Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/HT

Telefoni uredništva: daevna služba MS» — nočna »96. 2994 ia MM
lAej« vnk dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun : Ljub« ' jana št. 10.650 in 10.340 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prnga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Naša šola
Povratek k zlati valuti?
eolske izobrazbe in vzgoje postaja z vsakim dnem bolj pereče; saj »o danes ob Soli prizadeti najširši sloji ljudstva, ki jim ne more in ne sme biti vseeno, kako se jim odgajajo otroci. Včasih so starši z mirnim srcem prepuščali otroke šoli, ker so ji popolnoma zaupali. Žalostne izkušnje, neprestane izpremembe, visoki nivo I splošne izobrazbe in rastoča demokratična zavest pa so v zadnjih desetletjih vzbudili kritičnega duha, ki presoja tudi šolo, hoče tudi pri njej eo-odlofati, hoče nadzirati in vzajemno s šolo voditi vzgojo in izobrazbo otrok. Ni dvoma, da imajo 6tarši tako pravico, da šoli taka kontrole ne more škodovati, marveč ji utegue zelo koristiti. Iz take zavesti in želje medsebojnega sodelovanja in podpiranja je zraslo v teku letošnjega lete v Ljubljani drruštvo -šola in d o me. Današnji dan, ko je zanimanje javnosti že itak prav posebej posvečeno šoli, smatra društvo za najprimernejšo priliko, da se predstavi javnosti in pove, kakšni »o njegovi nameni in načrti.
Društvo >šola in domc ima namen: »Pospeševati etike med šolo in domom, pritegniti starše k sodelovanju pri celotnem vz^ojslvu šolske mladine od najnižje do najvišje stopnje.< Taki stiki med šolo in domom so nujno potrebni in koristni staršem, otrokom in šoli. Starši poznajo otroka po 6voje, predvsem po značaju in njegovih praktičnih zmožnostih, šola pa ga spoznava pretežno po umski zmožnosti. Gotovo je, da se otrok izven doma pogosto pokaže drugačnega, kakor je doma. Marsikdaj šola ne pozna učenčevih domačih razmer, njegovih socialnih, gospodarskih ali še drugačnih prilik, v kakršnih je zrasel; zato je možno, da dijakovo vedenje sodi napačno, pretrdo, da ne najde ključa do mladega srca, radi česar trpi mlad človek mnogokrat vse življenje. Pa se prav tako dogaja, da starši otrokovih umakih sposobnosti ne poznajo prav in tišče otroka v tako šolo, kjer ni pričakovati nobenega pravega uspeha. Zato je žp v posamičnem vzgojnem pogledu zelo važno, da so si šolski in domači vzgojitelji v ozkih stikih, da vpoštevajo drug drugega in skupno zasledujejo samo eno: dobrobit otrok.
Taki stiki pa niso potrebni le poedincera, marveč morejo v veliki meri koristiti celotnemu šolskemu sistemu in izobraževanju. Saj spada tu sem cela množica vprašanj, ki mnogokrat kaj boleče in «bčutno posegajo v družino, ob katerih tttrii ne morejo ostati mirni, ob katerih vtisih tudi šola rabi pomoč staršev, če naj uspe. Prav gotovo je, da šola ob iniciativi staršev in javnosti lahko dobi marsikako pobudo za izboljšanje, ki ga sama iz sebe ni zmožna. Zelo lahko se zgodi, da šola preveč izgublja stik z realnimi življenjskimi potrebami. da se zarije v svoj sistem, kakor da je sama sebi namen; ob neprestanem stiku s starši in ob javni kontroli je ta nevarnost veliko manjša. Zato bi starši morali biti vedno poučeni o vrstah šol in njih različnih namenih, različnem ustroju, da vedo, kam otroka pošljejo. Starši naj dobro poznajo svoje pravice in svoje dolžnoeti do šole. Kako občutno lahko posegajo odredbe v šolanje otrok, smo videli n. pr. zlasti ob priliki deljenega pouka na srednjih šolah, ki je dal povod, da se je društvo ustanovilo. Tudi to vprašanje danes še ni rešeno, zakaj sedanja rešitev je bila le provizorična.
Ena izmed prvih točk društvenega delovanja je bilo glasovanje staršev, ki imajo otroke po srednjih šolah, ali so za deljen ali nedeljen pouk. Za marsikaterega dijaka je bilo to vprašanje, ali ostane v šoli ali ne; gospodersko-socialni oziri na tiste dijake, ki se vozijo iz okolice v mesto, so zaenkrat odločili v prid nedeljenemu pouku tam, kjer so taki dijaki. V principu pa je ostal pouk deljen, in sicer iz pedagoško-didaltiičnih razlogov. Kako povsem nezadostni so ti razlogi, so pokazali žalostni uspehi popoldanskega pouka po šolah, kjer so ga morali imeti. Higijensko je ne-pobitno dokazano, da je popoldanski pouk neprimerno manj vreden ko dopoldanski. Tudi če bi mogel dijak že ob 12 kositi, vendar ob 2 še vedno prebavlja. Radi tega je vso prvo uro v šoli zaspan in len, drugo uro pa, ko se snovi pretakajo v telo, nemiren, ker narava sama zahteva gibanja. Zato so že ob koncu prejšnjega stoletja začeli odpravljati popoldanski pouk in ga krčiti na minimum, kjer pa je bilo le količkaj mogoče, so ga sploh popolnoma črtali. Že mogoče, da je nekaterim ljudem, ki bi se po stanovanjih radi znebili odgovornosti za dijaka preko dneva, ljubše, da je dijak ves dan v soli. Ali taki ljudje iščejo svoje lagodnosti, ne pa dijakove koristi. Zakaj nemogoče je, da bi dijak zlasti v višjih razredih srednje šole mogel brez škode pogrešati štiri popoldneve v tednu. Glasovanje v dravski banovini je pokazalo tako porazne številke, da moremo trditi, da so se izrekli za nedeljen pouk skoraj 6 o g 1 a s n o.
Med zelo važne naloge šteje društvo tudi vzgojo najširših delavskih in kmetekih plasti, da pridemo do pravega razumevanja šole. Zelo na ši-rriko in globoko .je ukoreninjeno napačno mnenje, da sta si šola in ročno delo v nekakšnem nasprotju. Tako se dogaja, da dajejo starši otroka v šolo z izrazito krilatico, da bo laže živel ali da bo jedel bel kruh, ali celo, da mu ne bo treba delati. Take krive pojme včasih podpira tudi šola, ki pogosto omalovaževalno govori o raznih stanovih, ali dijaku celo grozi z različnimi obrtmi, če ne bo priden. Tako v resnici Šole ustvarjajo mlade inte-ligente, ki se jim zdi vsako ročno delo prenizko, ki so trdno prepričani, da jih je družba zaradi njih Izobrazbe dolžna rediti, naj tudi nimajo dela. To so krivi nazori o šoli, izobrazbi in delu. Srednja žola Haie v resnici neko splošno izobrazbo in ne
Senevt, 12. julija. Nt seji upravnega »veta Banke u mednarodna itplačila, ki se je vršila v Basln, je bila soglasno sprejeta resolucija, ki poudarja potrebo, da se čimprej uredi mednarodni devizni premet, in sicer na podlagi ilate valute. Vse države, ki so popustile ilato valuto, naj jo čimprej topel uvedejo. Devitni promet je mogoče urediti edino na podlagi ilate valute, ki se je it-ktttlt it najbolj prikladno. V ta namen se morajo čimprej pričeti pogtjanja med posameznimi d Tiarami.
