a ;j i ril, NO. 41 JOn' iRICAN IN SPIRIT .FORtiuft IN LANGUAG^ ONLV Serving Chicago, Milwaukee; Waukegan,- Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,' Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R vasBams^T CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 28, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Ssna! jeilje sedišču Pfavko do odrejanja Prevažanja šolarjev /V out grobovi Senat je izglasoval zakonski Predlog, ki prepoveduje zveznim sodiščem odrejanje prevažanja šolarjev na ‘temelju racJa, barve, vere aii narodnega izvora”. Washington, d.c. — v P^tek je Senat izglasoval zakon-^ i Predlog sen. Roberta P. Grif-ir.a, republikanca iz Michigana, J Prepoveduje scem zveznim sodi odrejanja prevažanja šo-rJev za dosego šolske integra-Je- Predlog je bil izglasovan s 43:40 ob odsotnosti petih de-^ekratskih predsedniških kan-^ atov. O predlogu bodo že ju-1 glasovali ponovno, ker je v bas Prot ju s predlogom sen, V1ansfieida in sen. Scotta, odo-renem dan preje, redlog, ki prepoveduje zvez-^ sodiščem im 3 ®°^£rjev za dosego šolske pr e^racije, je po sodbi dela in Vn^ov v nasprotju z ustavo ^ §a zato ne bi bilo mogoče u-iavbi, če bi tudi bil izglaso- SeH V Kongresu rn bi gn pred-bik podpisal v zakon. Njegov biki a§atel;> njegovi podpor- Ija'1 86 zave:laj0> Pa izjav-Vo]0' zak°n pokazal trdno b;uJ° ^onSresa v tem vpraša-itn l ^9r na‘* sanao po š£pe ° VPHV na odločanja sodi- la. Kor kj 'mPromisni predlog sen. p0 nstlelda in sen. Scotta, ki bo PovVSem sodeč prevladal, pre-steveduie uporabo zveznih sred-k°jik 2a Prevažanje šolarjev, v ha j0^ W nevarno z ozirom lan: ?/2*n° Potl in na raven šo-' besedilo kaže, da je cilj Prečjt2a5c°nskvega Predloga pre-sr6cj' !. Prevažanje šolarjev iz o- ^ratn ^ meSt V Pr^mestja in važ=v.-°' ^al1ieva po takem pre-2abJu je ^an po namreč sprožila se- Se'0ho TUrW> j° politiki in po-hp andidatje za razne zvez-S6be rade skušajo izkoristiti za «01 vseh abipak krajih vprašanje ne bi popolna integracija enakovredne šole v dežele. Za dosego babCjr P0lrebna sprememba fi-bega ania šol in najemanja uč- Š0larjeOvSObja’ pa prevažanje v Abfums: Morala Sat ^ le^namii visoka dik d- Viet. — Povelj- ^n. c eriških oboroženih sil ^ora]a Abram« J’e dejal, da je ■ etbar^R^er^k^k v Jb^nem ■‘b da j U ^ “odličnem stanju” 2a po]6 U2Wanje mamil padlo ^daj 0^lc°- Med vojaki, ki v- aja-i0. domov iz Juz-„ . letnama, je 2.1% užival- Eva Zimmerman V Mt. Sina bolnišnici je umrla 67 let stara Eva Zimmerman, ; roj. Wilem, z 19015 Shawnee j Avenue, mati Steva, stara mati | Linde, Steva, Franka, Rosemary in Marka, sestra Blase Wilem, Elizabeth Gargiulo. Pokojna je bila rojena na Češkoslovaškem in je bila do pred 2 leti, ko je stopila v pokoj zaposlena 35 let pri General Electric Co. (Nela Park). Pogreb je danes ob 9.15 iz Želetovega pogreb, zavoda, na E. 152 St. v cerkev sv. Pavla ob 10., nato na All Souls pokopališče. Geraldine Drear Včeraj je nenadno umrla na svojem domu na 408 Douglas Blvd., Richmond Hts., 25 let stara Geraldine Drear, hčerka pok. Alberta in Mary Drear, roj. Trost, sestra Roberta J. Drčarja. Pogreb bo v četrtek iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Čas in kraj še nista določena. Izrael odgovoril Srdo Razgovori v Pariza so zopet prekinjeni Na napad gverilcev iz Libanona je odgovoril z obsež- PARIZ, Fr. - Zastopnik ZDA predsednik ZDA Richard ! b. Ledogar je pretekli petek iz-nim napadom dva oni za-! javil, da so ZDA sporočile rde- pored in zagrozil, da del Libanona zasedel, ne bo miru. bo ee JERUZALEM, Izr. — Pretekli četrtek je skupina palestinskih gverilcev iz Libanona napadla iz zasede tri milje od meje v Izrealu, pri čemer je bil ubit izraelski civilni par, en stražnik in en vojak. Izrael je odgovoril naslednji dan z obsežnim napadom na več naselij v Južnem Libanonu, kjer naj bi imeli gverilci svoja oporišča in zatočišča. Izrael je napadel z letali, z letalsko pehoto, ki so jo prenesli helikopterji, in z oklopno kolono. Libanonsko poročilo T , pravi, da je bilo uničenih pri Stephen Ledogar ^dejal eas. tem napadu 40 do 50 poslopij, mkarJem' da b°do ZDA ^ čim, da ne sprejemajo predloga za novo sejo 2. marca. To sejo so pretekli četrtek predložili rdeči, ko so v protest proti “zaostrovanju” vojne v Indokini sejo zapustili. Vzrok za zapustitev seje ni bilo toliko “zaostrevanje” vojne kot Nixonov obisk na Kitajskem, ki gre rdečim v Hanoiu precej na živce. Zastopnik Ha-noia je na seji povedal jasno in odločno, da bo o končanju vojne odločil Hanoi in nihče drugi. V soglasju s tem stališčem je Hanoi kasneje v posebni izjavi obdolžil predsednika Nixona, da se hoče pobotati z velikimi silami na “račun malih držav”. M. Nixon je sinoči odletel iz Šanghaja na Kitajskem preko Aljaske domov. Danes zjutraj okoli pete je pristalo njegovo letalo v Anchorage, kjer bo predsednik ostal 8 ur za počitek, nato pa bo odletel v Washington, D.C., kjer ga pričakujejo ob 9. zvečer. Iz Clevelanda in okolice * I WASHINGTON, D.C. — Pred- šanghajskem času, je predsednik sedni'k Nixon je sinoči (po tu- odletel domov, kajšnjem času) odletel iz Šang- Po prihodu v Šanghaj je bilo baja proti Aljaski, kjer je pri-j včeraj izdano skupno poročilo o stal na letališču pri Anchorage! razgovorih in njihovem uspehu, danes zjutraj okoli pete. Ko se V njem poudarjata ooe strani Združene države bodo dale Bengaliji hrano WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA je pristala na prošnjo Združenih narodov, ki zbirajo pomoč za Bengalijo, in bo tej dobavila pšenico in riž v skupni vrednosti 21 milijonov dolarjev. Združeni narodi bi radi zbrali za neodvisno Bengalijo — Bangladeš skupno pomoči za 565 milijonov dolarjev. Agencija za mednarodni raz-yoj ZDA. j e prvič ob pristanku na prošnjo ZN imenovala novo;nega sveta, državo Bangladeš, med tem ko mirilo in je so doslej ZDA rabile za njo ime Vzhodni Pakistan ali Vzhodna Bengalija. V zvezi s tem napovedujejo, da bodo ZDA priznale novo državo kmalu potem, ko se bo predsednik Nixon vrnil v Washington. čile’ od tega 20 v vasi Ainata. Al Fatah gverilska organizacija je objavila, da je bilo 6 njenih članov mrtvih, 3 pa ranjeni. Izrael je očitno hotel uničiti oporPča na “Arafatovi poti”, ki vodi iz Sirije v Libanon in od tam v Izrael. Poveljnik izraelskih oboroženih sil gen. E-lizar je zagrozil, da bo Izrael zasedel del južnega Libanona, j 23 dol® ^SUFOVOSF’! če napadi od tam ne bodo prenehali. zvezi z nasprotno stranjo in ji I bo predsednik s svojo skupino tu odpočil, bo okoli 2. popoldne odletel dalje proti Washingto-nu, kjer je napovedan ob 9. zvečer. Za sprejem na letališče je bil povabljen ves diplomatski zbor. Zastopnik nacionalne Kitajske je na vabilo odgovoril, da verjetno “ne bo mogel” priti. Po vsem sodeč hoče na ta način protestirati proti Nixonovi objavi, da je Tajvan del Kitajske sporočile datum za naslednjo jin da bodo ZDA “P°stopno“ od sejo, kadar se bodo za to odlo-[^am u™fknile svoje čete in svo-Zavezniška stran je sita razgovorov v Parizu, ki ne vodijo nikamor, ker rdečim sploh ni do razgovorov. Te uporabljajo le za svojo propagando. Zahteva po prijavi jo vojaško opremo. 