TRST, sreda 27. februarja 1957 Leto XIII . Št. 50 (3585) PRIHORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: ul. MONTECCHl it. «, II. Hd. — TELEFON 93-191 IN 94-131 — PoStnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 39 — T*L St. 37-338 — Podrui. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-13.30 In od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vlak mm višine v iirlnl l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 130, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. OGLASI: 30 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, poletna 3500, »lisa UržaV^ založba Slovenije, tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ- Agencij« demokratičnefc inosBMfcegB "'to™* ” kf n zozTat na Stritarjeva 3-L, tel 31-938, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska O. zuz MALI OGLASI: 30 Poštni Ljubljana, Koča Popovič o zunanji politiki FLRJ Dejstvo, da FLRJ ni v «taboru» ne bi smelo ovirati odnose s SZ «Tabor»ni neobhodna oblika sodelovanja - Santo praksa in zgodovina lahko ocenita ali j e FLRJ socialistična, ker tega ni mogoče dekretirati (Ud našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — «Čeprav je bil mir nedavno ogro-^en> se je nasprotno s tem, kar nekateri trdijo, pokazalo, da politika koeksistence ni nerealistična. Nasprotno, po vseh izkušnjah je postalo še bolj jasno, da je ta politika edina pot za ureditev in izboljšanje mednarodnih odnosov, edina življenjska alternativa, ne pa nadaljevanje zaostritve blokovske politike, ki Je nedavno pripeljala do hudih mednarodnih zaplet-hajev. Zato verjamemo, da se bo svet moral vrniti na politiko koeksistence in bolj znosnih odnosov, na pot reševanja sporov z miroljubnimi sredstvi, na pot razvoja mednarodnega sodelovanja in Pomirjenja,« je poudaril državni tajnik za zunanje za-ueve Koča Popovič danes v svojem poročilu v zvezni skupščini FLRJ in ugotovil, 3a Jugoslavija dosledno spodnje načela te politike in mi-Pijubne koeksistence. Popovič je v analizi mednarodnega položaja po vojni “ePUml, da je prišlo do poslabšanja mednarodnih odnosov zaradi blokovske pol:ti-e, ki je pripeljala do hlad-“e *9ine in ustvarila ozračje. katerem ni bilo mogoče re-ovati nerešenih mednaiocn h prasanj. Zadnja leta je pri-o do zboljšanja mednarod-odnosov, ker so velike *e uvidele, da hladna voj-J. ustvarja položaj, ki lahko Pripelje do splošne voine. U-je dalje, da je k u-■3 m perspektivam razvo-" Prepevala sprememba v z Panji politiki Sovjetske ^ položaju zmanjšanja l'ne nevarnosti pa so se zad-„1^ 5ase Pojavile teorije o le-“ ‘Posti »lokalnih vojn* in j??kusi nekaterih velesil, ča ,5>rtstij° zatišje za utrditev j °Jrh oslabljenih pozicij, To-.* velesile, ki so uporabile *o, so vsaj deloma uvidele, 3 so doživele neuspeh. . kyezi 2 mednarodnimi od- jj*1 Je Koča Popovič pouda-> da so se zadnje čare, zla-. P° dogodkih na Mačžar-P°j«vile med Jugosla-nev /n. Sovjetsko zvezo ter katerimi vzbodnoevropski-:j državami razlike, deloma zoološkega značaja, o vrsti no»nfanh 0 medsebojnih od-stiSv ° ddnotih med sociali-lisjP‘mi državami in socia-*Pimi gibanji, o izgradnji niiu3 ,ma in drugih vpraša-in n'zlast' Pa še o položaju eia,rC.n?slh Jugoslavije do «so-like ega tabora*. Te raz-so „ hile še prej, toda ni-m PVbale zboljšanja odnosov p,,„ Jugoslavijo in vzhodnoalpskimi državami. ^Jugoslavija je pričakovala. zdele*^kl so se PajPrej oodn deoloskega značaja, ne v0i- ovirale normalnega raz-p,-? , meddržavnih odnosov. PolnUal"33 pa se niso ,lz' da n se Je Pokazalo, žaja Sporno vprašanje polo-tem faradi raznih pogledov naj uC zaradi tega, kakšni Ideal si meddržavni odnosi, krat • Pesoglasja tudi toge- -j1so 'mela odločilne vlo-slu'jj] eološki argumenti so Stv3 sam° kot ugodno sred-hieda Zi v?Postavitev takšnih je -Jr“avnih odnosov, kakršne sovjetska vlada imela za nj?^' oairoma, kakršni so di H„č0rvenirali. Zato se tu-■ r^pn del tako imenova- He iano lmeiiuvu- Pa «nn*° ?ške polemike vodi taturg pa*P'h vprašanjih*, dik-Palizm pro etariata, internacio-ske aV mednarodne delav-možnoet- arnosti, teoretične ciaij,-”:1 Različnih poti v so-Pa, v.,?.' ,in iz tega se skle-sociaii-,1)1 naj bodo praktični hosi -p meddržavni od- p°Udarii °v naaem mnenju, je Pa ,u Koca Popovič, popolnost jn njePolitična neodvis-sProtin samostojnost ni v na-* avtentičnim interna- cionalizmom, temveč je nasprotno njegov neobhoden pogoj. Jedro spora je potemtakem v raznih pogledih v naših odnosih in položaju do »tabora*. Jugoslavija ne želi »topiti v «tabor», ker to ne bi bilo v skladu z načeli in delovanjem njene zunanje politike in niti ne s splošnimi interesi miru in socializma. O-čitno je. je poudaril Koča Popovič, da niti obstoj «tabora», niti to, da se mi ne želimo priključiti «taboru», ne bi smelo ovirati-prijateljskih odnosov med našimi državami. Mi nič drugega ne zahtevamo, nego da se z nami računa s takimi, kakršni smo. Stvarno ne vem, ali je mnogo držav, katerih narodi in voditelji’ so dosledneje m upor-neje »izvajali miroljubno politiko*, za katere tovariš Hru-ščev pravi, da #zaslužijo spoštovanje*. Sel bi tako daleč, da bi lahko rekel, da ne zahtevamo nobenega priznanja, da smo »socialistična država*. To je stvar, ki se ne more dekretirati. O tem lahko da zasluženo ocenitev samo praksa in zgodovina*, je poudaril Koča Popovič. Poleg tega je ugotovil, da se z nobenimi l-deološkimi argumenti ne more dokazati, da je «tabor» neobhodna oblika sodelovanja, v katerem morajo sodelovati vse socialistične države, niti se iz tega, če ima ena država drugačno stališče do koncepcije o »socialističnem taboru*, oziroma če ni v «taboru», lahko sklepa o značaju njenega režima. Koča Popovič je dalje ugotovil, da se v gonji proti Jugoslaviji v glavnem napada njena neodvisna politika in da se ji očita njeno sodelovanje z vsemi državami in delavskimi gibanji. Pri tem se poudarja, da je njena politika nemarksističma. ker ne vidi, da je svet razdeljen na »kapitalistične* in »socialistične* države, oziroma na »tabore*. i,n da ne določa svojega stališča v mednarodni politiki na podlagi te osnovne razdelitve zlasti ko gre za take dogodke kakor na primer na Madžarskem. Koča Popovič je poudaril da ostane Jugoslavija pri sedanjih ocenitvah madžarskih dogodkov, in je ugotovil, da z nasprotne shrani ni bila podana analiza družbenih in političnih vz.rokov, temveč da se je vse skušalo opravičiti s kontrarevolucijo, ki so jo pripravili in izvecli nekateri zahodni imperialistični krogi. Slo se je za to, da se prikrije odgovornost in da ee poraz stare politike in prakse prikaže kot delo in zarota inozemske agenture, ker tako tolmačenje baje odgovarja interesom mednarodnega proletariata. Koča Popovič je poudaril, da je Jugoslavija glede Nagyja ravnala, kakor je bila njena dolžnost, in da se ne more reči, da je nasprotna stran ravnala korektno in ca je netočno, da februarja preč vrhovnim sovjetom posebno poudaril, da politika koeksistence, ki jo izvaja vlada ZSSR, ni nobena konjunktuma politika, temveč »temeljni kamen sovjetske zunanje politike*. Ko mi to trdimo, je nadaljeval Koča Popovič, na podoben način za našo politiko, tedaj se nam pravi, da pozabljamo na razredno borbo. Za nas in v naši politiki sta ti dve stvari neločljivi. Naš pogled na svet temeljii na marksizmu in leninizmu. V njem je osnova gibanja naprej s perspektivo zmage socializma razredna borba. Prav s takšne marksistične analize gibanja sveta in družbenih odnosov izhaja kot njen sestavni čel kot načelna in praktična po- litika borba za mir s pomočjo koncepcije in prakse aktivne miroljubne koeksistence. Nihče nam z drugimi besedami ne more v imenu potrebe po' razredna opredelitvi oporekati pravice, da tudi mi imamo svojo politiko aktivne koeksistence za »temeljni kamen* naše zunanje politike in da jo kot takšno tudi izvajamo. Ce je kontradikcija, tedaj gotovo je ni pri nas.* Popovič je dalje poudaril, da se je potrebno pomiriti, v interesu efektivnega razvoja socializma, z dejstvom, ča niti zdaleč vse težave v izgradnja socializma ne prihajajo od zunaj s prevratnostjo in zarotami. »To je toliko bolj potrebno uvideti, ker je to edi- Molletovi razgovori v ZDA Srednji vzhod je bil pri včerajšnjih razgovorih glavno vprašanje - Coty bo junija obiskal ZDA WASHINGTON, 26. — Pred-. poznejšem razgovoru skupno sedoik francoske viade Mol- z obema zunanjima ministro-let je danes imel v Beli hi- ma in nekaterimi izvedenci ši prvi razgovor s predsednikom Eisenhowerjem. Medtem pa »ta se v državnem departmaju sestala Poster Dulles in Pineau. Njun razgovor je trajal nekaj manj kot eno u-ro in navzoči so bili tudi nekateri člani obeh delegacij. V poučenih krogih izjavljajo, da sta Dulle«. in pineau predvsem govorila o Srecnjem vzhodu. Po razgovoru sta Dulles in Pineau odšla v Belo hišo, kjer je Bisenhovver zaključil prvi razgovor z Molletom. Pineau in Dulles sta se udeležila popoldne novega razgovora med Eisenhowerjem in Molletom. Medtem je predstavnik Bele hiše Gagerty nporočšl, da je predsednik francoske republike Rene Coty sprejel vabilo Eisenhowerja in da bo obiskal ZDA v prvem tednu junija. Hagerty je potrdil, da sta Eisenhovver in Mollet med črugim govorila tudi o Srednjem vzhodu tako na svojem prvem razgovoru kakor na Po vesteh iz obveščenih krogov se zdi, da se nakazujejo sledeči pogledi glede Srednjega vzhoda: 1. Gaza. Oblika upravnega skrbništva OZiN nad tem področjem. Izrael bi ji prepustil civilno u-pravo. ki jo je organiziral po zasedbi tega področja. Egipt pa, ki je to upravo dobil na podlagi dogovora o premirju, bi bil pozvan, naj ne vztraja na tem. Uprava naj hi se poverila Združenim narodom in hkrati bi se pripravil sistem dvojnega izraebko-arabskega nadzorstva. 2. Akabski zaliv- Ključ rešitve, ki se sedaj proučuje, naj bi bil na mednarodni izjavi o svobodni plovbi, bi naj bi jo jamčile pomorske patrulje pod poveljstvom Združenih narodov in eventualno n avzočndst am e r i ški h 1 ad ij, zlasti v vodah zaliva. Ta rešitev naj bi bila v okviru stanja «shalnega premirja* med Izraelom in Egiptom. Vsaka kršitev svobodne plovbe bi pomenila vojno dejanje. Laurovi monarhisti namesto republikancev ■ Saragat je trd še nadalje podpirati vlado Na čigavo podporo računa Segni pri glasovanju o zaupnici i Sestanek tajništva N SZ - Triurno Longovo poročilo notranje zadeve Madžarske. Pri svojem stališču pred Združenimi narodi je Jugoslavija v madžarskem vprašanju šla za tem. da se preprečijo nadaljnji mednarodni za-pletljaji in da se na Madžarskem čimprej povrne mirno življenje in normalno stanje. «0 politiki koeksistence in razredni borbi, je poudaril Koča Popovič, je Sepilov 12. (Nadaljevanje na 4. strani) n minulimi mn iiiiiiiiiiiiiihmi milimi iiiiiiiiMMiiiiimm imunimi iHiiiiiHiiiiiiiiHiniMiiinmmmiiiHiimiiiiiiHiiiiniiiii milnimi mnnniiiimnmnnu ZDA pripravljajo «kompromisno» resolucijo da se izognejo sankcijam proti Izraelu Kanadski za Arabce nesprejemljiv predlog - Novi Ebanovi razgovori s Hammarskjoeldom in Dnllosom - Pred sporazumom glede Akabe? Al a konferenci v Kairn so «e sporazumeli o skupni politiki do Izraela - Jordanija sprejema pomoč /DA, le če ne vsebuje pogojev NEW YORK, 26. — Danes je glavna skupščina OZN končno nadaljevala razpravo v zvezi z izraelsko odklonitvijo umika svojih čet z egiptovskega ozemlja. Jordanski zunanji minister Rifai je izjavil, da se arabske države ne mislijo pogajati z Izraelom o spremembi stanja, kakršno je bilo na področju Gaze pred izraelskim napadom 29. oktobra 1956. Rifai je pozval skupščino, naj nastopi, da se bodo spoštovala načela OZN. Zatem je zahteval odobritev načrta afriško-azijske resolucije, ki zahteva določitev vojaških, gospodarskih in finančnih sankcij proti Izraelu, in je obsojal negativno stalile te države. Kanadski zunanji minister Pearson je predlagal imenovanje komisarja OZ.N, ki naj bj odšel v Gazo, da poskrbi za hitro menjanje sedanje izraelske civilne uprave. Pearson je izjavil, da je treba doseči umik izraelskih čet, toda hkrati najti sredstvo za zaščito varnosti na Srednjem vzhodu. Dejal je, "da bi morali obe strani sprejeti sklep skupščine, in sicer Izrael bi se moral umakniti iz Gaze in Akabe, medtem ko bi se morala tako Izrael kakor E-gipt obvezati, da bosta spoštovala premirje iz leta 1949 vštevši določbe o ustavitvi sovražnosti in o spoštovanju demarkacijske črte. OZN pa bi morala skleniti, naj se mednarodne sile razmestijo na obeh straneh demarkacijske črte in naj se zagotovi svobodna plovba po Akab-skem zalivu pod nadzorstvom mednarodnih sil. Pearson je izjavil, da trajanje izraelske zasedbe Gaze ne more koristiti stvari miru. OZN pa mora preprečiti, da bi to ozemlje v bodoče »služilo kot izhodišče za sovraž- . na dejanja proti Izraelu* se je Jugoslavija mešata v Predlagal je zato, naj podrc/č- je Gaze zasedejo sile 03N, ki bi imele tudi nalogo nadzorovati upravo ozemlja in pomagati arabskim beguncem na tem ozemlju. Glavni tajnik OZN bi lahko imenoval visokega komisarja z nalogo, da odide v Gazo, da začasno poskrbi za civilno upravo, ki jo do sedaj izvaja izraelska vojska, in da sodeluje s silami OZN. zato da se doseže ......................................................................iiiimiiiiiiiuiiiiiiiihiiiiiiii Nova poljska vlada h skoro enaka Predsednik Cyrankiewicz poudarja nevarnost oboroževanja Zahodne Nemčije z atomskim orožjem ki zahodno nepriznavanje meje Odra-Nisa ^r»nkh^yA' — Joseph britev 'Cz ,3e Predložil v nJ* »ezn., parlamentu nasied-vlade: ministrov bodoče kivši podpredsed-f6(*anje Dnt°4 rž‘3° sv°ie do-l9n Ignar Je ln sicer: Šteti* str«nke Rredsedn'k kmeč-ceni p,J°tr Jaroszewicz, ? hžene ,r^e>>a komiteja „udarski de3fvske partije in N°.? Nowak° 7,njak ter Zp' fi°lin» v I ,. član h 4v»ke ^ada Združene Čehi i bo ie nada-prav »iir planslte komisije; »°ie funt ■ bodo obdržali fnU SPychat.p- Koneral Marti n® obrt V' mmister na- z£ntmbe: Ad“m Ra- ,:.