Atraaia txda|a. 361. Mm. V Udomi i jobfltfl, die 29. mm 1910. C«aa 4 vtarfo. Letom XLIII. Jutranfa Izdala ¥ Lf«bl|«Bli roe leto............... K 12*— pol leta............... M 6*— čctrt leta............... ,. fr— na mesec............... „ 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl se ne vra&Jo. Uredništvo: Knaflova Klica št. 5, (v prltličjn levt), telefon ftt. 34. Izh^Ja vsak din ^Jntr^J. F#ww tteviOui 4 vinari*. IoseraU: 65 mm Uroka petit vrsta 14 vin. Pri večkratnl inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne odra. Jutranfa Udala po posti sa Avstro-Ogrsko: vse leto...............K 18 — pol leU...............» 9-— Cetrt leU...............„ 450 na mesec...............» 1*60 Za inozemstvo ćelo leto...........28*— Upravaiitro: Kaafiova »lica 5, (spodaj, dvorisče levo), telefon Št 85. Najnovejše vestL Delegaeijsko zaseđanje. Iz seje vojnoga odseka avstrijskih delegacij. S.— Dunaj, 29. oktobra. Vojni odsek avstrijskih delegacij je sprejel vojni ordinarij in ekstra-ordinarij. Ordinarij je bil sprejet po preeej dolgi specijalni debati, o kateri snio že v večemem listu deloma porocali, in v kateri sta bila najpoinembnejša govora delegatov M andića in T o m a š e k a. Skupni vojni minister Schon-aieb je tuđi v specijalni debati odgo-var jal na krit iko van je in na njega stavljena vprasanja jako obsirno ter se je preeej opazilo, da ga je v njegovih izvajćinjih z odobravanjem pre-kinjevala večina delegatov, zlasti kršćanski socijalisti, ki so do prav zadnjega časa še nastopali proti njemu. To odobravanje je bilo naravnost ostentativno. Skupni vojni minister Schonaich si je svoje šanee zopet precej utrdil, zlasti ker je sam desavouiral v javnosti preeej razširjene vesti, da je on protežira 1 madžarske vojaške zahte-ve s tem, da je v specijalni debati se patetično zavzel za skupno arraado, ki je edina najvažnejši faktor za moč države. Izmed njegovih navedb je vzbu-dila posebno pozornost trditev, da je aneksijska kriza zahtevala samo eno eloveško žrtev in sicer je bil en žandar ustreljen v patrulerski službi. Zdravstveno stanje v Bosni in Hercegovini za časa aneksijske krize koncentriranega vojaštva je bilo po navedbah vojnega ministra izredno dobro. Mortualitetni percent je zna-šal le 0*18 pro niille, med tem ko je v armadi povprečno 0*19 pro mille slučajev smrti. V debato vso posegli Tomasek, M a n d i č, S t u m p f, dr. Pete-1 e n z, Schonaich, bar. S c h w e-g e 1 in poročevalec dr. Kozlov-s k i. S.— Dunaj, 29. oktobra. Od raznih tekom debate stavljenih resolu-cij so bile v veerajšnji seji vojnega odseka avstrijskih delegacij sprejete naslednje resolucije: 1. Reforma vojaškega kazenske-ga procesa naj se kolikor mogoce hitro pospeši. 2. Naj se razširi olajšanje za one vojaški službi pod v rže ne osebe, ki morajo srbeti za svoje rodbine. 3. Naj se glede enoletnega prosto-voljstva uvede enakopravno&t višjih obrtnih šol in 41etnib trgovskih aka-demij z gimnazijami. 4. Naj se upelje zavarovalni zakon, ki zavaruje vojake in njih rodbine proti nezgodam, ki se jim pri-pete v vojački službi. 