^^^^u.^&v:. &m .......... • • • '------••*M»« BL»ZfcMLuB mmš»T« i i „__- ■_a rvmniio pvocono ¥ QCfOvmt» Leto LXXn., iL 281 LJaMJana, torek 12. deccntea 1939 SLOTEFS Cona Din *>• Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat 4 Din S, večji Inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi aa ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, Kitati jeva ulica štev. i Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg it 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St 26 - CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 65; podružnica uprave: Koeenova al. 2. telefon st. 190 - JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.35L Moskva mora odgovoriti do drevi Včeraj ]e plenarno zasedanje Društva narodov, ki se ga udeležuje Štirideset držav, sprejelo protest Finske proti sovjetskemu vpadu — Društvo narodov je pozvalo sovjete, naj ustavijo sovražnosti in pristanejo na pogajanja fceneva,. 12. dec. t Včeraj se je pričelo plenarno zcse'an'e Društva narodov ki se ga je od 53 včlanjen'h držav udeležilo 40 Pozornost je vzbudilo dejstvo, da sovjetska delegacija ni bila navzoča. Seja se je pri če'i ob 11. dopoldne ra jo je otvorll predsednik sveta Dru'tva narodov Carton Dewiart zastcrmTc Belgije ki je uvodoma TMDudarjal okolečine. v kater h ae mali finski narod bori za svojo neodvisnost. Ob 11.45 ie oziredil odmor zarax? prrg^e^a in verifikacije pcob'astil. Ob 12.45 se je skupSCina spet sestr'a in so takoi sledile volitve predsedstva. Za predscdn ka je bil Izvoljen norveški delegat Ham bom, hkrati pa je biV) zvol jenih tudd več po^nod-se-^n'kov, članov raznih držav. Novi nred-se'Trk se le zahval:l za izvoHtev in določil pričetek nove seje ob 16.40. Ob do,očonem ča«n se je skupščina Društva narodom zopet ses+aJa im določila dnev-n' red. ki je obsegal tri točke: 1 pro-učitev finrke pritožbe 2. izvolitev začasnih član m* sveta Društva narodov 3 razpravo o poroč lu gospodarskega in finančnega odbora "Društva narodov., o proračunu in gospodarskem položaju Društva narodov. SkupSč'na J* takoj prešla na dnevni red In le dobil besedo Kot prvi finski c'elrgat H°ist!, ki je prečital proto t proti sovjet-a**! Rusiji, kar je brlo sprejete z burnim odobravrnjem. V *\"°jem srokom je orlsel porojaj Fnske In e« zahvrlil ženevski nstanovi, ca pi°učujc finske pritožbe In ae poa* eru.'ejo o o*replh glede zaščite Finske. H koncu je naglasal, da F nska pričakuje od eJvLIzIranegs sveta tudi praktično pomoč, naglasu joč: »Storite *\ojo dolžnost, kakor jo opravlja tudi finski na-r°d s krvavimi žrtvami, ko hrani *vojo neodvisnost^ Skupščina V nato 'zvolila 13-Članski odbor, katerega naloga je prouč'ti finski apel na Društvo narodov. Ob 18. se je seja zaključila. Triko j nato se je sestal pravkar izvoljeni odbor, ki je proučeval fnsfti apel. Pivi sklep odbora je bi?, da *e sovjeti po-zovejo, naj tafcoj prekinejo nadaljnje vojaške operacije prot* FinHki In pristanejo na pOgajsnla z njo v okviru Dnist-a Narodov. Sovjetska vlada mora odgovoriti do drevi. to je v roku 24 ur. na ta poziv. Predlog fe sprejelo tudi predsedstvo Društva narodov In je bil takoj bizojavno po. slan v Moskvo. Pred rf»zf asnitvijc položaja Pariz, 12. dec. AA. (Havas) O usodi brzojavke, ki jo je Društvo narodov ro^lalo v Mo?kvo glede mirovnih pogaianl med Finsko in Sovjetsko Ru-ijo. si po mnenju tukajšnjih krogov ni treba delati iluzij Kakor je znano, je Finska sama zaht vala to posredovalno gesto. V Par'7u s-> smatra, da bo v 24 urah oziroma v sredo zjutraj skupščina Društva narodov morala ■prejeti sklep glede odgovornosti. Puio-. žaj bo na ta način postal jasnejši Švedska ie bila presenečena da je Finska poslala apel Društvu naredov prej predan se je z njo posvetovala V Oslu le bil pred j začetkom zasedanja Društva narodov se-! stanek zunanjih ministrov Švedske N^r-j veške in Danske, na katerem so prouCe-' vali možnost posredovanja Društva narodov Na snočnji seji pariške vlade »o proučevali razvoj v Zenev: Navodila, dani francoski delegaciji niso bila spremenjena, j Sedaj se proučuje protest sovjetske Ru-, sije z dne 10 decembra v zvezi z razši-! ritvijo blokade proti Nemi ii. Sovjetska Rusija v svojem protestu brani pravice nevtralnih držav To stališče So-jetske Rus*je je posebno presenetljivo v trenutku, ko se je spustila v borbo proti F"n*ld z nezaslišanim napad m in ko je že drugi dan prosušila blok?do obal svojega malega soseda ki je isto tako nevtralna država Ta sovjetska intervencija pomeni ponovno manifestac.jo nenvško-ruskega do""~vora London, 12. dec. AA. (Reuter.) »News Chroniele* koment'ra včerajšnje dogodke v Ženevi ter naglasa, da očividno obsojt splošna želja, da se proti sovjetski Rusiji Izvaiajo sankcije. Anglija in Francija se bosta pridružili takemu pred'o^u. UnoSte-vati pa je treba dejstvo, da neko število m a- h držav ne žeM spremeniti nevtra'nega stališča in se zaradi tega protivi prrkMČ nem»T izvajan-iu s^nkc'j. 7dl se torej da bo Društvo narodov obsodilo nspsd so- vjetske Rusije ns Finsko ns jasen način, da pa bo razen te ga samo posvslo vse države članice Društva narodov, naj podpirajo Finsko. Italijansko stališče Rhm. 12 dec s »Giomale d'Italia« piše ob pr liki zasedanja Društva rarodov. d? ima Italiia. ki ie Društvo narodov zapušila, čisto vest Do zadniesa je poizkusil? vztrajati na poti evropske m l:darnostl tr zagovarjala sodelovanje med veleslanr Ponovno je naslovila ape'e za pamet ir pravičnost ter pred^asala konkretne načrte, ki naj bi b li preprečili nadalje'e nesreče za Evropo, če bi bili sp~ei?ti. Čeravno Je ItalHa sedaj odsotna v 2f ne vi. je v duhu prisotna pri razvoju nove evropV r drame, v kateri bo mora'a povedati rb pr* liki tud; svojo besedo, da si bo zagotovila pr: Po fln-aftem uradnem poročilu so Tu«*© čete t KardljI zavzele včeraj zPpet mesto S»u-mi**alml. ki so ga dan preja zasedli sovjeti. Sovjetske čete ao bneJe v bojih te*"e Izgube. Baje so bile uničene itirl «ovJe*-sJce fcOmpanPe ,trf na LA->oaslcem, eaaa pri Suomisalmiju. V Ozemlja na severu od BB«»>*fsrJV !fe pa priznava fn«ko uradu« poročilo, da ae je «o- jetakim tetam posrečilo x2»oati nekaj n<>vfh postojank. Na Kav-r'ilskJ zemeifskl oftnf so bH odbit* val aovjet-kl nrprdl hi to finske čete uničile 7 sovjetskih tanko?. Sov*e*ske vo*n* M le »o s*n«*^V #*»t*tre-Ilevatl nrketere točko obftJe F*n^Kefm aav. Hvn vtidnr ao bile odbite s ognjem ofeaj-a«S bate^J. fjHAlnkl, 12 Y\q od Pecenre se vod»1o ogorčene bortje. jrn-i ao na/olte r"rH»« »v-oje rW~**J^, anal JOi sovlet-M bombni rbs'palo « a«;, plrm. Finsko letalstvo le n'p^no bombardiralo Kolono so\.W«i»«li trakov ▼ n'fft'nl gu°m!'^Tnin' I»*o tako Je onl^n btln*H-vlak ter kolona tankov na Kacei.jskf London, 12. dec. AA. (Reuter): Neki častnik, ki ae je vrnil z bojiSča na Ka-reljski ožmi jp opisal taktiko sovjet3klb čet pri napadu. SOvJetsKe čete napadajo ob potih in čez polja v mnuzcah. Finska pehota Jih sprejme s strojnimi pu^knmi ter ubija v velikem stev'hx Poveljnik nekega polka, ki ga je Reuterjev dopsniK obskal na bojfScu. Je ajavil. da so naaii med nJetniki sovjetske armade ljudi celo s osrednje Azije* TI sploh niso vefell kam gredo, ker zelo slabo /rovorifo rv*ko In *o bili prepričani, da gredo samo na veo-ji mari. Sovjetske Sete 40 km od Vitrarga Viborg, 12. dec. A A. (Ha vas) Poveljnik Viborga polko nvk Aleksander Melbloem je izjav H posebnemu dopisniku agencije Havas glede trditve sevjetov, da so zajedli Viborg. sledeče- Sovjeti so trdili, da je bil Viborg zaseden 5. decembra. Toda lahko vam zagotovim, da je prva črta sovjetske pehote na jugovzhodu najmanj 40 km od mesta, proti zapadu pa so sovjetske čete še bolj oddaljene. Na bojišču pri Vibor-gu so sovjeti nagnali v borbo oddelke sibirskih čet. Kakor pozitivno vemo, so te Čete zapustile svoja taborišča v začetku novembra ter bile poslane na to bojišče, kar dokazuje da so sovjeti že takrat pripravljali napad proti nam. Ti oddelki so boljše opravljeni kakor ostale sovjetske čete. Najboljši demanti za sovjetsko trditev, da finski delavci vabijo sovjete v deželo, pa je dejstvo, je končal polkovnik Me'bloem. da so številni finski delavci na utrjeni Man-norhetmovi črti. Boji v polarna no£i Helilnki 12. dec. s. (Reuter). Sovjetske čete se sedaj pri evojfli napadih v oolarni -noči prt Pecenga poslužujejo tud! žarometov .ki omogočajo njihovi artiljeriji boljao merjenja, Sovjetsko vojno poročilo Moskva. 