Številka 287. Trst v torek 17. oktobra 1905. Tečaj XXX, ■v I* ha J * vsaki dam. -ms \ -h io neueljac in orazmzib ob 5. an. od ponedeljkih ob 9. an zmtraj. '•samltne tterllke se prodajajo po _____________ ____ ^ S novi. (• stotnik) v ■jorih tobararnan v Trnu in okolici. Ljuoliani, Gorici, •Iji. Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji. St Petra, Befanij Nabrežini. Novemmestn iui Oflaie 1b nsro^be sprejema utirava lista .Edinost", llles . onrlo Gaiatti it. 18. — Uradse are so oa 2. pep. I. sveder. — Cene oelasom 16 st na vrsto petit: poslanic«, MinitDice. javne zanvaie in domaći osria*u no oogodbi. TELEFON itev. 1167. Edinost Ouito političMga riniitva „EdiMSt" za PriMrsk«. i« sod' laročalas snaia u vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece « K. — Na- aaročbe brez aoposiane naročnine se oprava ne ozira. Vii dopisi naj aeooSiliajo na nredniStvo lista. Nefrankovana pisarn se me sprejemajo ln rokopis se ne vradajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiijatl na upravo lista UREDNIŠTVO: nL Glorfio Oalatti 18. (Narodni dom.) Iadajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kcraaorcij lista „Edinost". — Natisnila Uakarna konsorcija lista „Kdinost" v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti it. iS. Peitao-kraailaMal račun St. 652.841. Brzojavne vesti. Vojn* ladlja »Pantber*. DUNAJ 16. Vojza iadija »P*nter« je včeraj odpluia v Aucklando v Novo Kale- donijo. Ministerska konferenca na Dunaja DUNAJ 16. Danes ob 3. in pol uri po-poludne se je vršila ministerska kocferenea, na kateri s« je raspravljalo vprašanje o trga vinskih pcgcdbsh. K on t erence, kateri je predeedoval minister vaanjih stvari grof Go luoho^vjki, so sa u dele ž li: skupni finančni minister btron Burisn, baron Fejervarv, trgovinski min.star Vorda, državni tajnik v : aančnem ministerstvu Po po vic-, nadalje baron GsnUch, fi aančni minister Koeel in voditelj miamtsrstva za trgovino grof Auersperg. Kod terenca je trajala do 6 in Četrt ure ivećer. r kalvinski škof Szasz BUDI MPEŠTA 16. V minoli noči }• umrl kalvinski šs< f Szasz; ki si je pridobil zadug na literarnem polju. Prevedel je namreč mnogo nemških in angležkih pesnikov na madjarski jezik. Tirohki deželni zbor. INOMOST 16. — Zasedanje deželnega z ora je bilo danes ob 10. uri predpoludne otvorjeno e slovesno službo b-žjo. Ločitev skandinavske unije. 8TOKHOLM 16. Druga zbraica je danes brez debat« vs >rejela vladao pred'o^o, da ee un ja ol kti 1814 rezreši in da se Norvežko pr na fcakor samostalno državo. Prva z bom ca je tudi vladno predlogo vspre-jeia. Obs zbornici tta odobrili zakonski načrt, ii te na švedski zastavi odstrani znak unije, Jd se znak nadomesti z m >dnm poLem. Srbska skupščina. BELIGKAD 16. Danes predpoludne je kralj slovesao otvoril siupššino. Zaplenjen parnik LONDON 16. »Times« poročajo iz To kija : Japonci so dne 12. t. m. v ožini Soja zapiemli amerJki pzroik »Centsnaial« nanse-njen v Vladivoatok. komora v Tokiju. TOKIO 16. M io?ni komisar baron Ko-mura je dtnes dospel semkaj. Na kolodvoru so ga vsprejeli samj uradnik1'. Ulice eo stra-žiie eete, orožn stvo in policija. Povelje Japonskega vojnesra ministra. TOKIO 16. Vojni minister je na vse armade z Jal povelje, v katerem prepoveduje vsako kritino o mirovnih pogojih, ker je odločitev o vojni in miru popolnoma odvisna od vladarja. Moravski deželni zbor. BKNO 16. Moravski deželni zbor je bil ianes otvcr.eu z nems&im in češkim nagovorom deželnega g avarja in namestnika. Seja je bila m:rna. Med došiimi vlcgami s i nahaja nujni predlog dra. Fuxa glede spre ! Bolgarski knez ▼ Parlzn. membe vol in^ io deželnega reda in o PARIZ 16 B -Igorsai knez Ferdinand ustvaritvi zakona o narodnih kurijah ter o je danes ob 11. uri in četi t predpoludne dospel semkaj. Na kolodvoru so kneza v sprejel i general Duboi, kakor za9topnik predsednika, ministarski predsednik Bouvier in oaobje bolgarske agencije. Kneeu so bile skazane vojaške čast:. Knes se je nato odpeljal v ministarstvo sa vnanje stvari, kjer bo stanoval. PARIZ 16. Bolgarski knes Ferdinand je v ministarstvu sa vnanje itvari . vsprejel črnogorskega princa Mirka. Nato se je podai, spremljan od častne straže, v palačo E yaće. Na potu tjakaj je knesa pozdravljala velika množica ljudstva. Koes je ostal pri predsedniku eno uro. Nato je kneza vsprejela soproga Loubetovs. Predsednik ja takoj vrnil obisk knesu, ki je obedovsl v ministerstvu sa vnanje stvari. Popoludae obišče knez predsednika senata in zbornice. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 16. Minieterski predsednik baron Fejervaiy je danes predpoludne odpotoval na Dunaj, kjer bo vsprejet od cesarja v avdijenci. BUDIMPEŠTA 16. »Ogrsii brsojavni biro* poroča s Dunaja: Ministersii predaed nik baron Fejervary, trgovinski minister lialaTadi o maročasskem vprašanju in o vc| Vo o, in državni tajnik v ministerstvu za denju su1t.ua v tem vprašanju. fi»«ce, Popovid, sd danes opoludne dospeli BARCELONA 16. Shod anarhistov, ki semkaj. Baroa Fejervar/ je bil ob uri pc- je bil napovedan z* včeraj, so " oblastuije' poludue vsprejet v avdijenc?. J ! BUDIMPEŠTA 16. »Ogrski brio avm prepove ale. iannntikn \ biro« poroča z Dunaja: Ministerski predaei- Preskrbe v »nje ^kiaje za japonsko ^ ^^ ^ ^ po avdija£ici HARBIN I«'™ o*, brzoj agentura.)'^ trajala pol ure, povrnil vogrsko minister nAUD 1 .. - t ' • stvo. Najbrž ostanejo baron * ejervary, V<» Na nevtralnem ozemlju «o Japonci pričeli B"v \ . . ' ' S .. , ^ t*- •; Stot. in Popov«; tuJi ša jutri na Dunaju, nakupovati živila za armad, v Korej Stot BUDIMPEŠTA 16. »Ogrski brz. biro« niii furažiriev s^ ruske čete odvzele 10 000 01 ^ , 6 . .. . J Iuraj . , , . xonl- poroča z Dunaja: Kakor smo zvedeli, je kilogramov blaje in več ž vine. Oboroženi poro.a japonski vojaki so bili ujet. ljčitvi deželnega odbora v nacijonalni kuriji; nadblje nujni predlog glede podržavljenja mestne policije v Brnu. Obisk španskega kralja v Monakovem. MONAKOVO 16. Neki barolinski list je poročal, da cbišče Španski kralj Monakovo s namenom, da ss zaroči z hčerjo bavarskega princa Ludo vika. Od kompetentne strani se zatrja, da je omenjeno poročilo bres vsake podlage. Kralj obiiČe le prisca-vladarja in njegovo obitelj, ker je španska kraljeva rodbina ie desetletja v rodbinskih zvezah s bavarsko kraljevo hišo. Minister Tittoni in Francija PARIZ 16. »Eclair« napada povodom naj nove ;ih odkritij italijanskega ministra umnih stvari Tittonija, kateremu očita dvojno igro, ker je