Logaške NOVICE i« •is« pregled pomembnejših sprejetih sklepov občinske skupščine dne 3. 1982 ;lef (iflh 0h.. let Vrt Clnska skupščina je dne 9 3 1982 zasedala na 42. skupni seji zbora fv4 ene9a dela in zbora krajevnih skupnosti ter samostojni seji družbe-f.pn™ vmiJi •25 625 mm* 769 55» 1592 1772 47» 4*77 SOVICE PRILOGA III m in, ~ • OCUt 3f§ mm Ol.r.v.mvunlli Ulfl T latU 1901 0l\\ *U»RkI, UMU , z!jJ^-«!i!>ai!«_________ j' "-na uuauuu pOH' »»kim,,, /ajf1 *Ka umu jof- nw, mu ;ilj..l.^ •» I O) 303 «28 152 161 577 5» 99 125 89 5*» 567» Zavreto« pravna m 12 572 . »2. 516 256 65 9» 215 175 2071 12* 128* 511 886 1175 IJG* 1061 1571 65* »75 75» 1*9 9986 195 605 596 260 2610 5557 1587 598 525 6(17 296 195 1)291 St.aaposlanih enn-A* pravnikov - adninist 55» 259« 1071 187» »17« 779»" 522» 1951 15M 1*62 17*9 5*8 29025 ob 10« stri' i Poročilo ant7 delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani v eg« letu 1981 oP; m UVOD er'piž |JCJ' V 'e1u 1981' tret'em letu po uveliavitvi ustavne preobrazbe, je Javno ?al'BI V° uresniceva'0 svojo represivno in preventivno funkcijo v skladu z as'f d 9rn' ^' ''h or9anu P0S,avlJa njegov položaj v sistemu državne oblasti J ruzbene samozaščite, pa tudi tistimi, ki izvirajo iz stališč in sklepov rti Z političnih skupnosti in organizacij, še posebej o uspešnosti us-Ha'uhi6 PreoDrazbe pravosodja, ki jih je sprejela v septembru leta 1980 Re-' 'žil! sl bil a nevarnost kaznivih dejanj v gospodarstvu in v škodo družbene ,r|e ter gospodarskih prestopkov je terjala prioritetno obravnavanje *adev. Dasiravno s stanjem še ne moremo biti povsem zadovoljni, pa prav pri reševanju najtežjih gospodarskih kaznivih dejanj, in gospo-kih prestopkov doseženi pozitivni premiki, prijavljeno, obtoženo in de-" a tudi razsojeno je bilo večje število zadev, kot v preteklih obdobjih S iseb 'šitve ,br»vn rk Po pozornostjo smo ob stalnih prioritetah v našem delu obravnavali področja cen, investicij, devizne kršitve, kršitve na področju bla-e9a prometa, pa vse bolj rastoče pojave osebnega okoriščanja in p9e9a škodljivstva zoper gospodarstvo in družbeno lastnino, in!' '6rn doslej nismo zapostavljali za uresničevanje nalog družbene "'aščite še posebej pomembnega sodelovanja in koordiniranja dela "ov odkrivanja, kot so organi za notranje zadeve, inšpekcijske službe, ~>e družbenega knjigovodstva, sodelovanja z družbenimi pravobranilci ''Upravljanja ter drugimi organi. V tej funkciji smo pripravili analize in r P'zirali posvete, sestanke in razgovore, na katerih smo opozarjali na i Cne naloge, probleme in stališča glede politike pregona, pa tudi na *korak r sicer ki ga opažamo na nekaterih področjih med prijavljenimi na eni ' v družbi z zaznavnimi pojavi na drugi strani. Aktivno smo bili vklju-1 tudi v koordinacijo specializiranih organov družbene samozaščite na j. nskih in mestni ravni ter v delu družbenih svetov. ^ strokovni del v enotnem sistemu družbene samozaščite je javno to-ir 0 z nadaljnjim poglavljanjem preventivne dejavnosti, temelječe na y. sijanje in proučevanju pomembnih družbenih pojavov in odnosov, na-0 korak v splošnih prizadevanjih za družbeno preobrazbo pravosodja a^eteklem letu je bilo poslanih preko 70 opozoril, raznim družbenim nim osebam, organom in organizacijam, v katerih smo obravnavali PJ°Pkih ugotovljene pomanjkljivosti, nepravilnosti in druge negativne *^RV*e ^ ,em smo bolJ kot doslej skrbeli za sprotnosti, pretehtanosti in ršnjci utemeljenost opzoril, zajemali pa smo z njimi čimširši krog od-F rnih družbenih činiteljev in jim s tem omogočali uveljavitev njihovih 9 l.fi odgovornosti v sistemu družbene samozaščite Posebej moramo j 0riti, da smo uveljavili prakso, ki naj tudi v bodoče postane sestavni l^etode preventivnega dela javnega tožilstva, da smo opravili z odgo-osebami v posameznih organizacijah združenega dela v zvezi z fiSeni mi nepravilnostmi razgovore r f\c...... . ........ ^spodih do družbenopolitičnih skupnosti ter z notranje organizacijskimi smo uveljavljali koncept Temeljnega kot enovitega pravosodij 0rgana in posebej prednosti, ki iz takšne zakonsko določene orga Ml n°sti izhajajo, s tem da smo še razširili specializacijo dela v javnem s'vu, skrbeli za smotrno in fleksibilno izrabo kadrovskih potencialov, se usmerjali k smotrni organizaciji skupnih služb in čimbolj racionalni izrabi razpoložljivih sredstev Zaradi boljšega in sprotnega obveščanja smo pričeli z izdajanjem posebnih poročil Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, ki jih dostavljamo vsem Skupščinam občin in nekaterim drugim organom Kadrovska konsulidacija javnegga tožilstva je bila, kar zadeva nosilce javnotožilske funkcije, v letu 1981 dovršena. Na delu je 38 od 40 sistemi-ziranih funkcionarjev, kar v sedanjih pogojih dela za izvrševanje funkcije zadostuje. ' Več težav ima javno tožilstvo pri administrativno-tehničnem kadru, kjer je še posebej ozko grlo, ki v ne majhni meri vpliva tudi na učinkovitost dela organa, premajhno število izvajalcev strojepisnih del in nalog. V skladu z načelom selektivnega zaposlovanja in stališči, ki so bila sprejeta ob ustavni preobrazbi pravosodja bo potrebno v okviru sistemiziranega števila ad-ministrativno-tehničnih del pri Temeljnem javnem tožilstvu v Ljubljani v čimkrajšem času izvršiti zasedbo. V javnem tožilstvu se usposabljajo za pravosodni izpit štirje pripravniki Zaradi uresničitve zakona o strokovnem izpopolnjevanju pa smo že predlagali v potrditev delno zmanjšanje števila pripravnikov v korist sistemizacije strokovnih sodelavcev, ki se javnem tožilstvu morajo usposabljati za dela in naloge funkcionarjev v pravosodju. Manj zadovoljno lahko ocenimo reševanje prostorske problematike v Enoti v Ljubljani, kjer stanje kljub prizadevanjem javnega tožilstva ostaja enako kritično, in tako ne razpolagamo s prostorom za večje število funkcionarjev oziroma administrativno-tehničnih delavcev ter izvrševanje nekaterih neobhodno potrebnih funkcij organa Sklep, sprejet ob ustavni preobrazbi pravosodja, daje to vprašanje potrebno v Ljubljani nemudoma rešiti, doslej š,e ni bil uresničen. Ker je Javno tožilstvo z večjimi zaostanki v delu povsem opravilo že v letu 1980, smo leto 1981 izrabili za nadaljen dvig kakovosti dela. Čeprav končni rezultati prikazujejo nekaj manjši obseg števila rešenih zadev, pa ostaja število nerešenih zadev v mejah eno in pol mesečnega pripada, kar je povsem sprejemljivo ob upoštevanju objektivnih pogojev, v katerih so bili delovni rezultati doseženi ter o upoštevanju dejstva, da je bilo delo, ki smo ga opravili v letu 1980, doseženo z najširšim angažiranjem vseh delavcev in funkcionarjev izven rednega delovnega časa. 2. ODKRIVANJE IN PREGON POLNOLETNIH IN MLADOLETNIH STORILCEV KAZNIVIH DEJANJ TER STORILCEV GOSPODARSKIH PRESTOPKOV Celotni pripad pomembnejših zadev Enotam Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se je v letu 1981 napram letu 1980 ponovno, a ne bistveno povečal, pri čemer je povečanje izrazitejše, če ga spremljamo preko številu ovadnih oseb. Na področju polnoletniške in mladoletniške kriminalitete, bolj kot obseg postaja moteča vse večja teža in družbena nevarnost pojavnih oblik. Pri prvi beležimo nadaljnje močno povečanje števila prijav za kazniva dejanja zoper gospodarstvo in še posebej družbeno lastnino, pri mladoletnih storilcih pa še bolj poudarjeno agresivno noto, skupinsko izvrševanje kaznivih dejanj, nižanje starostne meje ter vse več udeležbe kazensko odgovornih otrok. Povečanje obravnavanih gospodarskih prestopkov pripisujemo predvsem novim inkriminacijam, še posebej opredelitvam gospodarskih prestopkov po Zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa. Bistveno (za preko 13 %) je povečano število ovadb z neznanim storilcem, kar velja za vse Enote posebej. Na področju splošne kriminalitete, ki je po prijavah sodeč v upadu, je najizrazitejše zmanjšanje kaznivih dejanj zoper varnost cestnega prometa, ker se je v nasprotju z nekaterimi drugimi področji (splošna varnost in posebej še požarna varnost ter deloma kazniva dejanja zoper življenje in telo) stanje bistveno izboljšalo Razen na območju Trbovelj, Enote v Trbovljah tudi problematika kaznivih dejanj nezakonitih vselitev ni več pereča, kar dokazuje, da so bila prizadevanja za zajezitev tega negativnega pojava v preteklih letih uspešna. Težjih napadov na družbeno ureditev v letu 1981 nismo zabeležili, kar dovoljuje zaključek, da je bila varnostna situacija kljub nekaterim motečim pojavom in spremembam v preteklem letu dobra. Pri reševanju ovadb, so Enote javnega tožilstva v letu 1981 zavrgle ovadbe zoper 1513 oseb, obtožile 4915 oseb, (od tega vložile 301 predlog zoper mladoletne osebe in 584 zoper odgovorne osebe in pravne zaradi gospodarskih prestopkov) ter zahtevale preiskovalni postopek zoper nadaljnjih 2932 oseb. Kot omenjeno je bilo s pregonom zaobseženih nekaj manj oseb, kot leta 1980. Na podlagi statističnih pokazateljev lahko sklepamo, da se je uspešnost dela javnega tožilstva v letu 1981 izboljšala. Na pretehtanost in utemelje nost politike pregona kaže, da primerov uspešnega prevzema pregona s strani prijaviteljev kljub preko 1500 zavrženim ovadbam ni bilo, povečana obsodilnost na področju polnoletnih oseb in področju gospodarskih prestopkov pa kaže tudi na dvig kakovostne ravni obtožb, pri čemer je bil v posameznih Enotah in oddelkih odstotek uspešnosti celo blizu 90 %. Javno tožilstvo je v preteklem letu napadlo s pritožbo vsako 8,2 sodbo, zaradi kazni pa vsako 12 sodno odločbo ter v poprečju uspelo s preko 3/4 pritožb Ta nedvomno visok odstotek uspešnosti opravičuje zaključek, da je bil naš vpliv na kaznovalno politiko ter zakonitost in pravilnost sojenja dovolj izražen ter usklajen s sklepi družbeno političnih skupnosti in orga- NOVICE PRILOGA nizacij o splošnih prizadevanjih za dvig in zaostritev odgovornosti. V preteklem letu je javno tožilstvo obravnavalo nekaj manj dogodkov ter civilnih in upravnih zadev, kar povezujemo predvsem z večjo usklajenostjo dela organov odkrivanja in pregona. V okviru pooblastil po Zakonu o javnem tožilstvu je bilo prijetih preko 25.000 raznih publikacij, med katerimi pa ni bilo takšnih, da bi bilo treba uvajati postopek za prepoved razširjanja tiskanih stvari. 