Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 90. v UUBLJAM petek, 23. aprila 1926. Posamezna številka Din 1'—. LETO III. mam dnevnik, Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. HSS odločno za politiko narodnega sporazuma. SEJE HSS SE UDELEŽILO 17 POSLANCEV. - VSI ODLOČNO ZA ST. RADIČA. — RADIČEV GOVOR. — RADIČ DOPUŠČA MOŽNOST. DA STOPI HSS V VLADO BREZ NJEGA. - RESOLUCIJA. Zagrel), 23. aprila. Včeraj dopoldne se ije .v Zagrebu vršila seja Hrvatskega seljačkega kluba, ki so jo vsi politični krogi pričakovali z velikim zanimanjem. Že predsinočnjim je prispel večji del poslancev Hrvatskega seljačkega kluba v Zagreb. Sejo, ki se je začela ob 9., je otvoril predsednik kluba Karlo Kovačevič. Ugotovilo se je, da je prisotnih 47 poslancev, štirje so se pismeno opravičili, a hkrati 12 ja vili, da vnaprej odobravajo v je sklepe večine. To so bili poslanci: dr. Krajač, asariček, Žnidarič in Cižmakuvič. Ocl onih poslancev, za katere je dr. Nikič izjavil, da so se pridružili njemu, so bili navzoči: Hrupie, Kraljič in Zimer. Ko je predsednik otvoril sejo, je dal takoj^ besedo Stjepanu Radiču, da poda Po-ročilo o političnem položaju. Radič je kil od vseh navzočih poslancev burno Zdravljen. Predno je, začel govoriti o Politični situaciji, je sporočil, da je dal "r- Maček glede na časopisne vesti o ne-fik njegovih intervencijah, pismeno iz-|av°, v kateri zahteva, da naj se sestavi °misija, ki bo prečrtala njegovo delo-vanie za stranko in za javnost. Dotlej pa bo sodeloval pri delu stranke. Prav KoSutič, bivši šel' kabineta St. Radiča, poslal vodstvu stranke pismo, v katerem trdi, da ni resnično pismo, ki naj bi ga bil, kakor so javili časopisi, dr. Pečar pisal njemu. Tudi on ne bo sodeloval pri stranki, dokler se ta s*var ne razčisti. *Ta njun korak je pravilen,« je rekel *■ Radič, ker ne more nihče ostati v stranki, dokler leži na njem kakršensi-bodi sum. Hrvatska seljaeka stranka ne trpi nobenih zarot in konspiracij, ne zato, ker bi se tega bala, temveč, ker je to protidemokratično.« Radič je nato prešel na opisovanje zadnjih dogodkov, pričenši s prvo krizo, pri kateri je pal Pašič in nadaljujoč s sestavo druge vlade g. Uzunovica. Uzunovič je po Radičevem govoru v - akpacu postavil zahtevo, da se Radič Walme iz vlade, ker da zahteva vseh radikalnih ministrov. . Govoreč o disidentih HSS je Radič ^aail svoje prepričanje, da oni niso šli i)n/ilatio zato’ ';er ■'i*1 ^il mnrtla kdp hrvkupi1, temveč iz bojazni, da ne bi v atski narod prišel nazaj v tisto stanje, Katerem je bil ob času »obznane«. To ker br in s»ka druga kombinacija je izklju-rez te-vlade ni vlade sporaz- uma. Vlada narodnega sporazuma je^ že pokazala, da edino ona more donasati zakone in delati v parlamentu. Ta sporazum ni nikaka zvijača ali taktika. Opozicija je pokazala, da je za njo politika sporazuma fraza. Za njo pomeni to le, da bi tudi ona morala priti na vlado. Z radikali se da stvarno delati, ne sicer vedno tako, kakor mi hočemo, a tudi ne vedno samo tako, kakor hočejo oni. Za delo je potrebno, da poznamo ljudi in razmere. V našem klubu so ljudje iz vseh krajev. Kriza, ki je sedaj nastala, ni nastala iz vzrokov, ki se navajajo. To je bila le preizkušnja, da se vidi, če gre tudi brez Radiča. Rekel sem že in pravim tudi sedaj, da gre. Toda to sme biti le s privoljenjem kluba. Rekel sem, da se nameravam umakniti. Toda treba je postopati pri tem na pošten in dostojen način. Nihče ne sme biti vržen iz vlade. Napo-denih ministrov ne bi smelo biti. Vi imate zaupanje v vodstvo, ki mora imeti proste roke. Položaj se lahko vsak čas izpremeni. Klub pa se ne more vedno sklicati. Včasih je treba hitro kaj skleniti. Tu ima prednost tisti, ki hitro misli. Vprašali so me, kaj bo sedaj. Rekel sem, da bo to, kar je bilo vedno v naši stranki: sloga v stranki in sloga v klubu. Jaz verujem v pravičnost. V vsem svojem političnem delu sem se uveril, da obstoje zakoni pravičnosti, kakor obstoje zakoni mehanike in matematike. J i-sti, ki vede in bote greši, ki vara m »pijačka«, ne more nikoli zmagati. Zato popolnoma zaupam v našo stvar. Naša stvar je poštena in iskrena in pošteno je tisto, kar mislimo z radikali. Naj bodo vsi Srbi radikali, tudi Hrvati so lahko radikali, kateri so tega prepričanja. Ne sme pa biti državnega pritiska in strašen ja. Govor g. Radiča je bil navdušeno pozdravljen. Na koncu je Radič izjavil, da bo cdšel s seje, da bodo lahko svobodno razpravljali. Toda vsi poslnaci so zahtevali, naj Radič ostane pri seji, ker če ima' kdo kaj povedati, naj pove možato in odkrito, da se lahko o stvari razpravlja v klubu. G. Radiič se je zato vrnil na sejo. Razprava se je nadaljevala. Prečitala se je resolucija, ki je bila po kratki razpravi malo spremenjena in sprejeta. Nato se je odposlala kralju pozdravna brzojavka. Po seji je Radič sprejel novinarje, predsednike vseh organizacij in ugledne svoje pristaše ter jim opisal situacijo. Resolucija hrv. seljaškega kluba Se glasi: Neomajno stojimo na veliki črti narodnega sporazuma, ki je bil določen z aktom od 14. julija 1925 in smatramo, da je la narodni sporazum najtrdnejši temelj narodne in državne politike. Smatramo za absolutno potrebno in Mogoče, da deluje Narodna skupščina ^no hitro in uspešno in da da narodu s® pred velikimi počitnicami vse ome Zakone, ki so predvideni v omenjenem aktu o narodnem sporazumu, zlasti pa zakon o izenačenju davkov in o občin-8*i samoupravi. Smatramo za absolutno potrebno in ^'ogoče, da se s premišljenim delom resnične vlade narodnega sporazuma uve-l®vi uspešno in sistematično štedenje vsega hrvatskega naroda v zahtevi po zakonodajnem parlamentarnem delu in o najstrožji obsodbi korupcije, se popolnoma strinjamo s predsednikom stranke, mu izrekamo svoje popolno in neomeje- no zaupanje in mu dajem!) popolno svobodne roke pri vodstvu politike narodnega sporazuma, za izvrševanje- te politike v parlamentu in pri pobijanju korupcije. Pred obnovitvijo vlade RR. Beograd, 23. aprila. Poročilo o včerajšnji seji Hrvatskega seljačkega kluba še ni prispelo v Beograd v popolni točnosti in na službeni način. Poročila so doš-la posredno, a so, kolikor so znana, zelo delovala na pojmovanje politične situacije. V političnih krogih se trdi, da po včerajšnji seji Hrvatskega seljačkega kluba ni izključena možnost, da se obnovi RR koalicija, kakor je bila prej, samo treba bi bilo nekoliko izprememb v osebah. Včeraj popoldne je predsednik vlade Uzunovič dalje časa konferiral z ministrom za šume in rudnike dr. Nikičem, ki mu je referiral o seji Hrvatskega seljačkega kluba v Zagrebu. Ko so radikali dobili poročilo o poteku te seje, so bili iznenadeni zaradi velikega uspeha St. Radiča na seji Hrvatskega seljačkega kluba. Glede na včerajšnjo sejo HSK je dr. Laza Markovič po svojem odhodu iz pred-sedništva vlade, kjer je posetil Uzunovi-ča na vprašanje novinarjev, kaj je sedaj z vlado, ker je v manjšini, odgovoril. To ni točno. Glavna stvar je, da Št. Radič ne izraža vladi nezaupanja, sicer pa tudi HSK ni izglasoval vladi nezaupnice. Radič je bil pooblaščen, da