ba*»e svetoval Franciji, naj s a upre zahtevsm Nemčije, ob tsm pa sam odločil, da ostane zvest trozvez'. Španska. MADRID 16. Ministarski predsednik Montero Rios je imel v soboto z nemškim poslanikom daljši rargivor, na katerem bo bile določen* p idrobnosti potovanja kralja A fjnza v Bsro in. O tej priliki sta razprav- verja, so kozaki napadli množico ter jo razkropili. Ko so truplo po železnici odpeljali, je množica z rudečimi zestavami korakala po Nevskem prospektu. Policija in vojaštvo sta množico razgnala, a ista se je zopet zbrala. Pri vseučilišču je množica ljudstva na'etela na patrulje orožnikov in konjen štva ter je metala na njib kamenje. Policija je del množice, ki ni mogla ubežati v vbsuciI e3e, razpo-dila. Dve osebi sta bili poškodovani. VITEBSK 16. (Petrogr. brzoj, agent.) V osrednji ulici je policija odkrila tajno tiskarno in je našla zalogo prepovedanih spisov s pečatom s:cijalno revolucijskega odbora. Aretovanih je bilo 30 oseb. Otvoritev areonavtičnega observatorija. BEKOLIN 16. Danes predpoludne se je v L;ndecbergu (Mark Brandecburg) v navzočnefet' cesarja in kneza Monakovskega vršil blagoslov novoustanovljenega kr. pruskega areonavtič&ega observatorija. Cesar je reaktiviranje ministarstva barona Fejervary-ja sklenjena stvar. Tozadevna rečna pisma utegnejo biti priobčena v kratkem. Dogodki na Ruskem. MOSKVA 16. Tukajšnji črkostavci so ega areonavtictega ooservatoi.ja. ^ i dane9 akleDiiif da U3tavijo delo za tri dni. svojem nagovoru hvalil rane zasluge kaeta fk5Z.* svoje si m p PODLISTEK. 313 Prokletstvo. ftgodCTtsaki roman At|vU Aenoe. — Nadaljeval in dovriil Z. B. Tosaić. ?revei M. O—6. Šfcet js ravno zaprl uro, kar je hotelo reči, da se orre malo po gospodarstvu, ko eD mu javili, da mu je novi ban 6 četo konjenikov psi v dvor. Cerkvenjaku ja malo pordečel obraz, menda zbog male zadrega. Spomnil se je besed Pr šlinovih, o katerih je polem mnogo in mc<»go razmišljal, ter se poUm rtzmišljevs.e prepričal, da ja jedro županovega govora resnične. Ob/aUivsl je cs!o, da nima poleg sebe te desne roke, Grge namreč, ki bi ga gotovo sokolil in junačil. Nu, iupan se je danes umaknil v goro, kjer je imel v zatišju dvorac in malo g >spodarstvo. In je hot »1 malo pogledati, Mon? ko s^ega za vedo ter mu je podelil veliko kolajno z* vedo. Rat i ti k aei j a mirovne pogodbe PETROGRAD 16 (Petrcgr. brz. ageat.) Vladni list je priobčil komunibć, da je izvršena ratifikacija mirovne pogodbe, ki jo je car v soboto podfMsal. Pogodbi etipi v moč dne 15. oktibra. Pogodba se objavi čim prej. Apostolski nuncij pri cesarju. DUNAJ 16. Cssar je danes ob 1. uri popoludne v sprejel v posebni avdijenci apostolskega nune ja mons. Granit > di Belmonte, ki se je povrnil semkaj s svojega potovanja v R m. S tem bočjjo ek&z .t svoje simpatije za svoje moskovske kolege. PETROGRAD 16. Vladni list poroča : Z dnevnim poveljem od 15. t. m. je veliki knez C r l Vladimirovič odpuščen iz Blužbe. (To porni ni, da je Črtan iz armadne liste). PETROGRAD 16. Pruski princ L;o pold je včeraj zjutraj dospel eemkaj in je bil slovesno vsprejet. Princ, ki se je kakor gost carja Nikolaja nastaail v zimski palači, je predpoludne obiskal carsko rodbino v Peter-hofj. PETROGRAD 16. Med pogrebom kneza Trubeckega je bil vese Ziamenski trg napolnjen z ljudmi, ki niso mogli priti na kolodvor. Ko je nenadno počil strel iz revol- „Narodnjaki". V svoj govor na protestnem shodu v Trstu proti spletkarenju ministerBkega predsednika barona Gautsha proti Bplošni volilni pravici je vplel gospod Etbin Kri stan tudi neko staro rekriminacijo, ki jo zastopniki slovenske Bocijalne demokracije navadno ponavljajo malone na vsakem svojem nastopa. Rekriminacijo namreč, da se slovenske socijalne demokrate kar tja v en dan označa kakor »izdajice« naroda. Lkreno bodi izjavljeno, da ta rekriminacija od soc-jalnodemo-kratične strani vzbuja v nas neko eadoičeDje, ker involvira pripoznanje, da je izdajstvo na . idejalnih interesih grdi stvar, ki se je mora človek le sramovati. V zaključku svojega govora pa je podal g. Kr stan nekaj izvajanj, ki morajo služ ti v pojasnilo, zakaj da naše širše masa prihajajo do jako čudnih in mnogokrat naravnost ne-smselnih sentenc o polivenih s'rankali in Blrujah, oziroma njihovih nacuenih io eljih, in osebah, ki delajo in nastopajo v imenu teh s rank. Krivdo na tem, da ina čaše l.udstvo često tako čudoe pojme o javnih stvarth, pripisuje g03pcd Kristan pomanjktn u politične zrelosti, osiroiza politične šolo mej naš mi širokimi masam:. Gospod Kristan ima prav. Nu, priznati pa nam mora, da ta nedoatatsk obstoji v ]>c-sebno veliki meri tudi v njegovi stranki in da potaja v vrstah slovenske scc. dem kreeje jako čudno za-ukhne pojme o političnih javnih stvareh. Z vsaj toliko pravica, kolikor jo imajo socijalni demokratje, da t jžijo proti temu, da se jih tu pa tam označa kakor izdajice naroda, morejo priBtaši slovenske narodne stranke in njih voditelji obsoditi, da cincgo-kateri soc jalni demokrat govori o »narod-njašt* uc in »narodnjakih« z n prikritim zaničevanjem, kakor da je to »narodnjašt/o«, vir vsega zla, in kakor da je sleherni narodnjak personificirano sovražtvo proti delavsk m masam. Ko je g. Kristan v svojem govoru pošiljal vbo svojo zgovornost v boj prou dru. kako se gospodari in bo li njegove odredbe izvišane. Ivan je moral torej sam vsprejsti Detrika, a to mu ni bilo posebno prijetno. Ivan je odgovoril slugi, naj goapod ban isvoli priti : Komaj je micol trsnotek, Že so zažvenketale ostroge, a na pragu se je pojavil debeloglavi, kozičavi ban, držeč levico za pasom, a s desn co kalpak. Za hip se je vstavil pri vratih in pogledal okolo sebe. E škrat v svojem življenju je Že bil v tej sob;. Da, po smrti Lud »vika velikega je bil donesel Detrik Pavlu Horvatu, škcfu zagrebškemu pismo, da gs pridobi za Jsli-savo in Gorjanskega. Bog! Kaj vsa se ja dogodilo msd tsm, kaj je bilo ? ! Spcm;n na prošle dni mu je sa malo čas obvladal glavo. Samo sa trenotek se je Detrik zsmislil, toda Ivan je stopil sredi svoje sobe in je opasil to ; čudil se je, kako se banu zaustavlja noga na pragu. Ban pa se je hitro osvestil spomni vši sa svoje dolžnosti. Bubek je stopil junaški naprej, se (okloail jako resno in rekel : — Hvaljen Jezus! Ban vse Slavonije Datrik Bubak skromno pozdravlja gospodstvo prečastnega gospoda Ivana, škofa cerkve sagrebike. — Na veke ! Amen ! se je začel Ivan št pokorneje priklanjati ter je pokezal z roko na sedež pukrit s pregrinjalom na kateri je ban