3. OBVESTILO O DELU TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI, ENOTA ZA VRHNIKO ZA LETO 1981 V letu 1981 na Enoti temeljnega javnega tožilstva na Vrhniki beležimo rahel porast pripada števila ovadb glede na leto 1980. V letu 1980 smo prejeli 301 ovadbo, zoper 352 oseb, v letu 1981 pa 320 ovadb zoper 360 oseb, sprejetih pa je bilo 30 % manj končnih odločitev kot v letu 1980 Obravnvali smo 6 % več zadev s področja kaznivih dejanj ogrožanja cestnega prometa, kar kaže na rahlo napredovanje prometne delikvence po občutnem upadu v letu 1980, ko se je število tovrstnih kaznivih dejanj, zaradi izgradnje avtoceste Vrhnika-Ljubljana, občutno zmanjšalo. Porast v letu 1981 ne kaže na izboljšanje prometnih razmer. Pri analizi vzrokov prometnih nesreč ugotavljamo, da je preko 35 % nesreč povzročenih zaradi razmeram na cesti neprilagojene hitrosti vožnje, preko 30 % prometnim nesrečam pa je botrovala tudi vožnja pod vplivom alkohola. V manjši meri so prisotni drugi vzroki, kot je neupoštevanje zadostne varnostne razdelje, nepazljivost na pešce na cestišču ter vožnja po levi strani. Lahko ugotovimo, da so ti vzroki poleg subjektivnega prispevka voznikov povezani tudi z značilnostjo cestnega omrežja na območju občin Vrhnika, Logatec in Cerknica. To velja predvsem glede nesreč, ki so se zgodile na ozkih makadamskih cestah in cestah z enim voznim pasom, prav tako pa se pojavljajo na avtocesti nekatere značilne kršitve, ki so vzrok za nastale prometne nesreče. V letu 1981 se je šest prometnih nesreč, ki smo jih obravnavali končalo s smrtnim izidom, tako na območju občine Vrhnika 5, na območju občine Logatec pa 1. Tako, kljub nebistvenemu povečanju števila tovrstnih kaznivih dejanj, s prometno varnostjo ne moremo biti zadovoljni, posebno še, ker je na področju celotnega Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani opazno izrazito zmanjšanje števila kaznivih dejanj zoper varnost cestnega prometa Drugo veliko skupino obravnavanih kaznivih dejanj predstavljajo kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje Pri pregledu obravnavanih zadev ugotavljamo, da storilci tovrstnih kaznivih dejanj predstavljajo 44 % ovadenih oseb. Občutnejših premikov na tem področju v letu 1981 ne beležimo, opažamo pa nekatere značilne pojavne oblike Tako smo v letu 1981 za kazniva dejanja tatvin in velikih tatvin na škodo družbenega premoženja, v primerjavi z letom 1980 obravnavali 20 oseb več, kar je tudi rezultat odkritja oseb, ki so v svojih organizacijah združenega dela jemale razni material in izdelke. Pri tem velja opozoriti, da smo pri obravnavanju teh zadev opazili, da v nekaterih organizacijah združenega dela premajhno skrb posvečajo nadzoru nad družbenimi sredstvi in tudi kontroli nad prihodi in iz 1 hodi v in iz prostorov organizacij združenega dela, kar storilcem nedvomno olajšuje storitev kaznivih dejanj. Premajhen nadzor in neustrezno organiziranost, smo zasledili tudi pri obravnavanju hujših kaznivih dejanj zoper upravljanje družbenih sredstev, tako kaznivega dejanja grabeža, ko si je storilka z dolgoletnim delovanjem prilastila na škodo družbenega premoženja in posredno na škodo delavcev kar 713 000 - din. Specifika področja, ki ga zajema Enota temeljnega javnega tožilstva na Vrhniki so prav gotovo gozdne tatvine, saj smo v letu 1981 obravnavali osem storilcev tovrstnih kaznivih dejanj. Les je, bil predmet tudi enega primera obravnavanja kaznivega dejanja nedovoljene trgovine. Beležimo relativno velik porast obravnavanja storilcev kaznivih dejanj zatajitev davščin. Povečanje je tako odraz lastne dejavnosti pri odkrivanju, saj smo začeli postopek, ko smo takšno dejanje ugotovili v zvezi s kaznivim dejanjem nedovoljene trgovine, kot tudi povečanja števila ovadb Obravnavamo obrtnike in sicer avtoprevoznika. dva mizarja in obrtnika, ki izdeluje cementne izdelke. Predvsem gre za primere, ko obrtniki ustvarjajo visok promet pri prodaji izdelkov ali zaračunavanju storitev posameznim občanom pa tega ne vnesejo v poslovne knjige in davčne napovedi, ter se tako izigibajo plačilu družbenih dajatev Kljub porastu števila ovadb pa z ozirom na veliko število obrtnikov v občinah Vrhnika, Logatec in Cerknica, to prav gotovo ni resničen odraz stanja na tem področju. Samo s kaznivimi dejanji zoper družbeno in zasebno premoženje ter zoper upravljanje družbenih sredstev in naravna bogastva je bila družbi in posameznikom povzročena znatna materialna škoda, ki po naših nedokončnih in nepotrjenih podatkih znaša okoli 1,300 000- din, ki pa je še dosti večja, če upoštevamo dejstvo, da smo prejeli s področja občine Vrhnika 52, s področja občine Logatec 24, s področja občine Cerknica pa 49 ovadb zoper neznane storilce kaznivih dejanj, pri čemer prevladujejo kazniva dejanja tatvin in velikih tatvin s katerimi je bilo na področju občine Vrhnika povzročena 439.597- din, na področju občine Logatec 18.448 - din in na področju občine Cerknica 293 802 - din materialne škode, skupno torej 919.777 - din materialne škode na družbenem in zasebnem premoženju. Glede na zgoraj navedene ugotovitve je potrebno zaključiti, da bo potrebno v prihodnosti več doslednosti posvetiti organizaciji dela in nadzoru v delovnih organizacijah ter kre- pitvi zavesti občanov, glede varovanja lastnega in družbenega premož« da bi odpravljali razmere, ki olajšujejo storilcem izvrševanje kaznivih cM in tudi sodelovali z organi odkrivanja in pregona storilcev kaznivih d* Z razliko od leta 1980, ko je Enota temeljnega javnega tožilstva n!L hniki obravnavala 6 oseb zaradi kaznivih dejanj političnega kriminala! ležimo v letu 1981 upad tovrstnih kaznivih dejanj, kajti obravnavali srnoP* osebo za kaznivo dejanje žalitve SFRJ in še v tem primeru smo ovadbOf«, vrgli ter podali predlog sodniku za prekrške. Zaznali smo še nekaj n*»ja tivnih pojavov, vendar je šlo za verbalne izpade tako, da lahko ugoto^jH da hujših oblik političnega kriminala na področje enote Vrhnika ni tCJ Tudi pri pojavu kaznivih dejanj z elementi nasilja opažamo nadJTJ ugodna gibanja, saj se je število obravnavanih oseb, ki e je zmanjšal',,,,; v letu 1980 na 29 oseb, v letu 1981 zmanjšalo še na 25 oseb V letu 1981 beležimo pojav kaznivih dejanj nasilne vselitve na pod^, občin Logatec in Cerknica. V Logatcu sta bila dva primera nasilnih vs medtem ko so bili štirje primeri v občini Cerknica in sicer na RakeM vseh primerih gre za delavce iz drugih republik, ki so sicer dobili zapos v organizacijah združenega dela na tem področju, pri tem pa vprašanj%n( hovega bivanja v kraju zaposlitve ni bilo rešeno. bj j Mladoletne prestopnike obravnava oddelek Temeljnega javnega tjivij, stva v Ljubljani. Iz poročila tega oddelka je razvidno, da je v letu 1981 b|n delek obravnaval 923 mladoletnikov Kolikšno je bilo število obravnavni j mladoletnikov iz občin Vrhnika, Logatec in Cerknica kaže tabela: fole lož Občina Število prebivalcev Šolajo ći mlad Vrhnika Logatec Cerknica 17 531 8 323 14 705 733 322 657 osumljeni v 1981 Ž M 5 24 7 9 Skupaj |ja lž' 29 7 9 P8f ara •eti vad [tei u/Pf«l Iz pregleda starostnega sestava je razvidno, da je z razliko od of^ Cerknica, kjer prednjačijo starejši mladoletniki v starosti od 16 do 116Vj med storilci v občinah Vrhnika in Logatec več mlajših mladoletnikov, slje | do 16 let. Kljub temu, da v sestavu aktivnega prebivalstva predstavljaj^ j( čino osebe ženskega spola, je delež mladoletnic zelo majhen, v obiLu, Logatec in Cerknica pa ni bilo primera, da bi obravnavali mladoletnic^^ cer mladoletnice store največ blažjih kaznivih dejanj, kot so tatvine v ^ mopostrežnih trgovinah, ter tako izkazujejo svojo različnost od mladij nikov, katerih domena so tista kazniva dejanja, kjer pokažejo agresij in borbenost, torej z več elementi nasilja Ob analizi mladoletniške d' ■ TABELARNI l?ac ill 1981 prikaz števila obtožnih predlogov, ki smo Jih vložili zaradi1^ gospodarskih prestopkov zoper organizacije združenega dela območju občine Logatec 6^ Mi ki gospodarski prestopki po zakonu: Zakon o zavarovanju plačil Zakon o zdravstveni neoporečnosti živil Zakon o knjigovodstvu Zakon o graditvi objektov in temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov Zakon o združenem delu Zakon o službi družbenega knjigovodstva Zakon o temeljih poslovanja OZD na področju blagovnega prometa. Zakon o zatiranju nelojalne konkurence Zakon o gozdovih Zakon o vodah Zakon o semenu in sadlkih Zakon o obdavčevanju proizvodov in storitev Zakon o amortizaciji osnovnih sredstev OZD Zakon o družbeni kontroli cen Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka_ ZTVCP drugi zakoni SKUPAJ SOVICE PRILOGA T»b«i»rni prik4.tr pripada v lotu 1901 na »noti tjt Vrhalka po p« J tih ovadbah lo ovadenih oaabah ta; .10 V.HNIKA „O™"11«« 1» vellE« tatvloe 21 AW 6 in iz mladoletnikov ter otrok 16, Pojav delovanja v sku-I 'Je Dil opazen tudi na področju občin Vrhnika, Logatec in Cerknica. Mlako* ' S0 stori'' največ kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno pre-_JL n'e' kljub temu pa da je število teh kaznivih dejanj v letu 1981 naraslo, r. ecjo družbeno nevarnost predstavljajo kazniva dejanja z elementi na- a, ki so v letu 1981 skokovito narasla I Poročila Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, enote v Ljubljani o TsPodarskih prestopkih za leto 1981 povzemam, da se je večletno naglo scanje števila ovajenih upravnih oseb zaradi gospodarskih prestopkov etu 1981 očitno ustavilo. Obravnavanih je bilo 961 ovadb (leta 1980 982 "tali 'eta 1979 576 ovadb' le,a 1978 679 ovadb) Vendar število prejetih t db v letu 1981 nebi bilo tolikšno, če ne bi s 1.5. 