Paril. 12. jul tg Herriot je danes v poslanski ' zbornici dobil prvo zmago. Socialisti »o vložili I predlog, da bi letos odpadle orožne vaje rezervistov. Herriot pa je proti temu zahteval zaupnico in dobil pri gloeovanju večino 960 : 160 glasovom. Socialisti so glasovali sklenjeno proti njemu, ravno tako tudi večina drugih manjših levičarskih skupin. V poslanski zbornici je nacionalist Fabrv. predsednik odbora za vojno, opozarjal na nemško armado .ki »e spretno skriva. Francija ima v primeru mobilizacije na razpolago 750.000 rezervistov in 120.000 mož, ki imajo kvečjemu 5 mesecev vežbe. Nastal je velik nemir. Voditelj socialistov Leon B1 u m je demonstrativno zapustil razpravno dvorano. Herriot pa je zahteval, da se orožne vaje vršijo. Saj je Francija prav te dni dokazali, da je za mir. kar pa se tiče razorožitve, pa hoče ostati na tleh resnice.
Parit. 12. jul. tg. Po 20 urni seji je danes opol dne francoska poslanska ihornira s 386 : 301 glaau sprejela veliki finančni predlog Irancotkega proračuna. pri katerem je Herriot sahteval itupnico.
Herriotov kabinet je v pretekli noči prijel v kritičen položaj, pa je z veliko večino izšel iz bo- I
Velikega pomena je deptvo, da je na to resolucijo pristal tudi Hontagne Norman; predstavnik Anglije, ki je bila doslej zagovornica popustitve ilate valute. Hontague Normana je nenadoma po »val t London finančni minister Charaberlain. Tukajšnji listi poročajo, da se je Anglija odlo čila, da uvede ilato valuto, kakor hitro se ji posreči doseči i Ameriko sporaium glede mediavei-niških dolgov.
V okolici Banke m mednarodna izplačila je sariadal po sklenitvi reparteijekega sporsiuma
' ja kot zmagovalec. Že več tednov «o napadali Her-| riota od leve in desne strani. Doiim skrajni desničarji Herriota napadajo, da v pogledu narodne obrambe preveč varčuje, mu očita skrajna levica, da se je izneveril svojemu pacističnemu programu. Socialisti se te popolnoma odvrnili od Herriota, porast pa ga je obvarovala desničarska sredina. Herriot sam se je moral na seji vedno in vedno braniti proti napadom, da zavrne predloge nasprotnikov za črtanje posameznih izdatkov in za odgoditev razprave. Herriot je z velikim patoeom apeliral na patriotizem, ki je napravil v zbornici velik vti«.
Bivši pravosodni minister Reynaud, desničar, je izjavil, da bo s svojo skupino glasoval proti vladnemu predlogu radi prevelikega varčevanja v proračunu za oboroževanje. Voditelj socialistov Leon B I u m očita Herriotu, da je podedoval vse napake prejšnje vlade, zlasti v pogledu oboroževanja, zaradi česar je tudi padla. Sedanja vlada i svojim postopanjem dela proti jasno izraženi
I volji francoskega naroda. Socijalisti bodo redi tega glasovali proti vladnemu predlogu.
velik optimitem. Ko hodo še Združene države pru stale vsaj na znižanje evropskih dolgov, ako ne na črtanje, se bo upostavilo ravnotežje v mednarodnem prometu. V resoluciji Ranka za mednarodna izplačila izjavlja, da je pripravljena stopiti v iveio s posameznimi narodnimi hankami in sodelovati i njimi ta upostavitev zdravega denarnega sistema.
Baael, 12. julija. Na svoji zadnji seji j« banka ta mednarodna itplačila sklenila podaljšati kredite ta Avstrijo, Jugoslavijo in Madjarsko za dobo ueJt mesecev.
Prvič po volitvah je torej prišlo do jurnega spora med radikalnimi meščani in socialisti, njihova zveza pa, ki je bila pri volitvah zelo močna, je doživela težak udarec. Po današnjem glasovanju je smatrati Herriotov kabinet za koncentracij, sko vlado sredine.
Os ter nastop skrajne levice proti Herriotu
Parit. 12. julija, ž. O včerajšnjem prvem gla« sovanju zaupanja v zbornici piše »Populaire<, da je bila debata usmerjena popolnoma na politična vprašanja. Posledice se bodo v najkrajšem ča*u pokazale in bodo za vlado zelo neugodne, ker imajo desničarji svojo osobno«! in torej vsled tega ne potrebujejo Herriota. ki prav za prav ni bil do prevzema vlade nič drugega kot Tardiou-jev tra-bant. S svojim govorom je postal Herriot nezvest svojim volivcem in skrbno bo moral paziti, da jih še enkrat ne ogoljufa. Oni, ki so glasovali zanj, so od njega pričakovali popolnoma drugačno delo, in če bi vedeli, da bodo dobili v ministrsko klop lažnjivea. potem bi že takrat rajše volili Tardieu-a.
Časi padlim za domovino!
Belgrad, 12. jul 1. Danes se je vsa šumadija poklonila spominu tvojih junaških sinov, ki «<■> padli za svobodo in za zedinjenje naše države. V Kragujevcu so namreč danes na zelo svečan način odkrili spomenik vsem padlim Sumadijcem Prvi del te lepe svečanosti, ki je privabila v Kra gujevac na tisoče in tisoče ljudi, je bil ob spomeniku, drugi del pe je bil na krvavem Kajmak-čalanu. kjer je med svetovno vojno padlo na tisoče šumadijskih borcev. Nj. Vel. kralj je poslal k svečanosti svojega prvega adjutanla, divizijskega generala Milana Ječmeniča. Pravoslavni patrijarh Varnava se je sam osebno udeležil slavnosti v spremstvu večjega števila škofov in 300 duhovnikov. Navzoča sta bila tudi minister Dragotin Kojič in Boža Maksimovič, ki sta zastopala vlado. Spomenik je posvetil sam patrijarh Varnava, ki je naslovil na navzoče nekoliko lepih besed.