1 Nixonova pot na Kitajsko, ki sfe je začela pred dobrim ted-nom, gre h kraju, predsednik je že na domačih ameriških tleh. Uradni razgovori so bili dejansko zaključeni v petek, nakar je predsednik priredil v čast svo-! jim kitajskim gostiteljem sve-1 čan banket v Veliki ljudski dvo- Novo cesto pod Alpami bodo gradili PARIZ, Fr. — Francija in 'talija sta se sporazumeli, da oosta gradili cestni predor pod Mont Ceniš, ki bo stal okoli 156 milijonoc dolarjev. Končan bo leta 1978 ter bo omogočal novo velecestno zvezo med oema državama. Libanon se je zaradi izraelskega napada obrnil na ZN in zahteval posebno sejo Varnost-Izrael to ni vzne-naslednji dan, izvedel še en napad, komaj kaj manj obsežen. V petek je bil na obisku v Izraelu posebni pooblaščenec glavnega tajnika ZN. G. Jarring v zvezi z možnostjo obnove razgovorov med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. zboro- rani v Pekingu, kjer je s sličnim Elizabeta v Maleziji Cleveland, O. —Na vanju v Cuyahoga Community j banketom prvi dan'zvečer po-College je pretekli petek zve- častil ameriške goste predsednik čer dejal dr. G.A. Wiley, di-j kitajske vlade Ču En-laj. V so-rektor Narodne organizacije boto je bil predsednik Nixon s za javne podpore, da je zahteva,1 svojo skupino v znanem letovi-naj se vsi javni podpiranci ja- škem mestu Hangčov, včeraj pa vijo dvakrat na mesec za delo,jv Šanghaju, kjer si je ogledal “surova” in “trda”. Ta odredba je bila izdana v zvezi z mnenjem, da precejšen del ljudi na javni podpori hoče delati. Dr. G. Wiley je označil to mnenje za izraz, “bolezni” belega srednjega stanu, ki ni volj an vzdrževati obsežnega programa javnega podpiranja. in- Novi zakon o javnem podpi-KUALA LAMPUR, Mal. •—[ranju v Ohiu je treba “obsodi-Britanska kraljica Elizabeta ti kot surovo nadaljevanje neke II, njen mož vojvoda Filip in vrste suženjstva”, je trdil dr. G. princesa Ana so po obisku Taj-iA. Wiley, ki je sicer tudi pod-ske in Singapurja prišli še na | predsednik Kongresa za rasno kjer enakost, ene izmed vodilnih I črnskih organizacij. o-I uradni obisk v Malezijo, ! so ostali čez konec tedna. neko kulturno predstavo in dustrijsko razstavo. Tam je mestni župan priredil Amerikancem in domačim vodnikom slavnostno večerjo, na kateri je predsednik Nixon potem, ko se je zahvalil Kitajcem za gostoljuben sprejem, poudaril važnost “zadnjega tedna”, ki naj bi pomenil začetek nove dobe v ameriško-kitajskih odnosih, pa tudi v naporih za svetovni mir, ker sta se obe strani odločili “graditi most” preko Paci-I fika in preko 22 let medsebojne ( sovražnosti. Ob 9.12 zvečer po I našem, ob 10.12 danes zjutraj po naročnino! CaVnaite ^ro^.P°teka ‘hieiltnine je nad Vašira 0tl1 na naslovu! «>ano, 'H milo z Najvišia verjetnostjo temperatura namen povečati medsebojne stika na kulturnem, znanstvenem, tehničnem in športnem področju in vzdrževati tudi vzpostavljene politične stike z obiski ameriških predstavnikov v Pekingu. ZDA izjavljajo, da tako L. R. Kitajska kot vlada nacionalne Kitajske na Tajvanu smatrata Tajvan (Formozo) za sestavni del Kitajske. ZDA bodo v doglednem času in postopoma umaknile s Tajvana svoje čete m vojaške naprave, “ko bo nevarnost v tem delu sveta prešla”. Predsednik Nixon sam je prea svojim odhodom na Kitajsko svaril pred prevelikimi pričakovanji. Dejansko uspeh razgovorov ni bil posebno velik v pogledu podrobnih dosežkov, njegov velik pomen je v tem, aa so spremenjeni odnosi med Pekingom in Washingtonom, da poznata drug drugega cilje in namere, pa tudi meje, do katerin gredo koristi enega in drugega v spornih vprašanjih v Aziji, na Pacifiku in v Indijskem oceanu. Kitajska bo poslej igrala pomembnejšo vlogo v tem delu sveta v soglasju z ZDA, ki skozi 22 let L. R. Kitajske niso “marale videti”, za nje je bila Kitajska nacionalna vlada na For-mozi, ki ima pod svojo oblastjo le 14.4 milijonov prebivalstva Formoze, nima pa nobenega stika in nobenega vpliva na okoli 750 milijonov Kitajcev' na kitajski celini. Perk v težav ah— Župan R. J. Perk je včeraj govoril policiji, gasilcem in vsemu mestu o položaju mestnin financ. Pozval je policijo in gasilce, naj pristaneta na odložitev ene desetine plač v obliki nadur, ko pojdejo policaji in gasilci v pokoj ali ko zapuste mestno službo. Policija m gasilci za predlog niso bili vneti in organizaciji policije sta ga odklonili in pozvali policaje, naj se ne udeležijo glasovanja o županovem predlogu, ki naj bi se začelo danes. Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — Varnostni svet ZN je na izrednem zasedanju danes zjutraj v posebni resoluciji, ki so jo predložile evropske zahodne sile zahteval od Izraela, da preneha s svojimi napadi na južni Libanon in umakne od tam svoje oborožene sile. Tri dni zapored so izraelske sile napadale gverilska oporišča v južnem Libanonu, posebno na vznožju Hermona, kjer vodi “Arafatova pot” gverilce iz Sirije preko Libanona v Izrael. Sodišče odložilo prepoved— Več uspeha je imel župan R. Perk pred sodiščem kjer je dosegel odložitev prepovedi omejitve dela za eno desetino, dokler sodišče končno ne odloči o pritožbi policije. Razprava o tem bo 20. marca. Župan trdi, da mestu manjka preko 10 milijonov dolarjev za kritje stroškov mestne uprave in mestnih ser-visev v sedanjem obsegu za letošnje leto, ker mora kriti primanjkljaj 13 milijonov iz časa Stol-cesovega županovanja. Senatu se ne mudi z novim oboroževanjem Mao Tsc-tung KITAJSKA ima na severu za sosedo Sovjetsko zvezo in Mongolijo, ki je bila nekdaj del Kitajskega cesarstva, pa je zdaj neodvisna sovjetska republika in trdno povezana s Sovjetsko zvezo. Na desni je otok Tajvan (Formo-za), kjer ima sedež Čangkajškova kitajska nacionalna vlada, na jugu je sosed Kitajske Severni Vietnam, ki bi rad postal gospodar vse Indokine. Pri tem sta ga podpi- rali Kitajska in Sovjetska zveza, zdaj pa ga v glavnem Sovjetska zveza. Peking je glavno mesto, kjer se je pretekli teden mudil pet dni predsednik ZDA Nixon, pa se nato preko Hangchowa in Shanghaia vrnil domov. Mao Tsetung, načelnik Komunistične partije in glavni vodnik L. R. Kitajske, je Nixona sprejel že prvi dan, on se je odločil za boljše odnose z