^d o„i,_L njl minister tiLT Ochah'',J' mmlster, Ed-llMi^Ulab. minister za kme-,wiady*l»w Wicha, notranji minister, Evgen Za-padjis, minister za težko industrijo; Tadeusz Dietrich, finančni minister kakor tudi ministri za notranjo trgovino in za glavna tehnična ministrstva; Jerzy Sztachelski o-stane minister za odnose s cerkvijo- Med spremembami se poudarja zlasti nadomestitev Zofije Wassikowake, pravosodne ministrice, ki bo odslej vršila druge funkcije in ki jo bo zamenjal Marjan Rybicki, ki je bil doslej glavni javni tožilec. Ob priliki predložitve gornjega seznama je imel Cy-rankiewicz v parlamentu govor, v katerem je poudaril, da 'se mora Poljska še vedno braniti pred nevarnostjo napadalnih imperialističnih sil in da ponovno oboroževanje Nemčije pomeni senčno stran bodočnosti. Dejal je, da bo Zahodna Nemčija v kratkem opremljena z ameriškim atom-skim orožjem, tako da bodo nemške oborožene sile igrale v Evropi dominantno vlogo. Integriteto poljskega državnega ozemlja in njene zahodne meje z Nemčijo »o priznale vse države socialističnega tabora medtem ko doslej ni še nobena zahodna država priznala poljske meje na Odri in Nisi. Zaradi tega mora Poljska ostati v bloku socialističnih držav ne glede na njihovo politično ureditev. Cyrankiewicz je globoko obžaloval madžarsko tragedijo ter dejal, da se zdi, da )e program Kadarjeve vlade sposoben popraviti napake preteklosti. Omenil je nato pomoč Sovjetske zveze, brez katere bi bilo gospodarsko stanje na Poljskem težavno. spoštovanje egiptovsko-izrael-skega premirja, ter z uradom OZN za pomoč arabskim beguncem. Sovjetski delegat Soboljev je izjavil, da bi izraelske zahteve, če bi jim ugodili, pomenile nagrado napadalcu. Obsojal je dejstvo, da dobiva Izrael podporo v ameriških vodilnih in vojaških krogih. Kritiziral je zatem Eisenho-vverjevo doktrino za Srednji vzhod in je dejal, da hočejo ZDA s to doktrino naložiti nov kolonialni jarem narodom tega področja. Dejal je, da ZDA kljub svojim zatrjevanjem praktično hujskajo Izrael, naj ostane v Gazi in Akabi. Sporazumno s Francijo, Veliko Britanijo in Norveško pa so pripravile načrt za obnovitev nadzorstva nad Sueškim prekopom. Na koncu je Soboljev izjavil, da zavrača kanadske predloge in podpira afriško - azijsko resolucijo za sankcije proti Iz. raelu. Pripomnil je pa pri tem, da bi rajši videl akcijo Varnostnega sveta namesto glavne skupščine. Sirski delegat Farid Zeined-din je izjavil, da nasprotuje svobodni plovbi po Akabskem zalivu in da bo glasoval za sankcije proti Izraelu. Zavrnil je nato kanadske predloge in dejal, da dajejo ti predlogi podporo sionističnemu stališču ter skušajo z izgovorom rešitve vsiliti izraelsko nadvlado na Srednjem vzhodu. Glavni tajnik OZN Ham-marskjoeld pa Je predložil posebno poročilo, ki pravi, da nobena rešitev, ki predvideva upravljanje področja Gaze po OZN, ne more na podlagi dt^ govorov o premirju omejevati egiptovskih pravic na tem področju. Hammarskjoeldove izjave se nanašajo na razgovore, ki jih je imel z Ebanom. Poleg tega je tudi pritrdilen odgovor na izraelsko vprašanje, ali bi bila vloga sil ZN preprečiti morebitna vojna dejanja v Akabskem zalivu in v ožini Tiran. Hammarskjoeld pravi v svojem poročilu tudi, da se mednarodne sile ne bodo nikoli uporabljale, da bi se vsililo kako sporno politično ali pravno vprašanje. Delegati CSR, Iraka in Sau-dove Arabije so tudi zahtevali od skupščine, naj odloči sankcije proti Izraelu in naj priporoča vsem državam, da ustavijo sleherno vojaško, gospodarsko in finančno pomoč tej državi. Libanonski delegat Malik je vzel na znanje Ham-morskjoeldovo poročilo o njegovih razgovorih z Ebanom. 1 ki je bilo razdeljeno v skupščini, ter je zahteval čas za proučitev «tega važnega dokumenta* in predložitev poznejših pripomb. Ker ni bilo drugih govornikov, je bila seja odložena na jutri popoldne. Kakor poročajo iz krogov a meriške delegacije, računa ta delegacija, da bo predložila jutri resolucijo, ki bo v glavnem podobna idejam, ki jih je obrazložil kanadski zunanji minister Pearson. Določi-ia pa bi točen rok treh ali štirih dni, v katerih mora Izrael umakniti svoje čete iz Gaze in Akabe. Ce Izrael ne bi umaknil svojih čet v določenem času bi resolucija predvidevala ukrepe proti Izraelu, ki ipa ne bi šli do gospodarskih sankcij. Ameriška delegacija računa, da bodo to resolucijo podprle še druge države in da se bodo arabske države vzdržale glasovanja. Zatrjuje se, da bo ameriška resolucija zastopala sredino med povsem neučinkovitimi ukrepi in strogimi gospodarskimi sankcijami. Izraelski poslanik Eban pa se je danes v Washingtonu razgovarjal poldrugo urq z Dullesom. Prišel je iz New Yorka, kjer je imel več razgovorov s Hammarskjoeldom. Novinarjem je izjavil, da je prišel poročat Dullesu o teh razgovorih in o odmevu, ki bi jih lahko imele pobude v glavni skupščini OZN. Eban je predvsem mislil na predlog kanadskega zunanjega ministra Pearsona. Dodal je. da je vprašanje Gaze glavna skrb izraelske vlade in da zadevna rešitev zahteva večje napore. Na vprašanje, ali se lahko sodi, da je vprašanje Akabe praktično rešeno, je Eban odgovoril, da ne bi zanikal očitnih izvajanj, ki se lahko napravijo iz njegove izjave. Dodal je, da se bo v sredo vrnil v New York. V Kairu pa so štirje arabski voditelji nadaljevali razgovore. Prva seja je bila ob 10. zjutraj. Kairski radio je sporočil, da so «uredili vsa vprašanja, ki so jih načeli v začetku Konference*. Večerna seja. je bila napovedana, jr bila odložena na jutri. Medtem je odbor, ki ima nalogo sestaviti končne poročilo, končal svoje delo na seji, ki je trajala pet ur in pol. Seje se je udeležil tudi vrhovni poveljnik egiptovskih oboroženih sil general Hakir.i Amer. Splošno poročilo komisije bo predloženo jutri članom konference. Kralj Saud se je danes razgovarjal eno uro z ameriškim poslanikom v Kairu, medtem ko se je Naser razgovarjal s predsedmkm Kuatlijem. List «A1 Ah ram* piše, da so na konferenci dosegli sporazum o skupnem arabskem stališču do izraelskega vprašanja, sklenili pa so držati to v tajnosti, dokler ne bo OZN končala svoje razprave o sankcijah. Medtem poročajo razne a- gencije o incidentih, ki naj bi se dogodili v Maadi južno od Kaira. Poročila si nasprotujejo. Dopisnik belgijske agencije pa poroča, da se je bataljon okoli 60° Palestinskih prostovoljcev uprl in zahteval orožje za boj proti Izraelcem. Policija in vojaštvo sta vzpostavila red. • Uradno javljajo da m bilo žrtev, V krogih blizu konference zatrjujejo, da je kralj Saud podpiral Eisenhowerjevo doktrino. Medtem pa poročajo i* Amana. da je jordanski zunanji minister izjavil na ti- niiMiiiniinininnininiinnniinniiininuinn Trgovinska izmenjava med SZ in Zah.Nemčijo? BONN, 26. — Zahodnonem-ški gosnodarski minister Er-hard ter sovjetski Veleposlanik Smirnov sta se danes dopoldne razgovarjala o perspektivah trgovinskih izmenjav med SZ .n Zahodno Nemčijo. Razgovoi ie bil sicer še samo informativnega značaja in je trajal 50 minut. Ministra nista vzela v pretres nikakega seznama blaga, ki bi prišlo v poštev za izmenjavo. Smirnov je tudi sporočil, da bo prišla neka sovjetska delegacija na prihodnji velesejem v Hanno-verju. skovni konferenci, da je Jordanija sklenila po proučitvi Eisenhovverjevega načrta sprejeti gospodarsko pomoč, ki jo načrt predlaga, s pogojem, da ne vsebuje nobenih političnih pogojev, nobenega vmešavanja v arabsko suverenost, nobenega mešetarjenja v arabskih zadevah in nobenega izrečenega ali neizrečenega pogoja. Da se zanikajo vse trditve tiska. da je Jordanija sprejela Eisenhovverjev načrt, je minister ponovno prebral izjavo svoje vlade, ki poudarja, da Jordanija zavrača vsako politiko in vsak načrt, ki temelji na teoriji «praznine» na Srednjem vzhodu. Začetek pogajanj med Poljsko in ZDA (Od našega dopisnika) RIM. 26. — Poročilo, k-i je bilo izdano po današnjem sestanku socialdemokratske poslanske skupine, se poslužuje besed včerajšnje Saragato-ve izjave, da se je namreč treba izogniti krizi v trenutku, ko je stabilnost vlade bolj kot kdajkoli potrebna, da se pripelje v pristan prva in najbolj važna faza procesa evropskega poenotenja; zato je poslanska skupina mnenja, ča mora čut odgovornosti vseh voditi k iskanju konstruktivnih rešitev, ki naj v okviru splošnih podpisanih obvez upoštevajo položaj, ki se je ustvaril. Predsednik poslanske skupine Simonini je obvertiil o tem predsednika vlade Se-gnija. Pravzaprav ga je moral kako natančneje obvestiti, kajti poročilo samo je nekoliko dvoumno. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, so se na sestanku ustvarile tri struje; Giancarlo Matteotti in Tre-ves rta zagovarjala zvestobo obveznostim do vlade, druga z Matteom Matteottijem. Vi-gorellijem in Ariostom je bila naklonjena reviziji agrarnih pogodb, tako da bi prišlo čo zbližanja s PSI, in končno je tretja struja s Saraga-tom in desnico zagovarjala zvestobo vladi v zameno za kako formalno koncesijo stališču sindikalistov UIL in CISJL. Prevladala je prav ta zadnja struja; tabo da je možno predvidevati, da bodo socialdemokrati zahtevali kak formalni popravek vladnega kompromisa o agrarnih pogodbah. tako da bo ostala liberalcem in demokristjanom odgovornost upirati se in tem izzvati krizo. Seveda je vse odvisno od tega, kolikšne popravke bodo socialdemokrati zahtevali. Liberalci in demokristjani najbrž ne bodo preveč trdovratno vztrajali, tako da se lahko položaj vlade v tem pogledu takoj razjasni. V četrtek bo glasovanje o zaupnici, kolikor se je dalo zvedeti v vladnih krogih. V tem so »e pa še Laurovi monarhisti ponudili, da bi zapolnili praznino, ki do jo zapustili republikanci. Za to so navedli iste razloge, ki potiskajo Malagod-ija na področje nepopustljive obrambe vladnega kompromisa, to se pravi dejstvo, da je tekst zakona vsekakor še bolj ugoden za agrarce kot pa blokiranje odpovedi, ki je tedaj v veljavi. Tako se lahko zgodi da se bodo socialdemokrati znašli v isti vrsti z liberalci in z Laurovami monarhisti proti strnjeni fronti sindikal- WASHINGTON, 26. — Polj-sko-ameriška trgovinska pogajanja so se začela danes v zunanjem ministrstvu. Trdi te, da bodo pogajanja traja- nih organizacij, la tri tedne in da bo vlada ZDA predlagala Poljakom; 1. naj čim bolj točno obrazložijo gospodarski položaj Poljske, 2- skupno proučitev sredstev za izboljšanje odnosov med obema državama v obojestransko korist in 3. c-a t* proučijo pogoji za nova bodoča pogajanja. Politični opazovalci menijo, da je Segni napravil prav. ko ni šel na pot izvenparlamen-tarnih kriz, toda sedaj ima en sam glas večine, kar je za vladanje pac nekoliko premalo. Ne di pa smel sprejeti večine, sestavljene drugače kot je bila večina, ki je sestavila Vlado. Ce bi se torej izkaza lo, da je bila pomoč Laurovih monarhistov odločilna, tedaj bi moral Segni podati ostavko. Verjetno pa računa Segni na nekaj uskokov iz drugih strank tako na desni kot na levi. Zdi se namreč, da so komunisti njegovi vladi naklonjeni. namreč bolj kot bi lahko bili kaki drugi vladi. To je dal razumeti tudi Togliatti, ki je dejal, da po njegovem mnenju še ni treba, da bi odcep republikancev od večine avtomatično povzročil krizo; saj republikanska stranko ni bila v vladi Bolj kot socialdemokrati so bili v svoji resoluciji jasni liberalci. Resolucija potrjuje zvestobo PLI vladi, tako da bi koalicija lahko nadaljevala svoje delo v korist dežele, kar pa zahteva, da se vse stranke, ki vlado sestavljajo, drze obvez, ki so osnova vladi: med temi obvezami so tudi agrarne pogodbe. Jutri se sestanejo voditelji skupin tvistrankarske koalicije: Bucciarelli Ducci, Si- monini in Colitto. Dogovorili se bodo o številu in tekstu »sprejemljivih* spreminje-valnih predlogov. Medtem pa je Pastore že odgovoril na Ma-lagodijev članek. Trditve Ma-lagodija. jr dejal Pastore. potrjujejo voljo liberalnega tajnika, da se poslužuje kočljivega' političnega položaja in parlamentarnega položaja za dosego nadaljnjih ciljev, ki so ekonomski • desnici pri srcu. Nato je Pastore še polemiziral s trditvami Malagodija. da se je CISL zganila in predložila svoje kritike k vladnemu načrtu zakona iz konkurenčnih nagibov s CGIL. La Malfa je danes podal o-stavko kot namestnik guvernerja mednarodnega denarnega fonda. Socialdemokrat Zagari je danes zahteval brzojavno sklicanje vodstva stranke. Tudi tajništvo NSZ, ki se je sestalo v Rimu, je pretresalo položaj, ki je nastal po umiku republikancev. Kriza, ki se je odprla, pravi poročilo s sestanka, potrjuje, da je centristična politika, ki je izraz konservativnih koristi, v likvidaciji. Vedno širše plasti ljudstva zahtevajo novo politiko, osredotočeno na borbo proti monopolom in za večjo gospodarsko demokracijo. Naloga socialne demokracije je, da prispeva k pozitivni rešitvi krize s tem, da prelomi s staro politiko. V vsakem primeru pa postaja vedno bolj važna funkcija PSI. ki z dosledno borbo in z mobilizacijo množic lahko ustvari pogoje za socialistično in demokratično alternativo, zaključuje poročilo NSZ. Na današnjem popoldanskem zasedanju CK KPI je imel Luigi Longo poročilo o nalogah komunistov v delavskih borbah. V začetku svojega poročila, ki je trajalo približno tri ure, je Longo poudaril, da komunisti mislijo, da imajo v delavskih borbah neko svojo funkcijo, ne da bi pri tem najmanj omejevali avtonomijo sindikatov, za katere hočejo, da so neodvisni od strank, vlade in gospodarjev. Prvi del poročila je Longo posvetil analizi gospodarskega položaja m politike, ki jo je Kpi predložila na svojem zad njem kongresu. Omenil je predloge komunistov za nacionalizacijo energetskih virov, Montecati"ija, sladkornega mo. nopola :td. Longo je nadalje govoril o CGIL, za katero je dejal, da že od 1. 1954 temeljito obnavlja svojo poiitiko in svojo organizacijo, da bi se prilagodila novim pogojem sindikalne borbe. Pozabiti pa ni treba, da je vedno odločilna enotnost akcije. Prav zadnji parlamentarni dogodki ob zakonskem predlogu za a-grarne pogodbe dokazujejo, kako je odločilna borba, ak- cija množic, ki edina lahko spremeni orientacijo vlade. Zadnji, del poročila je Longo posvetil sindikalni enotnosti. Dejal je, da so komunisti breznogojnc naklonjeni kar najširši sindikalni enotnosti, ki naj pripravi ustanovitev demokratičnega, avtonomnega In enotnega sindikata, v katerem bo mesto za vse delavce. Komuniste veseli, da so se tudi socialisti v Benetkah izrekli za enotni sindikat proti koncepciji »socialističnega sindikata*, to se pravi sindikata stranke. — Jutri bo diskusija o Longovem referatu. A. P. SULMONA. 