5. Zaradi udeleževanja žaatnikov pri meščanskih prireditvah in ob6e-vanja v meščanskih društvih, se do-ločijo sledeče modifikacije: a) Čaatniki smejo obiskovatf ne-politična meščanska drufitva, svojih rojakov. b) Pri vseh vojaških zavodih In Milah je žaljenje katerekoli si bodi Brzojavna In telefonska poročlla „Slov. Narodu". avstrijske narodnosti strogo prepo-vedano. e) Pri ljudskem štetju naj se vo-jaška oblastva vzdrže vsakega vpliva pri ugotovitvi občevalnega jezika. Ni treba poudarjati, da pod 5. sprejeta resolucija, četudi v jako mili obliki, izrecno priznava, da glede ob-čevanja nied oficirji in mešcanskimi krogi vladajo sedaj neznosne raz-mere in veliki nedostatki, katere od-praviti je prva dolžnost vojaških oblastev. Plenarna seja delegacij. Z. — Dunaj, 29. oktobra. Plenarna seja avstrijskih delegraeij je sklicana na 8. novembra. Na cinev-nem redu je proračun zimanjega mi-nistrstva. Seja ogrskega delegacijskega odseka za zunanje ziideve. S. — Dunaj, 29. oktobra. Včeraj popoldne ob 3. se je sešel ogrski delegatski odsek za zunanje in bosanske zadeve ter nadaljeval razpravo o bosanskem proračunu. Nadomestne volitve na Dunaj u. S. — Dunaj, 29. oktobra. V obeh dunajskih volilnih okrajih, namreč v Hitzingu in Leopoldstadtu, v prvem giede volitve v državni zbor, v dru-jj-eni glede volitve v deželni zbor, je bila udeležba velikanska. V Leopoldstadtu bo izvoljen najbrž socijalni demokrat Sehuhinaver, ker je prišel v ožjo volitev s kršćanskim socijalcem Preverjem, ki bo pri ožji volitvi najbrž podlegel. V Hietzingn je bil izvoljen župan dr. Neumaver. S. — Dunaj, 29. oktobra. Volit ve v Hietzinpru so izkazale sledeči rezultat: Dunajski župan dr. Neumaver 9786 jrlasov, torej več kot svoj čas dr. Lueg"er, socijalni demokrat Polke G896 g"lasov, nemški nacijonalec 562 g^lasov. Dr. NVumaver je torej izvoljen za državiipg-a poslanca. S. — Dunaj, 29. oktobra. Dežel-nozborska volitev v Leopoldstadtu iz-kazuje na-slednje rezultate: Preyer 10.832 grlasov. Socijalni demokrat Schulmaver 8471 glasov, nernška li-beralea Mittler 1962 in Schwarz 1480 prlasov, zionist 462 glasov, nemški nacijonalec 361 grlasov, češki narodni kandidat Ružička 417 glasov. Potrebna je torej ožja volitev med kršćanskim socijalc^m Preverjem in socijalnim demokratom Selruhmaver-jem. Češko - nem&k« spravna pogajanja raibita. G.__Praga, 29. oktobra. Kritični stadij, v katerega so stopila čeeko-nemška spravna pokajanja, dosedaj še ni rešen. Vršila so se pokajanja .i češkimi radikalci, ki pa nišo mogla odpraviti težkoć. V vseh političnih krogih prevladujejo glede položaja skrajno pesimistični naiori. Sklep čeških radikalcev, da naj laatopmki čeških radikalcev t narodno - pohti6-ni komisiji izstopijo ix komuoje, je bil sicer v včerajinji «eji 38 proti 6 £la-sovom, pač pa je bila aprejeU zmhtm-va po junktimu med kompromisnim! predlogi in deželnim volilnim redom ter varstvom čeških manjšin. Sklep so izročili radikalci v obliki resolucije takoj zvezi čeških deželnozborskih poslancev. Težkoče, ki so se pojavile pri kompromisnih pogajanjili, pa nišo povzročili samo radikalii, tenivee so se pojavile tuđi v veerajšnji neofici-jalni st^ji čeških in nemških vodite-ljev, v kateri je predloži 1 dr. Fort včeraj od Cehov sklenjene kompromisne preillo^e. Xeinci so te kompromisne predlože odklonili ter tud i pre-klicali že privoljeiu> enojezičnost Pra^e, ki je bila v pododseku že ckle-jena. Ker se je torej spravna konfe-renca ]>opolnonia ponesrečila, so se oficijalna f>og'ajanja za nedoločen čas odložila. Za danes so sklicani vsi če ški deželnozborski kl ubi k posvetova-nju. V snočnih f>oznih urah stališče ni-kakor ni bilo zboljšano. Sodi se o ^je.m skrajno pesimistično tako, da je malo upanja, da bi se našel izhod in bi prišlo vnovič do spravnih jx)^ra-janj. Koroški deželni zbor. B. — Celovec, 29. oktobra. V veerajšnji seji koroškeg*a deželneg'a zbora se je razpravljalo v proračunu za 1. 1911. V g-eneralni debati je kritizi-ral slovenski poslanec G r a f e n -a u er zlasti naslednje točke: 1. Obžaluje, da večina ne pripu-šča v noben odsek zastopnikov Slo-veneev. 