I p 224. ftevHRo. v mm, i petek, i, mm m mi. leto. „Slovenski Narod41 velja:' v tj ubijani na dom dostavljen: v apravniStva prejeman: :clo leto pol leta četrt leta ia mesec 1 K 24 — . 12— . 6— . 2— celo leto pol leta četrt leta na mesec K 22 — . 11-, 550 . 190 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica St. 5, (I- nadstropje levo), telefon St. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ■ Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon St 85. za Avstro-Ogrsko: celo leto ....... K 25*— pol leta ........ 13*— četrt leta 650 na mesec........ 2*30 Slovenski Narod4* velja po pošti: za Nemčijo: celo leto ....... K 28*— za Ameriko in vse~druge dežele: celo leto.......K 30- Vprašanjem glede Insemtov na i sc priloži za odgovor dopisnica aH znamka UpravniStvo: Knaflova ulica St. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno rafetaa na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, đa jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... S 24'— j Četrt leta ... K 6«— Po! leta ...» 12*— | En mesec . . . „ 2.-* V opravništvn prejeman na mesec K $*G0. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: vse leto ... S 25'— j Četrt leta . . K S«50 ?oi leta . . . „ 13*— j En mesec . . ,, 2*30 Za Nemčijo ysc leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 H. |)V Naroča se lahko z vsakim dnevom, a brata se ciora poslati tadi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno daa zadnjega plačila naročnine. f%g^" list se ustavlja 13. dan po potekli naročnini frrez ezira vsakemu, Morje ne vpošlje o pravem časn. (Mit« Jeiembp Karete". Mete]iSit železnico -u nevarnosti. Po nagodbi z Odrsko, torej no zakonu, morala hi biti belokranjska železnica dograjena do konca let.-i 1919. A ne samo, da so dela sploh še začela, doslej še niti proga nI zagotovljena, po kalc-ri naj teče. V tej stvari je v zadnji seji deželnega zbora kranjskega vložil no--lanec V i š n i k a r primerno interpelacijo. Vlada na to interpelacijo še ni rovorila in zdi se nam, da najbrže ne bomo učakali odgovora v deželnem zboru, zakaj za kulisami se pletejo in pripravljajo stvari, ki nam mejo prinesti bridko razočaranje. Iz .iako zanesljivih virov smo izli podatke, ki nas navdajajo z velikimi skrbmi. Izvedeli smo pred vsem, da je projektirana direktna proga iz Ne- ve&a mesta t Metliko popolnoma in definitivno ovržena in da sploh ne pride več v poster« Dalje smo izvedeli, da se v železniškem ministrstvu uvažujeta sedaj le naslednji alternativni progi: t. Da se izpelje železniea iz Novega mesta n* Črnomelj ia od tod na Metliko ali pa 2. da se izpelje proga iz Novega mesta po Kočevskem ozemlja. V kratkem se ima vršiti ogled obeh teh prog. Proga iz Novega mesta po Kočevskem ozemlju — to bi bil najhujši uriaree za Belo krajino. Če se odloči vlada za to progo, potem ta železnica sploh ne bo imela nobenega pomena za Belokrajno, potem bo Belokrajna ravno v takem položaja, kakor da sploh ni železnice. Nevarnost, da obvelja proga od Novega mesta po Kočevsketm ozemlju je velikanska. Na tej progi ^o do sedaj merili inžerierji in kakor da *o dobili kak poseben migljaj, tako bo se vsi izrekali za kočevsko progo. Znano je tudi. da vlado ta proga od Novega mesta po kočevskem ozemljil posebno mika in sicer zaradi tega, ker lahko skoro ves svet, kader bi tekla železnica dobi zastonj, dočim bi morala pri progi Novo mesto - Črnomelj - Metlika potrebni svet odkupili oziroma razlastiti, kar bi seveda mnogo veljalo. Država pa. jo danes v občutnih denarnih stiskah in gledal le, da kaj prihrani kjer je pač mogoče. In končno je a važe vati, da se poteguje za progo od Novega mesta r.o kočevskem ozemlju knez A u e r-sperg. Vsled izdajstva slovenskih klerikalcev so dobili Kočevei svojega posebnega državnega poslanca m bili so tako pametni, da so si izbrali moža. ki ima v dvornih ia vladnih krogih tehtno besede ia gotovo stokrat več vpliva, kakor kak Šukljc ali kak Šusteršič. Kdo bi se čudil, da se zavzema knez Anersperg za svoj volilni okraj in da mu je korist kočevskega okraja bolj pri srcu. kakor korist Belo-krajne, posebno ker s pospešitvijo kočevskega okraja podpre v veliki, Ha. t največji meri stojo lastne korist. Pomisliti je treba, da ime knez Auersperg na Kočevskem velikanske gozde, ki mu bodo vrgli se dese krat več dobička, kakor ga ima sedaj, ako se zgradi prosta cd Novega mesta na Kočevje. r ———i Knez Auersperg, ki ima že sam po sebi velik vpliv in ki ga bodo z vso vnemo podprli vai nemški poslanci in tudi dvomi krogi, ima sedaj toiiko laglje stališče, ker so jo klerikalci s svojo bedasto obstrukci-jo popolnoma zavozili. Zdaj nimajo ti klerikalci nič vpliva pri vladi in nič moči, da bi paralizirali prizadevanje kneza Anersperga. Tragična je usoda Belokrajine. tragična toliko bolj, ker glas pametnih mož pri zadnjih volitvah ni obveljal. Belokrajiua ima v državnem zboru klerikalnega poslanca — zdaj lahko vidi, kaka nesreča je to zanjo. V kratkem se bo vršil ogled prog, ki prideta sploh še v poštev, namreč proge Novo mesto - Črnomelj - Metlika in proge od Novega mesta po kočevskem ozemlju. Zcdnji ras je, da se Belokranjci zedinijo in da skupno in energično n zatopijo v varstvo Belokrajine proti zahrbtnim načrtom nasprotnikov. Samopomoč je toiiko potrebnejša. ker od klerikalnih poslancev ni ničesar pričakovati. Ti že danes nič ne morejo in nič ne štejejo, čez neknj tednov pa najbrž sploh ve bodo več poslanoj in bo tedaj Belokrajina brez zastopnikov, knez Auersperg pa bo imel čas in proste roke, da uresniči svoje načrte. 3kiJ3a V današnji seji obč. sveta pride na posvetovanje tudi poročilo žagana Hribarja glede najetja mestnega posojila proti izdaji delnih zadoižnie. Posojilo naj služi v izvršitev različnih večjih naprav. I. Kanalizacija. Prof. Hrasky Je izgotervil splošni kanalizačni načrt. V njega okviru se je izvršilo že več kanalov. Projektirana sta vzdolž Ljubljanice po obeh straneh zbiralna kanala, v katera bi se iztekali vsi drugi. Sedej so izpeljani vsi kanali naravnost v Ljubljanico. Vsled osušen ja barja se bo Ljubljanica za dva metra poglobila "in izdal no zožila. Treba je torej misliti na napravo zbiralnikov, zlasti ker bi se dala sedaj veliko ceneje napraviti, ko se bodo itak zidala in nasipala Ljubljanica a obrežja, kakor pa kdaj pozneje. Treba bo tudi napraviti več nujno potrt onih kanalov že zdnj. Za oba zbiralnika in nujne izdati 500.000 K. kanale bo treba u stavo, Slika. Spisal Vilko Mazi. (Konec.) >/Sem, sem, gospa... mheee ... v > kavarno«. K meni sedite, da se kaj pomeniva, he, he!