Govor zastopnika Nj. Vel. kralja generala Ječ meniča, ki je v imenu kralja izjavil, da naj bi tudi sedanje in bodoče generacije Šumadijcev bile vredne velikih prednikov, so navzoči sprejeli z navdušenim vzklikanjem. Za generalom Ječmeničem je govoril general Živojin Terribašie, ki je v svojem govoru razložil potek številnih borb, ki so se vršile na ozemlju Šumadije, kjer so dajali svoje življenje šumadijski sinovi tako, da se bo moral vsak Jugoslovan, ki bo šel mimo spomenika, spoštljivo odkriti in upogniti svoje koleno, da se oddolži velikim borcem naše preteklosti. Nato je govoril predsednik pripravljalnega odbora Kalajiovič, ki je orisal zgodovino borb v šumadiji in pomen odkritja spomenika. Prosvetni minister dr. Kojič je rekel, da se je treba pokloniti tudi spomeniku, katerega so Šumadijci postavili v srcu in dušah vseh Jugoslovanov, ki razumejo, koliko krvi in junaške požrtvovalnosti je zahtevala ustvaritev naše svobodne države.
Lep je bil tudi končni govor zastopnika rezervnih častnikov, ki je komentiral napise na spo-
meniku: »Potnik, kadarkoli boš stopil z nogo na to sveto zemljo, odkrij se, ker to je hram naših orlov, to je hram, v katerem vsak grob predstavlja veliko junaško zgodovino. Naj jim bo lahka žemljica, ki jih pokriva, ker so jo odkupili s svojo krvjo, za svoj narod ta za svojega kralja.<
Po svečani otvoritvi spomenika je množica v lepem in ditcipliniranem sprevodu odšla proti Kaj-makčalanu, kjer je molila za duše padlih junakov.
Osebne vesti
Belgrad, 12. julija A A. Upokojeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dr. Josip Ti-čar, višji svetnik v 4. skupini i. stopnje, Janez Zoreč, višji kontrolor v 6. skupini in Venceslav Černigoj, svetnik v 5. skupini.
Belgrad. 12. julija. I. V oddelek državnega računovodstva je premeščen Lenarčič Franc, višji računski inšpektor pri dravski finančni direkciji. Za davčnega kontrolorja 7. polož. skup. pri davčni upravi v Ljubljani — okolica je postavljen K. V a r d i j a n , do sedaj pri dravski finančni upravi v Logatcu. Za tehničnega višjega pristava 6. polož skupine je postavljen pri tehničnem oddelku banske uprave v Zagrebu Kamilo Majcen, višji pristav v ministrstvu.
Dr o J) ne vesti
Split, 12. julija, ž. Z veliko italijansko ladjo Stella< je pripotovalo včeraj v našo luko 300 ameriških turistov, ki si bodo ogledali vse zanimivosti ! Splita. Pred prihodom v Split so «i turisti oglpdali tudi Trigor.
Belgrad, 12. julija. AA. Urad za kontrolo in izvoz živine opošarja izvoznike zaklanih telet v j Avstrijo, da smejo biti teleta težka najmanj 85 kg.
Za teleta nad 85 kg se. bo morala plačati dodatna j carina 70 zl. kron za 100 kg.
, —————————
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo, lahno oblačno, jasno, tmperature zmerne in stalno.
strokovne; stremeti bi morali za tem, da jo imajo kar moč v3i količkaj pomebnejši činitelji v življenju, da bi postala srednješolska izobrazba splošna ljudska izobrazba. Zato je človek t maturo nn srednji šoli prav tako zrel ta katerokoli obrt, pno tako za kmetsko delo na gruntu kakor ta fakul tete. Do tega spoznanja se moramo povzpeti vsi: šola in dom. starši in otroci. Samo tako moremo dvigniti vse sloje do tiste resnične ravnopravnosti, da bo vsak stan zares lahko zastopal svojp koristi na vsakem mesfu.
Kakor hitro se postavimo na tako stališče, sprejmemo tako pojmovanje srednješolske izobrazbe, tako hitro se nam pokaže vse današnje govorjenje o prevelikem številu izobražencev, ki jih ustvarjajo naše šole, v čislo drugačni luči. Ce ima srednja šola res namen, da ustvarja samo u r i i -nika, zlasti državnega uradnika, potem ,K veda čisto samo po sebi umevno, da država preči nadaljnjo produkcijo, če ima uradništv. * dovolj in preveč. Razumljivo je, da preprečuj z omejevanjem dotoka v šole ali celo z redukcijo šol. Kakor hitro pa nam je srednješolska izobrazba
neka norma, po kateri naj bi pO možnosti dvignili vso ljudsko izobrazbo, nam mora pomeniti močan dotok v srednje šole zelo vesel pojav splošne želje, da pridejo vsi do višje splošne izobrazbe. Vse karkoli tako splošno izobraževanje ovira in zastavlja ali otežuje dostop do take izobrazbe, je v luči takega pojmovanja srednje šolske izobrazbe nekulturnost in kratkovidnost. Zato je naloga vseh merodajnih činiteljev prpdvsem ta. da privzgoji* šoli in domu pravo pojmovanje srednješolske izobrazbe, da izgine iz šole tista vzvišena nadutost, ki rada prevzame dijaka že v prvih nižjih razredih, da se smatra vzvišehega nad vsako delo, da gleda przirljivo na svoje tovariše, ki morajo v neugodnejših razmerah prijeti zgodaj za delo. Ml moramo stremeti za vzorom nekaterih zares kulturnih držav, kjer kmet z maturo na srednji šoli ni nikaka redkost, kjer je matura že blizu na tem, da poslane kvalifikacija za dobrega obrtnega mojstra. Kako daleč smo še pri na« od lega in vendar žc !'-?.imo nad hiperprodukcijo inteligenčnega naraščaja.
Pred generalno stavko v Belgiji
Bruselj, 12. julija ž. Tukajšnje strokovne organizacije in socialistična stranka »o v navzočnosti sorialno-dcmokratskih poslancev sklenili, da proglasijo stavko po vsej Belgiji. Včerajšnji in današnji dan sta potekla relativno mirno. Delavci hodijo po mestu in demonstrirajo. Po ulicah se voii policija in vojaštvo v oklopnih avtomobilih. Na nekaterih me stih je Tojaštro streljalo, ker pa ni bil nihče ranjen, domnevajo, da so streljali v zrak.
Vročina in poplave
Augsburg, 12. julija AA. V raznih predelih donavske kotline se je v nedeljo utrgal oblak. Zato je v mnogih krajih prišlo do poplav, posebno v dolini rek lllerja in Lecha. Vode so pokrajino silno opustošile in tudi železniški promet je na več krajih prekinjen.