12. dec AA. (Reuter): Spoio-čilo poveljnJstva leningrajskega vo nega okroaja a dne 11. decembra se glasi": Napredovanje sovjetskih čet v vseh smereh. Sovjetske čete ao zasedle meeto P tka ran-ta ob severni obali LAdoakaga jeaerm, dalje ■krajno postajo železniške proge, ki vodi v Saro tavala kakor tudi vasi Slprola a Murila v umeri proti Viborgu. Zaradi nla-k4h oblakov ni bilo letalskih operacij. Estonska naj U iT 13. dec a. (Aaaoelated Presa.) Stalin Je Imel včeraj več urni raarovor s vrho.nim poveljnikom ea tonske vojake generalom Lajdonerjem. Baje skuato sovjetska v*ada preirovoriti Estonsko, da se u-deletl vojaških operacij proti Finski na strani sovjetske Rusije Raz o^oru sta p*l soatvovala tudi Moioiov In VototUov. Helsinki, 12. dec. AA. (Štefani): tTa Finskem je že na stotine švedskih prostovoljcev Stalno prihajajo drugi Sve'a»ki prostovoljci tako da se smatra, da jih je V finski vojski ie vec C-soč, V Ameriki zbirajo denar za Finsko New York. 12. dec AA. Bival predsednik Zedinjeni h držav Herbert Hoover Je tr javil da so rezultati akcije za pomoč Fn-sk. popolnoma zadovoljivi. NaglasU je. da je že 1200 U&tov zabelo zbirati prispev- ke as Finsko Dejal Je. da Je zahteval o* vseh županov ZeJinjenih držav, naj sle d'jo zgledu župana newyorške, aetrouske in arugih občin glede zbiranja prispevkov Ameriški Finci hite na pomoč HelsnKi, 12. dec AA. (Štefani): V kratkem prispe na Finsko skupina fnskih prostovoljcev iz Amerike, ki Aleje 150( mož. Ameriški delavci zapuščajo sovjetsko Rusijo sfoattva, 12. dec. AA. (Havas). Amen ški delavci .ki so zaposlen: v sovjetski Ru a*ji bodo morali zapustiti državo ter sc vrniti v Amerko, ker jim sovjetska vlada nI podaljšala potnih listov, katerih ve 1 Javnost poteče 1 .januarja. Takih amen sklh delavcev-etrokovnjakov je več sto. Tajen sovjetsko-nemški dogovor Zan3mlva razkritja londonskega Usta: Vzporedna vojaška akcija sovjetov In Nemčije na severu in v južno vzhod ni Evropi? - Miroljubni Balkan povzroča hudo skrbi Berlinu in Moskvi London, 12 dec z. Tukajšnji diplomatski opazovalci so vedno bolj prepr čanl. da obstoja med Nemč'jo in Sovjeti skupen načrt glede Rumunije. Po tem načrtu naj bi dobila Nemčija rumunske petrolejske vrelce, sovjetska Rusija pa vse ozemlje ob Črnem morju in ob izlivu Dunava »Ob?erver« smatra te vesti za tako verjetne, da jih objavlja v daljšem sestavku svojega diplomatskega sotrudn ka V Londonu je znano, da cb ?toja sovjetsko-nem-iki dogovor, po katerem naj bi sov leti anektirali Finsko. Švedsko in Norveško, Nemčija pa istečasno Belgijo. Nizozemsko in Dansko, tako da bi imeli Nemčija :n sovjetska Rusija popolno kontro'o nad zapadno obalo Severnega morja. Kar se tiče Rumunije naj bi sovjetska Rusija dobila Besarabjo. del Dobrudfe in ozemlje ob Izliv«« Dunava, severni del Rumuni'e s s petrolejski mi vrelci pa naj bi pripadel Nemčiji. Zdi se. da obstoja na drugi strani dogovor med Nemčijo in I tal jo. da se prepreči ekspanzija sovjetske Rusije v tem delu Evrope. Nemčija se tudi boji. da bi pomenilo uresn čenje teh načrtov na eni strani njeno popolno obkolitev na severu na drugi strani pa ogrožanje njenih Interesov na Balkanu. Te vesti bi bile fantastične, če tih ne bi objavil tako resen list. kakor j s »Obser-ver« na u ved nem mestu, kar dokazuje, da jh smatrajo za verjet e tudi odločilni londonski krogi. London, 12. dec z. Tu prevladuje apVino prepričanje, da bo balkanski p ob'em predstavljal najtežjo prericuin o nemSko-»ovjefke^a sodelovanja Ce sovjeti na severu ne bodo 111 predaleč potem bo prišla po mnenju londonskih krogov Rumunija na vrsto iele do Švedski. Vsekako je na juRov7h^du Evrope položaj aa Moskvo mnogo bolj riskanten ker gre tu aa kri-*anje inlcreaov Nemčijo« Italija in Rusija, Rumunski poslanik v Londonu Je včeraj odpotoval v Bukarešto, da poroča vladi o najnovejšem mednarodnem razvoju, kakoi ga presojajo v Londonu. Kljub temu. da ie moskovska vlada desavi irala Komin-terno. se v Rum uniji nikakor niso pomirili in smatrajo moskovski demanti zgol.i za diplomatski manever, ki naj bi prikril njihove prave načrte. Nemški pritisk aa Bumuaijo London, 12. dec a »Da!ly Telegraph« poroča preko Kodanja Iz Berlina, da ao v tukajšnjih diplomatskih krogih ranMrje-ne govorice, da je turska vlad« res zahtevala odpoklic poslanika von Papena. Llat pravi dalje, da ni verjetno nemško uradno poročilo, da Je dospel pcelaa k ven Pa-pen v Berlin samo na poročanje, ker Je iele nedavno prišel poročat v Berlin. Po Informacijah »Dailv Telegrapha« izvaja Nemčija na Rum unijo m nekatere druge bafkaaake da zave močan pritisk, da lz-premene svojo poetiko nevtramoatt. Ankara, IX doc AA. fHavas) Pred ed-nik republke Izmet Ineni je odpotoval v teku noči na lnspekdjo v notranjost držav«. AngleOd delavci Sovetskr Rasla ne pozna SI-v eno 7 2e nekaj let se opafa. da stepa sovj-t- «a Rusja v svoji zunanji politiki po P< t li arske Rusije. Stare teorij« in program -uskih carjev o prostem izhodu na tri mnrja — BaltfSko. Cmo ln Rumeno mor-ie je prevzela tudi sovjetska politika. Ta program uresnlču ejo v Moskvi po talnem načrtu. Japonsko kltafsk« vn.i-a ie omogočila sovjetom da popravijo hi >iačajn svoje ooz'eUe na Rumenem m°r^m. Vojna med Nemčijo In Angll*o ter Fran-*{jo J*m pa nudi vse ugr d*"***!, da si rotove svojo nadmoć na B It'š1 em in Cr* iem morju. Prvi po*ku\ da si z aranžmajem s Turčijo na miren način za igu-rajo Cmo morje. nI uspel Sovjrti so se 'maknili. ksr pa nr pomeni da ne b5 ob primerni priliki in po re^itv' proMoma ^alt'skega morja morda z drugimi mete* '"ml obnovili fvojrga po*v"*a. Borba k! je tra'a'n več «t 1 tM 6* sf ■u«IJa zagotovi Izhod na Baftf5ko m o je, "e J#» lon'j'Ia z zm^go P^tra VeH" rga nad ^ v rdi Zed'njcnje ee»rr?kr fttwr"$* tr ne— ♦fsr»?o mrko prrmoč v ors^'r. B'lr?«*v *kn -evolucija Je eeto ItIo^I* Ru«'Jo z B^ltl« krra morja. Sedanja vrltka evrop ka vof-*»a je odprli sovjetom. k» dann« prrd«t"V« Majo Rnsljo nove per*pcVt:ve Po ra de» 1?tvl Polj«ke po kapTtM'acn Es'ons' e f^e* 4rtnskP |n L'tv*» Je pr»S1* na vrsto F"nr,ra> Mala rennM'ka ki Jr Imria svojo avta« "^mfjo t«d; rx^ ^vcd^V© nMa**.fo J- prt« "'a v za?e*kn i g stol'-Ha p*>d ob'"s< m~ krone. FTnrl so svoje avtrrrrnVJo tudi v Rusiji ohranili nro^rnj^no. Kot ra^ e-ien ln prosvetljcn narod so rn-H k^-1% vsema očuvati svole narodno ž^vljen'« in so mogli po zlemu carske Fu«lie n*"**",o-viti samostojno nar'^alno državo. Toda nova In ramoMo'"i Finska Je 'mrla fe v ovojem ob'toju tefko napako. NJenr m*"H Tn njen nacionalni tertnrli za»plra*o VtOn 'cemu ru*k^mu nahodu lT^o-1 na B lt,fko m«rje. Odtod zgodovinska terd^ c Ra* *:je. da ne glede na s\*o*o carsk© ali so* vjetsko vladavino potepta male narode na voj^m »obodu k morju. K. kor hitro »o Se so J t'kf ffMr^K "ut'Ii nrtne v lastni hlsi in ko J m JO nspelo zlomiti odpor nerad volinežev 9 fn«gosf« |p4 Sam-> sin razliko, da je bila ear*k* Ru'IJi ra vnnske narode — IzvzemSl seveda o^e. ki «o bili v sferi n1**»!h nep***rrdr.*h nt re-hov — tako rekoč zaledje in naravna na* vcn'ra. Toda doč^m Je bH r**-t^rog e^r*^*- Halje omejen z njen'ml teri^or aln»m; ans-bVaml. s pravoslavnim slovanstvom te z Interesi treh mor M se na*rtl sovl-t-ke politike Vrti In večji. Sovjeti br-rporoj^e ramlSlfaJo ojačano sevj''ts,'o RnsHo samo ket sredstvo za tvr Jn *-o'»t k« k» nred« av-1% svetovno revolucijo ln boljševLacije ^ul*urnega Sveta. NI predmet tega ds r»Tpra^l«a- tm> o konrrmlrmn nf*l o n» g"*v*h pnclrdl-cah za knl*nro In sUTfO*Ji človeftva SO vse pr*debltve griko-rimak^ knlture, ks*-'ranstva in francoske revolucije. i 12. doc. a »Reutert Volja opc atelje Atlee ja imel včeraj govor, v katerem Je tadavfl. da komami zem aaaprotujr aoeiaJistnu. Delavska stranka bo ie aada I je pndpiraJa vlado v njenih vojnih naporih, ne zaupa pa popolnoma vladi, da dela pravflno ter da bo mogle za* gurati aade-voiJ«v mir. Delavska stranka smatra, dr ae Nemčije bori proti uaauni kar Ja Aa 0 • i i t \ i t « . » • t a t Sovjeti niso na -as % natega nee'o^a'n^g* s'al*sca ono, V&r je ola eai-^a Rn«?ja. O^t, ki uprav-Majo sovjetske RusMe ne čutijo slo^a^ska, nar.-^njl rei'm v Fu-*Ji je s avo^m ne-trenem sistemom vladavine In s svežin! metodami rasp*etl m-Hm na odo-n ed'ntl vse slova***ke narode. Carska Rn''Ja Je Imela vsaj v vrinem momontu svrtovno votwe svoje sf napatile n. nr. do č"Tk slovaškega naroda. Sovjetska Rn»fja e'ear ■ae r^n-Tif »».»Pke med pravoslavnimi 1** ka-trltik'ml Slovani. t«e"a »»e por^a — ka'Of dokazujeta nr^-ra Poi««ke in Cefkoalo-vas>e — »p"oh Slovanov! S tem d-jVvcm morajo računati vsi Unv va**skl naredi. (Po članku v splitskem -Narodnem listu«! Slovaški nredstavnik v Mockvi Motkom. 