26. — Sindikalni organizaciji CGIL in UIL £'ta sklicali v Sulmono zborovanje prebivalstva doline Peligna in bližnjih hribovitih predelov, katerega se je u-deležilo okrog šest tisoč ljudi. Zborovalci so ugotovili, da ni bil sprejet noben resen u-krep, da bi se prebivalstvu doline in hribov pomagalo v njegovem hudem položaju, in so zato pozvali proizva-jakike in delavske kategorije, da se združijo in tako dose-žejcf od vlade obnovitev vojaškega okrožja v Sulmoni. Kot je znano, je prav ukinitev tega okrožja povzročila neč avno v Sulmoni precej resne demonstracije, ki so zajele vse mesto. Zborovalci so nadalje postavili še vrsto zahtev za javna dela, ki bi ljudi zapodila, obenem pa bi znatno izboljšala položaj tamkajšnjih krajev. niiinuininniiHnniiiiinMiiniiiHiHHHMininininiiiiiiiiiniinHiiiniiiiinuniiiniiiinnniininiiniunnniHiiiinniiuniniinniuiiniiniuninai Seja sveta ZEZ v Londonu Odložen dokončen sklep o umiku Anglije iz Nemčije Zadevo so predložili svetu NATO- Nemci ju, Francija, Holandska in Belgija najostreje kritizirajo britanski načrt LONDON, 26. — Danes je bila v Londonu izredna seja sveta zunanjih ministrov sedmih držav zahodnoevropske zveze (Anglija, Francija, Italija, Zahodna Nemčija, Belgija, Holandska in Luksemburg); ministri so se sestali zjutraj in popoldne in zvečer se je zasedanje zaključilo. Sprejet ni bil noben sklep glede zmanjšanja števila britanskih čet v Nemčiji. Zadevo bodo čimprej predložili svetu NATO. Sele potem bo zahodnoevropska zveza nadalje proučevala to vprašanje, da sprejme dokončni sklep. Po zaključku zasedanja so objavili sledeče uradno poročilo; »Svet zunanjih ministrov je obravnaval britanski predlog za bodočo ureditev angleških sil na evropskem kontinentu. Svetu je bilo predloženo mnenje generala Norstada o tem predlogu. Angleški zunanji minister je obrazložil vzroke, ki so napotili angleško vlado, da stavi te predloge. Ostali ministri so sprožili določeno število vprašanj v zvezi z vplivom, ki bi ga angleški predlog i-mel na zahodno zavezništvo bodisi politično kakor vojaško. Dogovorjeno je bilo, da se bo proučevanje angleškega predloga končalo na po zrvejšem sestanku sveta ZEZ. Svet je obravnaval tudi zadnji ražVoj diskusij v OZN o razorožitvi in izmenjali so se pogledi o stališču, ki naj ga zavzamejo države članice ZEZ, zastopane na sestankih razorožitvenega pododbora Organizacije združenih narodov, ki se bodo začeli 18. marca. Kakor običajno, je svet proučil nedavne važnejše politične dogodke, zlasti položaj v Zahodni Evropi. Izmenjali so se tudi pogledi glede nemške združitve v zvezi z evropsko varnostjo. Da se okrepi zahodno zavezništvo, so ministri proučevali predlog glede bodočega sodelovanja. V ta namen so se sporazumeli, da bi se moral svet sestajati pogosteje na ravni ministrov, m so zahtevali, naj stalni svet čimprej pripravi študijo o tesnejši pridružitvi evropskih skupščin in po možnosti njih združitve. Ministri so dalje sklenili, da bodo nujno proučili nadaljnje korake za spodbujanje in razvoj sodelovanja med njihovimi državami, glede raziskovanj, razvoja in proizvodnje v okviru stalnega odbora za oborožitev*. Zahodnonemški zunanji minister von Brentano je na tiskovni konferenci obrazložil stališče svoje vlade do britanskega predloga. Dejal je, da njegova vlača upa, da bo mogoče izvedbo teh načrtov odložliti. Pripomnil je, da je to vprašanje tesno povezano z nemškim prispevkom za stroške za vzdrževanje britanskih čet v Zahodni Nemčiji. Dodal je, da mora biti ta prispevek sorazmeren * številom čet. Vendar pa za sklenitev angleško-nemškega sporazuma o tem ni potrebno čakati dokončne rešitve glede bivanja angleških čet v Nemčiji. Glede britanskega predloga o združitvi sedanjih evropskih skupščin v eno samo je von Brentano izjavil, da je mnenja, da imajo sedanje organizacije tako različne funkcije, da bi bilo težko izvesti njih združitev. Izrekel se je za poitopen razvoj v tem smislu, da pa njegova vlada ni še sprejela dokončnega sklepa o tem. Glede nemške združitve je von Brentano izjavil, da je na podlagi nedavnih izjav sovjetske vlače in stališča te vlade mogoče upati, da se bo napredovalo v tem smislu, Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je izjavil na tiskovni konferenci, da bo NATO proučila britanski načrt o umiku angleškiih čet iz Nemčije .na seji, ki bo v petek v Parizu. Svet ZEZ se bo sestal kimalu zatem, da dokončno izreče svojo sodbo. Za ta sevtanek ni bil še določen dan. Verjetno pa bo še pred sestankom med Eisenho-werjem in Mac Millanom na Bermudih 21. marca. Lloyd je J°cal, da želi Velika Britanija rešitev še pred aprilom, in pripomnil, da ne gre za vprašanje umika iz Evrope, ker da bodo znatne sile ie vedno ostale v Evropi. Lloyd je izjavil, da je Velika Britanija določila koledar za »novo preureditev* svojih »il na kontinentu, ni pa povedal drugih podrobnosti. Kakor poročajo, so Zahodna Nemčija, Francija, Holandcka in Belgija najmočneje kritiai-irale britanski načrt. Okrog 6000 industrijccv na obrnem zboru Conlinduslrie RIM, 26. — V kongresni palači EUR se je canes dopoldne pričel občni zbor Con-findustrie. Poleg okrog 600 delegatov se ga udeležujejo tudi člani odborov 210 teritorialnih združenj te kategorije, ki so člani zveze, ter o-krog 6000 industrijcev. Za mizo predsedstva so bili dopoldne ministri De Caro. Cam-pilli, Zoli, Cortese, Medici, Anč reotti, Mattarella, Angelini, Cassiani podtajiniki Ferrari Aggradi, Deile Fave, Bru-sasca Sullo, Caron. Navzočih je tudi več parlamentarcev, med njimi Pella, Ivan Mat-teo Lombardo, Malagodi. Ber-tone, Siglienti ter številni gospodarstveniki in finančniki. • Predsednik Confindustrie dr. De Micheld je imel aolg govor. Za njim je govoril minister za industrijo Cortese, ki mu je sledil minister za finance Ane reotti ter nato zakladni minister Medici. Na popoldanskem zasedanju je takoj v začetku dr. Angelo Costa predlagal, naj se spremeni dnevni red toliko, da bi predsednika ponovno izvolil ta razširjeni zbor, na katerem je navzočih okrog 6000 industrijcev, in ne ramo ožji zbor delegatov. Vsi zborovalci odobravajo ta predlog, Micheli pa se zahvali za zaupanje. Sicer vztraja pri tem, da se izvedejo redne volitve, ker pa Costa brani svoj predlog in mu zborovalci pritrjujejo, se Micheli končno vda. Za Costo je govoril Pirelli in nato aL Ca-vera. Stanje 31.1.1957 v Banca d'Italia RIM, 26. — Danes je bilo objavljeno stanje v Banca d’I-talia dne 31. januarja 1957. Tega dne je znašal obtok denarja 1.653.533.763000 lir, kar je za 164 milijard 732 milijonov manj kot 31. decembra 1956, ko je bilo v obtoku 1.818.265.642.000 lir. Leto prej — 31. januarja 1956 — je krožilo 1547 milijard 308.675,000 lir, kar je bilo za 124 milijard 87 milijonov manj kot 31. decembra 1955, ko je bilo v obtoku 1671 milijard 396 462.500 lir. ■>------ CADENABBIA. 26. — Nemški kancler Adenauer je prebil prvi dan svojih počitnic ob Comskem jezeru po določenem dnevnem redu. v katerem se z državniškimi o-pravild izmenjujejo sprehodi in počitek. Vreme včeraj: Najvišja temperatura ll,6, najnižja 5,5, zračni tlak 1013,9, vlaga 71 odst., temperatura morja 8,6. Vrem« danes: Pretežno jasno vreme, popoldne pooblačitev. Temperatura brez sprememb. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 27 februarja Gabrijel, Baldomir Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.48. Dolžina dneva 10.59. Luna vzide ob 5.21 in zatone ob 15.59. Jutri, ČETRTEK, 28. februarja Romat), Vesna S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta Številna vprašanja svetovalcev o problemih občinskega značaja Svetovalec ir. Jože Dekleva o odlaganju smeti v kraške jame ■ Skrčena pomoč občinski podporni ustanovi ECA Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena izključno navadnim u-pravnim vprašanjem: Svetovalec dr. Jože Dekleva je predložil odborniku ing. Visintinu, ki odgovarja tudi za mestno čistočo, vprašanje, v katerem ga je opozoril na pismo, ki so ga Trebenci poslali časmkom glede odvažanja smeti iz mesta v nekatere doline in jame v bližini Trebč. V tem pismu, ki so ga pred nedavnim objavili časniki, Trebenci opozarjajo občinsko upravo in javnost, da se iz dolin, kamor odlagajo smeti, širi neznosen smrad, ki o-kužuje velik del področja in odvrača izletnike na škodo domačih gostilničarjev. Obenem pa odpadki predstavljajo nenehno nevarnost za okužbo po nalezljivih boleznih, žerjavica pa nevarnost požarov. Odkar so začeli odlagati smeti, je v vasi mnogo muh in se pojavljajo miši in podgane. Ozračje pa je nasičeno s prahom, ki se dviga s smetišča, kar škoduje zdravju prebivalstva. Zato je dr. Jože Dekleva vprašal, kdaj misli pristojni odbornik storiti potrebne ukrepe, da se odpravijo te nevšečnosti. ki škodujejo zdravju prebivalstva in mu povzročajo tudi gospodarsko škodo. Odbornik ing. Visintin je dejal, da mu je zadeva znana, da pa občina za sedaj nima drugega izhoda, kot da odnaša smeti v kraške doline tn jame. Poudaril je. da bodo vse te nevšečnosti odstranjene takoj ko bo zgrajena tovarna za predelavo smeti. Sporočil pa je občinskemu svetu, da nadzorna oblast m še odobrila predloženih načrtov za gradnjo tovarne. Zupan Bartoli pa je ostro obsodil to zavlačevanje organov vladnega komisariata, ki niso še ničesar sporočili občini glede predloženih načrtov za gradnjo tovarne in dejal, da bo poslal oster protest vladnemu komisariatu zaradi tega zavlačevanja. Svetovalka Gruber-Bencova pa je vprašala, če je res, da imajo v načrtu zasuti še ostali del kanaia. Obenem pa je vprašala, če odgovarja resnici, da bodo v središču mesta porušili številne hiše, da bi zgradili novo široko ulico. Odbornik odv. Harahaglia je dejal, da so to načrti, ki naj bi bili izvedeni šele v okviru celotnega regulacijskega načrta v središču mesta. Svetovalec dr. Agneletto (SDZ) je opozoril odbornika za javna dela, naj bi cesto v Lo-njer ob asfaltiranju obenem tudi razširili, zlasti ovinke. O tej cesti je naš list že pisal, da so pristojni organi odobrili 20 milijonov lir za njeno asfaltiranje in za razširitev. Svetovalec dr. Jože Dekleva pa se je osebno zanimal in je bil na kraju samem s skupino inženirjev in tehnikov občinskega tehničnega u-rada. Obenem pa so se raz-govarjali s številnimi lastniki zemljišč iz Podlonjeria in Lo-njerja. ki so izjavili, da so pripravljeni odstopiti zemljišča brezplačno, samo da raz- sklep o javni dražbi za u-pravljanje bara v novi tržnici za sadje in zelenjavo na ^ebelo. Ta sklep je povzročil obširno obravnavo glede načina dražbe. Nekateri svetovalci so bili mnenja, da bi morali razpisati dražbo samo med vojnimi in civilnimi invalidi in pohabljenci. Končno je bil sklep sprejet tako, kot ga je predlagal odbor. Proti sklepu so glasovali svetovalci NSZ, KP in svetovalec Tei-ner (PSI). «»------ Vratuša v Trstu Danes dopoldne je prispel z vlakom iz Milana jugoslovanski državni podtajnik Anton Vratuša. Visoki gost, ki je bil več dni na obisku v Rimu in Milanu, se je zadržal v Trstu le dve uri, nato pa je z avtomobilom nadaljeval pot proti Ljubljani. širijo cesto. Na žalost pa smo zvedeli, da so za asfaltiranje in popravilo te ceste nakazali samo 10 milijonov lir, kar ne bo omogočilo razširitev o-vinkov. Zato so Lonjerci in Podlonjerci .sklenili, da bodo poslali svojo delegacijo na pristojni urad. ki bo zahtevala razširitev ceste in ustrezno nakazilo denarja. Svetovalec Lucchesi (KP) je opozoril odbor, da je vladni komisariat za letošnje prvo šestmesečje zmanjšal denarno nakazilo občinski podporni ustanovi (ECA) za 20 milijonov lir. To pomeni, da bodo tej ustanovi letos zmanjšali nakazilo za 40 milijonov lir. Svetovalec je predlagal, naj se župan in odbor zanimata za to zadevo. Župan Bartoli je soglašal s svetovalcem in je dejal, da je uprava ECA Že protestirala proti krčenju letošnjega nakazila. Svetovalec Tonel (KP) pa je vprašal odbornika Cumba-ta, kako je s prevozno tari- fo avtobusne zveze Trnt-Pod-lonjer-Lonjer. Odbornik Cum-bat je odgovoril, da je zahteva prebivalstva, da se proga proglasi za mestno in ne medmestno, upravičena. Zato je občina predložila celotno vprašanje inšpektoratu za motorizacijo z zahtevo, da u-krene potrebne korake. Poudaril je, da se rešitev tega vprašanja zavlačuje, ker prevozniško podjetje noče znižati tarif. Odbornik Cumbat je zagotovil, da se bodo zavzeli, da bo ta proga označena za mestno in da bo. prevozna cena znižana. Svetovalec Tei-ner (PSI) pa je prečital nekaj pisem didaktičnega ravnateljstva italijanskega učiteljišča «Duca d’Aosta» glede neustreznih učilnic. Odbornik Sciolis je dejal, da bo o tej šoli obširneje odgovoril na eni izmed prihodnjih sej. Nato je republikanski svetovalec Geppi načel neko svoje osebno vprašanje glede na obtožbe svetovalca Teinerja proti njemu, češ da je v intervjuju listu «11 piccolo« o prosti coni žalil vse občinske svetovalce. Tedaj je svetovalec Teiner ostro obsodil svetovalca Geppija. Ta je menil, da so bile Teinerjeve besede žaljive in je zato sporočil da Zdi'7e ga bo tožil, ce ne bo pre li avstrijske namere t< cal svojih izjav. Ker pa je Teiner vztrajal pri ovojih izjavah, je župan Bartoli povabil oba svetovalca, naj se sestaneta pri njem in naj se mirno pogovorita. Preden so prišli na vrsto odborovi predlogi sklepov, je župan Bartoli počastil spomin umrlega gledališkega igralca Memma Benarsija, ki ’e bil član tržaškega gledališča «Nuovo». Nato je bilo predloženih v odobritev nekaj odborovih sklepov. Med drugimi je odbornik Harabaglia predložil sklep za nadaljevanje del za razširitev Istrske ulicč od pokopališča do Stadiona, ki je bil soglasno sprejet. Odbornik Verza pa je predložil Zastopnika uslužbencev bivše ZVU v Rimu Zveza uslužbencev vladnega generalnega komisariata sporoča, da je bil pretekli teden v Rimu neki njen delegat, ki se je razgovarjal o vprašanjih uslužbencev bivše ZVU z Gonello, s tajnikom CGIL Bitossijem, z Marchio-rom (KPI), s Schiavettijem (PSI) in z raznimi drugimi poslanci. Vši so zagotovili, da. bodo natančno proučili vprašanje ter da se bodo potegnili za njegovo pravično ir. .čimboljšo rešitev. S parlamentarci pa je imel v preteklih dneh v Rimu stike tudi tajnik .sindikata u-službencev bivše ZVU Delavske zbornice CISL dr. Verza. Tajnik je govoril tudi s poslancem Marazzo, ki je predsednik prve komisije poslanske zbornice. Prosil ga je, naj bi pohiteli, da bi prišel vladni zakonski načrt o tem vprašanju s spreminjevalnimi predlogi sindikata čimprej pred parlament. Poslanca Ma-razza in Tozzi-Condili sta obljubila, da prideta v kratkem v Trst, da proučita vprašanje tu na kraju samem. Se ta teden pa se bodo predstavniki sindikata sestali z dr. Palamaro. O Cez nekaj dni bo prispelo v Trst 60 madžarskih beguncev. Gre predvsem za mlajše osebe, ki so zbežale iz Madžarske V Jugoslavijo. Redni letni občni zbor Kmetijske nabavne zadruge Svojim članom nudi zadruga razna semena in kmetijske potrebščine po ugodnih cenah in tako vpliva, da se cene ne dvigajo Člani Kmetijske nabavno-prodajne zadruge so imeli v nedeljo v Ul. Zonta 2 nvoj redni letni občni zbor, na katerem so odobrili delovanje dosedanjega upravnega odbora, ki so ga nato potrdili še za nadaljnje poslovno leto. Predsednik začruge Alojz Markovič je pozdravil navzoče. nato pa orisal splošno gospodarsko stanje v Trntu, razmere tukajšnjega kmetijstva ter delovanje zadruge. Dejal je, da so med drugim dokaz kritičnih gospodarskih razmer na Tržaškem številni stečaji velikih podjetij in tovarn, menični protesti itd. Naše kmete pa tarejo še druge skrbi: razlastitve, konkurenca, pomanjkanje socialnega zavarovanja itč. V takih razmerah deluje zadruga, kljub temu pa je izboljšala svoje stanje in se polagoma, a vedno bolj utrjuje. Svojim odjemalcem nudi zadruga razna semena in kmetijske potrebščine po ugodnih cenah in tako vpliva na trg. da se ne dvigajo cene. Poleg tega pa zadruga skrbi tudi za kakovost svoje- imiiilllluiiilliimiiiiiiiilillliiiiliimilllliiiiiiiiiiiiillillllliilliiiiiiiiilimilltiiiiiiiliiiiiniimiiiiiiiiiiiiimiMiiliiilllltlliiilillllilllimiiiiiillillliiHl Po vesteh tržaške gospodarske agencije darska komisija, ki bo razpravljala predvidoma o prosti coni. V četrtek pa se bo ob 18.30 sestala komisija za deželno upravo, ki bo poslušala poročilo predstavnika Trgovinske zbornice dr. Paschi-ja o stikih zbornice z zbornicama Gorice in Vidma. «»-------- O Zupan opozarja vse lastnike psov, da morajo imeti vsi psi novo znamko najkasneje do 31. marca letos. Pasje znamke se dobijo na občinskem davčnem uradu v U-lici dei Rettori št. 2, III. nad. soba 27. Volitve odbora v tovarni «Salto» Po šestih letih so v tovarni «Salto» končno izvolili nov tovarniški odbor. Volitve niso prinesle nobenih sprememb glede števila predstavnikov v odboru. Oba sindikata imata v njem vsak po enega zastopnika delavcev: zastopnika u-radnikov pa ima seveda Delavska zbornica CISL. kot se vedno dogaja. Upoštevati je tudi treba, da se je število volivcev zmanjšalo, saj je samo delavcev 21 manj kot jih je bilo ob zadnjih volitvah. ga blaga, zlasti semen. V ta namen si je preskrbela primerno zemljišče za kontrolo semen, * ki jih nabavlja pri priznanih semen4rna|. Kakor določajo njerja pravila, polaga zadruga vedno večjo pozornost tuči na strokovno izobrazbo kmetov in za splošni napredek tukajšnjega kmetijstva. V ta namen je lani dala pobudo za ustanovitev strokovne komisije, ki naj bi proučila pereča vprašanja kmetijskega gospodarstva in strokovne izobrazbe kmetov. Na željo svojih članov pa je priredila izlet v •Jugoslavijo, medtem ko je predvideni izlet v Italijo odpadel zaradi tehničnih ovir. Da bi lahko obiskali tudi podeželje in dobavljali kmetom semena in čruge potrebščine po vaseh, proučujejo možnoit nakupa prevoznega sredstva. Upati je, da se jim bo to tudi uresničilo.