nadaljuje s politiko sporazuma. In to je važno. Ne poznamo še cele1 resolucije s seje Radičevega kluba v Zagrebu, da bi mogli povedati svoje točno mnenje. Uzunovič je potem, ko je odšel iz pred-sedništva vlade, izjavil na isto vprašanje tole: Točnih poročil še nimamo. Poročila, ki smo jih posredno prejeli, pravijo, da se je sklenilo, da se želi nadaljevati politika sporazuma. Ker je ta po sestavi in razmerju sil v parlamentu dosedaj skoro edino mogoča v kolaboraciji z radikalno stranke, verujemo na podlagi tega, da lx> zmagale naše stališče. Verujemo, da se bo HSS tudi poleg vseh zmešnjav vendarle opredelila za politiko sporazuma in ne za osebo. Ako so ta posredno dobljena poročila točna, potem se lahko zgodi, da se naše pričakovanje- udejstvi. Ali se bo uresničilo v popolnosti, ali se bo obnovila kolaboracija s polno močjo z obeh strani, to bomo šele videli. Po pismu Uube Jovanoviča. KAZKOL V RADIKALNI STRANKI MOGOČ. tudi v okviru današnjega državnega proračuna, da pa se novi državni proračun zmanjša in tako uredi, da se more narodno gospodarstvo iu prosveta nemote-i*o i'ii svobodno razvijati. Smatramo za absolutno potrebno, da se znane interpolacije „ korupciji razpravljajo v parlamentu iu vsestransko, stvarno m objektivno in da sprejme skupščina tak dnevni red in izglasuje tak sklep, ki bo zajamčil praktičen in uspešen način za pobijanje korupcije, pa naj ta pride s katerekoli strani. Videč neonvajano in celo okrepljene edinstvo HSS tako v politiki narodnega sporazuma kakor tudi v zaupanju do predsednika stranke Štefana Radiča, predvsem pa imajoč v vidu enodušnost Beograd, 23. aprila. Znano pismo Ljube Jovanoviča je napravilo včeraj v političnih krogih ulis prvorazredne senzacije, ki je do neke meje potisnila v ozadje celo zborovanje HSS v Zagrebu. Med radikali jo pismo izzvalo kousteruacijo ker so vse nade, da bi se spor mirno rešil, s tem pismom padle v vodo. Splošno prepričanje je, da pričenja Ljuba Jovanovič tako s končno borbo proti skupini Nikole Pašiča. Nihče izmed radikalov ne taji, da je prišel čas najtežje krize, kakor je še radikalna stranka od svojega počet-ka ni doživela. Neki prvak radikalne stranke je glede na to izjavil: Smatram, da je pismo Ljube Jovanoviča v neki meri pretirano, ker sem mnenja, da bi se to lahko reklo morda v radikalnem klubu, a tako ni treba delali v vrstah stranke in vsekakor ne iznaašti takih stvari pred javnost. Si-ser se bo pa poskušalo in storilo vse, da se izravnajo odnošaji med Paši čem in Ljubo Jovanovičem. Samo vprašanje je, kako se bodo v tem pogledu držali oni, ki so v tem sporu zainteresirani ali prizadeti. Danes se more reči, da sta v radikalnem klubu dve stališči ne samo v politiki, ampak tudi v taktiki. In zato dobivajo vprašanja, ki pridejo na dnevni red širšega glavnega odbora radikalne stranke večji obseg, kakor se je to dosedaj pričakovalo. Težko je danes govoriti o po-politicni situaciji. So aktivni politiki in iudi aktivni ministri, ki niso dobro orientirani. Po mojem mnenju je situacija, ki jo je treba vzeti v pretres, zelo resna. Dva temelja ista, na katerih se bo*vodila glavna diskusija na teh sejah. Ena baza je obnova koalicije s samostojnima demokrati, druga pa nadaljevanje sporazuma s Hrvati. Okrog tega se bo gibala vsa diskusija. Govoriti o posledicah, ki bi mogle nastati zaradi tega težkega slučaja v širšem glavnem odboru radikalne stranke, bi bilo sedaj prerano. Mi borno čakali na pozitivne momente za presojanje političnega položaja in ti nam bodo na razpolago, ko ,se konča diskusija na seji širšega glavnega odbora in ko dobimo od tega odbora sprejete sklepe. Včeraj se je dr. Laza Markovič povrnil iz Hercegovine in izjavil, da je to kaotično stanje, ki je zavladalo v radikalni stranki slab pojav in da se vsi pravi radikali zgražajo zaradi takih konfliktov, ker je narod ekonomsko pritisnjen ofb steno in gospodarsko trpi. Ljudstvu je treba dati zemljo, zmanjšati davke, popraviti pota in mostove, notranjo borbo v strankah pa je treba spraviti daleč preč od javnosti. KRALJ V BOKI KOTORSKI. Zelenika, 23. aprila. Njegovo Veličanstvo kralj je predvčerajšnjim popoldne ob 2. z avtomobilom dospel v Zeleniko. S kraljem so bili admiral Priča gene'-ral Hadžič, veliki župan zetske oblasti Dijakovič in drugi politični uradniki iz Boke Kotorske. Kralja so pozdravili topovski streli na torpedovki, ki je bila usidrana pred hotelom. Kralj se je nkr cal na admiralsko ladjo »Vila;, ki je v spremstvu minonosca -Kobac« in omenjene torpedovke odplula proti Tivtu. Še isti dan popoldne se je kralj z avtomobilom odpeljal v svoje rodno mesto Cetinje, odkoder se je potem ob pol 8. zvečer vrnil v Zeleniko. Od tam se je takoj odpeljal s torpedovko proti Tivtu. VELIK USPEH LJUBLJANSKE OPERE V SARAJEVU. Sarajevo, "23. aprila. Ljubljanska opera bo dala danes kolt svojo poslovilno predstavo Puccinijevo Tosco«. Cel čas gostovanja ljubljanske opere je bil odziv sarajevskega občinstva sijajen, vse predstave so bile odigrane pred razprodano hišo. Sarajevčani so se poslovili od članov ljubljanske opere zelo prisrčno in so jih obsuli s svežim cvetjem. Stran 2. >AKODNI DNEVNIK, 23. aprila 1926. Štev. 90. sss111 Iiiwi—nrgiwnrnm anw«K #wew*m«. Pismo Ljube Jovanoviča prijateljem v Dalmatjji. Vsled napadov pristašev ožje Pašičeve okolice je pisal Ljuba Jovanovič svojim prijateljem troje pisem, v katerih jim pojasnjuje položaj. Eno teh pisem se glasi, skrajšano v nebistvenih točkah. »Dragi prijatelj! Ko se je koncem prejšnjega meseca v Dalmaciji izvedelo, da sem izjavil, da ne morem sodelovati pri pripravi proslave Nikole Pasica, mi je bila izrečena od mojih prijateljev v Primorju želja, da to pojasnim. Storil sem to v pismu z dne 2. t. m. Nato iso se vršili dogodki tako, da sem bil prisiljen izjaviti se v nasprotnem smislu, kakor so se izjavljali nekateri moji tovatiši v radikalnem klubu. Vsekakor je bilo brez dvoma, do bodo nastale vsled teh dogodkov težke poslcdicc za stranko in da bo mogoče celo sama država izpostavljena kakim viharjem. Toda moje postopanje je posledica mojega prepričanja, da je prišel zadnji trenutek, K« treba izvršiti svojo dolžnost do držaje ni stranke in da no bi slabo delo radikalnih ministrov potegnilo za seboj v vrtinec, ki jih neizogibno čakfc$ vso stranko in^mogoče celo kako pomembno ustanovo v državi. Stanje v naši stranki že davno ni dobro, toda je v zadnjem času pričelo dobivati grd značaj. , . Velike zasluge Nikole Pasica za uspešno vojskovanje in za ustvarjanje te države poznam dobro in jih cenim kakor vso k drug. Ravno tako pa poznam tudi dosti njegovih nedostatkov in pogreškov. Dejstvo pa je, da je sedaj žal nesposoben, da bi vršil svojo veliko dolžnost v stranki m v državi. \Ti to nobeno čudo, če človek v 82. letu ni več na višini svoje dolžnosti in vrhu tega še v takšnih razmerah, kakor so sedanje in ki so za njega absolutno nove, da se v njih ne more znajti.