11 Aec A A enter N Sen* |g " »snel Prank T*so din*omat'čni pre^i'tav. nni Snovalce. Frank T'^o jc brat prrdao4 *>:ka alovake republika. Iv-*tRf-^f«j zveza med Sofijo ln Moskvo Sečila, 12 dec AA Bolfarskg tele-mf-^•tSam ja; Včeraj je bila v zu-an rnj i rniniatratvu podpisana sovjetsko-bolgarakn m konvencija, s katero se vzpostavlja leuft-prometna svesa Moskvo ln 5oTvja\ Si i cm 3 »SLOVENSKI NA KO De, torek n. Slov. Napeto ozračje v ženevi fln-flUl Mapa v PfuJtvo boji, lanbi Kemflia nanailfi Sv^ggkf Belgije L ~~Pasfe ||. dec. > Franggoka n^narka Gnnevaeve ^a borna, kji irna predng gobpi zveze z diplomati in opazovalci v vseh evr roos&ih rastolnic«^ je geisala spanji poloiaj y Ženevi ob zaggganju Blitva narodov tajcole: Tujec kmalu sp^a, da Je najmanj odstotkov Švicarjev s svojfnii simjMmjamJ na strani zaveznikov. Ves švicarski tisk pUe v prid, Francozov |p/Angležev* £ i»: jerno dnevnika »Le Travajl«, ki Je pred vojno vodil ftgorčeno fegpbo prq£i avtoric tajnim državam. Danes piše list za Stalina in indirektno za Hitlerja. V palači Društva narodov vlada posebr no razpoloženje velikih dni. Tajništvo je izdalo »amo 125 novinarskih vstopnic, od teh za nemške novinarje samo devet. Svoje posebne dopisnike so poslali v Ženevo pbluradna agencija DNB in Transocean-ska agencija ter sedem večjih časopisov Novinarsko, vs$opmpp k zasedanji sj je hotel pridobiti tudi vodja nernike propagande grof Retchach, ki je bil spomladi izgnan, i* Londona. Tajništvo mu je vstopnico* odreklo. Nemci ne delajo v Društvu narodpv nobene propagande za svojo sfvar. Y septembru sb to poskušali, pa jim n4 uspelo. Najbolj živahno je v hiši, kjer se je nastanila finska delegacija. Finska ministra Holsti in lepima komaj utegneta odgovarjati na telefonske pozive in se zahvaljevati za izraze simpatij za Finsko. Po mnenju vseh še nikoli nobena država ni uživala takjh simpatij*pri Društvu narodov PfVložaj Finske 5« spiatra enaU položaju I, Uf« Neki DN še njifsli 111 im in izjavil, dr ega pri-i žrtve o raču-od te lovek mi- mera q Mfttrfu in g Prevlafn|g »Reje, da. na na BggaoJ* ^Imerilfig strani nj jj^n iluzorna slil. Na f&\Sk debat \n na ajjfločitve bc odločilno vlivalo sta^ttg Francije in Anglije. Mlfli se, da se 000° SrVfzniki prizadevaj} priqgbfTi 23 l¥9}° sr¥i? tudi nevtralen. ma nobenega pomena več let ti« sovjete kajti jasno je, da imajo sovjeti izdelan nafta, kateremu. §e qa bo4o odrekli- Vojna *f Pinskf«, je feidi dokazala da ja sovjetska vojska sfalaa l^iup, moderni onre-mi. Ako b| se za ve«? ikona poaračijo nri-dobiti balkanske države in neko veliko države, sovjeti tega naškoga no bi mag.i vzdržati. V kuloarjih in v krogih dobro informiranih opazovalcev govorijo nadalje, da imata Francija in Anglija zdaj priliko zaigrati veliko partijo, po slosssjaajjem zadržanju sovjete delegacije ni videti, da bi sovjeti spremenili svojega stšhjSa do Društva narodov. Finska delegata je ve* svoje upanje položila y Društvp narodov. Ne prikriva pa bojazni, da* bi Nemčija lahko napadla Švedsko in bi s tem bila odrezana pot. pe kateri se zdaj Fincem lahko dobavljali orožje in druge vojne potrebščine. Vodja angleške delegacije Butler si prizadeva najbolje rešiti vprašanje" kako bi mogle Finski naklonjene države priti Finski na pomoč. i e u Kožljiv položaj švedske Alarmantna vest iz Londona, tod* na $vedaken ne verujejo Se v oborožen spor Dane« rekon strukcija švedske vlade London, 12. doc. i. (Havas) List *News Chronicle« doznava iz dobro poučenih virov v Londonu, da bodo prihodnji dnevi usodepolni za švedsko. List dvorni, da se bo mogla švedska vlada še dolgo upirati splošni želji švedskega naroda, da sodeluje v borbi proti Sovjetski Rusiji. Švedi so namreč prepričanj, da takoj, ko bo Finska poražena, pridejo oni na vrsto in zato smatrajo Finsko kot prvo obrambno črto Švedske, ki ji je treba nuditi vsako, pomoč. List prinaša tudi uvodnik o iste*m vprašanju in noziva švedsko ter Norveško, da spremenita svojo politiko In se odrečeta nevtralnost! ter hkrati skupno nudita pomoč Fin- Stockholm, 1?. doc. i. Dasj je bila na Švedskem izvedena delna mobilizacija in čeprav Švedska ojaeuje pprarnbo svoje obala, ter polaga nove mine, vendar uradni ivtdsjki krogi no verujejo, q"a bi se Švedske vmešala v sovjetsko-fintki spor. Šved- ska tudi l. 1918 ni intervenirata na Finskem in zato je verjetno, da po sedaj glede na syqj zemljepisni poloiaj zavzeta isto stališče Javno mnenje je sicer na strani Finske, kar se vidi zlasti v tem. da se je že več tisoč dobrovoljcev prijavilo za Finsko. Stockholm, 12. dec. AA. (DNB) Kakor poročajo listi, je imela vlada skupno sejo s šefi strank, predsednikom parlamenta in gotovini številom drugih političnih osebnosti. List pravi, da so na tej seji razpravljali Q rekonstrukciji vlade V tukajšnjih obveščenih krogih smatrajo, da bo odločitev glede rekonstrukcije padla že v teku današnjega dne. Oslo, 12. dec. i. Tu ne računajo na direktno pomoč, ki bi jo Norveška nudila Finski, toda v javnosti se opaža močna želja, da bi se ustanovili prostovoljni oddelki. Opaža se tudi močnr. akcija raznih dobrodelnih društev v korist finskega prebivalstva. Iz razgovora s f Ir^Im poff smkoiit v Moskvi Podrobnosti o razpletu diplomat?kil) dogodkov tik pred vpadem sovjetske vojske n« Finsko Rodanj, 13. dec. j. List »Politiken« prinaša razgovor svojega berlinskega dopisnika z bivšim finskim poslanikom v Moskvi baronom Koskinehom. Zanimiva je v tem razgovoFu poslanikova izjava, da se bili diplomatski odnosa j i med Sovjetsko unijo in Finsko prekinjeni prej. preden je Unija zavrnila poslednjo finske predloge za mirne rešitev spora. Zadnje dneve pogajanj med Molotovom in finsko delegacijo se je očitno opazilo, da so sovjeti silno počasno ekspedirali korespondenco finske delegacija e zunanjim ministrstvom v Helsinkih, tako da ao finske depeše zmerom prihajale prepozno. Posebno dolgo so morali potovati poslednji finski predlogi —■ je dejal Koskinen. V teh predlogih je šla Finska v svoji popustljivosti do skrajnosti. Te predloge bi morali sovjeti »prejeti, ako bi jim bilo res do mirne poravnave *>pora. Molotovljeva napoved vojne je vzbudila, velikansko presenečenje med ruskim ijlldlfrtffij Še večje pa je bilo potem presenečenje, ko sovjetske čet« niso napredovale tako naglo, kakor je ljudstvo pričakovalo. Počasnega prodiranja je kriva, je pripomnil Koskinen, v veliki meri pomanjkljiva organizacija sovjetske vojske in pa dejstvo, da je bilo v dobi čiščenja v sovjetska vojski postreljenih zelo veliko število najbQ*jš'h ruskih častnikov. Na koncu Je povedal KoskJnen še nekaj zanimivosti 0 oijfrocju finskega poslaništva iz Moskve. Dejal je, da je potovanje trajalo 24 ur dej j, kakor normalno. Sovjetska oblastva so na obmejni postaji B:-gošova zadrževali Fince celih o ur s pregledovanjem potnih listov in prtljage. Nazadnje so vsa člane poslaništva pustili čez mejo, zadržali so le štiri kitajska stre-zaje, ki niso imeli v redu potnih listov Repafriacija Nemcev U baltiški* dr*av |n ruskega dela M|efce je naletela na snatpe težave Bisa> 12. dec. s. (Beuter) Iz Krakova poročajo, da so pogajanja nemškosovjetske komisije glede izmene prebivalstva nem-Ske§9 in sovjetskega dela Poljske doapele na mrtvo točko. NernJka delegacija je od* klonila, da bi se Ukrajinci in Belorusi smeli izseliti iz nemškega dela Poljske v sovjetsko Rusijo. Nato so sovjetske ob* lasti zadržale več tisoč nemških rodbin, ki so bile že na meji. da bi se izselile v Nemfcijo. Sovjetska delegacija v komisiji Y Krakov^ se le sedaj vrnila v Moskvo, ^o nerpšklh podatkih naj bi se iz sovjet«-skega dela Poljske izselilo okoli 100.000 Nemcev. Njihovo izselitev nadzoruje 100 nemških uradnikov, ki so v ta namen do- speli na "Poljska- V Rigi so letonski Nemci naslovili na nepiškega poslanika apel, naj se jim dp-vpli odložitev izselitve do maja prihodnjega leta. Nemški poslanik je proanjo odklonit Nernška ladja Siera Qordoba z nad 1000 nemškimi izseljenci se le morala vrniti v ftigo, ker so pa Ladji našli peklenski stroj Izselitev Nemcev iz Litve je bila zopet odložena, ker se mnogi Nemci "Se vednq branijo, da bi Litvo zapustili. Iz Estonska je bila doslej te 18.S0O Nemcev preseljenih v nemiki dol Poljske. Kc-t Ionizirani so bili v poljski provinci Pck morje. Seja belgijske vlade Bruselj' 13- dec. a. (Havas.) Belgijska vlada je imela anodi fejo, na kateri jt zunanji minister poročal o mednarodnem političnem položaju. Vlada je sprejela tudi več sklepov. Med drugim je odločila, da belgijske trgovinske ladje ps smejo biti slane v najem drugim drsav^m. AmerlSka vojska Washingtont 12. dec. AA. (Štefani) Rea - frl t res**! s v brso javni drog, kjer se j« pepoi* noma razbil. V avtobusu je bilo 38 dela v* cev, od katerih jih je bilo 12 takoj mrtvih, 6 pa jih je v bolnici pozneje podleglo poškodbam Tudi ostalih 20 delavcev je bilo veC aH manj ranjenih, med njim} nekateri tako hudo, ga pp4q najbif izgubili tivlje-njo. To je v razdobju komaj enega meseca že Jesta huda železnica nesreča v JMenv iiji, BavfcaM v ttaHfi Rim, 12. dec. AA. (Havas) V pokrajini Gargani boflo V bl»mf fogflf #s»lf» P?