3. Številka.
Ljubljana, v soboto 4. jami v ar ja 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poeti prejemin aa avstro-ograke dežele za vae leto 25 K, aa pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vae leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za V3e leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na narjčbj brez istodobne vposiljatve naroCnine ae ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od štiristopne petit vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali ToCkrat tiska. — Dopisi mj ae izvole franko vati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga 5t. 12. Upravništvu naj ae bla govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod14 telefon št 34. — „Narolna tiskarna" telefon št 85.
Zaradi praznika Sv. treh kraljev izide prihodnji list v torek, 7. januvarja 1902.
Nekoliko odgovora.
Gospod Fran Podgornik je v »Edinosti« izpredel svojo prejo, in sedaj vemo vse, kar nam je o nevarnosti razdora na Slovenskem vedeti treba. Kakor je mož v življenji, taki so tudi njegovi nazori! Dasi bistre glave, ni imel svoj čas niti toliko energije v sebi, da bi bil dokončal svoje študije. Ostal je polovičar , in kar v roke vzame, se mu pod roko spremeni v polovičarstvo. In to tudi v politiki. Niti jednega praktičnega nazora nima, vse je pomešano, kakor godlja v skledi. Višek njegove politične modrosti tiči prej kot ne v prepričanju, da sta unijatstvo in pa zavod svetega Jeronima dandanes za nas najvažnejši politični točki, kojima nam je pred vsem posvetiti vse sile in moči. S takim politikom je težko razpravljati, posebno tudi zategadelj, ker mu je dozdevna nezmotljivost lastnih nazorov suprema lex!
Ker pa je gospod Podgornik, razpravljajoč o nevarnosti razdora na Slovenskem, tudi naš list omenjal, spodobi se mu nekaj odgovora, dasi smo svoj čas omenjali, da ž njim ne bodomo polemizovali.
Gospod Podgornik piše: »Vse, kar bi služilo v širjenje zavesti v kulturnem pomenu slovanskih stvari, je liberalna stranka zanemarjala. Koliko prostora ima vsaki dan v predalih svojega glavnega glasila, a s čim napolnuje te predale najbolj? Kje je vsake vrste »živa starina« slovenskih narodov, da bi narod z njeno pomočjo prišel zopet k veči zavesti svojega slovanskega značaja?! Ali so slovenski naobraženci, katere vodi liberalna stranka, že tako seznanjeni s slovanskimi dejstvi, šegami, pravi, da more glavno glasilo stranke zanemarjati prevažno stvar ?!«
Tu imamo torej očitanja. Naš list polni svoja predala z nepotrebnim gradivom, a ne polni jih s »živo starinoa slovanskih narodov, in ne s slovanskimi dej-
stvi, šegami, pravi. Po mnenji gospoda Podgornika bi moral naš list biti nekaka vsakdanja revija za slovanska dejstva, šege in prava. To se pravi nekaj tacega kot dnevnik, kar je bil »Slovanski Svet« kot tednik. Mi smo sicer prepričani, da bi naš list potem ravno tako hitro poginil, kakor je poginil omenjeni tednik, ali o tem niti dalje razpravljati nočemo, dasi dobro vemo, da je tisto, kar v življenju imenujemo »dolgi čas«, najhujši morilec tako dnevnikov, kakor tednikov. Gospod Podgornik očita napredni stranki, da je storila največo dejansko in taktično napako, da je opustila smer, katere se je držala do podzime leta 1887. To se pravi, naša stranka je storila največo napako, da se je otresla tistega polovičarskega, nebuloznoga, in dostikrat neprebavljivega panslavizma, ki ima še dandanes goreče zastopnikov nezrelih tržaških politikih in sploh v samoukih, ki pri nas tako radi v politiko silijo. In gospod Podgornik je samouk in druzega nič. In kar je stranka grešila, preneslo se je tudi na njeno glasilo. Tudi to se je otreslo Podgornikove taktike, in pričela se je zanemarjati »živa starina« slovanskih narodov, in vse drugo, kar je ž njo v zvezi. Ali je stranka pravo ukrenila, da ne postopa več po taktičnih predpisih Podgor-nikovih, to opravičiti je stvar stranke. Nam je opravičiti jedinole postopanje našega lista. In tu je gospod Podgornik mnenja, da bi naš list takoj izpodnesel tla »Slovencu«, ako bi iskal glavni svoj namen v gojitvi »žive starine«, slovanskih dejstev, šeg in prava. Bolj najivnega mišljenja si skoraj misliti ne moremo, kakor je v tem pogledu mišljenje gospoda Podgornika. Tako smejo misliti časniški otročaji, ne pa zreli žurnalisti!
Kaj je naloga političnega glasila, o tem gospodu Podgorniku ni treba govoriti; to on brezdvojbno ve, ali bi vsaj vedeti moral. Naloga političnega glasila v Slovencih pa je v prvi vrsti ta, da v širših masah vzbuja in vzbudi zanimanje zajavne razmere in za-
deve. In sedaj primerjajte v tem pogledu, kako je dandanes mej nami, in kako je bilo nekdaj. Koliko pa je bilo krogov, ki so se zanimali za javnost? Tuintam se je malo zakričalo, potem pa se je tista pripravna blazina, na kateri so zapisane besede: vse za vero, dom, cesarja, potisnila pod glavo in sladko se je spalo. V masi našega priprostoga naroda je bila glede javnih razmer vladala popolna letargija, in tudi popolna nevednost. Kaj se je o politiki govorilo in umelo po naših kmetskih vaseh? Da je le cesar dobil svoje davke, in duhovščina svojo kolekturo, pa je bilo dobro vse! Ali poglejte dandanes v naša kmetska sela, in če bi gospod Podgornik prišel v Nemški Rovt, ali pa na Vojsko pri Idriji, pripetilo bi se mu kaj lahko, da bode naletel na kmete, ki se prepirajo o tem, so li prava načela napredne, ali pa načela takoknenovane katoliško narodne stranke. Da, strankarsko gibanje — vsaj na Kranjskem je tako — zaneslo se je pri nas v najzadnejšo vas, povsod se narod med sabo prepira, dostikrat še srditeje, nego po mestih. Podgorniku se vidi vse to žalostno, in veliko svojo glavo poveša melanholično, kakor poveša cvet svojo glavico, kadar ga je slana ožgala! Revež! Mi pa smo ponosni na to, ker opazujemo, da ravno vsled strankarskega gibanja je pričel narod samostojno misliti. Po samostojni misli v sredi naroda koprneli' smo kot potnik po vodi v puščavi. Da se je končno vendarle pričela vzbujati, to je več ali manj zasluga našega lista. To je istina, in naj gospod Podgornik še tako zdihuje!
Našemu narodu je pred vsem treba, da se zave onega, kar ga obdaja. Ce hočem poučiti koga o poljedelstvu, ne bom mu predaval o zvezdoslovju. Isto tako je v politiki: če naj narod o svoji lastni javnosti zdravo in pametno misli in sodi, mu ne bodemo možgan mučili z zadevami iz Kamčatke ali iz Dobruše! O tem ni treba izgubljati daljših besed!
S tem pa nikakor nočemo trditi, da
je toliko slavljena slovanska vzajemnos pojem brez jedra in veljave. Ko bode enkrat masa naroda primerno izgojena, ko bode občna omika dospela do gotove stopinje, tedaj bode napočila doba, plodonosno gojiti duševno zvezo z drugimi slovanskimi rodovi ter tako krepiti tudi samozavest slovenskega naroda. Dandanes pa je Pod-gornikova »živa starina« pojem, o kojem ogromna masa slovenskega naroda še n i k a c e g a p o j m a n i m a. Kdor objektivno sodi, mora pripoznati, da je tako! In ker v politiki z astronomijo nočemo poljedelstva učiti, smo prepričani, da je sedanje postopanje našega lista pravilno, pravilno že tudi zategadelj, ker je vspešno. Vspeh pa je končno najlepši sodnik! Naše postopanje pa bi moral tudi gospod Podgornik odo briti. Če naj se mej nami vspešno upelje tista smer izpod zime leta 188 7., v katero je dunajski politik platonično zaljubljen, je gotovo, da se mora streti jarem duhovniškega stanu, v kojega je dandanes naš narod vprežen. Kardinal Missia in slovanska vzajemnost sta pač kakor voda in ogenj, ki se med seboj uničujeta! Tudi o tem ni treba izgubljati daljih besed!
Cerkev in narodnost.
Kdor se je količkaj seznanil z vo-dilnilnimi načeli klerikalizma, ki vlada danes kakor že stoletja sem vso katoliško cerkev, kdor je le površno spoznal gran-dijozne njegove naklepe, tisti nima nobenih dvomov glede stališča, ki ga zavzema katoliška cerkev napram narodnostnemu vprašanju.
Katoliška cerkev vidi v narodnostnem gibanju največjo nevarnost za svoje stremljenje po univerzalnem gospodstvu. Sprijaznila se je tekom stoletij ali resno ali vsaj na videz z raznimi političnimi in socialnimi premembami, samo z narodnostnimi prizadevanji se ni sprijaznila in se ne bo, dokler se sploh ne odreče nje-
Slovensko gledališče.
Katakombe.
Veseloigra v 4 dejanjih, spisal Gustav Daviš.
V četrtek se nam je predstavil na slovenskem odru Gustav Daviš, ki je manj znan kot literat in dramatik kakor pa kot urednik dunajskega lista »Reichsvvehr«; nas zanima samo dramatik in pisatelj veseloiger. Veseloiger se je zadnji Čas med Nemci toliko produciralo, da so zajedno s francoskimi pikantnimi burleskami preplavile odre. Tako sta n. pr. Kadelburg & Co. odprla kar celo fabriko in tudi druge bolj ali manj znane židovske firme pošiljale so med svet te vr3te fabrikatov. Da je pri tako mnogoštevilni produkciji manjvrednega izmed plev odpadlo le malo zrna, je razumljivo. Te veseloigre nimajo nobene literarne vrednosti in so skovane po istem kopitu, večinoma nimajo poleg nekaj šablonskih dovtipov in plitvega humorja nobene tendence, nobenega zdravega jedra; mi pogrešamo v njih situacij-skega, kaj še duhovitega humorja. In vendar prinašajo svojim očetom — lepe tantieme. Da so pisane z veliko rutino in gotovo tehniko— prav »fabriksmassig« —tega nihče ne more odrekati tem — fabrikatom.
V vrsto pisateljev veseloiger je stopil tudi Daviš, čegar »Katakombe« so dosegle poleg »Heirathsnest« a povsod velik uspeh Ali moramo prištevati tudi »Katakombe« veseloigram zgoraj omenjenega genr-a? Ne. Sicer se tudi »Katakombam« pozna šablona, a cela igra ima v sebi lepo porcijo finega, duhovitega humorja, ima idejo in tendenco ter je krasna persi-llaža »štreberstva« in protekcije med uradniki, nižjimi in višjimi in britka satira na znano spekulativno sklepanje zakonov in pa ženskega upliva na junaške može-šefe »Pantoffelheldenthum«-a. Štreberstvo uradnikov — spekulativni zakoni — kako obdelano polje! Morda pa daje prav dejstvo, da je Daviš iz te tolikokrat obdelane snovi napravil toliko izvrstnih in tudi nekaj prav originalnih figur ter ustvaril izborno parodijo na sedanje razmere, igri tem večjo literarno vrednost.
»Katakombe«! Bog ve, kaj so si nekateri mislili pri tem, predno so prišli v gledališče! Naslov samo vleče; imenujejo se pa tako pritlični uradni prostori, kjer pričenjajo mladi, nadepolni ljudje, večji in manjši štreberji — po Davisu so vsi uradniki štreberji brez izjeme — svojo karijero ter stremijo ven iz »katakomb« — na zgoraj. Igra se vrši spodaj v katakombah in zgoraj na parketu v visokih uradnih krogih, da,  sam minister nastopa!