1981 uveljavljeni zakon meljih varnosti cestnega prometa, ki je številne dotedanje prekrške ot%1 rT,en'l v gospodarske prestopke, »prispeval« že do konca leta 1981 ) 18» 0vadb. Ne upoštevajte to spremembo bi torej lahko ocenili, da se je vS'iei ovadb zaradi gospodarskih prestopkov v letu 1981 glede na prejšnjo. ,fto Ce|d za 18 % zmanjšalo. Priloženi tabelarni pregledi kažejo kolikš-0b&. tevil° ob lU^&n'i p^uiuyu» /'M'i'11 < j-1. ,))\i, i, p i , r, ii i [ji coiu(jr\\j v »iv ™cTii| 2°'3er or9anizacije združenega dela na območju Temeljnega javnega ie v ^3,Va v Ljubljani, enote na Vrhniki. ladA j9. oncu naj dodamo, da je bila dejavnost Temeljnega javnega tožilstva 3SjvC 'lani, enota na Vrhniki, dosti obsežnejša kot jo prikazuje to obvestilo e d<>rreševanja zadev, zastopanja zadev pred sodišči in vlaganja pritožb ako vplivanja na kaznovalno politiko, smo v skladu z nalogami, ki jih I13 Javno tožilstvo po Zakonu o javnem tožilstvu, obveščali delovne orga-Zaciie in druge organe o nepravilnostih, ki smo jih zaznali pri obravnava-!u Posameznih zadev, zaradi preventivnega ukrepanja, da bi v naprej kaz-•adi^a dejanja preprečevali. Tesno je bilo sodelovanje z drugimi organi pre-a (j|na in odkrivanja Kljub temu, da beležimo porast števila obravnavanih *eb, pa vendarle ne moremo zaključiti, da je prišlo do bistvenih premikov I ^e gibanja kriminalitete na področju Temeljnega javnega tožilstva v r"iani, enote na Vrhniki glede na leto 1980 —^dJa ennt«.- Javni tožilec: Božo Janhuba lirk enote: 0 Vrtačnik °ročilo o delu temeljnega -^odišča v Ljubljani - enota na Urniki za leto 1981 —^°Prav remi leti so bila na področju SR Slovenije ustanovljena v okviru sodišč temeljna sodišča, ki kot prvostopna sodišča odločajo po 4 °'ah o vseh kazenskih in civilnih zadevah med fizičnimi, pravnimi in ci-Pravnimi osebami, razen v tistih zadevah, ki so po posebnih predpisih "Str ' n h samoupravnih sodišč in poravnalnih svetov posameznih kra- )teJskopnosti Po začetnih kadrovskih, prostorskih in tudi organizacijs- ki v avah, ki so pri nekaterih sodiščih in enotah povzročile v začetku za-r delu, lahko danes ugotavljamo, da redna sodišča v novi organizaciji __■ •h rt 1 o -\---------------------------1 število rešenih zadev > 1 1 •01 1 tj i 2 no v 1 1 0 1 > j3i 1 h 1 >N ]A 1 O Sil tj r- bo 1 >o 1 I a 1 •1 3 1 O Ol 1 O 1 p 1 h 1 >NI U 1 Irll 1 -p 1 a • 1 > 1 t 1 1 Ol TJ 1 V tji 1 U 1 D 1 • 1 1 O hi VI jC i 1 1 wi 1 tj Ol 1 TJ 1 >n 1 1 1 1 a »ui •01 •H «1 1 1 1 TJ 1 a 1 1 O 1 O 1 i • 1 a 1 •ji G XI t 1 01 •PI O 1 O. j3i 1 31 -p 1 1 1 1 v tAl NI v ot 1 vi Ol 1 ■H -hi 1 - »o 1 ,0 1 1 • 1 to j-i >tn tji 0 1 •hi Ml 4-' 1 u ai 1 s« >rai O 1 1 •o 1 n j-i 01 v 1 C 1 •hi 1 (0 1 I>. VI 1 v hi 1 1 10 1 M 1 •m 1. «1 h 1 »Ml Ol 0 1 •m 1 TJ TJ 1 V 1 1 l-H 1 • 1 •hi v di -H 1 Ol »I a 1 O hi 1 a 01 0 1 01 1 > 1 O -PI t>l a hi >N 1 ■pi 9' ■r-i 1 0 >\ 1 h 0)| 1 csi Ol-p 1 a 101 ■Pl • 1 O 1 1 ai 0 1 :■ «1 1 1 O 1 hi ai-H mi v tji •hi 0 t»i p 1 ■hi >i ** 1 0 1 O 31 u 1 •hi r—11 > Ml >H Ol '■'ii h «11 1 m 01 to 1 C 1—11 •>-* rH El v 1 -Ml •hia >. 1 3 1 •h »o 1 •h 1 x>\ TJI •H 1 O VI •JI •H VI •p 1 10 1 TJ l-p O 1 > «1 Ml > Ol C 1 01 01 u 1 Ot >l 04 > ta a 1 Ol 01 n -p 1 rj J-i Tli «1 Ul > 1 to 1 -*i 'P< 1 HI 31 v 31 1 lil 1013 101 M 1 NI p Ol a 1 ai >t» Q4 1 'r-l 1 1 NI 01 > 1 X 1.1 011 >c0 tji to 1 Ol OIN P4 N Pi NI 1 1 1 1 1 1 1 J 1 2 ! 1 3 i 1 k ! 5 i 6 ! ?! 1 8 i 9 : i 10 i 1 11 ! 12! ! i 13 ! 1 ik: 1 2o6 ! 1 1 135! 1 1 1 8 i 1 - j - ! 3 ! 1 1 - ! 1 1 1 5 j l<+9j 21 j 1 1 _ 1 1 ■ 9 i s sodbo "1----T" T—1 število nerešeni zadev na koncu poročevalne dobe ai ■pi ai (»ol *ji 1 ni •hi IS 198! 82' o a 3 v -p ■r-t v H > P4 0) O ■p 3 n b tj v o rt -"J ui a v t» p a ti TJ O O P< Trajanje postopka 1 1 1 -----..............-i 17 i 18 ! 19 2o ! 21 ! 22 ! 23 ! 1 72; ■ 15* S 9 't-o i 27 i 59 i 72 I 60d 6 oj m a»ai tet( Jane *9a " Pri Pse idi; sni a Jove varnost Za področje občine Logatec bi želeli posebej izpostaviti Preak0 nje povečanje števila kaznivih dejanj nasilniškega obnašanja. Ta dejanl)rT| bila po pravilu storjena pod močnim vplivom alkohola, njihovi storilci f,^ cesto mladi ljudje brez stalne zaposlitve in že kronično zasvojeni z lR Q holom To je zelo pereč problem s katerim so okolje in tudi pristojni seznanjeni in se družno trudimo tudi s pomočjo kaznovalne politike d"ni ' določene pozitivne premike pri posameznikih in v okolju |V ^ Za obe občini, še zlasti pa za občino Logatec opažamo, da nosil^L^ sebne obrti, ki imajo registrirano obrtno dejavnost v teh občinah nePj(up Ijajo redno delavce s katerimi sklenejo delovno razmerje V vseh Pr'"»mj( so zasebni obrtniki in delavci iz drugih republik. Na takšen način ia%^r delodajalec prikrajša delavca za njegove pravice iz delovnega razme,|j p| za pravice s področja socialnega zavarovanja V konkretnem prima'-,^ nam zastavlja vprašanje ali je primerno takšnim obrtnikom puščati ljenje za nadaljnje upravljanje obrti, končno pa tudi vprašanje, kolikšno,^ go so odigrale inšpekcijske službe družbeno političnih skupnosti. P'1^ ravnavanju tovrstnih kaznivih dejanj sodišče naleti na velike težave 9*L če, pa tudi obdolženci po storitvi kaznivega dejanja odidejo v drug k'a|j ' se povabilom sodišča praviloma zelo neradi odzivajo. ostj Prav na kazensko pravnem področju beležimo dobro sodelovanja'i 0s orna Postajama milice Predhodni postopki so dobro izpeljani, v velik0^ moč pa so delavci milice sodišče tudi ob priliki vročanja sodnih vabil silnih privodov. ta CIVILNE - PRAVDNE ZADEVE Vs Med civilno pravdne zadeve štejemo lastninske in prometne sporo^ škodninske spore, statusne spore, razveze in razveljavitev zakonske ugotovitev in spodbijanje očetovstva ipd., motenje posesti, delovne s»Vrg delavcev zaposlenih pri zasebnikih, spore iz stanovanjskih razmerij 1%»^ ge podobne spore med fizičnimi osebami in fizičnimi ter pravnimi os^ Na podlagi podatkov iz statističnega poročila za leto 1981 lahko zaključimo, da je kriminaliteta upoštevajoč število odkritih in v pregon odstopljenih kaznivih dejanj za spoznanje manjše kot v letu 1980. V kolikor pa upoštevamo, da se je pripad kaznivih dejanj v letu 1980 nenormalno povečal, ker po reorganizaciji sodstva leta 1979 preiskava ni takoj zaživela v polni meri, potem lahko ugotovimo, da je bil porast kaznivih dejanj v letu 1980 le statistično izkazan in ne moremo na sploh govoriti o povečanju števila kaznivih dejanj v zadnjih dveh letih. Zanimiv je verjetno bolj podatek, da smo v preteklem letu rešili 198 kazenskih zadev, kar je več kot 50 zadev več kot pa se je zvišal pripad v tekočem letu s tem pa so se seveda tudi precej zmanjšali zaostanki iz preteklih let. Glede na to, da na področju kazenskega sodstva delata dva sodnika, je realno pričakovati, da bomo za letošnje leto na tekočem in bomo tako sprotno reševali zadeve na tem področju Od celotnega pripada zadev je obtožbo zastopal v 135 primerih javni tožilec, in le v 8 primerih zasebni tožilec po zasebni tožbi. Tako v letu 1981 zasebne kazenske tožbe niso predstavljale ne po številu in tudi sicer omembe vrednih sporov, čeprav ni za prezreti, da se včasih za temi spori skrivajo tudi druga nerešena vprašanja in problemi s katerimi se akteriji srečujejo v isti .delovni sredini ali krajevni skupnosti. Tri zadeve po zasebni tožbi smo odstopili poravnalnim svetom krajevnih skupnosti, ki pa v nobenem primeru niso mogli doseči poravnave med sprtima strankama, tako, da je moralo sodišče o sporu meritorno odločati. Po kraju storitve kaznivih dejanj ali po subjektih, ki so obdolženi storitve kaznivega dejanja ugotavljamo, da odpade na področje občine Logatec približno 54 zadev, na področje občine Vrhnika pa 92 zadev Že po tradiciji so bila tudi v preteklem letu najštevilčnejša kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa, tem slede po številu kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženje, kazniva dejanja zoper javni red in mir, kazniva dejanja zoper delovna razmerja in socialno Rajske kovice Celotni pripad pravdnih zadev v preteklem letu je znašal po statističnih ni 0r atkih 316 zadev Dejansko pa je ta pripad za obe občini, to je za občino 'n3brjateC Vrnniko upoštevajoč krajevno in stvarno pristojnost znašal 166 ) sof_6Vi Razliko med statističnim in dejanskim stvarnim pripadom pa pred ialifvljai'° )iP1 1PJ j STATISTIČNI? POROC na; o pravdnih zadevah v postopku na prvi v decembru mesecu leta 1981 odstopljene tožbe, ki jih je zaradi velikih zaostankov odstopila enota v Ljubljani z namenom, da sodniki naše enote po svojih močeh pomagajo reševati te zaostanke enoti v Ljubljani na področju pravdnih zadev Tako nam je enota v Ljubljani odstopila 150 zadev, na katerih reševanju bo delal vsaj v letošnjem letu en sodnik tukajšnje enote I L O stopnji za leto 1981 Tožb -r e brez P/edlo^a_za_iz^a^o_p_la^ilne^a_nalo^8 M v S c *1 o t. H a H >o t ° » »H w o _1 17o število pre tih zadev i- M tOl-H 10 ffll v >0 t'r-> mw •Hip. -o 1 m OI-r> 10 m I «> ait» via '!»«. P! MIH ■Biti i 9 tjim oid m p 1 013 on 01 v ■rHTJ Ol -"->!> m I jO •HI« 10 Ul> O mo h 10 t) 3 ! k ■m t! število rešenih zadev s sodbo ai 01 1.1 04 1 ■hi UH Ml d! 01 1 «1 01 «1 1! -*-> 1 ti i ai mi rti ni vi >< rti 01 t»l ai mi -Ol 01 1 vi 01 «1 t1! 