res sel. Škcf je nadaljeval smehljaje se: Skromnemu slugi kraljevske svetlosti je v čast in diko, da more pod svojo streho pozdraviti namestnika vladarjevega v teh krajih. Datrik se je zahvalil na tem laskanju samo z resnim migom : Eedel je kakor lesen ter up:ral svoje očesi v škofa. Svečenik ni vračal teh pogledov naravnost, ampak je ic-pod o5esa motril rovega bana, ne bi-li mogel uganiti na njegovem obrasu kako tajno žico, slabost ali hibo. Na žalost ni oko Ivanovo zapazilo ničesar druaega, nego zabuhel, kosov obraz, debeli ustnici, motni očesi. Vsa to je bilo kakor zamszsn rokopis, preko katerega ja potegnil z rokavom. Najbolj pa je peklo škofa, da na tem licu ni opazil niti sledi kakega usmeva ali prijaznosti. — Hotel sem te obiskati takoj po svojem dohodu, ali nekoliko Bem moral okrepiti od težkega dolgega pota in za Bvetiega kralja sem moral zvršiti neka opravila. — Čamu to opravičevanje, velemežni gospod ? Jaz se sicer ne urnem pobi; ž,e v državnih poslih, ali po tem, kar sem videl, morem slutiti, da lo ni nikaka šale vladati državo ali deželo, sosebno, ko je č'ovek došel v ptuj kraj, med tuji evet, kjer tudi najb'Btreja glava ne ve v prvem h pu na katero stran naj sa obrne komu naj veruje. — Res je, je potrdil ban, zato cdpuati gospod škof, ker sem nekoliko zakaoni'. — Ali kaj naj odpuščam ban? Nadejam se za trdno, da si bova midva medsebojno pomagala ter da bova ob vsaki priliki pasila ne le na korist kralja in d mo7ine, ampak da bova gledala vzajemno tudi na najino lastno korist, najino oblast m čast. „ — • ■■...»«»»«. . uuv> uo ijuui ovL/jcg« uaiuua, ta proti splošni vohln: pravici, je bilo čuti, kako •o i t množice — io sicer načinom, ki je ja?no ;zražai čutttvo, ki Bpaja ogorčenje io zaničevanje — klicali : Taki so narodnjaki ! To je narodnjaštvo ! Tem lju'iem je »narodnjaštvo« vir vsema zlu in >narorlnjašivo« je pri njih seveda tadi nasprotnik splošni volilni pravici. Ravno onim, bi so t&ko vsklikali, bi bila krvavo potrebno, da si vzamejo k sicu besede, ki jih je govoril njihov lastni nadarjeni vod telj na zaključku svojega govora na protestnem ebodu na vrtu gost lne »pri zletem levu« v Trstu. Uče naj se, čitajo naj, razmišljajo naj trezno, izkratka : gledajo naj, da si pridobe pravih pojmov o naših javnih stvareh in lelaeti o programih in ciljih naših domačih strank. Potem De bodo zagrešili takih žaljivih in krivičnih vat likov. Če je dr. Tavčar govoril proti uvedenju Bplcšne volilne pravice, je govoril to v svojem u svojih cžjih somišljenikov imenu, ni pa govoril v imenu »narodn,aštva« ! Noč«mo delati ekskurzij na polju političnega snovanja in stremljenja v drugih slovenskih pokrajinah. Ostajamo za danes na našem tržešiem oeemlju in izjavljamo slovesno, da je vse slovensko tržaško narodnjaštvo, t kolikor je srečujemo na široki cesti javnosti, in da so tudi njega takozvani voditelji za splošno volilno pravieo. za velepostnlat politične pravičnosti. io takih »narodnjakov« je bilo na shodu lepo številu, ki so najpazneje sledili izvaja-njam socijalno-demokratiškega govornika. Ravno zato, ker so hoteli manifestovati za ta postulat širokih mas, so prišli in so radi pozabili za pclitičae diference, ki jih sicer ločujejo od politične smeri, kateri sledi govornik. Ko bi dotičn:ki le nekoliko znali mislni, bi vedel', kakov cezmisel zagrešajo, ako iadent;fi«ujejD poj m »nasprotstvo proti spLšm velilni prav c « s pojmom narod-njastva. Da, da, dotični ki naj slušajo modri in pametsi nasvet svojega veditelja : uče naj se, da bodo politično dozoreval: in da dobe bolje pojme o javnih Btvareh. In izlasti naj gledajo, da si pric'obe bolje umevanje pojma »narodojtiivo«. Kaj obseza pojm »narodnjačka« v svoji pristnosti in čistosti?! Nič druzega, nego — ljubeeen do svojega lastnega naroda ! Je li to m^rda nelepo svojstvo ki dela čioveka odtjoznega ! Je li morda to čutstvo v nasprotju s cilji mogočnega socijal-nega gibanja ? Ne, ljubezen do svojega na« r«>ia je ceo najnaravneje čutstvo ob int.r-nacijonalni ideji — do vsega človeštva. Ljubiti svoj narod in se boriti za njegove ide-jalae in moralne koristi, ne pomenja sovražiti druzega. In i'*kt je ta, da nacijonalnih bojev ne provzročajo tisti, ki Čisti in pleme nito ljubijo svoj red, ampak elementi, ki slučajno ugodnejše položenje in večo moč svojega £ lastnega n a r o d a izkoriščajo v namene gospodstvaželjnosti. V tem smislu moremo reči, da ss v šibkejih in tlačenih narodih tudi socijalna demokracija ne le ne z ag re i a proti načelom svoje stranke, ampak da jej je celo v dolžnost da se zavzema za koristi svojega lastnega naroda, da je — narodnjaška vpravem, čistem smislu! ^e več : kako naj kdo v resnici ljubi druge tudi ni — do tega zaključka prihajamo mi — prav s cijalen demokrat! Konferenca na Reki. Veliki fiasko Frankove skupščine v Zagrebu. Ie Zagreba poročajo od 15. t. m.: Današnji thod, ki ga je sklical volitelj »čistih«, dr. Frank, se je spremenil v Frankov poraz, kakor ga isti še ni doživel. Od Frankovih pristašev jih ni prišlo na shod niti toliko, kolikor jih je bilo podpisanih na proglasu. Okolo 2. ure popoludne so prišli v sprevodu s pouličnimi pobalini, da jih je bilo več« število pred zgradbo »Kola«, kjer so že našli veliko maso naroda, socijalšstov in naprednjakov, ki jih je čakala in mirno dopustita, da so oni prvi šli v dvorano »Hrvatskega Sokola«. Na to so šli v dvorano eocijalisti in naprednjaki. Tako; S9 je videlo, da so bili ti poslednji v pretežni večini. Po-lioija je bila v dvorani in zunaj dverane. Pred 3. uro je vstal neki Frankovec, da otvori shod, ali vsled viharja protestov ni mogel priti do besede. Konečno je prišel nekako do besede Frankov pristaš Peršic od »Hrvatskega Prava« ter je predlagal za predsednika shodu umirovljenega majorja Luko Starčevićj. Na to je zaklical vodja naprednjakov, dr. Lorkovic : »Mi smo večina, mi imamo pravico predlagati predsednika !« Od vseh strani se je klicalo: »Proč s Peršićem !« »Čisti« so upili : »Živio Star-čev'ć!«, nakar so drugi odgovarjali s »Živio Korač« ! Med u pitjem in ropotom ni mogel nihče priti do besede. Frankovci so skušali pridobiti za-ee dalmatinske dijake, ki so bili tbrani v skupini, a ti se niso odzvali njihovemu pozivu. Frankovci so vpili : »Mi smo pozvali na shod Hrvate, a ne izdajice!« A naprednjaki : »Zakaj sto pa došli semkaj !« Nato je nastalo viharno klicanje : »Živela splošna volilna pravica ! Živela reška resolucija ! Živela Dalmacija!« itd., zatem pa: »Proč s Frankom !