Berlin, 12. julija. AA. V vsej Nemčiji je zavladala silna vročina in ponekod kaže termometer v senci več ko 35 stopinj. Verjetno je, da bo vročina še delj časa trajala.
Po berlinskih ulicah tekajo otroci zaradi silne vročine kar v kopalnih kostumih.
Po statističnih podatkih je bilo zadnje dni v javnih berlinskih kopališčih okoli 1.7 milijona ljudi.
Monakovo, 11. julija. A A. Deževje zadnjih dni je poplavilo več krajev južno-zapadno Monakovega. Reka Werta je prestopila bregove in napravila veliko stvarno škodo, ker je porušila več mostov in odnesla s seboj veliko drobnice. V poplavljenih krajih je železniški promet prekinjen na mnogih mestih
Dunajska vremenska napoved: Dosedanjemu lepemu vremenu grozi motenje od zapada.
Trpežnejše je-
perilo !-ako je oprano z Gazelo !
TERPENTINOVO - MILO
GAZELA®
Herriot dobil zaupnico s pomočjo zmerne desnice
Stran 21)
; SLU V jim'., <1uq t3viuUj».JXffl3^_
Štev, i&y.
Kralj čevljev umrl
Priiga. 12. julija, tg. Znani tovarnar Bata jo davi smrtno ponesrečil. Ob H zjutraj jc s Fokker-jevim enokrovnikoui starlal v Švico pod vodstvom prvega pilota Brouecka, da bi otvoril tamkaj svojo tovarno in obiskal svojega sina, ki živi v Švici. Nad njegovim letališčem v Zlinu je bila gosta mesta, dočim so s pola prihajalo v osti o najlepšem vremenu. Par minut po startu, samo en kilometer <nl letališča, pa je letalo nenadoma padlo na tla. Pilot je bil takoj mrtev. Bata pa je še živel in krvavel iz nosa in iises. Dasi so ga takoj prepeljali v zlinsko bolnišnico in so pomagali vsi tamkajšnji zdravniki, je bila *saka pomoč zasi.mj, Bata je umrl v par minutah. Bala se je vedno vozil z letali tipa Fokker ; letalo je vodil njegov .»talna pilot, ki je pri njem v službi že mnogo let. Domnevajo. da je pripisovati vzrok nesreče nepričakovanemu uelektu v motorju.
Nadaljevanje obrata zagotovljeno
Prvo vest o nesreči je razširil Batov tovarniški list, ki je takoj izdal oklic delavcem, naj ostanejo po vzoru svojega gospodarja zvesti delu in s tem /.vesli Batovemu spominu. V vsej Češkoslovaški so prinesli listi vest o nesreči v posebnih izdajah. Vest je povzročila veliko žalost, ker je bil Bata izredno priljubljen. V Pragi so sporočili vest m in istrskemu predsedniku med ministrsko sejo.
Zatrjuje se, da je bodočnost Batovega koncema zagotovljena. Njegov sin je bil že od prve mladosti vzgajan za naslednika in se je učil čevljarske stroke od prvega stadija pa do trgovskega obrata. Ob strani mu stojijo prvovrstni izkušeni sodelavci in od zadnjega časa tudi novi generalni direktor Va-vrečka, bivši češkoslovaški poslanik na Dunaju. Z merodajne strani se poroča, da Batov koncem nima nobenih bančnih dolgov, v obratu pa so delavske vloge v višini 130,000.000 Kč. Vodstvo tovarn je izdalo ofieijelno izjavo, da je obstoj podjetja zagotovljen. V zadnjem času je podjetje zaposlovalo na češkoslovaškem 20.500 delavcev in nameščencev, v inozemstvu pa 4700. Nadalnje vodstvo podjetja se je poverilo letnemu bratu .lanu Batu, ravua-telju Cilera in geueraluemu ravnatelju Vavrečki.
Bate, ki je točno ob določeni uri prihaja! v svojo tovarno in si dal preščipniti izkaznico kakor vsak delavec, Bate, ki je pisal strokovne članke v svoj tednik Zlin , ki je imel na tovariše delavce vzpodbujevatne nagovore, kralja čevljev, pred katerim so se tresli najmočnejši tovarnarji v Nemčiji, Franciji, Angliji in v zadnjem času tudi v Jugoslaviji, neumornega in drznega podjetnika, ki se ni ustrašil niti poleta v Indijo, ni več med živimi Mož. o katerem je v Zlinu veljalo, da je ni težkoče, ki bi je ne mogel premagati, ne načrta, ki bi ga on ne mogel izvesti, sin, ki mu je oče zapustil večjo čevljarsko delavnico, a je iz nje lapravil tovarno, ki je producirala tudi do 135.000 parov na dan. meščan in župan Bata, ki je iz zakotnega trga s 4COO prebivalci napravil v 15 letih
mesto s 25.000 prebivalci, jc moral umreti, ker te je na njegovem letalu morda odvil majhen vijak. Memento homo...!	. , .
Šestnajstletnemu sinu je že oče prepustil svojo čevljarsko delavnico. Pozneje je Tpiuaž. delavnico povečal, tako da je lahko zaposlila 50 delavcev. Kmalu je v delavnico vpeljal najmodernejše stroje. Za izredno podjetnega ianta ni bilo to zadosti. Star 26 let se je odpravil v Ameriko v mesto Lynn v državi Massachussetts. S seboj jc peljal nekaj svojih delavcev, ki jih je potem razdelil po važnejših ameriških tovarnah, da bi se vživeli v načifi angleškega dela. Po.enem letu se je vrnil s svojimi delavci domov, nato . se je še sam podal v JMera-čijo in na Angleško, da bi si ogledal najnovejše tovarne. Že t. 1911 je svojo tovarno tako povečal, da je lahko izvažal čevlje na Daljni Vzhod, kakor na Kitajsko in Japonsko. Med vojno je. bila njegova tovarna pod vojaškim nadzorstvom, Bata je namreč postal največji dobavitelj avstrijske armade. V tem času je proizvajal v svojih tovarnah tudi po 20.000 čevljev na dan. Leta 1922 je zašel v silno krizo in napovedovali so mu že bankrot. Tedaj je Bata znižal cene čevljev kar za polovico. Drugi tovarnarji so mu dejali, da je norec; toda Bala je kmalu razprodal vse zaloge in se s pridobljenim kapitalom rešil. Nato je vpeljal v svojo tovarno načelo avtonomije. Razdelil jo je v popolnoma avtonomne delavnice s približno 100 delavci. Dclav-nice vodijo samostojne račune, nakupovati morajo blago od drugih oddelkov kakor samostojne tovarne, a obenem tudi odgovarjati za morebitne zgu-be, ki bi n. pr. nastale, radi nespotobnosti ali lenobe delavca. V vsaki delavnici je okoli 20 do 30 oseb, ki so soudeležene na dobičku; v njihovem interesu je torej, da delavnica čimbolj uspeva.. Polovico deleža na dobičku delavec lahko dvigne, drugo polovico pa posodi po določenih obrestih tovarni r.a čas, dokler je v njej. nameščen. Bato so na-zivali evropskega Forda, ker je svojo obrt do skrajnosti racionaliziral. Vendar ni v vsem kopiral Američanov. V tovarni je njegov delavec postal stroj pri stroju. Njegove sile sc izrabljajo do skrajnosti. Vendar pa je Bala poskrbel, da se je delavec vsaj izven tovarne počutil zadovoljnega; postavil mu je higijenična stanovanja, zgradil moderno bolnišnico, skrbel za higijeno v tovarni, zgradil je tudi veliko preizkuševalno šolo in vzdrževal ogromne internate za vajence. Pobijal je alkoholizem in dal zapreti skoraj vse gostilne v Zlinu, v svojih velikanskih konsuraih jc forsiral konsum mleka. Staril je vse, da bi dv ignil delovno zmožnost . svojega delavca in s tem tudi produktivnost svoje lovarne.
