilo nedavno odposlano iz Beograda po železnici človeško truplo brez glave in nog. Vsebino pošiljatve so odkrili šele v Nišu. Poizvedovanje po imenu mrtveca kakor tudi za morilcem je ostalo deslej brezuspešno. Vse približne domneve so se izkazale kot netočne. Te dni pa je d o šla iz Kraljeva vest, da so kmetje iz vasi Po-dorašia na zapadnem Morave našli na pesku človeško glavo in par nog. Najdeni deli neznanega človeškega trupla so zaradi večtedenskega le-
žanja v vodi hudo razpadli. Pravijo, da pripada ta glava k omenjenemu trtiplu. To bo morda pripomoglo do razkritja strašnega zločina.
*	Pastorek ustrelil mačeho. Na Igu se je zgodila te dni strašna rodbinska žaloigra. V Podrža-jevi rodbini se starejši otroci niso prav razumeli s 361etno mačeho Ano, rojeno Balantovo. Te dni proti večeru je 241etni Anton Podržaj pri ognjišču ustrelil z revolverjem v mačeho Ano. Krogla je nesrečnico zadela v glavo, da je padla na tla in izdihnila. Mladi morilec se je sam prijavi orožnikom.
*	Očeta napadel. Zaradi premoženjskega prepira je te dni 31 letni Ivan Robše iz Jurke vasi napadel svojega očeta Franca v Malinah ter mu prizadejal težke poškodbe. Divjaškega sina so zaprli.
*	Okraden med delom. Tesar Vinko Razgor-šek iz Šmartnega v Rožni dolini, ki je uslužben pri stavbeniku Vinku Kukovcu v Celju, j£ bil zaposlen na novi stavbi pri mestnem mlinu, kjer mu je neznan tat izmaknil 100 dinarjev.
*	Zakaj se mučiti, ko ni treba? Čez noč naj se perilo namoči v raztopini ŽENSKE HVALE, zjutraj pa izpere s SCHICHTovim TEftPEN-TINovim MILOm. Varujte se ponaredbl
LJUDSKO VSEUČILIŠČE
RAZVOJ STANOVANSKE HIŠE.
V zadnjem članku smo govorili o postanku hiše. Tu pa bomo na kratko obravnavali razvoj kmetske hiše in pokazali, kako je tudi v tem pogledu rastla omika in se povzpela do današnje stopnje.
Slovenci, ki so prvotno prebivali z drugimi slovanskimi plemeni vred po planjavah južne in vzhodne Rusije, so prenesli v nove pokrajine, kjer so se naselili v šestem stoletju pi Kristusu, način gradnje stanovanskih hiš, kot je bii običajen v njihovi star' domovini. Niihove koče so bile zgrajene v obliki stožca, ki je imel s protja spleten in z ilovico ometan podstavek, na katerem je sloneli visoka koničasta slamnata streha.
Te prvotne stavbe pa so morali prilagoditi podnebju nove domovine. Sprejel pa so od svojih
Vsak dan ie proti večeru dvignil sekiro, a vselej je odmaknil roko. Solnce ie že šestič zatonilo za goro. z nedopovedljivo naglico se je bližal dan odhoda.
«Ne morem, nimam poguma«, ie priznal očetu, videč, da ne more izpolniti njegove želje.
«Zameži in udari«. ga je podučil. »Bolečine bodo kmalu prestane.»
«Tako bi si lahko odsekal roko. a ne samo prsta. Vrag bi pripomogel...»
«V vojni boš pa ob glavo, ne le ob prste. Šrapnel in granata ne prizanašata in ne vprašata, kam bosta zadela. Poslušaj, kako bobni, vsak odmev naznanja nove žrtve »
Do kosti so pretresle mladeniča očetove besede. «Čemu me strašite?« ie vprašal trepetale.
«Zato, da si boš pomagal, dokler ni zamujeno ...»
«S sekiro...?«
«Ali pa... Poznam še drugo orodje. Sla-moreznica bi opravila, kot bi mignil...«
«Ali menite ?» ga ie pogrelo, da si je moral obrisati rosno čelo.
«Seveda. Deni prste pod koso in zavrti kolo — niti čutil ne boš. kdaj bodo odleteli...«
«Pa vendar me bo bolelo.«
«Nekoliko te bo že zaskelelo a bo naglo končano. Preden se boš zavedel, boš opravil. Celo smrt ni tako mučna, ako hitro nastopi. Na bojišču pa se zvijajo ranjenci po dolge ure.«
♦Strašno!« je vzdihnil in odšel na pod k slamoreznici: nabrusil in namazal ie kolo, da se bo urno zavrtilo. Dvakrat je že položil prst
pod koso, toda levica ni hotela zasukati kolesa.
«Zdaile ali nikoli«, se ie končno odločil.
«Fant, nikar!« ga je nekaj posvarilo.
«No, pa ne«, je ubogal in odmaknil roko. «Kdo ve. ali ni morda greh ... Nikjer ni rečeno. da bom v vojni poginil. Hostnikov Jernej je dobil celo hrabrostno svetinjo.«
Vesel je bil natihem svojega sklepa in zadovoljen, ker se ie premagal. Vest ga ie glasno pohvalila ter mu obljubila plačilo. Obrnil se je in hotel oditi.
Na pragu je zagledal očeta, ki ga je moral najbrž ves čas opazovati. «Nocoj je predzadnji večer«, mu je pošepnil kakor izkušnjava.
«Oče. vojna ne bo več dolgo traiala«. mu je počasi odvrnil. «Premislil sem se. morda ne pridem niti na bojišče.«
«Zato pa se pobrigaj, da ne prideš. Mir je še daleč, krog in krog smrdi po smodniku.«
Kakor bi pihnil, je ugasnilo sinu unanie v končano vojno, izgubil pa ie tudi nade v hrabrostno svetinjo. «Oče je izkušen«, mu ie rekla domišljija. «Vdaj se in sezi po pripomočku.«
* Oče, že ob misli me zaboli«, je pomišljal. preden se je odločil.
«Čim delj boš odlašal, tem težje boš izvršil. Šiloma moraš premagati občutke, pripravljen sem ti pomagati.«
«Mraz in vročina me strese, ko se domislim ...»
«Tudi mene boli. ker te moram siliti k takemu dejanju. Smiliš se mi. toda skrb, da te bom za vedno izgubil, je močnejša.*
«Zgodi naj se po vaši volji.« — Jože ie potegnil roko iz žepa, počasi ie izluščil kazalec iz pesti — zamižal je in stisnil ustni —» ter ga položil pod koso.
«Ali samo kazalec?« ie osupnil oče. preden se je dotaknil kolesa.
«Mislim, da je dovoli«, se ie tresel pred bolečino. «Oh. kako me bo bolelo!«
«Hm, kazalec in sredinec — tako ne boš nikoli sposoben za voino.«
«Torej oba? O, sveta pomagalka!«
«Kar zamiži in kaj pobožnega izdihni.« Oče je iztegnil roko proti kolesu in pogledal v tla. da bi ne videl krvavega nrizora.
«Resk», je zaškrtalo kolo. Jože je zariul in prebledel od strahu in bolečine. Od roke mu ie lila kri.
Oče je skrivoma pobral »odrezana prsta ter ju vrgel skozi lino na gnojišče. «Oh, kai mora človek vse doživeti!« ie vzdihnil potrt zaradi sinove bolečine.
«Kaj pa ie? Kai se ie zeodilo?« sta se plašili Lojza in Pavla, ki sta prihiteli iz veže.
«Jože se je urezal. Kosa mu ie odrezala dva prsta«, je pravil oče skoro brez sape.
«Kaj pa šari o mraku na podu«, sta kričali nalašč, da bi ju slišali sosedje. «Ali ni mogel podnevu narezati?«
«Oh. sai pravim, ta neroda!« je javkala mati. navidezno potrta, a skrivoma zadovoljna. «Nobena nesreča se nam ne izogne.«
«Zdaj pa še k voiakom ne bo mogel«, ie oče glasno omenil. «Dolero se ne bo zacelilo.«
«Z ranjeno roko ne more nikamor«, ie trdila Koširka. «Nihče pač ne ve. kdaj in kje ga čaka nezgoda.*
sosedov tudi novo vrsto lesenih hiš, kot jih vidimo po mnogih krajih še dandanes.