* Toda najhujše je, da so njegovi otroci hn-dili po taki poti, da je naša nesreča v tem pogledu postala javna ne samo v Beogradu in mnogih krajih izven Beograda v naši državi, ampak tudi v političnih in pridobitnih krogih v Evropi in celo v Ameriki. Z druge strani je bil Pašič do svoje rodbine vedno popustljiv, mnogo popustljivejši ko drugi ljudje, tako da sedaj ne more razumeti svoje dolžnosti naprain njihovemu delu. Vsled tega nimajo k njemu dostopa oni, ki ga opozarjajo na interese države, temveč dostop imajo samo oni, ki mu ugode in ki jih priporoči njegova deca in njegova okolica. To je usodno za Pašičevo orientacijo. Poleg tega pa je to, da se ne more prilagoditi einjenicam v pokrajinah tostran Save. Drave in Donave, vzrok, da ga je mogoče le težko podpirati v njegovem delu in jemati nase odgovornost za tako delo. Pri takih razmerah ni čudno, da je njegova vlada v delu tako neproduktivna in tako brezbrižna do vedno težjega gospodarskega in finančnega stanja, ravno tako pa tudi za vse opomine, ki so bili storjeni v najboljšem namenu. Najvažnejša mesta v stranki in vladi imajo večinoma ljudje, ki so po volji okolice PaSiču po volji. Tipična predstavnika v tem smislu sta bivši minister financ dr. Stojadinovič in predsednik radikalnega kluba Ljuba Žinkovič. Ker sem pa vedel, kakšne posledice mo-, rajo nastati za radikalno stranko, če se prične borba proti tem razmeram, sem potrpel in skušal s svojim delom, da popravim zlo. ki pa se je vedno le večalo. Toda predstavniki zla niso bili zadovoljni s takim mojim pomirljivim postopanjem. Dni so se hoteli osigurati, da v vsakem slučaju gospodarijo nad stranko in tako tudi nad državo. Zato so po volitvah v februarju začeli odločno akc.ijo proti meni in mojim tovarišfem. Včasih so se potuhnili, kadar so bili zdravi elementi v stranki močnejši, ali kadar bolezen Pašiča ni dopuščala, da izkoriščajo njegovo avtoriteto. Vsekakor pa .je zlo, da so oni falzilicirali podpis ali celo i pismo Pašiča Čim nižje so padali v svojem delovanju, .tem bolj so nastopali proti "'eni. Dovolj je bilo, da je bil kdo moj prijatelj in da ni hotel izpolniti kake želje Pašičeve okolice, — bil je že zavržen. Na ta način setn 1 ostal za svoje prijatelje in za^ one, ki niso bili v njih službi, prava nesreča. Ko je po imenovanju za prometnega ministra Andra Stanič odklonil, da ustreže neki neupravičeni zahtevi nekega njihovega poslanca, je ta izjavil pred uradniki železniškega ministrstva: »Ne bo več minister. On je prijatelj Ljube Jovanoviča.« . o. In v resnici! Kratko nato je bil g. Stanič brez vsake sumnje in brez vsakega pojasnila vržen iz vlade in na njegovo mesto je bil postavljen Andra Radojevič, ki pa je bil tudi brez ostavke odstavljen s svojega mesta. Neki drug poslanec je bil kandidat g. Pašiča za državnega podtajnika v važnem ministrstvu, toda ko je prišlo na dan, da je ta kandidat v sorodstvu z enim mojim zetom (ne z Dragišo Stojadinovičem), je bila njegova kandidatura odstavljena z dnevnega reda. Postal sem tako za svoje prijatelje prava nesreča. Zadostoval je sum, da je kdo za mene, pa je njegova stvar propadla. Morete si misliti, kak je bil moj položaj. Ko no se moji volilci obračali na mene, zadostovalo je moje priporočilo in upropastil sem njih stvar. Svojim prijateljem pa nisem mogel razlagati te svoje sramote Javna seja »Zbornice za trgovino, obrt in industrijo'1. IVAN JELAČIN ML. IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA. V takih razmerah je bila predlagana misel Pašičeve proslave in sicer brez vsakega posvetovanja s prvaki stranke, samo od uradnikov zunanjega ministrstva in ministrskega predsedništva in na način, ki bi moral imeti politično neprijetne posledice. Smatral sem zato za svojo dolžnost, da kot prvi podpredsednik stranke predlagam poslanskemu klubu in glavnemu odboru, da vzamejo stvar v svoje roke. Nato je prišlo do tega, da šo me v aferi Dragiša Stojadinovič-Rade Pašič začeli obrekovati. Bil bi nizkoten hinavec, ako bi trpel žalitve in ponižanja in bil ostal na čelu proslave Pašičeve osemdesetletnice. Pa to je končno mala stvar, ki se da pozabiti, toda sedaj so prišli veliki dogodki. Uverjen sem, da bo ta kriza končala slabo za radikalno stranko. Hotel sem v klubu svetovati, kaj je po mojem mnenju treba storiti, a Pašičevi zaupniki so napravili stvar lako, da niso dopustili diskusije v klubu. Tega nisem mogel trpeti ne jaz ne moji tovariši brez ostrega protesta. Predsednik kluba Ljuba Živkovič ni dopustil diskusije in je proglasil neresničen rezultat glasovanja. — Sprejeta je bila resolucija, s katero se daje Pašiču polna moč za reSitev krize. Zal je zaradi takega postopanja v klubu nastat konflikt med menoj ili dr. Nikolo Novakovičem, ki je porabil to priliko, da daje dušica svojemu že dalje časa prikrivanemu nezadovoljstvu proti meni. Kriza Pašičeve vlade in sestava vlade pod predsedniištvom Uzunoviča in mnogi z*do simptomatični pojavi govore, koliko so grešili prijatelji Nikole Pašiča. Toda ioni nimajo poguma, da bi hoteli videti pravi vzrok svojih neuspehov, temveč mislijo, da je dovoljeno za vse, kar se neprijetnega godi, okriviti mene. Zagotavljam vas, da kolikor so Velebit in Biokovo imele zveze s Št. Radičem pri izbruhu zadnje krize pred 30. marcem, toliko sem je imel tudi jaz. Od vsega tega sem bil tako daleč. Ako bi bil kaj delal, bi imel tudi pogum odkrito priznati in bi prevzel polno odgovornost pred prijatelji in pred vsakim. To smete verjeti svojemu Ljubi Jovanoviču. Politične ve*tl. = Kaj je sedaj prav? Pred par dnevi so mladoletniki silno rentačili nad posl. Pucljem, češ da je on izposloval po centralni vladi v Beogradu tak volilni red za trgovsko -zbornico v Ljubljani, ki zagotavlja klerikalcem zmago. Včeraj pa piše »Narod : Slučaj je pomogel do zmage klerikalcem, ki se je sicer ne bodo dolgo veselili, ker bodo še letos splošne zbornične volitve.« Za koga je torej volilni red za trgovsko zbornico prikrojen, za liberalce ali za klerikalce? — Neuspeh poslanca Nika Novakoviča. Kakor znano je posl. dr. Niko Novakovič po Dalmaciji uprizoril ostro kampanjo PJ/?*1 Ljubi Jovanoviču. Preti kratkim se je vršilo zborovanje radikalnih delegatov za sev. Dalmacijo in na tem zborovanju je dr. Niko Novakovič predlagal po ostrem napadu nezaupnico Ljubi Jovanoviču. Njegov predlog pa je bil odklonjen. .. - Odgovor Dragiše Stojadinovica. Vedno bolj se vidi, da je Dragiša Stojadinovič mož, s katerim je zelo nevarno zobati češnje. Pred kratkim ga je napadel v »Politiki- neki Cir-kovdč da je prodajal Stojadinovič svilo iz državne tovarne za svilo v Novem Sadu in Schrey, Rebek. Šarabon, Lenarčič Ložar. Na predlog Zveze industrijcev so se vršile tudi volitve novega predsednika mesto umr-lega g. Kncssa. Stavljena sta bila dva pred-loga, in sicer je g. Rohrinann .M' Lenarčič, g. Lipej iz Brežic, p^* ^ da ne odreka zaslug g. Lenarčič11’ unflai pa da je treba mlajših In^či gornico predlagal g. Jelačina Ivana ml. V<**ve so se vršile z listki in je bilo od 35 glasov oddanih za g. Jelačina 18, za g- Lenarčiča pa 17. Za predsednika je torej izvoljen g. Jelačin ml, ki m bil navzoč na seji. Volitve so bile tajne m zato je skrajna neukusnost, če neki ljubljanski list napada one, ki so