2. Zakonska predlog-a o ustano-vitvi deželneg'a kulturneg^a sveta po-polnoma zanika interese Slovencev, ker Slovencem ne dopušca posebne sekcije v deželnem kulturnem svetu. 3. Podobne zakonske predlože o spremembi deželnega nadzorstvenefra zakona popolnoma spregleda, da žive v deželi tuđi Slovenci, kar je v kri-čečem nasprotstvu s pravicami, ki jih vživajo na Kranjskem Nemci. 4. Od deželneg'a zbora sklenjene stipendije za nemške visokošolee, ki naj bi se učili slovenske^a jeziku, pomenijo kruto za lite v slovenskega naroda, pomenjajo pa tuđi grdo kon-kurenco slovenskim izobraženceinf ki i naj bi na ta način bili odstranjeni od uradovanja n« Koroskem. 5. Slovenske gospodarske zadruge i majo svoja centra izven Koroške dežele, so torej popolnonia nedolžne na pa nam a nemške kršćansko - socijalne centralne blagajne. Grafenauerju je odgovarjal poslanec grof Aichelburg • Lubia, kateri je izjavil, da se koroški Slovenci ne morejo primerjati z Nemci na Kranjskem, ki imajo popolnoma drugačno gospodarsko in historično veljavo v kranjski deželi kakor pa Slovenci na Koro&kem (f). Glede znanja sloven-skega jezika pa po njegovem mnenju ni potrebno, da. bi se Nemci naučili pravilne sloven&čine ,temveć se samo zahteva, da ranuM oradnik ljudstvo lm da taft wm aaaj. (O. u.: Gotovo j«ko lepo, toda po doeedanji praksi na Koroftkem samo idealne vred-noati.) Volitve iia Ilrvaškciii. B. — Budimpešta, 29. oktobra. Ogrski ktirespondenčni biro j»oroča jciede volitev na Hrvaškem iz Zagreba: Volilno gibanje na llrvaškc-m je danes jako živahno, volilna borba jako oštra. V J. zagrebškein volilneui k>kraju, v katerein kandidira tuđi ban dr. Tomašić, je tlobil do 1. popoldue ban dr. To ni a š i ć 3(>b* glasov, profesor Šurmin 100 glasov in kandidat kršćanskih socijalcev dr. Horvat 182 j^lasov. V II. zagrrebškem volilneui okraju kandidira kot kandidat srbsko-hr-vaške koalicije grot" K u 1 ni e r , ki jt: dobil do 1. pof>oldiic 387 ^lasov, oba njegova protikandidata pa sku-paj samo 64 glasov. V III. zagrebškeiii volilnem (»kraju ima kandidat kršćanskih so-ci jal isto v H r u t i ć do 1. poj>oldno 255 glasov, dosedanji poblanec te^.i okraja Ivan Peršić (starčevičija-nec) pa 130 glasov. Iz dežele so znani naslednji rezultati: V Vojnici je brez protikandidata Vaso M u a e e v i ć, v Zakru kandidira Erazem B a r č i ć , v Deluicah Šupilo, v Lutbregu Stipko R a-d i č , v Vukovar ju dr. P a 1 e č e k, v Zemšinlu ima do 1. popoldne ]>odban Chavrak 430 glasov, srbski radi-kalec dr. Babić 100, in socijalist B u k š e k 19 g-lasov. S. —Zagreb, 29. oktobra. Sedaj je znan iz vseh volilnih okrajev izid Tolitev. V 75 volilnih okrajih so mandati definitivno oddani, glede 13 pa bo treba še ožje volitve. Od definitivno zasedenih mandatov je pridobila koalicija 32 mandatov, banova vladna stranka 15, krščansko-socijal-na stranka prava 12, Starcevieam-i 10, seljačko Radieeva stranka 4, srb-ski radikalei 1, brezbarveni pa 2 mandata. Ban dr. Tomašić je v Zagrebu zmagal proti grofu dr. Šur-minu. V Os jek u je zmagal dr. Neu-inann, v Zemunu pod ban dr. Chavrak. Koalicija je, kakor kaže, izgubila odloeilno besedo. Ban sam pa je pridobil tuđi komaj 15 mandatov. Izvoljeni so izmed roditeljev koalicije Prebi^ević, Tuškan in Medaković. Propadli pa so odlični pristaši koalicije kakor dr. Šur-min, dr. Belobrk, Banjanin, Roje in dr. Badaj. li rnske dume. B. — Petrograd, 29. oktobra. Včeraj se je otvorila ruska dunia. Za predsednika dume je bil izvoljen knez