V tem času so imeli tudi že mnogo smisla za umetnost. Pred sprejemom krščanstva so Častili poganske bogove, pa tudi umrle svojce, ki so jiL pokopavali in jim dajali v grobove razne okraske. Taki grobovi so bili večkrat skupaj in tvorijo majhne gričke, imenovane gomile, kakršnih najdemo mnogo na Dolenjskem, zlasti v Šmarjeti.
Prvotno stanovanje je obstajalo v začetku iz enega samega prostora, v katerem je prebival človek z živalmi vred. Taka stanovanja imajo še danes manj omikani narodi, pa tudi naši pastirji po planinah stanujejo največkrat tako v kočah sredi med svojo živino. Ko pa je začel kmet gojiti večjo množino živine, ga je prisilila potreba, da je gradil za živali posebne hleve. S povečanjem gospodarstva pa je bilo treba misliti tudi na prostore za vozove in orodje sploh. Tako so polagoma nastala razna gospodarska poslopja, ki so bila prizidana k hiši ali pa raztresena okoli glavnega poslopja. Večkrat pa so se vsi ti prostori združili pod eno samo streho; tako je dobila hiša eno ali več nadstropij.
Tudi stanovanje samo je polagoma dobilo več prostorov za razširjeno družino. Prvotno stanovanje je imelo, kot smo že povedali, en sam prostor, kjer so stanovali in tudi kuhali. Ogenj je gorel na prosto stoječem ognjišču, dim pa je uhajal skozi streho in vrala. Stropa še ni bilo. Ker v takem prostoru ni bila prijetna kuha, zlasti v vetru, so začeli polagoma pred vrati graditi zaprt prostor; to je bil prvi postanek današnje veže. Za razgrevanje take hiše so že gradili lončene peči, ki pa so jih kurili še od znotraj.
Odprto ognjišče se je ohranilo le na malo krajih, v naših krajih ni bilo prav posebno pripravno, ker je pozimi premalo grelo, poleti pa bilo prevroče. Zato so začeli kuriti peči iz veže, v sobi ni bilo več dima in je bilo prijetno toplo. Kuhali pa so še vedno na odprtem ognjišču in še danes po nekod kuhajo v kotlu, visečem nad odprtim ognjiščem. Polagoma pa so začeli kuhati v lončeni peči, ki je služila prvotno le za ogrevanje in ki je s časom dobila obliko, kot jo ima danes. Takih stanovanj, pri katerih je veža obenem kuhinja, imamo dovolj še dandanašnji. S
časom pa so ločili vežo od kuhinje z zidom in vrati. Pozneje so tudi glavno t,)bo predelili in ustvarili tako kamrico ali štibeljc, k; navadno nima peči, temveč se segreva tako, da je v njej ena stran peči, ki greje glavno sobo.
Vas se je razvila tako, da so postavljali hiše v kupu drugo poleg druge. Na .adno so bile te vasi na gričih in gorah. Za turških vojsk so gradili kmetje na gričih gradove, kamor so se zatekali pred sovražniki. Take gradove imenujemo tabore in še danes pričajo mnoga taka krajevna imena o pomenu in važnosti tovrstnih utrdb. Navadno so bili tabori zgrajeni okoli cerkve in pokopališč kot utrdbe.
Če pregledamo današnje kmečke hiše, vidimo, da se razlikujejo po pokrajinah. Slovenija je namreč po podnebju jako raznolika, kar je v nemali meri vplivalo tudi na razvoj stavbnega sloga. V glavnem ima tri tipe hiš: gorenjski, dolenjski in primorski. Prva vrsta je razširjena po alpskih predelih z dolgo in sneženo zimo, druga po dolinah, tretja pa po Krasu in Primorju, kjer zahteva gradivo in pa drugačno podnebje tudi drugačen slog.
POTNE NOGE IN SMRDLJIVI POT ZNAK BOLEZNI.
Človek s potnimi nogami je neprijeten gost in nadlega samemu sebi. Ni ga hitro smradu, ki bi -e lahko meril s tem smradom. Zato se posebno poleti radi izogibljemo ljudi s takimi nogami. Spati z njimi v isti sobi je pa naravnost pokora, da ne rečem mučeništvo.
Revež pa je tak bolnik tudi sam pred seboj. Koliko nogavic porabi po nepotrebnem, koliko čovljev mu tako rekoč na nogah segnije in razpade. Poleg neznosnega smradu trpi tak potitel; še prav hude bolečine, saj mu dostikrat, oster pot prejč kožo, da noge naravnost krvavijo. Potem po naj hofli in dela s takimi krvavo vnetimi nogami!
Odkod pa izvira tako čezmerno potenje nog in zakaj tako silno smrdi? Če hočemo imeti ra to vprašanje pravi odgovor, moramo najprej pomisliti, čemu sploh služi potenje. Vsakdo je že opazova'.,
da se ne pote vsi ljudje enako močno. Slabotneži, ki radi pokašljujejo, in debeluhi se kar kopljejo v potu pri najmanjšem naporu, dočim se poti zdrav človek le ob hudi vročini pri napornem delu.
Potenje služi dvojnemu namenu, namreč urejevanju telesne toploto in kot pomagalo pljučam i;i ledvicam pri izločanju raznih snovi, ki se tvorijo pri presnavljanju hrane v našem telesu. Le-te snovi so za telo strupene. Tako potenje je nekak > pomivanje posode našega telesa, zato prav lahko primerjamo ta pot s pomijami. Debeluh se pa poti zaradi tega, ker zavira ovoj masti, ki obdaja kTOg in krog njegovo telo, oddajanje toplote iz notranjih delov. Pri potenju s« obliva telo z vodo in ga hladi kakor voda v hladilniku motor pri avto-mol ilu. Tukaj torej pomaga potenje urejevati toploto krvi in telesa na pravo višino. Pot takega debeluha nima kaj posebnega smradu.
Drugačni so pa vzroki potenja pri ljudeh, ki imajo bolna pljuča ali ledvice ali pa oboje hkrato. Tu mora priskočiti na pomoč potenje, da tako i čezmernim delovanjem potnih žlez skuša odstranjevati sproti vso navlako iz telesa. Dočim poti debeluh ali zdrav človek pri napornem delu pretežno Je skoraj čisto vodo, ima pot bolnika v sebi raztopljenih najrazličnejših soli in vsrkanih raznih plinov. Zato tudi smrdi tak pot na vse mogoče načine. Pot jetičnika smrdi zoprno kislo, pot za sladkorno boleznijo bolnega pa spominja na duh zrelih jabolk. Potenje je pomagalo telesa in je, če odrečejo drugi odtoki, glavni izlivek pomij. Zato tudi ne bo pameten človek skušal preprečiti p> tenja, temveč ga bo do neke mere celo pospeševal. Pač pa bo gledal, da si pozdravi in odpre za.na-šene odtoke pljuč in ledvic.
Ker potne nogo smr.lijo, je to po do sedaj povedanem zanesljiv znak. da so le pomagalo te-lesa pri izločevanju iztrebkov. Če so pa pomagalo, je jasno, da pri takem potitelju nekje v pljučih, led- ioah ali kje drugje nekaj ni v redu, da on vendarle ni zdrav, čeprav si to domišlja'. Potne noge so torej onomin, da ni v stroju našega telesa nekaj v redu. Sicer še ta za silo deluje, vendar pa je nekaj dotokov zamašenih ali celo pokvarjenih.
Potne noge niso bolezen, temveč le pomagalo bolnega telesa v stiski. Zato je povsem napačno vsako zdravljenje potnih nog; nasprotno vsak tak
Izza ogla je pristokal Jože ter se spustil na klop pred hišo.
»Ali te boli. boli?» se ie zasmilil materi, ki se mu je sočutno približala.