volili po svojem prepričanju. Izvolitev g. Jelačina ml. je pozdravim vsa % javnost z zadričenjem, ker je znano, da smatra novi predsednik za našo glavno nalogo, da izvede kompromis za bližnje volitve ter da se tako doseže čim plodonosnejše delovanje zbornice. Po poročilu računskih pregledovalcev je sledilo poročilo o zborničnih akcijah v davčnih vprašanjih. Glavno zbornično delo v davčnem vprašanju v preteklem četrtletju je bilo posvečeno vprašanju taks, avtonomnih doklad in davščin. Obremenitev po taksah je dosegla višino,' ki je dala finančnemu ministru povod za izjavo, da ne računa na na-daljno povišanje, ker je glede teli dajatev dosežena že skrajna meja. Generalna direkcija posrednih davkov se je odločila za temeljito reformo zakona o taksah in zahtevala od naše zbornice, da stavi svoje izpremmje-valne predloge, ki jih je ta tudi podala. Ti predlogi se nanašajo predvsem na sodne takse, carinske administrativne takse, dalje točilne takse, takse na reklamo ter na občuitne kazni, ki *e >po aaikonu ne smejo zniževati in. n,e morejo milostno odpuščati. Zbornica je glede odmerjanja in pobiranja taks zastopala stališče decentralizacije finančne uprave. Izenačenje neposrednih -davkov je še vedno na mrtvi točki. Odločilni faktorji sioer priznavajo upravičenost zborničnih zahtev, odlagajo pa njih izpolnitev, češ, da stojimo itak pred izenačenjem davčnih zakonov. Toda vsa znamenja kažejo, da v doglednem času še ne moremo računati z resničnim splošnim izenačenjem. ,Po tej točki iso sledila še razna druga 'pomočila, nato so pa prišli na vrsto tudi posamezni predlogi. Izmed izredno velikega 'števila predlogov, 'M »so bili etavljemi, naj omenjamo le nekatere: Predlog, da se zbornica obrne na ministrstvo za šume in rude is protestom proti ukrepu, d« mora bratovska J skladnica naložiti svoj denair pri državni hipotekarni banki, kar bi bilo protizakonito. Predlog, da opozori zbornica merodajne kroge na mamero avstrijske vlade, ki hoče parlamentu predložiti nov načrt carinskih tarif, ki bi onemogočile uvoz agrarnih izdelkov iz naše države v Avstrijo ter zahteva, da naša država odgovori z zaščitno carino ttamaftib industrijskih izdelkov. jf"*. Dalje samostojni predlog zborničnega nika g. Lenarčiča glede podaljšanja.javnega obvezno nalaganje papilarnega banki, denarja pri državni in hlp<*®»tja ^hteva, drugi predlog istega 'Pr^,*ministTOtvo M-da naj se zbornica oforn£, izenačenje nepo-matic s prošnjo, da » JSatutieni smeri in naj f6*1'!' ta,Vna6hi upošteva težak položaj dav-J " «r ciflvftm ii ^Stavljen?so bili še predlogi glede kreditov pri Narodni banki, glede prispevkov zbornice •za podporo brezposelnim ter predlog o odpravi trošarine na vino. Vsi predlogi so bili sprejeti in s tam J i >bil dnevni red javne seje zaključen, nakai • s -| je pričela' tajna seja, ki ise je je videleal _ novoizvoljeni predsednik Zbornice za K 1 no, obrt in industrijo g. Ivan Jelačin ml. 1 Štev. 90. NARODNI DNEVNIK, 23. aprila 1926. ........... r ni«r-|-f[ amm ttmmmmmmmmmmmmm Slrau 3. -vesti. DOSLEDNOST. Ko smo priobčili apel na finančnega delegata, da se vendar že izplačajo srednješolskim učiteljem nadure, sta o našem nastopu govorila tudi dva srednješolska učitelja in poudarjala, da se je edino »Narodni dnevnik zavzel za njih upravičeno zahtevo. . <0 sm<> par dni kasneje objavili popra- '®r, ?• delegata, so vsi profesorji upali, da pridejo vendar do plačila izvršenih nadur. Včeraj pa sta uvodoma omenjena profesorja zopet govorila o nadurah in sedaj ob koncu meseca še zlasti občutila, kako težko je, ker nadure še vedno niso izplačane. In v pogovoru pravi eden: . .^a, če bi se še mladinski tisk zavzel, pa o*le nadure gotovo izplačane. Ampak ta tisk se ne gane, oba profesorja 1 a se vedno podpirata , jutro« in SDS. “lez komentarja. • Nova brezžična smer za odpravljanje •»emskih brzojavk. Med postajama Saiint- Jr®® *n Beog.rad-Rakavica je bil nedavni) wv Im611 .^zžični brzojavni promet. S to norega St* £ ®tv«Tjena najkrajša in najhit-iavk vuL opravljanje inozemskih brao-S’ieS frčijo in Ameriko. Pristoj-žične Kot za vs« druge najcenejše brez- D-irn/fn J^'ne smem, ki so označene v med-' v 1 zojavnem pniigitajbendiku. ni« i zakonski načrt o gospodarskih zbor-yUal> se izdeluje v trgovinskem ministrstvu. * novim zakonom ise iima zadeva zakonodaja Enačiti za vso državo. — V ministrstvu prosvete pripravljajo no\ ukaz, o personalnih izpremembah med nvini-sterialnim uradništvoin. v-~ •nednavodnem gumarskem kongresu, v k ^0| 81110 P01'o«ali dne 29. t. m. me hi • P zastoPano naše ministnstvo za su-ralni a* i t.le^1 delegatih. Tu so: gene-tor ?T .Miodrag Stamenkovič, .inšpek- cije §u,mnSIJiC lnlfeif odseka generalne direk-girala G jok o0Og\iHska L,niverza je dele- »S®?««: » ikrediH VZa aWatik(l: Odobreni so slede-grebu in >ii i- llio o^.eilj'e iaei'odrioima v 'Žano čm ^koplju 3,800.000 Din, za zrakoplov-« teto V Novem Sadu 1,500.000 Din, za štab 1 r.5pPiovne »tehnične komande v iKraljevu ^0.000 Din. moT ^r0(laja časopisov na kolodvorih. Pro-nim ° 'Ministrstvo je poslalo vsem podreje-je ■ orgari5m okrožnico, v 'kateri javlja, da rlj^sdeto, da ste delajo na raznih kdlodvo-g^P^^iajanju novi n zapreke ter naroča, da ?na&? kompetentni faktorji prodajalcem do- piiitožK- tov v v9ake,m oziru na «*o. Vealkd ter v™ kake redakcije bo sledila preiskava »i^lvec rož j e kaznovan. ruskih nacionalnih novinarskega udružemi^ J®™**!1 :Y 'Postorili « ,,,,La £ ke ruske ^organizacije. Organizacija, ki ji »pada večina mprednih ruskih političnih ganizaoij, je bala ustanovljena pred dvema v Beogradu ter predsfavlja „eTa! T'S,ll'“'J'0’ V kal.eri ni Prostora niti je Za boljševike. Na sestanek ' be,r®‘i Maislov iz prage, ,Ui je šef • »eljaička /stranka, katere dil * organizacijo solidarni«. Unija je iz-p la povodom kongireisa ruske emigracije v , ar.izu nvanlifest, lki »o ga .udeleženci sestanka v Beogradu odobrili. — Hrvat.»ki turisti v Celju. Te dni je priredil zagrebški hrvatski 'turistični klub »Slie-me« izlet v Celje in v celjsko kočo pod Tolstim vrhom. Z jutranjim vlakom je prišlo 65 hmtsikih izletnikov v Laško. Na Zidanem gpstu se jim je pridružilo 35 izletnikov iz re£^a'“e 111 3 iz Litije, 'iz severa pa iso prišli turra^nil> društev iz Maribora in be*nu i blatine- Tako se je zbralo kljub ‘sla-turist^r^’en 11 Pred celjsko k-očo okrog 150 o ’ :Sn bili prav doibre .volje. Glavri Ve,l žid.'u i° oV.-1 se pripravljajo, da odrešijo f.lh v Istri, .ki je še v rokah na- Iijans]fecr’a |*ulje pri Opatiji. Postavko ji ita-. " Pojji^Tesarja. aač^f 1{a razstava v Dubrovniku se odhor “j {.0m meseca avgusta. Pmipravljal-» 'v'° s '?e 0,>rnil 11)1 poljedelsko iministr-s/o. 28 subvencijo. Miniististvo bo .se čuj©, odboru na roko. odhoi- S • me?eca avgusta. Pinipravljal- ? -ko,mWrja. razs ese. nil sub i b or 'ijali ik 90j.no™ <■ otroci. Na kolodvoru so k> sru?v«nii i • svetnik Spun-štrižič, avrtrftkflSSSl v ki Mejmier ter avstrijski honorarni konzul na Susafcu Sabljič. V torek je nadaljevala ga. dr. Ramekova potovanje na otok Krk, kjer osta-dalje časa na oddihu. Iz državne službe. Za definitivnega Q ~ 'S'**** 'lia roico. šak^^prc^a avatrijakega , je 'imenovan činovniški .prip.ravniik inspel' • "----- ^otnainko. je*ik tolmača nemškega in italijanskega •iflitenJL.pri fMelnieni 'sodišču v Ljubljani je obl;w( . —........ tin inšpekcije dela v Ljubljani Drago-Uorn..,;»!,« je r;re“:“yai1 »miritirani odvetnik dr. Giutstev Uo g/'!***®!® zaekspoit. »Večer«: pi5e: Konč-t>U0 J® direkciija monopolov spomnila, da bi budŽPt,1 Proizv«ia|t'i 'tudi dobre cigarete. V S«2i(le predviden kredit za razširjenje in bo J ,ltev tobačne tovarne v Nišu, tako da S o 1(T:™a ,all,t0 proizvajala fine digare-i)„. 111,1 se naši ni pušilcem niti ne tsa- Pa ne bomo naših pušilcef\r po neipo- i iu-ebnem razburjali, naj povemo takoj, da 'teh cigaret ne .bodo pušili oni — zanje so dobre tudi »Vardar«. Nove cigarete bo pušilo inozemstvo. Naša monopolna uprava si hoče pridobiti slavo. Ker se ji .to doma doslej 111 posrečilo, hoče poizkusiti v inozemstvu. Pri teni ja pa tako previdna, da ne pošlje preko meje »VardaT«-ta način domačim pušilcem ne preostane drugega, (kot da ise organizirajo ter pri-rede vsaj vsako leto po en izlet v inozemstvo, kjer bodo pušili dobre cigarete monopolne direkcije Sil S. — Brodarska podoficirska šola v Šibeniku se prične dne 1. oktobra t. 1. ter traja* dve leti. Sprejemajo se 16- do 191etni mladeniči, ki so dovršili najmanj štiri razrede osnovne šole. Prošnje za sprejem se morajo vlagati najkasneje do 1. septembra t. I. Vsi pogoji za sprejem v to šolo so razvidni i'' razglasa, ki je nabit na magistratu in Mestnem domu. — Mestni magistrat v Ljubljani. — Konccrt pevskega zbora »Sloge« v I*a-dečah pri Zidanem mostu. V nedeljo dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer priredi pevski zbor narodno-železničarskega glasbenega društva »Sloga« iz Ljubljane pod vodstvom pevovodje gospoda Mirko Premelča v dvorani Sokolskega društva v Radečah pri Zidanem mostu ljudski 'koncert z izbranim sporedom, ki to glasboljubeče občinstvo gotovo v polni meri zadovoljil. Ker je pričakovati obilnega obiska, opozarjamo na pravočasno preskrbo vstopnic! — »Norge« zapusti jutri Leningrad. Kot poročajo ,iz Moskve, zapusti »Norge jutri Leningrad. Kontinent preleti ponoči. Inž. Nobile in poročnik Larsen sta se sporazumela z geografsko opazovalnico rv Leningradu, ki bo tekom potovanja Noirgini posadki stalno poročala o meteoroloških izprememibah, kar bo za ekspedicijo, kot dokazuje Amiindseno-va izkušnja, izredne važnosti. Na aerodromu si ogledujejo množice zrakoplov. Vsak dan ga ipride gledat do 10.000 oseb. — Vpliv glavne gripe na značaj mladoletnih. O stvari smo na splošno že poročali. Te dni pa ..je imel znan londonski zdravnik dr. C. P. Symonds zanimivo predavanje, v katerem je navedel več konkretnih slučajev ter povedal mnogo zanimivih podrobnosti. Navajal je sliučaje, v 'katerih so postali mladoletni, ki so preboleli encephalitiis lethargic-o, prav vragi, istirah svoje okolice. V mnogih 'slučajih so postali mladoletni .rek-onvaleseeniii, ki so bili preje vseskozi pošteni in diisoi,plinirani otroci, po bolezni v vsakem .oziru nebrzdani in mali zločinci. Njihova morala «e je tako izpremenila, da so jeli krasti, lagati, preklinjati ter kazati vsakovrstne druge grde lastnosti. Kot tipičen primer je navedel dr. Sy-mondts slučaj nekega dečka, ki dela, odkar je imeli encephalitis lelargic-o. vso noč kraval, s tem da poje. tuli, žvižga, preklinja ter napada svoje brate in sestre 'ter jih muči. Netka drugi otrok je neverjetno pameten v iznajdibi vsakovrstnih lumparij. Njegova zadnja je bila, da je napolnil, ko je že vse spalo, vse črevlje, ki so stali v predsobi, z marmelado. Take nesrečne otroke je mogoče spraviti na pravo pot nazaj edino-le s potrpežljivostjo. Poboljševalnice ne dosežejo prav niobemiin vispehov. Žalibog pa ni mogoče v vefimi stu-dafev ničesar več doseči, iker je značaj otralk, ki so preboleli glavno gripo enkrat za vselej pokvarjeni. — Eksplozijska nesreča na ameriškem po-tapljalnem čolnu. Iz New-Londona (Connecticut) poročaijo: Na potapljalnemi čolmi S 49 se je pripeiiila eksplozijska katastrofa, iki je zahtevala 12 človeških žrtev, raz v en teh je 15_oseb posadke leako poškodovanih. 7- Morie *arrelo. Kot smo poročali, bruha vulkan Maunalo na Havajskih otokih že več dni lavo in pepel. Te dni sta se vlita dva ogromna hudournika lave v morje, ki je vsled tega zavzelo na razdaljo’ več sto metrov daleč'od obale. Nad morjem so se pojavili takoj avijatiki, ki so nenavadni prizor fotografirali. — Zagrebška premogovna alera. Predvčerajšnjim je končala komisija, ki jo je poslal bivši prometni minister Krsta Miletič v Zagreb, da preišče premogovno afero pri zagrebški železniški direkciji, svojo delo. Kolikor je doslej ugotovljeno je oškodovana država za 10 milijonov dinarjev, vendar pa ne gre .za tatvino, temveč za malomarnost. Direkcija je nakupila namreč več premoga koi ga je potrebovala, raiMI pa se je vedno le premog, ki so ga dobili nazadnje, vsled česar so spodnje plasti razpadale v prah. — Izročitev Vukažina Markoviča. Kot smo že poročali, zahteva naša vlada od dunajskih oblasti, da j,i izreče odmetnika dr. Vukašinn Markoviča. Dunajska vlada se še ni odločite, ker ni sigurna, če gre za političnega alti za navadnega zloti lira. Pri tej priliki pišejo dunajski lista mnogo o tem, da je postal Dunaj v zadnjih letih zatočišče političnih preganjancev in beguncev iz vseh držav, obenem pa centrum Spionaže. Poedine vlade so postale na Duiiiij množico špionov, ki nadzirajo poli-^ ^»»nce ter obveščajo o njihovem po- nnnolfl J^tanilStTO. Posebno intenzivna je ?ica su mi i i v ih ‘ nslta sP‘«>naža. Velika nuno- sHFHSl s- političnih krivcev, na drugi strani £, T morajo boriti proti zahtevam poedinih inozeim-skih vlad, iki zahlevajo včasih izročitev včasih pa izgon teh oseb. — Roparji napadli gledališče. Iz Kuau-Tungii na 'severnem Kitajskem poročajo, da so napadli le dni v Hok-Sanu roparji gledališče ter vrgli med občinstvo 7 bomb. Pri tem je bilo glasom poročila 20 oseb ubitih, 150 pa ranjenih, med njimi mnogo smrtnoneva.rno. Pred napadom so zahtevali tolovaji od okrajne oblasti, da jim izroči nemudoma 1000 funtov šterlingov. 