Igra se baje ne vrši na Avstrijskem in ti visoki uradniki seveda baje niso avstrijski — kako neki! — ampak vse se godi menda nekje med Abderiti; inače bi tega menda naša občutljiva literarna »svoboda« ne prenesla . . . Ker so »Katakombe« ten-dencijozna parodija, oddalji se Daviš seveda sem in tja od realnih tal, pogleda malo v kalejdeskop in — pretirava. A če primerjamo z njo francoska moderna in starejša dramatična dela te vrste, kake neverjetnosti spravijo v svoje pikantne karikature, moramo priznati, da v katakombah sploh nimamo karikatur, ampak vidimo pred sabo živeče ljudi veselo — žalostno sedanjost v bengalični luči. Tu imamo v obliki veseloigre ves cvetoči ne-potizem, birokratizem, protekcijo, štrebrstvo prav kakršno je, — sujet, iz katerega bi se prav tako lahko zajela in spisala prav tako izborna — ialoigra .. . Glavna ironija in humor tiči ta v tem, da pomaga skromnemu in elegantnemu kavalirju dr. Mavreggu lepo in interesantno bledo lice in spreten ples, drugemu — osornežu Bohrmannu pa igra skat ven iz katakomb. Igra gre s stališča, da tiči vsem uradnikom, da, celo c. kr. slugam štreberstvo v krvi, in dela razliko samo med doslednimi in nedoslednimi, značajnimi in ne značajnimi štreberji. —
Dr. Mevregg je zaljubljen v mlado,
bogato, krasno Rusinjo Nastjo, lepo, a trdosrčno bitje, žrtev svoje krive vzgoje, v kateri ji je vcepljena ideja — žensko štreberstvo! — dobiti kdaj visokega dostojanstvenika za moža, čeprav brez ljubezni. Mavregg — idealen, eleganten, a ubog praktikant in ona — bogata ter prevzetna, mrzlega, zatrtega srca, pri tem pa vender simpatična in mladostno naivna — taka dva značaja je težko združiti i pod okriljem vse premagujočega amorja; vmes nastopi še visok, dasi star in glup dostojanstvenik kot ženin, mož kakor nalašč ustvarjen za bogato Nastjo, gospa ministrova, protektorica mladih gospodov, in minister, osoren igralec škata, a končno vender po raznih spletkah ministrove gospe zmaga ljubezen. Okoli teh dveh oseb se suče vsa igra; oba sta nam simpatična, tudi »brezsrčna« Nastja, ker njena slabost ne tiči v njeni naravi, ampak v vzgoji; v istem trenotku pa, ko premaga tudi v njej čut zmagovalne ljubezni, je i naše srce povsem na njeni strani. Obdelan tema — kaj ne? In vender najdemo v igri še toliko interesantnoga, »svojega«; vse smo sicer že videli nekoč, spominjamo se tega predsednika, c. k. sluge, Lohnkeja, ministra, vse, vse smo že videli — če drugje ne, pa v življenji — in vender nas zanima ta duhovita igra od konca do kraja, zabavamo se ob
nim posvetnim ciljem. To stališče, ki je popolnoma naravna in logična posledica klerikalizma, je zavzela cerkev že v začetku 13. stoletja, ko je začela pravo vojno zoper »ljubezen do rodne zemlje« (amor soli natalis) in ostala mu je zvesta do današnjih dni. Nikjer se to tako jasno ne vidi, kakor v duhovniških učnih zavodih. Tam velja načelo, da je gojence kar mogoče temeljito odtujiti domovini in celo sorodnikom, tam se raznarodovanje tako sistematično neguje, da se celo raba materinega jezika omejuje. V tem oziru je značilno, kar je dejal francoski jezuvit Juvenev, da je namreč duša v nevarnosti, če človek svoj materni jezik neguje. Sicer pa je stališče katoliške cerkve najbolje označeno v tistem skupnem pastirskem listu, ki so ga svoj čas izdali avstrijski škofje, in v katerem so razliko v jezikih proglasili kot posledico babilonske zmešnjave ter ljubezen do domovine in do lastnega naroda proglasili kot smrtni greh.
Ni menda treba posebe pripominjati, da se nobena narodna stranka s tem stališčem ne more sprijazniti in da je stranka, ki stoji v narodnostnem oziru na stališču katoliške cerkve, izdajalka in sovražnica svojega naroda.
Sedaj se je sam poglavar katoliške cerkve oglasil v zadevi narodnostnega vprašanja v Avstriji in, četudi v previdnih besedah in z diplomatično obzirnostjo, ponovil to staro stališče katoliške cerkve. Vsied tožba olomuškega nadškofa gledo težav, ki mu jih delajo narodnostni boji, je papež Leon XIII. poslal vsem češkim in moravskim škofom apostolsko pismo, ki ni samo teoretičnega, nego tudi praktičnopolitičnega pomena.
Papež pravi v tem svojem pismu, da negovanje materinščine, ako se giblje v gotovih mejah, sicer ni grajevredno (Op. ured.: Hvalevredno pa tudi ne !) a le dokler skupna korist države ne trpi. Narodnostne razmere v naši državi so danes pač take, da se papež ni smel tako brezobzirno izreči, kakor so to svoj čas storili avstrijski škofje v prej omenjenem skupnem pastirskem listu, ali tudi iz tega, kar je povedal, se vidi, kako prezira pomen narodnosti in kako narodnostne boje ne smatra za druzega nič, kakor za malenkostne, dr žavi škodljive »prepire«. To se do pičice strinja z načelnim stališčem katoliške cerkve, kakor smo je prej označili, in bi mi radi tega papeževega pisma ne izgubljali dosti besed, ako bi ne obsegalo to pismo še nekaj druzega, kar naj si vtaknejo za zrcalo zlasti tisti, ki smatrajo duhovščino kot poklicane voditelje, ali vsaj nesebične sobojevnike v borbi za politično, kulturno in gospodarsko osa-mos\ojenje slovenskega naroda.
Kratki smisel papeževih besed je ta, da se duhovščini prepoveduje, vtikati se v narodnostne »prepire«
finih dovtipih, ob duhovito zapletenem dejanju in dovršeni teatralični tehniki.
Podrobno navajal vsebine pa ne bom, ne bom seciral posameznih velehumoris-tičnih prizorov. Kdor hoče videti res kaj finega, naj pride k reprizi. Morda bo videl samega sebe na odru in persiflirano lastno smešnost.
Igrali so v četrtek za naše razmere izvrstno. Igra je težka, zato moram pre zreti malenkosti. Treba je zanjo precej dobrega personala, zato pa sem bil od predstave prav ljubo presenečen. Krasno je igrala Nastjo gdč. Rilckova, ki ima poleg svojega igralskega talenta tudi to prednost, da je jako marljiva, zanesljiva in — lepa. Kar se tiče marljivosti, ji ne zaostaja g. D e y 1, ki je bil izvrsten doktor Mavregg ter gaje s pravim temperamentom in čutom igral. Personificirana visoko-uradniška prevzetnost je bila g. Lounska (Irena); pokazala je, da ima talent in fino igro. Govoriti pa še ne zna. G. Danilo je prav dobro igral in je svojo ulogo vsaj — napol znal; nasprotno pa je bil g. Perdan zase in za občinstvo nesrečen Sickert; g. Dragutinović mi je vrlo ugajal, le spomin ga je malo zapuščal. G. Verovšek — je pa »rojen« c. k. sluga, pa naj si že bo pokorni sluga nadučitelja Flachsmanna, ali pa c. k. kancelijskega ravnatelja, povsod prepotenten, povsod »mi«. Občinstvo je komaj čakalo, da je nastopil. G. rež. Dobrovolnv je seveda
(Op. Uredništva: Naj plemenitejše prizadevanje, ki more prešinjati kak narod, se
imenuje »prepir«!!), in da se jim naroča skrbeti za to, da se v semeniščih gojencem »pravočasno iztrgajo kali prepirov (zaradi narodnosti) iz src«. Duhovniki naj se ne družijo niti s to, niti z ono narodno stranko.Duhovščino narodnost nič ne briga, ker nima s cerkvijo, z vero in s posmrtnim življenjem nikake zveze.
Papež sicer priznava, da je priroda vsadila v srce čut za narodnost, ali papež neče, da bi se ta čut gojil, da bi se razvijal do popolnosti, papež neče, da bi se narodi dvignili do suverene politične kulturne sile, kar je smoter vsega narodnostnega gibanja, ampak hoče, da naj se ta čut zatre, četudi ga je vsadila v srca narava, torej božja previdnost.
Tudi to naročilo se popolnoma strinja s starodavnim stališčem katoliške cerkve, ki je vedno delala na to, da se ne le iz src njenih služabnikov, ampak sploh iz src vseh narodov iztrgajo »kali prepirov«, to se pravi, ljubezen do rodne zemlje in do materinščine. Papež je izdal to naročilo sedaj zaradi tega, ker se je na Češkem in Moravskem mnogo duhovnikov z vso vnemo oklenilo gibanja svojega naroda.
Novega torej papeževa poslanica ne obsega čisto nič. Papež se ni ne za las oddaljil od pradavne tradicije klerikalnega brezdomovinstva.
Kake posledice bo imelo papeževo naročilo na Češkem in na Moravskem, kjer je mej duhovščino nastalo krepko, strogo-narodno reformatorično gibanje, in kjer je duhovščina sploh še prešinjenega narodnega duha, se pač kmalu pokaže. Za nas Slovence ne bo imela ta poslan i ca nobenih nasledkov, ker je naša duhovščina že danes taka, kakor hoče papež, da naj bo, namreč brezdomovinska. Naša duhovščina — izvzemši nekaj posameznikov, katerih pa je tako malo, da ne pridejo v poštev — že davno nima ne smisla, ne srca za naša narodnostna prizadevanja. Koder se sploh dela narodno, tam stori to samo, da laglje in uspešneje varuje koristi klerikalizma, da ljudstvo laglje ohrani v podložnosti. Za našo narodno stvar jej ni nič, zanjo ne stori nič realnega in tudi nikdar ne bo, ker jej tudi po cerkvenih ukazih za narodne zadeve ne sme nič biti. Da taki ljudje niso poklicani za voditelje ljudstva v boju za njegovo narodno, gospodarsko in kulturno emancipacijo, je pač jasno, kakor beli dan, le žal, da na Slovenskem vzlic vsem bridkim izkušnjam še vedno ni zmagalo to spoznanje.
"V LJubljani, 4 januvarja. Wolf in Tschan.
Kakor znano, je moral \Volf svoj mandat radi škandala s profesorja Seidlovo soprogo odložiti, Tschana pa so vsenemški tovariši iz svojega kluba izključili. »Eger. Ztg« je prinesla te dni vest, da tudi K. Wolfa, ako bode voljen iznova, vsenemški
dominiral; igral je poštenega, rezkega, a doslednega in značajnega štreberja v vsakem oziru dovršeno. Bil je naravnost uzoren tipus robate, a poštene uradniške duše. Ulogo ministrove gospe je interpretirala s svojimi priznanimi igralskimi zmožnostmi g. Danilova, vreden so-drug ji je bil minister g. Boleška, ki je izvanredno ugajal. Dokazal je, da ume tudi značaje lepo predstavljati. Pozabiti pa ne smem končno na toalete naših igralk, zlasti gdč. Riickove, g. Lounske in g. Danilove.
Prav je torej, da je intendanca prinesla s »Katakombami« tako prijetno iz-premembo v naš repertoar. Pri tem si ne morem kaj, da ne bi malo okrcal tistega preglasnega dela občinstva, ki se smeje ravno takim stvarem, ki so vse prej nego dovtip, in pri katerem fin, duhovit dovtip, katerega ne moreš prijeti ravno z rokami, ne pride do veljave. Mislim, da smo vendar že preboleli tisto dobo »Robertov in Bertramov« in »Mlinarjev«, da je vendar že tudi naše občinstvo zrelo za duhovitejše in finejše veseloigre, ki se vršijo na parketu in da se zna to občinstvo pri tem toliko emancipirati, da se ne smeje fraku in nastopajočim grofom . . . Sicer bi morali v resnici misliti, da sta za nas le kveder in irhovina.
Upajmo, da se bodo »Katakombe« vsaj trikrat predstavljale pred polno hišo.
—ta-
klub ne sprejme več v svojo sredo. Te dni pa so se Tschanovih volilcev zaupni možje potegnili za svojega poslanca, češ, da mu neomajno zaupajo in da imajo samo volilci pravico, pozvati Tschana, da svoj mandat odloži, ne pa njegovi tovariši. Tschanovi zaupni možje so izrekli pri tej priliki tudi Wolfu svoje osobito priznanje, češ, da ima posebne zasluge za pridobitev vsenemških mandatov. Iz tega je razvidno, da vlada v vsenemški stranki velika nesloga. Poslanci se med seboj sovražijo, mečejo drug druzega iz kluba ter so v protislovju z mnenjem zaupnih mož in volilcev. Ako bode Wolf izvoljen, pride v parlament proti volji svojih koleg in ostane kakor Tschan zunaj kluba.