ZDA. CAPE KENNEDY, Ela. — Zaradi slabega vremena in tehničnih težav je bil včeraj vzlet vesoljskega vozila Pioneer 10 proti Jupitru odložen za 24 ur. Če bo vse v redu bo Pioneer 10 vzletel nocoj ob 8.45. RIM, It. — Vlada G. Andreottija je preteklo soboto odstopila, ko ni dobila v Senatu zaupnice. Predsednik republike Leone je sprejem odstopa odložil, da ponovno prouči položaj. Vsi pričakujejo, da bo razpustil parlament in razglasil nove volitve nekje v maju, njihovo izvedbo pa izročil J vladi G. Andreottija. MAN, W. Va. — Ko je velika' množina vode, ki jo je zadr-: ževal nasip premoga in pre-; mogovih odpadkov, tega pre- j drla in udarila v dolino, je j najmanj 60 ljudi izgubilo življenje. Pogrešane še vedno j WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik M. Laird je v sredi meseca predložili Kongresu načrt za pospešenje gradnje novega sistema atomskih podmornic, oboroženih z izpopolnjenimi in močnejšimi med-elinskimi raketami. Dejal je, da je gradnja tega sistema potrebna in bodo ZDA gradile nov sistem tudi, če pride do sporazuma z Rusi o omejitvi strategične oborožitve. Pospešena gradnja naj bi Sovjetsko zvezo prepričala, da je boljše pristati sedaj na sporazum, kot pa dovoliti, da jo bodo ZDA znova pustile zadaj enem izmed temeljnih strateških orožnih sistemov. Sen. John C. Stennis, ki je sicer zagovornik trdnih ameriških oboroženih sil, je objavil, da je odbor za oborožene sile, ki mu on načeljuje, odklonil predlog obrambnega tajnika in bo o sredstvih, ki jih zahteva, sklepal pri obravnavi rednega proračuna za novo finančno leto, ki se začne 1. julija. Načelnik Senatovega odbora je dejal, da je potrebno obsežen program “temeljitejše” proučiti. Prav tako je senatni odbor odklonil dopolnilno denarno zahtevo $128.8 milijonov za tiri Boeing 747 jumbo jet letala, ki naj bi bila urejena za leteče poveljstvo namesto zastarelih Boeing 707. Tudi o tem bodo razpravljali v okviru novega rednega proračuna za naredno obrambo za leto 1972-73. iščejo; na pomoč je k reševanju je prišla Narodna garda. Par naselij je skoraj čisto uničenih. materialna škoda je ogromna. SAIGON, J. Viet. — Južnoviet-namske čete so v soboto znova prešle meje v vzhodno Kambodži, kjer se zbirajo rdeči za napad v Južni Vietnam. Prišlo je do ostrih bojev, v katerih je bilo na obeh straneh precej mrtvih in ranjenih. SfC: . iMEKlSK/l Douovnn » «/1 » I O Vil 6117 St. Ciair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 'i -d'-- No. 41 Monday, Feb. 28, 1972 Ciper zopet središče krize Otok Ciper v vzhodnem delu Sredozemskega morja je v vseh letih po drugi svetovni vojni vir in vzrok nemira v tem delu sveta. Nacionalizem je v letih po vojni pognal o-toške Grke v boj za neodvisnost, ki je po več letih uspel. Britanci so leta 1960 priznali otoku neodvisnost in bili prepričani, da so z novo ustavo, ki so jo v sporazumu z otoškim prebivalstvom, z Grki in Turki, dali novi republiki, zagotovili temu miren razvoj in napredek. Nadškof Makarios, ki je postal predsednik Ciprske republike, je ustavo enostransko odpovedal češ, da v njenem okviru ni možno uspešno upravljanje republike. To je privedlo do upora Turkov in državljanjske vojne na otoku koncem leta 1963. Na Ciper so nato poslali ZN svoje vojaštvo in od tedaj skrbi to tam za mir. Parkrat je spor med Grki in Turki na otoku privedel na rob vojne Grčijo in Turčijo, ki podpirata vsaka svoje rojake na Cipru. Kljub vsemu so se počasi razmere pomirile in vse je kazalo, da utegne le še kako priti do sporazuma med obema deloma otoškega prebivalstva. Pogajanja med obema skupinama so se začela pred tremi leti, pa niso privedla doslej še do nikakega uspeha. V Atenah, kjer bi se radi pomirili s Turčijo, bi radi spor na Cipru končali, pa so naleteli pri tem na močno oviro v predsedniku Ciprske republike, pravoslavnem nadškofu Makariosu. V času boja proti Veliki Britaniji, tedanji gospodarici Cipra, sta tako nadškof Makarios kot vodja gverilcev gen. Grivas stremela in delala za združitev Cipra z Grčijo. Turki so temu odločno nasprotovali in zahtevali za slučaj priključitve Cipra Grčiji, del otoka, kjer biva turška manjšina, za sebe. Prav zaradi tega spora so Britanci končno odločili, naj bo Ciper neodvisna republika, turška manjšina pa naj v njej dobi zajamčeno samoupravo. Turki so imeli v okviru te ustave, četudi jih je na Cipru le nekako eno petino, skoraj pri vseh ukrepih vlade in skupščine pravico veta. V kolikor bi obstojala med obema skupinama prebivalstva dobra volja, bi bila vlada republike možna, kakor hitro pa bi hotela ena stran prevladovati, ji bi druga to lahko preprečila. Predsednik republike Makarios je hotel na otoku vladati, pri tem se je zapletel v spor s turškimi predstavniki in vladno delo je obtičalo. Ko ni mogel Turkov ukrotiti v okviru ustave, je to enostransko odpovedal, odpovedal pa tudi obe temeljni pogodbi, s katerima je bila Cipru priznana neodvisnost. Tako je prišlo do krize in do državljanske vojne. Makarios je nekaj časa po ustanovitvi neodvisne republike še zastopal stališče združitve ootka z Grčijo, pa se začel počasi za to idejo ohlajevati. Spoznal je namreč, da v Atenah ne bi veliko pomenil, če postane Ciper del Grčije, med tem ko je le popolnoma neodvisen gospodar, dokler je Ciper lastna republika. Proti združitvi otoka z Grčijo so kot preje nastopali tudi Turki in zahtevali v slučaju združitve del Cipra za Turčijo. Vse to je privedlo do napetosti med Grčijo in Ciprom, zlasti, ko je prišla v Atenah na oblast vojaška vlada. Ta bi rada rešila vprašanje Cipra v razgovorih s Turčijo in s tem obnovila dobre odnose med obema članicama NATO. To je bilo seveda po volji tudi vsem ostalim članicam NATO, prav posebno ZDA. Ti načrti niso bili po volji predsedniku Cipra Makariosu, ki je začel ubirati svoja pota in nekaj časa iskal celo naslonitve na Sovjetsko zvezo, četudi je Ciper član britanske Skupnosti narodov. Na otoku imajo Angleži še vedno svoja vojaška oporišča, svoje čete pa imata tam tudi Grčija in Turčija, vsaka v podporo svoje narodnostne skupine. Lani jeseni se je na skrivaj vrnil na Ciper gen. Grivas, ki je zapustil Ciper, ko je ta dosegel svojo neodvisnost. Makarios je sumil v tem spletko proti sebi, ker je Grivas znan kot vnet zagovornik združitve Cipra z Grčijo. Ker so redne vojaške enote pod poveljstvom grških častnikov in zato bolj zveste in pokorne Atenam kot Nikoziji, je Makarios kupil v Češkoslovaški večjo količino orožja in ga dal na skrivaj pripeljati na Ciper. Z njim je hotel oborožiti sebi zveste in vdane ciprske Grke, da bi ga varovali pred vsakim presenečenjem od strani Aten. V Atenah so za vse to naglo zvedeli