« je napravi jal stol zdravnik. »... mhemrrr... no, aston, kam ste pa dejali gospodično Anico.« »Spat je že šla«, sede Požirka, 1 - H jo je; ubožiea je bila vsa Me* fla. Saj mi še zboli —.« No, ne bo hudega, nihee, Dirrrrrr, mrr. .. ženska, kaj pa, žen-nežna je seveda... pustimo, iui-io ... mrrrr, mrrr ... aston, kmalu ji bo treba zbrati moža, jako čedna dekle, he, he, he!« »Kje smo se! Ne bodite čudni, gospod zdravnik — še najmanj štiri 'pta je ne dam od hiše in ko bi jo ne-vernkdo zasnubil.« >\ila, hala, mrrrrrr — beseda besedo,« potreplje Požirko s širokim nasmehom. »Pijmo, pijmo... n požirek, kaj! ha, ha, ha! Aston, vas živi, gospa!« Pila sta. Nekaj časa so vsi umolknili, po-Sle so besede in nihčo ni hotel prvi ^peljati na pogovor. Bila je tista ti-^aa, ki človeka spravi v veliko zaveso, da De ve, kam bi položil roke, ki se mu zde odveč, kam bi pogledal in kako bi se obrnil. Daear ei je popravlja! dolge, rjave brke, poštar si je trebil zobe, sodnik si je ogledoval prste, kontrolor se je igral z debelo, zlato verižico, Rus je sklenil roki in sukal palca, zdravnik je gladil kozarec, Požirka je prekrižala lakti, Požirek pa se je važno naslonil na peč. Razen sodnika so se bili vsi zagledali nekam na mizo, da se skoro niso premaknile oči. Vse je bilo, kakor onemelo. — Sodnik je v časi zvedavo pogledal poštarja, kakor bi mu hotel očitati: »Ali sem te potipal, ptiček?« Ura je počasi klecala v tistem dolgočasnem taktu in glasu, kakor se euje samo po kremah ... Težki koraki so se začuli v veži. — »Zdaj gre —i se oglasi Požirek. Zdravnik se je zopet nadležno odkašljal, nekaj mu je bilo na jeziku, pa so se menda prehitro odprla vrata. — V sobo stopi Vardjan, brez klobuka, lasje zmršeni in kri mu je curljala prek čela na nos in na tla. Upal je bil, izmučen in je globoko dihal. Ni ga bilo skoro poznati. — Vsel se je na klop k peči blizu gospodov. »Kaj so te naklestili strahovi na Slemenu, da si krvav; prav ti je si-rokoustnež! — Pa dolgo so te imeli v pesti...«, ga draži Požirek. »Jutri bodo pa spet babe govorile, da te je strašilo, ee te vidijo, kako si potol-čen...« »Lahko brijete bebce is mene, ki ne veste, kako in kej«, se jezi Vardjan. »Kaj se boš grebenčil. Stavo «i dobil. Tam pri gospodu imaš dvajset kron ... pa. nam povej, kako "je bilo!« ga tolaži Bus. »Hvala lepa, hvala gospodje! Res lep denar.« pravi, ko vtika bankovec v žep, »in pil bom, da se bo kadilo do groba, ampak take — si ne bi več zaželel. . .« »Gospodje...!?« vpraša zateg-njeno Rus. »Ali čujete, da Sleme ni šala?! —« »Šala —« zategne jezno Vardjan. »Kaj govorite, ko ne veste kaj. Čakajte, da vam povem, kako je bilo!« »Samo lagati nikar!« opominja Požirek. »Lagal pa ne bom. Boga mi, vse je istina, kar vam povem« ... »Čujte, komaj sem našel pokopališče ...« »Tako si bil pijan .. .« »Kdo pravi to! Nic pijan, ampak tema je bila, pa saj sami veste... 2e na prvem ovinku sem bil čisto trezen, kaj šele na vrhu! Stezo sem si moral sproti iskati in srečno sem prišel do vrat mrtvašnice. Prižgem vžigalieo, pa jo hitim na tla in se obrnem. Že pri kapelici sem bil, pa mi potegne vrba klobuk z glave. Okrenem se, da bi ga pobral —bože moj — pa zagledam mrtvašnico v plamenu .. • Tečem nazaj po stezi, klobuk sem postil pod vrbo. — Jaz, prismuknjenec! seveda — vžigalico V zvezi z osuševanjem barja je projektirano razširiti obrežje od Sv. Jakoba do frančiškanskega mostu. V interesu mesta je, da bi se obrežje potegnilo vsaj so do jubilejskega mostu. To delo se n-3 bo nikdar dnlo po tako ugodnih pogojih izvršiti, kakor sedaj. Veljalo bi to 800.000 kron. 3. Razen Hradeekega in jubilej-ekega mostu se imajo po načrtu za ospšenje barja podreti vsi mostovi. Naprava novega franeovega in šent-peterskčjura mostu v žeiezobetonski konstrukciji bo vrlja^a 3 75.000 K, za 65.000 K več kakor je v projektu za osušen jo barja proračunjeno. Za zgradbo šentjakobskega mostu bo mestna občina morala prispevati najmanj 20.000 K. Potreben bo tudi most ob Opekarski cesti, ki bo veljal 100.000 K (50.000 jih ima občina že prihranjeniih) in zaradi njega odkupiti sveta za '30.000 K, dti se dobi zvt-^a s Karlovško cesto, Ua Poljanski cesti pa bo treba napraviti nov most čez Gruberjev ktinal, ki bo veljal 70.000 K za katerega se bc pa dalo iz barjanskega zaklada dobiti 15.000 K prispevka. Potrebščina za mostove bi torej znašala 190.000 K. 4. Za stavbo obrtne šole, za katero je država odpisal« mostni občini velik dolg, bo mestna občina dotlej, da f^ stavbna glavnica pokrije s posojilom, predplačiloma zalagala stavbne izdatke. Šola. bo veljala okroglo en milijon kron. 5. Podvoz, ki ga gradi južna železnica na Martinovi cesti, bo veljal 344.000 K. Mestna občina bo morala k temu prispevati 103.200 K. 6. Pri dekliškem liceju je potreben nov trakt. Ta bo veljal 70.000 kron. 7. Pospeševanje tuj?k-?ga rrome-ta zahteva vsakovrstnih naprav. Pred vsem je treba električne železnice na Grad. Ta železnica bi veljala 200.000 | kron. Na Gradu je treba napraviti primernih restavracijskih prostorov, dvorano z galerijo in razgledno verando, kar bi stalo 40.000 K, napeljava vode in elektrike pa bi veljalo oO.OOO K. Vse skupaj torej 270.000 kron. S. Zelo mnogo bi bilo storjer.o za tujski promet, če dobi Ljubljana poletno gledališče. Taka arena hi z vso opravo vred veljala 100.000 K_ 0. Prostori mestnega magistrata ne odgovarjajo več zahtevam čas*. Naprava novega magistratnega poslopja je nujna. Zupan nasvetuje, naj a— a—i bi se podrle hiše št. 1., 2. in 27. na Mestnem trgu, namreč sedanje magi-stratne uradovalnice, naj se dokupi še hiša št. 26. in sezida magistrat s fronto proti Stritarjevi ulici. Veljalo bi to 800.000 kron. Za vse navedene naprave bi bilG treba 3.583.200 K Najbolje bi bilo, da se ta svota najame pod deželno garancijo na ta način, da izda mestna občina delne zadolžnice. Ker pa občina že najame novo posojilo, je najbolje, da vs9 svoje dolgove unificira izvzemši onega, ki ga tvori loterijsko posojilo. Teh dolgov bo koncem leta 6,262.866 K 23 v. Ako se nnificirajo ti dolgovi in najame za navedene naprave novo posojilo, bo najeti 9,846.066 K 23 v. Deželni zbori. Češko. Praga, 30. sept. Akoravno je izključeno, da bi se mogel doseči med narodnostnima taboroma v češkem deželnem zboru v sedanjih razmerah sporazum, vendar so nastop'!! sedaj ustavo verni