Srbi in Bolgari na Balkanu. Ruska    diplomacija    se neumorno trudi,  da bi dobili Srbi in Bolgari v evropski   Turčiji   življenja vredne razmere. »Parlamentiir« pa poroča, da turški Baši-bozuki  more   bolgarske  obmejne straže, Arnavti   napadajo   Makedonce in so celo metropolita Kozmo   zavratno   umorili v Debri; v Stari Srbiji imajo arnavtske roparske tolpe pravcate krvave orgije med nesrečnimi pravoslavnimi Srbi.   Kako naj se to stanje odpravi? Da se razdeli Stara Srbija  in   Makedonija med Črno goro in Srbijo ter med Bolgarijo? Ce bi bile balkanske   slovanske države tudi jedine, bi delitve  Stare  Srbije in Makedonije Turčija, Avstro Ogrska in Italija ne dovolile. Zato morejo  balkanski Slovani zahtevati le, da   dobita Makedonija in Stara Srbija avtonomijo.   Ako   more   Avstro ■ Ogrska vzdrževati z okupacijo   Bosno   in Hercegovino v redu   in  miru,   potem morejo slovanske balkanske države zahtevati vsaj tako avtonomijo kakoršno imata vshodnja R umelija in Kreta.   Rusija   bi  se gotovo temu   ne  upirala.   A   to — piše »Parlamentiir« — 6e mora zgoditi kmalu, kajti sicer bodo Turki prej vse Srbe in Bolgare iztrebili.   V Petrogradu uživajo Srbi in Bolgari   celo v najvišjih   krogih največje simpatije, sv. Sinod,  diplomatje, najodhč nejši   politiki  in   uredniki  se živo zanimajo za osodo balkanskih Slovanov. Pod takimi  razmerami je  možno, da se balkanskim državam posreči, oprtim na mogočno zaščito Rusije, da dosežejo avtonomijo Makedonije in Stare Srbije, a da se razdelitev turških pokrajin odloži, ker bi sicer   Avstro - Ogrska  Bosno in Hercegovino anektirala,   česar slovanske balkanske države  ne marajo.   Balkan   sme biti last  le balkanskih narodov, to mora biti geslo Srbov in Bolgarov. Avstrija zanaša na Balkan le nemštvo in židovstvo. Francija in Italija. Francoski poslanik Barrere je imel pri novoletnem sprejemu francoske kolonije govor, v katerem je naglašal popolno soglašanje   italijanske in francosko vlade, prijateljstvo   držav in   zagotavljal,   da za nju   ni   nobenega   sredozemskega vprašanja.   To se smatra novim dokazom, da prepušča Francija Italiji Tripolis ped tem pogojem, da izstopi iz trozveze. Splošno se naglasa, da se trozveza ne obnovi več in da se snujejo nove mednarodne zveze. Vojna v Južni Afriki. Z bojišča ni posebnih vestij. 28. dec. se je čulo južno med Frankfortom in Ta-felkopom streljanje topov. Baje se zbira v Leeu\vkopu (Oranje) med Tafelkopom in Lindlevem veliko število Burov.  Čuje se, da je Dewet v Leemvkopu.   Iz Durbana poročajo, da so se vršili 28. decembra pri Laingenecku in Botha prelazu boji z Buri, ki so se umaknili. Botha je poskušal poslati Dewetu novih čet skozi vrsto block-hiš pri Standertonu, a se mu ni posrečilo. Iz Ahena poročajo, da je  dobil »Hiitten-aktienverein  Rothe  Erde«   od angleške vlade naročilo za več sto vagonov žice, ki se bo rabila za ograjo block-hiš. V nesrečni bitki pri Tvveefonteinu so izgubili Angleži 362 mož, in sicer je bilo 63 mrtvih, 54 ranjenih in 245 ujetih. Angležev je bilo vseh skupaj 500. Tudi v bojih pri Clan\villianu, Calvinia  in   Nonskraal so imeli Angleži precejšnje izgube.   Po bol-niščnicah je umrlo mnogo ranjencev. Še več pa umira Burov po koncentracijskih taboriščih. Milner noče biti za ta taborišča več odgovoren.   Baje je  umrljivost tako velika, da morajo vsi ujeti Buri do junija pomreti.   »Stanndard« tolaži svoje rojake in piše: Buri si domišljajo, da se naporov naveličamo, da nam končno srce upade
in da bomo v obupu resignirali. Steijnu se celo zdi, da stoji stvar Burov danes boljše kot pred letom dnij. Ali Angleži morajo vojno nadaljevati z vso silo, dokler Buri ne uvidijo, da njihova edina nada ni njih lastna pogumnost, nego angleška velikodušnost. Kijevski generalni guverner, general infanterije Dragomirov, katerega je car pred kratkim odlikoval, pa piše v ruskem vojaškem listu o »propadu politične moči Anglije« ter označuje angleško velikodušnost kot kramarsko farizejstvo in nesramnost.
Izpred sodišča.
Pri c. kr. deželni sodniji vršile so se včeraj dopoludne sledeče glavne obravnave:
1. Iz gorenjskih planin. Na obtožni klopi sedijo: Peter Saj o vic, vulgo »Blak->r«, rojen 1. 1865. iz Naklega, samski; že večkrat kaznovan, tudi radi hudodelstva tatvine enkrat 8 mesecev, radi istega delikta 13 mesecev, radi tepeža, težke telesne poškodbe i. dr. Drugi obtoženec je njegov brat Franc Saj o vic, rojen 1. 1860, oženjen, oče 6 otrok, predkaznovan dvakrat radi tepeža. Tretji obtoženec je Peter Sve gel, vulgo »Srašnikov«, rojen 1.1865 v Goricah, nekaznovan. Toženi so radi hudodelstva poskušene tatvine. Stvar se je vršila, kakor povzamemo iz zaslišanja obtožencev in prič (Ed. Dolenc, trgovec iz Kranja Andrej Polleiner, lovec, in N. Paulin iz Ljubljane) tako le: Na binkoštno nedeljo -ob polu 7. uri prišli so lovec A. Polleiner, g. Paulin in še neki gost v kočo na Mali Poljani. Videli so dim nad hišo in ko vstopijo, sedi neznan človek v koči in ima poleg sebe dve puške. Bil je Peter Sajovic. Domenil se je s svojim bratom Francetom, da gresta na »jago« in vzela sta Svegelna seboj, kateri sicer ni imel puške, kateri pa »dobro pozna štante«. Ustrelili sicer še niso nič, ko so jih zasačili, a tega sta bila kriva vihar in dež. Franc Sajovic in Švegel sta bila menda ravno na lovu in s tem, da jih je šel »iskat« Peter Sajovic, se je zmuznil lovcu. Pomagalo mu seveda ni nič.
Obtoženec Peter Sajovic taji najprvo, a zagovori se večkrat tako, da mora končno sam priznati zločin. Puško je baje prodal. Orožnega lista seveda tudi ni imel.
Obtoženec Franc Sajovic odgovori na vprašanje, če so šli namenoma na lov. »Kajpa da!« švegel pa pravi, da je bil pijan in ne ve nič.
Peter Sajovic je dobil 6 mesecev težke ječe z enim postom vsaki mesec. Franc Sajovic je bil obsojen na dva meseca težke ječe. Posebej sta še dobila vsak 24 ur radi prestopka orož. patenta. Obtoženec Švegel je dobil 6 tednov težke ječe.
Sprejeli so svojo kazen brez vsake nervoznosti.
2. tfumorističen človek. Na obtožni klopi sedi 27 let stari Miha Svolj-šak iz Škofjeloke, tožen radi hudodelstva v smislu §§ 87 in 88 k. z. 21. julija je priletel v lokomotivo, ki je ravno stala v kolodvoru Skofjaloka, cestni kamen, zadel v lokomotivo in padel na »tenderkasten«. Ljudje so precej sumničili obtoženca, ki je v onem času bil ravno v kolodvoru nasprotni gostilni priče Jože Hafnerja. Obtoženec je bil golorok in se je ravno v trenutku hudodelstva odstranil iz sobe. Zaslišani so bili kot priče še strojevodja, kurjač in asistent, zadnji omeni še, da je par trenutkov po deliktu priletel drugi kamen v okno njegovega stanovanja. Krčmar Hafner karakterizuje obtoženca kot jako mirnega, a zelo »humorističnoga« človeka. Zaslišana uslužbenca železnice povesta tudi, da je med železničarji znano, da prileti prav dostikrat okoli postaje Skofjaloka kak »humorističen« kamen na vlak. Seveda vedno v »temni noči, v globoki megli«.
Ker se ne da dokazati, da je Svolj-šak kriv, naznanja sodnik oproščenje. Humorist vstane in gre.
3. Mlad junak noža. V Seničnem so se fantje Jože Švab, Perko Janez in Jože in Jože Ausenek stepli. 18 let stari obtoženi hlapec Švab je naposled potegnil nož in sunil Jožeta Perko v prsa. Tožen je bil radi težke telesne poškodbe. Obtoženec se zagovarja, da se je branil, ker ga je Perko »klofnil«.   Sodnik: »Potem,
JUtr Dalje v prilogi« ItM
Narodu" št 3, dn6 4. januvarja 1902.
Priloga »Slovenskemu
ko ste ga sunili z nožem, ste pa lahko šli, kaj ne?« — »Saj so ta drug šli, jaz sem pa ostal!« Perko pravi, da je obtoženca sicer parkrat »klofnu«, ali šele potem, ko ga je isti sunil. »Ne, pred si me klofnu«, pravi obtoženec. »Ne, morda te je moj brat klofnu«. Končno predlaga drž. pravd, funkcijonar, naj se ne zaslišijo druge priče. Po posvetovanju se razglasi sodba; Jože Švab dobi 6 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsaki mesec in povrnitev stroškov.
Fant je šel še po slovo na Gorenjsko, predno se uda zimskemu spanju na Žabjeku.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. januvarja
— Osebna vest. Bivši pijonirski častnik g. Karol Kytka je imenovan stavbinskim asistentom drž. železnic v Ljubljani.
— Za vseučilišče v Ljubljani so poslale peticije potom mestnega magistrata na ministrstvo: županstvo šoštanjsko in pa občini: Trebelno pri Mokronogu in Štanjel na Krasu.
— Sestanek naših Slomikar-jev in Slomškaric v Ljubljani. Tako klavernega sestanka menda še ni bilo v Ljubljani, kakor so ga vprizorili dne 29. zvečer in 30. decembra dopoldne Slomškarji v Katoliškem domu. Ko smo videli korakati proti Katoliškemu domu Dolinarja, Slapšaka, Nace Rozmana, Jakliča, lepega Joškota, kamniš. čenčiča, dobrov-skega Ranta, Levičnika, Zoreta, duhovitega Remica, Božjo, velikega gromovnika Miklavža Stanonika, belo vrane med lju bljanskim učiteljstvom Simona, triperesno deteljico, kakor se sami imenujejo, začetnike: lampijončkonosca Petriča, Jakličevega postreščka Pirnata in robskega Štruklja, zastopnika goriških Slomškarjev Cenčiča in začasno vpokojenega štajerskega zastopnika brez portefeuilla, Vaudo iz Veržeja, ko smo videli hiteti na Turjaški trg same starikave in zvenele učiteljice, na čelu jim znana, uneta učiteljica — kadar ni na dopustu — Stupica in nje družica, v Velesovem dobro znana, bojevita Pavelca Krušič, ko smo videli vso to četico, nismo več obžalovali, da je piišlo do razpora pri nas. Saj je moralo priti do razpotja. Videli smo, da so Slomškarji večinoma učitelji iz predpotopne dobe, ki jim tiči v mesu in krvi nekdanja farovška pest, učitelji, ki ne pojmijo našega naprednega časa in so v svojem napredku zaostali najmanj za 30 let. Smilili so se nam le nekateri mlajši učitelji in učiteljice, ki so neizkušeni nevedoma padli med te ljudi. Vpliv brezvestnega duhov-ništva je bil oni motiv, da so zapustili svoje napredne tovariše in tovarišice, se ločili od njih in oškodovali svoj ugled. Toda vrnimo se k sestanku. V nedeljo zvečer se je zbralo v dolgočasni dvorani Katol. doma malo krdelce učiteljev in učiteljic, nekateri somišljeniki ljubljanskega trgovca Ledenika, ki se jim pravi meščanski klub in nekaj krščanskih soci-jalistov. Najeli so bili meščansko godbo, da jim je godla, dr. Žlindra pa je kvasil o slovenskem ljudstvu vse ono, kar že zdavnaj vemo iz »Slovenca« in njegovih govorov. Povspel se je v svoji predrznosti tako daleč, da je vpričo učiteljev ponovil svoj izrek, da je šola prokletstvo za ljudstvo. In ti mameluki, navzoči učitelji so molče požrli to požlindrano duhovitost. No, g. Simon, kako Vam je všeč v tej družbi? V ponedeljek ob 8 zjutraj so imeli mašo v jezuitski kapeli. Od tam so šli v Kat. dom v parih, moški posebej in ženske posebej, kakor se spodobi za krščansko misleče. Žensk je bilo 6, moških 7 parov in eden v tej obskurni procesiji. — Gledali so v tla, ker so se bali, da bi jih ne videl kak znanec v tej čudni družbi. Ka-tehet Kržič, dr. Opeka in dr. Gruden so pazili in čuvali, da sem jim ni izgubila med potoma kaka ovčica. Pri zborovanju, ki ga je otvoril glavni konsumar Jaklič, je bilo navzočih 25 učiteljev, 33 žensk, ki pa niso bile vse učiteljice, vmes so bile tudi žene navzočih učiteljev, 22 duhovnikov, 5 učiteljiščnikov; obžalujemo, da so zašli mladi gg. v to družbo; mislimo pa, da jih je gnala tja bolj radovednost', nego simpatije; 3 visokošolci, 2 profesorja, 1 suplent, Pečnik s cekarjem, ljubljanski škof in Štefek. Več niso mogli
spraviti skupaj, četudi so bobnali na vse velike in majhne duhovske bobne, četudi je z vso vnemo pritiskal dobrovski Rant na ondotno učiteljico in kamniški čenčič na svojo sorodnico. Zato je pa Jaklič tudi obžaloval v svojem nagovoru to malo udeležbo, a hvalil nje trdno podlago. Škof je v pozdravu*po svoje stresal orehe. Samo nekaj novega je povedal. Rekel je, da so krščansko misleči učitelji nasledniki Kristusovi. Čudno; včasih so bili to papeži! Po škofovem nagovoru poklekne vse od Štefka do Štupice in škof jih blagoslovi. S tem je bila dovršena glavna točka dnevnega reda, škof in Jaklič se odstranita, katehet Kržič pa da besedo dr. Žitniku. Ta je premljeval razprave v šolskom odseku državnega zbora o disciplinarnem redu; največ se je pečal z državnim poslancem učiteljem Seitzem, ki ga je imenoval prismodo. O učiteljskih težnjah, o katerih je in bode še razpravljal naš deželni zbor, ni zinil besedice. Zdaj nastopi prof. Dokler iz Kranja. Za svojo razpravo »kako voditi branje«, se čuti sposobnega, ker je letos knjižničar. Povedal seve ni nič novega; vse to, pa veliko bolje smo brali v knjigah in sličnih poročilih, iz katerih je tudi on zajemal svojo učenost. Suplent Jarc iz Kranja — pravi Eldorado za klerikalne profesorje — je povedal nekaj resnice. Rekel je, da spi odsek za oceno mladinskih spisov, ki se je izvolil na II. kat. shodu, kakor spe tudi vsi drugi odseki. Ta odsek naj bi v zvezi s Slomškarji vzel oceno v roke. Torej Rozman, Dolinar, na noge! Dr. Opeka se trka na svoje pregrešne prsi in potrdi Jarčevo trditev. Vsakdanji navadi se ne smemo izneveriti, pravi katehet Kržič, zato dovoli »Z\vischen-stunde« 15 minut. A slabo je pogodil! Duhovniki in polovica učiteljev se niso več vrnili iz restavracije v dvorano in govorniki so govorili stenam in selškemu Stanoniku, ki ga je gospodičine Stupice pridiga, za katero bi jo res smel zavidati vsak fajmošter, navdušila do njegove navadne ekstaze. Stupica je kar stresala iz rokava izreke sv. pisma in sv. Pavla in Šušteršicev sv. duh jo je bil navdihnil kar naenkrat tako zelo, da je znala latinsko. »Omnialvestra in caritate fiant« je zabrusila v zobe naši vojskujoči duhovščini. Zanimal nas je še nje izrek, da so nam liberalnim učiteljem učiteljice le v zabavo, to pa ni povedala, komu v zabavo so Slomškarice. Ta pobožna pridiga je navdušila tudi kateheta Kržiča, da je ploskal v enomer, in drugi so ploskali za njim. Da se je oglasila v tej častiti družbi tudi največja tercijalka lepe Goriške, kdo bi se čudil? Bolj čudno se pa zdi marsikomu, kako je mogoče, da je zastopala ta plemenita in pobožna dama člana c. kr. šolskega sveta goriškega in ravnatelja c. kr. učiteljišča v Gorici, g. Štef. Križnica?! Ali so gosp. ravnatelju Slomškarji tako tesno pri srcu? Dobro je nastopil na »hodu gosp. Julče. On ni znal uloge in ni govoril, kar je bilo najpametnejše. Iz taj-nikovega poročila smo razvideli, da jim gre s snovanjem podružnic prav slabo. Po posameznih okrajih se jim ne vsede na limanice toliko kalinov, da bi mogli ustanoviti podružnico, zato hočejo izpre-meniti pravila in naloviti po vsej deželi za eno podružnico. Vrgli se bodo posebno na Štajersko, kjer jim je bila sreča do-sedaj najmanj mila. Štajerski učitelji, pozor, da vam ne zanesejo lulike v vaše lepe kraje! Vaude in Stupice osamite! Iz vsega zborovanja imamo utis, da se naprednim učiteljem ni treba bati Slomškarjev Oni niso možje, da bi napravili zmešnjavo v čvrstih vrstah naprednega učiteljstva. To povdarjamo z zadovoljstvom.