Volkonski. Leviea je predlagala, da naj se poslanci dume vzdijrnejo raz sedeie v znak sožalja nad smrtjo pr-vegra predsednika dume Murenceva. Knes Volkonski, ki je ie predaeđoval pa m\ prlpmtll tega predloga. Nato M ilaal levlcc v snak protesta upustili dmno tor se podali k ialnl a]«ibl boiji po MvreBeerem. Deželni zbor Kranjski. (Nadaljevanje iz večernega lista.) Dež. glavar p 1. Š u k 1 j e otvori sejo in konstatira sklepčnost zbornice. Posl. J a k 1 i č poroča o nujnem predlogu posl. Povšeta, v katereni se protestira proti sedemodstotni do* kladi Južne železnice. Predlog se soglasno sprejme. Posl. Hladnik poroča o nuj-lieiu predlogu posl. Oaugla in tov. zaradi uredbe Nikave v Idriji. Predlog se sprejine brez debate, ravuotako nujni predlog d r. L a m -peta o eventualni kompenzaciji de-želain zaradi opustitve zgradb vodnih čest. O tem je poročal posl. Jak-klič. Posl. dr. Krek je poročal o nujnem predlogu posl. bar. Borna zaradi prispevanja dežele k stroškom izpopolnitve telefonskega omrežja na Gorenjskem. Tuđi ta predlog se je brez debate sprejel. Posl. grof Margheri poroča v imenu finančnega odseka o resolu-ciji »Slomškove podružnice za Go-renjsko« za regulacijo učiteljskih plac in predlaga: Deželni zbor naj odkaže to resolueijo deželn jet ta-le predlog: Prošnja podobčine Srednja va& se odstopi deželnemu odboru, katere-mu se nar oči, da izvrši vse poizvf*ibe in stopi v dogovor zaradi uvrstitve z cestno okrajnim odboreiti v Rra-nju in nam o tej stvari stavi v pri-noclajein zasedanju pnmerne pred-loge. (Poroča Jaklič.) O preložitvi vidobičke cesta v progi Dolac-Vidošiči ter okrajne ceste Metlika-Dračiči pri Kodelovcu in v delni progi Dolac-Drašiči v eestnem okraju Metlika (poroča Ja-k 1 i Č ), se je sklenilo: Zakonski nacrt za preložitev okrajne ceste Dolac-Vidodiči in zakonski nacrt za prelozitev okrajne ceste Meilika-Drasiči in Dolac-Dra-šiči se odobrita. O uvrstitvi v cestnein okraju Crnomelj ležeč« občinske ceste Vi-nica-Preloka-Adlešiči v kategorijo okrajnih čest je poročal poslanec Jaklič ter stavil ta-le predlog: V občinah Vinica in Adlesiči le-žeća, 10 km dolga, od Vinice čez Zi-lje in Preloko na Adlešiče držeča občinska cesta uvrsti se v kategorijo okrajnih čest. Predlog je bil sprejet. O prošnji faranov iz Svibnja za izločitev fare Svibno iz sedanje ob-čine Sv. Križ in ustanovitev samo-stojne občine Svibno je poročal dr. Pegan. Sprejet je bil ta-le predlog: Preko prošnje faranov iz Svibnja za izločitev fare Svibno iz seda-nje občine Sv. Križ in ustanovitev samostojne občine Svibno se preide na dnevni red. Glede peticije »Osrednjega dru-btva c. kr. poštarjev in poštnih od-pravnikov na Dunaju — Deželne skupine za Kranjsko in Primorsko« za spremembo § 1. obč. volilnega reda je predlagal dr. Pegan: Preko peticije »Osrednjega društva c. kr. poštarjev in poštnih od-j>ravnikov — Deželne skupine za Kranjsko in Primorsko« za spre-menibo § 1. obč. volilnega reda se z ozirom na zakon od 17. oktobra 1910, dež. zak. št. 32, preide na dnevni red. Predlog je bil sprejet. Glede prošnje občinskega odbora y Št. Jurju pri Kranju, da se podob-čina Velesovo odeepi od občine Šent Jur in ustanovi samostojna občina Velesovo, je bil sprejet ta-le predlog: Deželnemu odboru se naroča, da vrši poizvedbe o potrebi in umest-nosti zaprošene delitve in o tem poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. Prošnja M. Gostiša za priznanje odškodnine za naknadna dela pri preložitvi ceste Hotavlje - Žiri v znesku 3029 K 79 vin. (št. 756), se je na predlog dr. K r e k a odklonila. Prošnji patra Otokarja Ale£a za priznanje milostne pokojnine se je ugodilo ter se mu dovolila milostnim potom pokojnina letnih 600 kron. O zgradb i domobranske vo jasni -ce v Ljubljani je bil sprejet ta-le I »red log: 1. Poročilo deželnega odbora o dogotovitvi domobranske vojašnice v ljubi juni se vzame na znanje. 