- Prav gotovo pa bi zadruga lahko še bolj razvila svojo dejavnost in nudila kmetom še večje ugodnosti, če bi imela na razpolago večja denarna sredstva, ker bi na ta način lahko izkoristila ugodne prilike za nakup blaga po ugodnejših cenah. Omeniti moramo razveseljivo no.vico, da je zadrugi končno uspelo poplačati ves dolg, v katerega je zlezla preč leti. Po poročilu blagajnika pa je imela zadruga lani skupno. 362.297 lir čistega dobička, ki ga bodo po sklepu občnega zbora vložili v rezervni sklad za nadaljnje delpvanje zadruge. Po predsednikovem poročilu in poročilu nadzornega odbora ter blagajnika,' so člani soglasno odobrili predlog, da se potrdi v celoti dosedanji . upravni odbor. Ob koncu je prisotne pozdravil tovariš Grbec, ki je kot tajnik koordinacijskega odbora Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze opozoril kmete na najvažnejša vprašanja tukajšnjega kmetijskega gospodarstva in jim je priporočil, naj ve za vse svoje zadeve obrnejo na svoji strokovni organizaciji. C IZLETI Planinski izlet v Planico, (slovensko planinsko društvo v Trstu priredi planinski izlet v Planico ob priliki mednarodnih smu. tarskih poletov na veliki, 120-metrski skakalnici v Planici, dne 10. marca t. 1., z avtobusom skozi Trbiž in čez blok v Beli peči (Fusine - Laghi) - Rateče. Vpisovanje in pojasnila v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29-ti. vsak dan od 19. do 20. ure. ^ LJUDSKA PROSVETA j Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek, 1. marca ob II. uri na sedežu. 'DAROVI IN PRISPEVKI J V počastitev spomina pok. prijatelja Josa Puhaija daruje družina Margon 2.000 lir za Dijaško Matico in '2.000 lir za sklad Sergija Tončiča. Namesto cvetja na grob pok. Josu Puhalju darujeta Stanko Požar 5.UO0 in Anton Tomažič 5.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Josa Puhaija darujejo Dijaški Matici: dr. Baša 1.000, dr. Ferluga 1.000 in dr. Okretič 1.000 lir: za sklad Sergija Tončiča dr. Baša 1.000, dr. Ferluga 1.000 In dr. Okretič l.oqo Ur. V počastitev spomina pok. Josa Puhaija daruje dr. Jože Skerk 5.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V počastitev spomina pok. Josa Puhaija daruje družina Morel 5.000 lir za Dijaško Matico. Družina M. B. daruje Dijaški Matici 5.000 lir namesto cvetja na grob Josipu Puhal iu. V spomin dragega Josa Puha-l.Ja daruje dr. Angel Kukanja 5.000 lir Dijaški Matici. V počastitev spomina prijatelja Josa Puhaija daruje družina Krajnc 5.000 lir za Dijaško Matico in 5.000 lir za sklad Sergija Tončiča. v počastitev spomina pok. Josa Puhaija daruje družina Kariš 3.000 Ur za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Emilije Skerlavaj daruje Celeste Daneu z Opčin 1500 lir za Dijaško Matico. [ HA/.NA OBVESTITA J PLANINSKO-FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Pred fotografsko razstavo SPD planinskih in tržaških pokrajinskih motivov, pozivamo planinske fotoamaterje, člane SPDT ali simpatizerje, da pripravijo povečave izbranih stik v formatu 24x30 predložene na kartonu pod steklom. Sprejmejo se največ tri slike od udeleženca, najkasneje do. 15. marca v Ulici Roma 15-1. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. februarja t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: tesar Antonio Grisonich in gospodinja Ana Mejak, delavec lldo Breaz-zano in gospodinja Ondina Bencina,, šofer Gerardo Rovoletto in gospodinja Caterina Cervai, u-radnik Virgilio Ussani in uradnica Bruna Coretti, uradnik Ser-gio Uerroni in gospodinja Mi-rella Visintin, pomorski kapitan Armando Paoli in uradnica Oli-viera Arduin, zidar Attil 10 Sa-vron in gospodinja Emilta Fur-lanich, kmet Domeniko Pitacco in gospodinja Anna Basez. UMRLI SO: 50-letni Ruggero CrosiMa, 77-letni Alberto Renner, 57-letna Luci-a Moscolin por. Pe-rentin, 73-letna Josiplna Zupančič por. Ule igral, 52-letna Pia Lambertini, 75-letna Natalia Mo-ni očbitek v ta namen pa ne | ctwr v(j Mikol, 80-letni Gino orne preseči 300.000 lir. Tudi I Cadorini, 6Wletnt Josip Puhalj, ta odbitek se vpiše v polo j 65-letni Gaetano Dreos, 64-letni «G» zadevnega obrazca, ki ga 1 Giorgio Oonauer. V letošnji prijavi «Vanoni» odbitek za strok, izobrazbo Finančno ministrstvo opozarja vse davkoplačevalce, kii so v delovnem odnosu, da lahko odbijejo od kosmatega dohodka, ki so ga dobili v letu in ki ga morajo prijaviti na obrazcih dohodninskega davka (Vanoni). 15 odstotkov za kritje stroškov za prevoz, za strokovno izobrazbo, za knjige in druge izobraževalne in strokovne predmete. Skup- pokrajinska finančna nadzor-ništva že razdeljujejo davkoplačevalcem. Ponovno opozarjamo davkoplačevalce, da zapade rok za prijavo dohodkov «Vanoni» 31. marca. NOČNA SLUŽBA LEKARN februarja 1957 Urevato, Ul. Roma 15; Croce Verde. Ul. Seltefontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. oeirorologio 6; Signon, Trg O-spedale 8. iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiriiiimiiiiiiiiiiiii»Miiiiiiiiminiii«HiiiiiiiiiiininiiiiiiiMliiiiiini,vni>MiiiiniiiHiMiiTiiiiiiiiiiMmiilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Ljudski knjižnici tud slovenske Od novembra deluje v Ul. Ugo Polonio 4, med Drevoredom 20. septembra iu Ulico C. Battisti, Ljudska knjižnica, ki se vedno bolj uveljavlja med tržaškim prebivalstvom. Knjižnica je odprta vsak dan od IS. do 20. ure, razen v sobotah. Ko pa bodo dokončno uredili seznam knjig, bodo verjetno podaljšali urnik in odprli knjižnico tudi dopoldne tu ob sobotah V doglednem času pa bodo ‘ odprli še nove prostore, da bodo lahko nudili čifate-Ijem uečje ugodnosti. Zdaj ima knjižnica n,a d 20.000 knjtp; med temi je (udi približno «00 slovenskih knjig, ki so prav tako kot ostale knjige brezplačno na razpolago vsem, ki »i jih želijo izposoditi in čitafi. naših klasikov, pisateljev tn pesnikov, pa tudi najnovejša dela iz slovenske literature, prvi zvezki jugoslovanske enciklopedije, slovarji, otroška literatura, prevodi iz italfj,an-štine itd. Na razpolago je torej precej čtiva za vse, za odrasle, intelektualce, delavce, za mlztdino in otroke; tudi za kuharice in gospodinje ,saj imajo tudi dva izvoda debele knjige «Slovenska kuhan- ca»- . . .i Ko smo sinoči obiskali knjižnico, so nas zelo ljubeznivo sprejeti. Gospod ravnatelj nam je prijazno razkazal prostore ter knjige in dal vse podatke. Vsak mesec izposodijo približno 2500 knjig. Vsak dan, razen ob sobotah, pride v knjižnico od 130 do 160 oseb, V zbirki slovenskih knjig ob ponedeljkih pa /v so deta (o dveh izvodih) vseh Knjigo si vsakdo lahko obdr- ži doma 1 mesec, večinoma pa prečitajo in vrnejo knjigo v 4 do 7 dneh. Največ povprašujejo po romanih in zadnjih novostih. So pa tudi izjeme: delavec, ki želi knjigo o tehničnih vedah in o astronomiji, mladina, ki žeti strokovne knjige, priročnike za radio itd. In kdo največ čita Razmerje je uravnovešeno, le nekoliko prevladuje ženski spol, ki sega najrajši po romanih. Na splošno je treba priznati, da vsi čitate-Iji skrbno pazijo na knjige, ki so si jih izposoditi.. To je hvale vredno in znak srčne kulture. Kdor si želi izposoditi to ali ono knjigo, naj kar pride v določenih urah. da si bo tahko iz bogate zbirke izbral knjigo, ki si jo najbolj želi. Poudarjamo, da ni potrebna posebna formalnost in nobeno plačilo. Zaradi tega vsem toplo priporočamo, naj knjižnico obiščejo, naj si izposojajo knjige in naj jih marljivo Utajo. V knjižnici ljubeznivo sprejmejo in postrežejo vsakemu čitatelju ne glede na njegovo narodnost in poklic, če si sposodi to ali ono knjigo. Nadvse je važno to, da gre dobra knjiga med ljudstvo in pomaga k Sirjenju obzorja in kulturni nasti prebivalstva. Zvišanje cene gorilnemu plinu Upravna komisija Acegat je zaprosila pokrajinski urad za cene, naj ji odobri zvišanje cene gorilnega plina za 2 liri za kubični meter. Upravna komisija utemeljuje to svojo zahtevo s sklepom medministrskega odbora za cene, ki je sklenil, da se dovoli vsem podjetjem, ki proizvajajo in razdeljujejo gorilni plin za domačo uporabo, zvišanje cene za 2 liri za kubični meter. Do tega zvišanja pa je prišlo zarn-di podražitve prevoza premoga, ki ga porubljajo za proizvodnjo plina. Medministrski SNG za Tržaško ozemlje Jutri 28. februarja ob 17.39 uri v dvorani na stadionu sPrvj maj« premiera Srebrna lilija pravljična igra v sestih slikah za otroke in vse one, ki so še lahko otroci Spisal: HANS FITZ Prevedel; EMIL SMASEK Režiser: JOŽKO LUKEŠ Scenograf: IVO KUFERZIN Osebe: Kralj - Rado Nakrst; kraljična - Tea Starčeva: kraljevič Rubin - Miha Baloh; dvorni maršal - Anton Požar; minister Šviga - Danilo Turk; minister Švaga -Edvard Martinuzzi; stražnik Folikarp - Stane Raztresen; Bonifacij (pravijo mu Boni) - Stane Starešinič; Lipe. njegov prijatelj - Julij Guštin; mati Trdinka - Leli Nakr-stova; zlatar - Jožko Lu-keš; 1. sosed - Josip Fišer; 2. sosed - Aleksij Pregare (II. letnik igr. šole); 3. sosed - Dušan Jazbec (I. letnik igr. šole); soseda - Silva Raz-tresenova (II. letnik igr. šole); tat - Silvij Kobal; dekletce - Nevica Lukeš; pomladna vila - Štefka Drolčeva. Sosedje, ljudstvo, dvorjani: gojenci I. m II. letnika igralske šole SNG M. Caharija, M. Jankovič, R. Petrom. G. Orel. Odmor po 3. in 5. sliki | Prvič v slovenščini Prodaja vstopnic danes in jutri v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. odbor za cene je dobil od Konfederacije občinskih podjetij sporočilo, da se je cena prevoza premoga podražila v takšni meri, da vpliva na podražitev proizvodnje gorilnega plina s 2500 kalorijami, za 10 lir pri kubičnem metru. Omenjena konfederacija je zahtevala zvišanje cene plina za 3.50 lire za kubični meter, medministrski odbor za cene pa je odobril zvišanje za 2 liri. Ce bo pokrajinski odbor za cene priznal Acegatu pravico do tega zvišanja, bo uprava podjetja predložila občinskemu svetu v potrditev zadevni sklep ne giede na vprašanje zvišanja ostalih tarif uslug in dobav Acegata. ki jih predvidevajo za kritje primanjkljaja. A -— «aa —r Sreča v nesreči V trenutku, ko je 21-letni Lueio LorenzutU iz Narodne ulic« na Opčipah »topil včeraj ob ig 30 pri Obelisku iz avtobusa, k.i vozi iz Trska na Opčine, je iz-nenada padel, ker je šofer prehitro zavozil naprej, tako da mu je zadnje kolo šlo preko noge. Seveda so mu prisotni takoj priskočili na pomoč, kar je storil tudi šofer in nato so ga z rešilnim avtom podali v bolnišnico. Tu pa je zvedel, da zadeva ni huda, zaradi česar so ga po izpranju prask na gležnju in stopalu leve noge odslovili s priporočilom 5 do 6 dni počitka. Pred skorajšnjo stavko poldržavnih uslužbencev Uslužbenci poldržavnih u-stanov niso zadovoljni z zadnjimi vladnimi predlogi v zvezi s sporom te stroke. Tudi sindikat CISL je ugotovil, da ne more sprejeti vladnih predlogov ter se je zato izčrpala vsaka možnost mirne poruvnave spora. Zato Je dal sindikat zveznemu tajništvu pooblastilo, da proglasi v bližnjih dneh stavko stroke. SNG■TRST JftltltC% lllvtlid in vabita na otioHho publiio 'lajanje v nedeljo 3. marca ob 15. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 V nedeljo 3. marca ob 20.30 v dvoran’ na sta'-dionu «Prvi maj« v oh o In puhtim no dol in PLES, MASKE, BIFE’ igra znani jazz orkester Rezerviranje miz za popoldanski in večerni ples v petek in v soboto v Tržaški knjigarn: v Ul. sv. Frančiška 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. ( RADIO J SREDA, 27. februarja 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Italijanske žene: ((Rimljanke«; 12.18 2a vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Melodije ig fd" mov; 13.30 Lepe operne arije; 13,50 Gersljwm: Druga rapsodija: 14.00 Razne ritmične zasedbe: 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Robert Schumann: Koncert za klavir in. orkester v a-moiu. op. 54; 18.30 Pisani balončki; 18.40 KOO-cert pianistke Mirce Sancinov«! 19.00 Čajkovski: Trnjulčica ** balet; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Orkester Prank Chacks-neld; 20.30 Moški zbor s Pr0®'-ka-Kontovela; 20.52 Brahms: Finale iz koncerta za violino m orkester v D-duru; 21.00 Obletnica tedna; 21.15 Skladbe J°-hanna Straussa; 21.45 Pojeta sopranistki Meneghini - CaMas in Renata Tebaldi; 22.00 Liki in izpovedi sodobnih italijanskih književnikov; 22.15 Mennin: Simfonija št. 6; 22.40 Operetne melodije; 23.00 Nokturni in romance. TRST I. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 18.45 Gian F. Malipiero: Sonata za flavto, violino, violo, čelo ln harfo; 19.20 Igra na kitaro Dano Gigli; 21.00 Franz Schubert: «Alfonz in Estrela«. romantična opera v 3 dej. KOPER 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane. 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7. D Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasb* za dobro jutro, vmes ob 7.3« Jutranji koledar; 8.00-12.05 Spored iz Ljubljane; 12.05 Trije, štirje operni glasovi: 12.45 Opoldanski koktajl: 13.45 Ritmi ■ pevci od tu in tam; 14.10 melodije do melodije; 1430 Kulturno življenje na Primorskem-Goriško gledališče v drugem delu sezone; 14.40 Planinski akte poje slovenske ljubezenske P®7 mi; 15.10 Zabavna glasba; Za dobro voljo — nekoliko P°" skočnih: 15.40-16.00 Spored lz LjiubU-ane; 16.00 Ritmi in P0^ ke; 16.45 Harrv James s svoD" orkestrom; 17.15 Pojo: Anita Me* zetova, Miroslav Cangalovič 11 Branko Pajevič; 17.35 Glasba revij; 18.00-19.30 Spored iz Ljuv; liane; 19.30 Poje Lady Patachon. 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane. 23.10 Hektor Berlioz: Fantastična simfonija. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212.4 m Poročila oo 5.00. 6 00 7W- 13 en 15 en 17 00 19 00 22.0U 11.00 Vsak eno... (pisan red slovenskih narod-nih pesmin 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Ernest rji trln: Naš rod na tujem; Ud? Olpoldanski operni spored; l2’. 