'Ker se oblasti teinu pozivu niso odzvale, so se maščevali roparji na omenjeni način nad prebivalstvom. — Tihotapstvo saharina. Te dni -so našli f i-iiačni kontrolni organi v Mariboru na itender-ju lokomotive graškega brzovlaka med premogom 15 kg vtihotapljenega saharina. Da se jim je to posrečilo, se imajo zahvaliti dejstvu, da so dobili pravočasno od avstrijskih detektivov migljaj. Tihotapstva 'sumljiv je avstrijski strojevodja. — 40 divjih petelinov. Sredi t. m. se je pričel v lvovskih revirjih okrog Dravograda lov na divje peteline. Doslej je izsledenih okrog 40 divjih petelinov. — Majevi hrošči so že tu. Dasi letos n.i hro-ščevo leto, se pojavljajo že sedaj v nekaterih krajih majevi krošč.i v .vznemirljivih množicah. Kmetje se boje, da pokonča golazen zgodnje sadje. najnujnejša potrebščina za vsakega je sedaj sijajen dežni plašč od tvrdke Drago Schwab, Ljubljana. L]ibl)ui. 1— Umrl jc včeraj zjutraj v Ljubljani gospod Ferdinad Stare, sodni svetnik v pokoju, \ 81. letu svoje starosti. Pokojnik, ki je bil po svojem milem značaju jako priljubljen, je šel sicer v pokoj že pred tridesetimi leti, a se je kasneje gospodarsko udejstvoval. Bil je ustanovnik med drugim tudi Splošnega kreditnega društva v Ljubljani, kateremu je načeloval kot predsednik dolgo vnsto let. Rot družabnik in mož odkritosrčne besede je bil cenjen v najširših krogih ter je igral odlično vlogo v ljubljanski predvojni družbi. Bil je oče znane narodne rodbine, sam sin pristnega slovenskega očeta. Dr. Danilo Majaron, predsednik odvetniške zbornice, je njegov zet, njegovi sinovi pa gg. dvorni svetnik dr. Leo Stare, znani slovenski odvetnik v Trstu g. Egon Stare in ravnatelj Slovenske banke in Vineje, g. Bruno Stare. Blago-pokojnika ohranimo v dobrem spominu. Pogreb bo jutri ob 3. uri popoldne iz pokojnikove vile, Erjavčeva cesta 16, na pokopališče k Sv. Krištofu. Lahka mu zemljim domača, katero je 'toliko ljubil! I— Učinki vladne krize v Ljubljani. Kriza vlade se tudi v Ljubljani prav močno pozna. Ljubljančanov ne zanima samo vprašanje, ali bo po krizi še cvetela korupcija ali ne, tudi vprašanje, za koga bo po rešitvi krize »zarada< cvetela, jim ne moli mirnega spanja, ampak najbolj jih vznemirja vprašanje, kakšen list naj zjutraj kupijo in ga neso s seboj v pisarne in trgovine in delavnice, da ne bo zamere na zgoraj ali pa nepotrebne blamaže. Uradnik, kateremu gleda iz žepa .Slovenec«, lahko • riskira svojo službo, če pridejo na vrh samostojni demokrati, oni pa, ki razgrne na pisalno mizo predse velikansko .Jutro , ne more računati na naklonjenost visoke vlade in predpostavljene gosposke, če zlezejo klerikalci na krmilo. Ta sveti strah pa prizadevlje številnim gospodarskim krogom ogromno škodo. Prodajalke časopisov imajo občutno izgubo, papirnica v Vevčah proda mnogo manj papirja, tiskarji ne dobe čezurnega dela, olja za mazanje strojev se porabi mnogo manj in vsled manjše obrabe strojev' so razne tovarne v nevarnosti, da pridejo v konkurz. Samo eden je vladne krize silno vesel in ta od vsega srca želi, da Bi trajala vsaj še 50 let, to je naš slavni tro-i svet. Dokler namreč traja vladna kriza, osta-| ne isti minister za notranje zadeve in ostane i isti veliki župan. Zato je neki gospod, ki ima j jako dobre zveze z našim magistratom, rekel z opravičenim ponosom: »Mi pa še na grema t ku.limal!« •1— Neprijetna slika Na Miklošičevi cesti so pasantje včeraj okoli 2. ure popoldne doživeli mučen in neprijeten prizor. Ravno v tem času je precej deževalo in na asfaltiranih hodnikih so se zbirale po vdrtinah male vodne mlakice, preko teh pa je plezala po štirih slabo oblečena moška postava. Revež je imel kolena ovita z debelimi krpami nfvno lako tudi roke, in tako je šlo po vodi in dežju naprej. Ljudje so obstajali, gledali in se opravičeno čudili, zakaj se pusti takega pohabljenca na cesti. Ali v Sloveniji res ni več nobene socijalne ustanove, kjer bi našel tak siromak potrebno oskrbo? Če je pristojen v Ljubljano, se mora najti zanj mesto v ubožnici, če pa spada na deželo, naj skrbi višja oblast, da ga bo po zakonu preskrbela njegova domovinska občina. 1— Gremij trgovcev v Ljubljani, poživlja na prošnjo glavne carinarnice vse one trgovce. ki sio dobili poziv v zadevi naknadnega vplačila carinskih pristojbin, da se pozivu carinarnice brez odloga odzovejo, ker ,se jim bo naznanilo rešen,je, proti kateremu imajo pravico pritožbe v zmiislu čl. 58. car. zakona. Upravnik glavne carinarnice opozarja Gremij, da bo v nasprotnem slučaju proti onim, ki se ne bodo odzval i pozivu, uporabil vse zakonite invere, ki iso mu na razpolago. Opozarjamo. da morajo vsi oni, ki ise proiii rešenju carinarnice niso pritožili, zahtevane zneske takoj plačati, .ker bo v iprotivnem slučaju carinarnica dolžne zneske utirjala eksekutiv-nim potom, Konečno naproša .Gremij, da se vsi prizadeli zglase pri carinarnici osebno, in naj ne pošiljajo uslužbencev, ki v .zadevi niso poučeni in tudi ne pooblaščeni. —• Načelstvo. ' Akademikom! V soboto, 24. t. m. ob * • uri bo otvorjen tečaj za priučitev svetovnega jezika »Esperanto za visokošolce in aieer pod okriljem Akademskega kluba za Društvo narodov. Natančnejše informacije na društveni deski omenjenega kluba na univerzi. Akademski klub za Društvo narodov še posebej opozarja na ta tečaj člane kluba, ker se naša stremljenja v marsičem krijejo. 1— Ljubljansko učiteljsko društvo ima danes ob 20. uri v Učiteljski tiskarni diskusijski večer o premembi pravil. Vabljeni so vsi člani, da se ga udeleže v čim večjem številu. 1 — Akcijski odbor za podporo odpuščenim trboveljskim rudarjem na Viču priredi v nedeljo, dne 25. aprila 1926 »Trboveljski dan«, ki se vrši po sledečem redu: Dopoldne od 10. do 12. ure koncert domače godbe »Gra-daščica« pred šolo. Med koncertom nahiramje prostovoljnih prispevkov po občini. 'Zvečer ob ^8. uri prireditev v Sokolskem domu na Viču; na sporedu so: Govor, recitacije, koncertne in pevske tooke ter enodejanka. — Podobna večerna prireditev se vrši v isti namen v nedeljo, dne 2. maja 1926 tudi v Društvenem domu na Viču. — Občani Viča se pozivajo, da podpro to dobrodelno akcijo z denarnimi prispevki ter napolnijo pri večerni prireditvi dvorano, da bo uspeh čim večji in častnejši. 1— Šahovski liandicapturnir. Jutri igra svetovni šahovski mojster dr. Milan Vidmar istočasno z 12 dobrimi elani ljubljanskega šahovskega kluba. Handioaptumir bo neke vrste training za veliko šahovsko tekmo Ljubljana-Trst, ki se vrši v kratkem v Ljubljani. Maribor. m— Osnovnošolski usposobljenostni izpiti v Mariboru in Ljubljani. Ministrstvo prosvete je zvišalo izpitno takso za osnovnošolske usposobljenostn eizpite na 250 Din za kandidata (-tko), kar velja že za sedanji izpitni rok. GLAS IZ OBČINSTVA Na protestnem shodu Društva najemnikov in podnajemnikov v Mariboru je izprego-voril par umestnih besed tudi občinski svetnik Bahun. Poudarjal je, da pobira občina neki davek, ki nese na leto 60.000 Din in ki bi se moral uporabljati za zidanje stanovanjskih hiš za mestne uslužbence, da pa sedi v občinskem svetu 19 hišnih posestnikov in 10 drugih občinskih svetnikov, ki so ž njimi solidarni, tako da imajo hišni posesltniki vedno večino. Ta skupina je hotela uporabiti donos omenjenega davka v druge svrhe, česar pa veliki župan ni dovolil. Gospodje bi pač radi zidali lepo in veliko magistratno poslopje, za stanovanjske hiše za mestne uslužbence se jim pa ne mudi. Predno zidajo nov magistrat, naj rajši popravijo stranišče pred glavnim kolodvorom. Nasadili so pred to hišico nekaj zelenja, toda za notranjost se ne brigajo ... PROTESTNO ZBOROVANJE JAVNIH NA-MEŠČENCEV IN TRGOVSKIH NASTAV-LJENCEV. V četrtek, 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer se je vršilo protestno zborovanje proti sklepu trgovskega gremija za mesto Ljubljana, da se podaljša delovni čas od 8 na 10 ur. Zborovanju, ki se je vršilo v obširnem poslopju pri »Levu«, je prisostvovalo preko 300 privatnih nameščencev in trgovskih nastavljen-i'cv. Zborovanju je predsedoval Skobi, kot prvi referent pa je nastopil Kopač, ki je razložil položaj ter poudarjal, da pomeni zvišanje delovnega časa obenem tudi povečanje brezposelnosti ter je ostro napadal ljubljanski gremij, ki je napravil ta sklep. Drugi govornik je bil delegat C o 1 m a n iz Zagreba. Zelo odločno je nastopil proti nameščanju inozemcev v naši domači trgovini. V Beogradu obstoja neka firma »Šumadijas ki se kljub svojemu jugoslovanskemu imenu peča izključno z nameščanjem tujega osobja v naših podjetjih. Nastopil je proti zavlačevanju državnih izdatkov iz fonda za zavarovanje brezposelnih delavcev ter poudarjal, da vlada v nekaterih sosednjih državah socialna politika, pri nas pa socialna reakcija. Colman je nastopil prati razcepljenosti in proti strankarstvu v sindikatih ter se ogreval ža enotnost v organizaciji privatnih nameščencev, ki edina more doprinesti trajnih uspehov. 