2. Sklepi deželnega odbora, ki jih je storil z ozirom na izpremeajene razmere glede .uporabe stavbiuskega kredita za adajn-ijska in vzdrževalna dela se odobre. O napravi regulačnega nacrta za mesto Idrija je poročal ]>osl. Žit-nik ter stavil ta-le prtnllog: Prošnji županstva v Idriji, da bi dežela pokrila stro&ke za napravo regulačnega nacrta za mesto Idrija, ki hoče v ta namen prisjievati H 2000 K, se ne more ugoditi, ker je, naprava takega nacrta v prvi vrsti občinska zadeva in delo geometra te»* etroški regulačnega nacrta, ki bi ga izdelali zasebni inženir natančno nišo znani. Posl. Gangl: L. 1909. je bil v dež. zboru sprejet predlog, naj dež. odbor posije v Idrijo strokovnjaka, da napravi brezplačno regulačne nacrte. Idrija plaču je 40.000 K deželnih doklad vaako leto. Vkljub teinu pa Idrija ne dobiva od dežele nobe-nih podpor. Pravično bi torej bilo, da deiela že vendar enkrat priskoči ldrijskemu me«tu na pomoć. Zato prosim, naj zbornica ne gluoje sa poroževalčev predlog, marveč moj predlog, ki se glasi tako-le: Dei. od- bor naj prou&i vprašanje, sestavi stroekovnik ter ga predloži zbornici v prihodnjeni zasedanju. Dr. Krek ee je iirekel proti Oanglovemu predlogu. Klerikalna većina je Ganglov predio? odklonila, sprejela pa predio? finančnega od-seka. Davek za izvrševanje lovske praTlce, O nacrtu zakona glede davka od izvrševanja lovske pravice je poro-čal posl. Kobi. Glavne doloebe tega zakonskegra nacrta so: Davek je dolžan odrajtovati: 1. Od zakupljenih lovov zakupnik, od v podzakup prepušcenib lovov podzakupnik; 2. od samosvojih lovov v lastni upravi posestnik 6amosvoje lovske pravice; 3. od tistih občinskih lovov, ka-tere izvršuje občina sama po zveden-eih, dotična občina na račun zemlji-ških posestnikov doticneg-a obcinske-gs. lovskega ozemlja. Letni davek znaša: 1. Od zakupljenih lovov deset od-stotkov letne zakupnine; 2. od saniosvojih lovrov v lastni upravi pet kron za vsakih celih pel-deset hektarov površine; 3. od občinskih lovov, katere izvršuje obcina po zvedencih, deset od-stotkov zadnje dosežene zakupnine. Oe se ta ne more ugotoviti, je plaćati 7?et kron za vsakih celih petdeset hektarov površine. Ako letna zakupnina občinskega lova ne presega zneska petdeset kron, ni predpisati navođenoga davka. Za najmvodi jo vporabljati ob-razoo, katori se dobijo pri političnih oblastvih prve stopnje, in imejitelji lovov i majo tište predložiti deželne-mu odboru najkasneje do 31. junuar-ja vsakega leta, po stanju 1. januarja dotičnoga leta. Po govoru grofa Margherija je bil zakonski nacrt sprejet v vseh treh citanjih. O doželnem zakladu za podpore v sili jo bil sprejet ta-le pred log: Porocilo deželnega odbora v pri-iogi 73 z dne 1. aprila 1909 se vrne deželnemu odbora * naroiilom, da razmišlja o vpraianju, ali naj m ustanovi poaeben dei. zaklad sa podpore v sili vsled elementarnih ne-sgod. Ako se deželni odbor odloei sa tak zaklad, naj v dogovora * c. kr. deželno vlado sestavi dotićen »regn-lativ« in o tem v prUtodnjem saeeda-nju deželnemu zbora predloii svoje nasvete. (Dalje v večernem listu.) Kolera v Ljubljani. Z ozirora na govorice o koleri konstatiramo, da se je v Ljubljani zgolj dognal bacllonoeee, ki pa je sam popolnoma zdrav, vendar pa vkljub