«Kar slabo mi prihaja«, se je kremžil in zvijal. «Zbada me in reže. skeli in peče.«
♦ Kri mu moramo ustaviti«, se ie spomnil cče Košir. «Pavla, stopi po Tomažka.«
Hči je hitela k sosedu ter mu razložila, ka.i se ie pripetilo. Mož je zdravil živino. Da tudi ljudem se ni branil pomagati. Poznal ie zelišča in korenine za vsako bolezen. Znan je bil pa tudi kot dober šaljivec. Vedno je našel kak dovtip, ki je spravil človeka v dobro voljo.
«Pa pojdiva, da ne izkrvavi.« Urno je zgrabil palico in odšepal proti Koširju.
Tomažek je prišel mimo poda po krvavem sledu. «0. tristo gričev!« je vzkliknil začuden. ♦Toliko krvi. pa samo zaradi dveh prstov! Kako mora biti šele na bojišču!«
«Boter, pomagajte!« ga je fant proseče pogledal.	. .
«Sem že tukaj«, se mu je skokoma približal. Pogledal mu je rano ter ga pokaral: •Butec, kako si pa ravnal? Za igračo je pipec. ne pa slamoreznica.«
«Slamo je porinil, roka mu je ušla med grablje. pri čemer se je sprožilo kolo«, je lagal oče namesto sina.
«Hudirja. kaj človek vse iztakne!« je Tomažek neverno zmajal z glavo. «Kar bi pa hotel, se mu ne posreči.«
«Mračilo se je, pa ni videl, kam ie segel.« ie razlagala Lojza. Pavla pa se je jezila: «Po-dnevu naj bi bil narezal!»
«Včasih je menda tako nesrečen trenutek«. je vedela Koširka. «Kar je človeku namenjeno, temu ne uide.«
«Naključie. kajpada, naključje«, je potrdil Tomažek. «Ako bi človek vedel le pol ure naprej, marsikaj bi lahko preprečil.«
Mladeniču se je ustavila kri. kar ie bila Tomažkova zasluga. Za plačilo so mu postregli s sadjevcem, vsi so posedli okrog mize ter ga poslušali. Mož je bil vnet oznano-valec miru, kadar ie govoril s siromaki, vojnim dobičkarjem pa ie napovedal dolgo vojno. Povsod je rad prilival ali kaj boljšega prigriznil.
«0b suši se še trava posuši«, se ie rad pošalil. «Preden vseješ, moraš pognojiti.»
S Koširjem sta se dobro razumela, ker sta imela o vojni precej enake nazore. Wilsona. tedanjega ameriškega predsednika, sta častila kot malika. Od njega sta pričakovala poraz in zmago.
«Vojna bo še dolgo trajala, ali pa se bo nenadoma končala«, je prerokoval Tomažek. «Jože bi že ne bil prišel na bojišče, četudi bi se ne bil urezal.»
«Ali meniš?« je potrlo soseda. Na obrazu se mu ie poznalo, da se kesa, ker je spravil sina ob prste. Saj mu je hotel koristiti, ne pa škodovati.
«Fant je rešen«, je Tomažek prepričevalno poudaril. «Preden se mu zaceli, bo preteklo nekaj mesecev in do tedaj se bo umirilo. Wilson samo čaka in ko se bo naveličal noreče: «Dovolj je, mirujte, otroci!*.
«Fant naj ostane doma«, ie menil Košir. «Čemu jim bo hodil v bolnišnico v napotie!«
«Najbolje je. ako napraviš prošnjo. Pojdi do župnika ali do župana!«
«Ali meniš, da bo uslišana?« je poskočil od veselja.
«0 tem ni dvoma. Fanta bodo pozvali pred vojaškega zdravnika in ta ga bo poslal domov. Kam pa naj ga dene? Saj veš. kako pravi pesem: .Kdor ni za drugo rabo. naj var'je dom in babo'. Manjka še pohabljencev!«
Koširju je ugajalo sosedovo modrovanje, z njim se ie dalo svobodno misliti in zaupno govoriti. Toda v hiši ie bilo oblačno — sosedje so prihajali k Jožetu — zato ni smel izblekniti vsega, kar mu ie prišlo na iezik.
Ko ie odhajal, je stopil za njim ter ga je potegnil za rokav. Tomažek ie začutil njegovo bolečino, katero mu ie prestregel z desnim ušesom. Njegova postrežliivost je bila vedno na pravem mestu.
«Liudie so nevoščljivi in hudobni«, mu je pošepnil. «Kmalu bo kdo mislil, da si ie prste nalašč odrezal.«
«Beži no. beži! Kdo ga je pa videl?« ga je karaioče zavrnil.
«Nihče. da ti povem. Ampak hudobnost ie iznajdljiva.«
«Pusti jim, naj govorijo, kar hočejo. Yr mu bo dokazal?«
«Ni si jih sam, da veš. Primerilo se t ie, na to bi prisegel.«
«Za to ne boš prisegal. Ne bodi neumen.»
(Dalje prih.)

potltelj mora še podpirati noge v potenju vse dotlej, dokler telo ne ozdravi. Bolan organ, ki ga nadomestujejo poteče se noge, si potem v miru počije in lastna moč telesa ga zopet ozdravi. Napačno je vsako mazanje podplatov in posipanje 6 praški, ker vse to le zavira delovanje potenja. Večina bednih potiteljev si vsaj zvečer, ee že ne večkrat na dan, koplje noge V prav mrzli vodi Ne tajim, da je to prav prijetno, drugo pa je vprašanje, če je to dobro. Mrzla kopel ni dobra, nikakor ne, temveč prav slaba, ker ovira potenje. Mrzla voda namreč stisne potne luknjice, zadrži sredi najhujšega potenja za ves čas kopanja (četrt ure) in še dalje izločanje strupenega potu, ki si išče pota skozi bolne organe in jih po nepotrebnem draži. Ko se noge spet ogrejejo, se razširijo potne luknjice in ni čudno, da se potenje še poveča. Prav upravičeno tožijo taki ljubitelji mrzlih kopeli: Bolj ko jih kopljem, bolj so mi noge potijo in smrdijo.
Edino pravo ravnanje s takimi potnimi nogami je vroča kopel, ki ji dodamo malo žličko boiaksa
(ki ga dobiš v vsaki trgovini). Na prvi hip res ni Lai prijetna taka kopel, toda zdrava je, ker pomaga nogam potiti se. V vroči vodi se potne luknjice namreč na široko razpreznejo, vročina ,vJeče v noge kri, tako da lahko voda izsesa n nje vse škodljive snovi in jo za dalj časa o5i?ti. Zato imamo po vroči kopeli tudi prav lahke nege in se več ur le prav neznatno potijo. Ce si napraviš vsako jutro, opoldne in zvečer, četrturuo Vročo nožno kopel, si lahko prepričan, da boš rešen smradu in bolečin Boraksa dodamo zato, da mehča in celi kožo. Po kopeli je dobro noge na tre ti s finim špiritom, da postane koža odpornejša.
f Če more, naj hodi potitelj bos, sicer naj pa nosa lahke platnene čevlje in pogosto menja nogavice ali ovojke. Najslabše obuvalo za potitelje so žkornji in galoše, ker ovirajo izhlapevanje potu.
i Potne noge so vedno mrzle. Ker je mnogo potiteljev stalno nahodnih, se je ukoreninilo med njimi prepričanje, da so se prehladili zaradi potnih nog, zato jih skušajo na vse načine pozdraviti. Vendar temu ni tako. Tudi ta nahod je le prav Itako pomagalo izločanja, kakor noge in je skupni ,vzrok obojega, nahoda in potnih nog, le zamašenje kakega izlivalnika nekje v telesu. Tak nahod, združen s potnimi nogami, ozdravimo le na ta način, da pomagamo nogam z vročimi kopelmi k izdatnejšemu delovanju in tako razbremenimo nos in ga oprostimo stalne naporne službe.
j Če traja potenje z vso silo že daljši čas, si 'daj preiskati natanko pljuča in ledvice, da veš, kako ti je urediti življenje, kaj smeš, česa n« smeš. Da je ustavitev potenja nog nespametno in naravnost nevarno početje, nam pa zgovorno pričajo mnogi potitelji, ki so resno oboleli kmalu, ko bo ustavili potenje nog in jih «ozdravili». Zato, potitelj, ne kupuj dragih zdravil dvomljive vrednosti, ki ti lahko celo škodujejo, temveč le podpiraj telo v delu, saj je samo najboljši svoj zdravnik, ki pozna tajne svojega ustroja!	<K.