— Kako se je delalo za udeležbo pri shodu Slomškarjev. Poroča se nam: Včeraj ste konstatirali, kako smešno majhno številce učiteljev in učiteljic se je vdeležilo shoda Slomškarjev. Konstatirati pa je še posebej, da se je marsikak učitelj in marsikatera učiteljica vdeležila shoda le vsled terorizma. Župniki, kapelani in razni vplivni klerikalni agitatorji so mnogo učiteljev in učiteljic naravnost primorali in prisilili, da so se udeležili tega žalostnega shoda. Marsikdo je šel na shod le radi ljubega miru in vsled strahu pred maščevalnostjo župnika, nadučitelja ali kr. šolskega nadzornika. Takih slučajev se gotovo izve več. Jaz navajam le enega:   Dobrovski klerikalni
nadučitelj Rant je hotel po vsi sili, da mora iti tudi gdč. učiteljica na klerikalni shod. Prigovarjal ji je najprej izlepa, potem jo je prosil in rotil, ker pa ni izdalo vse nič ter je gdč. H. izjavila, da se političnih shodov sploh ne udeležuje, je postal Rant brutalen, surov in žaljiv. Govoričil je celo o poštenju tistih učiteljic, ki se shoda v »Katoliškem domu« niso hotele vdeleiiti. Postopanje Ranta je že skrajnje prepotentno! Mi naravnost opozarjamo nanj c. kr. dež. šolski svet, kajti takega vedenja klerikalnih nadučiteljev ne moremo trpeti. Rant bi bil moral že davno v pokoj in samo hvaležen naj bo liberalcem, da niso posvečali njegovi osebi v javnosti večje pozornosti.
— Shod Slomškarjev. S Štajerskega se nam piše: »Slovenec« je dne 30. m. m. poročal, da je pri shodu Slomškarjev govoril v imenu slovenskega učiteljstva ob mejah nadučitelj g. Vauda iz Veržeja pri Ljutomeru. Te meje so menda na drugi strani Mure pri ogrskih Slovencih. Štajerski učitelji ga niso pooblastili in protestirajo proti smelosti, da je govoril v nji hovem imenu.
— Škofova zavarovalnica. Bankerot duhovniške zavarovalnice »Unio catholica« je v klerikalnih krogih obudil strah in trepet. Boje se za usodo škofove zavarovalnice in zato vpijejo kakor brezumni na nas, ker smo tako drzni, da sodimo o tej zavarovalnici ne s stališča koristi klerikalne stranke ali firme Vencajz & Brejc, nego s stališča obče koristi. »Unio catholica« je propadla, ker v državi ni bilo prostora za novo zavarovalnico, ker je imela premalo kapitala in razni »žegni« tega nedostatka niso nadomestili in ker ni mogla vzdržati konkurence drugih velikih, denarno dobro podprtih zavarovalnic. To je bil povod, da je prišla v stiske. Hotela si je potem z goljufivimi manipulacijami pomagati, kakršne so v navadi tudi pri gotovih kranjskih katoliških konsumih in posojilnicah, a tudi to ni šlo in tako je prišel bankerot. Le prava sreča je, da so se druge zavarovalnice usmilile zavarovancev ter jih obvarovale velike nesreče. Prav iz tistih vzrokov, kakor »Unio catholica«, propade tudi škofova zavarovalnica, ker tudi ta nima pogojev za obstanek. V časih, ko se je ustanovila banka »Slovenija« nesrečnega spomina, je bilo še mogoče ustvariti narodno zavarovalnico, danes pa to ni več možno, ker seje zavarovalstvo tako razvilo, da Slovenci ne zmoremo potrebnega kapitala in bi absolutno ne mogli prenesti tacega rizika, ker smo v to gospodarski preslabotni. Pri nas je mogoče ustvariti narodno zavarovalnico le, če bi se uvedlo obligatorno zavarovanje in če bi take zavarovalnice ustvarile vse slovenske dežele skupno. Taka zavarovalnica, ki bi jo ustanovile Kranjska, Primorska, Sp. Štajerska in južna Koroška, bi imela upanje, da se razvije, druga pa nobena. Najmanj upanja ima pa klerikalna strankarska zavarovalnica, ustanovljena na nezadostni podlagi in z nezadostnimi sredstvi. Ko bi nosili odgovornost za to spekulativno podjetje nekaterih denarja lakomnih klerikalcev voditelji te stranke, ko bi škodo morali nositi, bi nam gotovo ne prišlo na misel, baviti se s tem zavodom. Toda, če zavod propada, in to je neizogibno, imelo bo škodo ljudstvo, trpel bo naš itak sestradani kmet, nastane izguba na narodovem premoženju, in to nam veleva, da ljudstvo svarimo pred to zavarovalnico, zakaj čim manj je zavarovancev, tem manjša bo občna škoda, ki jo provzroči propad tega društva. Sicer pa bomo imeli v kratkem priliko, se obšir neje baviti s to zavarovalnico.
— Idila škofove oštarije. G. knezoškof ima to hvalevredno lastnost, da se ne sramuje svojih sorodnikov, ampak jim rad pomore do boljšega kruha. Seveda je to sorodništvo postalo precej ošabno in visoko. Tako se o škofovem kočijažu, ki je menda škofov bratranec, pripovedujejo različne anekdote. Omenimo naj samo jedno. Hudobni jeziki pripovedujejo, da ima kočijaž navado, kadar škofa vozi na razne vizite, da se mogočno obrne nazaj in vpraša: »Tone, kam pa zdaj?« Beležimo to seveda z vso reservo. Tudi če je to le satira, je dobra, ker kaže, kako visoko je postalo to sorodništvo g. knezoškofa. Tega je pa g. knezoškof sam kriv, kakor kaže naslednja dogodbica. Pred kratkim je nekdo,
ne vemo ali po opravkih ali iz radovednosti, šel v takozvano škofovo oštarijo. Lastnik te oštarije je škofov brat, opravila vrhovne natakarice izvršuje škofova gospa svakinja, a tudi dva hlapca, ki služita tam, sta menda s škofom v sorodstvu. Rečeni gospod, prišedši v to oštarijo, je zazrl idiličen prizor.  Okrog soda je bila zbrana vsa  »žlahta«, gospod  knezoškof, njegov brat, gospa svakinja in oba hlapca-sorod-nika.  Na sodu so imeli liter vina in ga skupaj pili, prav po domače.   Menda je samo en glaž krožil in čuli so se krepki glasovi: »Na zdravje!« Naš znanec ni hotel motiti te idile in jo je lepo odkuril. Nam je pa mož zatrjeval, da po njegovi sodbi bi tako visok knez katoliške cerkve, kakor je škof, pač moral malo gledati na svoje dostojanstvo, in ne bratovščine piti z vsakim, tudi ne v oštariji, ki se je otvorila samo, da bi imeli naši pošteni gostilničarji škodo. Mi pa smo možu rekli, naj si take pomisleke izbije iz glave,  če bi škof imel  prave nazore o svojem dostojanstvu, bi bogatemu svojemu bratu sploh ne bil dovolil, napraviti ta »buschenschank«, še manj pa bi bil dovolil, da kaplan Na-drah pri sv. Jakobu s prižnice upije, kako so ljudje neumni, da hodijo v gostilne, naj raje vino na dom  nosijo in ga doma popijejo.  Taka,  sicer previdno zasukana, a vendar vsakemu razumljiva cerkvena reklama za škofovo oštarijo, je naravnost škandal, ki pa dobro kaže, kako daleč smo že prišli.
— „Slovenac" za disciplino pri slovenskem gledališču. Kadarkoli je pri slovenskem gledališču kak nered, vselej je »Slovenec« zaščitnik nereda in nediscipliniranosti. To opažamo že leta in leta. Svoja predala odpira na iztezaj nemirnim in disciplino rušečim članom slovenskega gledališča in meče sistematično polena pod nogo vsakemu odboru dramatičnega društva. Zato nas njegovi napadi ne vznemirjajo več. Navadili smo se jih in ignoriramo jih, kakor jih ignorira odbor dramatičnega društva. Sinoči je poskusil »Slovenec« zopet predstaviti odbor slovenskemu občinstvu kot ljudi brez srca in pravičnosti. Stvar pa je docela naravna in docela pravična. Neki član je bil spočetka sezone na lastno prošnjo angaževan s 70 gld. na mesec. Ko je dospel v Ljubljano, je odbor na njegovo prošnjo angažiral še ženo njegovo ter ji plačeval 40 gld. na mesec, dasi spočetka in v pogajanjih o ženi niti govora ni bilo. Žena pa je bila bolna in igrati ni mogla. Vendar ji je odbor še do 1. jan. plačeval gažo, dasi kot igralka ni nastopila že par mesecev. Dotični igralec pa je m. m. sredi neke drame nakrat in proti pogodbi zahteval še poseben honorar. Ker mu ga odbor ni hotel dati, se je po drugem dejanju slekel in prepustil dramo svoji osodi. Razen tega je razžalil nekega odbornika in pred generalno iz-kušinjo pustil režijo neke opere. Odbor ga je zategadelj seveda odpustil. Na prošnje tega igralca in njegove žene pa se je odbor igralca usmilil in sklenil, da angažira gospoda L. zopet in sicer da mu da 10 gld. na mesec več kot je že imel. Na ženo, ki je bolna in zato nerabna, pa ni odbor reflektirai več. Igralec ponuđene gaze ni sprejel ter je engagement odklonil celo tedaj, ko mu je odbornik pridel še 10 gld., tako da bi bil imel g. L. po novi pogodbi s starimi pogoji in z obveznostmi, ki se tičejo vseh drugih igralcev, gažo 90 gld., na mesec. Odbor ni zahteval nič novega in nič težjega kar zahteva od ostalih članov, nego je spričo nediscipliranosti dotičnega Člana svoje navadne pogoje le še izrecno in natačno specificiral. To je vsa najnovejša gledališka afera. Odbor je šel v svoji odpust- in popustljivosti do skrajnje meje in ga ne zadeva nobeno očitanje krivičnosti. Veselilo nas bo, ako se pokažejo »Slovenčevci« vsaj v tem slučaju enkrat res plemenite in radodarne.