temu s svojo okolico vred strogo izoliran. Ljubljansko prebi-valstvo Eagotavljamo po informaciji na najmerodajnejšem mestu, da ni nikake nevarnosti z« rassirjanje bo-lezni ter da je vsak strah odvee. Ka-kor znano, konstatirali so se enaki slučaj i baeilonoseev v raznih kraj ih ne da bi se bila bolezen razpasla. Si-cer pa priobcimo v večernem listu natančno u radno porodilo mestnega fizikata. Posl. Mandić v delegaciji. Iz poroeila našega snočnega lista so izvedeli čitatelji, kako krepko in odločno se je poslanec M a n d i 's pri nadrobni raspravi o vojaškem proračunu zavzel za nacijonalne pravice in koristi Slovanov glede arma-tje. Vprasaino samo: Kdaj se je dr. Šusteršič se upal tako govoriti, kdaj se je dr. Šusteršič upal v delegaciji povzdigniti svoj glas v tem smislu, kakor sedaj Mandićf Nikoli! Vedno je dr. Šusteršič igral v delegaciji la-kajsko vlogo, letos pa je eelo kar de-zertiral! Klerikalen naskok na meščansko korporacijo v Kamniku. 2e ilolgo časa se klerikaleem ce-de sline po meščanski korporaciji v Kamniku. Ta korporacija ima lepo premoženje v denarju in lepe gozde in klerikalci, ki so denarja vedno lačni, bi se radi polastili tega raast-nega grižljaja. Sedaj je gospodar- stvo • korporacijskim premoienjem y naprednih rokah in gospodarstvo je dobro« pametno in tako uspeino, da so vsi opravičenei s tem jako zadovoljni. Nemirni kamniiki tehant Lavrenčič bi pa rad razmere v korporaciji »a glavo postavit. Kako bi bilo lepo, če bi on, pa frančiikani, pa de kaki drugi tako koristni Jjudje dobivali drva xastonj in gospodarili s korporacijskim premoienjem na znani način! Ker tehant Lavrenčič naravnim potom svojega cilja ne more doseći, je spravi 1 na noge de-želnozborsko većino. Ta je seveda hitro sklenila, kar more pač skleniti. A naredila je račun brez krčmarja. Poslanec dr. Vilfan je s kratkim, a jedrnatim govorom pojasnil klerikaleem, da se deželni zbor in deželni odbor sploh nimata nič vtikati v korporacijske zadeve, da je kainniška korporacija privatnopravnega značaja in ima samo sodišče glede nje govoriti, drug pa nihee. Dr. Krek je ču-til potrebo dokazati, da o juristariji ničesar ne razume, kar pa kam niske korporacije ne bo ženiralo. Še tega bi bilo treba, da bi se dež. odbor vtikal v privatnopravne zadeve. Upamo, da bo kamniška korporacija temu dež. odboru posvetila, kakor zasluži. Gospa Marija Stare soproga umirovljenega okrajnega sodnika gospoda Ferdinanda Stareta je včeraj po dolgi in mučni bolezni umrla. Blagi, ljudomili gospe, ki je v vseh krogih uživala obene simpatije bodi zemljica lalikn. Spoštovani rodovini naše iskreno sožalje. Znani slovenski skladatelj Risto Savin je povodom novembrskega avansma imenovan podpolkovnikom. Odličnemu našemu rojaku iskreno čestitamo. Parnik, ki bo dovažal po Ljubljaniei potrebni materijal so včeraj popoldne ob veliki »asistenci« radovednega ob-činstva prepeljali na Trnovski pristan, kjer bode »Stapelauf«. Ker se je bilo pri vožnji s kolodvora na Kongrecnem trgu nekaj pokvarilo, je moral tam obetati, dokler se nišo izvršile za to potrebne priprave. Parnik je peljalo 6 parov konj. In vendar bode slednjiS plovel po Ljubljaniei tovorni parnik. Udejstvil je pa to zopet — tujecl______________ IidaJaleU ta siivvonil omi Bik: _______torto Pmtori—liek._______ LfahlltNka .Kreditna banka y Ljubljani-. OraM kani tes^kt Um 28. okUkn itlt. 4#/f mtjeri renta .... 92*80 93 — 4*2«/t srebnia renta .... 96 40 96 60 4% avstr. laonska renta . . 92 80 93— 4#/t ogr. . . 9145 9165 4«/« kranlato delelno poaoJUo 96— 97 — 4*/# k.a &ike dež. banke . 