** bivati bavksit. Ts nusik bovssiU J« bajs najbogatejši v Evropi Smatrajo, da bodo potrebe Italija flads pavksita oaslsj pokrite z domačo proizvodnjo._ Pmsnll t5:55, "MMan a^nsl^rdani 288.7«, 9erU» fltOP^Igl W^0. Zdravstvena le kemična služb« y Ljubljani li|poro£ila Wka 4f. H. »»sa an Vf#raj«»fi sVtkeH Ljubjjana, 12. daaambra ¥#eraj6nji aj^M na magjatsatu o ^a^ttatm delu ma§(as »g#ine, od^gsao mestnega, aasčitneea ysa4§ je podjj Poro|ik» J zdja^ftveni iq fesmifaj službi V primasu vojnn »estni ffag dr^ Rus. g zaiUm^-^tt Poročila p^en^ajap naajadnje pg- «^14*8 mtsM idrV^ki «^yy ^ ^am^lianski tečaj Rdečega kriza. Absolventi obeh spolov so postali temeljna edi-oic* saaj fa vsUkS #i(e praatpvsUD^ ln fiP*rtV»v*lft4*i sodelavcev zdjsv«tvene slu> be v miru, izvežbani so pa tudi za primer vojna. — Ob prilikl kongresa glavaša« odbora Rdečega kriza i. 1932 v Ljubljani je velik odred bolničark in bolničarjev Rdečega, križa prvič v državi izvedel vajo pasivne zaščite civilnega prebivalstva za pri-w»»r letaiskega napadli Vaja ie bjla n» gen^rasnsm trgu pred zastopniki civilnih ln vojaških obrsstl. Mastni sp>avnikl, jri vodijo bolničarbko sluSpo Rdasaga krisa, so se na tihem domenili z zastopniki Aerb kluba, kemi«aega lastiti i ta "in mastnim reševalnim ip gasilskim uradom glede organizacije vaje. Predsednik krajevnega odbora Rdečega kriza je daj denar za nakup fosforja in petard, da sopri vaji zadimili trg in imitirali eksplozije letalskih bombi Frbovljeska premogokopna družba je posodila maske, Bragerjeve aparate ln pul-motor, aparat za oživljanje. Vaja je pokazala veliko Izurjenost sodelujočih, ln prireditelji bi bili lahko povsem zadovoljni, ko bi ne Imeli pozneje sitnosti zaradi prireditve; tedaj namreč ie ni obstojal sedanji sakoa Rdečega križa, kakor tudi na seveda zakon o organizaciji odborov aa zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi Mestni zdravniki so vodili organizacijo samarijanov tt\ bolničarjev, odnosno bolničark nadalje; večer za večerom se sa vrstila predavanja, vaje, seje, posveti ln organizacijski večeri. Bolničarji in bolničarke niso obiskovali le tečaja, ki jim je nudil mnogo teorije v 65 urah, temveč so se učili ln prakticirali tudi v vojaški in splošni bolnici, v Higienskem zavodu in drugih zdravstvenih ustanovah. Za bolničarke so bile prirejne pozneje še posebne vaje o Povezovanju, steriliteti in posameznih fazah nege bolnikov ter ranjencev, a razen tega so ahsolvirale se poseben tečaj o zaščiti pred strupenimi plini. Ta tečaj prirejajo v posebej zgrajeni in opremljeni tako zvani plinski sobi na dvorišču realne gimnazije v Vegovi ulici Bolničarska četa je nastopala ob priliki večjih prireditev v Ljubljani. Ko jo bil po predpisih zakona ustanovljen mestni zaščitni urad, je vsa bolničar-aka četa navdušenih prostovoljcev ln prostovoljk brez vsakega pritiska podpisala lz javo o sodelovanju v miru in v vojni ter Pgftftri I*!«*1 ^ae? IMKs*l><* «uuž&e. yajj- nI Wfe treba ^SBjfrr!' sanit*UM» fr-n*4#n4 9d4f|«k mestnega zaščitnega ufarf** 3« MfUca mestneme fisinoru, čigas gfFftV-r4W Ve^ijg 9 ponizio po holnićarsk.sm od r«fe r*vo*jtneSa "»ielst¥o bolničarfJw |«-tQ samo. Jgiub temu, da sj jih je mnogo it v Ljufelianj i| vedno vo*. ste rjiV (a bolnjftrk. Fripo^^ti it Up ba, da je njihova kvalifikacija večja tcakoi jo predpisuje odredba banske uprave, ki dolojta pomožnp sanitetno osebi« }e \2 ui pre4avanj. V Ljubljani se tudf lahko po-nasamp, da sp se fe^l^Hc prostpvpjlpo Prijavil«, g* pomožno s^favstvenp slufbo zlasti se glede na zakon o obveznem delu žen v primeru veja«. Posebno značilno je, da se je zadnjič, ko je Rdeči križ razpisal natečaj za sprejem 65 teSajnlc v bolničarski tečaj, prijavilo v treh dneh ts6 Ljubijanžank! Prisiljeni so bili prirediti zaeasno vsaj dvs tečsjs in Srejetih j« bilo 120 tečajnic. Ve« tečajev a j niše mogli prirediti saradi prevelike zaposlenosti mestnih zdravnikov, ki pre-f|avajg tudi v bolničarskem tečaju vlsoko-iolk na univerzi in ker se nI prijavilo dovolj drugih zdravnikov, ki so jih naprosili sa pomoč. Bolnica rs ki odred bo o božiču pomnožen s četo 150 absolventk zdaj trajajočih tečajev. Požrtvovalnost naših deklet in žena je zgledna in ni se nam treba bati, dokler Imamo v zdravstveni in kemični službi tako dobre sodelavke. Q. fizik je izrazil prepričanje, da bodo naše žene pokazale svojo požrtvovalnost v primeru potrebe. Mestni zdravniki so tudi 5 let vežbali za posamezne zaščitne stroke dijake višjih razredov srednjih sol. Razen tega sp več ali manj Izvesbane tudi vse magfstratne uradnice. Poseben tečaj so mestni zdravniki vodili sa prostovoljne in poklicne gasilce v Ljubljani. Kmalu se bodo tudi začeli vaditi sa pasivno zaščito sa vojaško službo nesposobni, a za drugo delo sposobni ljubljanski prebivalci. Lahko torej naerlasimo. da je ljubljanska zdravstvena služba dobro organizirana sa Izredne razmere. Večer za večerom a« vež-bajo požrtvovalni sodelavci in sodelavke; »plinska soba« je stalno zasedena; v poslopju ženske gimnazije prireja RK tečaje; v samarijanski sobi Rdečega križa se vež-bajo skoraj dan za dnem pri tako zvanih nadaljevalnih vajah; tudi zdravniki vojaške in civilne bolnice se trudijo, da bi se izpopolnila prakt'čna izobrazba bolničarjev. Zdravstvena ln kemična služba v Ljubljani ja pripravljena. Začetni stroški so določeni na S milijona din. Nabavljajo potreben material, pripravljajo varna zaklonišča za ranjence. V tem posrledu smo lahko mirni — zdravstvena in kemična služba je organizirana vzorno. Najstarejša ljudska šola Ljubljana, 12. decembra Najstarejška ljudska šola v Ljubljani je deska sala na Ledini- V četrtek, H t. m. bo obhajal^ 50-letnico posvetitve svojega šolskega poslopja na Ledini. Kp ob tej priliki opozarjamo na jubilej, je treba omeniti, da začetki prve ljudske šole v Ljubljani segajo v teto 1852. Tedaj je Ljubljana dobila c. kr. prvo deško nor-malko. To je bila tedaj edina nižja šola v Ljubljani. Sola na Ledini je pa bila ustanovljena prav za prav 1. septembra L 1855. Nor-malka je bila tako prenapolnjena« da so morali ustanoviti vzporeden razred, ki se je ločil od normalke in tako je naše mesto pobilo Drvo ljudsko šolo, sicer zelo skromna, enoraarednico. Posebno zanimivo je, da jo bila učilnica te šole na magistratu, V II. nadstropju. Celih 34 let je bila prva ljubljanska ljudska šola na magistratu, kajti svoje poslopje je dobila šele 1. 1899 na Ledini; Tja so se preselili 4. septembra. Slovesna otvoritev je bija 4. oktobra 1 1889 ' Ob jubileju Sole se lahko sJaot| Sklicujemo na njene častne tradicije. V nji so se vzgajali nasj najboljši možje, mnogi poznejši slavni kulturni delavci, ki nekateri še žive. Jubilej šote torej ni le samo njena notranja zadeva, temveč zasluži po-aornost vm javnosti, naj prva ljudska šo, ln v LJubljani izredne mnogo pomeni v naši kulturni zgodovinL Sjlovaatia proslava fco H- t. m. z mašo ob S. v aentpetrski eerkvi, zvečer bo pa v Soli akademija z bogatim sporedom. ŠAH Iz «fc*a Prod ksatktm je bsl ssJdjuosn splošni turnir. Izmed 14 uaolesjsneev ao sa kvar liflcirali za ožji turnir:: Bojee 13 točk, ForaJ 11, 9o poijsib klubskih članov Je P**^^****-9°*» Tu>H krošnji turnir kaže, da to na ffoooi viovW f^pn^^^^ ^ Tretje moštvo je igsalo Pfljateijajlio Ute-mjf s žaiv sakoijo Koretana In ipgubflo o a:«. V kmtkom bo rovanžno o*eeonjo s mislimi m ambimosnimi Ksvotansi. To bo mmmm potrebna vaja aa bližnje nsedSdjub- ske tekme Slov. šah. STOP*._____ Prvenstvo o^ncombra v braotumn-ju je ilr—gfl PreinfaJk (7 tn poj ts 8 tnejt); g. laUnar a, B kožek » m poi. fl. Vksmar 4 srn pat VI. Blssjnn in L. OsJarovOok po g m pol, lasera a tn pot dr. ValanUneU 8 sa Milan aMcan 1 točko. Prva aartorioa sn M. VUmar sal. bodo snotnsjsiM klujb ns> petkovem Ii>fHJftr» V teku Je nadalje majhen turnir petih pi-voraaredn' ta igralcev. Za božične praznike bo razpisan oož'čnl turnir s pospešenim tempom igranja (40 namesto običajnih 20 potez na uro). Sll-Čen turnir se je pivić vrš 1 lani tn zdi se da bodo ostali še nadalje vsakoletna klubska prireditev. Morda bi kazalo pridružiti jim še tekmovanje za prejioden pokal. Iz Celja —e Zlata nedelja v Celju. Zdruienje trgovcev za mesto Celje sporoča svojemu članstvu in vsemu kupujočemu občinstvu, da bode trgovine v območju celjske mestne občine v nedeljo pred božičem, t. i. 24 t. m., odprte od 7JO do U.30 Vs Silve-strovo, t. "j. 31. t. ra. m na dan Novega leta bodo trgovine zaprte. —c Razmere na delovnem trpi Pri celjski borzi dela je bilo 10. ra. v evidenci 334 brezposelnih (233 molkih in 111 žensk), nasproti 334 (232 mašikim in 102 ženskama) dne 30 novembra. Delo dobi 30 rudarjev v Ivanjici pri Užički Požegi, 2 hlapca, 1 mlinar, 6 kmečkih dekel, 3 služkinje, 2 kuharici ter po 1 natakaric« in sobarica. —c V celjski bolnici sta ufrtrli v nedeljo 6°letna posestnica Jožefa Kvedrovs iz okolice Vojnika in 67letna žena upokojenega železniškega zvaničnik* Liaa Vipotnikova U "fsvodne pri Celju. —c Božičnioa la gokvhko deco Soko^ko društvo CclJB-rantiei bo priredilo Y nedeljo 17. t. m- ob 15. v Narodnein domu bo-žićnico fg deeo Zbot dece po oddelkih ter S vodniki in vodniesmi bo ob 14 30 na dvorišču Naro-dnegs doma. Ns sporedu so žive slike in ifries *£ive jaslice« z deklama-cijsmi. Sodeloval bo tudi društveni orkester. Društvo bi rado povebjjo vse svoje pripsdnike, toda M rs d i velikega števila de-ee tegs ae more Ns božično prireditev zs deeo bodo povabljeni samo njeni stsrSi. Tako bo Sokolsko društvo Celjsrmsties tudi v socialnem pogledu izvršilo svojo dolžnost, za ks? se šshvaljuje blagim dobrotnikom ia dobrotnicam, ki ao prispevali daril* v denarju aH blagu. CBL.JSK© flUJDAUie^! Sreda, 13. decembra, ob 20. uri: »Prodana nevesta.