Bate so se bali tovarnarji čevljev na Češkoslovaškem prav tako kakor po drugih državah, bali so se ga posebno majhni obrtniki, ki so se zavedali, da pomeni Bata konec njihove samostojnosti. V zadnjem času je zašlo tudi njegovo podjetje radi svetovne krize v stisko in moral je odpustiti več tisoč delavcev. Svojo tovarno je moral zapustiti v času, ko bi najbolj potrebovala njegovega izrednega organizacijskega talenta.
V Nemčiji se streljanje , , nadaljuje I ;:
Berlin, 12. julija, tg. Vsak dan prihajajo iz vse Nemčije poročila, da s« vedno bolj širi VoUfiii tprpr, kakršnega še ni bilo v Nemčiji, A' lifetle a. Saale so komunisti napadli, narodne socialiste. Kn narodni
socialist je bit hudo ranjen, potem pa so ga še vrgli v reko Saalo. V Schniiodobergii je prišlo do uravcale bitke, katere -e je udeležilo kakih (100 ljudi. Ranjenih je liilo 10 pristašev Reielisbaiiiiorja in 14 narodnih socialistov. V Satzljo prišlo do spopada med komunisti in narodnimi socialisti. Narodni socialisti so prijavili 2tf ranjencev, nasprotniki pa so imeli še večje izgube. V Nauiiiburgu so narodni socialisti napadli konsiinino društvo 'in je prišlo do hudega hoja s komunisti.. Policija jo bila brez moči. Mnogo je bilo ranjenih. V SehvverinU so narodni socialisti napadli poslopje socialnodemo-kratskega lista »Das Freic AVort« iu napravili veliko škodo!
Berlin. 12. julija. AA. Zaradi nedeljskih krvavih izgredov v mnogih krajih Nemčije so včeraj obiskali zastopniki nemške socialistične stranke notranjega ministra Uayla in zuhlevali, da ukrene nemška vlada energične ukrepe, da se laki izgredi v bodoče preprečijo.	' ■.'•'
Berlin, 12. jul. tg. Berlinsko vseučilišče je bilo 30. junija zaprlo od 90. junija dalje in zopet otverjeno še le pred 10 dnevi. Danes ga''jo' rektor zopel zaprl. Preteklo noč so neznanci pblrgaif trakove z vencev, ki so bili položeni na spomenik padlih visokošolcev. Zato je kmalu nato prlšjo pred vseučiliško riimpo do pretepov ..med študenti in se je še le večjemu oddelku policije .posrečilo izprazniti prostor. Več študentov je bilo aretiranih, vseučilišče pa zatvorjeno.	>■
Težah boj
Kdaj že smo si Slovenci zaželeli na morj?! Šc
Za naše izseljence
Preteklo nedeljo, 10. juliju, se je vršil v Splitu prvi občni zbor reorganizirane Zveze izseljeniških organizacij (Saveza Iseljeuižkih organizacija) cele države. V imenu Družbe sv. Rafaela sla se ga udeležila kot delegata predsednik P. Kazimir Zakraj-šek in \ntou Marin^ek. Narod t v izseljeniški odbor je za-lopal tajnik M. Kravo*. — Za predsednika občnega zbora je bil izvoljen predsednik Zveze M. Marjanovič. za podpredsednika pa 1*. Kazimir Za-krajšek.
Glavne točke tega posvetovanja so bila važna in pereča vprašanja našega izseljeuiš-va, kakor zaščita denarnih vlog naših izseljencev, naloženih po raznih denarnih zavodih Iu in doma, kalere pa izseljenci sedaj polrebujojo iu zahtevajo nazaj; kako poskrbeli za tisoče naših izseljencev, ki se vračajo domov brez sredstev; kako pomagati tistim, ki pri-neso domov vsaj mat kapital, da bi ua lahek, varen in poceni način jirišti Iu doma do posestev ;n si zagotovili svoj'- življenje; kako privabiti kolikor največ naših izseljencev domov, da bi, nie-sto v tujini, raje tu doaia kupili farme, posesiva. trgovine. Na stotisočev oralov zemlje imamo ua razpolago, po kateri pa sedaj segajo tujci. Nemci in Madjari.
Vsa la m še mnoga druga vprašanja s« se pretresala iz raznih vidikov in sklenili so t*' sklepi, ki bodo globoko posegli v izseljeniško vprašanje, posebno. pa olajšali b'do domov p vrača joi.ib izseljencev.
Po vseh večjih centrih države se bo Jo ustanovile posebne pita rite, ki bodo skrbele za domov se vračajoče izseljence ali deportirance, ali prostovoljno se vračajoč", posredovale pri iskanju posestev za nakup, za domačo kolonizacijo, skrbele za •»■-rito denarnih vlog izseljencev itd. Pri vseli ban-fkih upravah naj se ustanove posebni kolonizacij-iki fondi, iz katerih bi so dajale podpore ali brez->bre=ina posojila izseljencem, lei se vračajo z manj-iim kapitalom. Vse izseljeniško organifcarije naj letujejo r,a ustanovitev svetovne »veze vseli naših
Večen	mornarjem !
Pariz. 12. julija. AA. Iver je poveljnik obeh Italijanskih potapljaških ladij. ki dvigata zlati zaklad s parnika Egypt in sla na prošnjo francoske ,-lade pomagali pri reševanju francoske podmornice • Promethee-, izjavil, dn je dvignjen je podmornice vključeno, so definitivno izgubljene vse nade, da Si bilo moči podmornic« dvigniti in rešiti mornar-,i'. ki so pa itak gotovo že davno vsi mrtvi.