veleposestniki kot posredovalci med Čehi in Nemci. Čuje se da deželni maršal namerava sklicati za soboto sejo dež. zbora s čisto formalnim programom. V torek bi bila potem zopet seja, na kateri bi vlada predložila svoje predloge, o ka-iv.ili bi se eventuelno otvorila debata. Mladoeehi in agrarci so izjavili, ko so zvedeli za ta načrt, da bodo ob-struirali, če bo dež. zbor res začel debato o predlogah vlade. Dunaj, 30. sept. Baron Bie-nerth je imel včeraj popoldne telefo-ničen razgovor z ministrom Začkom. ki je sedaj v Brnu. Minister Žaček bo danes v Pragi stavil češkim vodilnim poslancem nove predloge glede češkega dež. zbora. Da bi bila vlada že sklenila dež. zbor odgoditi ali zaključiti, ni res. temveč hoče še poskusiti, da doseže morda v zadnjem trenotku sporazum med Čehi in Nemci. Vendar je pa malo upanja, da bodo ti poskusi imeli kaj uspeha. Moravsko. Brno, 30. sept. Deželni zbor je v današnji svoji seji obravnava! nujne predloge soeijalnega in kulturnega značaja. Koroško. C e 1 o v e e , 30. sept. V današnji seji so se zopet izročila, nadaljna po-ročilia deželnega odbora posameznim odsekom. priletela sem vrgel na tla, pa je pri letela v krsto in ohlan je v njej se je vnelo. — Sam Bog, da. mi je padel klobuk: vse krste z mrtvašnico vred bi bile zgorele —- še zaprli bi me! — Saj nisem vedel, kje gasiti — čisto ob um sem bil. — Brž slečem suknjič, pa ga vržem na plamen v krsto, ki je bila v kotu za ozko, visoko mizo, naloženo z vsakojako šaro. Vrajr znaj, kako sem nerodno hitel — prevrni! sem mizo in v hipu sem ležal v krsti... Ogenj je bil vdušen, toda vžigalice sem izgubil, da si nisem mogel posvetiti ... Vstal bi bil rad, pa nisem mogel. — Zdelo se mi je, da se je posula name mrtvašnica, tako pezo sem čniil nad sabo. Potip-Ijem, pa je miza, zgoraj pokrov od krste, zraven svečnik — in sam vrag znaj, kaj.se je še nakopičilo. . . Da bi bil imel vsaj vžigalice! Najbrž so mi izletele iz žepa, ko sem padel prek mize ... ali pa sem jih izgubil že po pokopališču, ko sem tekel gasit. .. Tako se nisem upal ganiti: bal sem se, da me še ne ubije.---E, mislim si naposled: nič ne bo; Vardjan ue bo spal nocoj v mrtvašnici, naj bo kar hoče! — Sunem težko breme z vso silo od sebe, pa se počasi skop-ljem iz krste —.« »No, to je bil prizor!« zanosija sodnik. »Vse je bilo križem, kakor v Babilonu. Kamor sem potipal, je ležalo kaj visokega po tleh. — Morda sem se plazil pol ure po šari, pa nisem mogel najti vrat. Vse svetnike sem sklical na pomoč, pa nobenega hudiča ni bilo! . . . Čudno, da je bila mrtvašnica tako grozno dolga — vse je teklo od mene. — Da bi mi bile prišle vsaj vžigalice pod prste, pa zaman ... Ej vendar sem zatipal prag, hvala Bogu in po dolgem, mučnem času vstal. Gosoodje, za dvajset kron ne bi rad poskusil še kdaj kaj takega . . . Vrbe tudi več nisem našel . . . He, klobuk, te pa jutri najdem — sem si mislil, zdaj pa k Požirku po denar, pa še eno merico . . . No, denar sem že dobil, hvala vam, gospoda! Ti, Požirek, pa pri-tresi še eno merico, ampak najboljšega, ki ga imaš v hiši!« »Bravo, bravo, Vardjan!« so ploskali gospodje. »Kar en četrt mu ga nalij! Jaa plačam!« naroča poštar. »Nam pa prinesi steklenico konjaka!« Pili so še . . . Vardjan si je brisal kri s cela, klel mrtvašnico, oblanje in vžigalico ter godrnjal: »Zdaj pa klepetajte, babe! Vardjan se ne boji ne hudiča ne »brica . . .« Počasi ga je spet opajala pijača --- Svetlič pa je napisal tisti večer v dnevnik med drugim: ». . . prvi poljub torej iz njenlK usten in zato se imam zahvaliti edi-nole žgan jar ju Vardjanu! . . .« J Štajersko. Gradec, 30. sept. Dr. Scha-eherl utemeljuje svoj predlog za spremembo deželnega reda. Predlog se odkaže polit, odseku. Vloženi so £0 nekateri predlogi in interpelacije večinoma gospodarskega značaja. Med drugim je vložen tudi predlog na spremembo sestave dežel. šol. sveta. Vložil ga jo posl. VVastian. Državni zbor. Dunaj, 30. sept. Vlada bo sklicala parlament na 20. oktobra. Vlada je na obstrukcijo v drž. zboru popolnoma pripravljena, vender ne bo zaradi obstrukcije zbornice razpustila, ker se boji, da bi se pri novih volitvah radikalni elementi še bolj okrepili; parlament bi samo odgodila in bi napravila proračunski provizorij s pomočjo § 14. Eventuelni naslednik Bienerthov bi bil sedanii notranji minister Haerdtl. Lex Axmmsn-Ko!isko. Dunaj, 30. sept. Ker vlada ne more predložiti zakona Axmann-Ko-lisko v sankcijo, ker bi sicer prišla v konflikt z drž. osnovnimi in z drž šolskimi zakoni, premišljujejo sedaj nemški politiki, kako bi stvar uredili, da bi vkljub temu določili nemščino kot edini učni jezik v šolah na Gorenje in Dolenje Avstrijskem, Solno-graškem in Predarlskem. V to svrho se bo sestavil poseben odbor, v katerem bodo nemški parlamentarci in nemški pravniki študirali, ki.ko bi prizadejali Slovanom novo krivico, ne da bi prišli v navskrižje z zakoni. Deželni ztor Kranjjkl. XI. seja Ljubljana, 1. oktobra. Dnevni red. 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Poročilo de-želncga odbora, s katerim se predlaga novela k občinskemu redu in občinskemu volilnemu redu z:i Kranjsko. 4. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt lovskega zakona. Verifikacijski odsek. Verifikaeijski odsek je dovršil svoje delo in predložil zbornici svoje poročilo. Odsek — načelnik posl. P o -g a č n i k, poročevalec posl. dr. Zajec — predlaga, da se potrdi izvolitev zastopnikov veleposestva. Odsek predlaga dalje, da se potrdi izvolitev poslancev splošne kurije, med njimi tudi izvolitev poslanca Josipa Turka. Poročilo je nemško, ker je poročevalec posl. baron Rech-bach. Izvolitev Bogomira Perhavca kot poslanca za volilni okraj kmečkih občin Vipava - Idrija naj se prizna kot veljavna. Izvolitev dr. Ivana Oražna in Ivana Kneza v mestni kuriji ljubljanski naj se odobri. Klerikalna maščevalnost. Zcrodilo se je, kar je »Slovenec« že zdavnaj napovedoval z neko posebno škodoželjnostjo. Ker se drugače ne morejo maščevati, ker tudi taki nastopi, kakor je bil oni poslanca Demšarja, ko je že vihal rokave, da osebno napade poslanca, ki ni njegovega mišljenja, ne dosežejo zaželje-nega uspeha, evo novega načina maščevanja: Priobčujeino tu dobesedno poročilo verifikacijskega odseka, da napredni volilci dolenjskih mest izpo-znajo, na kak način jim hočejo klerikalci odvzeti svobodni izraz njihove volje. Poročilo se glasi: »Visoki deželni zbor! Poslanec Ivan Plantan je svoj deželnozborski mandat