— Nesreče očeta Cof ka. Morda se čitatelji še spominjajo vrlega očeta Cofka iz Šmartna pri Litiji. Zaslovel je po avojih »arabcih«, katere je pa menda že vse »šintar« dobil v roke in zaslovel tudi kot župan in kot uzor klerikalcev, a zadnji čas se ni nič posebnega o njem čulo. Da mož ne bo popolnoma pozabljen, se ga moramo vendar zopet jedenkrat spomniti, zlasti, ker sta se mu zadnji čas primerili dve nesreči, in sicer obe pri — so-
dišcu. Ni še posebno dolgo tega, kar je bil oče Cofek obsojen — ne vemo če na 24 ali na 48 ur. Seveda je kot moder mož vložil priziv. Ker pa rešitve dolgo ni bilo in le ni bilo, se je oče Cofek naveličal čakanja in se dal zapreti. Prenesel je svojo kazen s tisto udanostjo v voljo božjo, ki odlikuje vse prave katoliške može. Ko je že večji del svoje kazni prestal, pa so se odprla vrata in jetničar je očeta Cofka postavil čez prag, ker je bila višja instanca očeta Cofka oprostila krivde in kazni. Lahko si je misliti, kako pisano je oče Cofek gledal, ko se mu je dopovedalo, da se je po nepotrebnem dal zapreti. Na zadnji dan starega leta je oče Cofek zopet stal pred kazenskim sodnikom, in ta dan ga je zopet zadela nesreča. Spoznan je bil krivim častikraje in obsojen na osem dni zapora, poostrenega z jednodnevnim trdim ležiščem. Ta dan je oče Cofek še bolj pi sano gledal, sedaj pa ga mori skrb, če mu bodo »vrajtali« tiste ure, ki jih je prostovoljno in po nepotrebnem prebil v zaporu, ali če bo moral to kazen neprikrajšano prebiti.
— Slika iz kmetskega življenja v Slovenskih goricah. Nikjer na Slovenskem ni ljudstvo tako demorali-zovano kakor v Slovenskih goricah. To je bridka resnica in skrajni Čas je, da se vsi, ki hočejo narodu dobro, z združenimi močmi lotijo resnega dela za povzdigo tega ljudstva. Kake so razmere, so pokazale zadnje porotne obravnave v Mariboru, in to kažajo tudi novi slučaji. Naj navedemo jeden tak slučaj: Te dni je dalo sodišče zapreti tri znane tercijalke iz neke vasi v Slovenskih goricah, pobožno Jero P., ki je svoj čas nekega kaplana tožila pri dekanu, da prav ne mašuje, njeno pobožno sestro Lizo ter Lizino nezakonsko hči Mico. Že pred kakimi desetimi leti so bile te ženske v preiskavi zaradi detomora, a so po ceni izšle. Mica se je potem omožila z nekim Lovrecom, ali zakonska sreča je le malo časa trajala. Lovrec je nekega delavca sunil z nožem v trebuh: dotični delavec je umrl, Lovrec pa je moral za šest let v ječo. Ko se je vrnil, je bila njegova lepa in pobožna Mica že pri nekem vdovcu in neče več o možu nič slišati. To je moža razjezilo in izdal je v tej jezi rodbinsko tajnost, da je bila njegova žena kot samica trikrat v blagoslovljenem stanju, in da je vse tri otroke s pomočjo matere in tete umorila. Oče jednega teh otrok je bil takratni domači kaplan, oče druzega otroka pa sosedni župnik. Kakor se čuje, je Mica že priznala, da je ta dva otroka umorila, o tretjem pa neče nič vedeti. Obravnava bo vsekakor zanimiva.
— Repertoir slovenskega gle-daliča. Danes, v soboto se poje zadnjikrat v sezoni Bizetova krasna opera »Carmen«, v kateri ima gdč. Romanova glavno vlogo. Prihodnja predstava je v sredo (ne v torek!), dne 8. t. m. in se bo igrala Thomasova svetovnoslavna gluma »Charleyeva teta«. V petek dne 10. t. m. nastopita prvič kot gosta gdč. Mafenka Ševčikova in baritonist gospod Sig. Urich v Verdijevi operi »T r a v i a t a«.
— Pri slavnostnem Dvorako-vem koncertu „Glasb. Matice" jutri ob 5. uri popoldne bode c. kr. dvorni operni pevec z Dunaja g. Fran Pacal pri trikratnem nastopu pel: 1. Efektno in dramatično tenorsko arijo iz opere »Dimitrij«, 2. tri zelo poetične ljubavne pesmi iz op. 83. in 3. 1 gdč. M. De v dva dueta s spremljevanjem klavirja in lepi duet iz »Mrtvaškega ženin a«. — Pevski zbor izvaja veličastni, za slavnosten koncert zelo primerni 149 psalm s spremljevanjem orkestra in eden najkrasnejših kratkih a capella zborov »Padle so pesmi v dušo mi«. — Ker v Ljubljani ni dobiti basovskega klarineta, ki je pri »Divji ženi« in »Golobku« obligaten, in ne igralca«na tem instrumentu, naročila sta se oba iz Gradca od simfoničnega orkestra Spoerr. — Vstopnice se dobivajo v trgovini gosp. Lozarja tudi jutri od 9. do 11. ure in pred koncertom pri blagajni od 4. ure naprej.
— DomaČa umetnost. Akad. kipar Al. Repič je dovršil doprsni kip pesnika Miroslava Vilharja in ga izročil livarni. Kip se postavi poleti v Postojni. Akad. kipar Ivan Zaje pa je dovršil kip dr. Prešerna. Slika v »Oesterr.
III. Ztg.« je prav slaba in napravlja pre-ponižen vtisk. Tak pač original ni. Kip se
izroči livarni.
— Umrla je g. Ana Klemeno hišna posestnica in gostilničarka. N. V- ni. p.!
— Potovalec Hanslian, o katerem smo že poročali, da hoče prepotovati vso Evropo, je včeraj dospel v Ljubljano in se danes predstavil tudi v našem uredništvu. Jutri zvečer priredi pri »Llovdu« predavanje. Hanslian potuje vsled stave z uredništvom »New-York Herald a«.
— Detomor. Kakor smo poročali, je našel Zdešarjev hlapec Franc Bizjan dne 30. decembra m. 1. na Sirnikovem travniku ob progi južne železnice v grmovju skrito truplo novorojenega otroka ženskega spola. Otrok je imel vrat prerezan in je bilo brezdvomno, da se je izvršil detomor. Mestna policija in žandarmerija v okolici sta poizvedovali po nečloveški materi. Včeraj popoldne posrečilo se je mestnemu policijskemu detektivu Lovrencu Demšarju priti na sled morilki in jo aretirati. Morilka je 231etna dekla Marija Cakš iz Gaja v šmarskem sodnem okraju na Štajerskem, službujoča tukaj v Levstikovih ulicah št. 15. Marija Čakš je bila noseča, a je znala to tako prikrivati, da še domači tega niso opazili, pač pa je bil to opazil detektiv, ki jo je večkrat srečal in poznal. Ko jo je po praznikih spet videl, se je prepričal, da je morala že poroditi. Včeraj popoldne je šel k njej na stanovanje in jo vprašal, kje ima novorojenega otroka. Marija čakš se je detektiva prestrašila in je najpopred dejala, da je bil otrok mrtev in da ga je raz šentjakobski most vrgla v Ljubljanico, pozneje pa je priznala, da je otroku, ki je prišel živ na svet, z žepnim nožem prerezala vrat in da je otrok, ki se je našel na Sirnikovem travniku, njen otrok. Porodila je bila teden dni pred Božičem ponoči in je otroka takoj po porodu umorila. Truplo je skrila do dneva za posteljo v sobi, kjer spi, na večer pa je je nesla v drvarnico in je skrila za drvi in šele drugi dan zvečer je vzela novorojenega otroka, ga zavila v papir in nesla na kraj, kjer se je našel. Otroka je položila nagega v grmovje, ker se je bala, da bi jo papir izdal. Ko je brala v »Slov. Narodu«, da so našli na travniku mrtvega otroka, ki je najbrže umorjen, se je zgražala nad nečloveško materjo. Policija je Marijo Čakšovo izročila c. kr. deželnemu sodišču.
— Blazna ženska. Danes ponoči so pripeljali iz Radeč v Ljubljano blazno Rozalijo Rasberger, mežnarjevo ženo iz Borovaka, v občini sv. Križ. Spremljala sta jo 61 let stari mož in neki drugi moški, katerima pa je med vožnjo v blaz-nico na Studenec ušla z voza. Žena ima fiksno idejo, da ne dobi pri »povedi odveze. Ko je bila še zdrava, je neki vedno čepela v kaplanovi spovednici.
— Konj »plašil se je včeraj popoldne na Dunajski cesti posestniku Matiji Zorcu iz Lobrave in je prevrnil voz na tir električne železnice. Električni voz je zadel v Zorčev voz in je vrgel voznika z voza, da bi bil skoraj prišel pod električni voz.
— Pod plavom na Sv. Petra nasipu so našli žensko obleko, krilo, robec in jopo. Vse je bilo skupaj zvezano.
— Z bodalom je hotel včeraj zvečer neki vojak suniti gostilničarko Marijo Kramarjevo na Dolenjski cesti št. 5, ker ga je hotela iz gostilne zaradi nespodobnega vedenja odstraniti.
— Sladkor je ukradel neznan tat Perdanovemu hlapcu Jožefu Petriču z voza in ga je postavil v vežo hiše št. 38 v sv. Florijana ulicah, kjer se je pozneje našel. Sladkorja je bilo 12 kg.
— Pogrešani Malinowsky si ni končal življenja, kakor se je domnevalo, ampak je bil šel v bolnico, iz katere je bil danes zopet izpuščen.
— Svojim prijateljem in znancem, ki so se me prijazno spominjali, posebno ob novem letu, se prisrčno zahvaljujem, ker mi ni bilo možno, da se vsem posebej zahvalim. Ob jednem si usojam, jim naznaniti, da se mi je zdravje izdatno izboljšalo, da morem opravljati navadne svoje lažje posle. Pač pa se hočem ie zdržati napornega in razburljivega gledališkega delovanja, dokler popolnoma ne okrevam. Z najsrčnejšim pozdravom in Na zdar!   Josip No 11 i.
* IQP milijard minut. Dne 3. avg.
i. 1. ob 10. uri dopol. bo minulo 100 milijard minut, odkar je bil rojen Krist. Ako pa se oziramo tudi na prestopna leta, tedaj je prešlo po Kristovem rojstvu že aprila meseca preteklega leta 100 milijard minut in smo sedaj  že v 101 milijardi.
* Živo srca izven telesa. »Vos-sisehe Ztg.« in razni nemški listi poročajo, da se je na fiziološkem kongresu v Tu-rinu posrečilo videti delovanje srca izven telesa, in sicer je kazal profesor Lock zajčje srce, kako bije. Tudi profesor Kub-ljako v Peterburgu je pokazal, da je možno še več ur vzdržati srce utripajoče. Srce sme ostati do 20 minut mrtvo, a potem, če se mu dovaja neka tekočina telesne gorkote, bije zopet. Zdravniki trdijo torej, da živi srce še nekaj ur po smrti.
Umor starca. Iz Dobrzana poročajo: Ponoči 29. decembra sta delavca Blažkovec in Boška popijala vso noč. Domov grede sta ujela psa in ga neusmiljeno trpinčila. Na cesti je delal že 861etni cestar Jurij, ki je pijana delavca grajal. Blažkovec je zgrabil lopato in Jurju raz-klal glavo. Nato sta oba z lopatama raz-sekala truplo. Morilca sta že v ječi.
* Radi zobobola v smrt. Dvajsetletni črevljarski pomočnik Fran D. na Dunaju se je hotel zastrupiti, ker ga je strašno bolel zob. Popil je fosforjevo raz-stoplino, a so ga še rešili.
* Dota po teži neveste. Na Silvestrov dan je bila v Kraljevem Gradcu poroka hčerke posestnika Josipa Duchačka z gostilničarjevim sinom Vaclavom Budi-lom. Na svatovŠčini je dejal nevestin oče: »Svoji hčeri dam toliko kron za doto, kolikor jih v poročni obleki odtehta« Na to so nevesto stehtali in našli, da tehta 02 kg. Oče je šel na to v svojo blagaj-nico in prinesel vrečo, v katero je nasul kron za 62l/a kg. Pol kg je dodal za vrečo. Ko so krone prešteli, jih je bilo 13.500.