8J 1 0.1 a: >t»l 001 vol J-1 • I •Pl 101 TJ I Ol "i 15i?l! 671 19L- j 5§ (■-"-4 število nerešenih zadev na koncu poročevalne dobe .12. 1 • 1 i i 0 1 j 1 1 ■/1 ■ SU. 1 1 1 vi 1 "V 1 i I 1 1 m 1 01 1 j 1 1 i 1 ai 1 01 XI Ol l»l vi 01 01 j 1 I -pi 1 >l i'4 mi vi 1 t»l 0* 1 j i p. 1 a 1 vi Pl ni Ol P4 Ol 01 ai 1 j 0 1 •p 1 hi vi Ml ■Pl Ol vi TJI 01 Ml j 1 ■p 1 v 1 1 rHI Ol 10 1 P 1 (01 1 bi !>l Ol Ol 1 a 1 h 1 a i J3I Oi 01 101 vi > 1 Ol rti vi •hi 0 ■ 1 O* Ol >l B! vi pl Ml >N 1 >oi i p< 1 a 1 vi •hi 01 1 1« vi 1 Ol vi 01 lil it j t.0 1 fli •m Ol t»l o 1 VOI vi hi p* >l 01 j > hi v 1 01 vi vi vi vi 1 101 1 rt i 1 i •Pl ><> 1 vi >I0I ■r-al p 1 •<-* 101 Ol vi BI 01 NI ta 1 a mi 0 1 ■Pl •m hi ■hi S1 vi •31 BI •h t da 1 31 ■i-H hO 01 X 1 vi vi ■m P4 01 rti SI 1 1 01 rti «1 v 01 v 1 Ml mi Al Ol •hi ► l KM VOI vi 01 J3I •3i P4 P TJ i p 1 ojj 0* OJ p 1 Ml 01 KM 1 1 101 'iii 1 31 vi 1 1 1 31 ni vi Ml TJI TJI •Ol 1 01 ai XI T) M n "1 ni NI XI •01 Ml •hi Ol ai idi «1 101 -Pl 01 101 0 m •h 1 •hi ----1-- •hi 101 .JM. "Ht- -s4 __Tli i6_LiZ_j..18 1 21 trajanje postopka 22 ai ■pi 23L2'rJ 25 1 1 *8 158 ! 38 j 3 -------4- H* 316 { 1 178 2'*7 28 Orl u celotnega pripada pravdnih zadev jih odpade po približni oceni 40 % Bi4t 00 L°9a,ec 'n 60 % na občino Vrhnika. Odškodninski spori so bili a evilnejši saj smo jih obravnavali 78, tem sledijo statusni spori, obrav-* ' Sm° 41 razveznih zadev, 7 tožb zaradi ugotavljanja in izpodbijanja . ovstva, 11 preživninskih sporov, 8 sporov zaradi motenja posesti, 3 —- °vanjske spore, 12 sporov iz pogodb in 6 sporov za razdelitev skup-, £a Premoženja. —' Pri °seb. odškodninskih sporih je viden tudi porast višine tožbenih zahtevkov, en problem v zvezi z reševanjem teh sporov pa so izvedenci, ki za- Sriijo ' Kar Sv°je zaposlenosti na delu in s številnimi izvedenskimi nalogami zelo z izdelavo izvedeniških poročil po odredbi sodišča. L se tiče razvez ugotavljamo, da njih število ne upada in da smo nad CVenskii preig, ttnskim povprečjem upoštevajoč število razvez na število sklenjenih !janljm inS,<'n zvez v zvez' z preživninami pa že ugotavljamo, da so v pretek-lciPro. e,u začeli vlagati tožbe preživninski zavezanci, da bi dosegli znižanje I z^ --nine, kar v preteklih letih ni bil primer To si razlagamo z dejstvom, ii oopr( :ade\ '25, 10 /ih 'a se lišču Btoći leno egni k>v |i Me lesti ■ravn iarrio ■ade-, 'ega »blag :ene, ■ada 'ine -'388 7% "'»ki p < 1 i j 1 i X> 1 i j «1 j 0 1 i l £>1 i TJ 1 i 1 Ol i • 1 i l TJI i ■h 1 i 1 1 vi Ol i 1 • 1 X>l p«l i 1 Ml Ol 1 i 1 Ol Tli 3 1 i 1 PVJ | X 1 t t 1 • 1 ■p 1 j t 31 Ml V 1 i 1 Ol Ol >o 1 i 1 Ol P4 rt 1 i 1 Ol N1 i 1 _■<: i • l 1 i 1 i •Ji »ol Ril ► i t «1 o i 1.1 5*1 oi NI i Ti i 4)1 i | >i on TJ 1 t>i KI V 1 mi (Tli V 1 01 TJ 1 i N 1 Tj| 1 a i XI I (II >l N 1 •hi JCI NI VI 1 vi •h 1 1 TJI C 1 4)1 ci .rt l «l •h 1 ■<-* 4) 1 •h 1 n 1 o i 4)1 >Wl 01 I vi Ul 4} 1 VI • | >ni Q4 ut >1/3I >0J1 V 1 1 i «1 VI M 1 Ol Ol Ml Ml v 1 rHI »h 1 V 1 V 1 0 1 •hi •hi Ol 01 1 > 1 >l 1 i • 1 4)1 4)1 • t • i •p 1 •Pl 4-> | ■p 1 fi «0 1 »031 >U>1 >r0 1 >tOI 1 1 i: 2 ! 3 ! h \ število rešenih zadev 1 i> 1 j IV 1 1 0 l-p l> l-H l-H 1 V 1 ITJ 14-» l-H •Hl V l-H l>10 4-»IM 10 ar 1013 1 V Ol 01 - a »-P 1 tO -OIS> 1 tO 1 O 1 V 1 ITJ 10 l-P m : v Ol-H ■Pl N i n MH Ol 1 tO 1 V 1(4 ITJ 1 0 l-r-i V 1 rti v 1 m Ol - Cio V 1 V >i « HIH HIB on ■HI O V 1 N i—II M 10 1 > >l« 011 V tKIO NI M OIB N ITJ 1 P4 N 1 (ll> 1 03 01 V X 1 v e i m ■H (0 l-P V 1 10 CI'H N 1 • mi m O ITJ >IH •»-*■'-> x i v oil M TJI« viri O 1 tO S ITJ N 1 3 pravna pomoč .. i vpini v overitve , . i sodni reg, VI 1 1 1 1 1 j 1 >NI 1 1 1 1 1 1 1 1 HI 1 1 1 t rt 1 Ol 1 VI 1 1 1 1 1 1 VI 1 1 1 1 C 1 Gl 1 XI 1 1 i 1 1 o« TJI 1 1 1 1 1 VI 1 01 1 1 i 1 1 01 1 t 1 1 i > 1 Ml 1 Ml 1 1 j 1 1 -HI RJI 1 1 1 i v 1 04 1 Ol 0)1 J 1 i j •'TI btj i i 1 1 T) 1 1 1 P4 1 j 1 1 31 VI 1 1 1 1 R) 1 Ol 01 Ol Ml 1 1 1 1 ■Pl 01 1 1 i 1 ti 1 01 -HI V 1 j 1 Rit t 1 V 1 1 1 1 j 1 vi vi «1 01 1 1 Cl 1 «1 »Ml 1 1 1 1 JC 1 >OI tO 1 Ol ni 1 1 xi1 1 NI 31 >i 1 1 1 ■h VI «01 -HI TJI rti 1 j 01 1 1 Ml 01 1 1 1 C XI1 rti HI 01 Ml 1 l u 1 1 Gl TJI -pi 1 1 1 V 01 HI 1 10 1 1 1 j alf 1 •h 1 N 1 x 1 1 1 j >!0 TJI ni 0)1 1 VI 1 1 ai 1 ■Pl 1 VI 1 VI j V 1 ril ■m vi XI 1 j TJI 1 (01 r-» VTl 1 > 1 j M VI Ml ■h 1 01 (01 1 i 4)1 1 -hi •h 1 .O 1 1 v 1 j V 01 1 Ol VI •»-jI 1 i et j HI Ol 3 1 1 TJI 1 0 d' RJI m a ■r-M ■'■< •H 1 1 t 1 rti 101 1 rti 1 Ril NI Ml HI rti t--1 1 ali 1 Rti H 1 1 1 NI i O !>l 1 -HI !>l > 1 •HI '01 •01 •ji ■hi JS1 »-jI 1 i H VI • 1 ■Pl «1 01 Ml nji 4)1 cd 1 V 1 01 hi rti VI j •h >OI XI Ml -P 1 Ol Ol 04 -P 1 U4 ■Pl «1 t.OI PJ '.01 i > 01 >toi Ol tO t rti P#1 pl 1 31 1 1 y 31 31 31 i V Ml TJI VI •pi 4) 1 XI TJI M l TJI Ml Ml XI Ml i -p 01 Ol Si (0 1 (0 1 -Ol «1 O 1 (01 Ol Ol TJ 1 (0 1 TJI i >'JJ P4 1 i 1 1 1 12! 13! Ih ! 15 ll c ' u 1 17 i 18 ! 19 > 2o ! 21 ! 22i'22 ' 2h j 25 ; 26 1 1 8! 9 !lo 1 11 .5.1 11 60 2 77o 6 196 i I063 48 moženjskopravnima službama In tudi z Kmetijskima zemljiškima skupnos-tima Zlasti sodelovanje z kmetijskima zemljiškima skupnostima je potrebno v bodoče še poglobiti, saj prav »paket kmetijskih zakonskih predpisov« včasih ni povsem jasen in dograjen, večkrat nima sankcij, kar tudi vodi do samovoljnih razlag in postopkov posameznih subjektov, ki se kaj neradi odpovedo pridobljenim pravic 1am zlasti, če so te zvezane z možnostjo razpolaganja z družbeno lastnino, pa čeprav zakoniti predpisi določajo drugače. Proti koncu letnega poročila pa bi se radi dotaknili še dvoje problemov, ki po svoje tudi vplivajo na delo sodišča To je delo sodnikov porotnikov in vročanja sodnih pošiljk s strani podjetij za PTT promet. Kar se tiče dela in sodelovanja sodnikov porotnikov smo v glavnem zadovoljni Njihovo sodelovanje je bilo tvorno in je v marsičem tudi prispevalo k temu, da je sodišče lažje objektivziralo svoje odločitve, bodisi na kazenskem ali pravdnem področju sodnega dela. Dogajalo pa se je tudi v preteklem letu, da nekateri sodniki porotniki svojih izostankov niso opravičevali pravočasno, ali pa jih sploh niso opravičili. V takšnih primerih, ki na srečo niso bili prav pogosti, smo iskali nadomestitve z drugimi sodniki porotniki, včasih pa so odpadle tudi posamezne obravnave. Struktura sodnikov porotnikov je v glavnem zadovoljiva Vseh sodnikov porotnikov je bilo v obeh občinah izvoljenih 74 Od tega skupnega števila je 49 moških in 24 žensk. Neposrednih proizvajalcev je 15 kmetov 8, obrtniki pa so 3. Glede starostne strukture prevladujejo sodniki porotniki srednje starostne generacije, najmanj pa je mladih, mlajših od 27 let. Končno pa še večni problem, ki se nakazuje skozi vsa letna poročila in katerega rešitev kot vse kaže še ni na vidiku. To je vročanje vabil in sodnih pošiljk strankam v postopku. Ponovno ugotavljamo, da zakonski predpisi Zakona o kazenskem postopku in Zakona o pravdnem postopku glede vročanja niso v skladu s pravilnikom o vročanju poštnih pošiljk, ki se ga pri svojem delu poslužujejo podjetja za PTT promet. Stanje kakršno je nastalo z neskladjem navedenih pozitivno-pravnih predpisov pomeni za delo sodišča skoraj nepremostljivo oviro, za stranke, ki iščejo pravno varnost pa pomeni to neskladje ne samo veliko zavlačevanje, da pridejo do svojih pravic, pač pa tudi zmanjšanje pravne varnosti, kar se nujno mora odraziti tudi v določenem nezaupanju v uspešnost sodnih postopkov. Zato glede na navedeno ponovno izpostavljamo pereči problem vročanja, s predlogom, da se vendarle vskladijo predpisi med seboj tako, da bo naše delo lahko potekalo uspešneje. Prav gotovo obstoja podoben problem v zvezi z vodenjem upravnega postopka kakor tudi za izterjavo zapadlih davčnih obveznosti; vsi navedeni razlogi pa nudijo dovolj podlage, da tudi družbenopolitični skupnosti, katerima je namenjeno to poročilo poizkusita nakazani problem reševati v skladu z možnostmi preko svojih delegatov Seveda pa se zavedamo, da je naše uspešno ali manj uspešno delo odvisno predvsem in v največji meri od nas samih. Vse težave na katere smo opozorili so pač takšne, da jih sami žal nismo mogli razrešiti. Prizadevali pa si bomo v tekočem letu, da bomo hitreje reševali predvsem starejše in družbeno pomembnejše zadeve, še večji poudarek pa bomo dali tudi kvaliteti svojega dela. Zavedamo se, da so tu še skrite rezerve, ki jih bomo ob On Ja m strokovnem izpopolnjevanju sodnikov in administrativnih delavcev, n vsem pa še z večjim delovnim elanom, mogli aktivirati in s tem Pr'sPanju svoj delež k boljšemu in obsežnejšemu delovnemu učinku, končno Paene k še boljši družbeno-politični klimi, ki jo vsi soustvarjamo v borbi za^ ocin go splošno znanih prizadevanj, ki jih narekuje gospodarska in druž"ni stabilizacija naše družbe. Vodja ej JanezO(DvJ Me ■asti Brirn 'okl, leta '699 Le Poročilo o delovanju sodišča združenega dela v LJubljani pri uresničevanj" stva samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1981 Sodišče združenega dela v Ljubljani se je kot nova ustavna instituGrn° kot poseben družbeni organ sodstva v samoupravnem sodstvu, že P' uveljavilo pri varstvu samoupravnih pravic delavcev, temeljnih in drug^'2a ganizacij združenega dela ter družbene lastnine in sicer kot posebn8^1 lika samoupravnega odločanja delavcev v združenem delu. S tem k'' a' poročilom želimo prikazati vsaj del problematike, ki jo ugotavljamo <>1 ' govornem delovanju sodišča in istočasno izpolnjevati tudi obveznos' v f člena Republiškega zakona o sodiščih združenega dela. i ^c Naše sodišče je eno od desetih prvostopnih splošnih sodišč združeC r dela v SR Sloveniji, z največjim obsegom dela, ki predstavlja ok l/3^'!1 dela iz pristojnosti samoupravnih sodišč te vrste. Naše sodišče delulf * meseca julija 1975, to je sedaj že več kot 6 let in pol za območje 16.9a celotne ljubljanske regije in revirskih občin. Na tem območju je zapOs,° n preko 260.000 delavcev. Sodišče je v svojem dosedanjem delovanju doseglo že dokaj pomembne rezultate pri podružčabljanju sodnih W na področju varstva družbene lastnine in socialističnih samoupravnih benoekonomskih odnosov ter ob zagotavljanju večje učinkovitosti jela anji • i 1 w.r.,. , i-ji , ,.)r, m 1 uijnuauv ICI UU / dtj»» ItiVIJril IJU VCl^JC U^ll IMJ VI lUt) (»' |w Enega od bistvenih elementov podružabljanja predstavlja vsekako'i./ vedno večje vključevanje nepoklicnih sodnikov in oblikovanje nepok'L 0 senatov, ki so posebnost in novost v samoupravnem sodstvu. Števildn h ^° 'e Se do neke mere povečati hitrost reševanja zadev, izdelavo ifek ? 