' Kako fe kovač Peter ujel smrt
(Pripovedka.)
l am za Pisanim morjem je pred mnogimi stoletji živel kovač Peter. Bil je človek ogromne postave in nadčloveške telesne moči. Pri delu je potreboval kladivo, ki je bilo tako težko, da ga pet mož ni moglo dvigniti.
1 Dokler je bil kovač Peter mlad, se niti smrt ni ISrznila k njemu. Toda ko se je postaral, se je
STEKLEN PAPIR
V polah In na metre, za vse vrste industrije vedno v zalogi nudi najceneje
FELIX TOMAN ml. LJubijana, Resljeva cesta 30. 204
smrt vendarle opogumila ter ga šla iskat tja za Pisano morje. Kovač je pravkar s svojim težkim kladivom koval ogromen kos železa, ko je stopila smrt v kovačnico. A naš Peter se suhe, blede ženice ni ustrašil. Bil je sicer star že nad sto let, a še vedno tako močan, da se ni bal koščene >• vni ti.
«Hej, mojster Peter, star si, z menoj pojdeš!* se je zadrla smrt.
Kovač Peter se je namuznil in odgovoril ravnodušno:
«Dokler ne izgotovim svojega dela, ne grem nikamor iz kovačnice. Ko bo delo dovršeno, potem pa že pojdem s teboj, čemu ne! Potrpi nekoliko :n počakaj. Le odpočij si, stara si in nad-ložna in ne bo ti škodovalo, ako posediš par minut. Kar tja na ono klop pri vratih položi svoje kosti!»
Ona klop je pa imela to čudovito lastnost, da je razen kovača obdržala vsakega človeka, ki je prišel v njeno neposredno bližino. Kdor je sedel nanjo, ni mogel več vstati. Smrt je bila takoj zadovoljna s kovačevim predlogom. Ker je bila v resnici potrebna počitka, je radevolje sedla na skrivnostno klop. Kovač se je zakrohotal, odložil je kladivo in zaklical porogljivo: «Izgotovil sem svoje delo, vstani da greva!*
Smrt se hoče dvigniti, a ne more. Bila je ujeta. Uvidevši, da jo je kovač speljal na led, je začela smrt prositi Petra, naj jo reši in izpusti. Toda hudomušni kovač je bil gluh za vse njene prošnje ter je brezskrbno koval dalje. In smrt je ostala v kovačnici.
Tekla so leta. Ker ni nihče umrl, je širom sveta zavladalo brezskrbno življenje. Greh se je delal iz noči v zoro, iz zore v noč. Ljudje so se polenili. Nihče več ni hotel delati, grozna lakota in revščina sta nastopili širom sveta. Živeža ni bilo, ljudje so stradali ter si želeli smrti, a smrti ni bilo od nobene strani. Vsesplošno so izpraše-vali po nji in jo iskali, toda smrti ni bilo nikjer.
No, naš kovač se je slednjič vendar naveličal njene družbe, zato je sklenil, da ji bo vrnil svobodo. In ko mu je smrt svečano prisegla, da je ne bo nikdar več v njegovo bližino, jo je kovač v resnici izpustil. Smrt je naglo smuknila iz kovačnice ter se spustila v tek, da bi prej prišla stran od strašne klopi in njenega gospodarja.
Odslej je imel kovač Peter mir pred smrtjo. Nikdar več je ni bilo k njemu. Ako ga je kje videla, se mu je izognila v velikem krogu. In kovač Peter je živel veselo in zadovoljno, pridno koval, lepo žvižgal, še lepše pel in radi so ga imeli ljudje in Bog. Morda kovač Peter še dandanes živi tam za Pisanim morjem, morda je že umrl, kdo ve. Ako je še živ, je gotovo že tako star, da že ne ve, na katerem koncu se ga glava drži.	M u 1 j a v s k i.
ŽENSKI VESTNIK
Delo na vrtu
Eno najvažnejših opravil na vrtu je okopava-nje. To je zelo potrebno, ker se v zrahljani zemlji koreninice rastlin veliko lažje razraščajo. Potrebni zrak, voda in solnčna toplota imajo tako lažji dostop do rastlin. Onoj in druge redilne snovi pa se v zrahljani zemlji hitreje in temeljiteje razkrajajo. Ako pustimo okoli rastlin trdo skorjo, potem solnce rastlino kar sežge ali pa jo tak trd oklep vsaj ovira v rasti.
Enako potrebno delo je pletev. Plevel izsrkava iz zemlje vse redilne snovi, namenjene sadikam, ker plevel vse hitreje raste in tako sčasoma zaduši zelenjad. Sploh ovira plevel razvoj in rast sadik. Zato moramo vsak plevel vedno sproti pokončevati. Plevemo tako, da ali z motiko zrahljamo zemljo in plevel s koreninami izrujemo, ali pa da s pralico sproti izpodrežemo vsak plevel. Na vsak način je treba plevel odstraniti s korenino vred, ker sicer ostale korenine spet poženo in še bolj bujno kot prvič. Tudi ne smemo čakati,
da plevel naredi seme. Ob dežju ali pa takoj po dežju ni dobro pleti, ker se v vlažni zemlji plevel, če ga nismo dobro populili z vsemi koreninami, takoj spet prime in ozeleni. Zemlja naj bo vedno toliko vlažna, da lahko plevemo, torej ne presuha in ne premokra.
Osipanje j. tudi važno delo na vrtu, ki ga ne smemo zanemarjati. Osipljemo zelenjavo zato, da so stebla bolj zavarovana, da se ne polomijo, akoi je rastlina pri vrhu močna in široka, kakor na primer zelje ali karfijola. Fižol, grah, paradižnike osipljemo, da imajo korenine več zemlje in s tem tudi več vlage okoli sebe. Krompir pa treba osi-pati zato, da se gomolji lepše razvijajo. Osipati moramo, dokler je zemlja toliko vlažna, da se ne sprijemlje. Presuha zemlja ne sme biti, ker se sicer spet razsuje.
Za kuhinjo
Pražene kolerabe. Kolerabe operi in olupi, na kar jih razreži na kocke ali pa na ploščice. V kozo deni žlico masti in žlico sladkorja. Ko se sladkor speni in porjavi, deni noter kolerabe, premešaj in zalij z malo juhe ali vode, dobro pokrij ter praži prav počasi, da se kolerabce zmehčajo. Ko so gotove, jih daj kot prikuho h govejemu mesu s krompirjem na mizo.
Stročji grah zabeljen. Osnaži grah v stročju enako kakor fižol, da mu odstraniš niti, nakar ga operi in deni kuhati v slan krop. Kuhati mora približno eno uro, da je zadosti mehak. Kuhanega potem odcedi, stresi v skledo in zabeli s sirovim maslom ali z mastjo, v kateri si zarumenila malo krušnih drobtin. Tak grah lahko daš na mizo kot prikuho ali pa kot samostojno jed.
Mlad pečen krompir. Krompir operi in ostrgaj. Po možnosti izberi krompirje enake velikosti in ne debelih, in sicer kake pol kile. V kozi razbeli žlico masti in na vročo mast stresi krompir, premešaj, osoli in prilij žlico vode. Tako duši pokrito četrt ure. Nato vzemi poklopec proč in peci krompir dalje, da ves porumeni. Ko je dovolj zapečen, stresi nanj žlico drobno zrezanega zelenega pe-teršilja in dobro premešaj. Tak krompir se poda h pečenki s solato ali pa h govejemu mesu kot prikuha poleg druge prikuhe.