* Vsa rodbina umorjena. Iz
Lvova poročajo: V vasi Zawi«nia pri So-kalu so vdrli ponoči v hišo nekega gostilničarja morilci ter umorili gospodarja, mater in hčer. Zjutraj so našli vse tri mrtve. Preiskava je dognala, da so bili trije najbogatejši kmetje iz vasi, ki so že dolgo živeli z gostilničarjem v sovraštvu.
* Angleški častniki morilci. Iz Pretorije se poroča nemškim listom sledeče o grozovitosti Angležev v Južni Afriki: Na Severu Transvaala, zahodno Pietersburga, je gorat, a jako plo-dovit okraj, ki se zove »Spelonken«, ker so se ondi skrivali roparski kafri. Okraj je zasedlo 120 mož takozvanih »Busch-veldt - Carbineers«. V sredi m. L so ujeli Angleži najprej 6, potem 3 in končno 8 Burov. Pri tem lovu sta bila tudi dva častnika. Ta dva sta poslala svoje patrulje strani in med tem s svojim revolverjem ali karabincem postrelila ujetnike. Potem sta pa dejala, da so hoteli Buri pobegniti. Moštvo in podčastniki so bili baje radi take brezsrčnosti sila ogorčeni ter so vse početje svojih častnikov objavili. Vrše se sedaj preiskave, ki pa se morda potlačijo. A taki dogodki morajo Bure le še bolj razbesniti.
Društva.
— Žensko telovadno društvo V Ljubljani imelo bo v četrtek dne 9. t. m. na galeriji Sokolove dvorane v »Na.', domu« svoj občni zbor. članice se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
— Ljubljanski „Sokol" je imel, kakor vsako leto, 31. dec. Silvestrov večer po vzporedu, katerega smo že priobčili. Glavna točka vzporeda je bilo sviranje meščanske godbe, kije pod vodstvom spretnega g. kapelnika Beniška prav pridno svirala in žela mnogo priznanja. G. Be-nišek je spremljal na klavirju tudi g. Polaška, ki je zapel dve Vilharjevo pesmi. Za zabavo so konečno skrbeli »strunar iz Afrike«, ki je igral ni 12 instrumentih in pel kuplete ter igralci gg. Lovšin, Perdan, Nučič in Roječ, ki so prav dobro igrali Borštnikov komični prizor »Ponesrečena glavna iz-kušinja«. O polnoči je imel podstarosta g. dr. Kušar nagovor, kateremu je sledila lepa živa slika, Večer je bil zelo animiran in gre reditelju g. Trglovu vse priznanje.
— Narodna čitalnica v Ljubljani vabi svoje člane k društvenim plesnim veselicam, katere priredi v letošnji predpustni dobi in katere se bodo vrstile kakor sledi: 1. »Promenadni koncert s plesom« dne 6. januv. 1.1. 2. »Plesni
večer« dne 18. januvarja t. L 3. »Zaključni plesni venček« dne 8. febru-varja t. L Pričetek vseh teh veselic, ka tere ae bodo vršile v veliki društ. dvorani s sodelovanjem ljubljanske meščanske godbe, je ob polu deveti uri zvečer.
— Pevsko zabavo priredi 6. t. m. popoldne Žirovnikov pevski zbor iz Št. Vida pri »Miklavu« v Dolnicah.
— Slovensko bralno društvo v Kranju priredi v nedeljo, dne 5. januvarja 1902 v Sokolovi telovadnici (gosp. V. Omersa) veselico s plesom. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 4. januvarja. Včeraj je bil dvorni dine, na kateri so bili povabljeni vsi ministri. Po dineju je cesar imel cercle. Ni izključeno, da se bodo v prihodnje tudi odlični poslanci vabili k takim dinejem.
Dunaj 4. januvarja Budimpeštanski listi poročajo obširno, da je aneksija Bosne in Hercegovine sklenjena stvar. Dalmacija se združi s Hrvatsko, Bosna in Hercegovina pa dobita svojega bana v osebi Kallava, vse skupaj pa bi spadalo ped Ogrsko V tukajšnjih političnih krogih se tem poročilom ne verjame.
Praga 4. januvarja. Deželni zbor razpravlja včeraj in danes o budget-nem provizoriju. Vnela se je velika politična debata. Vsenemci so izjavili, da se ne udeleže spravnih konferenc, dokler se ne uveljavi nemški državni jezik. Baxa je posebno ostro govoril in sicer na najvišjo adreso.
Kolonija 4. januvarja. „K61n. Ztg" naznanja nove represalije zoper pruske Poljake. Nota, ki jo je priobčila „Nordd. Allg. Ztg", je bila po zatrdilu „Koln. Ztg" samo formelno naperjena proti avstrijski vladi, pravi njen namen pa je bil, naznaniti Poljakom, da bo pruska vlada najostrejše postopala proti njim, ker so pruski vladi nevarni.
Sofija 4. januvarja. Ministrstvo Karavelov je odstopilo, novo ministrstvo je sestavil Danev. V novi vladi so sami Cankovisti.
Madrid 4. januvarja. V mestu Merja so bili velikanski izgredi zaradi novih davkov. Izgredniki so vžgali poslopje davčnega urada. Iz istega vzroka so bili tudi v Barceloni izgredi.
London 4. januvarja. Osrednje glasilo katoliške stranke trdi, da je papež sestavil posebno komisijo, ki naj preišče nedostatke v katoliški cerkvi. Načelnik te komisije je kardinal Pa-rocehi.
Bruselj 4. januvarja. Po Kriiger-jevem naročilu je transvaalski podpredsednik Schalk- Burgher vprašal vse burske zapovednike, pod katerimi pogoji naj se sklene mir. Vsi so se izrekli, naj se sklene mir, le če prizna Angleška popolno neodvisnost burskih republik, sicer pa naj se nadaljuje vojna do zadnje kaplje krvi.
Narodno gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani- V meBecu decembru 1901. je bilo vloženo pri Ljubljanski kreditni banki na vložne knjižice in na tekoči račun 837.081 33 K, vzdignjenih pa 543.550 99 kron. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca decembra 1901 3442.94780.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca decembra 1901 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 979 strank 540.352 K 40 h, 716 strank pa dvignilo 538.985 K 13 h. V IV. četrtletju 1901 dovolilo se je 73 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 213 660 K.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu decembru 1901 je 131 strank vložilo 41.661 K 09 h, 36 strank vzdignilo 12.486 K 17 h, 13 strankam se je izplačalo posojil 20.860 K, stanje vlog 302.735 K 69 h, denarni promet 79.577 K 60 h.
Listnica upravništva.
Gosp. Fran PerSina, c. kr. žand. vodja v Št. Juriju pri Kranji: Znesek 10 K, katere ste dne 1. jan. t. 1. pomotoma poslali na nas namesto listu »Gorenjec" in „Dij. kuhinji v Kranji", sprejeli smo vsled Vašega današnjega obvestila na račun naroCnine c. kr. žand. postaje v Št. Juriju pri Kranji in je sanjo plačano s tem zneskom do 31. maja t. 1. — Zdravi!
Darila.
Upravnlitvu našega liata so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod
Ivan Sbrizaj, dež. inžener s Boprogo, bivajoč sedaj na Dunaju, 4 K kot oprostilo od novoletnih voščil,
— Rodbina Orožnova v Trebnjem 5 K, kot odkupnino od novoletnih voščil. — Vesela družba pevcev pri Daneju na Bledu 2 K 80 vin. — Iz nabiralnika v gostilni „Slovan" na Vranskem 8 K 60 vin.
— Vesela druZba na Silvestrov večer „pri združenju" v Šiški 21 K 80 vin. — Skupaj 42 K 20 vin.
— Živeli!
Za Prešernov spomenik. Gospića Cecilija Budinek v Kranjski gori 16 K. nabrala v družbi kranjskogorskih naprednjakov. — Živeli!
V kurist tukajšnjemu ubožnemu zavodu oprostili so se povodom oproščenja čestitanja ob novem letu z denarnimi doneski sledeči gospodje : Jtsip Lavrič, župnik; Valentin Remškar, kapelan; Ivan Ferjančič, krčmar; dr. Štefan Kraut, c. kr. okr. sodnik; Valentin Vončlna, c kr. oficijal; Ivan Že-leznik, c. kr. sod. kancelist; Oton pl. Detela, vodja c. kr. okr. glav.; Miha Goatiša, posestnik; Karol Puppis, trgovec; Franc Majdič, c kr. okr. živino-edr ; Julij Lenassi, župan; Franc Gostiša, posestnik; Leop. Punčuh, nadučitelj. (23) 2£w0»axa#9£v«» «K-«o>a». JLogatf«-.
Zupan: Jul. LenaMNl.
Ceneno domače zdravilo.   Za uravnavo in
ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovejra Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1  (12—1)
Praiko ti o m are mazil*. Zares koristno Bredstvo, ki se že okoli 40 let z vspehom uporablja, je .Praško domače mazilo" iz lekarne
B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. Kadar se je kdo ranil, ni ga boljšega sredstva, da se bolečina zmanjša in rana hitro zaceli, kakor to mazilo. „Praško domače mazilo" se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah — Glej inBerat!
Umrli so v Ljubljani:
Dau 1. januarja: Ana Klemene, posestnikova žena, 44 let, Krakovski nasip St. 14, vnetje prsne mrene — Fran Slanovc, mestni ubog, 83 let, Kar-lovska cesta št. 7, ostarelost. — Jožef Vozel, dninar, 62 let, Radeckega cesta št. 11, ponesrečenje.
— Ana Marolt, učiteljeva hči, 2", leta, Karlovska cesta št. 6, jetika.
Dne 2. januvarja: Olga Škof, hči raznašalca tiskovin, 4 leta. Cerkvene ulice št. 21, vnetje možganske mrene._
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m. Srednji zračni tlak 736*0 ram.
i              Stanje! g i3 ; I«-g
g  Časopa- baro-j §.> j Vetrovi j   Nebo   g j
q • zovanja ; metra! g g j j o 3
v mm. 3 i p >
3. ! 9. zvečer 734 6 I    1*5 j sr. sever    megla J g"
4. 17- zjutraj , 740 3 — 19 brezvetr.' megla i ° „ j 2. popol. \ 740 8 j    2 9 slssvzh. '   jasno j§
Srednja včerajšnja temperatura 3*5*, nor-
male: — 2 7".
Dunajska borza
dne" 3. januvarja 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 9920
Skupni državni dolg v srebru .... 99 15
Avstrijska zlata renta....... 11890
Avstrijska kronska renta 4°/..... 95 95
Ogrska zlata renta 4°/........ 118'70
Ogrska kronska renta 4"/0 ..... 9440
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1590 —
Kreditne delnice......... 635 75
London vista.......... 239 10
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 15
20 mark............ 23 44
20 frankov........... 19 04
Italijanski bankovci........ 93*80
C. kr. cekini........... 11*30
Zahvala.
Za mnoge dokaze ljubeznjivega sočutja mej boleznijo in o smrti naše preljube, nepozabne sestre, svakinje in tete,
gospodične
Marije Gestrin
kakor tudi za obilno spremstvo k zadnjemu počitku ter za krasne vence, se prisrčno zahvaljujejo
(37) žalujoči ostali.
V Ljubljani, 4. prosinca 1902.
Pri kataru
sapnik organov, kašlju, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
BI*!*
nara«a«
alkalična kislina
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (30—1) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
TV^edieince
Išče gospico, katera bi ga pri zadnjem rigorosu denarno podpirala. Zakon ni izključen. Slika se prosi. Dopisi pod ,,V. V. -4'* poste restante Graz.
(33)
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbena: Ludwlg Csterrelcher, VIII., Deutsche gass« 8, Budapest. (2394—10)
Na parnih žagah izurjeni
m a šini st
zanesljiv in trezen, se oglasi lahko takoj pri Franjo /n*ur-Jii. Staritrg pri Rakeku. (2874—3)
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča
pekarna in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Ljubljana, Stari trg 21.   ,38-i)
Obrtniki
kateri žele napraviti svoje delavnice z električno gonilno silo dobijo prostor in moč pod jako ugodnimi pogoji ob državni cesti v daljini četrt ure od kolodvora Kranj.
Za obrtnike, kateri hočejo ustanoviti lastno obrt, je najboljša priložnost.
Natančnejša pojasnila daje lastnik A. Kreuzberger v Kranju. (28)
Št. 46058.
(25-1)
Ustanova za sirote.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjeno je mesto Jožefe Jale-nove ustanove za sirote v znesku 84 K na leto.
Prošnje za podelitev te ustanove, do katere imajo pravico v Frančiškanski, v St. Peterski ali v Št. Jakobski župniji v Ljubljani rojene sirote, ki še niso 15 let stare, vložiti je tukaj do 20. januvarja 1.1.