12.40 Harfa in klavir v ritm«- 13.15 V veselem ritmu; **•"“ Pesmi in plesi bratskih ju vanskih narodov: 14.05 Duš* Kralj: Z Ribničanom čez dol ' breg; 14.35 Naši poslušalci črtajo in pozdravljajo; 15.40 Utri " ki iz literature — llona Balassa-Lepa Egipčanka; 16.00 Koneer po želiah; 17.10 Sestanek ob tih: 17.30 Zabavna in ple*!f glasba na tekočem traku: 1°”: Kulturni pregled; 18.15 Skladu hrvatskih ln srbskih avtor]« ■ poje Mariborski komorni zbo■ 18.30 Zunanje - politični feljt0"' 18.45 Iz svetovne zakladnice samospevov: Karel SzvmanovSk • 20.00 Benjamin Britten: GbU, vijaka, opera v 2 dej. s Proljr gom (prva Izvedba v radiu Ljuu-ijana). -ELEV1ZIJA ,0 17.30 Spored za otroke; t”--, Prijeten dom; 20.30 Vesti; 21-Film: ((Skrivnost 3 konic«; 22-> Novi filmi. KINO ( GLEDALIŠČA ) VERDI Jutri ob 20.30 zaključek lirične sezone s predstavo Verdijeve opere «Otheto». PD «S. ŠKAMPERLE« vabi člane in prijatelje na PUSTNO RAJANJE ki bo v soboto 2. marca ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maju DOBRO ZALOŽEN BIFE Rezerviranje miz v društvenih prostorih na Vr-delski cesti 7 v petek m soboto od 10. do 12. in od 18. do 21. ure. Poskusa samomora Včeraj zjutraj je hotel izvršiti samomor 62-letni upokojenec Galliano Greco iz Ul. Luoiani, ki se je z britvijo porezal po rokah. Vse tu le napr»Vil v Ul. del Castel-lo, kjer t. Armonia. 15.00: ((Kraljev -j, mant«, F. Lamas In A. v Nov variete. Aurora. 16 00: ((Trapez«, G. ^ lobrigida, B. Lancaster. .j,, Garibaldi. 16.00: «Cena dolžno* R. l'ayior, E. Parker. v Ideale. 16.00: ((Pustolovščin* Vallechiara«, Stan Laurel. iC ver Hardy, Lella Lind in Blore. Impero, 16.00: «Gospa zločinutJ Alec Guinnes. Najbolj duno predstava sezone. u nJr- Italia. 16.00: »Princesa K*. skih otokov«, S. Pampam S. Marco. 16.U0: «Bandit krivde«, J. Barrymore Moderno. 16.00 »Kongo«, V. yo, P. Lorre, Terhntrolor. Savona. 16.00: »Pionirji jtft ske«, Ann« Haxter in ChatKiler. Viale. 16.00: »Zenske m ar« Mana Fo!lx In J. Mistrai- jj. Vitt. veneto, 1600: »Bogata, da ln lepa«, Jane Pow«H, ^, nando Lamas, Danieli* rieux. . peš Relvedere. 15.30: »podzemU« Angelesa«. ,,do- Marconi. 16 00: «Zgodba n eSi, letnice«, l. Genna, A. 1'*r0ni'' Matsimo. 16 00: «cigan b M. Lad, P. Horblger. Novo cine 16.00: »Mesto, če«, P. Brent, A Totter. Odeon. 1600: »Trije TotO, . .,«1»' Radio. 16.00: »Pesem UUD C. Vlila, M. Flore. ba-rd" ki P* ZAHVALA Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je v nedeijo 24. t. m. v visok starosti 87 let nenadoma zapustil naš dragi oče in stari oče ANTON LOZEJ Istočasno se zahvaljujemo vsem onim, ki nam bili ob strani pri tej težki izgubi, darovalcem cvetja in vencev in onim, ki so dragega pokojnik« spremili na zadnji poti. Žalujoče družine Lozej, Kocjančič (Canciani) In Lan» Trst, 27.11.1957 DRAGOSLAV GRBIČ Ljubosumnost Ona je govorila. Odgovarja-je na njegova vprašanja, vendar je dobro vedel, da ne gleda vanj. Spominjal se je, da je prvih nekaj trenutkov, potem ko sta stopila v gostilno, kot po navadi' držala glavo tik ob njegovem licu in da je čutil, kako njen dih ličarja ob njegovo lice. Po tem dihu je celo čutil dolžino vsake besede, ki jo je izgovorila. In v tem ko je, kot vsi slepot, držal glavo upognjeno na-Prej, je razmišljal, zakaj je Prenehala gledati vanj in kaj Je bila opazila v bližini. ~ To pivo ni hladno — je rekel, da bi pač karkoli zinil tn se po njenih besedah prepričal, ali zares gleda vanj »li ne. — No, še bolje ,da ni hladno, — je odgovorila — saj je hladno in nismo poleti. Po teh njenih besedah je hil povsem prepričan, da ona vedno gleda proti vratom, ker je to občutil po sluhu, PO tem, kam so se izgubljale njene besede. In ker si je želel ostati povsem miren in ne ji pokazati, da je nerazpoložen zaradi tega, ker ne gleda vanj, je sklenil nekaj časa molčati, da bi lahko raz-•nislil o tem, kaj je bilo pritegnilo njeno pozornost. Srknil je malo piva in si Počasi popravil temne naočnike, ki so mu zdrseli po no-*u in hotel čim bolj jasno dojeti vse glasove, ki so prihajali do njegovih ušes. Tako je zaključil, da sedi za sosedno mizo v smeri proti vratom starejši zakonski par. Ho tega zaključka je prišel zato, ker je slišal, ko je žena rekla možu, da morata do-hiov, ker že čuti, da bo dobila napad žolča. ~ To pomeni, da Rajna ne gleda vanje — se je razvese-•'1 Veljko. Ta radost pa je trajala te toliko, kolikor je- trajalo to, a S1 je to pripombo priše-Petal, Kajti — kot je mislil če Rajna ne gleda proti mu staremu zakonskemu Paru, verjetno opazuje koga drugega, pri drugi mizi. In sedaj je bilo treba, spet po glasovih, zvedeti, kdo sedi tam Za drugo mizo, kdo so ti Ihtdje in o čem se pogovarjajo. Zato se je trudil, da ti lz svojih dojmov izločil vse °ne besede, ki sta jih govorila mož in žena pri sosedni miri- In to ni bilo lahko. 7.t-, •1 si je, da bi odšla, da bi nato po razgovoru zvedel, alj 80 Pri drugi mizi mladi Ijud-Je ali morda kmetje, ki so P° naključju zašli v to malo gostilnico. Toda stari zakon-*ki par je kot nalašč nadalje-val s svojim razgovorom, ki ga niti najmanj ni zanimal. n* jt uporno trdila, da rao-fata čimprej domov, on pa j* Ponavljal, da si želi še en rirganec, hkrati pa obljubtl, d® bo takoj po brizgancu' odšel. Cernu b; že ne obmolknila — je razmišljal Velj-o. vendar mu je bilo takoj al, da je mislil tako. ker se> J* zavedal, da ima vendarle V«M° pravico sedeti v go-* uniči in govoriti o vsem, *ar si Jeli Hotel je prositi Rajno, naj u da cigareto, da bi se ta-. 0 skušal pomiriti. Vendar se l* ‘akoj premislil. Vedel je, da bi °na, brž ko bi nekaj re- * , Pogledala vanj, toda on 1 želel obrniti njene pozor-osti nase, ampak Jo Je ho-** pustiti, da opazuje ono, *r jo zanima in to vse ot ej, dokler si to sama želi. etn ko je razmišljal o ci-gareti, je slišal, kako se pri osedni mizi pomikajo stoli- * *n razumel je, da se zakon-* I Par odpravlja domov. To •J« razveselilo in komaj ie * ®l. da se natakar oddalji njune mize. V trenutku * mu je celo zazdelo, da so 0 natakar približal njuni mi-!’ morda zato, da bi izpraz- 1 Pepelnik in popravil pri ^® mizi. Zazdelo se mu ie, a bo • njegova navzočnost ob°rna prisilila Rajno, da se , rne nanj z vprašanjem, da tg mu bač karkoli rekla. S m bi bila piimorana, da za ni trenutek umakne pogled nekoga, ki je sedel tam za ug° mizo. Toda natakar m Pristopil k njuni m zi. Stari *-ronski par je odšel in Velj- tla zavedal, da bo ven- k/e lahko gotovo zvedel, 80 ljudje, ki jih Rajna 0 dolgo ooazuje. prav gotovo so neki ko ?ni<1. ~ J e pomislil Velj- Je nedaleč od sebe ušal ,meh Ni žil h *e varal- Takoj je opa-|n ’ a sedita tam dva moška »ta 1)0 ,^arv' B'*su sklepal, da kak 1!cla človeka. Slišal je ^ 0 eden izmed njiju pravi, . Je nekaj povsem točno vize n?1 *'a ie uemogoče, d« h' be. ,u bilo to le zazdelo. Te tako 80 na ^'llha vplivale d® je pomislil, da govor smo 1 - hI", -VG ' jetnik III., štev. slovnnsi'Ja Za 'talljansko-jugo-turne ^ o gospodarske in kul-hištv ,° se' Uprava in ured- Let«' via Treviso 33. naročnina 6000 l.r, re o njem. Zato mu je bilo takoj žal, da se je bil pozanimal za njun pogovor. Hotel si je zamašiti ušesa in pomislil, da, bi bilo najbolje, če bi to storil tako, da bi se opirajoč- se z lahtmi na mizo najprej postavil dlani ng lica in nato neopazno na ušesa, da bi Rajna, tudi če bi ga pogledala, ne vedela, zakaj dela to. — In vendar moram slišati, — je pomislil Veljko. Povsem nenadoma pa se ie v razgovor vmešalo neko dekle, ki je govorilo zelo naglo in se je hkrati smejalo, tako da ni mogel razbrati, o čem govori. Na pol stavka se je dekle zasmejalo in Veljko je slišal, kako je steklo zažven-ketalo in takoj mu je bilo jasno, da je dekle po naključju potegnilo za prt in s tem vrglo kozarec z mize. — Rajna prav gotovo opazuje ona dva — je pomislil Veljko. Hotel je slišati, o čem se za to mizo pogovarjajo in ali bo do njegovega ušesa vendarle prišel še kak drug glas, kajti vedel je, da sedijo za to mizo dva moška in ena ženska. To pa pomeni, da ie ta ženska prijateljica enega izmed dveh moških. Potemtakem obstaja možnost, da Rajna opazuje onega drugega,, onega,- ki je brez prijateljice in da ji ta morda celo ugaja. Zato se je hotel prepričati, ali je za to mizo morda Je kaka druga ženska. Toda kmalu se je prepričal, da so za mizo le v treh, kajti dobro je slišal, ko so poklicali natakarja in plačali dva čaja in en malinovec. — Da, prav gotovo gleda v enega izmed njiju — je pomislil. Vprav v trenutku, ko so oni trije zapuščali gostilno, je Veljko hotel prositi Rajno, naj mu prižge cigareto, toda Rajna ga je prehitela. Obrnila se je k njemu in on je dobro slišal, ko je vzela škatlico z mize. — Pravkar sem te hotel prositi — je rekel vtem, ko je iz njenih rok jemal prižgano cigareto in si jo vtikal v usta. — No, vidiš, kot bj ti brala misli, — je rekla ona in se nasmehnila. Ta nasmeh je Veljka motil. Mislil je. da se Rajna želi pokazati zelo pozorno do njega sedaj, ko so oni, ki so sedeli pri sosedni mizi, že Odšli in ko ona nima več koga opazovati- Kajti vedel je, da čeprav ni bila gostilna povsem prazna, ’ ni za mizami, ki so v smeri vrat, kamor je bila Rajna obrnjena, prav nikogar. — Lahko bi šli, — je rekla Rajna. — Samo še malo, — je rekel Veliko. Pomislil je, ali naj bi Rajno vprašal, kaj je toliko časa opazovala, da ni obračala nobene pozornosti nanj, vendar se je premislil. Bil je prepričan, da je ona gledala v enega od onih dveh moških in da bi bilo njegovo vprašanje »edaj . povsem odveč. Poleg tega. si je mislil, hi mu ona ne povedala resnice, on pa' je ni hoiel navesti na to. da bi morala lagati. In nenadoma, bolj kot kdaj koli prej, mu je bilo žal, da je slep in da ni umrl tedaj, ko je naletel na mino, ki je ostala iz zadnje vojne. Zal mu je bilo, da se je spoznal z Rajno in se z njo oženil pa čeprav je bil gotov, da ji ho nekega dne postal odveč in da se bo ona morala zaljubiti v nekoga drugega. — Veš, Rajna, ti si ves čas gledala nekam proti vratom — je govoril Veljko vtem ko se mu je roka, v kateri je držal cigareto, tresla. — Tam sta sedela dva mladeniča *— je rekla ona. — Gledala sem v enega izmed njiju. veš... — To sem si tudi mislil — je rekel Veljko z zamolklim glasom še preden je Rajni u-spelo, da bi povedala ono, kar je hotela povedati. — Na temelju česa? — se je nasmehnila. Veljko je molčal. Čutil je. da se mu grlo krči. — Veš, to je bil oni mladenič ki je zaljubljen v mojo sestro. Nenad. Z njo hodi v šolo. Kako si ga prepoznal? Po glasu — je zamrmral on. Bil je prepričan, da Rajna laže. Pomislil je, ali naj ji to pove takoj, še tu v gost'1-ni, ali pa morda šele doma. Hotel ji je pojasniti, da je njemu jasno, da se bo ona nekega dne zaljubila v ,nekoga, ki ni slep, vendar da mu tega ne sme prikrivati. — Nenad, zakaj si se vrnil. — je nenadoma rekla Rajna, vtem ko je Veljko potegnil iz žepa listnico, — Pozabil sem šal — je rekel mladenič. Veljku je bil ta glas znan. slišal ga je bil pred nekaj trenutki. V zadregi je začel brskati po listnici. —r Ali bi prisedel malo k nama? — je vprašala Rajna. — Hvala, mudi se mi, — je odgovoril mladenič. Ko je mladenič stopil tz gostilne je Veljko brez vpraia-nja položil svojo roko pa Rajnino roko. Kot vsi slepci je tudi on tojrfo čutil, kje je njena roka. ' JP Mp mm LOB fr: -*- ;'-!- ::.''^v3v!pi - a*-*-’! s, Neki ameriški inženir si Je tako zamislil bodoče osebno letalo, s katerim bodo ljudje iz okolice hodili v službo v mesto. Letaio je hkrati helikopter in običajno letalo, zato ne potrebute letališč. Seveda je vse to za sedaj le v načrtih VARŠAVA SKUŠA DOBITI V ZDA loO MILIJONOV DOLARJEV POSOJILA KAKO SANIRATI POLJSKO GOSPODARSTVO Kljub temu, da je članica Varšavskega pakta in Ekonomskega komiteja v Moskvi, Poljska nima pomislekov za razvijanje odnošajev s kapitalističnimi deželami, da bi premagala tragično dediščino stalinskega razdobja V Washingtonu se mudi poljska delegacija, ki ji načeluje generalni direktor finančnega ministrstva Kotlički in ki bi morala skleniti sporazum o posojilu. S posojilom bi Poljska kupila poljedelske in industrijske proizvode, ki so ji potrebni za saniranje lastnega gospodarstva in življenjske ravni, , Se pred prihodom poljske delegacije smo imeli izjave, članke v tisku, tajne razgovore ameriškega podtajnika Murphyja s poljskim poslanikom Spassow-skim, skratka tipanje pulza, ker celotno vprašanje presega okvir morebitnega posojila in zadeva širše politično področje odnošajev Poljske z Zapadom nasploh. Sam Eisenhower je v januarju dal izjavo, da ZDA razmišljajo o načrtu za posojilo Poljski. Ameriška agencija United Presse je v začetku februarja tega leta objavila, da je v vsej tej zadevi Amekika ravnala skrajno previdno, ker ne želi, da bi v Poljski imeli vtis, da se ona baje vmešava v notranje zadeve te dežele. Jasno je, da vzpostavljanje normalnih odnošajev med tema deželama kortsti tako Poljski kot ZDA. Toda šele po VIII. plenumu poljske združene delavske stranke so v Ameriki smatrali, da je nastopil čaš za normalizacijo odnosov. UP to pojasnjuje preprosto takole: «Predsedniku Eisenhovverju ie šlo za to, da pomaga poljski vladi, da bi obdržala dosedanji kurz, ki je v določeni me ri neodvisen od Moskve«. Ne glede na to, kakšni računi določajo ameriško stališče, je dejstvo, da gospodarski odno-šaji, temelječi na enakoprav ni osnovi v bistvu koristijo normalizaciji med Vzhodom in Zapadom nasploh. Varšavski list «Tribuna Lu-du» v svoji številki od 29. januarja pozdravlja znake iiRiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiifiitiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiitiiiHHiiiiiiiitiiiitiiinMiitaiiiiiiiiiiii URADNA NAPOVED OBISKOVALCEM MOSKOVSKEGA PLANETARIJA v Cez 17 let Rusjna ? Kako se je obnašal pes Cigan, ko so ga leta 1951 poslali 100 km nad Zemljo - Na temelju zanimivega poskusa je prof. Tipov mnenja, da na Marsu obstaja rastlinstvo Rusi upajo, da se bodo čez deset let izkrcali na Marsu. Gre skoraj za uradno vest, ki so jo objavili na neki konferenci v državnem planetariju v Moskvi. Oči-vidno gre za resno zadevo, če so ruski znanstveniki objavili celo točno letnico, ko se nameravajo izkrcati na Marsu. Planetarij je edini kraj, kjer je moskovsko nebo, navadno VPdno oblačno, vsak večer kristalno čisto in posejano z zvezdami. Gre seveda za umetno nebo. toda prevara je tako popolna, da je nekaj minut opazovalec prepričan, da gre za resnično nebo. Čudež Se zgodi v notranjosti velike krožne dvo- rane, s stoli za javnost, ki je podobna kinematografski dvorani brez platna. Dejansko pa je platno ogromno in se v obliki kupole dviga nad dvorano. V sredini plateje stoji o-gromen stroj zelo čudne zunanjosti; zdi se kot črna pošast z dvema glavama, ki imata nešteto očes. Ta stroj služi za projekcijo nebesnega svoda. Ko se predstava začne, postane dvorana temna in kupola se razsvetli s svetlo večerno lučjo, medtem ko se na horizontu* pt>javi-siv obris Moskve, poln nebotičnikov, dimnikov in pravoslavnih cerkva. Na kupoli se pojavijo zvezde in ozvezdja severne poloble, in končno opazimo Mars, majhno točko izgubljeno v vsemirju, ki naj bi jo sovjetski znanstveniki, s pomočjo psov, dosegli čez 17 let. V tem trenutku so ruski psi pionirji