'Nato je predlagal Pukl resolucijo, ki kon-statira zakonitost osemurnega delavnika, za-i vrača argument, da bi se z večjim delovnim časom povečal v trgovini promet, protestira proti deseturnemu delavniku in apelira na oblasti, da sistirajo sklep ljubljanskega gre-I mija. Urbančič je nato zagotavljal, da je pomočniški zbor storil vse, kar mu je bilo mogoče, na njegov sestanek pa je prišlo samo 20 do 30 pomočnikov, tudi je pojasnil, da je ljubljanski gremij priznal sedem praznikov poleg drugih v letu, ne pa mariborski ter predlagal, da se tozadevni pasus v resoluciji črta. Peterko v ič je poživljal k razredni zavesti ter k skupnosti z ročnimi delavci in izjavil, da apel na oblasti ne bo zalegel, če ne bo podprt od enotne in močne organizacije. K resoluciji je predlagal zahtevo, da država ratificira vse mednarodne pogodbe o zaščiti dela. Za Peterkovičem je ponovno govoril Col-man. Dokazoval je, da se pri nas socialno politični zakoni ne spoštujejo ker n. pr. na Hrvatskem niti nedeljskega počitka ne poznajo ter je nato prečital razne izjave hrvat- * skih in srbskih industrijalcev proti osemurnemu delavniku. Urbančič je nato pojasnjeval svoje stališče k referatom in k resoluciji, zatrjeval svojo borbenost ter izjavil, da pomočniški zbor dela z vso silo. Delegat Strokovne komisije G ol m a je r je bil mnenja, da se je vpeljava deseturnega delavnika izvršila na migljaj višjih faktorjev. Glede pomočniškega zbora pa je izjavil, da ne uživa zaupanja pomočnikov, če pride na njegov zbor le 30 pomočnikov. Ker je gotov del navzočih pomočnikov proti tej izjavi protestiral, je nastal tumult pra in contra, nakar je na zahtevo navzočega policijskega komisarja Skobi odvzel Golmajerju besedo. Za Golmajerjem je Kopač govoril proti socialni reakciji, ki vlada pri nas in utemeljeval resolucijo, ki je bila nato z veliko večino sprejeta, nakar je predsednik zaključil protestno zborovanje. Idealnega edinstva pa to zborovanje med trgovskimi nastavi jene i m ravno pokazalo. Stran 4. NAR0PN1 DNEVNIK, 23. aprila 1926. Štev. 90. Šport. Meddržavna tekma v dviganju uteži med Francijo in Nemčijo, ki se je vršila prešlo nedeljo v Mannheimu, je konŽala z lahko zmago Nemcev, ki so zmagali v vseh petih kategorijah in dosegli 19‘27/ž leg naprain 1691 kg Francozov ,«ki so torej zaostali m celili 236K* kilogr. Ker je 'bila kvaliteta obeh moštev zelo dobra, ise je vobee pričakovalo zboljšanje kaitoega svetovnega rekorda, kar se pa ni godilo. Samo Nemec Reinfrank (Mannheim) je v lahki teži dvignil nemški rekord v enoročnem potegu od 92.5 na 95 kg. Vz/rok velikemu neuspehu Francozov pa leži predvsem v teim, da je podlegel francoski atlet srednje teže Viibert proti Nemcu Ziimi er ju zjt 127 kg. Posamezni rezultati so: peresna teža (do 60 kg) Mii lil berger 320 kg, Suvigny 311 lig; lahka teža (do 67.5 kg) Reinfrank 380, Arnout 346'kg; srednja iteža (do 75 kg) Zinner 895 Itg, Viibert 268 kg; težka srednja teža (do 82.5) Vogt 410 kg, Rolet 380.5 kg; težka teža (čez 82.5 kg) Strassberger 422.5 kg, l)aninoux 385 kg1. Nurmi in Widc. Zdi se, da bodeta izboma tekača Nurmi ju \Vide zopet tekmovala in sicer poleti v Stockholmu. Nuirmijevo društvo Turom Urhedlullitte bo naskočilo svetovni rekord v štafetnem teku 4 X 1500 m, ki ga ja postavilo Švedsko društvo Linnea - Siorkholm leta 1925 z moštvom Nurmi - Itovunalho -Kate - Lie\veaidahl. Pri tej priliki se bodeta poskusila tudi Nurmi in \Vide v teku na 3000 m. Brugnon p«nizi Austina. V zadnji rundi tenis - turnirja v Torquayu je premagal Francoz Brugnon Angleža Austina z 7 : 5, 4 : 6, 3 : 6, 8 : 6, 6 : 3. V 4. selu je vodil Austin še z 4 : 1, je bil torej zmagi že zelo blizu. Končno pa tsi je priboril zmago rutinirani Francoz, ki je hitro izrabil hipno «labo>st Austina. — Damsko igro je dobila nviss Joan Fry proti mrs. Watson s6:l,7:9, 6:1, v doublu gospodov je zmagal par Crole-Rees - Eames proti Brgnon - Hodges s 6 : 4, 6 : 4, 6 : 2, 6 : 3. V mešani igri (mix«d) miss Fry - Hodges proti mrs. Bouverie - Brug-non s 6 : 3, 6 : 1. V ‘»eumi-finale sta biki poražena miiss Nuithall - Austin od mrs. Bou-veirie - Brugnon z 2 : 6, 6 : 4, 6 : 2. Olimpijski program za 1. 192S. Holandski olimpijski komite bo predložil olimpijskemu kongresu v Lizboni naslednji program za olimpijske igre v Amsterdamu: od 20. do 29. junija: nogomet; 30. junija otvoritvena slavnost; od 1.—8. jul. nadaljevanje nogometnih tekem; 2.-7. julija >hockey; 5,—19. julija korenje; 6.—15. julija lahka atletika (maratonski tek 15. julija); 7.-8. julija težka atletika; 9.—15. julija rokoborba; 9.—43. julija moderni petoboj; 14.—21. julija regate jaderivic; 16. do 23. julija plavanje; 18. 'in 19. julija in 21. ter 22. julija telovadba; 18. do 23. julija boks; 19.—22. julija veslanje; 20.—22. julija kolesarske tekme; 24. julija zaključna slavnost. POSLANO. BORZE. Zagreb, 22. aprila. Devize: Ne\vyork 56.65 ■ —56^95, London ček 275-988—277.188, Pariz 190—192, Praga ček 168.184, Curih 1095r’/s —12995/8, ček 1095.548 — 1099.548, Dunaj 800.68—804.88, Berlin 1361.75—1355.75. CuriU, 22. aprila. Beograd 9.12, Ne\vyork 518l/ib, London 25.18V8, Pariz 17.40, Berlin 132.30, Praga 15.3475, Milan 20.8275, Bukare- I šta 1.375, Dunaj 73.075, Sofija 3.745, Budimpešta 0.007250. j Z oziram na napad »Jutra« prosim, da blagovolite objaviti v Vašem, cenj. listu sledeče pojasnilo: Kar se tiče razpisanega trgovskega lokala, ostane seveda termin odprl, če se ne javit pravočasno sposoben ponudnik. 