0C"0CD in s tem še skrajšati trajanje posameznih postopkov, kar leWega r Predstavlja tudi enega od elementov kvalitete pri delovanju na-^'Pti S?^ca- Pri delu se namreč zavedamo, da zahteva narava spornih p. ]ajn r't.Cimnitrejše reševanje in da je čas trajanja postopkov eden od na-1'U Na 6'*''1 ses,avnin delov učinkovitosti našega dela Vsekakor pa se za-h 'U|)eia rn°' da 00 Potrebno v bodoče dati zlasti še večji poudarek kvaliteti rt"1 jjjfjjj'11 Preventivnemu delovanju sodišča. Izven sedeža sodišča je na zu-5'' iB7n P°slovanjih delovalo naše sodišče na 35 obravnavnih dnevih (leta 'tKo - 20) !k >i rečeno, je naše sodišče od vsega začetka dalo poseben pouda-asti vlogi in odgovornemu delu nepoklicnih sodnikov. Njihov prispe-doseženim uspehom sodišča je dokaj velik. Popolnoma nepoklicni enati so samo v preteklem letu rešili že kar 633 spornih zadev (leta Petni Jfi7 "al1 so samo v preieKiem ieiu icam m "=i —......-----. i uC/9 - 517), oziroma so rešili 36 % vseh rešenih zadev. Pri tem pripomi >oK a» °' da je Preteklo leto delovalo 24 popolnoma nepoklicnih senatov, v k ° s,andardizaciji m zakon o temeljih poslovanja v organizacijah e«ita 6ne,9a dela Zakona ne urejata enotno postopka reklamacij in dopuš-5 L raz'icno uporabo predpisov Servisna služba je zaradi pomanjkanja %beVr"*1 delov 'n ustreznih obrtnikov vedno slabša, kar pogojuje drage in '"ibsti US'U9e Na Področju prometa in storitev tržna inšpekcija nima mož-kj3jjrj' ukrePanja. ko gre za povrnitev škode strankam, ki so preveč plačale 8fJo °')r,n'ku' čeprav v upravnem postopku rešujejo reklamacijo in pri-iZlT otranka mora pravico do odškodnine uveljaviti preko sodišča P1- is« na jjj^'^iološka situacija v občini Logatec je bila v letu 1981 dokaj ugod-i d«0 le 'e nalezljivih obolenj je potekalo v meji normalnosti Evidentirana ,X 0D°lenja, ki se v določenih časovnih obdobjih normalno pojavljajo pri ni« kolBn' p°Pulaci)1 Da se prepreči vnos nalezljivih bolezni iz držav, ki ima-tdn 6r0' rurneno mrzlico, malarijo, koze, sanitarna inšpekcija redno izvaja a|L ! Vni nadzor nad osebami, ki se vračajo iz teh krajev To so predvsem „roiv,.,!*1 '°vornjakov, delavci naših delovnih organizacij, ki delajo v teh dr- ° K ln ,Uris,i cn»nj/adi epidemiološke situacije v svetu in toksiko infekcij v letu 1980 vrši rn*fan 3rna inšPekcija poostreno kontrolo nad vsemi objekti družbene pre-k0ji|li 06ri'S DS je predlog sprejel, postopek pa v TOZD še ni kon-ini. Kršitve samoupravnih pravic s strani poslovodnega organa v TOZD Motel Lom pa so bile v tem, da je sam brez vednosti in sklepa pristojnega organa sprejel na delo delavca in ga razporedil na delo ter nepravillno opravljene priprave predloga SSA o katerem naj bi delavci na referendumu odločali. Koncem leta 1981 pa je organ samoupravne delavske kontrole v TOZD ugotovil več nepravilnosti, ki jih je povzročil poslovodni organ Sestanka OO ZK in seje DS, na katerih so o nepravilnostih razpravljali, se je udeležil tudi DPS in ni posebej ukrepali, ker je DS sprejel primerne ukrepe (uveden je postopek za ugotavljanje odgovornosti) llllll V občini Logatec je bil v letu 1981 obravnavan tudi nenavaden primer. V postopku urejanja vprašanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja eni delavki je DPS ugotovil, da »Bife Stara pošta« posluje sicer kot gospodarska organizacija, vendar brez samoupravnih splošnih aktov, kolikor pa jih je bilo so pa bili iz časa pred letom 1974. Imeli so le SAS o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD, ker jim brez tega SKD ni dovolila dviga sredstev za OD. Tudi posovod-nega organa niso imeli To funkcijo je opravljal po pogodbi o delu upokojenec, razpisa pa niso objavili že od leta 1971. Delavci te delovne organizacije so v začetku vztrajali, da hočejo ostati še naprej kot enovita delovna organizacija Zato so morali pripraviti in sprejeti vse z zakonom določene samoupravne splošne akte in še pred tem imenovati v.d. upravnika. Kasneje so ugotovili, da bodo ob takšni organiziranosti režijski stroški previsoki in odločili so se, da se priključijo k TOZD Gostinstvo Logatec 3 Stanje na ostalih področjih Na splošno lahko tudi za leto 1981 ugotovimo, da so bile pobude, opozorila in predlogi, ki jih je DPS na organizacije združenega dela naslavljal, dobro sprejete in da po oceni DPS več predlogov občinskim skupščinam in sodiščem združenega dela ali ustavnemu sodišču ni bilo potrebno dajati Takšna ocena pa se nanaša le na omenjene podane in v OZD sprejete pobude in predloge. S tem torej ni rečeno, da je v obeh občinah vse v redu in da ni nobenih odprtih vprašanj. Nasprotno. Takšna vprašanja so in še celo za zelo pomembna vprašanja gre, vendar jih DPS v letu 1981 zaradi pomanjkanja časa ni uspel dokončno obravnavati ali pa je preveč verjel odgovornim v OZD, da bodo v skladu s svojim programom pomanjkljive samoupravne splošne akte uskladili. Tako so na primer že dalj časa kot takšni evidentirani pravilniki o reševanju stanovanjskih vprašanj v LIKO, IUV in TOZD Gostinstvo Logatec Nujno je tudi še v nekaterih OZD proučiti odnose med TOZD in delovnimi skupnostmi skupnih služb, nadalje pridobivanje dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku (skupni prihodek) in drugo. Vseh kršitev samoupravnih pravic in sprejetih ukrepov, navedenih v statističnih podatkih na 3 in 4. strani tega poročila, ne bi podrobneje analizirali Pojavi in vzroki zanje so v gllavnem isti kot v preteklosti Omeniti bi bilo le še eno vprašanje s področja delovnih razmerij. Kršitev s področja delovnih razmerij, zlasti pri sklepanju in prenehanju delovnih razmerij, v preteklem letu ni bilo mnogo oz. jih ni bilo več kot leto prej V razgovorih s prizadetimi delavci pa je občutiti povečano zaskrbljenost, kako in kje dobiti delo. V posebnem poročilu DPS, pripravljenem po podatkih, zbranih na podlagi pobude, poslane vsem delovnim organizacijam in delovnim skupnostim pa DPS ugotavlja, da je celotno združeno delo v letu 1981 premalo spoštovalo določbo republiške resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju v letu 1981, ki v 4.6. točki določa, da se bodo omejevale vse oblike dela po pogodbi in da se tudi niso dovolj spoštovala stališča skupščine SRS z dne 7. 4 1981 o nujnosti zmanjševanja dela po pogodbah in nadurnega dela Tudi kršitev zakonskih določb je na tem področju kar precej. Po zbranih podatkih bi lahko za sredstva, izplačana za delo po pogodbah in za nadurno delo v vrhniški občini polno zaposlili okrog 160 delavcev, v logaški občini pa okrog 70 delavcev Gotovo je, da vseh pogodbenih del in vsega nadurnega dela ni možno odpraviti, vendar bi sodeč po razlogih, ki jih delovne organizacije za takšno delo navajajo, takšno delo lahko zmanjšali vsaj za eno tretjino To pa je že precej več kot je trenutno število novih iskalcev zaposlitve Pri tem ni za zanemariti dejstvo, da je v letu 1981 več delavcev, ki so se prvič zaposlili, sprejelo delo, ki ne ustreza njihovi strokovni izobrazbi. III. Usmeritev dela DPS v letu 1982 je gotovo v mnogem odvisna od sodelovanja s skupščinama obeh občin in njenimi organi, z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi, javnim tožilstvom, sodiščem združenega dela, organi delovnih organizacij in ne nazadnje z republiškim družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Sodelovanje z vsemi navedenimi organi razen z organi samoupravne delavske kontrole, je v letu 1981 bilo zelo dobro K takšnemu sodelovanju nas usmerja že Zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja in je zaželjeno tudi v bodoče. DPS bo svojo aktivnost v letu 1982 usmeril na najpomembnejša področja in pri tem upošteval programsko usmeritev, vsklajeno in sprejeto na skupnem posvetovanju družbenih pravobranilcev samoupravljanja Slovenije in potrebe v občinah Vrhnika in Logatec. DPS bo nadaljeval z aktivnostjo za uveljavitev z zakonom skladnih družbenoekonomskih in drugih odnosov v združenem delu, sprejeto že v programskih usmeritvah za leto 1980 in 1981 tako, - da bodo proizvodnje in prometne organizacije združenega dela obvezno združevale delo in sredstva ter bo po obvestilu Gospodarske zbornice ukrepal v primerih, ko se s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje spodkopavajo načela združevanja dela in sredstev ali ruši enotnost jugoslovanskega trga, vzpostavlja monopolen ali drugačen pnviligiran položaj na trgu §21. člen zakona o obveznem združevanju dela in sredstev OZD, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev s proizvajalnimi organizacijami združenega dela (Ur I. SFRJ št 66/80(; - da bo v posameznih TOZD sodeloval pri uveljavljanju zakonsko skladnih odnosov udeležbe na skupnem prihodku in dohodku; - da bodo v OZD uveljavljali neposredno uporabo določb družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo; - da bodo odnosi med DSSSS in TOZD urejeni skladno z zakonom o združenem delu in zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela; - da bodo delavci OZD, samoupravnih organizacij in skupnosti vskladili razporejanje dohodka ter oblikovanje in porabo sredstev za OD in skupno porabo z določbami resolucije o družbenoekonomski politiki za leto 1982 in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982; )b - ocenil dejavnost TOZD skupnega pomena (ocena stanja s predlo* izboljšanje); l_ - spremljal izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih do(jĆ^D u d Kardelj« , olV2 kMo'el LOM etokrg nK vs,vo .vir.P.