Magistrat deželnega stolnega mesta LJubljane
dne 29. decembra 1901.
z zadostno vodno močjo
in s 4 orali posestva vse blizu Kranja na   Gorenjskem   se   iz   proste roke
proda,
Natančneje se poizve pri posestniku I Francu Breceij-u na Rupi, pošta I Kranj, Gorenjsko. (9-1)
C«, kr. ifitf1|sfci jfc irhm žtltznl—■
Izvtd iz voznega reda
valjava« Mline 1. oktobra 1*01. leta. Oihed li LJakljana ju*, kol. Profa te« Trali. 0» Vi. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeate, Inomoat, Monakova, Ljubno. čez Salstba) v Anine, Solnograd, Aes Klein-Reifliag v Stejr, v Line na Daaaj via Amatetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbi*, Poatabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selstbal v Solnograd, Inomoat, fiea A um te 11 en na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pon-tabeL Beljak Celoves, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Iaemast, Monakovo, Ljabno, 6es Selzthal v Solnograd, Leud-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, čes Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prage, (direktni vos I. in II. razreda), Lipsko, Danaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, I no most, Monakovo. (Trst-Monakovo direktai vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mssto in v Kočevje. Osobni vlaki: Oh 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoladne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juz. ko]. Proga .1 Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amatetten, Mouakovega, lnomosta, Franzensfeste, Solno^rada, Liuca, Stejrra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in 11. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri IS na dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstettan, Karlovih varov, Beba, Marijiuib varov, Plzua, Prage, ;diraktni vozovi L in U. razreda), Budejevic, bolnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bi-egenca, lnomosta Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako tega, Iuomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega maata ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob b. uri in 44 m zjntraj, ob 2. ari 32 m popoladne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne. ob ti. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praanikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. is gajantsa Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 aa dopoludne, ob ti. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
Red Star Line, Antvverpen
^^^^^ r
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v Nevv York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dnnaji
ali (1115—23)
Ant, Robek, konc. agent
v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
% Tovarna pečij
« in raznih prstenih izdelkov
! Alojzij Večaj
I v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča   vsem zidarskim mojstrom   in stavbenikom svojo veliko zalogo
naj modernoj dih prešanih ter barvanih prstenih
lnnajtrpežnejšlh
sledilnih ognjišč
laBtnoga izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po av »J ai i #.J I li rrnah.
m
'A Ceniki brezplačno in pošt (i (32)      nine prosto. (1)
le«!
1 : i
■
e
I
I I
i 1
♦
i i I
♦
•e
i
i
i
♦ ♦
1
e
I
Kot blagajničarka
v trgovino ali pa kot pisarica v kako pisarno želi vstopiti izobražena gospodična.
Ponudbe pod  A. S. Martinova cesta 23 v Ljubljani. (4—2)
Vnak dan sveže ln fine
pustne krape
priporoča slaSčičarnica   (2872 - 2)
IES. ICirloiscli-a _Ljubljana, Kongresni trg._
Wer je brivec Ivan Cekorič iz ne-
znanih vzrokov pustil obrt, zato se
ToriTrnicSL
v Domžalah (24-1) odda.   takoj   v najem.
Več se poizve pri hišnem posestniku Ivanu Flerinu v Domžalah št. 89.
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani išče moža s strokovnim znanjem kot
komptoarista.
S potrebnimi spričevali opremljene ponudbe je vložiti do 15. jan. t. 1. (31)
Glasovir
dobro ohranjen iz Ia dunajske tovarne se radi preselitve proda po ugodni ceni. — Istotam je tudi na prodaj mlad pes (Doga) pristne angleške pasme star 8 mesecev in 80 centimetrov visok.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (21—1)
V najem se da lokal
ozir. proda se stara dobro upeljana špecerijska trgovina z žganjetočom v nekem trgu na Dolenjskem. Pri prev-zetju zahteva se tretjina, t. j. okoli 1000 K na račun, drugo pod zmernimi pogoji. Naslov se izve pri uprav. »Slov. Naroda.«
_(35-1)
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-1)
Zastopstvo za Kranjsko In Primorsko:
Fran Rofialk
EJubljaita. Pred škofijo nt. 99.
V poslopju meščanske bolnice.
V«top m Hsadnearas trara. Poa;ararJrv trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
Samo še danes, v soboto, 4. Januvarja: 1 e 13 * * Svie a.
Od nedelje, 5. do II. januvarja
Otvorjeaao >»aU «luii. tudi ob aaedeljnlt In  praznikih,  od  9. ure  zjutraj do
S. ure zveeer. (26) Vstopnina za odrasle 40 ti. za otroke, dijake in vojake do narednika «€■ h.
Čudežna svetlita.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih cenah.
Lekarna   ,pri orlu"
v Ljubljani, Jurčičev trg št, 2
priporoča:
Povsod znane „Iiunajeike želodčne
kapljiee", 1 stekl. 20 h, 6 stekl. 1 K.
Da»?-puder, priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna škatljica 30 h. 1 veCja Škatljica 50 h.
Iflentho I »prašek za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehastih Skatljicah a 60 h.
K temu Hlenthol zobna In uMlna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K.
Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo zaneai-l|lvo masna, elsta kemične
sodovica in pokalice.
S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko. XJastxj.iDsz:
Mr. Ph. Mardetschlaegsr, lekarnar in kemik.
trgovina z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Stari trg št. 28
Sriporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih vleareklb žepnih ln atenskih ar. Nikelnasta remontoar ara. ... od glđ. i*eo. Srebrna cilinder remontoar ara „ „ 4*—. Trgovina f/seh optlenlh predmetov* očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m lavrfajejo natančno ln i Jamstvom.
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blag. je znano dobro in se prodaja po tovarniških cenah.
Sukneni ostanki
različnih vrat za polovico eene.
Vzore« pošilja na zahtovanjo poštnina pruta.
Fotografi«
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v -Zvezdi*.
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
M. Pakič
ZL_i]Ta."t>lja.na-.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
►
<   Josip Reich
«1 likanje sukna, barvarija in > J kemična spiralnica £ 1]  Poljanski nasip — Ozki ulica it, 4- £
J se priporoča za vsa v to stroko spadajoča W 1 dela l
™        Poatraiba toftna. — Oene nlake. ■
iiiimi
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka ze dame, goepode In otroke Je vedno ne Izbero.
Vsakersna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
iiiiiiiiiiiiii imimmimi
Stavi trg tatov. 21.
Pekar ij a in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja. St&vl trg štev. 32.
>o*oc«coaocHScq
Avgust Repič, sodar 1
LJubljana, Kollzejsks ulice štev. 16 f
(■v Trnove aao.) * izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne W
I u&sr »ode ~&»q I
£ po najnižjih cenah. 1
I Enpnje ln prodaja staro vinsko posodo. g
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip st. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
dtadilnih ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSe*.
ta«
Vsprejme se
krojaški učenec.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2825 — 2)
Trgovina mešanega blaga
z žganjetočem, katera že obstoji skozi osem desetletij, se zaradi slabega zdravja z zalogo in hišo vred prav pod ugodnimi cenami proda, ali pa kakemu spretnemu trgovcu w najem da.
_(2718—4)
aselj
utolažijo || preizkušeni in fino okusni
I(2344 9)   Kaiserjevi b
prsni bonboni
M f\      notmiiUo overovljenih J i AJI  eprieeval jaiiioi za jotot £m I TU  vspeh   pri kailj«. hripavosti, katarju in zasllženju. Mestu teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnkdczyju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojević.
Občinskega redarja in sluge
služba v trgu Šmarje pri Jelšah na
Štajerskem se odda: Prositi je do 15. januvarja 1902. Dohodki 360 K in pristojbine od oklicov in odgona
Občina trg, Šmarje pri Jelšah, dne 26 decembra 1901. (2827—2)
Župan: Ferlinc.
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja |
dobre vrste
kakor tudi (2626-11)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22.
knjigovodja
v kako trgovino želi vstopiti mladenič, ki je prebil v Gradcu izkušnjo v knjigovodstvu z odliko ter absolviral 6 razr. gimnazije. Kdo? pove uprav. .Slov. Naroda". (20—1)
Učenca ali praktikanta
iz dobre hiše sprejme tvrdka K h a m & Murnik, trgovina specerije, delikates in vinarna. (2826—2)
Jfcihče
naj ne zamudi oglasiti se za prevzetje^agenture neke najstarejše menjalnice za prodajo postavno dovoljenih državnih in posojilnih srečk'proti plačila na obroke. "S »J % i m j u provizija, predplačilo, ozir. Mtnlnn plnra., Ponudbe pod „V. Z. 8497-* na SSaaseastela lojcler, U u naj. (2634-6)
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln VIoMt (BrUx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 76 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem.     (2758 —G)
■t
A
Ji ll
i
Naznanilo in priporočilo, j§Sa^>
Podpisana si. občinstvu uljudno naznanjata, da dosedanjo gostilno j,pri Gambrinu" v židovski stezi st. 4 opustita, ter prevzameta
čLsne 3L. ja^n-cLTT-arja- 1901
restavracijo Auerjevih dedičev
v Wolfovih ulicah štev. 12.
Zahvaljujeva se torej tem potom vsem častitim gg. gostom in obiskovalcem najine dosedanje gostilne za poset iste in za prijazno naklonjenost, katero vživati nama je bila čast; obenem pa priporočava najino novo restavracijo si. občinstvu v cenjeni obisk, kjer bodeva, bodisi iz kleti ali kuhinje vsakemu najbolje postregla.
Vedno sveže pivo iz domače Auer-jeve pivovarne, kakor tudi fina, pristna in naravna vina. — Jedila gorka in mrzla ob vsakem času. — Opoldanska hrana in večerja v abonent.
Elegantni in prijetni zimski prostori in salon so društvom ter obiteljskim krogom na razpolago.
Z odličnim spoštovanjem
350_2) Alojzij in^Marija Rasberger.
J I
ki
10
uljudno naznanja otvoritev svoje odvetniške
pisarne
¥ Kamniku v hiši gosp. Kende
kjer je poprej bila pisarna; ranjkega dra.
Temnikerja, (27_1}
V Kamniku, dne 1. prosinca 1902.
Trgovina z železnino ..Merkur" Peter Majdič
v Gelji, Graška cesta štev. 12.
Zaloga lite železnine in lite posteklene posode iz Stechlavskih
fužin grofa Waldsteina.
Zaloga na debelo paiičnega železa žice, žebljev, železnine in vsega kovinskega blaga, posteklene posode iz pločevine, namiznega orodja, nožarskih izdelkov, inožnarjev, svečnikov, likalnikov, kaviuih mlinov, tehtnic, meril in uteži, bakrenih in železnih kotlov in kotlov za žganje
kuhati. (2—2)
Poljedelski stroji, slamoreznice in mlatilnice, sesalke, cevi iz železa in kamenščne, traverze, trstje, cement, strešna lepenka, stavbno orodje, samokoinice m dvokolnice.
Stanje hranilnih vlog:
Rezervni zaklad:
15 milijonov kron.
Mestna hranili
okroglo 350.000 kron.
lil
jriL&L Mestnem trgu
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in j:h obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaracunla
vlagateljem.
Za varnost vlog" jamči poleg" lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar nialo-letnih otrok in varovancev.
fpy Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. (i3-i)
mM Em.
Sašž.
Dobro izurjen
kletar in ekonom
išče službe v kaki večji trgovini z vinom ali na kako večjo posestvo kot oskrbnik.
Ponudbe prosi na upravništvo »Slov. Naroda«. (2806—3)
Tovarna za lesene klinčke
na Ogrskem išče spretnega
ier poslovodjo
ki je popolnoma izveden v izdelovanju po ameriškem sistemu in mora za brezhibne izdelke garantirati. — Istotam se tudi sprejme spreten
nožobrusilec.
Ponudbe s plačilnimi pogoji naj se pošiljajo na: Schmidt &_Perlfaster, Karansebes, Ogrsko. (2804-3
Pri ilesah, akrofrlnlh, angleški bolezni, kožnih Ispu »čajih, protinu, rrviiiullzmu. pri kolesnih %' vratu ln na pljučih, starem kaalju, za slabotna
malokrvne otrok« priporoCam bvoj povsod znani in priljubljeni In od zdravnikov valiko priporočani $106—8)
Lalmsen-ov jedoželeznati
(aalo lz kltovlk Jeter),
Ta Jako dobri in vspešno vplivajoči Jetrni tran presega po svoji zdravilni moči vse ehčne izdelke in novelsa zdravila. Okus jako fin in mil, zato ga jemljo radi veliki in mali brez gabenja ter ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo kakih 80.000 steklenic, kar najbolje izpričuje njegovo dobroto in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval Cena 3 In 6 K, zadnja količina se priporoča za daljao uporabo. Ozira naj se pri nakupu na tvrdko tovarnarja apotekarja Laliusrn-it v Bremah. V LJubljani se dobiva v lekarni pri „Mariji pomagaj, na Resljevi cesti St. 1, pri „Orlovi lekarni*-, na Jurčičevem trgu st 2, v lekarni pri „Angelju", Dunajska cesta št. 4, lekarna pri „zla-tem jelenu", na Marijinem trgu in lekarna pri ,,Jednorogu' na Mestnem trgu.
▼ celih vagonih po 100 nieter-b ki h stotov s Škal nudi
Brikets
vagon blizu 22000 kom. za 140 K.