odložil. Zato je e. kr. deželno predsedništvo z razglasom z dne 8. julija t. 1., št. 2*240 pr., razpisalo dopolnilno volitev za mestni volilni okraj Novo mesto-Višnja gora - Črnomelj - Metlika - Kostanjevica - Krško - Ribnica na dan 31. avgusta 1909. Volilnih upravičencev je bilo 815, od katerih jih je prišlo volit 330. Oddanih je bilo 320 veljavnih in 10 neveljavnih glasov. Vse veljavni glasovi so pripadli Franc Višnikar-ju, c. kr. višjega deželnega sodišča svetniku v Ribnici, ki je bil torej iz-vojjj'ii deželnim poslancem. Proti tej volitvi ni bilo uložene-ga ugovora, pač pa so podani pomisleki, navedeni v poročilu verifika-cijskega odseka glede splošnih volitev za deželni zbor, in sicer zaradi tega, ker so tukaj volili sicer posamezni kraji, ne pa cele krajevne (politične) občine. Ker je neznano, koliko volilnih upravičencev bi prišlo na izključene vasi, in ker se je od 815 volilnih upravičencev volitve udeležilo samo 330, ni izključeno, da bi v slučaju pravilno sestavljenih imenikov bil volilni izid drugačen, zato je verifikacijski odsek mnenja, da je ta volitev neveljavna. Verifikaeijski odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Izvolitev Franca Višnikarja ae n* potrdi. V Ljubljani, dne 24. septembra 1909. Pogačnik, Dr. Pegan, načelnik. poročevalec.« Otvoritev seje* Predseduje deželni glavar pl. Šuklje, na vladni klopi deželni predsednik baron Schwarz in grof Kii-nigl, zapisnikar Uršič. Začetek seje ob 10. uri 20 min. Deželni glavar konstatira sklepčnost in otvori sejo. Spominja se imendana Njegovega Veličanstva — zbornica vstane — pripominjajoč, da ob osebi cesarjevi preneha vsako strankarstvo in da je prepričan, da cela zbornica iz vsega srca čestita Njegovemu Veličanstvu. Povabi poslance, da se udeleže maše dne 4. oktobra in zaključi s trikratnim »Živio« presvetlemu vladarju. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Naznanila predsedstva. C. kr. okrajno sodišče ljubljansko prosi za izročitev poslanca dr. Pogana zaradi žaljenja časti. — Stvar se izroči imunitetnemu odseku. Novela k občinskemu redu in občinskemu volilnemu redu se izroči ustavnemu odseku. Načrt lovskega zakona se izroči upravnemu odseku. Samostalni predlogi. Poslanec Bartol in tovariše predlagajo preložitev klanca na cesti Sodražiea-Vinice. Poslanec M a n d e 1 in tovariši predlagajo uravnavo potoka Viš-nice. Predlog naj se izroči upravnemu odseku, da ustno poroča o njem. Odseki. Peticije. Soški odsek ima sejo danes po zbornični seji, ustavni odsek 2. oktobra ob 10. dopoldne, upravni odsek danes po zbornični seji in 2. oktobra ob 8. zjutraj, odsek za dež. podjetja danes po zbornični seji, da izvoli referenta za deželno električno centralo, ta odsek in finančni skupaj pa v ponedeljek ob 2. popoldne. Došlo je več peticij, med njimi prošnja ljubljanske občine za prispevek k zgradbi državne obrtne šole. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Zaključek seje ob 10. uri 40 min. Dopisi. Z dežele. (V 1 j u d n o s t in n a-< rodna zavednost na Bledu.!, Pred kratkim je priredilo neko slo-vensko društvo izlet na Gorenjsko ter obiskalo Vittrar in Bled. Na Bledu se je pod večer nastanilo »pri Petranu", čigar gonilna je slovela pod tem starim naslovom po vsem Slovenskem zaradi gostoljubnosti in uljudnosti prejšnjega gospodarja. Slovenci so jo radi obiskovali, kitr gotovo ni bilo brez dobička za krč-marja. Društvo vtrjeno v tej veri tudi po poročilu nekega izletnika, l:i je v »Slovenskem Narodu« od 11. t. m. ožigosal nezavednost nekih bied-skih gostilniearje\ ne pa hotela »pri Petranu«, menilo je, da bode tu dobrodošlo in uljudno sprejeto. Bilo je malo drugače. Že v začetku je obnašanje gospoda Cerneta, sedanjega hotelirja in njegove gospe naredilo vtis, da smo le »trpljeni goMje«. Ne eden, ne drugi ni imel navadnega pozdrava »Doher večer« za društvo. Po večerji je isto zapelo več slovenskih pesmi in gospod Čeme, ki je tacaš sedel z nekima gospema pri sosednji mizi, je z ostalimi vsake j pesmi živo aplavdiral. To je trajalo do po 9. zvečer in vse je bilo menda v redu. Okolu pol 10. pa so se trije društveniki vozili v čolnu po jezeru in zapeli neko pesmico, končno pa je eden njih parkrat zavriskal. G. Cer-ne, ki ob tej priliki ni več sedel pri rečeni mizi, plane k društvu kričeč (pogrkovaje) : »To norčevanje je že d ost', jaz tega ne trpim, imam Nemce v hotelu, in ti hočejo imeti mir, od njih živim, tukaj je en »kurort«, in če ne bo mir, bom šel po policijo«. In »norci« so leteli na vse strani. Eden član društva mu je mirno odgovoril, da policije ne bo treba, ker bo takoj fante opozoril, da nehajo peti. Ko mu je še povedal, da nima društvo nikakšnih norcev, ampak same ugledne člane, ter mu obljubil, da se bode njegovo nedostojno postopanje objavilo v listih, izginil je. Nastop g. hotelirja je bil precej surov in žaljiv, nevreden hotelirja na Bledu. Će se je ravno oni mladenič v veselju spozabil in zavriskal, ali bi ne bil lahko g. Cerne prosil, ali pa uljudno zahteval, da društvo fante opozori, naj bodo tihi I Tega ni storil olikani hotelir, ampak z »norci« je pital vse vrpek. Natakarica je 6ieer izjavila, da v tem slučaju gospodarja ne more opravičiti, pač pa je podprla gospodarjevo mnenje: »Mi živimo samo od Nemcev in ne od Slovencev; vi pridete enkrat, potem nikoli več, Nemci so pa vedno tukaj«. Dobila je primeren odgovor od gospe enega člana, zavedne Slovenke, na kar je tudi ona sginila. Društvo je izvršilo svojo dolžnost in zapustilo streho g. Cerneta, kjer je imelo prenočiti. Vprašali bi g. Cerneta, ali mn je kaj na tem, da hotel »pri Petranu« obdrži dober glas; vprašali bi slav. občinstvo, ali zasluži lokal, da pri takem postopanja še nadalje nosi ime »Pri Petranu«. Dnevne vesti. + V vojni streljajo ljudi, poži-gajo hiše in onečašcajo ženske — je rekel znan klerikalni prvak svoje dni, ko so klerikalci delali obstrukcijo in so se mu volilci nekoč pritoževali, da deželni zbor ničesar ne stori. Opozicija nima nobene dolžnosti in nobene odgovornosti, je izjavljal isti klerikalni prvak v deželnem zboru, vse dolžnosti in vso odgovornost ima samo večina. Razmere v deželnem zboru so dandanes drugačne. Sedaj imajo večino klerikalci, napredna stranka pa je v manjšini. Danes imajo vse dolžnosti in vso odgovornost, narodnonapredna stranka pa je v opozieiji in ima samo eno dolžnost: preprečiti vse, kar nameravajo kleii-kalei slabega za deželo in za volilce narednonapredne stranke