Krompirjevi hlebčki. Šest opranih krompirjevi skuhaj. Nato jih olupi in pretlači skozi sito. Na masti ocvri malo drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja, vlij to na krompir, zraven pa dodaj dve jajci, dve žlici kisle smetane, posoli, in ko si dobro zmešala, dodaj še štiri žlice moke. To na rahlo pregneti, in ko je testo gladko, ga raz-valjaj za prst debelo in izreži z obodcem (ali pa s kakim primernim kozarcem) majhne hlebčke. Hlebčke pokladaj na dobro pomazano pekačo (pleh), na kar jih speci v pečici. Ko so na eni plati lepo rumeni, jih obrni, da zarumenijo še na drugi plati. Pečene daj na mizo s solato.
ŽENSKAR IMA VSE ŽENSKE RAD.
Mira: «Zelo bi rada videla, ali me moj Dušan resnično ljubi.*
Vera: »Seveda te ima rad. Zakaj bi pa baš pri tebi napravil izjemo!*.
Poprova omaka Napravi svetlorumeno pre-žganje iz dveh žlic sirovega masla ali masti in treh žlic moke, na kar dodaj eno debelo, a drobno zrezano čebulo, pol žlice celega popra, par žlic jesiha, malo juhe ali vode in osoli. Nato pusti počasi vreti, da se dobro pokuha. Ko je dobro kuhano, približno čez pol ure, precedi, dodaj malo Juhana ali Maggija in daj to omako h govejemu mesu na mizo.
X Berlinski prerok napoveduje hude čase.
Neki Weissenberger v Berlinu je začel izdajati list, katerega uvodnik priča, da je list namenjen spiritizmu in vedeževanju. Baje je diktiral uvodnik duh svoječasnega kancelarja Bismarcka. Weissenberger ne pove, ali je govoril Bismark-kov duh z njim neposredno. Angliji, Franciji, Belgiji in Ameriki napoveduje Bismarckov duh strahovite poplave. 25. t. m. bo izginila baje vsa Anglija pod morjem. Nastane strahovit potres in Anglija se bo pogreznila v morje. Istočasno bodo zadele katastrofalne poplave Irsko, Francijo, Belgijo in Ameriko. Tudi Nemčiji se obetajo slabi časi. V enem večjih nemških mest bo razsajala v juniju strahovita kuga, ki bo zahtevala samo v dotičnem mestu 17.000 človeških žrtev. Na drugi strani se pa Nemci lahko tolažijo, kajti Nemčija bo baje kmalu nehala plačevati reparacije. 25. avgusta bo krenila baje poljska vojska s Francozi proti nemški meji. Do prve bitke bo prišlo 22. septembra in Nemci bodo zmagali. Pa se bo ta prerok gotovo hudo zmotil!
X Razkrinkana ladja strahov. Leta 1872. je Odplula iz Newyorka ladja «Maria Celesta», o kateri se je pozneje toliko govorilo in pisalo, da so nastale cele pravljice in celo romani, v katerih se govori o njeni skrivnostni usodi. Čez nekaj tednov je našla »Mario Celesto» ladja «Dei Gra-tia» na širokem morju zapuščeno, brez posadke. Vprašanje, kaj se je z ladjo zgodilo in kakšna usoda je doletela posadko, ni dalo ljudem miru celih 57 let, tako da je postala «Maria Celesta» prava ladja strahov in duhov. Na prvi pogled je bila usoda ladje res zagonetna. Tako je vsaj pripovedoval kapitan ladje «Dei Gratia» Moorhous, ki je pogrešano ladjo našel. V kuhinji zapuščene ladje je bilo še toplo, na mizi so stale skodelice Čaja in več mehko kuhanih jajc. Na kupu vreč je
Vsakdo išče srečo
a le malokdo jo najde, mnogi pa ne najdejo poti do nje. Prav v zadnjih mesecih pa^ je dokaj revežev zopet čez noč obogatelo. Svoje nade so vložili v srečke državnej razredne loterije, ki so jih kupili pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z. v Ljubljani na Sv. Petra cesti, in ni jim žal, zakaj kupljene srečke so bile izžrebane za prav visoke zneske. Priporočamo vsakomur, da kupi zopet pri nas srečke, zakaj gotovo je, da mora biti vsaka druga srečka izžrebana. Zadružna hranilnica je pri-j ložila današnji .»Domovini" naročilnice, ki jih izpolnite ter takoj odpošljite, da/ Vam pošlje hranilnica pravočasno srečke. Prvo žrebanje se bo vršilo že dne 8. i u 1 i j a. Kdor ne mara biti prevaran, na) ne kupuje srečk po agentih in pri tujih) prodajalcih, temveč naj se posluži srečnih srečk	j
Zadružne hranilnice, r. z. z o. z. v Ljubljani,'Sv. Petra cesta št. 19j
KRASEN RAZGLED.
Gospodična: «S tele lestve le prekrasen razgled, gospod šef.»	a
Šef: «Jaz tudi pravim tako...i
spala mačka. Vse je pričalo o miru in redu, toda na ladji ni bilo žive duše. Pripovedovanje posadke ladje «Dei Gratia», ki je privlekla «Mario Celesto« v Gibraltar, je bilo tako neverjetno, da so odredila ondotna oblastva preiskovalno komisijo, ki je ugotovila, da je bil na ladji izvršen zločin, ni pa mogla najti zločincev. Iz pravnega vidika je zadeva takrat zaspala, zato je pa živela tem živahnejše v ljudski domišljiji celih 57 let. Šele nedavno je izšla v Londonu knjiga pod naslovom «Veliko sleparstvo z ladjo ,Maria Ce-lesta'», ki zagonetno zadevo pojasnjuje. Pisec knjige pravi, da je našla posadka ladje «Dei Gra-tia» v kuhinji «Marie Celeste pogrnjeno mizo in da je bil čaj z mehko kuhanimi jajci serviran za tri člane posadke, ki so preživeli na ladji strašne trenutke. «Maria Celesta» je imela poleg kapitana in njegove žene neznatno posadko. Kapitan je imel na ladji klavir, ki je postal za njo usoden. Kapitanova žena je rada brenkala na klavir in menda je igrala zelo slabo, kajti njeno brenkanje je tako dražilo posadko, da je sklenila umoriti kapitana in njegovo ženo, klavir pa vreči v morje. To se je tudi zgodilo. V bližnjem pristanišču Santa Maria se je večina posadke raz-bežala in porazgubila. V lastnem interesu ni hotel noben mornar povedati, kakšna usoda je doletela kapitana in njegovo ženo. Na ladji so ostali od posadke samo trije, ki so si izmislili bajko o zapuščeni ladji in jo povedali kapitanu ladje «Dei Gratia». Kapitan je sprejel vse tri v službo in bil je točno informiran o tragični usodi kapitana zapuščene ladje, toda z resnico ni hotel na dan, ker bi sicer ne dobil nagrade za to, da je privlekel zapuščeno ladjo v pristanišče. Eden treh očividcev tragedije je bil kuhar na ladji «Maria Celesta« Pamberton, ki še sedaj živi v Liver-poolu. Mož je star že 92 let, pa se še vedtoo dobro spominja, kako so se mornarji uprli in ubili kapitana in njegovo ženo. Od njega je avtor omenjene knjige dobil vse podatke. Tako se je torej legenda o ladji duhov čez 57 let razblinila v nič in ostala je samo gola resnica o zavratnem umoru.
X Orel napadel ljudi. Nekje na Poljskem so doživela pred nekaj dnevi dekleta med kopanjem zelo neprijeten dogodek in je pripisati samo slučaju, da se jim ni pripetilo nič hudega. Napadel jih Je namreč močan in velik orel, ki je poprej dolgo krožil nad njimi, nakar se je nenadoma spustil nanje. Med orlom in mladenkami se je razvil srdit boj. Končno se je dekletom le posrečilo orla pregnati, nakar so pobegnile domov. Med tem se je pojavil v bližini čuvar kopališča s puško. Čim ga je orel opazil, se je dvignil visoko pod oblake, kamor ga ni mogel doseči strel. Čuvar je zaman čakal več ur, nakar se je oddaljil. Kmalu nato ie prišlo mimo več moških, ki jih je orel takoj napadel. Zadel pa ie slabo. S palicami oboroženi možje so nasilno ptico kmalu vobili na tla in ubili.