in zahtevali sredi tega meseca od Makarija, da vse orožje, ki ga je dobil iz ČSR, izroči četam ZN, ki so še vedno na otoku; da prizna Atenam vodstvo v zadevah vsega grškega naroda, kamor spadajo tudi ciprski Grki, in da v republiki sestavi vlado narodne edinosti. Makarios je pretkan in sposoben mož in je naglo videl, da ga Atene prav za prav hočejo pregnati z vodstva republike. Njihove zahteve je označil za ultimat, pa tega ni niti sprejel, niti ga odklonil. V Atenah niso nekaj časa ve- deli, kaj naj ukrenejo. Jezilo jih je, da so pristali na zahtevo ameriškega poslanika, naj ne uporabijo proti predsedniku republike Makariju nobene sile. Ko je predsednik uradno molčal, je preko svojih zaupnikov naročil otoškim Grkom, da so prišli pred njegovo palačo in mu vzklikali ter zagotavljali zvestobo in vdanost. V Atenah so tako lahko videli, kakšen je položaj na Cipru in so se morali odpovedati vsakim nadaljnim korakom, dokler ne dobe za to primerne priložnosti. Odstranitev Makarija bi po sodbi Aten odprla vrata sporazumu s Turčijo in s tem tudi utrditev položaja NATO v vzhodnem Sredozemlju. To je temeljne važnosti za ves NATO, ko Sovjetska zveza krepi svoje pomorske sile v Sredozemskem morju in išče stalna vojaška oporišča v E-giptu, Siriji in Alžiriji. Tako Ciper ni le krajevna zadeva, ampak igra večjo vlogo v celotnem odnosu sil med obema glavnima blokoma držav. 1 BESEDA IZ NARODA 1 M ;‘Saj vidiš, kakšno je zuna]. Svojevrstna dejavnost je bita NEW YORK, N.Y. - Za nedeljske prosvetne ure se je že v poletnih “brezdelnih” mesecih izbralo, čemu naj se posveti vsaka od teh srenj sko-farnih ur. Pri nas v New Jerseyju imamo že precej snega in kar mede ... Ali se splača jutri priti na O-Preloži, pa še prehlaje- smo na sem...” “Helka, tudi župnik me je klical. Zdajle se razgovarja po telefonu z g. Kalanom — in kar Seveda, tako je bilo tudi s Pre-! bosta odločila, tako bo... Ti pa šernovo uro, ki bi morala biti bodi doma. Te bom poklical ta-dne 20. februarja, po deseti'koj, ko bom obveščen...” maši kot običajno. I Kocka je padla, da se preloži. Ves program je bil tako rekoč,Tako me je kmalu obvestil g. že skoraj na odskočnem stolpu.! župnik. Ko sva govorila, sem V petek so imeli ‘Fantje z Osme’' mu razodel skrb zaradi Louisa vajo. Na njej so še enkrat skrb-! Rupnika, če bo prihodnjo nede-no obdelali one tri pesmi, s ka-[ij0 tudi prost. Rekel sem mu: terimi bodo obogatili in pope- moderni dobi. Poleg osebnih podatkov o posameznih skladateljih so navedena skoraj do podrobnosti in imenoma vsa njihova dela. Tretji del obsega splošen pregled cerkvene glasbe prav od apostolskih časov preko raznih srednješolskih šol, baroka, klasike, romantike, cecilij anstva do moderne dobe. Kot nekak dodatek sledi še krajši pregled slovenske cerkvene glasbe v omenjenih dobah v primerjavi s svetovnimi dosežki. Rokopis Trobinove knjige je strokovno pregledal skladatelj Matija Tomc in ga odlično ocenil. Ljubljanski nadškof dr. Pogačnik priporoča knjigo v ljubljanskem listu “Okrožnica” z željo, da po njej sežejo naši ljudje v mejah in izven meja Slovenije. Saj knjiga obravnava tudi nekatere a m e r i š ko-slovenske skladatelje in je edinstvena te vrste po vojni. Vsi vemo, kako je čislana slovenska pesem v tujini, posebno cerkvena. Prav iz tega nagiba bo zgodovina slovenske cerkvene glasbe zanimala pevce, pevovodje, organiste, duhovnike, kulturnike in sploh vse, ki se zanimajb za slovensko kulturo in za slovensko stvar. Knjigo prav toplo priporočam ameriškim Slovencem. Ker s prednaročnino lahko krepko DANAŠNJA VLOGA ZDOMSKE SLOVENIJE Predavanje dr. Jože Velikonja, profesorja na washington-ski univerzi, Seattle, Združene države, na “študijskih dnevih slovenskih izobražencev” v Dragi 4. septem- bra 1971. Pred nekaj meseci sem izrazil dogajanj. Ne vidim razlogov, željo, da bi letos rad prišel v čemu naj bi bila slovenska pri-Drago. V odgovor sem dobil sotnost in slovenska bodočnost sporočilo, naj bi tu tudi kaj po- drugačna, kot je preteklost, se-vedal. danjost in bodočnost drugih na- Od tedaj me na mojih poteh rodnostnih skupin, če se ome-po precej širnem svetu spremlja, jim predvsem na zdomske Slo-rekel bi preganja dilema, ali naj vence, njihovo vraščanje v no-bi zbral nekaj programatskih tr- vi svet, njihovo ohranjanje in ditev, jih naslonil no citirane iz- umiranje ne kaže nobenih pojave, podprl z dokumentacijo, ki sebnosti, takih namreč, da bi jo je kdo kje v svetu našel in ki ne zasledili pri drugih na-ji zaradi zunanje uglajenosti ne ; rodnostih. Morda je pri Slovenki smeli odrekati objektivnosti; tempo vraščanja in odmi-ali pa naj bi vam prikazal, kako ranja drugačen, prvine asimi-kot soudeleženec, subjek in °b- iacijs]tega procesa niso edin-jekt, doživljam to svojo lastno'gtvene_ prisotnost v širokem svetu -j Rad: bi videli; da bi naši ot-da je ta svet dovolj širok, naj 'rogi ne §li po poti asimiiacije, a navedem, da je New York malo|toka asimilacije družini ne mo-več kot na pol poti od tod do'remo razen gg M ot. oma 13 oca roke zaprli doma in jim pi’e' st: ili program Prešernove ure. Pevovodja Franjo Kostanjški je bil s fantovskim petjem kar zadovoljen. Ob koncu vaje jim je rekel: “Fantje, da boste v nedeljo vsi prišli točno!” Vremenski mož je že v petek popoldne začel strašiti s snežno nevihto. Vendar razpoloženja v pripravah nam še ni ubil. No ja, pravzaprav vse je bilo pripravljeno, samo tista dela je bilo treba še napraviti, ki so takšna, da morajo biti napravljena prav nazadnje. V soboto zjutraj je izgledalo slabše za nedeljsko jutro. Nekaj snega je bilo, veter je tulil okoli vseh vogalov, nalivi so se pridružili. Vremenski mož pa je stalno izgovarjal same strašilne besede. V sosednih državah New Yorka in celo v zgornjem delu naše države pa je že medlo, medlo . .. Vremenski mož je z ihto gonil svoje, kot da si želi, da bi ves ta snežni ples obsedel tudi naše mesto ... '“Father, vi morate njega obvestiti takoj. Pa Mirkota Cerarja, Naš župnik oče Richard Ro-gan je prvi podlegel temu besednemu pritisku in nasilju vremenskega moža. Mojo telefonsko številko je začel vrteti. Telefonske klice mu je udušila moja zavzetnost v delu in močna glasba, ki je napolnjevala moje stanovanje, prihajoča iz radijskega sprejemnika. Ko sem delo opravil, sem se vsedel in začel brati pri pisalni mizi. Telefon spet zabrni... Dvignem slušalko. V njej mi glas začne govoriti: “Tone, Tone ... tukaj Father Richard ...” “O, Father ... dobro jutro ...” “Čudno izgleda za jutri. Napovedujejo, da bo padlo od šest do sedem palcev snega in da bo hud snežni vihar nocoj ter jutri zjutraj. Po mojem mnenju je najbolje, da jutrajšnjo