ter prisiliti večino, da ravna pravično in nepristransko. Ko je bil dr. Šusteršič v opoziciji, je sklicuje se na deželnozborski volilni red zahteval, da se morajo tiskati vse predloge in izročiti poslancem 48 ur pred sejo. Kar je bilo prav in dopustno za dr. Su-steršiča, je prav in dopustno tudi za dr. Tavčarja. Zahtevanje, da se morajo vsa poročila tiskati in 48 ur pred sejo izročiti poslancem je utemeljeno v zakonu in dr. Tavčar se je le poshi-žil svoje pravice, ko je segel po tem bojnem sredstvu ravnotako, kakor svojčas dr. Šusteršič. Bojna sredstva so dana zato, da se porabljajo. Koii-ko to velja, to ne briga narodnona-prednih poslancev, ker ti nimajo nobene odgovornosti in nosi vso odgovornost edino in izključno večina, torej klerikalci. Če hočejo klerikalci obvarovati deželo teh stroškov, store to prav lahko: naj se domenijo z na-rodnonapredno stranko za vsako točko, k! pride na dnevni red, pa pojde vse gladko in brez stroškov. Toda klerikalci tega nečejo, klerikalci hočejo izrabljati svojo moč, klerikalci hočejo gospodovati proti volji na-rodnonaprodne stranke in zato se n.i-rodnonapredna stranka brani s tistimi sredstvi, ki jih daje zakon. Stroškov so krivi edinole klerikalci. -f- Pozor dokler je še časi Kakor znano je dobil po smrti kustosa licc-alne knjižnice Štefana izpraznjeno mesto bivši skriptor g. Luka Pintar. S tem se je izpraznilo mesio skriptor-ja in vsak človek bi v normalnih razmerah pričakoval, da to mesto dob. Slovenec; saj sploh kak drug človek na tem mestu ne more biti za noben3 rabo, ker je vender nujno in neizogibno potrebno, da zna skriptor ljubljanske liceaine knjižnice pošteno slovenski. Kakor čujemo se je oglasilo dovolj sposobnih slovenkih rosilcev — ali ministrstvo hoče to lesto podeliti — seveda na migljaj z ljubljanske kazine — nekemu liillerju iz Celovca. Mi ne vemo, v oliko je Miiller v znanstvenem 0*1-u zmožen za to mesto ,vemo pa, da ? v jezikovnem oziru čisto neznto-en, kajti mož ne zna ne besedice slo-enski! Vlada bi kazini na ljubo ra-a napravila spet v Ljubljani ne-akvšen nov nemški »Besitzstand« in ajbrže upa, da bodo Slovenci kar eni nič tebi nič spravili v žep tako aušnico. Nakana vlade se ne sme Posrečiti, Miiller naj ostane v Celovcu, na ljubljansko licealno knjižnico ^a naj pride Slovenec. Slovenski podane i imajo sedaj v deželnem zboru :\ lajlepšo priliko, da vlado vprašajo, «ako je s to stvarjo in da ji na ves rlas povedo, da mora respektirati za-itevo cele slovenske javnosti: na li-: jealno knjižnico Slovenca! + Smešen popravek. Dobili smo sledeče prenaivno pisanje: Slavno uredništvo! Z ozirom na članek Vašega cenjenega lista z dne 7. sept. t. 1. o tržiških razmerah smo poslali že parkrat popravek v »Slovenca«, katerega bi smeli pričakovati tudi od Vas. Ker tega niste storili, ga Vam sami pošiljamo. Glasi se: 1. Ni res, da je hranilnica in posojilnica v Tržiču v konkurzu, pač pa je res, da je v prav dobrem stanju. 2. Ni res, da je bil Ivan Papov načelnik hranilnice in posojilnice v Tržiču, pač pa je res, da on sploh nikdar ni bil v na-čelstvu. V. Cadež, t. č. načelnik. — Seveda so to čenče. Naj pove posojilnica, ca koliko jo je Papov oškodoval! + Proces Wosehnagg (preje Vošnjak) — Aistrieh. Včeraj se je končala razprava, ki je preznačilna za vse spodnje-štajersko nemštvo, bolje nemškutarstvo. Sodnik je si-feer izrekel, da se Aistrichu ni posrečil dokaz resnice, vendar je pa Woschnagg v moralnem oziru grdo pogorel. Za nič drugega se ni šlo kot pokazati, da je Vošnjak svoj e*s bil Slovenec in da je Woschnagg danes renegat. In to se je dokazalo. Svoj moralni poraz je priznal Woschnagg sam s tem, da je odložil deželno-zborski mandat. + Iz srednješolske službe« Profesor Ivan Grafenauer na državni gimnaziji v Kranju je dodeljen tudi za tekoče šolsko leto prvi državni gimnaziji v Ljubljani. + Iz šolske službe. Mesto učiteljice Katarine Šušelj pride v Grahovo učiteljska kandidatinja Ana Šeft. Mesto učiteljice Marije Galle pride v Cerknico bivša prov. učitelji ca na Ledini, Alojzija Maurin. Bivša suplentka na Jesenicah je imenovana za prov. učiteljico in voditeljico v Ovsišah. — Za družbo sv. Cirila in Metoda je darovala rodbina nadporočnika. v pokoju g. Velkavrhova v Ljubljani] 20 K mesto venca na krsto umrlemu dr. M. Hribarju. — DarovaLo je tudi mnogo drugih rodbin ljubljanskih, ki so — radi pomanjkanja prostora] — v izkazu »darila« v sobotni in sre-tl dini številki »Slov. Naroda«. — Meyer — »Slovenčeva« zve« za. Iz sinočnjega odgovora »Sloven čevega« na »poslano« našega somišljenika je razvidno, da noče storjene krivice popravljali. Govori o stilu in o Boltatuvem Pepetu. V svoji neskončni ljubezni do Prusa Meverja konstatira, da plačuje le-ta divji kostanj, nabran na v zakupu danil: javnih mestnih prostorih dražje, nego zakupnik. Ne pove pa, da Me ver ne sme prilaščene tuje imovine kupovati in da je tako dejanje kaznji vo. Tudi v svoji priznani objektivnosti ne pove, .da je mogoče blago, "m katero plačuje zakupnik na magistratu najemščino — dražje plačevati, kakor najemniku. To je vendar povsem logično. Zares daleč smo že prišli. Le delajte še naprej reklame za pruskega Nemca. Za Slovenca — če prav narodno - naprednega — p:t imejte batine. To je velenarodno' Nemci se nam smejejo in govore o *»minderwertiges Volk«. — Brezverska Pratika. Proti Blasnikovi Pratiki so pričeli klerikalci pred leti hudoben boj, ki se nadaljuje še vedno. Vzrok temu je »kšeft« in nič drugega. Klerikalci hočejo spraviti svojo pratiko, ki je samo slaba kopija Blasnikove, v vsako kmečko hišo, zato skušajo Blasnikov izdelek vsepovsod izpodriniti. Zdaj so si izmislili, da je Glasnikova pratika brezverska in da je naše dobro verno katoliško ljudstvo ne sme kupovati, ker bi bila nevarnost za njegovo katoličanstvo in za njegovo dušo. Umazana konkuren-ea prve vrste! Pregledali smo obe pratiki, Blasnikovo in klerikalno in uvideli, da je klerikalna — imenovana družinska — bolj brezverska od prve. Polna je samih židovskih inse-ratov, kjer se slovenskemu kmetu ponuja brezversko židovsko blago, ki ni nič vredno in ima inserat le namen, da opehari tiste lahkoverneže, ki naroče pri njem kako stvar. Dan-nadan se čuje, kako se je marsikdo usedel, verjevši židovskim špekulantom. Brezvestno je, da naši klerikalci samo zarcidi tistih par kronie, ki jih dobe za inserate, farbaj o našega kmeta z lažmi nemških Židov. Klerikalni kmet seveda verjame tistim inseratom, saj so v