^t Hoted. p Lo9atec »Oljem : levilo Od toga Nevc Število Število ovnih glasovalo Ijavne članov knncliclnlov ljudi glasovnice ( : olegaci]. ki h |e treba /voliti 136 124 2 9 9 138 127 2 8 8 325 275 9 9 9 458 417 23 9 9 77 74 - 9 9 62 61 - 7 7 58 56 - 7 7 413 364 91 17 17 39 38 - 7 7 44 44 - 7 7 68 68 4 8 8 270 268 9 11 11 193 153 - 9 9 37 31 - 7 7 60 54 3 . 7 9 37 35 - 7 7 33 32 - 7 7 37 34 - 7 7 37 28 - 7 7 43 42 - 7 7 181 161 12 5 5 273 199 6 9 9 SO bili: DSSS : 5 lr>ICa d Občinska volilna komisija je v skladu s 5 točko 29 člena zakon« sn, litvah in delegiranju v skupščine dajala pomoč volilnim komisijam vk' >• nih skupnostih ter je na podlagi njihovih zapisnikov o ugotovitvi voli' j*jj8 idov ugotovila, da so bili postopek o določitvi kandidatov in voliti deni v skladu z zakonom in da bi bilo nepravilnosti, ki bi lahko vpNv' kandidature oziroma na izid volitev Občinska volilna komisija Tajnik: Pred«1 Ljudmila Kune, dipl. iur., I. r. Anton Plut, dipl. KlKu, Člani: Majda Drašler, I.r. Bogomir Ajdič, I r namestnik člana: Jaha Jerina, I.r. «h|| Glasovanje o izvolitvi delegatov za družbenopolitični zbor občinske skupše'1 oi ei, SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Občinska volilna komisija v Logatcu obvešča skupščino občine tec, da so bili pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega |c ra skupščine občine Logatec dne 14 marca 1982 doseženi tile izid' sovanja o izvolitvi: delovni ljudje m občam Izvoljeni so bili Ime in priimek Število glasovEven.ponov- ne volitve a) vpisanih v volilnih imenikih b) glasovalo na voliščih (po volilnem imeniku in s potrdili) c) glasovalo po pošti č) skupaj glasovalo (b + c) d) glasovalo za kandidatno listo e) glasovalo proti kandidatni listi f) neveljavne glasovnice Na kandidatni listi je bilo 15 delegatov 5845 5446 54 5500 4800 394 306 Up b( CU so c'i, °Up I«, u9ih •82, ih 3 uPn gasite SOVICE Kim? SC bili de|egati, ki so dobili Sleariie število glasov: Marjan Debevec ;;nk° Haložan Marko Kek ak°b Kokalj 'V,anka Korene *lb*t Kovač B Rena Lipovec f!udi Lipovec Son Peternel Poredoš fc'^tka Rupnik ^ofka Rupnik Pavl "us, Gra e Smrtnik , n|ca Stoimenovič Hafae" Usenik glasov 4781 4757 4770 4772 4761 4761 4762 4762 4768 4725 4764 4766 4765 4721 4715 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov v izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE LOGATEC Tajnik: Ljudmila Kune, dipl. iur., I.r. Predsednik: Anton Plut, dipl. iur., I.r. Člani: Majda Drašler, I.r. Bogomir Ajdič, I.r namestnica člana: Jana Jerina, I.r. Julka Nagode Jožica Pivk 107 108 SSjSlS ''""""I nUJKlATOV 7.A ".un. :„ /.KiiiiMriMmsiiijptfiKu 'iji.mh l.-iihii i" '. ■ • 1.1. J ii V AflATKVNIH KK.II'N.»KT1H To,,, *>m V HUMU Nin,. gU- At^vll... Immlbu a,n.nll, knrvl >• U(m,-vpU«nlh M nm rW>lu ttj>v« pri v tujini m.,,,i iv. vol l/l, k. v Svibia] glnaovnl.. ul.UANIM (J.ASOVNir iwv*lj. 4*12 »tl„ E.....• £ v»'».........;* itve --. pllV^l'i«; " v,l( -!1waj " "umna SKUPA,, 4.7,« «T,2 ."•.'_.._!°.-.....!:!...-"........***' Erika Štempihar Anica Uršič T, 2 So« S,6 - Združena delegacija SIS za telesno kulturo in kulturo Igor Ciglarič 115 Marija Čeme 114 Majda Dolenc 117 Janez Gostiša 115 Zdenka Gostiša 116 Marjan Igličar 115 Jožefa Kravos 107 Vida Markovič 107 Marija Šen 105 Franc Udovič 106 Nives Vidmar -108 - Združena delegacija SIS za zdravstvo in pokojninsko-invalidsko zavarovanje Majda Jesenovec 118 Marjan Lapajne 117 Pavel Kranjc 117 Marija Kreč 116 Jožica Modrijan 116 Ivan Naglic 116 Tatjana Pogorele 107 Petko Popovič. 107 Antonija Prepeluh 108 Franc Rovan 106 Marija Rupnik 106 - Zdrućena delegacija za SIS za socialno skrbstvo, socialno varstvo in otroško varstvo Katarina Čuk Zlata Grnča Franc Jeraj Sonja Jeriša Stanislav Lenarčič Zvonka Leskovec Veronika Leveč Ivanka Otoničar Antonija Rihberger Rudolf Čamernik Štefan Ferenc Janez Kurent Alojz Lazar Janez Martinčič Franc Musec Milan Rupnik Andrej Seljak 121 121 120 112 110 111 110 109 116 117 117 117 117 117 107 106 105 107 106 KLI - TOZD STAVBNO POHIŠTVO Združena delegacija za SIS za izobraževanje, zaposlovanje in raziskovalno dejavnost Adem Arnautovič 213 Peter Brenčič 213 Tomaž Dolenc 221 Anton Gantar 212 Janez Grom 209 Franc lleršič 224 Marta Jereb 215 Marija Kroupa 218 Jožica Maček 218 Gregor Meze 220 Jože Žigon 214 Združena delegacija za SIS za telesno kulturo in kulturo Mirjan Balek 223 Ludvik Knaus 225 Franc Lazar 222 Marta Logar 224 Matevž Lukančič 230 Cveto Maček 239 Friderik Pavlic 200 Ludvik Pogorele 203 Jože Rožmanec 206 Granica Stoimenovič 214 Anton Veber 212 Združena delegacija SIS za zdravstvo in pokojninsko invalidsko zavarovanje Karol Istenič 224 Alojz Klančar 221 Dragica Klančar 220 Ivanka Korenč 219 Francka Kosmač 211 ,IJT 1/ L sKUPAj S.fctn 93,5 ..•on «7,3 *»« I ltve članov delegacij v temeljnih jSanizacijah združenega dela, delovnih , uPnostih ter drugih skupnostih za 0f e9iranje v skupščine samouoravnih leresnih skupnosti L$&NA OBČINE LOGATEC "Kn8ka volilna komisija v Lo-"" ' so bil- ća skuP«cino občine, kij ea ' v ot|čini na volitvah dele-«Upra °e'e9iranje v skupščine sa-ian'itie|jnih h interesnih skupnosti v 15 k „ 0r9anizacijah združenega ae|ovnlh skupnostih ter v 2 ter Pnost'h dne 11 marca *i d na volitvah članov v kmetij-I62 javnostih dne 14. marca bij °'Jeni naslednji člani dele- Izvoljeni so bili: Število glasov KLI - DSSS Združena delegacija SIS za izobraževanje, zaposlovanje in raziskovalno dejavnost Število glasov bELE upnostj T0ZD' " de,ovne oziroma druge skupnosti Milka Bogataj Albin Čuk Magdalena Debevec Stanislav Jereb Jože Kreč Jerneja Lipovec Ivanka Maglica Marija Marc Jožica Nagode 116 119 115 118 115 117 107 106 107 KLI - TOZD ESO Slavka Loštrek 230 - Združena delegacija za SIS za so- Lado Menart 224 cialno skrbstvo, socialno varstvo in Bojan Peternel 219 otroško varstvo Alojz Pintarič 227 Jože Arhar 119 Janez Rupnik 228 Lado Čuk 120 Miroslava Vodišek 232 Kati Kolenc 120 Valerija Hren 120 Združena delegacija za SIS za so- Janko Jesenko 118 cialno skrbstvo, socialno varstvo in Janez Lukan 120 otroško varstvouhra Abdijanovič Tomaž Mlinar 107 232 Janez Nagode 106 Andrej Lampe 219 Bojan Parapot 105 Mirko Maksič 220 Janez Peternel 106 Drago Malic 220 Anton Šparemblek 106 Miroslav Meze 222 Marija Mihevc 220 Združena delegacija za SIS za izob- Tončka Petkovšek 213 raževanje, zaposlovanje, zaposlova- Marija Turk 215 nje in raziskovalno dejavnost Jožica Urbas 215 Janez Cimerman 120 Alojz Verbič 219 Kristan Corn 122 Dragica Žigon 218 Janez Gostiša 120 Marjan Gutnik 120 KLI - TOZD DROBNO POHIŠTVO Marjan Jerina 122 Združena delegacija SIS za izobra- Franc Kogovšek 119 ževanje, zaposlovanje in raziskoval- Miroslav Korenč 112 no dejavnost Anton Lukančič 109 Vida Albreht 369 Jože Petkovšek 111 Zagorka Damjanović 342 Franci Tršar 109 Janez Čuk 369 Ciril Zupančič 111 Silva Gole 358 Duško Malic 352 Združena delegacija za SIS za kultu- Andrej Mihevc 368 ro in telesno kulturo Dušan Pfajfar 320 Franc Ambrožič 120 Jože Pišlar 324 Milena Bohar 120 Anastazija Rožmanec 323 Marko Cempre 122 Edvard Skrbinšek 324 novice PRILOGA Boro Vukašinovič 318 Marjeta Jereb 61 Združena delegacija SIS za sa- Pavel Jereb 62 moupravne komunalno cestne Združena delegacija SIS za kulturo Ivan Korenč 62 skupnosti, samoupravne stanovanj- in telesno kulturo Peter Kune 58 ske skupnosti in požarne varnosti Drago Bohar 359 Ranko Majkić 57 Jože Bajs 133 Mirko Bošnjak 354 Stane Martinšek 60 Janez Brenčič 133 Vinko Jereb 358 Jože Sedej 57 Andreja Kolačko 135 Slavko Maček 363 Jože Tušar 58 Adolf Korenč 136 Jana Modrijan 367 Lukan Ivan 136 Joža Šparemblek 325 Viktorija Mesec 135 Zlata Šparemblek 318 TOZD VALKARTON LOGATEC Franc Mlinar 132 Tomaž Tomazin 318 Združena delegacija SIS za otroško Leopold Novak 133 Mirko Turk 318 varstvo, socialno skrbstvo, pokoj- Igor Pfajfar 132 Ivanka Urbas 319 ninsko-invalidsko zavarovanje in za- Pivk Jernej 132 Anton Žust 324 poslovanje in stanovanjsko izgrad- Vladislav Slabe 130 Združena delegacija SIS za zdrav- 1 IJ v Jože Brezovšek 272 Združena delegacija SIS za socialno stvo in pokojninsko invalidsko zava- David Bogataj 268 varnost, zdravstveno in otroško var- rovanje Marjan Bogataj 272 stvo, invalidsko pokojninsko zava- Dragica Durić 351 Vanja Brenčič 263 rovanje in zaposlovanje Šemsa Harbaš 352 Marija Celarc 266 Srečko Brus 131 Janez Kavčič 363 Danica Cvelbar 267 Ana Marija Maček 132 Jože Kobal 359 Marjeta Dolenc 267 Marjan Nagode 130 Franc Lapajne 363 Marjan Gorjanc 265 Tatjana Kos 129 Milka Lapajne 362 Veronika Ferenčak 266 Štefan Petek 132 Marjan Maček 321 Marjeta Kogoj 265 Zvonka Vidic- Viktor Marolt 321 Štefka Lenarčič 269 Petrovčič 128 Ivan Nagode 322 Janez Možina II 268 Slavko Reven 128 Doroteja Pišlar 322 Gabrijela Nagode 275 Jože Tomazin 130 Elka Rose 327 Olga Nagode 265 Marko Tomazin 131 Franc Sirca 272 Zlata Turk 132 Združena delegacija SIS za socialno Frančiška Rupnik 263 Anton Vladič 129 skrbstvo, socialno varstvo in otroš- Mitja Trkulja 274 ko varstvo PETROL MOTEL LOM Dragica Bošnjak 359 Splošna delegacija za SIS Anton Čuk 363 Združena delegacija SIS za izobra- Marjeta Adam 40 Jožica Čuk 363 ževanje, kulturo, raziskovalno dejav- Francka Cek 47 Mira Godeša 365 nost in zdravstvo Branka Gajšek 47 Bojan Jazbec 367 Jožefa Cepič 256 Ludvik Kenk 46 Anica Kogoj 367 Marija Časar 263 Milan Kavčič 41 Kristina Korenč 319 Franc Drašler 271 Darinka Kovač ■». 