prosvetno uro preložimo za en te- na Babnikove zaradi kuhinje ... Svoje sodelavce pa bom jaz in nekaj naših žena, da bo šel glas po srenji... In tako se je razvila srenjska dejavnost, ki naj vsem srenjča-nom pove: “Jutri ne bo nič s Prešernovo uro . ..” Father Richard je začel klicati. Louis mu je pozitivno odgovoril, pa še vesel je bil. To nedeljo bo njegova ženka Helga prosta in ga bo ona spremljala pri klavirju. Poprej je imel na-prošeno svojo sestro Tončko Rupnik — Uršo. Tudi posebno pismo je še isti dan poslal vsem faranom, v katerem razlaga vso stvar, in da se s Prešernom srečamo v nedeljo, 27. februarja. Včeraj zjutraj pa smo ugotovili, da snega ni namedloj kot je tisti možic govoril. Bilo pa je mrzlo jutro in močno vetrovno, skoraj viharno... Po cestah pa je bila poledica ... In posledica tega se je pokazala. Kje? Kje ... najbolj? Kaj vse nas lahko ubija v delu, pa še delo nam napravi ter telefonske stroške, da ustavimo svoje delo ravno pred končno izvršitvijo! Ustavili smo ga z novim delom in naporom. Ker pa je bil napor položen v pripravo Prešernove ure s strani tolikih ljudi in ker niso delo prekinili s svojevoljno stavko za višje plače, ampak zaradi višje sile, zato upamo, da bo Prešernova ura prihodnjo nedeljo lepo obiskana. Tone Osovnik pomagamo pridnemu pisatelju, da natisne dovoljno število izvodov, lahko knjigo naročite sedaj takoj pri njem direktno na naslov: Stanko Trobina župnik in glasbenik 63303 Gomilsko, Jugoslavija Knjigo lahko naročite tudi pri piscu tega članka. K naročilnici priložite $4. Prednaročnina se sprejema samo do 15. aprila. Rev. dr. Jerko Gržinčič 6019 Glass Ave. Cleveland, Ohio 44103 mojega novega sno pa naj bi pokazal, kako slovenske izkušnje, moje in drugih Slovencev v svetu, sovpadajo z izkušnjami drugih narodnostnih skupin v podobnih pogojih, čeprav mi neradi priznamo, da naši problemi niso edinstveni. Ni prvič, la se dotikam teh II NAŠIH VRST Gilbert, Minn. — Spoštovani! i S priloženim čekom poravna-i vam Ameriško Domovino zopet lahko1 za eno ^°' ■^■ar ie ve^’ naj Pa bo za tiskovni sklad. Ameriško Domovino zelo rada čitam in upam, da bo mogla prihajati med nas še veliko let, Zelo smo Vam hvaležni, da redno objavljate “Misijonska srečanja in pomenke”, izpod peresa č. g. Wolbanga. Veliko dobrega se s tem ustvarja in širi misijonsko obzorje med našimi rojaki. Vse v uredništvu in upravi najlepše pozdravlja Anica Tushar Stank© Trobieta; Slofenski mkvem skladalelfi CLEVELAND, O. — Takšen je naslov knjige, ki bo izšla letos majnika meseca v Ljubljani, den. V takem vremenskem sta-j Pred nekaj dnevi sem prejel pi-nju ljudi ne bo. In škoda bi bi-'smo od glasbenika Stanka Tro-lo v prazno dajati tako lep pro-' bina, ki je župnik v Gomilskem gram. Svetujem ti tako ...” Jaz pa Fathru odgovarjam: v Savinjski dolini. V pismu me prosi, naj informiram ameriške “Vremenskemu možicu jaz bolj Slovence o tem novem in po-malo verjamem in držim se pri: membnem delu, ki je že v tisku njem politike “wait and see”, si-' in ki bo obsegalo okrog 250 stra-cer pa mora to odločiti Zdravko ni s slikami. Stane v prednaroč-! kob Resnik iz Newburgha je oil Bridgeville, Pa. — Predragi! Pri topli peči z Ameriško Domovino v roki si preganjam dolg zimski čas. Spomini mi uhajajo na pretekla leta, katerih je že precej en kup, kajti v ponedeljek, 21. februarja 1972, sem obhajala 92-letnico rojstva. Dolga življenjska doba, kajne? Imela sem dvanajst otrok, pa sva si jih z Bogom razdelila; on jih je vzel šest, šest jih imam pa jaz. Skoro vsi živijo v bližini mene. Kadar kaj potrebujem, mi hitro priskočijo na pomoč. Priznati moram, da so moči začele pešati, kot mislim vsem drugim pri taki starosti. Upam pa, da me bo spomladansko sonce ogrelo, mi dalo novih moči, da bom morda še polko lahko zaplesala. Rada živim in Bogu sem hvaležna za vse. Vaš dolgoletni zastopnik Ja- Kalan. Njega pokličite in z njim bi $4 s poštnino vred. se domenite...” , Prvi del govori splošno o cer- ‘Dobro, bom njega poklical. Ti kveni glasbi in njenih značilno- pa ostani pri telefonu. Te pokli-jtih, obravnava cerkveno vokal-čem nazaj ...” j no in instrumentalno glasbo ter Berem svoje naprej. Čez ne- estetiko cerkvene glasbe, kaj minut telefon zabrni. Dvig- j Drugi del obravnava razvoj nem slušalko. “Dobro jutro, slovenske cerkvene glasbe in Tonček! Tukaj Helka! Oh, oh. slovenske skladatelje v raznih kaj bo jutri, saj ne bo nič...” : stilnih dobah: romantiki, gotiki, “A, ti si, draga Helka... Ka- renesansi, baroku, klasiki, v ko, kako, ne bo nič ...” j predromantični, romantični in moje starosti, pa je že več lec, odkar se je preselil v boljšo domovino. Večkrat je kaj zanimivega napisal v Ameriški Domovini. Rada sem brala njegove dopise. Bil je doma iz iste fare kot sem jaz, od Sv. Križa pri Litiji. Bog naj mu bo dober, saj je to zaslužil. Za danes končam. Mogoče se Vam še kdaj oglasim. Pa moram odkrito reči, da rajši be- vprašanj: problemov Slovencev v svetu, problemov njihovega fizičnega in biološkega obstanka, problemov njihovega ekonomskega vživljanja in procesov njihovega psihološkega vraščanja v novo, medtem ko jim vzporedno odmirajo nekdanje korenine. Osebne izkušnje po svoje barvajo ta gledanja. Ker sam ne verjamen, da je človek sposoben dojeti in popolnoma razumeti objektivno realnost, zato je vsako človeško gledanje le subjektivno. Vprašanje je le, kako daleč je moje gledanje odmaknjeno od nekega povprečnega zrenja tujerodca v novem svetu, četudi je tudi njegovo gledanje le subjektivno. Znani ameriški geograf je pred nedavnim zapisal, da je za sedanjost preteklost le spomin, bodočnost pa pričakovanje: preteklost ostaja v nas v obliki spominov, v podobah, ki so ne le časovno odmaknjene od trenutka, ko so nastajale, tudi spremenjene so, kot bi ji gledali skozi filter; danes tudi ustvarjamo bodočnost s predvidevanji, z načrti, z upi. Tudi slovenska prisotnost se tej nujni povezanosti med preteklostjo, sedanjostjo in bodočnostjo ne more izogniti, četudi bi se ji rada. Plodovitej-ša so razpravljanja o načrtih za bodočnost, kot je pretresanje zgodovine, ki je ne moremo spremeniti, četudi se iz zgodovinskih izkušenj lahko nekaj naučimo za bodočnost. Slovenska prisotnost v svetu je nujen izraz vse naše preteklosti, slovenski obstoj v svetu se za bodočnost oblikuje danes. Četudi je bodočnost svet pričakovanj in čipov, haj bi v teh pričakovanjih meja Slovenije na zamejce zdomce v marsikaterem nepotrebna in tudi škodljiv3'^ kakor je vsaka delitev sama V sebi lahko škodljiva, bodisi ^ litev Slovencev po potnih listl ali na tiste z rdečo izkaziii^ ali brez nje — je vendar ine.. zamejci in zdomci, ki J žive zunaj meja, bistvena ^. lika: zamejci, živeči za mejaI* administrativne Slovenije, so žično naslonjeni na matično noto ter sestavljajo njeno P1"^ storno nadaljevanje; zun31^ odločitve ustvarjalcev med^ rodnih meja so jih napraV ^ za ‘zamejce’, pa najsi so to mi hoteli ali ne. Zdomci so po teritoriah1® i okviru in po svojem znac ^ drugačni ljudje: premaknil1 se v prostoru, odšli so v svo ^ kakršnih si bodi razlogom K' svetu so, teritorialno so odh1^ njeni, ne žive na sklenjem ^ venskem ozemlju. Najsi L*0 . odločitve krojilcev medna10^ nih meja kakršne koli, ni vel^r ti, da bi kraj njihovega dlV j ja in dela kdaj postal form3 in upih ne šli predaleč proč od; dd administratl:vne Slove^ vsega, kar smo mi sami in kar j^ go ljudje'brez scenski*1 ^ so druge narodnostne skupine!