-. Gostovanje mariborskega gledališča. Iz Kranja — Ljudska univerz* priredi V Četrtek 14. decembra ob 20. uri V kinu »Talija« predavanje g. prof. Meno* • predvajanjem sjvooaeaja filma »Misterij življenja«, fe danes opoaarjamo na aazdmivo predavanje 'n ra bsnln priporočamo. mm KatanreSni veoof. V sredo ia. doc. ob pol Žl. uit bode nastopili v fledaliSki dvorani pad naslovom: Vaa aa šale, da se bode vse smejalo« s/do. Drngiea Dovinska. g. Uajm Pavho m g. Ladko Potek. Večer ho obeegal rnaltene pleaaiake in pevrko-komične aaatopa. P red prodaja vstopne v trgovini g. Hlebea na Glav. trgu. — Kolo Jmt, aostor, nodeužniea k Kranju priredi v petek dna 15. decembra ob pol 15. url v prostorih nove ljudske šo|e (dekliški trakt) beaienleo am revno šolsko mladino. Dobrotniki fn prijatelji društva so k prireditvi vljudne vaH jeni. — V. cfttfld ekaaensiu aiee v Kranja so bo vrati v sobote 19. januarja 1940. Vsa društva ss vljudno naprošajo da na ta dan 4*vnJ0i prirediUv. -t Jf**top spalib jmno|||Rajjev. y na-delJ9 §0 pas^najli v Jt*aa.iu aomt^i mj« li harmonikarji, ki so zeli s svojim izvajanjem veliko priznanje. Pokazali so veliko IfVSjbanost na razi enih vrstah ftar-monlf: Ki*ti nekatfsf sn se nam piiediria-vili f Ufl|0 mojstrskim n^topom. ki kaže da jO g*. U#itelj Samaje odkri| palente. £i bi gptovo ostali neopajsni. da s n nnžel človek. ||| |e nudil mladini poyk in jj Jadranske straže. Izhajalo bo itirikrat pa U:to na 10 straneh, mesečna parocpina bo znisala samo 1 din. Odobreni so bili vsi krediti, med njuni oblastnemu odboru v Ljubljani 200 000 din, za dom v Kastel-Otafeliču in oblastnemu odboru v Mariboru 50 000 din za razširjenje doma v Bakru. Predsedstvo je razpravljalo tudi o spca? membl društvenih pravil glede na nove razmere v državi Naposjed je bila sprejeta resolucija, v kateri je rečeno, da je izvršni odbor JS soglasno sklenil prilagoditi pravila društva in vse društveno delo novim razmeram, upoštevajo« narodne potrebo in čustva Srbov, Hrvatov in SlQV6P-cev kakor tudi interese drfavge skupnosti. Osnutek novih pravil bo poslan vsem ob- laatnjm odborom v proučitev, de prej pa pride končni osnutek pred glavno skupščino, ki bo sklicana čimprej. Tuili vi, ki še niste videli filma aiOVIMSKI MAtOB« JUAREZ pridite .>ia.|IIU«l.llu4UIUin ..........I.....«•...< . ..». .. M,.>li:ii,...u4et dpb/lo ^rinarnipp ,preavsam celjsko Zuruženje trgovcev. Zdaj je prispela iz Beograda vest, da bo Oelje kr.iaiu zopet aobilo oaiinariUeo. — Italijanski prekooceanski pamik v Splitu, v nedeljo zvečer je priplul v splitsko pristanišče italijanski prekomorski parnik »Oceania« aa redni peti v Južno Ameriko V Splitu se je vkrealo samo 80 potnikov. Opolnoči je parnik krenil naprej. — Tudi zračni promet omejen. Haradj vojne je bil močno omejen tudi zračni promet v Evropi, ker povsod primanjkuje bencina as pogon letalskih motorjev. Tudi pri nas 10 nastale težave glede bencina za zračni promet. HM* že zakjpans, je vredna 760 din, — Samomor gimnazijca. V soboto popoldne so našli v gozdiču prt Šibeniku obešenega 16-letnega dijaka realne gimnazije Ivana Borovica Iz Šibenika. Parit Je odšel z doma Že v petek popoldne. Bil je marljiv dijak. Vse kaže, da Je šel y smrt živčne bolezni. ^ Pretresljiv« ljubavna tragedija. V na-daljo ponosi se js odigrala v Bosanskem produ pretresljiva IJubgvn« tragedij«. 90 letni odvetniški solioiUtor Bragotjn Joya-novic je bil zaljubljen v 30-letno Vikico Blaga vi, mater dveh nepreskrbljenih otrok, ki se H dpbro razumel« § svojim m9*«w-Ko se le spoznala z Jovanovičem se je jela njena Ijubesen de mena ohlajati Vlklea Je predlagala fantu, da bi skupaj pobegnila in fant je obljubil, da bo storil to. V nedelje zvečer ete SS sestal« |n odšla k Vikiel ha dom. Tam je jela žena fantu prigovarjati, da bi šla skupaj v smrt. Fant je odšel domov po samokres, e katerim je štirikrat streljal na svojo ljubita, potem je pa se sebi pognal dva krogli v pral. žena je bila takoj mrtva, fantu sta pa obtičali obe krogli v prsih. Prepeljali so g« v bol* nico. Tam je Izjavil, da mu je žal, da je ostal živ, ker brez ljubljene žene itak ne more živeti. Dva samomora, V Bubotici so Imeli v nedeljo popoldne dva samomora, Pod vlak je skočila 3QIetna delavk« Katica Antuno-Vić, ki je šla v sjmrt zaradi prepira z bratom. Med prepirom ga je zabodla ln vest ja j« tako pakla, d« at Js končala življenje. Zvečer se je pa ustrelil doma 51 letni železniški kretničar Atefan Sircev. Zadel se je v srca. sfjegov sin se je pred dvema letom« obesili kor je bil zaradi nerednosti v olAfajni premeščen kot postajenačel"-iz Futnga v Indjijo. To je očeta tako po * trlo, <|a je obooal naj vljen^ 1 Iz LJubljane —lj Učitelji poda zborovali. Sreakq uči-Uljeko društvo Ljubijann-^nast« na skaro-▼alp jutri en osmih sjntraj v telovadnici IT. deške Šole na Cojzovl cesti. Poleg običajnih točk Je na dnevnem redu predavanje g. Kobilice Rudolfa, eUdaktisaega vodje bežigrajske poskusna tole tO »Otročjih učiteljevega dela«. Njegova teoretična izvajanja so vzbujala že pred časom, ko je predaval na Jesenicah precej zanimanja učiteljev ls radovljiškega Kan«. Kot posebna točka js na dnevnem redu tudi »Pedagoški pregled«- Učiteljstvo sa naproša, da se udeleži zborovanja polnoSUvibao. —)j te sa tolažba «s> |s P«Wl«. gajio* js b Io nebo v oktobru in v novembru rar dodarno z dežjem, tajio bp menda adaj skopo s snegom. Včeraj jg kaasjp, dj« g« bomo dobili vsaj tolikp, d« bode) imeli s^nucaxji z nJim prvo vesnljf. Snežilo je sicer bolj narahlo, toda nebo je tayo «nlo oblačno In rniatiU smo, 4« ga bo naaulo več. Ponoči J« P« naJa^o sne# ti iu davi smo imeli komaj ** nekoliko pobeljene strehe, po cestah je pa itak »n«sT iproti kopnel. Zunaj je snežilo nekoliko b^lj, to? da sneg« ni nikjer bogve kaj zapadlo. Za.r enkrat ga je za smuko ie premalo, tudi v planinah. —1J Kq1q žen zadrugark sklicuje sa dne 13. t. m. ob 20 v dvorani glasbenega društva »Sloge* svoj redni članski sestanek s predavanjem in razgovorom o bodočem delu. Članice vabljene, da se sigurno udeležite teg« sestanka ln pripeljete s seboj naše prijateljice somišljenice. Predava gdč. Kržič Marija »Žena in njena zaposlitev.« —lj Jj^opagrandaj* plesno revijo naJneveJ-šlti družabnih plesov ln tnrnirski ples predvajajo drevi ob 20» nrl v veliki dvorani Kazine med plesno vajo Jenkove iole člani »Plesno-sportnega kluba Ljubljana«. Vabljeni vsi ljubitelji plesa, t—lj Ljudska univerza v Ljubljani, Kongresni trg mala dvorana Filharmonije. V sredo 13. t. m. bo ob 20. uri predaval uuJv. prof. dr. Fr. Štele o temi: Umetnost pri severnih in zapadnih Slovanih — I. del. Vstop prost: (Predavanje pjpI?eaeni zlatega zapada« r notni ceni 3.56 din za vsak sedež, na Kgr cenjegp občinstvo posebno opozarjamo. Zaradi velikega navaja se prodajajo vstopnice že od 15. ure naprej. Kdor prej pride po vstopnico, dobi najboljši sedež. (—) DANES nepreklicno zadnjikrat ! Ginsopp« Lngo član soilansks Saale. gost kraljevske rimske opere ln pariške Velike opere asgs m sijajna slagarj« iv 67 Pucpinija, Verdija, B~bda sa ValeaU Ne odlašajte, ie danes §1 oglejte krasni, zabavni in duhoviti pevski film Pesem vetru Ve zamudite tega krasnega filma! Ob 2«.. 10. la < KINO UNION, tel. 22-21 To elsee *'co »Fwew zlatega zapada« I m |m m|| a * vsak sedež danes ob 5 n 8. url »KlJMi> MOSTIw. 1 %W Danes zadnjič! Predprodnja vstopnic od 1«. aapr. m V petek, dO« i5. %. m- Dv« sta splošno znana in ^rsdpp priljubljena, to sta opemi pevec Friderik %upž« in znani solist «lc-YenskeeT« V9k«inesT^ Hvihteta Jone Fetrov-čič. N°va na kRUcartpem odru je gospodična Prag« Otajnsrieva. Vse tri soliste bo spremljal n« klavirju Z- Drago Simoniti. Baz#n teh solistov bo "nastopil tudi o:rv-fitveni moški, ženski is mešani ?bqr pod vodstvom zborovodje Doreta Mfttula. Koncert po y vsliki ^iharnionični dvorani v petek pb. 2Q. uri. Vstopnice so n« razpolago v knjigami piasb^ne matice. Prav tam se dobi tudi programna knjižica s tekstom skladb, ki so na sporedu. —lj P« podpre zimsko podporno akcijo, predvsem za kritje svojega prenočevaiišča v Rožni dolini, ba priredilo pevsko društvo Tabor prihodnji ponedeljek v mali Fllhar-monični dvorani svoj koncert, ki ga bo vodil zborovodja Ouček Janko. Društvo Tabor je Izredno delavno ter zasluži svo podporo na£e javnosti. Zato vabimo na ponedeljkov koncert. —lj Preobremenjenost |olakih otrok, javno, predavanje prof. Vepčeslava čopiča. «e . bo vršilo v Četrtek 14. t. m. točno ob 20 I na Ženski gimnaziji Bleivveisova cesta. Ljudje sa zatožni klopi d« si |e ttepoSteno Ljupltana, 12. deoemb^ sJUAR£Z KINO MATICA danes 7. dan navdušuje Ljubljančane —lj Tudf krojači hočejo zvišati eepe. j& čevljarji, ki so zvišali cene delu v kar so biii prisiljeni, ker so se dviepaile (udi cene usnju prihajajo z zvišaBjem een za deko tudi krojači Krojaški pomočniki zahtevajo 2591 povišanja niae zato hočejo tudi mojstri zvišati tarifo. Krojaški mojstri pripravljajo aa prihodnje dni sestanek, na katerem bodo sklepali, za koliko naj dvignejo cene. —i1J Dve tatvini dinamo Svetilk. y Ka-Pi^ljlk; uliel Je nak^o ukradel s fcolesa Jakoba Berganta 1?0 din vredno dinaroo-svetilko in sedlo. Svetilka je bila ukradena s koles« tudi inž. Josipu Mikiču \n sicer na hodniku hiše štev. 23. na M-šićev: cesti. —lj Pri Sadjar«« Ip vinarski podvnž-nlei v Ljubljani — mesto radi nenadnega obolenj« g. predavatelja jutri na bo pre-iavan;a. —lj Prodavanje SPO bo drevi on 90. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti in sicer pod nazivom: Planiqci ln »ve zde Predaval bo g. ravnatelj Kuna ver Pavel. Predavanje bodo spremljali številni d apositivi. Planinci pridite v dim večjem številu n« današnje zanimivo predavanje, M vam bo odkrilo nove poglede s alanin v vsemirje, —lj Kupuječeinu oMInstv« se bo nudila v nedelje 17. decembra izredna prilik« aa nakup božičnih daril, ker bodo trgovine ta dan v Ljubljani ves dan odprte. Zlata aedelja bo torej letna v nedeljo dne IT. decembra bi bedo trgovine v nedeljo pred bežičnim večerom 24. aseembp« vos dan zaprte. 017-n - lj Tr-je aoHsti bode sodelovali na koncertu skladb Zorka Prelovca, ki g« bo priredilo pevsko društvo »Ljubljanski Svnns i - # -% 4a i * * ž • 5 ** * - * ' * . '% » / ' ' 1 i s i si i t M i § 4 , Antona Ravnika iz Moravč domLsi»ii. ds sprejema Ravnik od OUŽD rento aa nezgodo, ki se mu je pripetila, ko je šel s del« domov dne 16. oktobra 1. 1030? Kar na lepem ae je raznesla po vasi vest, aa Ravnik ne dobiva pošteno svoje rente ln že so se" pri njem "oglasili agitatorji, ki so mu zagrozili, da ga bodo ovadili Okrožnemu uradu » » , t I » . * t OTJZD je dobil ovadbo, da je Havnik bolniško blagajno osle paril. OUZD je vložila proti Ravniku sub-sidiarno tožbo, češ d« je bolniško blagajno zavedel v zmoto, ko mu je bila priznana rentnina za nezgodo. OUZD je zahteval kazen po pristojnih kazenskih določilih iq vrnitev Ravniku že izplačane rente v skupnem znesJ-u 22.373 d n. Ravnik Ima Še danes desno nogo v že-lezju. PrisepaJ Je m »to*nq klQp in izjavil, da «0 no Au« krivosTa Sel je 16. oktobra pred tremi leti s dela prati domu. Ho sedaj največji uspeh Faula Munija JUAREZ ki te dni polni đvosann kina Matice MbKbWH«MBBKBB«BKOK««!*^^ spolom« a« Js spomnil, d« je umrla mati njegoveeja tovariša Vtdergarja, ki ima htio nekaj minut oddaljeno od noti po kateri ie Ravnik navadno sodil od dola domov. Kroti J* a Okičajns poti k Viasrgar jsMni, pokropti umri© mater ln se naponi sjpot ppetj dajBU, Pot drži če« brV pwko potok«. N« toj brvi se je Ravnik popo-Sroci;, Brv so jO Slom«« pod njim. padel j* g potpk in «1 ziomil desno nogo tako nearečno, d« mu qeg« niso mo^U veo no-sdrgvitl. Ko je prišel w bc4«isn os, je ostal inv«M. N« pro*oje. HI mu jo 1« ?pi«ai Vider- gaJ, Jef OUZb priznal RftYnikU ne5god-nostno renta. V prošnji Je Ravnik sporo-Č}i d« se je ponesreči z dela gredoč preti domu, zaradi tega mu je OUZD rentnino priznal. Po ovadbi po volitvah pa je OUZD dvomil v resničnost Ravnikovih navedb o poteku nesreče kajti rentnina Ravniku ne bi sla, ako bi se dokazalo, aa je prek ml svojo pet, ko je sel od dela. Pred sodnikom Js Ravnik priznal, da j« ie! mater luopit, tod« ta ni smatral za prekinitev redne poti od dal« od doma. saj je šel kropil v bližino nek«ho mimogprds. Ravn k Js izjavu, de> ga je aajbree ovadil Vider-gsr tod« Vldengar j« bij sasltšan kot priča in js izjava, M tovariša ROvpjk« ni nv*4tt, tomvoč samp pjovodaj, o> drugi go- m ga obdolžili, nezj^odnostno rento vore o njegovi nepošteno pridobljeni renti. Sodnik je razsodil, da je treba Raviuk« oprostiti krivde in kazni, kajti ni buo dokazov, tia je hotel delavce 0UZD splaviti v zmoto, ko je prijavil, kako se mu je neareea pripetila. NEREDNOSTI PRI CESTNEM ODBORU Veškiat preložena razprava proti upokojenemu pomožnemu sekretarju Cirilu R. in dvema eoobtožencoma je b.la zaključena s obsodbo. Državni tožilec je tožil tai-Bika, da si je od 1. 1933. do 1. 1936. kot tajnik s reškega cestnega odbora v Radovljici prisvojil protipravno 14.334 d n. Soobtoženi tovarniški delavec Fran P- je bil obtožen, da je zapisal v knjige vec delovnih ur kot so J.h delavci v resnici imeli in da je iz blagajne cestnega odbora dvignil 500 din, katere je posodil svojemu bratu. Ciril R. je bil odgovoren za ves primanjkljaj cestnega odbora v Radovljici za proračunsko eto 1934-35, opustil je vknjižbo raznih dohodkov, knjiži je izdatke, ki jib ni bilo. manj je izplačaj k°t je bilo kn ji ženo. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil preobremenjen z delom in da je v nervom os U delal napake pri knjiženju, ni pa mogel pojasniti, kdo si je prilastil ugotovljeni pr.manjkljaj. Priznal jo nekatere manipulacije z denarj-.-m cestnega odbora, toda je trdil, da si ni prilastil niti paro tujega denarja. Na podlagi iz-ppvt^li prič in izvedencev ter banskega uradnika, ki je opravil kontrolo in revizijo poslovanja Je bil CJril R. obsojen na 4 mesece strogega zapora. Soobtoženi Fran P. Je priznaj manipulacijo, ki Jo j® naredil s tujim denarjem, ln je bil ob*oje* n« X mnsac tn 16 dni zapora pogojno sa 3 lst«> Branilec Cir*la B. je prijavil revi* ?.ija in prtajv. I nt dni je bil nepretrgoma v Beograd^) JUAREZ na sporedu. Edinstven slučaji MEJNIK JE IZRUVAL Mladi posestnik Janez Jane^ič je bil oh" tožen, keV je samovoljno prestavil mejnik, kateri je določal ruejo na posestvu petih njegovih soaed.ov. \!ejn.k je izruval in g« prestavil zm, ver rtrov n« posestvo dveh šiosedev. Obtožence je trdil, da mu je oče vedno pravil, da meja ni pravilna, sot&ik mu je pa dopovedal, da mejnika ne srne nihče premakniti, dokler občina, geometer in solastnik ne dovolijo v spremembo jnc-je. Janež eu kaj- nI hotelo v glavo, da nima pravice prestavljati mejnikov na &vojo pest. Saj je morda res, da mejnik, ki ga je prestavi], ne razmejuje pravično njegove-g« posestva od posest v« patih sosedov, toda s tam *e nima pravice saraervoijna prestavljati mejni kamen in samovoljno djoioeati nove mej«- Obsojen je bil na mašeč dni zapora u* na 120 din globa. X' HI \K\ MALI OGLASI 50 par. davek posekaj Prehitri tsjave davek posebej. beseda Din U—, Za pismeno odgovore tfetie molio offiojo* H Mi« prikjžjg snamko. s« rvpustov sa oiai« p|moo o« ^imfOA RAzno «0 PaJi ftslUArfi ažuriranje, vezenje savea. parila nseofrsmef, gumbnie Velika saieeja pasja sel - din »Juil^aaa«, Oospoevetska c 12 VsWeA aH VAJEBTMO sprejme salon Pira, Florjan eha ul. eV 3400 SLUŽBE . MALO SOBICO ^v^^rt^aS ^ ^^^*^s^^^^^r*e^^ iBo^^P^s^Js^S**^^ oddam boljšemu gospodu ali gospodični o hrano 15. daronu osm. Medvedova cesta 6/TU. nadstropje lan«. «400 mi m m «.......— » —■ ii m GOSPODIČNO licem, boljšo natakaHoo on boljfti bife za takoj. Ponudbe s sliko poslati na bife »Jadran« ai»w>r^oip 000 čl«nov. Nleni čl«n1 bo nor^''*1' »nin7^iA«rii \7. jii<^r»qiuvije, Bolgarije. Poljske in Češkoslovaške. O postanku, zgodovini ln ciljih Zi jugoslovanskih železničarjev je govoril nato Drago Outrata. Po zgledu Cehov in Poljakov so Slovenci v Trstu, ki so bili zapostavljeni ln zaničevani, misliti na samoobrambo s pomočjo strokovnih organizacij na narodnostni podlagi. S takim namenom je bila 1.1908 v Trstu ustanovljena organizacija slovenskega narodnega delavstva. Slovenski železničarji so se takoj oklenili organizacije. Članstvo lz železnic arakih vrst v organizaciji pa je bilo tako številno, da so že naslednje leto ustanovili v okviru narodne delavske Organizadle železnlčarski odsek. Dne 24. oktobra 1909 pa so Železničarji ustanovili svojo strokovno organizacijo Zvezo jugoslovanskih železničarjev. Z ustanovitvijo zveze je slovenski železničar dobil svojo organizacijo, s pomočjo katere naj bi al priboril boljše življenjske pogoje m se vzdramll iz narodnostne otopelosti ter se pripravil na važne dogodke, ki so morali priti. Zveza jugoslovanskih železničarjev je bila prva strokovna organizacija v bivši avstroograkl monarhiji, ki je bila Izrazito jugoslovansko usmerjena Predsednik pripravljalnega odbora in prvi predsednik organizacije tovariš Ivan Hoeh-mflller je ob ustanovitvi zveze izjavil: Upajmo, da se bomo v kratkem času razvili v močno armado Jugoslovanskih železničarjev, ki se bo krepko borila za nase pravice. Pokažimo, da smo združeni v zvezi moeočna veja slovenskega življa te da bomo. boreč se za svoje stanovske pravice, stali tudi vedno na braniku nase slovenske domovine, V prvem letu svolecra de'ovania je zveza imela že 11 podružnic te 1234 članov. Ob začetku 1.1911 je izšla prva številka samostojnega glasila slovenskih železničarjev »Jugoslovanski železničar«. Organizacija 1e dobila hud udarec, ko se je ponesrečil nien prvi predsednik in ustanovitelj Hochmtiller ob priliki velik*» železniške nesreče pri Rottenmannu 1.1910. Njeerov naslednik Je bil Ivan Skesanec L. 1914 je zveza Imela že 28 podružnic s 2903 člani Svetovna volna 1e nreprečila drugI kongres T.tere slovanskih