katoliški pratiki. To je brezversko! — Stavba nemškega gledališča v Ljubljani. Zidali bodo to gledališče, kakor znano na Cenkerjevem svetu v Gradišču. Temeljni kamen bodo položili dne 4. oktobra. Gledali šče bo arhitektonično, kar najbolj preprosto, pač pa hočejo v sceničnem oziru preskrbeti vse potrebno, tako da bo gledališče na vrhuncu. Imenovalo se bo »gledališče cesarja Franca Jožefa«. Izbrali so to imenovanje, da bi se Slovenci ne upali kdaj kaj remonstrirati. Cesarjevo privoljenje jim je izposloval baron Seharz, kakor se je tudi svoj čas Ziivzel za to, da je cesar za nemško gledališče daroval veliko svoto. Za stavbo je bilo podanih več ponudb. Kranjska stav-binska družba je najdražja in sicer je za 2000 K dražja od vseh; potem je T r e o in končno kot najcenejši ponudnik T 6 n n i e s. Cuje se pa da Tonnies vzlic temu da je ne samo jako soliden in sposoben podjetnik, stavbe ne bo dobil, marveč da jo bo dobila Kranjska stavbna družba. Kranjska hranilnica bo sama oddala stavbo in ker so gospodje okrog te hranilnice obenem tudi delničarji Kranjske stavbne družbe, je pač naravno, da sami nase ne bodo pozabili. — Akad. fer. društvo »Sava« šc enkrat vabi vse tov. člane, posebno pa gg. starejšine k žalnem salaman-dru po pokojnem g. dr. M. Hribarju, ki se vrši jutri ob 9. zvečer »pri Roži«. — Iz Simon Gregorčičeve javne ljudske knjižnice se je izposodilo v mesecu septembru 1762 knjig, kar znaša povprečno vsak dan 70 knjig. Največ knjig se je izposodilo dne 7. septembra 122; najmanj pa dne 4. septembra 42 knjig. Novih legitima- cij se je izdalo meseca septembra 70. V knjižnici je sedaj 2700 knjig. — »Akademija« je včeraj otvorila svojo letošnjo predavateljsko se-zono s predavanjem g. Vojcslava Moleta o poljskem pesniku Slo vackem. Dvorana »Mest. doma« je bila polna občinstva, ki je z zanima-jem sledilo izvajanjem govorniko. vim. G. predavatelj je poslušalcem podal lepo, zaokrožno sliko velike^ poljskega pesnika, čegar rojstveno stoletnico Poljaki ravno letos praznujejo. Lepo in zanimivo predavanje je želo pri hvaležnih poslušalcih zasluženo pohvalo. — Veliko vinsko trgatev prire govore radi sodelovanja pri dirki. Start dirki je pred tobačno tovarno ob 7. zjutraj m zbirališče opazoval-cev ob polu 7. na startu, kjer si raz dele posel. — Vpeljava zimskega voznega reda. S 1. oktobrom t. 1. se uveljavi na progah c. kr. drž. železniškega ravnateljstva v Trstu zimski v rod. Napram poletnemu voznemu rodu so sledeče nebistvene premembe: Vlaka št. 25 in 48 prenehata vozili med Jesenicami in Bledom. Na projri Divača-Pula se ustavlja vlak št. £10 na postajališčih Heki in Zminj. Na progi Trbiž-Jesenice se opusti vlaka št. 1720 in 1721; na progi Ljubljana južne žel. Trbiž vlak št. 1722, m* Trbižom in Rateče-Belopečjo pa V '■ št. 1727. Na progi Ljubljana državni kolodvor Kamnik se opusti nedelj-!;.; in prazniska vlaka št. 2158 in 21' na progi Gorica juž. žel. Ajdovščin." pa vlaka št. 1157 in 1158. Izven d-rektnih voz, ki so že sedaj v prometu, bo vozil v zimski seziji pri brzovla-kih št. 1, 2, 507 in 508 po en štiriosri voz L, II. in III. razreda, pri vlast. 1 in 2 tudi en spalni voz uie-i Trstom c. kr. drž. žel. in Monakovi . nadalje med Trstom in Franzensfe-ste, kakor tudi med Trstom-Bischofs-hofenom pri vlakih št. 17 in 20 on voz I. in II. razreda. — Vse v cvetju. Prijafelj na.-.\?;. lista nam naznanja, da je na svojem potu iz Krašnje v Domžale opazil o1) Dunajski cesti vse jablane v cvet j r, Naravnost krasno je videti na istem drevesu rdeča jabolka, belo cvetje ir zeleno listje. Občinska hranilnica se ustanovi na Vrhniki. Tozadevna pravila je vlada že potrdila. Poročil se je včeraj gosp. Lev Terstenjak, c. kr. sodni kance-list na Brdu, 3 gospico Elzo Mažurano v o, hčerko g. Nikolaja Maso-rana, c. kr. davkarja v pokoju in po sestnika na Prevojah. Bilo srečno! Bob v Kamniški Bistrici. Kakor čujemo, so domačini pod vodstvom vrle bistriške oskrbnice gdč. Marice Jerajeve najokusneje okrasili planinsko kočo z zelenjem in planinskimi cvetlicami, postavili mlaje in slavoloke s trobojnicami. x\ko bode J'1 piter pluvius planincem milostljb' obeta ta izlet nuditi gostom mnof vesele zabave in užitka. Pevsko društvo »Zvon« v Šmarnem pri Litiji priredi v soboto ditf 2. t. m. ob 8. zvečer v prostorih £• I. Robavsa v Šmartnem odhoduico k vojakom odhajajočim članom, h kateri se vse prijatelje društva uljudi* vabi. Na vsporedu je petje in tambu-ranje, združeno z prosto zabavo. V Celju ne bo slovenskih predstav. Piše se nam: Odpirajo se gledališča. Pri nas samo nemško. Kdor od celjskih Slovencev ne more voziti Bfi v Ljubljano, hodil bc v Celju v nemške predstave, ako ne bo mogel pogrešiti gledališča. Kakor so sedaj razmere pri celjskih Slovencih, vsaj letos ne bodemo imeli slovenskih gledaliških vprizoritev. Lani so ^ poskusili diletanti nadomestovat* nam slovensko gledališče, pa nis* mogli prirediti več predstav ko^ tri-Zaradi premogočne sile gledališča v izobrazbi liudstva in ohranjevanj'1 slovenščine ▼ občevanju naroda, obžalovati moramo prav živo, da nam v Celju ne bo odprt slovenski oder. Poskusilo se je pred malimi leti privabiti ljubljanske igralce na gostovanje, pa pustili so nas po dveh po-setih. Na brata je streljal v Mariboru izvošček Mierzeslav pl. Novakovskv. Brat Edvard je bil zadet v glavo. Nato si je napadalec sam pognai krogljo v glavo. Oba brata so prepeljali v bolnišmco, kjer bodeta najbrž umrla. Izpred mariborskega porotnega sodišča. Dne 28. t. m. je bil obsojen Josip Schmied iz Kicarja radi uboja na štiri leta težke ječe. — Dne 29. t. m. je bil obsojen Tomaž Miško, oženjen viničar iz Libovje, na 18 mesecev teške ječe, ker se je pregrešil na slaboumni Mariji Lah iz Mihalov-cev. Isti dan se je zagovarjal Anton Senčar, gostilničar v Stari Novi vasi, radi hudodelstva uboja. Dne 22. avgusta je popivalo več fantov v obtožence vi gostilni v Volčji vasi. Med fanti je bil nastal majhen prepir, ki se je pa mirno poravnal. Kmalu nato se je na kolesu pripeljal Anton Senčar, kateremu je Anton Prelog pravil o prepiru. Senčar je odpel pri kolesu verigo, vzel iz žepa samokres ter stopil v gostilno. Zagrabil je mirno sedečega Alojzija Babica za vrat, ga z verigo pretepel po glavi, nato ga pa vrgel skozi vrata, da je padel čez pet stopnic na kamnita tla, kjer je takoj izdihnil. Senčar dejanje priznava, pravi pa, da je bil v silobranu. Porotniki so zanikali vprašanje uboja, kakor tudi vprašanje o