37 Marija Lazar 318 Ivan Gorjanc 259 Martina Leskovec 48 Jože Pivk 327 Danijela Guček 258 Emil Pavlin 41 Slavko Rehberger 319 Hasib Harbaš 259 Silva Petkovič 27 Zofija Šinkovec 326 Anton Jerina 265 Zvonka Ravnikar 41 Kogovšek Marija 265 Rok Strojko 38 KLI - TOZD ŽAGA Nagode Silvo 267 Darinka Svenšek 33 Združena delegacija SIS za izobra- Ivanka Maček 267 Stane Uršič 45 ževanje, zaposlovanje in raziskoval- Pavel Maček 269 Ivan Vražič 36 no dejavnost Zvonka Marolt 263 Branka Vodnik 37 Alfonz Grdadolnik 63 Drago Mihevc 263 Brahim Hoti 63 Rozalija Premik 264 VVZ KURIRČEK Janez Križaj 66 Peter P«ic 268 Splošna delegacija za vse skupšči- Stane Kenda 64 Antonija Rus 262 ne SIS Franc Leskovec 67 Metka Slabe 268 Jelka Brenčič 33 Ivan Lukan 65 Saša Juršič 33 Bogomir Mikuž 59 Posebna delegacija SIS za telesno Rozalija Kavčič 33 Maks Mikuž 64 kulturo Olga Leskovec 33 Rado Novarlič 60 Magda Berzgovšek 277 Milena Lukan 33 Janez Slabe 59 Adolf Bogataj 265 Zofka Menard 33 Darko Trepal 60 Roman Dodič 271 Marica Pajsar 33 Sefčet Franca 261 Anka Petrovčič 33 Združena delegacija SIS za kulturo Jože Jerina 267 Marija Petrovčič 33 in telesno kulturo Marjan Lenarčič 283 Mojca Šemrov 33 Silvo Bogataj 60 Andrej Marušič A279 Ladi Tomazin 33 Dušan Djurič 62 Vinko Pavič 260 Marija Tivan 33 Tafil Hetemi 60 Ljubica Skvarča 267 Bernarda Treven 33 Mjlorad Livnjak 61 Helena Treven 33 Franc Logar 60 GRADNIK Marija Uršič 33 Franc Matičič 62 Jago Mršič 61 Združena delegacija SIS za izobra- ISKRA - TOZD MONTAŽA SP. IDRI- Zdravko Pilipovič 60 ževanje, kulturo, telesno kulturo in JA - HOTEDRŠICA Alojz Rupnik 61 raziskovanje Splošna delegacija za vse SIS Valentin Sivec 61 Franc Jureš 129 Doroteja Dolenc 33 Zdravko Vidič 63 Danijela Kobal 131 Milka Gradek 33 Drago Korenč 133 Jožefa Jokovič 33 Združena delegacija SIS za zdrav- Marjan Korenč 133 Jelka Menart 33 stvo, pokojninsko invalidsko zava- Vinko Menart 131 Magda Kržišnik 33 rovanje, socialno skrbstvo, socialno Biljana Pekarovič 127 Olga Molk 33 varstvo in otroško varstvo Alojz Petkovšek 129 Marija Nagode 33 Jože Brus 64 Slavko Rupnik 128 Danica Petrovčič 33 Ivan Gantar 61 Dušan Šen 129 Marija Rupnik 33 Isuf Hetemi 58 Marija Urbas 128 Marija Rudolf 33 Zdenka Rupnik Antonija Vehar ' TOZD ZDRAVSTVO LOGATEC Posebna delegacija SIS za sko zdravstveno skupnost Helena Brenčič Veronika Gros-Furek Neva Imomovič Maruša Križaj Marija Leskovec Nada Skvarča Hermina Zupančič Splošna delegacija za vse SIS Vanja Ferjančič Momčilo Hristič Marinka Knez Ludvik Matevžič Majda Peckaj Marija Verbič Pavla Vochl ik 0! ;;Ha MERCATOR DO ROŽNIK TOZDf LOMITI Splošna delegacija za vse SP Marija Ciglarič Marija Čuk Anica Čuk Ana Gostiša Ivanka Klavžar Tilka Muller Mitja Marušič Milena Nagode Vida Rehberger Vera Rus Martina Skvarča Danica Šantelj TOZD Jim proizvod ALPINA ROVTE bn Splošna delegacija za vse SI$L Veronika Kune Brigita Kavčič Renata Kogovšek Gabrijela Jereb Irena Cepič Cecilija Jereb Zorka Jereb Marija Lukančič Marija Jereb Ljubomira Tavčar Frančiška Tušar V.P. 9983 LOGATEC Splošna delegacija za vse si'P Azmir Čvorak Br lar i alf 3k Plc Miroslav Dakič Mladen Ferbišek Stane Kermavner Ljubiša Milivojevič Idriz Ramčič Slavko Sedlak Zlatko Sobot Nedeljko Vujič Desimir Vujovič DELOVNA SKUPNOST ORGANOV SO LOGATEC Združena delegacija za vse Joža Arhar Irena Grom Nevenka Kajtna Milka Kune Marinka Jerina Tatjana Jesenko Zvonka Moljk Marija Primožič Nada Rupnik Tatjana Slavec Nada Trpin Milka Uršič r 'ar n«. ari idi Ifo, 'an I Sl!)lei lr0. arii Sle, 'že Di 'in 'on ar,, °iž 4e novice PRILOGA [š "EDVARDA KARDELJA« re°na delegacija SIS za izobra fc"no skupnost lk,0r'ia Kovač f Sllika Malnar op* Mejak Pna Poljanec pRupnik na StefanCiC 31 31 31 31 31 31 Nna delegacija vseh SIS ar'ia Arh B°nida Bole Cris Filipič ad'a Ivanuša > Japelj ""»a Meze J*eJa Mihevc a Na9ode avk° Novak Ca perpar avkarda Racn,k a Sark 31 31 31 31 31 31 31 31 31 31 31 31 fea'riT L°fla,eC °na delegacija SIS za izobrazi* skupnost t*« Bogdan Breda °d "nperl taKriŽal lda Mihevc S*8 °^rzu a0stir a Sirca * 6ntl" Verb,č 56 56 55 56 55 56 56 55 56 56 56 55 56 LOGATEC iS 'enk=, oele9acija vseh SIS and ostečnik Idr • 0rče ^ K°bal 'drCeiL,eSk0^c lun LeVeC n ' Mirai 'ivk i^0šna°2DARSTVO LOGATEC Ha B:'eec9aCi*a vseh SIS Na Far Kot,, >nCM rQIC Slovan brbančič 63 63 63 63 63 63 63 63 63 63 41 41 41 41 41 41 41 41 40 41 41 41 KMETIJSKA ZADRUGA LOGATEC Splošna delegacija vseh SIS Milan Brus Davorina Cigale Franc Cigale Janez Klemene Ivan Kune Franc Leskovec Ljudmila Logar Jože Maček Gabrijela Matičič Franc Menart Ivan Modic Nande Peterlin Karol Istenič Polde Skvarča Karol Trpin 52 52 52 52 52 52 52 52 52 52 52 52 52 52 52 KMETIJSKA ZADRUGA LOGATEC Splošna delegacija vseh SIS - volitve v skupnosti kmetov Milan Brus Davorina Cigale Franc Cigale Janez Klemene Ivan Kune Franc Leskovec Ljudmila Logar Jože Maček Gabrijela Matičič Franc Menart Ivan Modic Nande Peterlin Karol Istenič Polde Skvarča Karol Trpin KONFEKCIJA LOGATEC Splošna delegacija vseh SIS Jana Brus Vika Milavec Franc Gostiša Aleš Meze Pavel Musec Vera Šantelj Marija Bebar Jana Petek Lili Suhadolnik Fani Ferenc Milka Kompan Magda Šemrl Marija Murn 197 198 199 197 197 198 197 197 198 197 197 198 197 197 197 137 130 129 126 122 122 120 111 105 104 103 103 100 OBRTNO ZDRUŽENJE LOGATEC Splošna delegacija vseh SIS Silvo Brenčič Jože Nagode Janez Vrabec Silvo Slabe Drago Dolenc Cvetka Menart Emil Rožmanec Igor Tomažič Igor Tomažič Janez Zelene Berto Menart Marjan Pivk Jože Kramberger Janez Šen Jože Manart Stane Rupert 176 175 169 171 178 175 180 174 174 173 177 172 170 169 171 174 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Tajnik: Milka Kune, dipl iur., I.r Predsednik: Anton Plut, dipl. iur., I.r. VOLITVE ČLANOV DELEGACIJ V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ZA DELEGIRANJE V SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Skupščina občine Logatec Občinska volilna komisija v Logatcu obvešča skupščino občine Logatec, da so bili v občini na volitvah v krajevnih skupnostih za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, dne 14. marca 1982, izvoljeni naslednji člani delegacij: IZVOLJENI SO BILI Število glasov KS NAKLO Posebna delegacija SIS za vzgojo in izobraževanje Vlado Ferjančič 2583 Marko Kek 2585 Franc Puppis 2583 Mira Rakuš 2582 Viktor Šen 2572 Nives Škrlj 2577 Vasja Truden 2582 Posebna delegacija SIS za telesno kulturo Niko Glavatovič 2590 Mitja Levinger 2590 Janez Loštrek 2596 Bojan Oblak 2587 Franc Tršar 2594 Kati Turk 2599 Vinko Zalar 2588 Posebna delegacija SIS za stanovanjsko gospodarstvo Tedo Janjič 2566 Miro Leskovec 2570 Nedeljko Mrvoš 2570 Jože Škrlj 2578 Franc Šolar 2571 Nada Trajkovski 2542 Viktor Tršar st 2571 Posebna delegacija SIS za zdravstvo Barbara Godina 2582 Jože Milavec 2585 Anton Nartnik 2588 Julka Piglič 2583 Franc Rehberger 2583 Alojz Sajovec 2575 Tomo Zgonec 2577 Posebna delegacija SIS za zaposlovanje Janez Corn st. Marjan Gregorič Alenka Jerina Tone Levinger Iva Šparemblek Frančiška Trček Marta Verdinek 2593 2587 2588 2591 2568 2589 2576 Posebna delegacija SIS za otroško varstvo Dušan de Gleria ml Mira Kreč Marija Mesar Cilka Mihevc Majda Osterc Alojz Pintarič Nada Sajovec 2552 2551 2548 2542 2513 2536 2532 Posebna delegacija SIS za kulturo Martina Comino 2545 Vinko Fortuna 2547 Marko Kavčič 2555 Branka Kum 2533 Marinka Marinšek 2544 Janez Podjed 2555 Marinka Turk-Cempre 2547 Posebna delegacija SIS za raziskovalno dejavnost Posebna delegacija SIS za raziskovalno dejavnost Aleksandra Comino Dušan Dobnik Bogdan Makuc Jože Marinč Jože Petkovšek Leopold Rozman Tivan Alojz 2535 2542 2545 2545 2548 2546 2541 Posebna delegacija SIS za socialno skrbstvo Tilka Jerič Pavla Juršič Franc Kogovšek Kristina Korenč Viktor Piglič Andrej Tollazzi Tončka Tomazin 2625 2623 2622 2624 2624 2630 2623 Posebna delegacija za pokojnin-sko-invalidsko zavarovanje Ivan Bogataj 2547 Miha Leskovec 2544 Otmar Oblak 2543 Anton Šparemblek 2532 Anton Tome 2545 Franc Urbas 2538 Čedo Vučić 2533 KS HOTEDRŠICA Združena delegacija SIS za telesno kulturo, kulturo in raziskovalno skupnost Jože Logar 322 Matija Logar 347 Konrad Merlak 349 Jože Nagode 325 Silvo Nagode 329 Leopold Petkovšek ml. 322 Simon Petrič 294 Združena delegacija SIS za zdravstvo in skupnost pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja Irena Božič Ivica Furlan 310 290 Logaške novice Anton Grom Cvetka Korenč Štefan Lukan Ivan Leskovec Janez Mikuž 304 329 329 330 271 Združena delegacija SIS otroškega varstva in izobraževanja Jelka Brenčič Ivanka Dolenc Jožeca Nagode Viktorija Kovač Kristina Lukan Florjan Nagode Andrej Rozman 315 302 318 295 309 374 290 Združena delegacija SIS starostnega zavarovanja kmetov, socialnega skrbstva in skupnosti za zaposlovanje Anica Čuk Marta Logar Janez Nagode Pavel Nagode Franc Pivk Franc Rupnik 392 315 324 323 327 261 KS LAZE Združena delegacija SIS za raziskovanje, kulturo, telesno kulturo in izobraževanje Matija Facja Silvo Kolar Polde Kranjc Viktor Krmavnar, Franc Milavec Andrej Mrhar Albin Petrič Ciril Simšič Franc Šušteršič Janez Židanek ml 235 236 235 234 233 237 235 235 234 230 Združena delegacija SIS za zdravstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo, socialno varstvo in pokoj-ninsko-invalidsko zavarovanje Anica Jernejčič Marija Krmavner Antonija Merlak Iva Nemgar Andrej Podboj Tone Primožič Janez Ržek Alojz Šušmelj Zinka Urbas Mojca Židanek 219 220 219 213 220 219 217 218 219 219 KS ROVTE Združena delegacija SIS za zdravstvo in pokojninsko-invalidsko zavarovanje Jernej Ambrožič Drago Burnik Vilma Kune Milka Lapajne Mirko Petkovšek Stane Rupert Boris Treven 503 403 489 418 485 520 450 Združena delegacija SIS za izobraževanje in otroško varstvo Zinka Bolčina Tončka Corn Rudi Gantar Franc Istenič Malči Jereb Pavle Loštrk ml Pavel Lukan st 387 448 430 381 410 375 452 Združena delegacija SIS za socialno skrbstvo in skupnost za zaposlovanje Jože Jereb Dranc Kavčič Franc Logar Marica Slabe Janko Treven Janko Treven Franc Vevken 447 410 462 367 421 367 358 Združena delegacija SIS za kulturo, raziskovalno skupnost in telesno kulturo Anton Artač 479 Mirko Bedrač 390 Vera Gantar 475 Janez Kavčič R 477 Janez Kavčič P 426 Slavko Skvarča ml.