žel**znič*rVv In delovanje Zvpze jugoslovanskih železničarjev. Sele 1 1917 se 1e zonet r»Hčelo organi**rt 1sko delo v društvu. L. 1918 so delecatl na Izrednem občnem zboru v Ldubllani ugotovili, da Ima zveza že zonrt 2290 članov V T«rtrHem letu volne 1e čl*n«rv<-» naraslo za 955 članov, te sicer od 2260 na 3215. Ob razsute monarhije je jugoslovanski železničar reševal domovino s tem. da je opravlja] noč te dan naporno službo ter je odvažal vlak za vlakom bežeče armade tujih narodnosti. Pa tudi pri borbah za ohranitev Maribora so jugoslovanski železničarji krepko podpirali generala Maistra, V aprilu 1.1919 je bil v Beogradu prvi kongres vseh narodnih železnica rakih organizacij. Tedaj se je ustanovilo Udruženje jugoslovanskih železničarjev te brodarjev. Pod njegovo okrilje so se zatekli jugoslovanski železničarji iz vseh pokrajin ne glede na službeni položaj, politično te versko pri* padnoat- Organizacija ae je razmahnila ter je usmerila svoje delo tudi na gospodarsko polje, predvsem na zadružno udejstvo-vanje. Pa tudi kulturnega povzdiga železničarjev nI zanemarila ta je ustanovila lepo uspevajoča kulturna društva. Predsedniku tež. Rogi ju so po slavnostnem govoru čestitali direktor tež. Kavčič kot zastopnik ministra za promet, zastopnik jugoslovanskih učiteljev g. Kumelj. zastopnik gospodarskih ta socialnih železnica rakih organizaeti mž Zelenko ter pomočnik generalnega direktorja Inž. Milan Jone Sledil je Izreden občni zbor ljubljanske oblastne uprave UJNŽB. na katerem je 45 delegatov, ki so zastopali 22 podružnic s 3248 člam soglasno m z burnim odobravan lem snrejelo predlog, da se Izvoli za častnega člana prvi predsednik in ustanovitelj Zveze futToelovanffklh železničarjev tov. Ivan Hochmtiller. G Prane Sovre je v Imenu oblastnega odbora očrta! zasluge Ivana HochmOllerja za organizacijo ln mu je Izročil lepo spominsko knlf^o s sonetom, katerega je avtor pesnik Mirko Kragelj učinkovito prečltal. Spominsko knllgo je umetniško okradli g. Jože Vokac. Slavlje-nee Ivan Hochmuller. ki je 67 let star te prebiva zdaj v Mariboru, se je einjen zahvalil za počastitev ter 1e v svoji zahvali povedal, s kakšnimi težkočaml so se morali ustanovIteHi boriti proti avstrijskim oblastem, ki n»*Amu človeku nl«o bile na-klonVne Vsi zaatonnlKi so slavliencu čestitali, nakar je bila slavnoet zakliučena. Ob 13 30 so hHi erostje oovabllenl na kosilo v dvorani Bl^o-e. Golenke žel^-mlčar-ske gospodiniske šole so T>rlr>r«vn#» Izboren menu Med slavnostnim kotlom le Igrala godba 81oee pod voH«tvom kaoelnl-ka Karla Tart*»r1a. nas*ooH 1e pevski zbor Sloge pod vodstvom «r Premelča. n«»ka1 pesmi pa le dlrletr«! tr*«*vt ustanovitelj pevskega zbora g. Fran Podbregar. ženske zahtevajo volilno pravico Za zahtevo po splošni politični enakopravnosti ne sto]e samo ženske, temveč tudi molki Ljubljana. 12 decembra Med enega izmed največjih uspehov iz zadnjih časov more naše organizirano žen-Stvb v svoji borbi za popolno, tudi politično enakopravnost šteti nedvomno nedelj sko javno zborovanje za volilno pravico, ki je bilo dopoldne in pa je vodila predsednica slovenske sekcije Z22 ga Mira Engel-menova v veliki dvorani Delavske zbornice Zborovanje kateremu se je ob istem času priključilo enako zborovanje tudi v Mariboru je namreč v tako prepričljivi obliki pokazalo, da ne !e. da je vse slovensko ienstvo ne glede na starostne, stanovske in svetovnonazorske razlike strnjeno v moćno akcijo za dosego doslej prikrajševa-ne mu državljanske enakopravnosti, ampak de v tem svojem prizadevanju ni ostalo osamljeno, temveč, da ie njegovo prepričanje o upravičenosti njihovih zahtev prodrlo tudi že v široke mase moških. In to moških, na katerih solidarnost more biti žen-stvo vsekakor ponosno. Nabito polna dvorana Delavske zbornice, v katero je prihitelo vse od blizu in da'eč, je bila torej pc-strs in verna slika vsesplošnega razmaha globokega in odločnega prepričanja o upravičenosti ženskih zahtev, ki je po dolgoletnih prizadevanjih našega ženstvs prodrlo Je v tako sin ke mase, da ni preveč, če rečemo, da je zajelo vse generacije, vse stanove in vsa svetovnonazorska prepričanja, pa celo nekatere politične stranke in gibanja Poleg poetame kmetske žene je sedela m'ada intelektualka, poleg delavke z žulja-vrni i rokami je sedel naš visoko*olec, ob ergamzirani feministki ie stala naša gospodinja. Od sedeža do sedeža, od stojišča do stojišča so se stiskali živshni obrazi, na moč pestri, s v eni sami strnjeni volji, v enem samem zanosu: de je končno potrebe ne le samo prepričevati o upravičenosti in O potrebi ženske volilne pravice ampak da Je treba rudi odločno zahtevati za naše ienstvo to, kar mu gre, V zadnjem času je ves naš napredni tisk po&večal do!ge kolone vpra'anju okrog ženske volilne pravice in s tem aktivno podpiral ženske težnje, kolikor se je le dalo. Marsikateri, ki so se oglasili k temu vpra'anju. so v svojih izvajanjih izražali svoje začudenje m obžalovanje, da je pri nas sploh še potrebno kakšno razpravljanje. In prav so imeli! Na to stali'Če ao ae ▼ večini posta vrli tudi vsi tisti, ki eo ne včerajšnjem zborovanju imeli beseda Se i pa tudi spričo prosvetljenost* občinstva, ki so gs hndi pred seboj, niso bile potrebne posebne razlega. Vsem ie b>lo kot pribito, da so ženske tako iz ku'tmih, kskor is go •jnodsrskih in tudi rz čisto političnih razlogov salo pogrešane pri udeležbi as aktivni in pasivni volilni pravici V tem so SDvorniki in govornice knell lahko delo: ilo )e opravljeno s neumornim ženskim delom in vzgajanjem k zsvednosti v teku zadnjih desetletij, korak zs korakom Zato pa so osti. ki so letele ns zdaj ie redke nazadnjeke — mednje je žal *rebs Meti vse aa*c visoke osebnosti z odločilnim vpil-vom — n*letele ne tolikšno odobravanje zborovaIV kv zborove'cev. ds je bilo dognala ves 5ss r boro vanje v dvorani prs vesto grmenje. Probijen uspeh odobravanja ln solidarnosti kakršen more nase ženstvo le opogumiti in podkrepiti za nacaljnje de k> v tej smeri 1 Ne bomo obnavljali izvajanja posameznih govornic in govornikov, ki so vsi od kraja želi zanje burno odobravanje in bili tako rekoč ob vsaki misli ki so jo izrekli, prekinjeni z dolgotra iniim vzkliki, ploskanjem in tudi s cepetanjem ki je prihsislo s tal. Veliko grajo je izzvalo le pojasnilo predsednice ge Engeoianove v otvoritvenem govoru da je naše ženstvo že ponovno tudi na javnih zborovani>h postavljalo isto zahtevo kot jo sedaj, toda vedno brez uspeha. Sledeči govori in solidarnostne izjave so želi viharje pritrjevanjs in odobravanja ob mislih, ki so govorile »za«, s še hujše viharje graje, ko se je omenjelo razloge, ki jih površno razgledani in plitvo zasidrani možgani navajajo »kontrs« ženski politični enakopravnosti. Govorile je nej-prej Angela V očetova, ki je hnels glsvni govor, v katerem je bistro in ne brez zdravega hur. orja precizirala najprej razloge, zakaj žene zahtevajo politično enakopravnost nato ps je ob njih in ob dejstvih iz praktičnega življenja prav uničujoče zavrača'a površne protrrazloge. Za njo je go> voril univ. prof. dr. Boriš Furlan, ki je na kraju svojih izvajanj izjavil, da se v polni meri pridružuje resolucijam, ki jih bo zborovanje sprejelo in to zato. ker bi priman ie politične enakopravnosti pomenilo samo priznanje že davno dokazane enako vrednosti slovenske žene z moškim; ker bi to priznanje ustrezalo pravu in pravici in ker vidi v tem priznanju možnost, ds bi se naše občestveno življenje postavilo ns boljše osnove na katerih bo mogoče dosledno in brez izjeme izvesti princip spoštovanja človeške osebnosti v vsakem članu nagega občestva ter končno zato. ker smatra vse to zs pot demokracije, svobode v enakosti in enakosti v svobodi. SlediK so govori dr. Fini Grossmannove. ki je v imenu intelektualk pojasnila odnos le-teh do volilne pravice. Ivanke Dovčeve. ki je govortis v imenu kmetskih len. Pa Angele Dovčeve. ki je precizirale zahteve delavk. Nato afcade-mičarke Vike Tauferjeve ki je govorila v imenu vivJco/olk ljubljanske univerze. In končno Jele Likar Jave, ki jo zastopala gospodinje. Ker je is vseh govorov ki is sotffesnegs pritrjevsnja sbovovalk in zboroval cev izzvenela ena sama zahteva m sicer zahteva po ženski volilni pravici, je bils na predlog predsednice En gel »na nove eog'aano per aee'amatfonem sprejete resolucija, ki bo no slana predsedniku vlade m ki kratko in jedrnato nravi: »Zahtevamo splošno in eno-ko, akth-no tn pasivno volilno pravico s tajnim glasovanjem* Z nezmsnjšsntm odobre ven iem so bfle končno sprejete ne sne nje solidarnostne izjave, o katerih je predsednica povečala, da so lih postali skadem«ki Slovenski klub. člemce akademske** »Edinstvs« ter politične stranke Jotfosloveneka nacionalna stranke (glsvni odbor v Beogradu in odbor sa dravsko banovino). Slovenska ljudska stranka. Slovenska kmečko-detsveke stranka. Zveza slovenskih kmetov s sedeže« v Ljubljani. Zveza delovnega ljudstva. ' Zs tem je bilo zborovanje končano m zborovalke ter zborovalci