prekoračenju siiobrana, nakar je bil Senčar oproščen. (udjulija na glavnem kolodvoru v Mariboru. Včeraj sta prišli k bla- :i na glavnem kolodvoru dve krog 18 let stari dekleti, ki sta zali ali, da se izplača pokojnina sprevodnika Burgaja. Ker sta imeli potrebne izkaze, je jima blagajnik Koseher tudi takoj odštel znesek lfio K 86 v. Kmalu na to je prišel po denar Burgaj sam, ki ni nikomur •očil, da bi zanj hodil po denar. -<-iieija golju fiči še ni dobila. Sadno razstavo priredi goriško kmetijsko društvo pri Sv. Luciji ob S >či v prostorih g. Mikuza. Razsta-\ a se otvori v nedeljo dne 3. oktobra in l»o trajak? do 14. oktobra. Ob enem z razstavo bo tudi sadni trg. Nepotreben otroški vrtec. Kako nepotreben je v Vojniku nemški otroški vrtec, kaže to, da se je letos vpisalo za obiskovanje komaj — 0 otrok, a še ti niso — Nemci. Leva-človeka Lionela iz Indije kažejo na jesenskem sejmu v Gradcu. Predstave so ves dan in naval je tako ogromen, da morajo neketeri po-setniki več ur čakati na vstopnice. Pa si je tudi vredno ogledati stvar, ki ni prav ne žival ne človek. Kadi pasje stekline, ki se je pojavila v večih občinah sodnijskega okraja emureškega, je radgonsko okrajno glavarstvo zapovedalo pasji zapor za skoro ves cmnreški sodni okraj. Glede izleta v Kamniško Bistri-eo opozarja -Slov. planinsko društvo«, da je drugi večerni vlak, ki je vozil iz Kamnika ob nedeljah in praznikih, s 1. oktobrom ustavljen, dasiravno je bilo v poletnem voznem redu označeno, da bo še v prometu cei i ktober, kakor lansko leto. Izletniki odhajajo torej v soboto z večernim vlakom. Priporočati je, da najamejo posamezne družbe vozove (hr< ke), s kojimi se lahko peljajo do Stranj, od koder je še 11 /2 uro v Bistrico po novi promenadni pešpoti. Brek za 10 oseb stane okoli 20 kron za cel dan. Kaplan — pretepač, Kako surovo so nastopili goriški klerikalci pri nedel jsk ih d eže 1 j i ozborski h volitvah, kaže pač najbolj dejstvo, da je vložena proti kaplanu iz Komna ovadba radi zasramovanja neklerikalnih voli Vcv, proti kaplanu iz Škrbine pa ovadba radi pretepanja naprednih volilcev. Hujskarije v klerikalnem . opisju torej že rode sad. Kaže, da > farovži postali to, kar so bili nekdaj gradovi roparskih graščakov. izhodišče največjih pobojev med slo-enskim narodom. Slovensko gledališče v Trstu. Lansko sezono je grozila temu najmlajšemu našemu gledališču huda in skoro neizogibna kriza. Bali smo se že prav resno, da bo morala utihniti plemenita muza v malem, a mi-' em hramu slovenske Talije ob naši Adriji. Naš in tržaških Slovencev strah je bil opravičen tembolj, ker vsi vemo, kako velikega kulturnega in — političnega pomena je za trža- Slovence redno slovensko gledališke. Na obalo sinje Adrije so vprte naše oči, vsa Slovenija z veseljem občuduje velikanski razvoj in napredek, ki so si ga priborili najpo-gumnojši, neustrašni boritelji za slovensko ime, za pravice in ugled našega naroda v največjem avstrijskem obmorskem mestu. Tržaški rodoljubi so dokazali, da znajo ceniti veliki pomen slovenskega gledališča v Trstu. Letos obeta to mlado gledališče velik napredek. Kolikor smo culi in izvedeli, hoče sedanji odbor »Dramatičnega društva v Trstu« podjetje v vsakem osiru izpopolniti in pospeševati vse, kar bi služilo v dosego tega vse hvale vrednega namena. Iz središča Slovenije, od koder s ponosom gledamo na naš tako lepo napredujoči Trst, jim pošiljamo odkritosrčne čestitke z željo, da bi se jim vse prav lepo posrečilo. — To nedeljo, 3. oktobra, imajo prvo predstavo. Dali bodo znani Ganghoferjev igrokaz »Valensko svatbo«. Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v nedeljo 3. vinotoka zabavni večer z raznovrstnim vsporedom v dvorani »Lehrerhausverein« VIII., Langegasse 20. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina prosta. Prijatelji društva dobrodošli! Urarski pomočnik, ki bi zanio-gel začeti urarsko obrt in imeti tudi nekaj zaloge ur, verižic, prstanov, uhanov itd., bi prav dobro izhajal v navidezno nemškem trgu z veliko slovensko okolico. Več se izve pri mestni posredovalnici na ljubljanskem magistratu. Vreme v oktobru. Do 4. oktobra bo lepo gorko vreme, ki se vsled megle do 14. zelo shladi. 14. okuiber je srednje kritičen dan, nastopi deževje, ki pa 17. ali 18. *e preneha. Do 24. oktobra bo pa jasno, suho in precej mrzlo. Od .'5. novembra dalje bo oblačno, deževnokojninski zaklad 30.406 K 84 h; predplačane obresti 46.524 K 21 h; upravno premoženje 19,168.408 K 66 h; denarni prome* 47,378.567 K 42 h. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu septembru 1909 je 139 strank vložilo K 29.063-93, 84 strank vzdignilo K 30.927*31, sedem strankam izplačalo se je hipot. posojil K 7720"—. Stanje hranilnih vlog K 1,843.706*43 hipotečnih posojil K 1,283.917*36. Denarni promet 172.897*43. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu septembru 1909 je 249 strank vložilo S7.039 K 20 h; 248 strank dvignilo 74.766 K 49 h; 10 strankam se je izplačalo posojil 38.600 K; stanje hranilnih vlog je 4,542.583 K 71 h; stanje hipotečnih posojil 2,948.900 K 90 h. Denarni promet 394.552 K 19 h. listnica uredništva. Gosp. Josip Zaje, naduciit'j v Veikcn Gabru in gdč. Erna Zajec, učiteljica v Za-tični: Izjavljamo, da niste v prav nobeni zvez. z noticami o slomškariji, in o nadučit?)*u Ko vaču v Zatični, ne z ono v si. 157., niti s kake drugo. Žitne cene v Budimpešti* Dne 1. oktobra 1909. Termin. Pršenica za oktober 1909 za 50 kg K 1420 , „ april „ za 50 kg K 1410 Rž , oktober , za 50 kg K 9 76 Koruza i maj „ za 50 kg K 701 Oves . oktober „ za 50 kg K 7*57 Ef«ktlv. ■ vin. višje. Častite naročnik« »Slovenskega Naroda«, katerim poteče t kratkem bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno m* roeitev kar najpreje ponore, da jim pošiljanje lista ne prestane. — Doklej je plačano, je razvidno na naslovnem ovitku. eleznafo Kina-Vin o e&ična. rtatat% m* k alatikalajBi. •11] Povsroča voljo do^lt okrepča žirca, patieljfa kri in js rekonvalescentom =rs?= ~ • - in malo krvnim zelo priporočeno od zdravniških »Tteritet. Večkrat odlikovano. Had 60 OO sdrarniikik eprtferal. t} J. SERRAVALLO, t kfc sani Sasssl -TRST-BarfesTlje.-- g^^^^^^l^lsV'JsižsViltf Milm^ii Meteoroiogieno poročilo. iiina sad raoriera 385*2. Srebaj: zrtčii tla* un. d C S : Čas opazovanja Stanje barometra v mm ■ o 2« Vetrovi Nebo 30. t» 2 pop. 9. zv. 7313 7324 172 13 5 sL vzhod si. szaliod oblačno i. 7. zj. 7330 120 brezvetr. sk. oblač. norm. šaiejrae se takoj e v *1 ■r dobro izurjen v trgovini z železniao. Kje, pove iz prijasnosti upravni-Itvo »Slov. Naroda«. 