^ teritorialne naaioni^ doživele na domačih tleh in svetu. matično Slovenijo. Njihove V slvovenski in zdomski li-literaturi pogosto naletim na zi s slovenskim svetom „ spontane, njih vezi so ko vr ustvarjene z napori in trditve o edinstvenosti sloven-! jane s trudom, kajti postal® ske bitnosti in edinstveni zgo-jizraz SVojskega hotenja- ^ dovinski poti, po kateri so Slo jdej slovenstva, pa naj ki ”^ venci doslej hodili in po kateri!^ siovenstvo še tako šikk° ‘ naj bi šli v bodočnost. Žal te|vez ge tako drobna. ]<0 trditve ne vzdrže temeljitejše j (že ducat iet je od tega'T analize. Četudi je vsak primer'gva 0 teh zadevah razprl” zgodovinskih dogodkov edinst- la g prijateljem Bogdano^1 1 , ven, čeprav je vsak konkretni vakom> gedela na kemeniti ^ ■ fl o živi npnnnnvniv. ip vpn- ^ . i •____o v ^ . doživljaj neponovljiv, je ven- n Michiganskega jezera v darle iz njih mogoče izluščiti jr cagu, na kraju, ki je Posta. ^ nekaj bolj splošnih smernic in'196g svetovno znan po c«1 zgodovinskih analogij, ki bi ških nemirih, rom sva Večer za mogle pojasnjevati tudi sloven-Lom gva pletla misli 0 slovaško bitnost: edinstvenosti so le !afirmacijii 0 povezavi raZ^, jljenih koščkov slovenstva v ^ ogromnem svetu. Takrat podrejene splošnim “zakonom” rem, kot pa pišem. j sem mogel vedeti, kako p1 Prav lepo pozdravljam vse či-ha je že 'samo Amerika, pV razlela pr01-1 tatelje Ameriške Domovine, redništvo in upravo! Matilda Knez u- daleč se je cifiku.) (Dalje sledi) prečili vse strike z zunanji^1 svetom. Tok asimilacije lahko začasno zadržimo, kakor £a zadržujejo slovenska občestva) slovenske fare ( četudi te včasih vršijo vlogo pospeševalcev asimilacije), slovenske pub k' kacije, ne morejo ga pa ustaviti-Slovenska bitnost tudi ne mor® zabrisati prepada med generacijami: doma je ta prepad omejen le na generacije, ki vendarle ostajajo v slovenskem okviru, v zdomstvu se prepad meCl generacijami veže s prepadel11 v etnični identiteti, med starki navezanimi na stari dom, in ot' roči, vraščeni v novo domovin0, Le iluzorno bi si. bilo predstai1' ■jati, da bi mogli ta prepad b°' diši premostiti, bodisi prep1’®' čiti. četudi je delitev Slovence'’ ki žive izven administrativni ■d ttsstsgmmttttmnmtttnmmtmmnnnnmtmmmtKimtKmtmmnmramttmtt F- S. FINŽGAR: PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE “To je popolnoma prav. Če drugi prosijo, se vam tem bolj spodobi. Saj ste potrebni — vsaj toliko kot drugi. No, in če je bil Matic pri vas zavoljo tega, to pač M nič hudega in jaz tudi nič hudega ne mislim. Saj vaju oba Poznam. Ali ljudje takoj govore.” Franco je speklo. “Kdo govori?” je vstala in stopila bliže župnika. “Povejte §a! Semkaj naj stopi in naj Pove, kar ve, lažnik!” ‘Ne razburjajte se, Franca. Jaz vem, da je vsako govorjenje natolcevanje — zato pa, da go-vorjenja ne bo, naj ne bo vzroka.” “O, sama nevoščljivost! Saj yein- Še vselej so nam privolili, kadar nas je kaj zadelo, in sedaj materi s šestero otroki ne Privoščijo, da bi ji kdo pomagal, d® že dobro. Če se pretrgam, komo vse sami.” Franca je potegnila ruto iz ^ePa in se brisala. Sami ne morete. Kaj pa, ko ki sprejeli kakega begunca? V kribe jih nismo dali. Vidite, ®den je sedaj pri meni, nima nikogar od svojih, tega vzemite, je kar dober za kmetiško delo. Jaz Prevzamem koga drugega — in vsi jeziki bodo zavezani. Za najejo silo pa kaj najamete.” Precej ga sprejmem,” je ' ranča brez premisleka pritrdila. Za četrt ure je že šla Franca Navkreber domov. Za njo je ^°Pal begunec, šestnajstletni °tjak Roman, in nesel v roki Reženj obleke, ki jo je dobil v Zupnišču. Franca ga je ogovar-lala. Kaj malega sta se razu-^la, vendar pa sta kmalu oba °kmolknila. Franci je začelo podajati žal, da je sprejela tako yaglo tujega človeka v hišo in Se takega, ki ga ne ume. Pre-ddarila je še enkrat obrekovanje ludi in se ga zbala, a se takoj sPet razjezila: “Le kaj jim je Jkar!” Lotevala se jo je trma. .Nalašč bom kljubovala lj,udem. čakajte!” ^hu hriba je srečala Lojzo. Hlapca imam,” ji je poka-a a na begunca. °jza bi bila rada obstala in Se kaj pogovorila, ali Franca je 1 naj Mislila a ^aglo naprej svojo pot in svoje misli. v 0 so ta večer pri Maticu ve-je Loj za povedala bra-Jančarica ima hlapca be- se je vznemiril in gUnca.” France vPrašal; ,‘Hakšnega hlapca?” 6 močan, kar veliko ji bo pri hiši.” skledanCe 6 zaiel dvakrat iz Hic rLa1;o se mu ie ustavil°i diizo ^ ^oves^ P0l°žii na vid 1 '^e skrivaj pogledala, Žal6 a V nieg°vih očeh strah in d ter bila vesela. V VII Potn • ec?e^0 pred malim šmar-in j6 šel France od rane maše jail.e al korakov za njim je šla čari^arica s teto Nežo, sestro Janku Cpnega °četa, vdovo na užit-tetapranca kda vesela, da je daj■; °^a Počasi in da se je raz-čaiaa ^d njo in Francetom ve-Vend rance se ni ozrl, ali je 'raaca torak . - „ Ves 6 111 Se podvizal, da je visel K0 aPrej °b hoji. , „ „ ___ se je Sta Prišli s teto do pošte, j žvižgi kakor obupni klici na Viia 6 H^rarica nenadoma pošlo-1 pomoč. natančno vedel, da gre 2a njim. Raztegnil je bala, da bi se potoma ne sešla z njim. Pred pošto je bila gruča žensk. Vse so izpraševale: “Ali je vaš kaj pisal?” “Oh, nič,” je vzdihnila vsaka. Ko se jim je pridružila Franca, je niso niti opazile, ker so bile vse zaverovane v staro po-tovko Pikono, ki je šepetaj e pripovedovala: “Čakate pisem? Kako bi kdo pisal, ko jih ni več?” “Pikona!” so vzdihnile vse hkrati. Potovka je začela tiše: “Ni jih! Molite za njihove duše. Ves sedemnajsti polk je zletel v zrak, ko je zašel na mine.” “Lažeš, Pikona,” je ugovarjala Jernejeva, sicer tako tiha žena. “Nič nismo brali.” “Hm, brali! Kako si preprosta! Take stvari se še govoriti ne smejo, kaj šele pisati.” “In vendar govoriš,” je pomagala Jančarica Jernejevi. Pikona je pogledala prekasto čez gručo. “M, hribovka! Žene, ali sem kaj povedala? Nič, kajne, da nič. Visoki gospodje