«, »Proč z avstrijanščino«, v neaeijo sraij reter slovesno otvoril srbsko vseučilišče. Zastopani so bili na slavnosti vsi jugoslovanski narodi. Domače vesti. Naš jezik na c. kr. davkarijah. Pred teboj imamo spis c. kr. davkarije v Sežani, ki poživlja nekega v Trstu bivajočega Slo- »Scliuudblatt«. Neki bivši gojenec škofijskega konvikta v Trstu nam piše, kako strogo so jim od direkcijske strani prepovedovali čitati »Edinost« in kako da je neki zelo visoki cerkveni dostojanstvenik imenoval naš list: »mladino kvareč Schnndblatt«. Dotični »zelo visoki cerkveni dostojanstvenik« naj nam verjame, da nas njegova sodt>a o našem liBtu pušča ledenohladne notri venca, naj plača toliko in toliko hišaona-1 do dna duše. Kajti to je nam pač vseeno, »Proč s Khuenovimi izmečki !« »Proč s jimi 8genti !« bi bilo prišlo sa je vršil ski Doverienik Beloševie tu- Tako je minula ena ura, ne da do voitre predsednika, niti ..... škod, ampak ga je pulicij poverjenik Beloševie razpustil. — Ko j« priobčil razpust shoda, so zopet iz tisoč grl zborili po dvorani klici : Živela splešna volilna pravica ! Z vela reška resolucija ! itd. »Čisti« so vti pobit« odšli pred stanovanje Frankovo, kjer so mu priredili ovacijo, toda ista je bila zelo to na, ker se je več na Franko*cev že prej razšla. Ostala masa naroda se je pa podala na Zrinjski trg v im-pozantnem sprevodu. Tukaj je Dalmatinec Perat imel navdušen govor, v katerem je pozdravljal reško resolucijo, ba*or ua; oveđo valko nove dobe. Ogrcmna množica ss je razišl* ob navdušenih klicih. narode, ako na ljubi niti svojega Boliva t rej prijatelja, je nadaljeval škof, po nudiva; banu roko, ali bova ? Detrifca je nekoliko zbegal ta srčni raz govor, bil je res v zadregi radi te prijatelj-ske ponudbe. Komaj da je radi dolžne uljudnost rah'o cdgovoril na arisek škofove roke. Hhratu ja je, kakor da mu je nekaj zasvi-t»lo v glavo, obrn 1 glavo in odgovoril : t — N kakor se ne morem odreči nade, . j gospod šitf, da bova danes jutri doora prijatelje, ki bova pridno služila kralju i a domovin-, vse po zakonu, seveda. V meni boš, gosje d duhovni oče, vsikdar videl člo-vekf, ki brani zakon. Zato sem tudi od kralja sem pcslan mesto gospoda Lučenca, ki se za mnofcoietero krivico ni menil, pak je žito zašlo na napačno pot. I.;udje kriče, da se krivo sodi, da se zakon gaz;, da sta ! v tej kraljevini zavladala razbojstvo m sila. In v mnogem pogledu govore prav, to sem videl sam na svoje oči. Nu, vendar se nadejam, da bova midva danes jutri velika prijatelja. (Prid« si.) Pogajanja med Italijani in Slovani radi delovanja deželnega r.bora istrskega so se baje razbila. Tako vsaj posnemamo iz »Pic^ola« in drugih neslovenskih listov. Prvi trdi seveda, da je na nevspehn kriva »nenasitnost« hrvatako-slovenske manjšine, do-čim da ao Italijani šli do ekrajne meje v popuščanju. Ker nam sicer dobro infarmirani »Fjc-colo« ne pripoveduje, ne v čem so sestajale pretirane zahteve slovanskih zastopnikov, ne v čem koncesije veledušmh Italijanov, je jasno, da se Italijani sami čutijo krive in da hcčijo le zakrivati to dejstvo. Torej ostaja še na dalie ta unicum, da večina deželnega zbora tira abstineneno f olitiko v ta namen, da ti izključila iz deželnega zbora jezik večine prebivalstva v deželi ! ! Drobne politične vesti. Proračun meBta Zagreba. Izdatki mesta Zagreba bodo gladim proračuna za let} 190f.. znašili 1,152.000 krcn. Položaj na Kavkazu. Iz Petro-grada javljajo, da je, glasom poroSil iz Kavkaza, položaj tamkaj zelo vznemirjevalen. Po vsem Kavkazu da silno vre med prebivalstvom. Zveza med Italijo in Črno gore. Novosadska »Zastava« poroča c Dunaja, da m je med Italijo in Ćrnogoro sklenila ozka zveza. Iz Itilije je bilo nedavno odposlanih v Cr aogoro 40 topov s potrebno municijo. Otvoritev srbskega vseučilišča. Is Belegagradu javljajo, da je jemninskega davka. Tiskov na je samo ita lijanska. Istotako je tudi italijanski naslov na kuverti. Že dejstvo, da ima c. kr. davkarija v slovenski Sežani in na izključno slovenskem Krasu samoitalijanske tiskovine, je prezaa-čilno za dvojno mero, ki je v rabi na naši državni upravi. Mi bi hoteli vedeti, da-Ii ima kaka c. kr. davkarija v kraju z italijanskim prebivalstom tudi samoslovenskih tiskovin za morebitne slovenske stranke ? !! Vraga jih ima ! Saj jih nimajo niti v čist? slovenskih okrajih, ampak imajo navadno nemško-sloven^ke !! Nu, oglejmo si današnji konkretni slučaj ! Uvažujč, da se tirja tu hišnonajemninski davek ca objekt, ki leži v slovenski davčni občini, in uvažujč, da davkarija sama piše btranko pravilnim slovenskim pravopisom, moremo reč'*, da je ta stranka notorično slovenska in da je tudi c. kr. davkarija v Sežani morala vedeti, da je slovenska ! Ka- J kov je b.l torej razlog, da jej ta c. kr. oblast piše samoitalijanski ? Možno je dvojno. Ali c. kr. davkarija v Sežani jednostavno ignorira pravico našega jezika, ali pa je bilo zanjo odločilno dejstvo, da dotična stranka biva v mestu Tržaškem in da na c. kr. uradih našega Primorja velja princip, da se s strankami v Trstu sploh občuje le italijanski. Proti takemu principu pa moramo že najodločneje protestovati ! Na vse zadnje ume-jemo, ako italijanska gospodovalna stranka zatrja izključno italijanski značaj Trsta. Ali tega ne moremo dopuščati, da bi c. kr. oblasti v slovenskih okrajih poslovale kakor nekaki eksekutivni organi na vzdrževanju te — fikcije ! To pa ne, gc spoda cesarsko-kraljeva ! Člen 19. avstrijskih temeljnih za-koco7 od 21. decembra 1867. (drž. rak. št. 142) je tako jasno stiliziran, da absolutno izključa sleherni dvom. Ta člen XIX. je bil že citiran neštevilnokrat. Ali, ker je potrebno, da je doLčiio teg* člena avstrijskih državnih zakonov pravi vade mecum za vsakega Slovence, naj ga tu ponatisnemo vnovič : »Vsa plemena države so jednakopravna in vsako pleme ima nedotakljivo pravic} do varovanja m negovanja lastae narodnosti in liBtnega jezika. Država pi i poznava jednako-pravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šjIj, v nradn in v javnem življenju. V deželah, kjer biva več plemen, naj bodo javne učilnice urejene tako, da vsako teh plemen brez sile za učenje druzega jezika dobiva potrebna sredstva za izobražbo v svojem jeziku«. Ste-ii umeli, gospodje na c. kr. uredniji v Sežani! Vsakomur, ki mu je mateiiii jezik kateri v deželi navadnih jezikov, Bte dolžni tudi vi pisati v njegovem materinem jeziku ! Ali hočete morda trditi, da v Trstu slovenščina ni v deželi navaden jezik in da /a Slovenca, ki biva v Trstu, določilo člena XIX. drž. osnovnih zakonov ne velja *? Ce ste na tem stališču in če hečete togprak-cčno uveljavljati, potem vam pravimo, da ste, o gospoda c. kr. uradniki na davkariji v Sežani, v očitni revoluciji proti opetovauim pravorekom ministerstev in najviših Eoinih oblast?, ki so razsodile, da je slovenski jezik tudi v Trstu deželni j«z;k. Ste torej državni | venski naraščaj zamogel vzgojevati v narod-uradniki — prava avstrijska specijaliteta, nem duhu ter bi se mu vcepljala ljubezen Tudi proti i; XIX. drž. osnovnih zakonov ste v revoluciji, ker hečeta v nasprotja z kako se glase nemške sodbe o »Edinosti -in smo zadovoljni in vesali, da ga n°.