vsemirja. Na reakcijskih izstrelkih jih pošljejo v višino nad sto kilometrov. nato pa se vrnejo na zemljo s padali, na sebi imajo naprave, da beležijo' spremembe na njihovem organizmu, ki so se izvršile na pragu vsemirja. Tudi a-meriški znanstveniki delajo podobne eksperimente in za-i pirajo v izstrelke žuželke, miši in majhne opice. Toda ruski znanstveniki smatrajo, da so psi mnogo bolj primerni za proučevanje učinkov, ki jih bodo velike višine mogle povzročiti tltlllllllllllltlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllinilllllllifllllllllllllMIHIIIIIIIIIIIIIIlilinilllllllllllllMIMIlllllllllllllilllMIIIIIIIIIIllllllllllllllIllM ZANIMIVA ZGODOVINSKA gREHABILITACIJA» Neron baje ni zažgal Rima niti preganjal kristjanov Kaj meni o tem francoski zgodovinar Waller v svoji knjigi, ki temelji na postavkah in dokazih novi V zadnjem času je bilo v nekaterih vzhodnoevropskih deželah precej govora o »rehabilitacijah«, ko so po znanih dogodkih skušali posamezn.m žrtvam stalinizma vrniti čast in ponekod tudi položaj, ki so jim ga bili pred leti odvzeli. »Rehabilitacija« pa ni nova iznajdba, ampak jo zasledujemo v vsej dosedanji dolgi zgodovini. Eno tako rehabilitacijo bomo obdelali tudi v tem našem članku. Gre za rehabilitacijo moža, ki mu že dva tisoč let pripisujejo izredno burno in negativno življenje. Gre namreč za Nerona. Kot smo rekli, uživa Neron že dva tisoč let dokaj slab sloves. Pred kratkim pa je znan francoski zgodovinar Ge-rard Walter napisal obsežno knjigo, v kateri dokazuje, da Neron nikakor ni bil tako negativna osebnost kot smo si ga predočili že v osnovni šoli Prva pripomba, ki jo daje Walter in ki ni nova, le da ji doslej niso posvečali dovolj pozornosti, temelji na tem, da sta edine zgodovinske podatke ki jih imamo o Neronu, pustila Tacit in Kasij, to se pravi najboljša literata tedanje dobe. Toda skrb za dobei stil in za dramatski učinek — pravi Walter — nima pred zgodovinsko resnico niti najmanj pomislekov! Poleg tega je treba vedeti tudi to, da Tacit ni nikoli skrival svojih nazadnjaških nazorov, ampak je vedno tožil po »dobrih starih« časih in po »lepih starih« običaj.h. Poleg tega je Tacit pisal v času ko so bili na oblasti Elavijevci, to se pravi nova dinastija, ki je ponovno uve-dla »staro družbeno ureditev« in takoj proglasila svoje pred-hodnike, da so bili brez časti, lotila se je torej nekake «de-neronizacije«, o čemer obstaja mnogo dokazov. Zato se Wal-ter v svoji knjig- sprašuje ali bi sc v takem primeru moglo smatrati za neverjetno, da bi tudi tedanji največji pisci kot na pr. Tacit -n drugi mogli pasti pod vpliv «uradnega gledanja«. Walter opozarja: «Pomislite, kaj bi bilo, če bi o Napoleonu III. vedeli le to, kar je o njem napisal Viktor Hugo«. Z drugimi besedami, avtor nove knjige daje o Neronu novo tolmačenje in govori o tem kaj je Neron pravzaprav bil; Neron je imel absolutno oblast. Na prestol pa je prišel, ko mu je bilo komaj 17 let. Pravzaprav so mu prestol vsilili in to na račun vrste spletk in umorov. Ko je imel torej že tako dediščino in ko je živel v takem vzdušju, je bil tako rekoč primoran, u-porabljati ista sredstva. Neron je že od svoje mladosti sanjal edinole o tem, kako bi postal pesnik. In glej, nekega dne ga svečano pripeljejo v senat in ga proglase za cesarja, pa čeprav se to zgodi le nekaj ur zatem, ko je njegova mati Agripina zastrupila njegovega krušnega očeta Klavdija. Toda Neron — pravi Walter — kljub svojemu položaju ostaja preprost človek Pozneje pa se j* Neron razvil. Dojel je vlogo, ki so mu jo vsilili in s tem si zaželel zares vladati. Kot tekmeca pa so mu vrinili Britanicusa, ki ga je likvidiral. Proti njemu se je poitayila tudi sama njegova mati,''ki ga je hotela vreči s prestola. Zato jo je dal umoriti. To je prav gotovo grozoten zločin, toda — pravi Walter — zavedati se moramo, da smo v starem Rimu. kjer »o se tudi taka dejanja smatrala za zakonito obrambo. Ako se vse to podrobneje prouči, — pravi Walter — bomo videli, da so bila vse znane Neronove žrtve, ki jih o-menjajo Tacit in drugi, bili le ambiciozni funkcionarji in po-miloščeni izdajalci ali plemiči, ki so si želeli vrnitev aristo- kratske «republike» in so zaradi tega ali skrivaj ali tudi javno ščuvali na upor preto-riancev. Nasprotno z vsem tem pa so vsi priznavali (pa čeprav se temu ne posveča dovolj pozornosti), da je Neronova doba pomenila za rimsko cesarstvo obdobje miru in velikega napredka. Ostajata pa še dve vprašanji: ali je Neron zares zažgal Rim in ali je zares napravil pokol kristjanov. Povsem gotovo je, da nima Neron s požarom Rima nikake zveze. Ko je prišlo v Rimu do požkra, — pravi Walter — je bil veli-čanstveni Neronov dvor do temelja uničen. Poleg tega zgodovina beleži, da je do podobnih požarov prišlo pogosto in zato ni izključeno, da so ta požar, ki se pripisuje Neronu, zanetili vprav njegovi ob dober glas. Kar se pa tiče kristjanov, ni nobenega dokumenta, ki bi omenjal neko kolektivno in ekzemplaričpo iztrebljenje kristjanov. O tem ' ne govori niti eden izmed krščanskih piscev iz prvih stoletij. Sicer pa se je » kristjani v tedanji dobi mogla ukvarjati izključno le mestna uprava. Zato se ne more tolmačiti to, zakaj naj bi cesar — ki je prav gotovo imel na razpolago več zanimive «divjadi» osebno iz- pri ljudeh. Predvsem zato, ker so psi bolj kompleksne in inteligentne živali in tako bližje človeškemu organizmu. Poleg tega pa tudi zaradi tega, ker so po ustreznem izvežbanju v stanju, da izvrše skok v normalnih pogojih, z refleksi in čutili v zavestnem stanju. Majhne opice, ki jiii Američani pošiljajo v vsemirje — tako zatrjujejo Rusi — morajo izvršiti potovanje v narkotičnem stanju in proučevanje sprememb na njihovih organizmih ne vodi zato do tako bleščečih rezultatov. Skratka, sovjetski znanstveniki se smatrajo v avantgardnem položaju kar zadeva to vrsto opazovanj. Sondiranje z le-lečimi psi, je pred nekaj dnevi dejal prof. Anatolij Blagonravov, član Akademije znanosti ZSSR, dopušča trditev, da smo že napravili prvi korak v osvojevanju prostora: sovjetski ljudje, vkrcani na reakcijskih izstrelkih, bodo mogli prav gotovo doseči prag vsemirja. V preteklih dneh so moskovski časopisi prvič razkrili tajnost nekega eksperimenta, ki naj bi ga Rusi izvršili v letu 1951 ko sp poslali v vsemirje prvi izstrelek, v katerem je bil prvi živeči potnik v sovjetski zgodovini. V višini sto kilometrov je motor prenehal delovati. V trenutku, ko je raketa začela povratno pot na Zemljo, je odvrgla od sebe neprodušno zaprto kabino, na kateri je bilo pritrjeno padalo, in ki je bila opremljena s kisikom in napravami, da bi zabeležila spremembe na edinem potniku. Ta potnik je bil pes, po imenu Cigan. Dobro uro potem, ko je pristal na zem; lji je mogel Cigan mirno zaužiti nekaj kock sladkorja, ki so mu ga ponudili tisti, ki so ga poslali sto kilometrov nad Zemljo. Po tem, kar pišejo sovjetski novinarji, je bilo zdravstveno stanje živali povsem odlično. Od leta 1951 so Rusi pridno nadaljevali z eksperimenti in obogatili odkritja. S kinematografskimi napravami, ki so jih postavili v notranjost kabine, so mogli u-gotoviti, da se psi med potovanjem obnašajo dobro. Instrumenti za registracijo so zabeležili samo lažje spremembe v dihanju in utripanju srca. Zagotavljajo nam, da so bili «potniki», tudi po sprehodu v vsemirje, vedno v normalnem stanju in tudi pogojeni refleksi so bili vedno v vseh primerih popolni. Zato imajo sovjetski znanstveniki upanje, da bodo mogli v kratkem časovnem razdobju vzpostaviti zvezo z oddaljenimi svetovi. S tem v zvezi je zanimivo kaj pravi glede Marsa prof. Tipov. Ruski znanstveniki se nagibajo k mnenju, da na vršil «svoje maščevanje« nad pripadniki neke tedaj tako! tem planetu obstaja življe- majhne verske sekte, ki jo je verjetno ignoriral z ravnodušnostjo, kakršno so Rimljani sploh kazali do religije. Ker temeljijo Walterjevi dokazi na trdnem proučevanju starih zgodovinskih dokumentov in dejstev, bi ne bilo nič čudnega, — seveda, v kolikor bi ne posegle vmes druge sile — da bi morali v prihodnje zgodovinski učbeniki v marsičem spremeniti poglavje p Neronu. nje. To njihovo mnenje temelji zlasti na ugotovitvah, ki jih je glede tega dosegel zgoraj omenjeni profesor. Poglejmo za kaj gre. Površino Marsa, kakor mnogim ni neznano, moremo razdeliti na dva dela. Prvi je videti svetel in zavzema pretežni del planeta. Ta del ne vzbuja dvomov. Gre za o-gromno peščeno puščavo, ki je skoraj povsem brez višinskih razlik. Drugi del, temnejše barve, je mnogo bolj tajinstven, in glede tega se mnenja znanstvenikov razlikujejo. Nekateri menijo, da gre za rudninske površine, medtem ko drugi, med njimi tudi ruski znanstveniki, pa vidijo v tem obstoj velikih gozdov. Pred časom so nekateri znanstveniki izključili možnost obstoja kakršne koli vegetacije na Marsu, in to na osnovi dokaza, ki so ga dosegli s fotografskim aparatom na film, ki je bil občutljiv za infrardeče žarke. Q-pazili so, da so bila drevesa na Zemlji, ki so jih fotografirali s takimi aparati, popolnoma bela, kakor da bi bila pokrita s snegom. Poskus je bil torej preprost: šlo je za to, da se slika površina Marsa in da se kontrolira barva tajinstvenih temnih madežev. Ce bi se izkazalo, da so ti madeži na sliki beli, tedaj bi bil to dokaz, da gre za rastlinstvo. Ko so napravili poskus, so ti madeži ostali črni in znanstveniki so zaključili, da na Marsu ni rastlinstva. Prof. Tipov pa ni bil prepričan, in po dolgem proučevanju se mu zdi, da more dokazati, da omenjeni poskus ne dokazuje nič. Poglejmo kako on utemeljuje svoje zaključke. Ker je Mars oddaljen od Sonca mnogo bolj kot naša Zemlja, so svetlobni žarki, ki pridejo do njega, zelo oslabljeni. Sovjetski profesor je izračunal, da mora biti svetla pokrajina na Marsu zelo podobna pokrajini severne Sibirije v jeseni ali pozimi. Ob takem letnem času se je Tipov napotil v tajgo in je tam napravil mnogo posnetkov z infrardečim filmom. In kaj je c.lkril? Namesto da bi sibirska drevesa bila na sliki bela, so ostala temne barve. Prav zaradi tega po njegovem mnenju ni mogoče izključiti, da na Marsu ni gozdov. normalizacije odnošajev in u-gotavlja, da so bližnji razgp-vori o posojilu šele prvi kot rak k ureditvi odnošajev % Zapadom, in da bo «za popolno normalizacijo potrebno daljše razdobje«. Se prej, sredi decembra 1956, je drugi varšavski list «Zicze Warszawi» objavil zanimiv članek, ki je obravnaval vprašanje odnošajev poljske oblasti do emigracije. Ta emigracija je v teku sedemnajstih let zavzemala negativno stališče do poljske stvarnosti, toda tega list ne smatra za oviro, da bi se tej emigraciji ne pripisala «vioga neuradnega predstavnika polj skih koristi v deželah, kjer se nahaja«. To podrobnost o-menjamo, da bi se videlo kako sedanja poljska vlada želi, da celo po svojih emigrantih vzpostavi most za boljše razumevanje med Poljsko in Zapadnimi deželami. Isti list dodaja: «Naša politika si mora postaviti za nalogo, da čim bolj obvešča to emigracijo o naših težavah in potrebah, da ji pokaže vso resnico o Poljski, brez olepševanja in brez hvalisanja, ker le dobro obveščena in orientirana emigracija more nekaj napraviti«. Očitno je, da Varšava stremi po normalizaciji, toda UP od 7. t. m. ugotavlja tudi to, da Poljaki želijo posojilo, toda «brez kakršnih koli političnih obveznosti«. Kljub temu, da se Poljska nahaja v resnem gospodarskem ■ položaju, ki je posledica napačne politike iz stalinskega razdob-lja, je povsem razumljivo, da pomoč, ki jo išče na Zapadu, ne sme iti na škodo njene neodvisnosti. Da bi sanirala gospodarske težkočei je Poljska že podpisala sporazum s SZ, ki je pristala na to, da dobave poljskega premoga, glavnega bogastva te dežele, plača po realnih sovjetskih cenah. Toda poljska vlada je sklenila, da proizvodnje premoga ne bo forsirala na račun nevzdržnih naporov poljskih rudarjev, kakor se je to dogajalo do lanskega oktobra. in bo zato proizvodnja vsekakor manjša, manjša bo tudi možnost izvoza, manjše bodo tudi devize za nakup blaga v inozemstvu. Spričo okoliščine, da se v novem gospodarskem kurzu upošteva življenjska raven delovnega-človeka, pogoji njegovega dela, je potrebno najti sredstva za tako smer. Od tod izhaja potreba po uvozu, in prav zaradi tega se išče posojilo, ki je sedaj predmet diskusij v Washinglonu. »Tribuna Ludu« je pisala nedavno: »Kar zadeva naše potrebe na področju investicijskih kreditov, smo mi med drugim zainteresirani na kreditih, ki bi nam omogočili doseči ali povečanje proizvodnje premoga, ali znatne pri hranke na premogu. To ni dosegli z razširitvijo energetskih virov, ki niso odvisni od premoga. S tem bi Poljski omogočili povečanje izvoza premoga in olajšali pla-Čanje kredita, hkrati pa zajamčili dobavo premoga našim kupcem v inozemstvu« Toda ne gre samo za to. Razgovori, ki se sedaj vrše, »e hkrati nanašajo tudi na kredi tiranje vrste drugih gospodarskih vej s surovinami *n izdelki. Radio Varšava je nato javil da je ameriški predstavnik ministrstva zunanjih zadev, govoreč o skorajšnjih razgovorih, izjavil, da je Poljska za interesirana na tem, da uvoz' na kredit viške blaga iz ZDA zlasti bombaž, pšenico, mas*, olje in umetno gnojilo. Sel delegacije, Kotlički, je to potrdil, in dodal še industrijsko in rudarsko opremo. Neka a-gencija je precizirala, da gre za 300 do 350 tisoč zavojev bombaža, ker so »v Poljski popolnoma izčrpane rezerve tega blaga«. Toda Poljaki s tem še niso izčrpali svojih želja do ZDA. Javili so tudi, da bi se Varšava želela razgovarjati tudi o poljskih konzulatih v ameriških mestih, kjer žive Poljaki. Poljska tudi zahteva, da ZDA deblokirajo določene poljske fonde. Zdi se, da A-merika za sedaj ne želi iti dlje od posojila, ki bi znašala 100 do 150 milijonov dolarjev. V Ameriki se pojavlja odo-zicija proti normalizaciji odnošajev s Poljsko. Pred nekaj dnevi je vodja desne frakcije republikanske stranke, Knowland, javno izjavil da se bo boril proti dajanju pomoči Poljski. Kot je znano, gre za istega senatorja, ki se je nedavno potegoval za ukinitev pomoči Jugoslaviii Njegovi razlogi so tipično blo-kovskega značaja, on zastopa idejo, da ne sme biti nikakršnih odnošajev z »komunističnimi državami«. Ni znano kako bodo izvedli tehnični del posla. t. j. na kakšen način bodo dali Poljski kredit. Obstajajo trije načini. prvič, je možno, da se posel izvrši po Korporaciji za blagovni kredit, ki je odgovor na za prodajo poljedeljskih viškov v ZDA. Ona daje dolgoročne kredite od pet do štirideset let; drugič, kredite more dati ameriška, Državna banka za uvoz in izvoz. Ona daje navadno kredite na pr-poročilo ministrstva zunanjih zadev. Krediti so namenjeni investicijskim delom, so kratkoročni in imajo pet odstotno obrestno mero; tretjič, je tu tudi Monetarni fond *n Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Toda to zahteva, da je Poljska član teh ustanov, in tudi postopek razgo vorov je navadno dolg: okrog leto in pol, tudi kadar gre za najugodnejše pogoje. Poleg razgovorov z ZDA Poljaki proučujejo