X Dvakrat umrl. Koncem preteklega leta je Visla naplavila moško truplo, v katerem je trgovec Rosbart iz Varšave spoznal svojega 201etnega sina. Nesrečni oče je postavil pokojniku lep nagrobni spomenik. Toda kako prijetno presenečen je bil, ko se je lepega dne mladi Rosbart vrnil živ ln zdrav k svojim staršem. On
namreč ni utonil, temveč je pobegnil k svojim znan-* cem v Poznanj, ker se je bal slabega spričevala. Težko^ je opisati srečo staršev, ki se |im je sin zopet vrnil,i Toda sreča ni trajala dolgo. 2e čez nekaj mesecev;' je dobil mladi Rosbart vnetje slepiča in Je sedaj resi umrl. Zgodilo pa se je, da ga pogrebno društvo sedali ni hotelo pokopati, češ, da je že enkrat pokopan. Šele; j ko je oče prinesel uradno potrdilo, da se je pokojnik poprej vrnil k staršem in da je sedaj v drugič umrl^ so ga položili k večnemu počitku. Koga so prav za( prav prvič pokopali, še vedno ni dognano in bo ostalo najbrže večna tajnost.	J
X Zemlja v treh stoletjih baje ne bo mogla več preživljati ljudi. Dunajski profesor During ja^ predaval te dni o zanimivem vprašanju, kako dolgo more zemlja še preživljati človeštvo. Izjavil je, da bo zemlja čez 150 do 300 let tako izčrpana, da ne bo mogla več preživljati ljudi, če se bo človeštvo množilo tako hitro kakor zdaj, ko znaša letni pri-' rastek okrog 20 milijonov. Po njegovem mnenj u^ bi se morali vsi narodi na svetu zamisliti v to, vprašanje in uravnati po njem svoje življenje.^; Usoda človeštva bo zapečatena, čim bo zemlja ta k ob izčrpana, da ljudem ne bo mogla več nuditi sred-^ stev za življenje. Profesor meni, da bi moralo člo-) veštvo polagoma omejevati svoje število tako, da bo zemlja končno zelo redko naseljena, kakor bila v kameniti dobi. Pogled v bodočnost kaže boj zadnjih živali z zadnjim človekom za vsakdanjo| hrano. Kljub moderni tehniki in vsem pripomoč-' kom, ki jih ima današnji človek v borbi za ob-j stanek, bo v odločilnem spopadu za zadnje ostanki hrane človek podlegel živali, ker bo tako izčrpan; da mu vse moderno orožje ne bo nič pomagalo)
X Kratka kiklja pred sodiščem. Gospa Carpen) terjeva iz Catforda na Angleškem je tožila svq? jega krojača za odškodnino, ker ji je napravi^ obleko sicer po volji, a vendarle ne po volji. Zgo-J dilo se je takole: Carpenterjevi je najprej napravi^ obleko, ki je pa ni hotela vzeti, češ, da je predolga. Popravil jo je, pa tako, da ji ni segala nit? do kolen in da je po njenem mnenju vse mesto gledalo za njo, ko jo je prvič oblekla. Prihitela joj s povešenimi očmi domov, kjer jo je že na vratih! pričakoval ljubi mož s pridigo. Gospa je sklenilaJ da te obleke ne dene več nase, a ko je hotel imetij krojač plačilo za svoje delo, ga je kratkomaloi sama tožila za odškodnino. Blago je bila namreč, sama dala. Na razpravi je morala obleči sparnoij obleko nove mode vendarle še enkrat. Sodnik sij je stvar ogledal in velel: »Obleka je res prekratka,' pa to marsikaterim ljudem ugaja.» »Meni tudi,» joij odgovorila gospa sramežljivo, »a vendar je ne morem nositi. Imam štirinajstletno hčerko.* Sodnik je tedaj salomonsko razsodil, da mora krojač? v toliko in toliko dneh obleko primerno podaljšati ali pa res plačati odškodnino, če bi se mu to popravilo ne posrečilo.	!>,'
X Dve strahotni potresni katastrofi. Japonsko cesarstvo je zadela te dni strašna potresna katastrofa, ki ima svoje središče na velikem otoku Hokkaido, ki šteje dva in pol milijona prebivalcev.' Glavni center potresa na otoku Hokkaido je bil*: ! okolica ognjenika Homakomagatake. Ognjenik žq!
lalje časa ni bljuval, sedaj pa je bilo čuti k njegovega osrčja uekaj minut pred potresom silno grmenje, na kar se je izvil stožec ognjenika z ne-prodirnimi oblaki dima in pepela. Nekaj trenutkov nato je streslo otok nekaj zaporednih potresnih sunkov, ki so opustošili celo vrsto cvetočih pokrajin. Najhuje so trpela mesta, ki se nahajajo v neposrednji bližini ognjenika, in sicer Jubari, Iva-ruizava in Asakikave. V nekaj hipih so bila vsa poslopja porušena do tal in v mestu Asikakave se je pridružil potresu še požar, ki je uničil v nekaj urah še to, kar je preostalo. Nesrečnega prebivalstva se je polotila strašna panika navzlic temu, da so Japonci navajeni potresov. Prebivalstvo je bežalo iz hiš na ulice in hitelo proti morski obali. Mnogo jih je našlo smrt na morski obali, ker so po potresu udarjali velikanski valovi visoki preko običajnega površja na suho zemljo in razdejali ter odplovili s seboj vse, kar so desegli. O posledicah potresa na Hokkaidu krožijo med prebivalstvom najrazličnejše vesti, ki jih ni mogoče kontrolirati, ker so vse brzojavne in telefonske zveze porušeue. iPcjušene pa so tudi ostale zveze, ker se je 3<Kula v prepade in reke cela vrsta železniških in cestnih mostov. Nekateri trdijo, da je padel v reko Išiluri bt'2.ovlak, ki je vozil iz Rurumope v Sapporo. Japonska vlada je takoj odredila vse potrebne uk.-tp.> ta nujno pomoč nesrečnim prebivalcem otoka Hokkaido. Odposlala je proti otoku nekaj oddelkov svojih najhitrejših torpedovk in lahkih kri-žark, ki imajo na krovu številne pomožne ekspc-dicije. Škoda, ki jo je povzročil potres na otoku Hokkaido, je zaenkrat neznana. Prav tako je neznano število človeških žrtev. Gotovo pa je, da je škoda ogromna in število človeških žrtev nad vse veliko. — Istočasno s potresnim sunkom na otoku Hokkaido so začutili silen potres tudi na : Severni Novi Zelandiji, kjer je potres močno poškodoval štiri mesta. Potres je bil po letu ''>00. najmočnejši, kar jih zaznamenujejo potresomeri v .Novi Zelandiji, kjer niso potresni sunki baš redki. V Takagi je potres porušil električno centralo ter je nastala po vsem mestu neprodirna tema, iz katere je bilo čuti samo obupne klice na pomoč in grmenje od časa do časa zaradi nadaljnjih potresnih sunkov rušečih se stavb. V West Portu se je porušil glavni stolp poštne centrale, v katerem je bil nameščen telefonski in brzojavni urad. Pod razvalinami so našle smrt vse nameščenke brzojavnega in telefonskega urada, ki so oddale še brzojavko o prvem manjšem potresnem sunku. Potres je porušil nadalje cele mestne dele v Nelsonu. Med prebivalstvom Severne Nove Zelantlje vlada .velika panika in ljudstvo nujno prosi vlado za -pomoč.
i X Oporoka pod vešali. Mohamed Kalafaki je bil eden najbolj nevarnih razbojnikov, kar jih ie •kdaj rokomavhalo po Turčiji. Deset let so ga. zaman zasledovali, končno so ga pa le ujeli. Obsodili so ga po kratkem procesu na smrt na vešalih. Na morišču se je zločinec skušal iztrgati krvnikom io so jim morali priti pazniki, policisti iu vojaki na pomoč, preden so ga ukrotili. Ni hotel, da bi ga (Obesili, češ, da je bil zaprosil Kemala za pomilo-šoenje iu da se je bil v zadnjih vojnah junaško .boril za turško stvar, pri čemer je bil tudi večkrat ranjen. Šele, ko so mu povedali, da je Kemal nje-(govo prošnjo zavrnil, se je vdal. Hotel pa je š>> napraviti testament. Povedal je in točno popisal, kje ima v gorah skrite svoje nagrabljene zaklade, .ki jim je postavil za glavnega dediča Društvo turškega zračnega brodovja. Omenil je, da je bil I vedno navdušen oboževalec zračnih ladij. Ko je še oporoko podpisal, so ga obesili. Nato so se odpravili iskat zaklade. Doslej so pa iztaknili eno samo skrivališče, v katerem so našli 700 angleških funtov.