94 — 95 - Sreac te L 1M0 «/4 ... 219 - 225 — m m »1SS4..... 321— 327- m tlake...... 15325 \ 15925 M leiaeljike I. Udaje . 297 75! 30375 „ U. M 277 501 283 50 m ognke hipotećne . . 247 50 253 50 „ dua, komunalne . . 538— 548 „ avstr. kreditne . . . 519-75 529-75 ,, ljubljanske .... 88 — i 94— m avatr. rdeć. krila . . 60— 64 — „ ogr, „ N . , 37 60 41*60 M bazilika..... 2650 30*50 „ terike...... 255- 258 — Ljubljanske kreditne banke . 447— 448 — Avstr. kredttnega zavoda . . 668 50 669— Dunajske banSe dru2be . . 556 557 — Južne želesnJce..... 117*75 118 75 Državne leletnice .... 75725 75875 Alpfne-Montan..... 767 50! 768 50 Češke sladkorne družbe . . 25450 256 50 Živnostenske banke.... 272 50 273-50 YalMto. | Cekini........ 1137 1135 Marke........ 117576! 117 77* Frankl........ 95 50 95*60 Ure......... 94*80 95* — Robiji......... 254 25 j 25525 Žitno cene v Budimpešti. Dne 28. oktobra 1910. T • r m I n. Pšenica za april 1911... za 50 kg 10 58 Rž za april 1911 .... za 50 kg 783 Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 5*61 Oves za april 1911 ... za 50 kg 844 E f • k 11 v. Neizpremenjcno. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je včeraj, dne 28. oktobra, ob 8. uri zjntraj po dolgotrajni, sila mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala naša ljubljena, preblaga in nepozabna soproga, mati, stara mati, tašča, preblagorodna gospa Marija Stare roj. Kalischnig Pogreb preblage rajnice bo ▼ nedeljo, 30« Oktobra, ob 3. ori po-poldne iz hiše žalosti, Erjavčeva cesta št 16, na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Marijinega Oznanenja in v drugih cerkvah. Nepozabno priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 29. oktobra 1910. Dr. Lao 8tar4 Dr. Egoa Stari Bnuo Stari sinovi. Trn «■■■■ Star« soprog. Dr. Daall« Malarm Mary Stari nj. M»jr*nk$ xeL aoeha, aVaHBHaV^D II aHa^DDJDJDJl^K avBiD^Ba^Dr^H^D^ a^a^a^a^^B bhV^b^b^^Bv vrjoki. (■••to B^««bnih obv««til.) I. slovenski pogrebni zavod. Tmruamšm Majarsa Catastfu Starij tafta Stari bčere. Anton Šare Ljubljana, iMasm ilia fl. 5. u vigala Inaflm Ilici (uspnti |lim ptSta) im njoj pio najcenejši nakup 132 oprem za neveste. Hotarskeoa kandidata in v notarskih poslih izvežbanega sollcitatorjo sprejme 223 notar }(tt9overnik v tjubljani. Kupujte večerno izdajo [■_■! Eanokar je izžel |i i najnovejši sankcijonirani :: Občtnskt red in :: obeinski volilni red ::: za Kranjsko. ::: ■ ■ Cena 60 Yinarjev. i£ Boblva ■• v „Jbrotai knjigarni" in pri Z. Schvcatierjn. 224 ■ j Ravnokar izSIol \ZŽ i leps prostora pripravna za delavnice ali skladiŠča se si novembrom oddasta. Poizve se pri hifinem gospo dar ju Ivanu Koftenina, Kolodvorska ulica St 6. 189 Ustanovljena lota 1S82. 23 Kmetska posoiilnica ljntlianste okolice registrovana zadruga % neometano uveso v lastoem zsfirclnem dom« v Llabllani na Bnnajski cesti l\. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K »3f 110.121-11 upravnega premoženja................* 20p7?5.510-50 obrestuje hranilne vloge po 4-f|2°|o broz v&akega odbitka rsntnega davka, katerega plačuje posojllnlca •ana sa vloznlke. Spre]ema tud! vlogc na lokoti ratun ¥ zvexi s iokoTula prometom In lili obrastale od dno vloge do dno drlga. Stanje hraniinlh viog nad ,..............K 20,000.000 Posojuje na zemljišta po 51 4° 0 a I1 /fa/0 na amortizacijo ali pa po 51 4° 0 br«x amortizacija | na menice po G°/c. Posojilnlca sprejema tndi vsak drugi nacrt glede amortlzovanja đolga. UHADNE URE: vsak dan od 8.—12. In od 3.-4. Uven nodolf In praznikov. Teleion «1. 