možnosti a-ranžmajev z drugimi zapadnimi deželami. Tu gre v pr>'i vrsti za Veliko Britanijo, Francijo in Švedsko. Tu ni s-cer še n>č sklenjenega, toda po listu «Tribuna Ludu«, »naši strokovnjaki marljivo proučujejo vprašanje in skušajo doseči najugodnejše pogoje«. Omeniti je treba, da je predvideno tudi potovanje poljskega predsednika vlade Ci-rankievieza v Pariz, in govori se, da bi na to potovanje šel tudi prvi sekretar PZDS, Gomulka. Poljska — kljub temu. da je član varšavskega pakta in Ekonomskega komiteja v Moskvi, — nima pridržkov za razvijanje svojih odnošajev s kapitalističnimi deželami. To je aktivna koeksistenca v praksi. Poljska je poleg tega predlagala v Zn svetovno konferenco o trgovini. Z namenom, da bi izboljšala svoje odnošaje z Zapadom, je ona nedavno razvrednotila svojo valuto: dosedanji tečaj 4 zlotov za en dolar, so spremenili v, tečaj 24 zlotov za dolar, medtem ko se angleški funt ceni na 67 zlotov. Ob tej priliki je bilo v svetu precej komentarjev; AFP je javila iz Washingtona; «Po mnenju odločujočih krogov odraža omejeno razvrednotenje zlota namen varšavske vlade, da do neke mere normalizira svoje gospodarske in finančne odnošaje z zapadnim svetom«. S precejšnjim zanimanjem se pričakujejo rezultati wa-shingtonskih razgovorov. iiiiiniiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ŠE ENA Z NEDELJSKEGA KONCERTA Ko smo včeraj objavili nekaj slik z nedeljskega veselega popoldneva v Avditoriju, ki ga je organizirala Glasbena Matica, smo ostali na dolgu. Zato objavljamo danes se sliko obeh pevk, Sonje Hočevar in Marije Ahačič, ki sta nam ob spremljavi kvinteta ali same harmonike lepo zapeli vrsto slovenskih narodnih pesnil Govor K. Popoviča (Nadaljevanje s 1. itrani) ni način, da se izognemo povrnitvi k stalinizmu, ki je po našem globokem prepričanju v dobi po drugi svetovni vojni prizadejal neprimerno več zla stvari socializma kot vse imperialistične zarote,« Popovič je dalje poudaril, da je področje skupnih delnih interesov s kapitalističnim «svetom» precej široko in da bo samo miroljubno tekmovanje pokazalo, kateri sistem je sposobnejši za življenje in bolj zadovoljuje potrebe današnjega človeštva. Različni pogledi in stališča e koncepciji »tabora« ter o vlogi in karakteristiki Stalina in stalinizma ne bi smeli ovirati prijateljskih odnosov in sodelovanja. Važno je, da se v prakso medsebojnih odnosov ne povrnejo pogubne stalinske metode in ravnanje. To je mogoče doseči, kar potrjuje tudi dejstvo, da so se odnosi na raznih področjih vse do zadnjih težav med SZ in Jugoslavijo in ostalimi državami ugodno razvijali. Popovič je ugotovil, da so se odnosi s sosednimi državami »socialističnega tabora« razvijali v »lavnem v odvisnosti od odnosov med Jugoslavijo in SZ. O Poljski je Popovič ugotovil, da je po oktobrskih dogodkih napravila Poljska globok in pomemben prelom v svojem notranjem razvoju in stopila pogumno na realistično pot popolne a-lirmacije v mednarodnih odnosih. »Uspehi poljskega ljudstva na tej poti nas veselijo in prepričani smo. da bosta vladi naših dveh držav nada ljevali z uvajanjem plodnega sodelovanja in ga v vsakem pogledu še dalje razvi jali v obojestransko korist in v interesu utrditve miru«, je poudaril Popovič. »Edina država, s katero Jugoslavija brez svoje krivde ni mogla vzpostaviti normalnejših odnosov, je bila Albanija, katere voditelji so v svojih napadih šli tako daleč, da so se celo grobo mešali v notranje zadeve Jugoslavije in odkrito hujskali proti suverenosti in ozemeljski celovitosti Jugoslavije«. V zvezi z odnosi s Sovjetsko zvezo je Popovič omenil, da je zadnje čase prišlo do pozitivnih rezultatov na področju nekaterih gospodar;kih sporazumov, med njimi glede izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene. Pri izvajanju nekaterih sporazumov, med njimi sporazuma o investicijskih kreditih za proizvodnjo aluminija pa so nastopile s strani Sovjetske zveze težave. Ne glede na težave se bo Jugoslavija zavzemala za raz voj dobrih odnosov s Sovjetsko zvezo ir. vzhodnoevropskimi državami v duhu načel beograjske in moskovske deklaracije. Ko je govoril o odnosih t drugimi državami, je Popov;č ugotovil, da so se od časa do časa javljale težave, najbolj pogostoma v zvezi z nerazumevanjem položaja Jugoslavije kot izvenblokovske države in s sumničenji o zunanjepolitičnih koncepcijah Jugoslavije. Težave so izhajale tudi iz pridržkov, ki so jih nekateri zahodni krogi postavljali glede notranje ureditve Jugoslavije. «Dosedanje sodelo-vanie z zahodnimi državami je bilo u-pe.šno. ker ni bilo obremenjeno s političnimi pogoji«, je poudaril Koča Popovič in izrazil upanje, da se bodo ti odnosi tudi v bodoče usDešno razvili. Glede odnosov s posameznimi državami je Popovič u-gotovil med drugimi ugoden razvoj odnosov z Avstrijo. Z vlado ZDA so proučevali vnra-šanie obiska predsednika Tita v ZDA. »Mi obžalujemo, je poudaril Popovič, da do tega obiska, ki bi bil v obojestransko korist, iz vzrokov, ki niso bili odvisni od nas, ni moglo priti « Na koncu svoiega govora je Popovič poudaril, da je notek doendkov potrdil pravilnost stališča Jugoslavije v zunanji politiki. V zvezi s položajem na Srednjem vzhodu te poudaril potrebo brezpogojnega umika izraelskih čet z e-eiptovkoea ozemlia, za tem pa rešitev arabsko-izraelskib odnosov na miren način. O razorožitvi je Popovič izjavil, da je Jugoslavija za prepoved izdelovanja termonuklearnega orožja in za uničenje v-eh dosedanjih zalog ter za postopno zmanjšanje klasične oborožitve. Posebno je poudaril veliko vlogo Združenih narodov pri premagovanju kritičnih momentov in ugotovil porast ugleda >n v zvezi s tem tud' odgovornosti te organizacije in njenih članic. B. B. Goriško-beneški dnevnik Sporočilo ministra Colomba 30 milijonov lir pomoči gorskim krajem Od tega nakazila bo imela v glavnem korist občina Podbonesec - Poskrbeti pa je treba tudi za občini Dreka in Grmek, ki sta zelo pasivni Minister za poljedelstvo in gozdarstvo Colombo je sporočil komisarju za gorsko gospodarstvo v Vidmu odvetniku Borgomaneru, da je ministrstvo določilo 30 milijonov lir za javna dela na področju Julijskih Predalp. Ta prva vsota, ki so jo Benečani tako dolgo pričakovali, bo zadostovala komaj za nekaj javnih del na področju Matajurja, in sicer v občini Podbonesec. Zgradili bodo cesto v Spodnjem Mjer-sinu, uredili vodovod v o-menjeni vasi in napeljali žičnico, ki bo vezala pašnike z Medvešem. S petimi od teh 30 milijonov lir bo pokrajinski inšpektorat za gozdarstvo uredil nove drevesnice, ker so gozdovi na področju Matajurja zelo izsekani. Po vsej verjetnosti bodo z javnimi deli, pričeli že poleti. Prebivalstvo je vešt sprejelo z zadovoljstvom, vendar pripominja, da je omenjena vsota premajhna. Razen najpotrebnejših javnih del v podboneški občini je treba še marsikaj napraviti za domačo obrt in živinorejo, ki bi edino lahko zaposlili domače fante in dekleta, ki so primorani odhajati v e-migracijo. Nujno je potrebno, da se oblasti v Rimu spomnijo tudi ostalih občin v Nadiških dolinah, posebno pa občin Dreka in Grmek, kjer število izseljencev zaradi vedno slabšega gospodarskega stanja stalno narašča. Rojstva, smrti in poroke V preteklem tednu so se V Gorici rodili: Massimo Mai-vasi, Claudia Grusovin, An-na Maria Sorrentino, Anna Maria Zottar, Ezio Bernadot-to, Renzo Deiuri, Valentin Primožič, Corrado Perco, Luigi Calligaro, Franco Miranda, Mario Becciu, Fabio Vinzi, Nadja Hlede. Umrli so: 58-letna Giovan-na Vouk por. Valentinuzzj, 82-letni zd %vnik Giovanni Do-nčmonti, 58-letni industrialec Jožko Jakil, 77-letni inž- Gu-stavo Bouvard, 53-letni delavec Ferdinando Dominici, 60-letni uradnik Massimiliano Thianich, 18-letnj dijak Antonio Brumat, 34-letna šivilja Maria Krajniger vdova Cop-po, 72-letna Anna Petarin, 70-ietni uradnik Luigi Gadini, 88-letna Marija Šuligoj vdova Zanutzer, 84-letni trgovec Leo- gnoze. ne Gaier, 59-letna Gina Frigo-li vdova Cargnel, 72-letni pek Engelbe-t Nanut, 64-letna Josipa Cej, 87-letni delavec I-van Ciglič. Oklici: agent javne varnosti Silvio Miani in Adelma Peressini; krojač Francesco Calabrese in Jolanda Bonan; krojač Celio Pieri in šivilja Nerina Susterini; agent javne varnosti Marcello Tedeschi in Vida Nussdorfer; agent civilne policije Osvaldo Comi-notto in Pierina Zaramella. Poroke; orožnik Attilio Bot-tacin in Mareella Cibini; čevljar Danilo Podgornik in šivilja Linda Pascotto, tiskar Zdenko Špacapan in visoko-šolka Maura Percotti, trgovec Franco Zanardi in Celestina Tangaro. «»;----- Izlet v Planico bo z vlakom Slovensko planinsko društvo v Gorici je sklenilo organizirati avtobusni izlet na ogled smučarskih skokov v Planico, ki bodo 10. marca. Ker pa številni prijavljenci nimajo na propustnici napisanega obmejnega bloka Fu&ine Laghi-Ra-teče in ker jim pristojne o-blasti v tako kratkem času bloka ne morejo pripisati, je SPD sklenilo,- da bo- izlet organiziralo z vlakbm, ki' odpelje v nedeljo ob dveh ponoči z glavne postaje v Novi Gorici. Pozivamo ljubitelje smučarskih skokov, da se udeležijo zanimivega izleta v Gorenjski kot. «»------- Huda nezgoda motociklista Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 42-letnega Ivana Petejana iz Standreža. Na vogalu ulic Fa-te bene fratelli in Paolo Dia-cono se je Petejan s svojim vozilom ob 19.3Q zaletel v tovorni avtomobil 31-letnega Jordana Makuca iz Ul. Pari-ni 8. Do nesreče je prišlo, ker Petejan ni pravočasno o-pazil Makučevega kamiona, ki je s. ceste zavil na bližnje dvorišče. V zadnjem trenutku se je skušal vozilu izogniti, vendar se je motociklist v zadnji del vozila. Pretresel si je možgane, hudo poškodoval čelo in nos ter se potolkel po čeljusti. V bolnišnici niso hoteli izreči pro- Iztet v Zagreb na tekmo Jug. - Italija Organizira se izlet na mednarodno nogometno tekmo Jugoslavija - Italija, ki bo 12. maja v Zagrebu. Odhod iz Gorice 11, maja, prenočišče v Ljubljani, naslednji dan odhod v Zagreb kjer bo popoldne tekma. Naslednji dan kosilo v Zagrebu, večerja v O-patiji s prihodom v Gorico okoli 23. ure. V znesku 15.500 lir za udeleženca je vštet skupni potni list, vožnja, hrana in prenočišče. Vstopnice na nogometno igrišče si kupi vsakdo sam. Podrobnosti izveste na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. 1, telefon 24-95. Pohitite z vpisovanjem. IZ PODBONESCA Na snegu si je zlomil levo nogo Zadnji sneg, ki je padel v Nadiških' dolinah, je predvsem razveselil otroke, ki se skušajo s skromnimi sankami in smučmi' zabavati naravi. Tako je v petek skupina otrok - iz Podbonesca odšla na bližnji grič in se smučala. Med otToki je bil' tudi 13-letni dijak Josip Batistič iz Podbonesca, ki je najbrž preveč računal na svoje smučarske sposobnosti in je zato šel više od ostalih. Toda v prehitrem zaletu je izgubil ravnotežje in padel na sneg. Ker je v levi nogi začutil hude bolečine, so ga odpeljali v bolnišnico v Čedad, kjer bo ostal 40 dni, ker so mu zdravniki ugotovili zlom noge. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu; 015 (D), 6 (A), 6.57 (A), 7.40 (D), 8.11 (A), 8.40 (D), 10.54 (D), 14 (A), 15.48 (A), 16.57 (DD), 18.18 (A), 20 (A), 21.24 (D), 23.28 (D)**. Proti Vidmu; 4.40 (DD)*, 5.22 (A), 639 (A), 7.57 (A), 9.06 (DD), 936 (D). 10.55 (A), 13.03 (D), 14.01 CA), 15.53 (A), 17-26 (D), 1908 (A), 20.02 (D), 21.25 (A). 22.56 (A). PRIHODI: Športni dnevnik Italijansko košarkarsko prvenstvo Poraz Virtusa v I. seriji in ženske ekipe Triestine Visoka zmaga moške ekipe Triestine nad ekipo Riv Iz Trsta; 5.19 (A), 6.35 (A), 7.53 (A), 9.04 (DD), 9 34 (D), 1051 (A), 13.02 (D), 13.57 (A), 15.46 (A), 17.24 (A), 19.05 (A), 1958 (A), 21.20 (A), 22.54 (A). Iz Vidma; 0.14 (D), 4.22 (D)*, 5.58 (A), 6.55 (A), 7.39 (D), 8.09 (A), 838 (D), 10.52 (D), 13.58 (A), 13.47 (A), 15.56 (DD), 18.15 (A), 19.59 (A), 21.22 (D), 23.26 (D)**. * V veljavi od 28. junija do 9. septembra; ** vozi samo ob delavnikih in praznikih do 9. septembra. V sicer dokaj monotonem košarkarskem prvenstvu je prišlo v 17. kolu I. serije do večjega presenečenja pa tudi do sprerr emb v klasifikacijski lestvici. Predvsem gre za vodečega Virtusa proti Stelli Azzurri z rezultatom 73:67 Virtus je sicer še vedno ostal na čelu, toda le zaradi boljšega količnika v koših. Mesta pa sq zamenjale ekipa Moto-morini z Ignis ter Orapsoda s Preti. Ostali rezultati: Rim: Stella Azzurra - Virtus Minganti 73:67 Pavia: Pavia - Ignis 61:40 Benetke: Simmenthal - Reyer 86:66 Cantu: Motomorini - Oransoda Cantu 83:61 Bologna: Preti Gira - Roma 58:55 Viareggio: Vela Viareggio - Benelli 58:54 Po 17. dolu je lestvica naslednja: Virtus M. 17 14 3 1269 984 28 Simment. 17 14 3 1252 1011 28 Motomor. 17 11 6 1246 1085 22 Ignis 17 11 6 1220 1157 22 Stella Az 17 11 6 1182 1139 22 Benelli 17 9 8 1030 1091 18 Roma 17 8 9 1062 1097 16 Preti G. 17 7 10 1096 1116 14 Oransoda 17 6 11 1049 1087 12 Pavia N. 17 6 11 912 1058 12 Vela V. 17 3 14 »57 1269 6 Reyer 17 2 15 1114 1295 4 V moški seriji A so bili v 13. kolu doseženi normalni rezultati z izjemo zmage Galla-rate nad Ravenno. Triestina je z dobro Igro odpravila Riv. Rezultati: Trst: Triestina - Viv 91:64 Gradiška: Burrogiglio - Itala 50:49 Benetke: Junghans - Tosi 72:44 Gallarate: Gallarate - Ravenna 50:46 LESTVICA Triestina 13 11 2 874 689 22 Burrogilio 13 10 3 742 639 20 Junghans 13 10 3 721 639 20 Riv 13 6 7 732 755 12 Itala 13 5 8 595 632 10 Ravenna 13 4 9 657 697 8 Tosi 13 3 10 526 657 6 Gallarate 13 3 10 684 823 6 Za neprijetno presenečenje pa sc v seriji A pripravile Tržačanke, katere je na njih lastnem igrišču premagala Omsa s tesnim izidom 53:51. To je bil v kratkem času ze drugi poraz tržaških košarkaric, katerih prednost se je tako zmanjšala na dve točki. Rezultati 13. kola: Milan: Udinese - Standa 50:35 Trst: Osma-Triestina 53:51 Messina: Maurolico - Autonomi 36:32 Turin: Fiat-CMM Trieste 53:41 LESTVICA Triestina 13 11 2 826 578 22 13 10 3 691 589 20 13 9 4 707 563 18 KOLESARSTVU Diletanti po Sardiniji OLBIA, 26. — V drugi etapi kolesarske dirke diletantov po Sardiniji, prirejena v okviru sardinskega kolesarskega tedna. je zmagal član Rome Marzullo, ki je 130 km dolgo progo prevozil v času 3.26’ s povprečno hitrostjo 37.864 km na uro. Proga ni nudila posebnih težav in je kolesarjem dopuščala dokaj visoko povprečno hitrost. Po drugem kolu vodi v splošni klasifikaciji Marzullo s 36 točkami in 1 zmago pred Morinijem s 36 točkami itd. Šahovsko prvenstvo Jugoslavije Po štirih zaporednih zmagah poraz Janoseviča v V. kolu SOMBOR, 26. — V nadaljevanju jugoslovanskega šahovskega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: III. kolo: Gligorič - Milič remi, Udovč;č - Djuraševič rem., Pirc - Trifunovič remi, Vukovič - Tot remi, Kozomara -Rabar remi, Janoševič - Brad-varevič 1:0, Karaklajič - Ne-deljkovič 1:0. Matulovič - Puc 1:0, Vukčevič - Smailbegovič remi, Marič - Cuderman remi. Ivkov - Bogdanovič remi. ložnosti izročili razna darila« V. kolo: Udovčič - Rakič 0:1, Vukovič - Marič rem’, Jano* ševič - Djuraševič 0:1, Ivkov« Tot 1:0, Smailbegovič - Brad* varevič 1:0, Pirc - Bodganovič remi, Matulovič - Vukčevič prek. (z >zgledi Vukčeviča na zmago), Kozomara - Trifuno-vič remi, Karaklajič - Puc remi. Milič - Rabar remi, Cu* derman - Nedeljkovič remi. Stanje po 5. kolu: Janoševič 4. Matulovič 3 (1), Gligorič, IV. kolo: Trifunovič - Ma-, Udovčič, Pirc, Trifunovič, Ka-tulovič remi, Vukčevič - Pirc raklajič, Kozomara 3, itd. remi, Nedeljkovič - Marič 1:0,'____________________________________ Rabar - Karaklajič remi, Puc-Kozomara remi, Bogdanovič -Smailbegovič remi, Tot - Janoševič 0:1, Rakič - Gligorič 0:1, Milič - Udovčič 0:1, Brad-varevič - Ivkov prek., Djuraševič - Ivkov prek. V četrtem kolu so priredili malo slovesnost ob 70. letnici rojstva velemojstra Bore Ko-stiča, kateremu so ob tej pri- Udinese Omsa Autonomi Fiat Standa CMM Ts. Maurolico 13 13 13 13 13 7 6 604 550 14 5 8 596 618 10 4 9 504 620 8 3 10 577 708 6 3 10 495 776 6 V moški seriji B so bili v A skupini, v kateri nastopajo tržaške la goriške ekipe, doseženi naslednji rezultati: Turin: CUS Genova-Ginn. Torino 71:62 Biella: Lih. Biella - Goriziana 92:80 Trst: Acegat- Don Bosco 49:46 Videm: Udinese-Amatori Reg-45:41 IESTVICA Goriziana 13 11 2 906 768 22 Udinese 13 9 4 735 697 18 Lib. Biella 13 8 5 864 769 16 Cus Genova 13 7 6 727 698 14 Amat. Regg. 13 5 8 659 695 10 Don Bosco 13 5 8 705 779 10 Acegat 13 4 9 652 726 8 Ginn. Torino 13 3 10 751 867 6 iiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiMMiiiimiiimMimini« Ponovitev prekinjene tekme A lige Triestina-M lian danes pri Sv.Soboti Triestina zopet polna rezerv, Milan skoraj kompleten IIUlimilHItlHIIItlltMHNIIIiminillllllllllimHimMIIIHIIIItllllMHMIIIIIIIIIHIIIItllllimitlllimil Mladinski nogometni turnir v Viareggiu Udinese-Dukia (ČSR) 1:0 Milan-Fiorentina 3:1 Št. Lenart v Beneški Sloveniji Danes sta na programu povratni srečanji med Romo in Laneroui ter med Partizanom in Sampdorio VIAREGGIO, 26. — V prisotnosti okrog 9000 gledalcev se Je danes nadaljeval prvi turnus tekem v okviru mladinskega pustnega turnirja « tekmama med Udinese in Duklo (Pardubice - CSR) ter Milanom in Fiorentino. V prvi tekmi je zmagala e-najstorica Udinese s tesnim rezultatom 1:0. Videmčani so dosegli gol že v 4’ prvega polčasa z napadalcem Virgiliom. nato pa so se skoraj ves prvi in drugi polčas branili. Tekma je bila zelo borbena in tudi na destojni tehnični višini. Cehoalovaki so se po prejetem golu vrgli v napad, toda delno zaradi neučinkovitosti napadalcev, delno pa za radi odlične igre vratarja U-dinese, niso mogli priti do gola. Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah: Udinese: Ceschio; Baccari, Valletti; Benedetti, Zanzaro, Michelon.; Degalio, Medeot, Ros, Virgilio. Tonin. Dukla: Zeydlul; Hoffmann, Damen: Moravek, Kos, Kva-nik; Brumovsky, Merek, Po-spickal, 7. kau, Ptak. V drugi tekmi »o mladinci Milana z lahkoto premagali sovrstnike Fiorentine z rezultatom 3:1 (2:1). Tekma je bila živahna in borbena. Po izmeničnih napadih je dosegel prvi gol Milan v 18’ z Bel-tramijem. Povišali so rezultat v 31' z Iiaruffijem, v 43’ pa je Fiorentina zmanjšala razlike iz 11-metrovke. V drugem polčasu je Fiorentina močno napadala in tudi dosegla gol, ki ga pa sodnik ni priznal. Milančani so si zagotovili končni rezultat v 27’ z golom, ki ga je dosegel Vac-carossa. Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah: Milan: Besa: Corradi, Treb-bi; Magliavacca, Ghioni, Beltrami; Marchioro, Seregni, Ma-gistrelli, Vaccarossa, Baruffi. Fiorentina: Romagnoli; Mar-tinelli, Freschi; Golfarini, Gon-fiantini, Pini; Simoni, Carpa-nesi, Rozzoni, Nadal, Morosi. Jutri sta na programu povratni srečanji med Romo in Lanerossijcm ter med Partizanom in Sampdorio. a«------- MONTEVIDEO. 2fc, — Na-cional (Urugvaj) - Flamengo (Brazil.) 1:0, Na stadionu pri Sv. Soboti bo danes ponovno srečanje med Tric-stino in Milanom, veljavno za prvenstvo A-lige. Kot znano je bila prva tekma prekinjena zaradi megle pri stanju 3:1 v korist Milana. Današnie srečanje nudi Trie stini le malenkostne možnosti na vsaj polovičen uspeh. Pa-sinati^bo namreč spet prisiljen postaviti na igrišče nekom-pletno moštvo, razen tega pa je prisiljen vključiti v enai-storico tudi poškodovana Bel-lonija in Tulissija, ker ju nima s kom nadomestiti. Od o-stalih, ki so nastopili proti Torinu, se bo moral odreči Re-nostu, ki se je hudo poškodoval, prav tako pa ne more računati na Petagno. ki je odpotoval v Taranto, kjer mu je nepričakovano umrl oče. Ker je v Torinu Clemente igral precej slabo, bo tudi verjetno izključen,^ nadomestil pa ga bo po vsej verjetnosti Brighen-ti ,ki je prejšnji teden počival. Postava Triestine bi po vseh teh spremembah bila taka: Bandim. Belloni, Brunazzi, Freschi, Ferrario, Tulissi (Štolfa) Natteri, Szoke, Brighenti, Mazzero (Scala), Petris. Nasprotno bo Milan nastopil kompleten z edino izjemo za Bredesena katerega mesto bo prevzel Mariani, na njegovo pa bo vstopil mladi Reina, ki je ravno v Trstu pred tremi ledni debutiral v A-ligi. Nastopil bo tudi Schiaffino, za katerega se je govorilo, da je potreben počitka. Včerajšnji trening Milančanov je namreč pokazal, da je mož v odlični lormi. Kakšno taktiko bo ubrala tržaška enajstorica bo seveda odvisno od razporeditve igralcev. za katero se bo »rener odločil v zadnjem trenutku. Današnja tekma se bo začela ob 14 uri. Vsi člani Honveda prispeli v Evropo DUNAJ, 26. — Iz Južne A-merike je danes čez Pariz prispela na Dunaj tretja in zadnja skupina nogometašev Honveda. V tej skupini so: Farago, Dudas, Rakocsi, Ba-1 nyai, Kotasz, Bozsik, Budai in Toeroeczik. Z njimi je prispe', tudi trener Kalmar. Boszik je izjavil, da se bo tudi ta skupina zadržala še nekaj časa na Dunaju, ker se igralci še niso dokončno odločili če in kdaj nameravajo nadaljevati pot v • domovino. Pa vesteh z Dunaja, se bosta Grosics in rezervni vratar Garanvoe’gy vrnila v Južno Ameriko, kjer sta dobila ugodne ponudbe od Flamenga in Santosa. Kocsis. Sandor in Pu-skas se nameravajo pogajati na osnovi ponudb, ki so jim jih stavili Milan, Real Madrid in Barcelona. Govori se, da so'Kocsis a ponudili 53 milijonov, Sandor ju pa 23 milijonov lir. Puskas naj bi dejal, da želi igrati v istem moštvu kot Kocsis. Si.sza naj bi se naselil v Avstrijo, Lantos, Szol-nok in Szabo pa imajo ponud be iz Francije, Italije, Nemčije in Španije. ««------ LA VALETTA, 2K — Avstrija - Malta 3:2. BEOGRAD, 25. — Partizan CWKS (prvak Poljske) 7:0. AVTOMOBILIZEM Fangio zmagovalec dirke za nagrado Kube HAVANA, 26. — Na veliki avtomobilski dirki za nagrado Kube je no 500 km dolgi progi (90 krogov), zmagal Argentinec Fangio s povprečno hitrostjo 158.296 km na uro. Vrstni red tekmovalcev: 1. Juan Manuel Fangio (Argentina) z Maserati v času 3.11'2” s povprečno hitrostjo 158,296 km na uro; 2. Carrol! Shelby (ZDA) s Ferrari 3.12’ in 11”3; 3. De Portago (Španija) s Ferrari (89 krogov) 3.11' in 59”; 4. Peter Collins (Anglija) s Ferrari (85 krogov) 3.13T5”; 5. Olivier Gendebien (Bel.) s Ferrari (82 krogov) 3.11 ’47”5; 6. Alfon-o Gomez Mena (Kuba) z Januar (83 krogov) 3.12’42”; Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk’ zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 27. t. m. ob 18. uri Titanus film: Zamožna dekleta KINO PROSEK-KONFOVEL v predvaja danes 27. t. m. ob 19.30 uri film: Polkovna hčerka Igra ISA BARZIZZA Udrihi! bbnTJ iJT^ /1 predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: «Kleopatrine Ijubezni» i mm i m m m Igrajo: RHONDA FLEMING, WILUAM LUNDIGAN in RAYMOND BURR 00000qC»»Q«00000000e0000000D00n0»00000000000000000000000000O0000000Q0000000C.000OO00000000000OOO0«HK>O00O0000000O000O000OO0e00000000X3C00C00OO00000O0O00p0000000 OOOOOOOOCOOOOfJOOCOOOOO DOBRIČA ČOSIČ muc k soict Pavle se >e sprehajal po položaju, ki so ga mine vsega rile. Tišina je. Na zahodu Je ugašalo sonce. Temni gledtčki dovi so postajali bolj in bolj temačni, polni skrivnosti in rti. Nocoj se morajo prebiti. Nemci se tega zavedajo in jih ajo. Pri preboju bodo imeli žrtve. Kdo ve, kakšne bitke čakajo jutri, ko bodo šli cez Moravo. Kako jo bodo prešli? nci so jo že zasedli. Brodovi in čolni so potopljeni. Bresti ne morejo; če bi šli po mostu, bi morali iti skozi mesto, pa je nemogoče; če bi se pomikali dalje v Sumadijo, bi pričakali četniki, Nemci bi Jih preganjali, v nekaj dneh bila četa lahko uničena... Uča je najbrž doletela takšna da Tedaj bi bilo konec z vsem odredom. In vse trpljenje, bi reSili odred, vse žrtve in vsi uspehi, ki so jih dosegli, bi propadlo. Njega, če bi ostal živ, bi sodila partija. Tedaj > bi se vse obrnilo proti njemu. Tedaj bi ga vsi obsojali m bi bil krivec zaradi odreda. Zakaj ni že včeraj odrinil ti Moravi? Kako da ni na to mislil? To, kar se je zgodilo les bi mogel videti že vnaprej. Bil je pijan od uspeha, pa jh ni mislil na tisto, kar lahko pride in kar skoraj redno baja po uspehu. Pavle se je ustavil in se naslonil ob dren. Borcev ni več poznaval. »Sedeli so v gručicah in kadili, skrivajoč cigarete >esti. Govorili so čedalje manj in čedalje tiše. Vuk se je 1 na k&dUce: opazili Jih bodo Nemcu in z minami vžgali njih »Pošlji patrulje v vseh smereh, naj preiščejo gc«d,» Je Pavle dejal Vuku. Patrulje so odšle. Pavle se je spet sprehajal, ne da bi s kom govoril. Kmalu so po gozdu odjeknili mitraljezi. Ustavil se je. .Seveda, obkoljeni smo! Ne bo se lahko prebiti! Treba se je domisliti česa pametnega in premetenega.’ Mitraljezi so umolknili in spet je zavladala tišina. Na več straneh so se po nebu v krivuljastih lokih zarisale zelene rakete, se razpršile in ugasnile nad temno gmoto gozdov in hribov. Patrulje so se vrnile in povedale, da so v vseh smereh nemške zasede. Pavleta in Vuka je grizla bojazen in sta dolgo molčala. Vuk je sedel. Pavle se je prestopil nekaj korakov, se vrnil in spregovoril: »Kaj naj storimo?« »Ne vem.« »Nekaj vendar moramo...« »Toda kaj? Povej, kaj!« Pavle ni odgovoril, izgubil se je v mrak. Kmalu se je vrnil in sedel k Vuku. »Opazili nas bodo, kolona jfe dolga. V gozdu nas bodo razpršili... noč je,» je dejal Vuk. «Ce je kje kakšna sreča v vojni, tedaj nas lahko samo ona reši.« »Kakšna sreča!« »Tu ti tudi hrabrost prav nič ne pomaga.« »Kaj pa naj potem storimo?« »Kaj naj storimo? Prebiti se moramo. Moramo, to je vse.« »Prav, pojdimo!« Vuk Je vstal in odšel, da zbere odred. Odred se je naglo in tiho razvrstil in odrinil. Pavle je hodil spredaj. Čeprav se je ves spremenil v samo uho in oko, je vendar čutil nemir; od skrbi se ga je prijemal strah. Ko so previdno stopili skozi goad, se je strah še povečal. Prihajal je iz mraka, iz njegove skirvnosti, ki jo sluti bojevnik. V bitki, v zanosu naskoka pozabiš na strah; najbolj ti leze v kosti v trenutkih pred bitko, pred prvimi streli. Najmučnejši strah pa je ponoči pred zasedo, ko zanesljivo veš zanjo in greš proti njej. Pavle je pospešil korake, kakor bi se hotel čimprej spopasti z zasedo, nato pa je zastal in poča6i, čisto sklonjen na puški, stopil dalje ter opozarjal tovariše na tišino. Pokanje vej in ledene skorje se je po njegovem občutku slišalo kilometer daleč. Vsak hip je pričakoval rafal. Srce mu je tolklo v prsih, kakor da dirja v galopu. Vse misli so mu bile usmerjene v salvo iz mraka, toda salve ni bilo. Dolgo so hodili. Zdelo se mu je, da hodijo že ure in ure po gozdu, in čim dlje so hodili, tem bolj se ga je lotevalo začudenje; čemu Nemci ne streljajo? Prebrisano molče. Morda vidijo, kje je njihov cilj in jih namenoma spuščajo dalje. Nemci niso niti neumni niti naivni. Napetost pričakovanja se je pri Pavletu razraščala v željo, da bi zadeli na zasedo; potem se mu je začelo postopoma in počasi oglašati veselje, ker se bodo srečno prebili. Cim dlje so korakali, tem bolj je (»ostajal vesel. Napetost in pozornost sta popuščali. Postajal je ravnodušnejši in sproščenejši. Po več kakor enourni hoji so se spustili v sotesko in posedli, da si odpočijejo. Partizani so molčali in slutili, da bo tisto, kar so pričakovali, šele moralo priti. Pavle je poslal Jovana, da bo za naslednjo noč z Maksimom priskrbel čolne za prehod čez Moravo. Nedaleč pod njimi so pod planino zabrneli motorji kamionov in svetilke so navzkrižem zarezale v mrak. 33. Po preboju so Nemoi dalje preganjali Učovo četo; niso ji dovolili niti, da bi se za nekaj ur ustavila na istem mestu. Partizani so se prebijali, hodili, zadevali na nemške in bolgarske zasede in se brez večjih izgub obupno bili. Tretji dan jih je lakota premagala. Razen nekaj kruhov in malo konzerv, ki so jih zaplenili v boju z ljotičevci in nedičevci, niso mogli dobiti nobene druge hrane. Stražar, ki mu je opešal vid, je streljal v panj, misleč, da je Bolgar. Bili so znova v soko-lovickem borovju. Ta dan jih niso napadli. V borovju, kjer se je četa namestila, je bila tišina. Vse je bilo tiho, a vendar polno še neizzvenelih glasov, ki so v slapovih šumeli v ušesih. Tišina Je postajala velik neviden zvon, ki se maje in ziblje ter se od daleč čuje samo njegov odmev; včasih kakor šustenje suhe svile, včasih kakor trenje njegovih oetrih robov ob oblake, včasih kakor daljno bučanje. Ni bilo vetra, ne ptic; nebo je bilo umazano kakor cunja, vse je bilo pusto m mrtvo. Iglavci so skrušeno upognili veje P°f* belim bremenom. Samo tu pa tam je bor kakor z roko sproži1 temno zeleno vejo in raz njo stresel sneg; utrujeno je zanihala, nato pa se Je spet vse umirilo in potihnilo. Gozd Je bil zavit v prozorno rjavo senco in belina snega je bila trša in globlja; ptice so jo pretkale s križastimi okraski, so se nemirno vrtele od drevesa do drevesa v vseh smereh-Sedaj jih ni bilo niti slišati niti videti; ustrašile so se ljud1 in se poskrile. Partizani so razgrebli sneg pod borovci, izvlekli sloje suhega igličevja, sedeli naslonjeni na debla, vdihavali njihovo vonjiv° smolo in napeto molčali v razinišljenem, brezsmotrnem Pr*' čakovanju. Nekaj sanjavo utrujenega je bilo v njihovih PtJ' dobah in molku. Oči so polegle po snegu; rjave in črne ofi*> modre in zelenkaste in pisane, velike in drobne, prav vse iste: globoke in prazne oci lačnih. V Bališevih zelenkastih očeh Je sanjaril utrujeni gl®“’ Sanjaril o vročem koruznem kruhu, pečenem na žerjavici in pepelu, ki ga mati prelaga z dlani na dlan, piha vanj in briš® s predpasnikom. Se enkrat ga obriše z modrim platnenih1 predpasnikom, če enkrat udari s temnimi, trdimi dlanmi P° obeh straneh in ga spusti na mizo. Kruh se sam razlomi ih se zarumeni. Iz njega se dvigne oblaček belkaste sopare-Na modrem krožniku leži kot kepa snega: sir. Nad stedilnikoih se je v plitkih latvicah iz trepetlike namrežila rumenkast® površina smetane. Snežna jasa Je brbotala in se penila kakor zavreto mleko v sajastem kotličku. Vse se beli, peni, brbota in mreži. »Kaj pa tako gledaš, Mališa?« ga je tiho vprašaj U^9’ Sedela sta blizu skupaj. »Nič...« je zašepetal Mališa in dalj« »trmel v sneg. »Kako nič?« »Lačen sem...« »Potrpi še malo... samo do noči.« »Sneg migeta, kakor da je živ... Tudi gozd se ziblje.« »To se ti zdi. Zmerom je tako, kadar je človek zelo zelo zaspan. Spi, Mališa.« (Nadaljevanje »leM