„ 465 Judita Treven 402 KS TRATE Združena delgacija za vse SIS Anton Albreht 200 Veronika Albreht 202 Henrik Bogataj 204 Miha Brenčič 207 Jože Cigale 202 Slavko Kržišnik 207 Dušan Lukančič 197 Franc Ostrman 206 Jana Pivk 198 Jože Pivk 203 Slavko Reven 209 Ivan Sovan 199 Viktor Treven ml. 205 Jože Žakelj 210 KS TABOR Združena delegacija za SIS za kulturo in telesno kulturo Franc Habjan Irena Kermavner Bosiljka Malnar Boris Obreza Franc Podobnik Vojko Prezelj Slavko Sirca Andrej Žigon Tomaž Zupančič 770 768 769 770 767 769 758 768 796 Združena delegacija za skupščine SIS za zaposlovanje in invalidsko pokojninsko zavarovanje Janez Cepič Janez Godina Franc Korenč Stane Korenč Zvonka Nagode Andrej Poženel Mojca Rupnik Nuša Rupnik Tatjana Štirn 737 733 695 733 735 732 732 732 734 Združena delegacija za skupščine SIS komunalno cestne skupnosti in kmetijske zemljiške skupnosti Franc Gostiša Janez Jereb Mojca Šemrov Jože Omerzu Mitja Rupnik Franc Slabe Božena Smole Jože Štirn Helena Zalar 765 765 764 762 761 726 760 766 762 Združena delegacija za skupščine SIS za izobraževanje in kraziskova-nje Bogomir Ajdič Peter Antičevič Franc Jerina Marica Kobal Slavko Matičič Janez Nagode Siniša Peric Janez Slabe Mihael Usenik 750 755 751 753 698 754 746 754 748 Posebna delegacija za skupščino SIS za zdravstvo Rozalija Ajdič Štefka Gantar Vilma Meze Lidija Obreza Ivan Oštir Jože Rupnik Valentin Rupnik Zvonka Slabe Marija Sirca 737 746 739 735 736 740 739 735 739 Združena delegacija za SISI roško varstvo in socialno s* Milena Bogataj Ignac Brenčič Tilka Kune Zdenka Omerzu Barbara Pfajfar Zvonka Peček Marta Rudolf Stane Slabe Manica Usenik Združena delegacija za sM SIS za stanovanjsko skupfl skupnost za varstvo pred p" Vlado Dodič Gabrijel Dolenc Miro Gantar Marko Korenč Alojz Molk Franc Nagode Zvone Nagode Jože Šebenik ml Pavel Žigon Občinska volilna komisija Tajnik: Ljudmila Kune, dipl. iur, I r Pre* Anton Plut01 Pregled pomembnejših spd. tih sklepov na 43. skupni € vseh treh zborov občini skupščine dne 31. 3. 1982 Občinska skupščina je dne 31 3 1982 zasedala na 43 skupni I treh zborov, ki je bila obenem zadnja seja v tem mandatnem ob1 V prvem delu seje občinske skupščine so bila na dnevnem redj vsem poročila o delu občinskih in drugih organov, komisij in delovni ki so dolžni o svojem delu poročati občinski skupščini. V drugem delu pa sta sejo nadaljevala zbor z združenega dela krajevnih skupnosti, ki sta obravnavala in sprejela nekaj odlokov s ja gospodarstva in davčne politike - Uvodoma so delegati obravnavali družbeni dogovor o družbeni U'Jsi razporejanja čistega dohodka v občini Logatec za leto 1982, ki dol"1] n, rila in osnove za razporejanje čistega dohodka Po obravnavi so delegati vseh treh zborov sprejeli SKLEP: 1 Družbeni dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja čistega dol1 občini Logatec za leto 1982 se sprejme 2 V 7 členu se za drugim odstavkom doda 3 odstavek, ki se fl*' »Temeljne organizacije združenega dela in druge delovne orQ3raVnem sP°razumu o samoupravnem planu razvoja kmetijstva in ObCj evaniu sredstev za pospeševalne akcije. ske n a skupščina naj obravnava analizo stanja na področju kmetij-•- rj6| °'i,ike in sprejme o tem sklepe in stališča, iali je 0^.9a'' °beh zborov so po dvofaznem postopku obravnavali in spre-'°k o Sn ° sPrerT|embah in dopolnitvah odloka o davkih občanov in od-li;Vodov ,!membi odloka 0 P°seb nem občinskem davku od prometa pro- ■ U(]ov in od ln od plačil za storitve SEKRETARIAT SO in IS Na podlagi 61 člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. I. SRS, št 35/79), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Logatec za obdobje 1981-1985 in Dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči, je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Logatec na svoji 15 redni seji dne 10 3 1982 sprejela SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. -1 200,00 din otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oziroma v katero spada, do 2.900,00 din mesečno na družinskega člana, 2. - 850,00 din otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oziroma v katero spada, 2.900,00 din do 3700,00 din mesečno na družinskega člana. 3. - 500,00 din otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oziroma v katero spada, 3,700,00 din do 4,200,00 din mesečno na družinskega člana Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpis, po katerih jih družina ali otrok ima Kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevkov oziroma davka Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 8-kratnem znesku kat-strskega dohodka II. Otrok iz kmečke ali druge družine, ki mu je pomoč nujno potrebna, ima pravico do denarne pomoči v znesku din 500,00 mesečno, če izpolnjuje naslednje pogoje: - da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka, - da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9 000,00 din oziroma 2 800,00 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v prejšnjem odstavku te točke, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. Komisija za denarne pomoči pri Skupnosti otroškega varstva lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno pomoč kot je določena v prvem odstavku te točke, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. Pri ugotavljanju dohodkov družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku: - 400,00 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok, - 200,00 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca Pogoj za pridobitev pravice iz prve in druge alinee te točke je, če je ugotovljeno, da je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zato, ker ima edinega hranilca, v bistveno težjem socialnem položaju. IV Pri ugotavljanju socialnega stanja družine se za člane družine štejejo občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, otroci in stari starši. Stari starši se štejejo za člane družine, če so brez dohodka oziroma imajo lasten vir dohodka, ki ne presega 1.800,00 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 8-kratnem znesku katastrskega dohodka Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima on ali katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, v kolikor ne dokaže nasprotno. VI. Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 15 aprila 1982, sicer se jim s 1 majem 1982 ustavi izplačevanje denarnih pomoči. VII Ta sklep se objavi v glasilu ?Logaške novice« Sklep se uporablja od 1 5 1982 dalje SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LOGATEC PREDSEDNIK SKUPŠČINE: de Gleria Dušan, l.r. V skladu s prvim odstavkom 132 člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur list SRS, št 15/76) je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec na svoji seji dne 10 3 1982 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Preživnine določene do vključno 31 12 1980 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 36 % in to od 1. 3. 1982 dalje Preživnine določene v letu 1981 se od 1 3 1982 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer: preživnina preživnine rcživnine rcživnine rcživnine rcživnine rcživnine rcživnine icživnine rcživnine rcživnine rcživnine določene določene določene določene določene določene določene določene določene določene določene določene do konca do konca do konca do konca do konca do konca do konca do konca do konca do konca do konca do konca januarja 1981 februarja 1981 marca 1981 aprila 1981 maia 1981 junija 1981 julija 1981 avgusta 1981 septembra 1981 oktobra 1981 novembra 1981 decembra 1981 Sklep stopi v veljavo z datumom objave OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA LOGATEC Številka: 56P - 12/80 Datum: 11 3 1982 PREDSEDNIK SKUPŠČIN Drašler Majda I zahodna A IDEJNI OSNUTEK DIPL INŽ. ARH. FRANCA KVATERNIKA (okvirni obseg pokritih površin 250 m2) mrliške vežice logatec naklo RACIJA ZUNANJI KOMEMOMIIVNI PROŠNJO posuMrvtu fnosim X |crQl 120 m2 / \ kvaduaiuoe pnosranov: MRLIŠKI VEŽICI 2Xllm2-22'O0m2 POMDZMA MRLIŠKA VEŽA - l!'0Om2 SVOJCI 2Xllm2 - 22O0m2 Piran ZA DUHOVNIKA -ll'OOmJ MAHIPULACIJSKI PR0S1OR - lB'90m( REKVIZIJI 2Xtm2 - flUOnJ i , -0ePO2mm2 - t'Mm? I UME. VEZA SKUPAJ; 97'JOm2 —- airij TOK GtfCO B IDEJNI OSNUTEK DIPL INŽ. ARH. MARKA COTIČA (okvirni obseg pokritih površin 220 m2) C IDEJNI OSNUTEK DIPL. INŽ. ARH. JANEZA BIZJAKA (okvirni obseg pokritih površin 360 m2) DOVOZ 1f o ■ \ _J—-jaatita— 0 0 0 LlB ;;.1 [ 1 ' i ■! i-■■■ ■ ■ ■ r, ■ VI/ Itki VEZICA 1 i | ) ! ' pofkntu ■ ■ ■ 1 I* VE|SKl\ GBREO I SOIOOMKI tioJkrito DUHOVNIK ■ garderoba pokrito SVOJCI wc O mrliške vežice loyat.ec i: 100 43