3678 a S tem preklicujem vse žaljive be-•ede, katere sem govoril proti Mariji Smerdu, sprevočuikovi soprogi v Novem Vodmatu št. 45, Milanu Štupici in njegovi soprogi v Novem Vodmatu št 25, ter izjavljam, da jih obžalujem. fVIatevs Kasielic •5680 Novi Vodnat it. 25. Stanovanje najrajše s hrano !ŠŽe boljša šivilie. zase in za 31etnega fantka pri Slovencih v PolJ&askem prsdm&8i|12? da bi mogla čez dan pustiti dečka pod nadzorstvom domačih. Ponudbe s ceno pod /R. B.Mj Volšperk na Koroškem. 3539 obstoječe iz 4 sob, kopalnice in pri-tiklin, v I. nadstropju, se Odda S L novembrom na Miklošičevi cesti 6Se v. 24. Poizve se v odvetniški pisarni dr. Vm Erisper v Ifizclfsmi. 3671 Slovo. Odhajajo /* preljubljenm mi spodnje Šiške, mi je bilo nemo* goče se posloviti pri vseh društvih, kolegih, prijateljih in znancih, ter klicem tem potom vsem skupki presrčni in gromoviti 3684 Josip Jfranjc. V soboto, 2. oktobra bode 3692 »gostilni ,pri Jfiinki4 (bivii »Katoliški dom") Za obilen obisk se vljudno priporoča Minka Jakša, gostflnićarka. krepak deček 14 let star, zmožen slov. in nemškega jezika, sa delikatesno in Špecerijsko trgovino pri A. Baesaaa * InFvTaaL. Prosta hrana in stanovanje. ' 3682 Mlin v najem m odda s i. decembrom t 1. pod ugodnimi pogoji v lifijek— prti« snestjn. Z mlinarskim obratom je združena tudi trgOvlaa % ŽltOam. Več pove lastnik Josip KOfjOV-iek t Idriji«_3675 Hotel Tivoli 5419 več ufiiil »I od xxa,px©3. Hotel Ilirija Kolodvorske ulice št. 22. V soboto, 2. oktobra koncert Trg. pomoćnik 22 let star, Specerist, spreten prodajalec, veič nemščine in slovenščine, teli slmrne takoj „mu 3674 ■• Dopisi m prosijo pod Naznanilo! Od daaaa aapral UNttM Nag« aamo pe povzetju- 3645 Davorin Podlesulk, trgovce i mešanim blagem v Radečah pri Zidanem mostu. Kal/oma, Ilirija* UtfcUua. lolodnrske ina 22 : je vsak dan ! vso nož odprta tor m toplo priporoča tla?sama okttaatva. 3008 Vstop prosr. Začetek ob 8. Za prijazen obisk se vljudno priporoča 3691 Marija Novak. £0.800 parov čevljev! 4 pari čevljev samo K 859. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih aH rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. 3672 Vsi 4 patri samo kron Sa50. Za na roči te v zadostuje dolgost. Razpošiljanje po povzetju. Izvez čevljev MM, Krake« itn. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Avtom, pasti na veliko. Za podgaae K 4, za misi X 2-40. Ujame se jih brez nadzorstva v eni noči do 40, duha ne ostane, nastavlja se samo JECUPSS% past za ićnrka, ki jih ujame v eni noči na tisoče. Stane K 2*40. Povsod najboljši uspeh. Razpošilja po povzetju. J. ScMH.tr, Iniaj tli, Kritgierg asse 6/30. Premnogo zahval in priznanj. 2247 HOTEL „ILIRIJA" lolsflTOske iHct f L 22. Toči se vsak dsn a veža marSao in trmm grama! pivo (a la Mona-kovo), najfinejša tmetif štajerska ta dolenjska vioa« dobijo te ob vsakem časti mnogovrstne dittkataaa po najnižji ceni. — Opoldanski !■ večerni abaoma od 62 h naprej. Pozor! Kegljišče aa odda ia za šakal dal ▼ tad*a> Zs eenjeni obisk se nsjtiljudnejs pripori p.«!, jfovatc 3524 hotellrfca. ZiIW« pil Zavratnice (kravate) Iz prve JugsslovgnsSe fnornlce T. Mlekožo o liu&ijoni M *o*» v plaval zalegi pri '365 Ludoviku Dolencu r Ljubljani, Prešernova nllca 14. Rs eefcsle la drekne I i £ezioni italiane. | Potnika Conrersszione, gram matica, Htteratura. Sannnneia dal M 41 gvasto mesey Dalmatiaeva allca 5 al piaaterreae. Gospodična mm ki je absolvirala trg. tečaj, zmožna obeh dež. jezikov, ftali vatopfti v alaika h kakemu odretnika sli v kako pisarno. Ponudbe pod „TaČaOat" na uprav. »Slov. Naroda«. 3681 Stanovanje in sicer eno s 4 sobami, kopalno sobo in pritiklinami; in eno s 3 sobami in pritikliflami se oddasta za novembrov termin v novozgrajeni hiši aa EUzak&tai cesti iiav. 5. 3546 Pojasnila daje lastnik hiše Fraa Medic, Palfaaaka cesta štev. 37. Drva. Slav. občinstvu naznanjam, da se atd iaaaa mpral ttoMvafa drva lepa, snha. bukova ca kurjavo po 22 do 24 pa!cov dolga od pol sežnja naprej v vsaki množini. Priporoča se vljudno za cenjena naročila Karel Meglic Llabljaas, Bmaaska caafa ite*. 2 v Jakopičevi hiti. 0223 Ugodna prilika! Eden do dra vagona izTstno obranje-oib, zelo močnih 3640 ■prafaia takaf 366? Prvo jugoslovansko skladišče Jeslb & drag na Glancah pri Ljubljani. Prodajalka z dežele, 21 let stara, zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi spremeniti službe, najraje v mesto. 3570 Cenj. ponudbe se pošiljajo pod „pradalalka" Hrastnik, poštno ležeče. Prvi Mi izprašani optik Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 2. od finega špirita skoro novih, enkrat rabljenih od 300 do 400 litrov in od 6—700 litrov, za vino zelo priporočljivih, odda tak C i po jako nizkih cenah tvrdka \i i Mm naši. M. \mM Marila Terezije caata it. 2. leziKov francoščine, laščine in 3631 f V've angleščine ii liiiM Kongresni trg i Acetylen Podpisani napeljuje najcenejša Qcety!enovo njsudliovG in postavlja stabilno acafyienske aparata najnovejšega sistema, popravila i z vrtnje po najnižjih cenah. Slavnemu občinstvu S9 priporoča Josip OziKfiek koBfcsijoairaai plino- ia vsdovodni instalater, Balasta ?aa pri Bibaiei aa Do« laajakami is - 3572 Priporočam sledeče specijalitete s pri™*«ono alivovko ia vinsko žgaajel od znanega vinogradnika F. SimonČiča v Sevnici. Pristni kranjski brinjevec. — Znane domače brusnice, j Češnje v konjaka. — Višnje v Simončičevi slivovki. I Tuzemske in inozemske mesne in ribje konserve. Vsake vrate vkabano sadje la sočfvje. SW~ Kofeina proste žgane kave za bolnike. Fr. Kham, tfS8fiia s fRKiiH, delikafesami io vir«. na Jfrasne damske klobuke kakor tudi ja deklice in otroke, najnovejše mode, v največji isbiri, po selo ugodnih cenah priporoča Jrfodni salon P. Jrfagrdić Ljubljana, nasproti glavne pošte. 8550 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.) Delniška stavnica K a.OOO.OOO. Stritarieva ulica sUaw. 2. Resorni Iona 000.000 kron. Delniška nlavnlca K a.000.000« PodraiBlca ¥ Splieta. Stritarjeva ulica štev. 2« Fotrafcdca w Celorci aeaervnl fond 300.000 kron. FodraiBtea v Trata. Sprejema vloge n taJUBot It u tekoS n&ni ter jb olrcstijc fi Im Vstft pt Oslih 14 Jbaije a srosaja sre&e n vretaostic papirje vsa vrst pt asvMB kun. Izdajatelj in odgovorni urednik .Valentin Kopitar, taatnina ia tidć tiakarne«, 450800 3OV 4E