še tržaško slovensko ljudstvo rado čita. Naj damo torej le še izraza svojemu ponižnemu dvomu, da bi bil: zasramovarre narodno-političnib nasprotnikov res najbolje vigojevalno sredstvo kjer-sr-bodi, ne izvzeneši — škofijskih konviktov. Pa tudi praktiČao ni menda. Naš mladi dopisnik vsaj nam zatrjs, da je še le vsled tistega zasramovanja postal priden čitatelj :n pristaš — »Edinosti« ! Pol resnice, pol neresnice. — It-jzni nemški listi so prinesli te dni vest, da se je dne 13. t. m. v Trstu vršilo neko slovensko zborovanje, na kat?x*em je bil VBprejet eklep proti ustanovljenju italijanske univerze Da stroške občine, dokler ee ne ustanovi slovenska ljudrka šola. »Piccolo« je vsled te ve6ti napisal kar cel členek. Na tej vesti je toliko resnice, da so ee tržaški Slovenci ob vsaki dani priliki — v mestnem svetu, na javn.h shodih, v spomenicah in zadnjič na shodu narodno-radtkal-nega dij&št.va, da niti ne govorimo o nešte-vilnih izjavah v našem listu — izrekali v tem smislu. Tržbšisim Slovencem pa ni nič znano da bi se bil dne 13. t. m. vršil kak tak shod. To vest je najbrže spravil v liste kak židovski »šmok«, da si pr služi tistih par bornih kronic za — najnovejšo izvirno vest!! Tndi laški predavatelj Ouido Maz zoni je dal povoda našim »civilizovan m« sosedom, da so zopet enkrat demonstrirali preti nam tržaškim Slovanom. Ko je minolo nedeljo minilo Mazzoni-jevo predavanje v prostorih bivše »Unione ginnaet ca«, je lubon-aka »mularija« (mala in velika) zapela >Pa-trijo v rešđtu« in to ne samo v zaprtih prostorih, ampak tudi na ulici. Tako nastopanje ceodrešencev se mora že gabiti tudi pametnim Italijanom, kajti ti se običajno vzdržujejo sličnih »otročjih« provokacij. Mladina pa je tako okužena s sovražtvom do vsega, bar ni laško, da ne dela z svojimi nas t >pi nikake časti italijanski 2000 letni kulturi ! Kranjsko šolstvo. Piše se nam : Žalostne politične razmere na Kranjskem so dosedaj slovenskemu narodu v vsakem cziru le škodovale. Vsak pravi rodoljub, bodi pristaš te ali one stranke, gotovo želi in pričakuje, da te raz uere č.m prej nehajo. Danss se ne bojujeti pri nas dve politični etranki za narodno dobro, gospodarstvo,, ali za narodovo samostojnost. Kdor čita nsše časopise, vid', kako se voditelji raznih političnih strank vedno le osebno napadajo v časopisih. Ti članki gotovo ne povzdigujejo slovenskega naroda ne materijalno ne mo-ralno. Politični boj na Kranjekem je srečno dovedel Slovence do popo'ne narodne apat je ali miačnosti. V narodni družbi, naj je iste klerikalna ali liberalna, se rabi večinoma le nemščina. Narodne goBpe in gospice tudi v čitalnicah kaj rade nemško govorijo. Največ pa je krivo t?ga naže šoifctvo splch, izlasti ša nezadoBtno š:evilo dekliških srednjih sol, v katerih bi ss naš ženski a.o- do narodnega — slovenskega jezika in vzbujal narodni pono?. Sramota je za vao Kranj-jaBnim določilom tega zakonskega člena, ei- eko, v kateri se nahajajo le trije odstotki liti Slovenca v učenje druzega deželnega je- j Nemcev, da je vse srednje šolstvo popolnoma zika, da bo umel. kar mu vi p šete ! Ne, tabo s) ne demo gospoda moja. Ćim je slovenski jezik legitimno pripoznan kakor dežalni jeeik — v Primorju, ne iz-vzemsi Trsta, je vasa dolžnost, da s loven- nemško. Vsa Kranjska nima ni ene slovenske gimnazije. Le nižja gimnazija je slovenska. Pred leti je res deželni zbor sklenil podpirati izdajo potrebn.h slov. knjig za ski pišete — vsakemu slovencu v.šjo gimnazijo in tedaj je današnji dvorni Hi v Ko- svetnik Snklje v deželnem zboru povzdignil svoj glas proti temu predlogu. Deželni oibor je pod roko naznanil izvestnim profesorjem, Danes pa od neglede na to, ali biva v Sažani privi, ali — v TrBtu ! Nn, v dvomljivih slučajih bi ša potrpeli tudi mi, ali ko je stranka tako notorično slovenska, kakor je. naJ izdelajo potrebne knjige, v našem konkretnem slučaju, ne bomo mol- knjig ni ne dnha ne sluha. čali ker ne smemo molčati. Neizprosno bomo zahtevali, da ee našim ljudem po naše piš*, pa če bi tudi radi tega imela priti v nevarnost — fikcija o izključnem itali aoskem zna-fcaju Trsta. Izvolite to vzeti na znanje ! Tako se izvršujejo pri nas cklepi deželnega zbora. (Dalje pride). Dražba na železnici. V četrtek dne 10. t. m. se bo vršila v magazinu II. ".a oddajanje tovorov (v II. nadstropju) na tu- iajsnitm kolojviru južne železnica javna raameBirjenega človeškega trupla, ki bo bili dražba nedvignenib predmetov. Predmete, ki raz*trešen<, kca tu, kos tam, za kakih 80 *e imajo prodati, treba odvesti takoj in po-' metrov na daleč ob železoičnem tiru. V ne-ložiti kupnine. Setnam uh predmetov je rez- katerih krajih so bili kar kupi popolnoma 1 tšen v vest bila tukajšnjega kolodvora. zmečkanega mesa. Potreho kake sloTfoske trporlne s B>» J* ,akoJ redaretveo. ob- papirjem sem «op.t enkrat britko obSotil, j 1«", ki je takoj poakrbal«, da je ila na meko eem .topil nekega dne v trgovino ,Stokel«° 0adn» k>ter0 Je Vodl1 p . wr. ' preisftovain sodnik dr. Pollanz. Prizor, ki se mi je mudil tu, me je dir- Sodna komisija je dognala, da je vlak, Andrej ob , .. . t x „M: ki odhaja v PoieS s postaje sv n:l tem nepn,etneje, ker eem pričakoval vbsj / j" , ^ blizu tukaj dostojnega vedenja nasproti Slovencem. l' un in etrt' ° " C€Z , Mi drug.Se .. je pJU5il t.-l. elofaj : Pta»fa Povo1'' 90 letnega Ivana Haba, don.. Priiel j. kupit v omenjeno prod.jalno » Lnguc. ki je bil C u vaj tam bl.au nab.. de?ea, ki p. je prodaj.'