v Ljubljani tako govore, jaz pa nič ne govorim, zbogom!” Pikona se je hitro izmotala iz gruče in odšla. Žene so se razdelile v manjše zbore in tožile: “O, ve, Pikona ve. In res bo. Zakaj nihče ne piše? Ob vse naše smo.” Jančarica ni več vzdržala pri ženah. Krenila je proti poštnim vratom in še slišala za sabo opazko: “Naj le gre; misli, da kaf dobi.” Jančarici je šumelo po glavi Pikonino pripovedovanje. Ves polk! O, Blaž, zakaj se nisva še enkrat poslovila! Ko jo je pošta-rica zagledala, ji je samo z roko odmahnila, preden je Franca kaj vprašala. Jančarica je zamajala z glavo, poštarica je skomizgnila z rameni in jezno udarjala s pečatom na došla pisma. Franca je tiho odšla. Zunaj jo je ogovorila ženska izmed gruče: “Franca, ali imaš podporo?” “Nimam je, ne,” je rekla in se ni nič ustavila. “Glejte,” je hitela ženska. “Ta je tudi nima in je desetkrat bolj potrebna kot Zaplotnica in sto drugih. Take ženske, ki v hranilnico nosijo in imajo vino v kleteh, odkar je vojska, dobe, me pa ne. Prav je, da je vojska, ko ni nobene pravice več na svetu.” Ženska je pričela jezno mahati z rokami. Pri tej priči se jih je nekaj odtrgalo od gruče in so šle. “Viš jih, ker imajo slabo vest zavoljo podpore, zato gredo,” je razlagala kričava ženska in kazala za odhajajočimi. Franca je šla potrta in žalostna proti domu. “Ves polk,” ji je donel po ušesih sikavi glas po-tovke. Videla je njene krmežljave oči, v katerih ni bilo ne usmiljenja in ne žalosti. “Kako je pripovedovala grozno novico ta grda ženska! Samica, brezsrčna skopulja!” Niti doma na hribu ni Jančarici odleglo. Vso noč je prebedela. Poslušala je hropenje težkih vlakov, zategnjene žvižge lokomotiv. Drugače so doneli kot sicer. Kakor stok tisočero v bolečinah umirajočih je bilo grgranje vlakov, Md tete‘ Pisula°ra,m vprašat, če je kaj kresij ° ^aza>” je rekla teti in Sela 5 na levo in bila silno ve-kaj ’v a Se Je domislila tega. Za-silpo r a '*e’ ^ pravzaprav je a a P°vedala Francetu, ki Se o<,iKVTtn° držal svoj sklep in očital niene hiše, kaj ji je ZuPnik. Ali vendar se je (Dalje prihodnjič) Komunisti ne! INDIANAPOLIS, Ind. — Indiana je bila prva država v Uniji, ki je prepovedala kandidaturo komunistom v javne službe. Zadevni zakon že bil sprejet leta 1933. Znak časa Škofije, naj večji mejni prehod med Italijo in Jugoslavijo, je živa podoba razmer po valutnih spremembah. Zaradi zadnjega razvrednotenja dinarja se občutno pozna povečani prehod naših sosedov čez mejo. Pri nas kupujejo vse, kar dobe bolj poceni. Napredek v Litiji Lesna industrija “Litija” je praznovala 15-letnico svojega obstoja. Ta leta so bila za podjetje prav uspešna. Podjetij e je zgradilo v tem času 29 družinskih stanovanj in tako olajšalo stanovanjsko stisko. Vsako leto se določena sredstva dajejo v o-bliki dolgoročnega posojila delavcem za gradnjo lastnih domov. S pomočjo teh sredstev si je zgradilo nove hiše že 45 zaposlenih. V poletnih mesecih lahko zaposleni uporabljajo počitniški dom ob morju, ki je last podjetja že deset let. Knjižnica v Komnu Potreba, dobro knjigo čimbolj približati bralcem, je napotila matično knjižnico “Srečka Kosovela” v Sežani, da je odprla podružnično knjižnico v Komnu na Krasu. Za začetek so že pripravili 1500 knjig, večje število pa jih bodo posodili iz matične knjižnice. Namen je, da se komenska podružnica sčasoma osamosvoji. Stroški za ureditev knjižnice in nabavo knjig so znašali 50,000 dinarjev. Kasneje bodo skušali podobno knjižnico urediti tudi v Kozini. Teniški nastopi v Afriki Za trojico državnih teniških predstavnikov "iz'- Slovenije je bilo v januarju veliko doživetje potovanje v Kenijo. Na sporedu je bil meddržavni dvoboj Jugo-slavija:Kenija. V jugoslovanski skupini so bili kar trije Slovenci: Košak, škuljeva, in Jaušovče-va. Dvoboj se je zanje uspešno končal. Vojaški internat V Ljubljani so odprli nov vojaški internat. V novem domu je prvih 69 gojencev, ki se bodo po končani srednji šoli vpisali zlasti na akademije kopenske vojske. Tako bodo malo zmanjšali slovenski oficirski primanjkljaj. Gojenci so večinoma delavskega in kmečkega porekla. Za Maribor mleko iz Madžarske Mariborska mlekarna pripravlja dogovor za uvoz kakih 10,000 litrov mleka na dan iz Madžarske. Podjetje meni, da je to nujno za normalno preskrbo Maribora. V mesto namreč v zadnjem času dovažajo šest do sedem tisoč litrov mleka z odkupnih postaj drugih mlekarn. Dve visokošolski središči V Sloveniji bodo vedno bolj razvijali dve visokošolski središči: Ljubljano in Maribor, seveda pa bodo še nekatera manjša središča, tako Kranj in Piran. Trenutno je v Sloveniji 15,000 visokošolcev, do leta 1985 pa jih bo predvidoma okoli 40,000. Samo še gostje V Gorjah je poleg znane godbe na pihala do nedavnega delovala tudi folklorne skupina, pa se je razšla. Ker tudi ni več blejske skupine, vabijo na Bled sedaj še edine folkloriste, ki so ostali v bližini — Tržičane. Razstavišče želijo Ribniški slikarji in kiparji, ki so v svojem kraju pripravili že nekaj razstav, želijo imeti stalne razstavne prostore, kjer naj bi razstavljali tudi drugi umetniki. Pravijo, da bi bilo primerno urediti v ribniškem gradu, kjer ima svoje prostore ribniški etnografski muzej, še umetniško galerijo. Pokušanje cvička Na Otočcu je novomeško podjetje Hmeljnik priredilo 18. ja-narja degustacijo cvička. 56 zasebnih pridelovalcev iz novomeške in mokronoške okolice je poslalo vzorce svojega vina, 10 priznanih, slovenskih preizkuševalcev pa je ugotovilo, da so vina dobre kakovosti. in da je viden celo napredek. Za sestanke jim ni bilo Za božične praznike je prišlo na dopust skoraj 200,000 -jugoslovanskih delavcev iz tujine, med njimi tudi seveda precej Slovencev. Toda obisk je bil letos za tretjino slabši, kot leta 1970. Nekaj so na zmanjšanje o-biska vplivale razmere na delovnih mestih v Nemčiji, nekaj pa tudi dogodki v domovini. Slovenski sindikati so ob tej priliki pripravili 27 sestankov z zdomci in so ugotovili presenetljivo slab odziv. Na sestanek v Ormožu, Muti, Slovenski Bistrici in Metliki ni prišel niti eden, po 5 jih je prišlo na sestanek v Žalcu, Kamniku, Mariboru, Ptuju in Velenju; sestanka v Murski Soboti se je udeležilo 150 oseb, v Črnomlju pa 120. Vseh udeležencev je bilo le 798. Zdomci so se največ zanimali za možnosti odpiranja obrti, za dovoljenje za gradnjo hiš in kakšne bodo carinske olajšave pri vrnitvi. Odpadki v gradivo Saje (leteči elketrofilski pepel) iz termoelektrarne Trbovlje in sadra iz tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik vedno bolj pestijo prebivalce in onesnažujejo okolje. Sedaj proučujejo možnost, kako te odpadke koristno uporabiti in obenem