-( X Ogromne množice kobilic ustavile vlakovni promet. Ogromni roji potujočih kobilic so nedavno uničili pet odstotkov žetve bombaža v Rusiji. Promet na transkaspiški progi je ustavljen. Tračnice so namreč zaradi kobilic, ki so jih zmečkala kolesa, tako polzke, da lokomotive ne pridejo naprej. Vsi moški in vse ženske v prizadetih pokrajinah so mobilizirani za pobijanje te nadloge. Vsi na dopustu se nahajajoči uradniki so bili poklicani
zopet v službo in odpovedane so vse državne ter druge prireditve. Uradi so zapuščeni, ker so bile poslano cclo pisarniške moči v boj proti kobilicam. Cela vrsta vojaških letal spušča v kobilične roje iz višav strupene pline. Do sedaj so uničile sicer že na milijarde kobilic, toda njihove množine so še vedno tako goste kakor poprej.
X Riba z dvema glavama. Neko avstrijsko prirodoslovno društvo si je pridobilo mlado postrv, ki ima dve popolnoma enaki glavi. Takšni nestvori med ribami niso redki, vendar poginejo običajno v enem ali dveh dneh, dočim živi ta postrv že šest mesecev in bo živela, kakor kaže, še dalje. Razume se, da jo hranijo z vso pridnostjo in je zelo zanimivo opazovati, kako se žival pri tem vede. Obe glavi se istočasno zaženeta na hrano in jo ne privoščita druga drugi, čeprav izgine naposled v istem želodcu. Tudi drugače se glavi ne razumeta dobro med sabo. Ker imata vsaka svoj par plavut ob škrgah, se zgodi mnogokrat, da hočeta ubrati vsaka svojo smer, kar povzroča premetavanje po vodi in plavanje na hrbtu namesto normalnega plavanja.
X Ptičji kremplji v ribjem hrbtu. NaWurtem-berškem imajo obsežna jezera, v katerih redijo krape. Vsaka tri do štiri leta pustijo, da se voda odteče, na kar polovijo ribe. Ob taki priliki so ujeli pred kratkim orjaškega krapa, na čigar hrbtu so našli dobro ohranjeno okostje ribjega orla. Njegovi kremplji so se bili tako trdno zarasli v krapov hrbet, da jih je bilo treba odstraniti z nožem. Bržkone se je bil vrgel orel z višine na krapa, ki pa se je naglo potopil ter potegnil s seboj tudi ujedo, ki se je zaman skušala osvoboditi. V smrtni borbi je orel najbrže zasadil svoje kremplje še globlje v hrbet ribe, ki se ga ni mogla iznebiti tudi potem, ko je bil že mrtev. Polagoma je ostalo od ptiča samo okostje, krapove rane pa so se zacelilo kljub temu, da so ostali v njih orlovi kremplji.
X Svinjske dirke v Mehiki Konjske, pasja, avtomobilske in letalske dirke v Mehiki očividno niso več dovolj privlačne. Zato so prišli tamkaj na novo misel. V glavnem mestu Mehiki pripravljajo namreč dirko svinj. Vsaka svinja je zaprta v posebni kletki, pred katero leži pripravljena hrana. Vse živali puste stradati, nato pa jim bodo odnesli pripravljeno hrano več sto metrov daleč. Končno bodo naglo odprli kletke in svinje bodo zdrvele proti jedilom. Katera bo prispela prva na cilj, bo zmagala.
plovidba Ivo Račič v Splitu; Jadranska plovidba na Sušaku; Prekomorska plovidba na Sušaku; «Progres> na Sušaku.
Listnica uredništva
Ihan. Prosimo za potrpljenje! Še nismo mogli prečitati.
Šoštanj. Dubrovačka parobrodska plovidba v Dubrovniku; «Oceania> na Sušaku; Jugosloven-sko-amerikanska plovidba v Splitu; Atlantska
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Čvrst dokaz.
Slovenec in Nemec se prepirata o kulturi svojega naroda.
Nemec: cKaj boš govoril! Ko smo pri nas kopali za zgodovinskimi starinami, smo naleteli globoko v zemlji na žico. To je dokaz, da smo poznali že v pradavni dobi brzojav.*
Slovenec: «Prava reč! Pri nas smo pa kopali ter grebli po zemlji in nismo naleteli ra nobeno žico. To je dokaz, da smo imeli že v pradavni dobi brezžični brzojav.»
Razgovor o grdem stricu.
Mirica: «Čuješ, mamica, ali je ljubi Bog ustvaril tudi našega strica?> Mati: «Tudi.»
Mirica: «No, potem pa se je moral ljubi Bog zelo smejati, ko je videl, kaj je napravil...*
Na sodišča.
Sodnik: <Dokazano je, da ste kradli drva. Ali ste bili zato že kdaj kaznovani?*
Miha: «Ne, gospod sodnik, do sedaj me še ni nihče zasačil!*
Šnops ne sme biti pri hiši.
Mož (ki opazi steklenico, v kateri je bilo žganje, prazno): «Kdo je izpil žganje?*
Zena: «Jaz sem ga, ker ne trpim tega vražjega šnopsa pri hiši.. .*
V gostilni.
Natakar: clmate pet vrčkov piva, meso in juho. Ali je bila juha goveja ali svinjska?*
Gost: «Ne vem. Štiri muhe, vem, so plavale v njej.. .*
Beli zobje
olepšajo vsak obraz. Cesto ie zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da M doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše » Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chloro-dont-paste, ki stane Din. 8'—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 55.

m* "-' V Sm ■ v m1
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenita! oglasi. dopisovanj« te trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb tn dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek ie priložiti naročilu.
Oglasni oddelek »DOMOVINE«. Ljubljana. Prešernova ulica SL4.	Telefon št 3492.
Dekleta.
ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, išče k dvema otrokoma (5^ leta, V/2 leta) učiteljska družina na deželi. 2 url od postaje, 1 uro do cerkve. — Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod «Sotla».	202
Želodčno tinkturo
preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca, priporoča dr. O. PiccoH. lekarnar v Llublianl. 160
Se n želite naučiti fotografirati?
Fotografičen aparat, 9 X 12 cm, anastigmat, objektiv z vsemi potrebščinami, skoraj nov, in knjigo: Kako se naučim fotografirati, radi nabave večjega formata prt*-dam za 800 Din ali zamenjam za dobro ohranjeno kolo. — Alojzij Kump, Obrh, p. DragatuŠ.	253
Hlode, hrastove	166
od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenj, kolodvorom.
Šivilja	4
gre po nizki ceni šivat na dom. Najraje v kak kraj med Rogatcem in Celjem. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine«.	žtJ9
Pozor, čevljarji!
Zasebni tečaj za gg. čevljarje se vrši v mesecu juliju in avgustu. Poučevalo se bo prikrojevanje vzorcev in izdelovanje gornjih delov, praktično lepljenje čevljev, gaioš, gumastih izdelkov itd. po novi metodi Ehkam in Argo — Pojasnila daje Josip Steinman, Ljubljana, Kolodvorska ul. št 41.
^Schichtova
ŽENSKA HVALA
DOMOVINA« št. 25
ZJUTRAJ za
izkuhavattje
reče: <Gospodična, potem bi prosil še za pet di* narjev prsnega čaja...»
Nič hudega.	if
Mož: <Ti si rekla, da so to češpljevi kolačkij a jaz ne najdem nikakih češpelj v njih.»