Premog v koscih
za 32 kron
na vse železniške postaje, izvzemši one na progi Spodnji Dravograd-Celje, (2099-15)
Škalski rudokop za premog
Velenje (Juž. Štajersko.)
EpilepHiiai
(571-43)
Kdor trpi na padavi bolezni, krča ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sehwanen-Apotheke, Frankfurt a./71.
TJre.ćLxa.o ČLo^rolJerj-a (22)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice St. 6
■ aavmfaacas
10—M2 kuharic k 2—3 osebam, obenem tudi sobarice ali sluiahnike, dobra plača; 9—4 soltarice k posameznim damam, -t Iroljša dekleta na Ogrsko k otrokom. bone, prodajalke
za Ljubljano in za zunaj : čedne mlade natakarice za zunaj, izborno plačilo, služabnik v gosposko hišo pod dobrimi pogoji. Natančneje v pisarni, potnina tukaj.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke,
jopic in piaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po  meri se po
najnovejših ozorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Blaž Jesenko
Id ubijana, Stari trg št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
1» r» na |nl£ flls eenak.
Mehanik
lian M
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni m t roj I po najnižjih eenak. lllelkle in ▼ to stroko spadajoča popra-
_vil« izvršuje dobro ln eeno.
■V Vnanja naročila se točno izvrše",
MODERCE natančno no životni meri
za vsako starost, za vsaki život ln v vsaki faponi 8®   S§>   ®   S§>   @   priporoča   ©   ®   ®   @ ®
"CMPII/ l/CMDA v Ljubljani, Glavni trg
iiCIinllV ialNUH  ® ®štev.i7. m ©
Skladišče za modno blago, pozamentrlje, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a a a ■ a klobuka za dama. tkana In kratka roba na debelo In drobno, a a a a »
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1842.
I
Frančiškanska ulice 4. |
i I
Ljubljana,
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. jnine železnice.
Slikarja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika Izclrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tvh&h. za akad. slikarje.
Zaloc«
vsakovrstnih čopičev za pleskarje, slikarja in zidarje, itedilnega mazila za hrastove podo, korbolinoja itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo  sredstvo ra likaiije
sobnih tal pod imenom „Kapldol". Priporočava s« radi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Opravnika
kateri je kako kmetiško šolo z dobrim vspehom dovršil in kateri je tudi že v jednaki lastnosti dlje časa kje služboval, tako da je posebno v poljedelstvu in živinoreji popolnoma praktičen, išče podpisano vodstvo.
Letna plača znaša 900 kron in nadomestek za kurjavo 40 kron. Poleg teh prejemkov v gotovini, uživa opravnik prosto stanovanje ter deputat enega litra nepo-snetega mleka in en liter hišne pijače na dan. Prosto ima tudi svečavo ter mali vrtič, za katerega udobava potrebni gnoj.
Prosilci vlože naj svoje, s šolskim ter dosedajšnjim službenim spričevalom, opremljene prošnje pri podpisanem vodstvu prej ko mogoče.
Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu
na Dolenjskem.
Na Dolenjskem, dne 3. januvarja 1902- (36—1)
* bi
Stroje za poljedelstvo
*
vse vrste, kakor: slamoreznice, vitla (gepeljne), mla- }K
tilnlce, mlini za šrotati kakor tudi mlini s kamni za W
moko, kakor vodni mlini narejeni  in z roko ali s konji w
za goniti, jekleni plugi (sistem Sack), travniške brane, S
stroje za kositi itd. itd. ^
Vse vrste tromb in cevi za vodovode in tehnično 3Jv
potrebščino za tovarne. ^
Potem železniške šine, traverze, peči, fc cedilnike, ^
okovi za vrata in okna, kuhinjska oprava itd. itd. se ^
*
(2809 -3)
dobi najcenejše in najboljše pri
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedelskih strojev
)K       I-ovL'foljsira.ei, Dim &S&laz&» cesta, 13. q Stroji samo prve vrste.
O Slovenski ceniki ae pošiljajo na zahtevo brezplačno.
'^/'NA/rNA/'\A/\A/'\i/'\A/\A^\A/'\4/'\A/'^^NAj^\A/'\A/'\Aj^
•^^.^^..^^„^^ ,^^^^v     ^VN ^rv
* *
Izdelovanje sodavice |
z našimi avtomatično delujočimi stroji na sodavico prinaša obilo dobička.   Zahtevajte cenik ter proračune
stroškov o
popolnih strojnih napravah
za sodavico najnovejšega sistema. kakor tudi pristroje (aparate) za točenje piva in vina v veliki izberi.
(2796-3)
Brez stroškov in franko.
pri
Dr. VVagner & Gompagnie
združene tovarne kot komanditno društvo, podružnica na Dunaju XVIII.
Schoppenhauerstrasse 45.
Življenska zavarovalnica v Gotha.
Stanje zavarovanj dne 1. decembra 1901:
806 Vi milijonov mark. Bančni fondi 1. decembra 1901; 265 w        „ „ Dividenda v leta 1902: 30 do 135     letne normalne premije, po starosti zavarovanja.
K pristopu vabi
(422-12) Ed. mah***
. JEZEZ
tovarna in livarna kmetijskih in poljedeljskih strojev v Blanskem na Moravskem.
Podružnična zaloga v Ljubljani, Dunajska cesta, v hiši gosp. Ivana Kneza na dvorišči ,,pri Figovcu".
Zastopnik oziroma voditelj zaloge je Ivan Komatič,
kateri priporoča te izdelke, posebno lahko tekoče mlatii-nice z medenimi tečaji ali pa na kroglje, vitlje gepelne) od ene do Btirih konjskih močij. Petem najnovejše Blamo-reznice z mehanično zavoro s povratkom, posebno znane patent „Austria" Štev. 7, 6, 5, 4, katere se gonijo z roko ali pa z nogo, ter so posebno priročne za gepel vsake sile. — Dalje sesalke (pumpe) za gnojnico, stiskalntce za grozdja in sadje, žito čistilnike, veterce, »troje za robkanje koruze, repo-reznice itd. po nizkih cenah. Za vsak otlvseti komati se tiri jamstvo. Kmetovalci, kateri niso v stanu kmetijskih  strojev takoj plačati, dote iste tudi na obroke. (2815—3)
Svarim kmete in gospodarje, da se varujejo precenenlli strojev.
PARIŠKA RAZSTAVA 1900: „GRAND PRIX"
IV«. j vin je odlikovanje! Na 7 prejšnjih razstavah odlikovano s prvimi darili.
/l860\ nft
prlatno a /TPAJ*M\
XJlE7EFByprv
SVvpv
Vsak dan se izdela
v tovarni 4O.00O parov!
Samojedini kontrahenti: Messiorff, Behn * Co., Dunaj, I.
V Iijubljanl se dobivajo pri znanih tvrdkah: J. S. Benedikt, Erneat Jeunlker, A. Maaela, Henrik Menda, Iv. Hordik, Ant. Leut^rb, Kari Reekna^el, Albert SehUfTer, F. 91. Selinilti, Fran Szantner itd. (2606—16)
Važno!   *> Važno!
gospodinje.trgovce.živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalij«, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotn^ratlrne aparate in po-trehtirine, klrurgična obvezlla vsake vrate, sredstva za deslnfekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Vel ka zaloga najfinajšega ruma In ltonJaUa. — Zaloga svežih mineralnih vod In sollj za kopel.
Oolastv. konces. oddaja strupov.
Kam živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno I. L d.
Vnanja naročila izvrSuio u se točno in solidno.
Drogerija A ntnn Kane
Ljubljana, Selen trgove ulice št. 3
Pranja Mersol as;
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in Izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojafiklh potrebščin, ter
raznega drobnega blagu — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keržno^frlago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
3
Alfli7li Ura07mor prodaja in izposojevalnica glasovirjev in Iiarmonijav
rilUJLij lAlUULilIDl Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdki bratov Sfing! na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter ,,Filharmon;čno društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
I   Fran Bergant |
I Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 !
$ nasproti cerkve sv. Jakoba f£
X priporoča svojo £
I špBcerijsfcoinflBlitatesno | trgovino.
t . .       uiiiiviii:
i Špecl|alt«etei
I   Doma žgana kava.
I      Šunke in salame.
I Garantirano pristen rum, I     konjak, ruski čaj ter
I raznovrstna južna vina.
.1
Maturant-realec
želi dobiti začasno primerno službo
v kaki odvetniški ali notarski pisarni.
Ponudbe pod „realec" na uprav-
ništvo »Slov. Naroda«. (2869—2)
Svet. razstava v Parizu 1900 „Grand PrixH. SvetOVnOZnani
ruski karavanski čaj
bratov
KuGPOPOFF
MOSKVA
c. kr. dvornih zalagateljev.
znamka i .-..v:. • Mrarorim.       Najfinejše blago.
Pisarna: Unnaj, VII 9, Brrltegraaae 9.
Na drobno se dobiva v vseh zadevnih finejsih trgovinah t originalnih zavitkih 2275-7)
S. Goldschmidt & sin
tovarna steiilDib ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenoslliia atetltlnn ojriajlara v navadni
opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, 2 mi jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaka renomirani trgovini z železirino. — Kjer ni nastopa, se naravnost pošilja.       (923 - 36)
J[ar J* emčija premore,
premore Avstrija tudi.
Brez carinskib tro3kov,|in,visoke voznine poSiljam kakor iz Nemčije, za absolutno nekonkurenčne cene svoje garantirano brezhibne in na svetu najboljše 9"«» nogrufe za zasebnike, avtomate za restavracije, kavarne,javne lokale od 24 kron naprej v mesečnih ^ obrokih po 2 K in več. specijaliteta: Garantirano originalni valjarji, ki jih napravljana v lastnih lokalih v izvirnih avstrijskih in slovenskih narečjih kakor tadi izvirna avstrijska vojaška goJba. (2633—5) Prva avstrijska specijalna trgovina za fonografe
Leop. Kimping, Dunaj IX.,;Wahringerstrassei22n.
En gros-oddelek, brez ulične izložbe.
Fant. mate: Sidro.
LSN1MENT GAPS.GOMP.
iz Kleliterjev© lekarne * Pragi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po So h. K 140 in K 2— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le   originalne steklenice v  zaklepnicah z našo varstveno znamko  „sidro"  iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (-622-6) Klcliterjpvu lekarna pri zlatem leva
v Pragi, I. Elizabete centa 5.
šlco domače mazilo
Iz lekarne
B. FRAGITER-ja v Pragi
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V pušicah a 35 kr. in 25 kr., ro pošti 6 kr.
ve&. Baz:ošilja se vsak dan.
Ako se vposlje naprej gld. 1 58, se pošljejo 4/1 puSice, ali za gld. 1 68 6/2 puSic, ali za gld. 2 30 6,1 puSic, ali za gld. 2 48 9/2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
' Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito de-ponovano varst-veno znamko. O-lscTrna. za-legra.:
B, FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna »pri ernem orla"
Malš strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V LJubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a detschlager, J. Mayr. 14-1
F*o,eo.,oo,o o~ o o o
o.
- J DO O- 0°  O O O
Po9o°?o,noAo o °-
° oo9Po
°oooo^o o o o o 0U o
2 O S O o O O
° o ° o o
° o° o ° o X o z. o o ° ^ o
o o o o o o
o°oo oVoOOoo 9 o^o o oo"0 coOo0Oo%"
O OoSo O O ° °n O Og-pg
OqCL O OtQ_ O "
Trgovski učenec
poštenih starišev, vsprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom pri
(2867-2)   M. Žigonu v Škofji loki.
R0NCEG2T0
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pn anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (1906—18)
Domače klobase
vsake vrste in prekajeno meso
Izdeluje
po   najnižji  ceni  od novega leta naprej
Jožef Bergmaiin
v Prešernovih ulicah
v   lai&l.   «a>    £=«-1-!*-.«, m za
v Ljubljani
ter se najuljudneje priporoča.
Za delavce in vojake so cene od 6 vinarjev naprej. 0-2)
0
0 0 0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Naznanilo,
Usojam si cenjenemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel staroznano
Koslsrjevo
v Spodnji Šiški.
o
Skrbel bodem, da bode slavno občinstvo postreženo s pristno pijačo ter z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili ob vsakem času.
Otvoritev dne 5. januvarja 1902.
Za obilni olisk se priporoča
'2819—3)      Fran Klanšek.
00 00 00 00 00 00
00 00 00 00
ss
00 00 00 00 00 00 00 00
0O00000000000CI00 0000000000000000
1». it.
Velecenjenemu občinstvu, prijateljem in znancem uljudno naznanjam, da sem svojo trgovino v Mariboru prodal, in da sem z novim letom pričel popolnoma na novo založeno
trgovino s suknenim, manufakturnim in modnim blagom
I* v Cjubljatii, na jVJarijinem trgu štev. 1.
•ostreči vsakemt s spoštovanjem
(34-1)
Opirajoč se na moje večletne direktne zveze s prvimi tovarnami v naši stroki, možno mi je pošteno postreSi vsakemu z dobrim blagom po najnižji ceni. Blagohotni naklonjenosti, kakor tudi k obilnemu obiskovanju svoje trgovine se udano priporočam
franc Dolenc.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.