Zalo bo koncem tega meseca nn kraju, kjer so .je podmornica potopila, izkazana ponesrečeni posadki podmornice poslednja čast. Tej tužni sve-■ inoslti bo prisostvoval tndi mornariški minister George« Leygues. Njegova ladja bo spremljala francosko atlantsko brodovje do kraja, kjer se je podmornica Prnmetheec ponesrečila.
Zaradi žalosti, v kateri se nahaja francoska mornarica zaradi katastrofo podmornice Prome-theec, s» 14. .julija t. 1.. na narodni praznik, ne bodo vršile običajne svečanosti.
Francosko mornariško ministrstvo jo že začelo izdajati podpore siromašnim rodbinam ponesrečenih mornarjev, francoski parlament pa bo po vsej verjetnosti -na eni izmed prihodnjih sej izglasoval posebne odredbe glede podeljevanja podpor rodbinam francoskih mornarjev, ki so se ponesrečile.
London. 12. julij«. AA. število popolnoma brezposelnih je znašalo koncem junija 1,901.769, začasno brez dela jih je bilo 688.378. \ primeru s stanjem meseca maja se je število brezposelnih povišalo za
(5.037.
izseljence« po celem s\;otij.,Dn se pgskr.bi, ,zy. nii* » izseljence, ki se vračajo domov brez sredstev,.Jxi ustanovila Družba sv.,.Rafaela na Jesenicah sv.cijii podružnico.	...	.
Na predlog našo Družlie sv. Rafaela se je soglasno sklenilo, da se bo vsako lelo prvo adventno nedeljo praznoval tako r.vani izseljeniški dan jm celi državi in jh> vseh- naselbinah naših izseljencev p« celem svetu. Pnigrani tega praznovanju se <e odobril isti, kakor ga je zamislila in ga Iudi preizkusila Družba sv. Rafaela iti se je fnko izborilo obnesel. Sploh se je na tem občiiein zboru jasno ;io-kazalo. kako velik ugled vživa naša Družba sv. Rafaela po celi državi in se njeno delovanje za-le-duje z občudovanjem vsepovsod.
Za predsednika Zvezo za prihodnje.leto je bil soglasno izvoljen njen dosedanji predsednik g. M. Marjanovič. vsi predse<luiki izseljeniških organizacij pa kot podpredsedniki.
Obenegu zbora v Splitu so jo udeležilo nad (jO delegatov iz vseh delov naše države. Vršil .-o je samo en dan, vendar se je pa izvršilo delo. kakršnega dosedaj še nobena konferenca ni izvršila. — Izseljeniško vprašanje, se namreč ni reševalo teoretično. tem več samo praktično, zato Uo pa In občni zbor gotovo rodil lepe sadove v korisl našim izseljencem in miši domovini.
Ta občni zbor je, pa tudi jasno jiokazaf. da jo za uspešno rešbvauje iž-;eljcil3škega vprašalija nujno potrebn-a prhata« ijiicijaliv« iu prhutjir organizacijo. ki ga vsaka rešuje s svojege stališča in namena. Treba je samo, da se te organizacije Se pomnože, in da' jib vlad« pttdpira gmotno- in moralno, da imajo. tudi..dovolj sredstev ua razpolago, lzseljejiišljo- vprašanje ni samo vprašanje vlad.', teiuveč je vprašanje - celega Jiurodn, cerkve, posameznih stojev,- ;da. -posameznih' družin, ki Imajo skoraj vse vsaka svoje člane' v tujini mod izseljenci in jo izseljeniško vprašanje - tako tudi njih vprašanje srca in krvi,
Nftrcdbca o borzah dela
Belgrad, 12. julija. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal v zvezi z uredbo o organizaciji p-osrrdoanjo dela naredbo o nekaterih izpreMeuikuh /te uaredbe. Mod drugim določil, da smejo šefi javnih delovnih borz podelili vsakemu brezposelne««' -delavcu . največ dvakriii v proračunskem leto podporo po Din 150 db skupne višino Din 300 iu -prav tako vsakemu nepreskrbljenem« otroku, a največ do 5 otrok, po Din 30, <1 o najvišjega skupnega zneska 1) i ti. 300 ua leto,. Prav . tako se smejo. denarne polne podpore dovoliti brezposelnemu delavcu največ dvakrat na leto.
Omejitve uvoza v Si'ico
Belgrad. 12. julija. AA. Po poročilih Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je švicarska vlada omejila z dekretom at.«lne i. julija .iiv oz zukla.i.; živine iz inozemstva s tem. rta mora dVitnačl tiv; nik prositi za. dovoljenje, in .plačali uvi.m-i n ■■ I r- , HiO švic. frankov (poprej 30 li-aiikov ). Ta dekn i ki velj« z.auvofc. zaklane .žrtvine -rz Je^o^iavii--. |i-i g,i je, Francije, Hblanllske. i kil i je. A-.-trlio. <?•»••.,.» ni je, Madjarske in-sovjetske df-trsi jo. r- ->. ;-. veljavo 10. julija.
'Hvoy.no' dovoljenje slaiie'3 -Sv i,-hj iratike vsakih 100kg. Tsti dekret odreja,, dji...mw« švicarski uvoznik prositi za uvozno dovoljenj drva in za gradbeni les, ki ga hoče uvoziti v š iu sicer velja to za vse držav e.
Romunija ne dobi posojila
Bukarpit, 12. jul. Ig. Zastopnika Zveze narodov A vou.ol In LoVedav, ki sta včeraj dospela sfciu-kaj, >ta danes izjavila zastopnikom listov, da 'sta prišla po želji romunske vlade za to. du nudila tehnično, ne pa finančno pomoč. 0 kakem posojilu -za Romunijo ne more biti nobenega govora. Itu-- mnnlj« zelo skrili, kaj bo z njenim žitnim izvozom, da doseže primerno ceiio, s čimer bi se kupna moč Romunije zvišala in zmanjšula bremena. Tu vprašanje, kakor tudi vprašanje prcfcreufnlli cariii so bo, kakor upajo v kratkem rešilo ugodno. Njun prihod ni v uikaki zvezi z mislijo kake kontrole v •interesu drugih.
Viharen kongres poštarjev
Belgrad, 12. julija. 1. Danes je bil prvi dan kongresa poštarjev iz vse države. Zadnji vroči dnevi so brez dvoma vplivali na temperament udeležencev raznih drugih kongresov, ki so bili v pre-stolici. Tako je bil zadnji kongres srednješolskih profesorjev zelo buren, toda kongres poštarjev se je pričel s celo serijo scen in prepirov, ki so prisilili vladnega komisarja, da ga prekine in preloži na jutri, seveda, če bo vrhovni odbor poštarjev sposoben, da vzdrži :red. Že sam poziv in proglas, ki je bi! razposlan članom združenja, je pričal, da bo prišlo na kongresu do viharja. Poštarji so se zbrali v veliki dvorani Poštnega doma v Malajnič-ki ulici, ki pa je bila za veliko število delegatov le premajhna. Kongres je otvoril podpredsednik 'združenja g. Sava Bujošcvič v navzočnosti velikega števila delegatov iz vse države. Kongresu je prisostvoval tudi posebni zastopnik prometnega ministrstva Vladislav Maksimovič.