1) sedaj ni določen ta lokal še za nikogar, najmanj Pa za kakega nemškutarja, kot domneva »Jutro«. O zadevi »nemškutarske« prireditve, ki se je vršila v državnem poslopju v časi rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice Marije in BOletni-ce Pašiceve, se bo zadnja beseda izpregovo-rila pred sodiščem. Zakulisno delo v zadevi zdraviliškega uradnika je pa istotako izmišljotina, kot različne obdolžitve, katere gromadi par tukajšnjih ljudi v zadnjem času nad zdraviliško upravo in na katere ne reagiramo v javnosti, ker imamo več smisla z« koristi zdravilišča kot ti neodgovorni faktorji, ki vodijo to akcijo ravno pred sezono. Ravnateljstvo državnega zdravilišča Rogaška Slatina. Jack London: 65 Morski vrag. Iznova je Duh drvel pred viharjem. To pot se je tako pogreznil v vodovje, da sem nekaj trenutkov mislil, da se ne prikaže več iz njega. Celo krmilno kolo, ki je istalo precej višje od srednjega krova, je prišlo pod vodo in je bilo ponovno poplavljeno. V takih trenutkih sem se čutil čudno samega z Bogom; prav sam sem bil z njim in pomotrival kaos njegovega srda. Nato pa se ie zopet prikazalo kolo in široka pleča Wolfa Larsena, ki je prijemal kolo in držal ladijo po svoji volji v njeni smeri; pravi pozemski bog, ki je gospodoval viharju, se otresal valov in vozil po njih po svoji volji! Oj, kako čudo! Kako čudo! Da je mogoče, da mičkeni ljudje žive, dihajo, delajo in vodijo tako šibko pripravo iz lesa in platna v tako strašni, orjaški borbi elementov! Duh se je kot poprej prikazal iz doline, vzdignil krov iz morja in zdrvel pred tulečim viharjem naprej. Sedaj je bilo pol petih in pol ure pozneje1, ko se je že dan izgubil v medlem, besnem mraku, sem ugledal tretji čoln. Plaval je z dnom na vrhu, nobenega znamenja ni bilo o njegovem moštvu. Wolf Lar sen je zopet ponovil manever; odmaknil se je, nato pa je zavil proti vetru in privozil do njega. Vendar ga je* to pot zgrešil za daljavo kakih štirideset čevljev in čoln je švignil mimo zadnjega dela ladije. iCcln številka štiri!« je zavpil Ooity-Oofty; njegove bistre oči so brale številko čolna v onem hipu, ko se je dvignil iz penečega merja. Bil je Hendersonov čoln; z njim so bili izgubljeni Holyoak in Williams, še eden izmed visokomorskili pomorščakov. Brez dvema so bili izgubljeni; toda čoln je ostal in Wolf Larsen je naredil še en neustrašen poskus, da ga dobi nazaj. V tem sem jaz prišel na krov in videl, kako sta Porner in Kerfoot zaman ugovarjala zoper poskus. >Za Boga, ne dani se oropati čolna, noben vihar mi ga ne vzame, naj?i piide tudi iz pekla!« je zavpil kapitan na vse grlo. Pa dasi smo mi štirje stali drag poleg drugega in tiščali glave skupaj, da bi ga slišali, je bil njegov glas vseeno tako slab in oddaljen slišati, kakor da bi prihajal iz neizmerne daljave. Gospod Van Weyden!« je zavpil; v tem hrušču in trušču je bil njegov glas slišati kot šepet. >Pomagaj Johnsonu in Ooftyju pri sprednjem jadru! Vsi ostali pa nazaj h glavnim vrvem! Le urno! Sicer vas vse zavozim v kraljestvo, ki pride! Razumete?« In ko se je zasukal kolo in se je' ladijin rilec okre-nil, ni preostajalo lovcem drugega kot poslušati in pomagati pri nevarnem delu, kolikor je bilo sploh mogoče. Kako nevarno je bilo, sem spoznal, ko me je morje zopet pokopalo ped seboj. Krčevito sem se oprijel tanke ograje ob vznožju sprednje jambore. Toda sila vode me je odtrgala in splaval sem do roba ladije in preko njega v morje. Plavati nisem mogel; predno pa sem se po I greznil v globine, me je drug val zagnal zopet nazaj. Tedaj me je zgrabila močno roka in ko se je ladija kcuečno zopet vzpela iz voda, sem zaznal, da mi je Johnson rešil življenje. Videl sem ga, kako se je ves čas v skrbefa oziral okrog sebe, in opazil, da je manjkalo Kellyja, ki je v zadnjem trenutku prišel tja. ^ Ker je \Volf Larsen zgrešil čoln in ladija ni bila v isti legi kakor v prejšnjih primerih, je nroral poskusiti drugačen manever. Oddrvel je pred vetrom, taka da je visela ladija na desno, jo zasukal in privozil nazaj z jadri tik ob vetru. »Imenitno!« mi je zavpil Johnson na ušesa, ko sffl° se uspešno prerili skozi poplavo, ki je spremljala ta manever, vedel sem pa, da ni imel v mislih Woli Lar-senove veščosti in spretnosti, ampak ladijo samo, ki je tako izborno prenesla vse. Sedaj je bila taka terna, da ni bilo nikjer videti*" čolna. Toda Wolf Larsen je vztrajal v strahovitem viharju, kakor da bi ga bil vodil nezmotljiv notranji nagib. Dasi smo bili vedno napol pod vodo, topot ni bilo doline, v katero bi zavozili in naleteli smo na prevrnjeni čoln, ki se je pri dviganju precej razbil. Sledili šta dve uri strašnega dela; vsi. '<■«*■ nas ^ bilo — dva lovca, tiije mornarji, Wclf Larsen 111 jaz — smo zavili najprej sprednje, zatem Pa f a'u°J, ^ Potem je bil krov razmeroma prost vot^e 111 i skakal in se potapljal med valovi kot zamašek. (Dalje prih.) »Srajce, promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne * - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri :'ijliiTii:’i : V-^i:jj ff >' i JOSIP PETEUNC-U LJUBLJANA blizu Prelernovega spomenik« ob vodi tovana vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi o H najfinejši In najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa. O 3ST ZAHTEVAJTE PONUDBO! -*C Tehnično In higijenlčno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji. Ptoarna: Ljubljana, Dunnjaka osata It. 1«, II- nadstropje. Vrtnarske zadeve posreduje Goikova wVrtnarska šola“ v Kranju, j > • Tužnega srca javljamo prebridko vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, ded, brat in tast, gospod Ferdinand Stare okrajni sodnik v p. danes dne 22. aprila 1926 previden s tolažili sv. vere, v 81. letu svoje starosti mirno v gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 24. aprila 1926 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Erjavčeva cesta 16, na pokopališče k SV' Sv'maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani v pondeljek, dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne. V Ljubljani, 22. aprila 1926. Dr. Leo Stare, dvorni svetnik, Fernanda Majaron, Dr. Egon Starč, odvetnik v Trstu, Celestina grofica Paulucci, Bruno Stare, ravnatelj Lujta Starž, sinovi. hčere. Anton Starč, grajščak v Mengšu, Er. Danilo Majaron, odvetnik, Feliks Starč, grajščak na Kolovcu, Mary Stare, roj. H6yrovsky, brala. zet in sinaha- Ferdinand Majaron odv. kand. Mira, Leon in Egon Starč, vnuki in vnukinje. Posebna obvestila »e ne razpošiljajo. M IIIIIIHHIII ffliinnum MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5*—, vsaka nadaljna beseda 50 par. DO&LO! DOSLOl Vrtnice, dalije, gladiole ravnokar doftle v različnih barvah. Lepo-tična grmovja, »adlke cvei-lic in zelenjadi priporoča Ivan Si meni', vrtnar, Ljubljana, GradiSče 12. Postranski zaslužek primerno *a vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. Ljubljana, Selenburgova ulica 7/11. Uradnica' s prakso, ve$5a knjigo vodstva, korespondence, strojepisja ter vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe na urpavo dnevnika pod šifro »Agilna 50«. Knjigovodkinja bilancistka, vešča dvesto v-nega knjigovodstva, iSče za par ur dnevnega ali večernega dela. Cenj. ponudbe prosi ua upravo lista pod šifro >DobTa moč«. Damam in gospodom ne nudi lep zaslužek z razpečavanjem parfumerije. Potreben kapital 200 Din za vzorce. — Pismene ponudbe pod »Postranski zaslužek« na Propaganda, d. i o. z., Ljubljana, flelen-burgova ulica 7/11. Inštruktorja matematike za VIII. gimnazijo sprejmem. Ponudne Iz navedbo honorarja na upravn. pod '• e u Uprava »Narodnega Dnevnika" prodaja makulaturni papir K0 »»*» 5' M**« 1» «l,«Ton,l ««*>« ALMSAHDKB »RUBRIKA« - Uto™. Ani!r*l """