Zenka: «Saj tudi v pasjih kolačih nikdar na dobiš psov .. j	I
Sosedova krava.
Mica: <Jaka, sosedova krava je zašla v naš vrt!>
Jaka: <Zapri vrata, Miea! Hitro jo pomolzi, potem jo pa izženi!>
Brihten sin.
Oče: cLjubi sin, kaj bo s teboj, ako se ne odvadiš pijančevanja?*
Sin: «Oče, le brez skrbi bodite in pomislite: dobro vino napravi dobro kri, dobra kri povzroča dobro voljo, ki nam daje lepih misli, lepe misli nas navajajo do dobrih del in dobra dela nam pomagajo v nebesa .. .>
Ciganska.
Kmet: cKadar te uš ugrizne, gotovo sežeš pod srajco in vedno izvlečeš živalico ven. Kaj nikdar ne sežeš po strani ?>
Ciganček: <E, če tudi po strani sežem, uja-mem uš ..»
Grehi.
Župnik: <No, Jakec, kaj je treba najprej storiti, da so nam grehi odpuščeni?* Jakec: «Najprej moramo grešiti...>
Sovražnike imajo radi.
Misijonar (med ljudožrci) cLjubite tudi svoje sovražnike kakor samega sebe!»
Ljudožrski poglavar: «Saj jih imamo zelo radi, kadar jih jemo pečene.. .>
Zaprl ji je jeziček. Gospod pride v trgovino in zahteva za tri dinarje kamilčnega čaja. Jezična prodajalka ga zavrne: cKamilice vam lahko dam, čaj pa si morate skuhati sami.>
Gospod: cPotem bi prosil še za dva dinarja ajbiševega čaja.»
Prodajalka (še bolj zbadljivo): <Ajbiša vam lahko dam, čaj pa si morate skuhati sami.>
Gospoda prodajalkina zbadljivost jezi, zato ji vrne milo za drago in z najnedolžnejšim glasom
Zopet prihajajo one
naše stare bolečine, kadar se vreme spremeni. Za ude, za glavo, za zobe, roke, noge, za celo telo, pri reumatičuih trganjih ter drugače je Fellerjev Elsafluid eno že 32 let preiskušeno zaščitno sredstvo, pravi lilagodar v hiSi. Uporablja se na zunaj in znotrai. Dobiva se povsed, poizkusna steklenica 6 Din. dvojna tf Diu. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti vsaj za 62 Din naravnost pri lekarnarju tugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 360, Hrvatska. A za želodec: Elga-krcglice 6 škatljic 12 Din.
4525-2(h 7i
Pol:edelci
Ne rani nog. — Za Vas izdelujemo trpežno, eia< — Na polju, gospodinji doma, otrokom za solo,
Moške in ženske
Obut človek izvrSi mnogo več dela. — Stoji čvrsto. -stično in poceni obutev. Primerna ie za vsako delo.
Povsod i n za vsakogar.
Debele Suskinaste otrobe,
koruzo ga mSetev, koruzo sa krmo oddaja najceneje n u ^ , «jf w t JW B L i A NI, Res. tvrdka D. V O L A Ijeva cesta ste v. 24.
Uvokoiesa najboljših svetovnih znamk V veliki izbiri, zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. - Ceniki iranko. - Prodaja na obroke
'MTR1BUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Liubliana, Karlovška cesta štev. 4.
po najvišjih cenah in v vsaki množini ter plačujem takoj: arniko, bezgovo in lipovo cvetje, pod-leskovo seme, šmarnična peresa in vsa druga zdravilna zelišča v suhem stanju. 267
R. Luckmann, Ljubljana, Ahacljeva c. 10.
P p i m a gonilna, jermena
iu vse mlinsko-teh nične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki
CADEZ & BRCAR, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.
127
NAZNANILO PRESELITVE.
Dovoljujem si, cenjeno občinstvo kakor vsa
8odjetja opozoriti, da Bem se s svojo PLESKA.R-KO in LIČABSKO OBRTJO PRESELIL iz
preselil iz Rimske ceste št. 16
v Gajevo ulico št. 2
ter se priporočam cenjenemu občinstvu tudi
za nadaljno naklonjenost. Vsa v mojo stroko spadajoča dela bom izvršil
točno, zelo solidno In po nizkih eenab. Naročena dela sprejmem tudi na deželi kakor
tudi pleskanje železnih mostov. 268	Z odličnim spoštovanjem
I	JOSIP JUO
pleskarstvo in ličarstvo, Oajeva nlloa 2.
tli arnile, poisKio sii
in vsa druga zdravilna zelišča kupujem v 1 vsaki množini po najvišjih cenah
f Ed. Pišlev, Vrhnika.
Zahtevajte cenik brezplačno.
BOLNIH
slabotnim, potrtim!
Da bi se osvobodili raznih slabosti, potrtosti, prezgodnjega trpljenja in celo smrti, je potrebno takoj od časa do časa čistiti svoj organizem od strupov, katere prinašamo s hrano (mokračna kislina, urati. toksini i. dr.), ravno tako tudi zvišati njegovo moč s pomočjo energijotvornega preparata «K a 1 e f 1 u i d» D. Kaleni-čenka. To sredstvo je neobhodno potrebno vsem onim. ki so izčrpani vsled raznih bolezni, slabe prehrane in napornega dela.
Brezplačnofranko pošljemo podrobno literaturo. katera vsebuje način za obnavljanje in jaČanje izčrpane moči, zdravja in delovne sposobnosti. Obrnite se: Beograd. Molerova ulica 27. a. Miloš Markovič.
«Kalefluid» se dobi v vseh večjih lekarnah, in drogerijah vsega sveta.
Advokat
dr. Ivan Winterhalter
je otvoril svojo pisarno v
Marenb ergu.
(Hiša Kellenberger.)
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
j ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdravnik prof. di. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:

Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje, drgnjenje, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah tei kaj je storiti v
raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poškodovanju rogov,poškodbi ko pita in zakovanju. pri prišču med parkiji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjeniu, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju goved in ovac, pri tujih pred metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo.
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasproti glavne oošte) Izdaja za konzorcij (Domovine* A d o 11 Ribnika r.
Zahtevajte brezplačni
CENIK
S 1000
slikami
Roskopf ura 49 Din.
Krt m sidro (inkerici) nekolika bolite Izvršitve 2 3 letnim jamstvom 65 Dla. Ista original patent preciz. Roskopf ura na sidro, pravi nikelj, kolesje nepristopno prahu tekoče vse v rubinih, posebno točna, 5 letno jamstvo
98 Din.
Ornega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod.
Budilka 64 Din
z 2 zvoncema in 3 let. jamstvom
69 Din.
fl. Um, Maribor št. 43/b
specialist samo za boljše ure.
243
Veliki —j , ilustrovani '
dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL in HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
R. Lorger, MARIBOR it. 104-B.
Violine ort M5 Din. Hotne naimonike od 85 Oin. Tam-Durice od Din. Uramotom od S4& Din in dalje.
70

Najboljši in na jekonomionejši
ELEKTROMOTORJI
tovarn Škodovi Zavodi v Plznju
se nahajajo v velikosti od % do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani.
obmite ZASTOPSTVO SKODOVIH ZAVODOV V LJUBLJANI
Telefon 2966.
Selenburgova ulica štev. 7
191
Zahvala.
Za iskreno tolažbo in sočuvstvovanje povodom prerane smrti naše zlate mamice, tašče, sestre itd. gospe
Marije Karba, roj.Žitek,
učiteljeve vdove in posestnice
v Ljutomeru, se vsem najlepše zahvaljujemo, posebno za darovano cvetje, oziroma vence, združenemu pevskemu zboru za ganljivi žalostinki, preč. duhovščini, zlasti veleč. g. dekanu J. Weixlu za spremstvo ter vsem, ki so nam lajšali žalost in ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Ljutomer, 15.junija 1929.	ŽallljOČi OStaH.
Urejuje Pilip OmladlC,
Za Narodno tiskarno C ran Jeteršeb