so se zadovoljni nad polnim uspehom zborovanje razhajali z edmo se preostalo željo, da bi tisto, kar }e prepričevalo njih prepričalo končno vendarle enkrat tudi vse tiste merodajne činitelje ki bodo imeli »za« ah »proti« ženski volilni pravici zadnjo m odločimo besedo. Vzorna akademija Ljubljana, 12. decembra Kdor misli, da v teh težkih časih ni več idealizma ln da vladata povsod se malo-dufije tn brezobzirnost, bi moral priti na praznik 8. decembra popoldne v Delavsko zbornico, kjer je Zveza gospodinjskih pomočnic priredila akademijo v korist zavetišča Zveze gospodinjskih pomočnic sa brezposelne. Človeku ae zdi naravnost neverjetno, kje ln kedaj so se mogle gospodinjske pomočnice ob njihovi znani prezaposlenosti pripraviti za tako lep nastop. Po otvoritvenem govoru predsednice Zveze gospodinjskih pomočnic gdč. Petri-če ve, v katerem je opozorila na namen prireditve pomagati najbedneJSlm med bednimi ln se zahvalila vsem, ki so kakorkoli doprinesu do tako lepe prireditve, se je pričela akademija, ki je Imela lepo Izbran ln zelo pester spored. Najprej je tamburaški zbor Narodno strokovne zveze odigral veselo koračnico, na kar so sledile recitacije ln pevske točke zbora gospodinjskih pomočnic Nato aledeča Lanova dvodejanka »Ujeti ptiček« je pripravila občinstvu veliko zabave In smeha. Igrica, v kateri so nastopile same gospodinjske pomočnice In g. *. J> bila presenetljivo dobro podana. Po Igri je bilo na sporedu se nekaj glasbenih in pevskih točk ter recitacij. Vse točke sporeda so bile Izvajane naravnost odlično ln so Izzvale pri občinstvu zasluženo odobravanje. Poseben poudarek zasluži dejstvo, da so vae točke, s iziemo tamburaškeea zbora NSZ. izvajale Izključno gospodinjske pomočnice same. To je s ozlrom na zadnjo tako prireditev, ki jo je zveza priredila pred 5 leti In na kateri ni nastopila niti ena soepo-dinlska pomočnica, izreden napredek. Vodstvo Igre tn deklam arij je bilo v veščih rokah g ftoma, pevske In glasbene točke pa Je vodil a.Karmelj. Oba sta na ueneh akademije lahko ponosna. Peorana Delavske zbornice je Min prilično zasedena, emeveesll smo le tistih gospa In geeeortlnl. katerim gospodinjske pomočnice žrtvujete največ, da ae rečemo vseh svojih mod. Prav M bilo. e> M vsaj enkrat na leto pokazale zanje troMeo raz-umevnnla ta tih podprle ter ftm dale vanj nelral priznan 1a za njihovo požrtvovalno delo. Qosa>od1wNnJm rv^n^lmm. M «o n«m ob svojem težkem dem ln tako ničlo odmerjenem prostem času. prinravlle t* ko leno a1nv»»ml«n. gre torH res vsa čaat tn sabvmla. Posebna zahvale «e neto. ko so viožT.e tolike truda za t>i^^>t w»w^ pom*«*fttl avnfflm najbednejsun hretpnaul-ntm tovarlascajn.___ . . ANEKDOTA rfafhoTjgs SkoMra anekdota, s katero bi sa vse večne čase zaključili zb ran je Škotskih anekdot: Blarius nravi Ollfu: Tako. zdaj ti pa povem lepo flcot*fco anekdoto Ollf (razbije Mari usu s steklenico glavo.) Mariusr Sest mesecev bolnica. Olif: Seat let ječa. čudna usoda modernega Kolumba Milanski soimenjak slavnega Genovča-na Carlo Colombo je našel po burnem življenju toplo zavetišče Tik pred svetovno vojno se je Colombo kot mlad inženir zaročil z lepo Arrigheti. Ljubavno razmerje ni ostalo brez posledic Nevesta mu je rodila hčerko. Hotela sta se poročiti toda Colombo je bil nenadoma poslan s svojo Četo med svetovno vojno na solunsko bojišče Poročila naj bi se. ko bi prišel ženin na dopust v Milan. U?oda je pa hotela drueače vmes so prišli razni dogodki in tako zakonska zveza ni bla sklenjena V neki bitki je res 1 Colombo priletnemu premožnemu angleškemu kapitanu Addisonu življenje. Addison Je sklenil s Colombom prijateljstvo, po vojni ga je pos novil in vzel seboj v južno Afriko, kj.r mu je ob smrti zapustil vse svoje premoženje Ing Colombo Add.son se je nedavno vrn 1 v svojo domov no, kjer je otvoril tehn.čno posvetovalnica V njegovi pisarni je bila zaposlena 23 letna Hedvika de Benedic-tis. Sef je bil z njo zelo ljubezniv in to je vzbudilo pozornost njene matere Nekega dne je prišla v pisarno, da bi se informirala kaj namerava šef z njeno hčerko In v pisarni se je od gral zanimiv prizor. Ing. Addison je spoznal v materi svoje uradnice svoio bivšo nevesto. Poročila se je z neki Benedictisom ki je pohčeril njeno nezakonsko hčerko. De Be-nedietis je nedavno umrl Tako se ie Colombo po dolgih letih sestal s svojo nevesto in s svojo hčerko, ki je dobila zdaj pravega očeta. Sedanji japonski cesar bo zadnji? Japonski cesar ne sme dvakrat obleči iste obleke ali govoriti preti mikroSraosn Cesarska palača Klujo v Tokiu V palači Klujo, »v gradu 40 vrate v Tokiu prebiva 124 japonski cesar. Živi naravnost božansko življenje, ljudje morajo hoditi mimo njega mnogo bolj tiho. kakor v starih časih Najmlajši cesarjev potomec, letos 2. marca rojena princesa, je pomnožila število že 2598 let vladajoče japonske vladarske hiše. Japonci še zdaj verujejo v prorokovanje ki pravi da bo vladarski dom čigar ustanovitelj ie zasedel prestol 1 660 pred Kristusom izumrl s 124. vladarjem Sedanji japon ki cesar naj bi bil torej zadnji Toda ta modrost, ki ie navdala vse podložnike s hudimi skrbmi se ni izpolnila, čeprav se je zdelo, da bo vladarski rod izumrl Cesar Hirohito ie prekršil rodbinski običaj in se oženil z izvoljenko svojega srca. Primeša Nagako le postala japonska cesarica, čeprav je cesarjeva rodbina želela, da bi se cesar oženil s hčerko stare in ug'edne rodbine Fuji vara seveda pa ni izključeno da se bo prorokovanje kljub temu izpolnilo, saj vid;mo kaj se sodi zdaj po svetu in kako črni oblaki se zbirajo zlasti nad Evropo. Cesar Hirohito In cesarica Nagako Celih devet let |e csVala Japonska na prestolonaslednika celih devet let je japonski narod trepetal v strahu za v a ar-sko hišo, cesar:ca je sicer rodila tri otroke, toda vse tri deklice, ki nimajo pravice do prestola Sele l 1933 so se zjasnili obrazi Japoncev in vsa Japonska je preživljala trenutke radosti 23. decembra 1933 se je namreč rodil prestolonaslednik Tsugu, 125 japonski cesar Dve leti pozneje se ie rodil v palači Kiujo drug moški naslednik in Japonska je bila rešena vseh skrbi glede prestolonasledstva. Japonci svojega vladarja nikoli ne imenujejo z imenom in tudi izraza »mikado* ne rabijo Cesarju pravijo. »Njegova viso-koste sli »Sin neba« Japonski ce.ar zasede prestol med svečanimi obredi, med katerimi obvesti svoje prednike, da je zasedel prestol Kronanja Japonci ne poznajo. Simbol moči japonskega cesarja so zrcalo, samoveznica in meč. Kako živi bogu podobni mož v svoji »palači 40 vrrt«? Za stenami palače Kiujo so krasni vrtovi, jezero, športno igrišče in prostrani travniki. Cesarska palača Je edinstveno poslopje na svetu. Cesar se mudi v nji *amo pozimi. Poleti se preseli v svojo poletno rezidenco Halama V »palači 40 vrat« priredi cesar vsako leto dve veliki recepciji, na kateri je povabljenih najmani po 7000 gostov Ena dvorna svečanost ie v maju druga pa v novembru in ta je obenem praznik krizantem Sege in običaji ki se Jih mora iržati japonski cesar ga pa prav nič ne oviram v njegovem zasebnem t:vljenju S dmji japonski resar je izboren plavac in lahač, pa tudi golf .gra zelo dobro Naj Jul ša njegova zabava je fotografiranje ter proučevanje morskih ?ivali in rastlin V lastnem laboratoriju, kamor rad povabi učenjake, se ukvarja z mikroskopskim proučevanjem najmanjših morsk h živa'i Cesar Hirohito vstane vsak dan ob šestih, da ima dovolj časa za 'zprehod na svotem priljubljenem belcu Shravuti Hirolvto ne pije alkoholnih pijač in ne kadi Ima svoj lasten avto kostanjeve barve Na vsem Japonskem ni avtomobila enake barve. Pravico imeti avto kostanjeve barve si je pridržal cesar. Omeniti je treba 5e nekatere posebnosti. Japonski cesar ne sme obleči dvakrat iste obleke Svoje obleke daje dv rmm uradnikom, ki visoko cenijo ta darila Na vsem Japonskem ne najdete človeka, ki bi bil slišal svojega vladarja govor ti pred mikrofonom. Nihče se ne upa česana fotografirati, kakor je to navada v dmsih državah. Mikado ne sme b ti preveč človek, on mora ostati vedno vzv šen nad navadnimi zemljani in ohraniti na sebi pečat božanstva Japonski cesar Je sicer najbogatejši človek na svetu, saj mu pripada vsa država z vsem prem ženkom, vendar se pa nikoli ne sme dotakniti denarja. Podnebje Skandinavije postaja toplejše Vedno pogosteje se čuje, da Je podnebje Skandinavije toplejše, kakor je bilo doslej Ta pojav opazujejo na Gronl^nd ji kakor tudi na Skandinaviji. Na Norveškem kjer sicer ostro podnebje pod vplivom zalivskega toka ni tako mrzlo, kakor bi bilo sicer, opazujejo že skozi 50 let, vsako leto nekoliko višjo povprečno temperaturo. V zvezi s tem se tudi počasi pomika proti severu meja. do katere lahko goj mo kulturne rastline zlasti krompir in žito lahko pridelujejo zdaj bolj proti severu kakor prej Razen tega ie zvišanje temperature velikega pomena za pogozdovanje, kajti mlada drevesca se zd^j pr mejo in rasto tudi tam, kjer so prej kaj hitro zmrznila. Nad dve m:fi]ar