« nagovoril t'j.jo«*g. » le^neg. .klad.i5a go.poda Mo- „iigo«. Da li j. to dostojno ali ne, to raz- A drgnalo M je tud., d«, j. i.l preko motrivat n. nai namen; zanima na. pa od- povr.ienega trupla tud. vl«k,_ k. prb.J. govor na to l««do. »T. pol » " T"4 ub 10" orl lD ' m-!!! andar a Lubiana« in nekaj kakor »Gehen Liibach« je elediio na ta nagovor od strani prodajalčeve. Brtz ozira na t3, da dotienik niti ni pr /tial dečka po nosu, kaki narodnost da pripada, je to eares vištk narodne nestrpnost1, mržnje nasproti slovenskim odjemalcem a tudi dobra pore ja neumnosti zraven. To pa zato, ker pošilja dečka v Ljubljano, ko Kcl kor kosov trupla nesrečnega pokojnega starca je bilo mogoče pobrati, te so zložili skupaj ter j 1» nesli na pokopališče pri sv. Ani. Seveda ee je takoj uvedla preiskava, kdo da je odgovoren za to neBreč_\ * * Broj 138. »Tršćanskog Lloyda«, lista za narodno gospodarstvo izlazeieg svake subote u Trstu, donosi dne 14. listopada t. g. bogati i zanimivi sadržaj. »Tršćanski Llovd«, preporuča se sam po sebi. On donosi članke u svim strukama narodnog gospodarstva. S toga nijedan otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, posjednik, pomorac, ne bi smjeo biti bez njega. I svrati-šta, kavane, gostione, čitaonice, ote ne, štedionice, banke, obrtne i vjeresijske zadruge, jednom rieči, svi bi morali držati »Tršćjnski Llovd«, kojemu je zadača, da ore i radi na onom polju naše budućnosti, našeg dobrosta-nja, koje je jedino sredstvo našeg uskrsnuća. A to je polje : narodno gospodarstvo. Predplata na »Trlćanski Llovd« iznos: na godinu K 12, a na pol godine K 7 u cieloj monarkiji austro-ugarakoj. Izvan Auetrc-Ugarske, gdje godj bilo, godišnja predplata iznosi 20 franaka u zlatu. Novci i piama šilju se vlast siku i glavnom uredniku »Tršćanskog Lloyda«, g. F r. K u č i n i ć u, Trst, Via Fabio Severo, br. P. 104, T. 246 (vlastita kuća). 4« P Hrabar^. (BVle- iop.) Ka-» goolie z* tek^i meeec 4Hl/a. ZH aov- 84 novembsr-dec. 49.s/t za januvar-april 50.'/4 (mirno . — Špirit z i ekoči mesec 32.—, za nov 32—, za jan.-apri! 32.1'.. za maj-avg. 23.3/, ml ćno). — Sladkor auro» nao nov. 20.1/-—203/t •tmirno\ bal za tekoči 24.3/4 za nov.2t.T/g, zn oktober-januvar 25 — —— za januvar-a iil 253/t ^mirno) rafinirao 53--53\'a Vreme : oblačno. Kakor amo porneje izvedeli, ee govori, da se je pokojnik se samomorilnim name- ima vendar tadi v Trstu cvet surovosti na i nom Bim vrgel pod vlak. Od d uge strani rarpolago, ki pa se rekrutira največ iz brat- cav — regnieolov ! Slovan. Dostavek uredništva. Ponudbo g. dopisa ka v^prejemamo. finsiikij kružok. Oni p. n. gospodje gr-pedičnr, ki incajo izpoEojene knjige smo čuli, da je bilo pokojniku ime Ivan G*-lant in ne Ivan Haoe. Pretep t kararoi. Streljanje z re-voHerjem. Predsinočnjim ob 1. uri in pol po polunoči je biia prišla družba mlađeničev z dvema dekletoma v kaverno Ceaareo. \ kavarni je pa pri drugi mizi sedela druga 10.000 hektolitrov vinskih sodov v vsaki velikosti od 5—70 hektolitrov dajapro po jako zmernih cenah tvrdku Alex. Breyer i sinovi, Križevac. Puškine, eo tem potom naprešeni, da blago-j družba mladeničev. Ti poalednji so začeli nekako poželjivo pogledovati dekleti, kar, seveda, ni b lo \š.č onim, ki so bili z dekletoma. Ko eo se ti naveličali te igre, so pa začeli zmerjat' ote, ki so gledali njih de kleta. S »veda niso on: molčali. Vnel ss je besedni prepir, ki ee je pa kmalu spremenil v pravcati pretep. V kaverni je nastalo pravo bojišče. Latali so kozarci, letale so buteljke in peBt:. Po-egel je vmes kavarnar Karol Pipao. vol?jo vrniti iste v »Slovansko čitalnico«, ker jih bo kružok rabil na konverzaoijskih večerih. Ob enem opozarjamo, da je nocoj ob pol c«mih prva učna ura drngega tečaja. Odbor. »Slovensko planinsko drnštro«. Na zadnji izlet slov. plan. društva v romantični i ernikal je prihitelo kakor navadno mnogo prijateljev lepe narave. Na postajo v Boršt, kjer je bilo zbirali- Zadnje brzojavne Eksplozija v plinarni. BUDIMPEŠTA 16. Velika nevarnost ognja je denes zjutraj prit !j plinarni M-srgaretni ulici. Ob 6. in pol uri zjutraj sa je v zgradbi za kotle pripetili e ssploz ja, ki je raztrgala streho zgradbe. L a hitremu postopanju policije se je zahvaliti, da ni vsa tovarna zletela v zrak. Na poziv policije to nag'.o prišli gaeilc:, in tudi vojaki iz bližnje vojašnice. Nevarnost je bila velika, ker so v 49 retorteh neprestano prozvajali plin. Proizvajanje so ustavili. Tekom (ni ure je bil ogenj pogasen. šče, te je pripeljalo z vlakom lepo število Ta je prijel dva najhujša bcr.lca pod pazduhe Ur ju hotel spraviti na ulico. Ta dva sta potegnila iz žepov nože, ter mu grozila z istim, Pipan, videči b« v skrajni nevarnosti, je pa vzel iz žepa revolver in vstrelil v zrak. A mesto da bi bilo to pretepaSe pomirilo, jih je 19 98 bolj razgrelo. Pipan, to videč', je š:l iz kavarne na ul co in tim družba Dol Dr, izletni-krasen ;ei*ta;kov, potem pa je stopala vsa pegomno naprej proti Boljuncu v odtod ca Socerb, kjer se je nudd k' m, vzlic malo oblačnega vremena, razgled. Pcsetivši ee jamo Socerba, se je družba : m kala po potu zEzoamovanem od &lov. pisn. drušF.va, ob lepem gorskem robu mino prijazne vasice Kastsltc. Po 4 urni hoji so plen nci dospeli na svoj cilj, v romaot čni ('ermkai. Vrl člen plan. društva, trgovcc in go-3:..ničar g< sp. Šiškov:č, je z laskavimi besedami, povdar^ajoč t zlasti važnest planinskega društva, icrazil veliko veselje, da mu je Čast vepre;eti tako lepo šrevilo planincev pod Sv*fjo streho. V sprejel je plan nce v resn e prezgodaj je pr š?l povratka : ob uri pt poludne so zletniki odkorakali proti Ospu preko Mačkovelj, k er se je družba razp tila, en del je šel proti Zivljam, drugi prot Borštu, ter je dcspela peš v Trst ob 9. uri zvečer, zadsvoljca od vžitks te^a lepega izleta. I mrla je dne 14. t. m. v Kobilsglavi na Krasu v najlepšem cvetu svojega življe-na l^let^a Kozal ja P^paa, hčerka bivšiga vt'ietnega župana Josipa P;pan. Mir njeni duš ! Movt-nska zmaga na štajerskem. V >t. Lanartu v Siov. Gur. so na volitvi iz ve epo4estva za okrajni zt st£>p zmagali SIl- vet«? . Klektrieno zvonenje po cerkvah. — rehnik 1* uekiger je iznašel nač n, po kate-em s« bo lahko zvonilo po cerkvah elek-:r <"nim potom. Nač;n je popolnoma priprost. Fi; ki ager je dob;l že patent za svojo ir- najdbo. koo^res jugoslovanskih časnikarjev se bo vršil, kakor javljajo i« Bilegsgrada, dne 'JO. in 21. novembra. Srbski književniki boio dne t. m. imeli posvetovanje, da dole č. j o program ihod^. Pcziv jugoelovan--K ai raj ževnikem in časnikarjem se razpošlje te dn:. t«rožna smrt. Prehod dveh vlakov preko človeškega trupla vsirelil še trikrat v zrak v svrfao, da bi b tem pri k! cal radarje na pomoč. Ta svoj namen je Pipan tudi dosegel, in ko so redarji priš i, so aretovali tri pretepače. Eden teh, 24 letni težak Kr štef Vi-dotto, je bil ranjen na čelo, kamor mu je bila priletela buteljka piva. Rano mu je iz pral pozneje zdravnik društva »fgea«. Oitala dva sta 25 letni krošnjar Kimao Bddassi in 20 letni težak Peter Degra«\ Pozneje se je pa d gnalo, da sta se pa-Blednja dva udeležila pre eja le z namenom, da bi mirile, in vsled tega flta ianes: Hedviga. vdova: Branko: Mira. — Jutri: Luka. evangelist; Grdimir: Travica. Temperatura včeraj : ob 2. uri popolndne -f- 10° t'elsius. — Vreme včeraj deževno. Društvene vesti in zabave. Pevsko drnštvo »Zarja« v Roja u u priredi svoj koncert v nedeljo dne 3. decembra t. 1. 