185. Fo*tne krmnilnlee radu št. 828.405. Jtajvelja, najvarnejša slovenska hranilnica Mestia hiiiiliid liiiaoska v Ljubljani, Prešemova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša koncem leta 1909 518 mlliJonOV K, obstoje£e vloge nad 38 milllonOV Kf a rezervni zaklad nad 1 mllifon kron. Vsaka lZ|1lba vloženega denarja je nemOgOČa, ker je pri tej hranilnici Ixkl|n6ona VSaka ipOktUaclJa s tem denarjem. Vloge se obrestujejo po 4 ii 0 ^rez vsa^'eSa o^bit^a-Ima vpeljane domafie hranilnike m kreditno druiivo. Posoja na posestva po 5% obresti in proti odplaćilu po najmanj V2% na leto- X^aT <^a* "a^ ^aP ^af ^aT ^af ^aT 4!a^ "^rf "^^ *^a* ^af ^aT ^af "^^ %^" "^iT ^aT ^^u ^^m ^^m ^^m ^^m ^^m ^^fc ^^m ^*m ^^m ^^9 ^^* ^^m ^^m ^^m ^^m ^^m r^ ^^m Usojam si Tljudno upozoriti, da sem prevzel 9 glavni zastupstvo .Prve teške' liinske zavarale. najcenejsi zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno |^^ vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in meoične kredite* Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX „Trrjovsko obrtna tanka v Liliani" registroraaa sadmifs 1 oatlenlm lusstrosi Bniii mslHi: idakNim olica il. 7. lasprali slame posle. Sprejem vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga PO 4v'a°/0; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejemi vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojili na najrazličnejše načine. — asTBOtmm st«a|mliilca: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Esk«Bftirt trgovske menice. — Presltrbaje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov Itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsi pojasnila se dobe bodisi nstmeno ali pismeno v zadružni pisirni. 10 DTidH m rat In diiildne id 9. dl 12., popeldne od 3. lo 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuahi. Stritarjeva ulioa štev. 2. Briporoča promese na ===== unajske komunalne srećke h K 18* Zrebanje = 2. novembra Glavni dobitek Sproioma vlo«o na kafliloo in tokotl račnn tor |lh obroatnle po Uatlk ^1^0^ K 300.000. === Leta 1873- ustanovljena delniika družba ------- Kranfska stavblnska dražba v LJnbllanl SUvbeno podJetnUtro; pisana sa arhii«ktaro la stavfcmatehBlika iala; tosanlv* tai adzarttvo i »1to|«1m obratom u stavbeaa In Bna dala; opakaraa s »lro|alai •■ratoai v Imiil !■ aa Vita; fca—ol—ii y Podpacl ta v Opattjl. T«iefon *tew. 16. Priporoča se za stavbeita dela vsake vrst«. iw T*i«fOn »t*«. is. Dolžnost vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za Življenje, ali pa proti požara le pri slovanski banki ,SLAYIJItf. Podpirajmo torej domač slovanski savod, da more nalogo, ki si jo je stavil, ispolniti ▼ najftiriem obaegu. vzajemno iavarovalna banka v Pragi je najfečji slovanski zavarotalni zavod v Avstriji. Ofjro-anl rosarvnl fotiell K 4S981ft.7tl-*- Jaa«£lja sa popola* vai-noat. Blf nbfl f 1 ADI 1AM ^ rct tl*f*«*k* zavarovalnica z vse-DUIUlIi ffMMVUH skozl ilovansko - narodno upravo. BimllM M UH li*4 fmotno podpira narodna društva, DllIIM omJIVIJA organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom. BfmaTfft fl IM I A11 stremi «* IzboljSanjem In osamo-BHuMI tfMJIVUA svojltvijo aarodneci gospodarstva. DfmlfH VI Ml IIM ima posebno ugodne in prikladne BUnilll hMAVUA načine za zavarovanje življenja. Bunim VI RnillM razpolaga z najcenejSimi ceniki za MUlIMI aaMHVIJA prcskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. ■fmlrfl VI Alll II11 »zdeljuje ves £isti dobiček svo-•NUlIlIl mSLAVIJA jim članom. fa mm a in i* mu vm tab jurar i wm. IaalfB|tao. LutalM la tlak »Nudie itakurae«.