Predsednik je najprej predlagal brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju, prometnemu ministru ter pomočniku prometnega ministra Dobrodavu Rataj-cu. Pozdravna brzojavka na Nj. Vel. kralja je bila sestavljena kot sledi: »Poštni, brzojavni in telefonski uslužbenci smatrajo za svojo prvo lil najsvetejšo dolžnost, da pošljejo s svojega 14. letnega kongresa svoje pozdrave in izraze globoke iidanOšli sv ojemu kralju in njegovemu svetlemu domu. . Ko so bile prečitane brzojavke, ki so bile sprejete z burnim odobravanjem, je predsednik predlagal, da se preide na drugo točko dnevnega reda, in sicer Izvolitev dveh tajnikov in konstituiranje predstavništev kongresa.
v stari avstro-ogrski monarhiji smo stavili zahtevo po zvezi z Jadranom, a baš ker je Avstrija vedela, da bi služila zveza z morjem nam Slovencem v okrepitev in bi nam ustvarila tudi neporušflivo vez s Hrvati in slovanskim življem na jugu, zato so bile naše zahteve odbite, toliko bolj pa je Ogrska silila na Reko. Prišli pa so hudi pretresi, ki so dr-/avno-politično spremenili položaj Slovencev in Ogrov. Naše želje po zvezi z morjem so se v naši jugoslovanski državi seveda zopet začele mofrio naglasali in začeli so ee diskutirati in deldma'reali-zovaii tozadevni načrti, toda do sedaj nirtiamo šc ne železae ne dobre vozne ceste do morja, marveč jc po splošni sodbi cesta Ljubljana—Susak najslabša v državi. Zavest, da je naravni trg našim produktom ob morju, ni umrla. Začeli so se javljati v sedanjem težkem slanju zopet novi pokreti, ki jih jc ljudstvo samo podvželo, četudi jili nihče ne podpira. Lani ie četvoric« podjetnih ljudi v Dolenji vaji - - 09 km cestne razdalje ad Sušaka v centrumu okraja Kočevje — začelo realizirati idejo stalne gospodarske zveze z morjem z'izvorom;kme-tiikiii produktov na morje in ustvarila Mlekarsko nakupo-prodajno zadrugo i. o. z., ki skuša uBtvariti trajno gospodarsko vez z našim Jadranom preko SuJaka. Zadruga si je ustvarila lastno mlekarno v Dolenji vasi, kjer se zbira mleko iz sodražke doline, deloma ceV> iz Gore in vseh dolenjevaSkih vasi, pri Fari je druga nabiralnica' -mleka "ia On-dotne v asi in deloma .hrvaška sela. ,Do 700, litrov mleka id mlečnih produktov se dntfvno izvaža na Suiak, kjer ima Mlekarska zadruga s, oio mlekarno, odkoder se mleko in mlečni izdelki dnevno izvažajo po Sušaku in tudi na Reko. T<metsko'ljudstvo je spoznalo, kakšen vir dohodl«v j« le-ta akcija, zato se je mlekarne z zaupanjem oprijelo. Obenem se izvažajo razni kmečki produkti, kar prinaša kmclovalcu sialen mesečni dohodek, ki se sproti izplačuje — premnogim edini denar, ki ga vidijo v metccu v svojih rokah.
Pogumna akcija, ki zahteva > eč stotisočev di-darjev investicijskih siroškov, saj ima aadruga-poleg mlekarne in strojev še lasten prevoz blaga iz Dolenje vasi na Hrvatje se čutijo ogrožene in so si vili zvezo mlekarskih zadrug Gorskega Kolora in j odprli nove mlekarne na Sušaku. Slovenci v Italiji (Ilirska Bistrica) so se oglasili z.apelom na re- j fke odjemalce mleka, češ, podpirajte laslM« Sodr- i -ža-vliane in Zadruga iz Ilirske Bistrice dobSivtjn j stalne množine mleka na Reko, Opatijo in drugam, j V poslednjih mesecih so se na Reki-'pojavili pa'6e | Ogri, ljubosumni na svoj nekdanji trg, in sidSt^li z-Italijo dogovor, da za vsakih 1080'tir,TU. jib ItP-liian« izdajo za ogrsko blago na. Reki iu: v italijanskih letoviščih, pride letos en Oger -v italijanska letovišča, Dn bi bila še uspešnejša izločitev slovenskih mlečnih produktov na Reki, so Ogvl nastavili nižjo ccno svojemu blagu; kot rna-šajo '-nabavna ccna in transportni strofcki zG isto blago (z Darle-nieve.ške mlekarne.	- • • :
I ako je idealno zamišljena, r. velikim -densr-rtim rizikom podvzela akcija iz'naše banovine Ogro-žena ftd treh konkurentov. Pa ciaftcs še vzdrži svoj trg, ker kvaliiativno zmaguje. Mcd vSem-i mlekarna ni na Sušaku ima doslej še rtajvečji odjem. A zelo pogrešno bo, če se pusti mlada mlekarska zadruga v Dolenji vasi brez vin ke Opore. Savska ba- ,	-novina je žrtvovala že' početkom lep znesek kot vlada gospodar položaja in da s« se iiporuikl
<	i	.	. .t • . . ...	..	i karr.11 ili n iir,4«nn	......
Predsednik Vujoisvič je predložil listo za kongresni odbor, toda preden je končal s čitanjein imen, ki so bila na listi, so se slišali po dvorani močni glasovi: »Mi nočemo te liste, dol z njo! Drugi zopet so zahtevali, da se lista spreime.*Vited tega je nastalo v dvorani velikansko vpitje, loko da ni nihče več čul predsednikovih besed. Sploh ni bilo mogoče slišali, kdo govori in kaj govori. Ko se je vpitje nekoliko poleglo, so se slišali vzkliki, in so na kongres .prišli tudi ljudje, ki niso člani združenja. Ko je nered in vpitje pri&lo do v rhunca, je prosil za besedo policijski komisar lbrahim Mati-šič, ki je pozval vse navzoče, naj sc pomirijo, ker bo v nasprotnem slučaju prisiljen, da kongres kral-koroalo prekihi^-Predla^Sl je nadalje, da vti udeleženci odidejo iz dvorane ter ba^v-mejo čez nekaj minut v dobri veri, da bo kongres'mogoče nadaljevali, tet da' :t«)do duhovi nekoliko-pomirili. "
Poštarji so .dvorimo v resnici zafiustil: 10 minut zopet napolnili, vendar pa odmor ni iiu^l pričakovanega o h!a 3 finega-'učinka, kajti' ko ie'predsednik začel Citati listo za izvolitev kongresnega odbora, so pričeli v dvorani ponovno vpiti. Policijski komisar je zopet posegel vmes iu z lepimi besedami prosil navroče. naj fe pomirijo. Slavil je nov predlog, da če se nc sprejme predložena lista, naj vsaka banovina izvoli po enega delegata, ki bodo potem medsebojno konstituirali udbo.r kongresa, aomisarjev predlog je bil sprejet.