7 jako obs rnim vsporedom. Kje se bo vrš i ta kunčji t to s* ob avi pravočasno. Toliko na znanj? bratskim društvom, da bi to uvažavala o dolLČ-.v^nju srojih veselic. Odbor političnega društva »Edinost« bo imel svojo sejo v sredo zvečer ob 7. uri v pisarni dra. Gregorina. Književnost in umetnost. »Naš Dom«. Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti iti. V. zvezek. V Celju 1905. Izdala in založila zvezna trgovina. Cena 50 stotink, po pcš.i 10 stotin k več. Josip Regali : Reliefi. Tiskal in zalc-ž 1 Dragotin Hribar v Ljubljani 1905. Praktischer sloveniseher Sprach Borana poro&la 1"' 16. oktobra Tržaška borza. Napoleoni S 19 ifc—IS 20, esglHke liro K-- Jo —.—, London kratek termin K 240 45—240 75 Francija K 95 »io—*>5 75 Italija iv 95 65--">5 75 - italijanski bankovci K —.— —.—. Aemčij* ii 117 65--117.75— nemški bankovci --— avatrijaka ednotna rente K 100 25 100 45 kronska renta K P5.80 i 6— italitanu*.. ror?« —.— —.— kreditne akcije K 672 — — &75.— državne železnice K 676.---678.— » nabija 113.--115 —, Llojdove akciit h 773 — 783 - Srečke: Tisa K 331.75—135.75, Kremi, K «96 — do 483—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310.—, denkredit 1889 K 302.— 310 — InrSlta K 146 — do 148.— Srbske —do —.—- dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dt g v papirja n n srebrn Avstrijska re-ita v zlatn . „ kronah 4°/, Av^t. in ves ti c i ska renta 3' Ogrska renta ? zlatu 4"„ „ „ „ kronah 49/. a1/ » » 9 Ig Akcije nacijonaliie banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. Ur Cesarski cekini Parižka In londonska oorza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta «9 45, italijanska renta U 5.15, Španski ezterieur 92 95. akcije otomanske banke 610 —. Menjice na London 251.45. far Iz. (£klep.) At atrijske dižavza ielez. —,— Lnmbardl lžO.— utifloirana t ur 3 ca cenuUUbo, avsui.ska zlat^ ran u 99 80, ogrska 4*/* ieata 96 70, Lindjrbtnk 481.— tur S se sroc. e 134.50 pantsa oanka 15.74, italijanske nnr-m-jonali-e »kcije —-— »EOije iiio i.'ioio 16.94. Vz tržana. L o n d o l. (Sziep) HlonsouaiA^ a >. 8'/„ Lombardl 5— nenio 28.5B SpaaHla rent« 92:'/s »»-lijanaZa renta l(J47a, ittai Jiskjst, 4.'/B aaeujm ižnnaju —.—. Mlačna. Tržna pjroSNa 16. oktobra butlimpooiB. fSeuiua ukt. K 16 OS d. K 16.10, rž za okt. K 13.08 do 13.10, oves za okt. od K 13.66 do 13 6S, koruza t* imaj K 13 26 oo K 13 -J« .f&emua; pouaa^e srednje, povpraševanje slabotno, tendenca mrt^a. Prodaja 15.0o0 met. stotov, za 5 dj 10 st. nižje. Druga žita nespremenjeno. Vreme : lepo. Mavre. (Hziep.j Kava eu>ios gouu »» • . t. m. V Jarkovljah ali v Bojanu se išče hiša z večjimi prostori, pripravna za manjšo tovarno s parnimi stroji. Ponudbe pod „12" „Edinost"._ Hočete se prepričati? Obiščite velika škliuližf-a Jttarije vdove Salarini Ponte della Fabra 2 (vogal Torrente). il ul. Poste Nuove 5 „Alla Citta di Londra" včeraj danes 10:. 20 101.20 101 101.15 119.30 ! 19.30 , 100.45 100.45 : y2.10 92.10 | 114.40 114-jS 95.95 92.10 j 86.75 86.75 | 1»>46.— 1645.— 672.75 671.50 JiU.ilO 240.37 1J 7.25- - 117.52»/, 23 50 J3.491/, 19.16 19.IS 95.TO 95.05 11.31 11 31 Velik izbor izgotovljenih oblek za rao^ke, dečke in kostumov za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi, paletot - ranglan. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskili tovarn. Izgotavljajo Be obleke po meri po najnovej-i modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. Sprejemajo se vsakovrstna dela in po ■ posebnih načrtih. »•- Jlnstman cenil brezplačno in franko. Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava i I | pohištva in tapetari] ______ XRSX--== ulica Malcanton štev. 1 po *eIo nizkih cenah. iS sv; Tovarna pohištva "V» ^ieksander levi JVfinzi ulica Tesa Stv. 52. IK (laste« hiJa). ,1 * ZALOGA: Pinzzn ROSHRiO (Šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene kenkurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna đeia tadi po posebnih načrtih. «cxocxoc Haatrovam oontk bresplaAao lm flnake lOHOiiOllOilOliOHOlI OllOllOilOl ffihrer ffir Tourieten, SDmmerfVifchler und Predminolo noč . Handlungs reieendo mit genaner Angahe der po poluneči 83 našli na progi železnice Trst-j Aueepracbe. Triest, F. H. .Schimplf.—• Cena Pore?, in »icer pod škedenjskim hribom, kose 60 stotiak. Serravallo-vo železnato kina vino * za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jed:, utrjuje želodeo in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh s kadar Je treba se po bolezni ojaeiti. 0 .t'Ku»a..o 9 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO = trst. = I. išče se 4 Arežcic. ^a nekaj ur nn dan v ul. Bost'hcfto 48. II. n. Ujćp Z velikim hlevom ležeta v veliki vasi oddaljena - uri od mesta, oh y novj prodajalnfci Je8tvin ~ w,n c;:sn: pppravna za vsako ob.n in in ko.onifai petra PetBmel zemljiM- odda se v najem al. tudi proda. „ nlJ I™ \aslo\ pove uprava lista. j* *d*Mti mkomtM j«wine ^--kakor : kavo. ri£ MALA OZNANILA -»Nova prodajalnica klobukov David Osmo =)(ova zaloga= Proda Sfi dve ,eIji postelji in dve lepi T^l^Z, ■ ■ vuu gu ponot-ni omarici z marmor- mil0' 'edilno ^ p™ ; - i. -- , . . ., T«t» po 36 nort. j »-m z.i lakn zm/ano ceno : primerno In bilo _ BLuro vedno sveže.— za novoponx"ence. ♦'- pri 8v. Jakobu " • / šr; s. «n& m« u soio. ■lojfih tri nn w načine. Po- Vedno svež kruh. Pošilja- n*i«j«D les in marmor Bar- nie na dom Sprejema na- ▼anje pohištva, podov Itd. Vw J . ,__.- t. » _ po cmernih ^nah. ux>no in 1 ročila in domači kruh v hitro. — Delavnioa: ultoj 'Jgo Fr.soolo itav. 19. pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban. v ulici Barriera vecchia štv. 5. ovsa in sena na debelo in I .. ... . . drobno M. vd. Zerquenich Vei,k ,zbor klobukov, lastne delavnice, razno-ul. Fierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal u 1. Coroneo. coooooooooooooo nppplc Zill°žen slovenskega in Italijan- 8VOij ^ svojim' vCI/ull škrga in deloma tudi nemškega Podpisani priporoča8vojo jezika, pi-e in »"ita slovensko in nem-ko in zalogo oglja. drva. predeloma tudi italijansko, želi vstopiti kakori"®9» in drugo razno kur-praktikant v kako slovensko trgovino. — Ponudbe na „Kdinost" peni „Deček". PoSi- AnMorisml Scbool of Lnaces ui želelo vstopiti v službo naj raj še v Ljaldjani ali kje na tiorenjskem kakor prodajaln i čarka, a je jako izurjena v kuhanju. — Ponudbe pod »Mlado dekle« na upravo »Edinosti". Proda se |»o ceni kareta. Naslov pove uprava »Kdiooet«. nilLotll ^emec i ravno takega, nem-UIIHQIII šketra jezika vesoega Šlovenea, koji hi I»il pripravljen ga ueiti konverzato-ri<-no svoj materin jezik v zameno s traneo--<" no ali anfik^'-ino. — Ponudi** na »Kdin.« p.' i »Neniee». Ulica Arcata štev. g (vogal ulice SaponeJ Zaloga moških oblok FRAK KAL.ASCH Zimska suknja od K 21-50. Ranglan, površniki, jopiči podšiti s ovratnikom od astrakane K 13, ravnotaki pelušasti K 15 od samega astrakana K 27. POSEBNOST: črne obleke z 1 in 2 prsi od K 31—46. Velik izbor hlač, močnih delavskih hlač po K 4, zimskih srajc, srajce od bombaža, srajc in spodnjih hlač od fuitanja. belih srajc itd. Mejnarodno sueilicMo posredoval ® Caro & Jellinek © Trst ul. Romagna št. 2 Trst. ——— TELETOM it. 1827 —— O TS O Ulica Arcata štev. g (vogal ulice SaponeJ Podražnice: Dunaj, Budapešt in : LVOV. - Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. - Se priporoča za preskrbljenje seljenj sS zaprtimi blazinjenimi vozov: za pohištvo toli v mestu koli v tu- in inozemstvu. fakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in državne ^uradnike. ===== PoSljatre Tsate me po stalni nizki pmoznini. V Proračuni brezplačno. „Ne klip« vraga!" je ravnokar izšla, ter se vdobiva ]>o 50 st., po |>»>ti 10 st. več pri spisatelju in založniku Jaki Stoka. Tr«t, uli<-a Gi^rgio Galatti 18. Obrtno in Konsumno društvo sv. Ivan pri *vrkvi razpisuje službo krč mar j a. Prosilci imajo zghisiti do 1. novembra pri predli Ini ku S. JI. S k t* r 1 trgovec pri sv. Ivanu Atev. 14!». pri katerem v«lobe tudi pojasnila in zvedo pogoje. Odbor. Vsak dan dohaja velika množina fuštanja in blag^a za ženske obleke, same novosti v trgovino z manifaktarnim blagom Artur Pontini Nad 40-leten vspeh. ulica Barriera vecchia št. 34. ulica Barriera vecchia št. 34. po jako konkurenčnih cenah. Bogat izbor perila, spodnjega oblačila, modercev, čipk, drobnarij in nakitov. Pozor! Važno za vsakega brez izjeme. :t. 2101. Razglas. Izvršuje sklep občinskega zastopa županije Komen od dne 4. oktobra r.M)5 št. ^101 razpisuje podpisano službo organista pri farni cerkvi sv. Jurija in pri podružnicah. IMača p<> dogovoru in zmožnosti. — Kazen te službe dobi /možen organist sčasoma tudi kaki postranski zaslužek. — Službo se lahko takoj nastopi. 1'onudbe na pripisano županstvo, koje daje tudi vsa potrebna pojasnila. Županstvo občine Komen dne 1 M. oktobra HM>r>. Župan: S V ARA. Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isfo ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). F.PertOturar TRST - al. Poste 11 u ovc Št. 9 priporoča velik' izbor ur: Ornega. Schaffhause, Loaguies. Tavanes itd. kakor tudi zlate, »rebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur sa birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko za moške in dečke, površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače I. vrste, naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani prodajalnici iz$< ^ovijenih oblek v ul. Arcata I. VJKTOR PIŠKUR. Velik izbor in popolnoma konkurenčne cene. Bogata zaloga tu in inozemskega blaga, barvanega in črnega in zadnje novosti. ===== POSEBNOST: obleke za zaročence. ===== Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke. Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIG-LIE PRENDINI iod ogolunjene sladke škorje) Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene sfe zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jili vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfe čist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini -. Y škatlieali : v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedonec. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne loles in oiotoMes „Piicfe". Napeljava in zaloga električnih zvorčkov. Izključna j prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zal-, jtv ; priprav za točiti pivo. lastna mehanična delavnica z\ I popravljanje šivalnih strojev, koles, motokole* itd. Velika žalova prlpadkov po tovarniških cenah - TELEFOri štev. 1734. svoj isknšeni ^(arodni kolek je vSobiti pri spravi Podpisani priporoča železni plug s kolesi za oranje na polju, pri brajdali in drevju, 1 za pletev. zasipanje, zrivanje itd. samovodiien. 1 preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane ikropilnice proti peronospori in svoje ne-i prenehjive vinske stiskalnice. Ž IVI C, inženjer - Trst Skladišče — trgorinska ulica 2. 1» ESinost TOVARNA P0E1ŠTU IGNAC SRON trst. ulica OSS* .s IL E L U v i M IK Hl «ilBu'llf:a\feić?lfi i A 6 T t" V 4 B KATALOG' HHt /HI ACAlO VECCHIET ar ZLATAR w TRST - Corso štev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine. srebrnine. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje ali zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. WW Cene zmerne. TH Zaloga izvozno-marčne (E^pcrt-Marzen) in vležane (Lager) zz=: pi?e - v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi — k^asa = iz tovarne Bratov Reinlnghau« Steinfeld pri Qradcu. zaloga J^attonijcve Qicsshubkr vedno sveže kisle vode po smernih cenah P" ANTONU DEJAK junior TRST Via degii Artisti štev. 10. • .e-i.A \ 1JA" «f*rejeui» wiT»ro»»iij» ćlo-kt-^n tiTljrui« u»irtzuovrsmei^ih t«Mubni»eiisn j.>od tako ujcodmmi pogoji, ko Dolina 'irugs zsTsrovaimca. /.taoti je u{r<>*iQu uvsrovanie os doživetje tr »ui n r cmaujiu't^mu M vplmćiii. Vsak £ian uns po preteku peub iet ~txxxj. pranoo or> amaenoe. sjtxsxx. „S I a v i j a" ▼zajemna 2a?awaiM mh ? Pran — Bezcrnu [ul 31.865.386 80 L lzviačaiie sflkolune: 82.137.159*57 K. Po velikomti druga rM/esua sararoralsiet sai« drdmvm m vaemkomi slojraamko-narod no upravo. I \ Generalni zastop ¥ Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši ▼ Gotpodtkih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Skodum po najnižiih cenah. Skoda cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljSi tiove«, koder posluje II Dovoljuj* is čistega dobička izdatne narodne m občnok^nstne ^ ikiaent. podpore v