Toda takoj nato se je dvignil predsednik in nun aacrtt«a-po- -| -i,- , n ~ J-	■	■ F »»»«-<•«■» >"
tovorni itfn r-	Gospodje, |az imam pravico, da poplavim
k \ ni 'i 1 svo)° '"»ndidaturo, ker mi lo dovoljujejo dosedanja
- V*'- ,C i praviia našega združenja!- Vsa dvorana se je dvig-i v zimi ustano- | ni!a in prjfela ofjltl§ujoac vpiu, »NimaJ pravScei
nimaš pravice! Ta pravila niso naša pravila!« V nekem kotu dvorane so se posamezni delegati p~i-čeli že pretepali. Ker je predsednik uvidel, da je poj-.olnoma nemogoče nadaljevati zborovanje, je predlagaj, naj listi, ki so za predloženo iislo, vstanejo, da se vidi, ali je lista sprejeta ali zavrnjena. Med viharnim vzklikanjem po vsej dvorani je bil predlog''predsednika zavrnjen. Nato se fe zopet -dvignil- policijski.komisar, ki je prosi! detagaVe.-da ga poslušajo. Komisar jim je rekel, da se je prepričal, da na tem kongrsu ni mogoče' vzpostaviti reda, ter da se pod takimi okoinoslmi na .noben način ue more vršiti, vsled česar v smislu .Zakona kongres prekinja in' se bo ' nadaljeval jutri. dopoldne, čc bodo delegati mogli vzdržati red in mir, ki sta potrebna za uspešno delo. S tem je policijski komisar zakjjučil današnje zborovanje, ki xe ■bo, vsaj tako zagotavljajo nekateri delegati, nadaljeval.jutri v lepš-em redu in večji slogi.
Hei)o!(jci{'n v Perea-a ukročena
Pariz, 12. j lilija. A A. Iz Lime poroCajo. .d ti Jo
a trn-ainrlnp nr,ln?;,in .!u ... .,;i.-: „..-
■brezobrestno posojilo. Itslfjaiii so p&^prli 'svoie' državljane in O gre s posebnim dogoVoroln,'1c mi smo navezani r,a lastno silo in pogum, ki pa, boreč se zoper tri močne konkurente, ne bi bilo čudno, čc bi omagali v tem težkem boju, kar bi bilo v veliko škodo slovenskemu živinorejcu in kmetovalcu. Akcija iz Slovenije se ima poleg lega borili .p. veliko razdaljo slabe ceste na .Sušak ter z. velikimi prevoznimi stroški, m vendar še vzdržuje prve po-čelke zveze Slovenije z morjem, kjer m o r a naša slovenska banovina dobiti svoj prostor ..za .stalen trg svojega blaga. Ničevi so razlogi, ki jih navajajo na Hrvals-kem proti našim. produktom in več pravice imajo pridelki slovenskega krnela kot . madžarski, zato . ni mesta kaki sentimentalnosti, interes slovenske javnosti, je, da podpira to. malo,, morda neznatno prv o stalno gps,poaarsj#o . vez. z .morjem,. ker' ckspori lesa je "skoro jlocc.Ur...prenehal. Dolžnost pbkTieanih javnih faktorjev jc,. da.podpro koristno gospodarsko akcijo, ki preskrb.Uie kruha in zaslužka našemu kmetu, katerega' sedanji čas Ul-o St isk n.	K. Štiulj.
Zaleske je optimist . _
' arava. 12. jul. ž. Zalaski jo ..Izjavil '&JS1 ikfiV.i • • ie loznnski sporazuVu''...Mgbdrrfi ,'ijMoval': jfitj v " intpresirane •države. Zaleski je- preprižan, da ■ l,o > o iein sporazumu zelo zboljšaj splošen go-:: liliižal'.in .da-lio pnšlft Iudi imljsftb „«£.•,' '!• Ur.	' lodnaVoclnHr-kVedilili 'diMtva««'.
begnil
i v no1ranjfflg| države.
DROBNIi
■l-az-
p Žil vico,
Bukarešta. 12. julija. A A. Skupina tomiunlslov je priredila rleinonslracije v Kišinjevu i«' je .pri demoustracijah:prišlo do spopada S polici,k>. iln iiionslrant je podlegel ranam. Policija je 15 ljudi aretirala.
Miulrid, 12. julija. AA. Na španski v.alulni konferenci v Barceloni so sklenili špansko peseio ciui-prej stabilizirati. Za temelj stabilizirane pezeie pa ne bo služi!-ne sedanji tečaj in tudi ne s<ara j-pAivileta,	-	. -.-.„■••
| : London, p>. juliju. AA. V juniju je »nalal l -gle.ski - izvoz 28,7-23.547 - funtov šterlingov, to je, m 5l73.4«7-funtov manj kakor iuaja-1. J. Uvoz je znašal 57,517.501 funtov, l.o je za.I-,783.157. funtov, več kakor je bilo predvideno-, V. primeri z junijem ,1931 •je uvoz.iiadel za-11,0.78,-300. luiilov. izvoz pa narastel za -291.656 fpfliov . -.-- ;■ ■ - • •
Monakovo, 12. julija. AA. Tu bodo 14. in 15. julija mednarodne pevske svečanosti..študentov, ki jim jo namen dvigniti. tn:'jWS))Ssevaif-][H>vsku kulturo med študenti. Sveij|hoSti se udeleže tudi pevci valske univerze, ki zdaj;:f>otujeijo .po- Evropi in jir!-rejajo koncerte. Te pe»Cfe vodi profesor Biirtliolo-mevv, ki je-obiske-val diržavno visoko šoto za glasbo
v Berlinu. '<■. '	[,:■• , . ,
■ " -
Dunajski prašičji.	(Poročilo tvrdke Edu-
ard Saborsky & Gomp., \Dunaj.) Na trg je bilo pripeljanih 6069 špeliarjev-ig 4660 pišutui^v, ie Ja-goslavije- B2HG. Cene: ŠjJeharji najboljši; 1.62. L 1^8—1.60, kmelski 1.30—1.03, pršutarji 1,50—2.03. Tendenca: dpeburji so se pocenili za-3 do 5 gro-I »ev, pršutarji j>a so obdržali ceue prejšnjega -tedaa