odpraviti nadlogo. Naročili so podjetju Rudis iz Trbovelj pripraviti načrte za izdelavo lahkega betona iz teh dveh odpadkov. Novo tovarno bodo postavili v Podkraju, ki bo iz 50,000 kubi-kov saj, 100,000 kubikov odvečne pare in iz sadre, ki sedaj odteče iz hrastniške tovarne v potok Boben, izdelala letno okrog 120,000 kubikov lahkih betonskih oblikovalcev. Modni sejem v Ljubljani Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so 22. januarja zaključili 17. jugoslovanski modni sejem. Razstavljalo je 190 podjetij, ki so kar natrpala vse sejemske dvorane z najrazličnejšimi predmeti, ki jih je mogoče obuti, obleči, pokriti ali obesiti okoli pasu oziroma vratu. Od 190 proizvajalcev jih je bilo 82 iz Slovenije, 42 iz Hrvat-ske, 39 iz Srbije, 17 iz Bosne, 7 iz. Makedonije in 3 iz Črne gore. Razstavljeni predmeti so bili kar dovolj elitni; vendar so se obiskovalci spraševali, kako, da takih izdelkov še ni videti na nobeni polici trgovin. Tudi ni bilo nobenih, niti orientacijskih, cen modelov, da bi vsaj nekateri mogli izračunati, ali bo žep prenesel tak nakup. Razpada Nedograjena hiša na Vršnem, za katero so pred leti menili, da bo v njej šola, ki naj bi hkrati predstavljala tudi spomenik pesniku Simonu Gregorčiču, vztrajno propada. Leta 1957 (!) so zanjo potrošili 18 milijonov starih dinarjev, a ostala je nedodelana, niti ometana; trenutno v njenih prostorih dva kmeta shranjujeta svoje vozove. Duhovniški jubileji v letu 1972 MARIBORSKA ŠKOFIJA: Biseromašni jubilej bosta praznovala: Janez Oblak, župnijski upravitelj pri Sv. Lovrencu na Pohorju, in Ludovik Viternik, upokojeni župnik iz Javorja, sedaj v Ravnah na Koroškem. — Zlato mašni jubilej pa bodo praznovali: Anton Karo, kanonik in spiritual v pok., biva na Vranskem; Jožef Presnik, župnijski upravitelj v Sromljah; Anton Radamovič, župnijski u-pravitelj v Glinjah na Koroškem, in Alojzij Zdolšek, eks-kardiniran, sedaj Carmel of Ma- TESNO- BIVALIŠČE IN DELAVNICA —r Slika kaže počesni prerez modela vesoljske postaje, kot jo bodo ZDA prihodnje leto poslale na kroženje okoli Zemlje. V njej je prostor za bivanje, pa tudi za delo in opravljanje poskusov. V vesoljski postaji bodo delale posadke treh članov po 28 do 56 dni. ry, Whapeton, No. Dakota, ZDA. KOPRSKA ŠKOFIJA: Zlato-mašniški jubilej bo praznoval letos Ludovik Likar, kobariški dekan. Pastirsko pismo slovenskih škofov Po cerkvah v Sloveniji letos ne bodo brali navadnega postnega pastirskega pisma slovenskih škofov, marveč ga bodo duhovniki razdelili posameznim družinam. V ta namen so škofje oskrbeli natis. V letošnjem pastirskem pismu bodo škofje razložili vernikom prenovljeni birmanski obred in spremembe, katere je vpeljala jugoslovanska škofovska konferenca glede starosti birmancev, glede časa obiskovanja verouka pred birmo in glede birmanskih botrov. Slovenski škofje so prepričani, da je tak način stika z verniki boljši od nekdanjega branja pastirskih pisem v cerkvi. Prešernova proslava na teološki fakulteti v Ljubljani Kakor p o ro č a ljubljanska “Družina” od 20. t.m., so 5. svečana tl. priredili slušatelji teološke fakultete Prešernovo proslavo, na katero so povabili kot gosta in predavatelja upravnika in urednika Mohorjeve družbe iz Celja pesnika dr. Rada Bordona. Naslov njegovega predavanja je bil “Prešeren in Mohorjeva”. Prizidek teološke fakultete pod streJho Že pred božičnimi prazniki so delavci SGP Grosuplje postavili smrečico na streho novega prizidka teološke fakultete v Ljubljani. Glavna zidarska dela so končana. Ko se bo vreme malo zboljšalo, bodo začeli obrtniki z raznimi napeljavami. Med tem časom pa v stare prostore teološke fakultete napeljujejo centralno ogrevanje. -----o----- Ur, ž, TspaSoviš aimrl Cleveland, O. — Z Dunaja je prišla vest, da je tam umrl 10. februarja letos 86 let stari dr. Živko Topalovič, vodnik Jugoslovanske socialistične stranke, znan po svojem sode-li vanju z gen. Dražo Mihajlo-vičem tekom druge svetovne vojne in komunistične revolucije v Jugoslaviji. On je vodil znano zborovanje v selu Ba, kjer so dal gibanju gen. Draže Mihajloviča novo politično osnovo, žal prepozno, da bi se mogla še uveljaviti proti močni rdeči propagandi. Dr. Živko Topalovič je živel od konca druge svetovna vojne v tujin, kjer je sodeloval s socialističnimi strankami vsega sveta in jim tolmačil razmere v novi Jugoslaviji. Napisal je v tem času tudi vrsto knjig, v katerih obravnava največ svoje delovanje med vojno in revolucijo, pa išče tudi nove rešitve za povojne jugoslovanske razmere. -----o----- Južnovietnamski general se ponesrečil v helikopterju ZDA SAIGON, J. Viet. — Pretekli petek se je ubil v ameriškem armadnem helikopterju južnovietnamski general Phan Dinh Soan, namestnik poveljnika 1. vojaškega okrožja, Id zavzema gornji del Južnega Vietnama. Helikopter je odpovedal kmalu po odletu z rušilca Craig Sedme flote, ki so ga zavezniški častniki obiskali. Poleg generala Soana je bil mrtev tudi en Amerikanec in dva druga južno vietnamska častnika. Gen. Soan je peti južnovietnamski general, ki je bil ubit tekom vojne, med tem ko je v zvezi s to vojno v Južnem Vietnamu našlo smrt 7 ameriških generalov. -----o----- PODPIRAJTE SLOVENSKE TEGOVCtt Minister Severne Irske težko ranjen BELFAST, S. Ir. — Pretekli petek zvečer je bil težko ranjen v Armaghu, 40 milj jugozahodno od tu John Taylor, namestmik notranjega ministra, odgovoren za vzdržvanje javnega reda in miru v Severni Irski. Mož, star šele 34 let, je najmlajši član v vladi in znan po svojem zagovarjanju odločnega nastopa. Zadet je bil od štirih krogel v glavo in v vrat, ko je zapuščal družinski inženirski urad. Naglo so ga prepeljali v bolnišnico v Armaghu, kjer so. ga operirali in obvezali, nato pa prepeljali v bolnišnico v Belfast, kjer je izven nevarnosti. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska, da bi skrbela za bolno ženo. Dobila bi svojo sobo in hrano in plačo po dogovoru. Kličite 481-3486. (43) DELO DOBIJO Delo za moške in ženske Iščemo moške in ženske za čiščenje. Poln čas ali delni čas, podnevi ali zvečer. Kličite 777-6363. (41) MALI OGLASI Hiša naprodaj Dobra 2-družinska, 5-5, prava cena za hitro prodajo, na 1251 E. 74 St. Kličite po 4. uri 845-1912 in vprašajte za Mary. (47) V najem Lepo 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda odraslim na 722 E. 162 St. Oglasite se osebno. (42) Euclid posestvo Nova, krasna, zidana ranch hiša — polna klet, dvojna priključena garaža, Beverly Hills okolica. Dvodružinska Zidana hiša 6-6, kakor nova, 3 spalnice, IVz kopalnica v vsakem stanovanju. Polna klet. Dvojna garaža. 880 E. 250 St. Pri Lake Shore Blvd., novi domovi, ranch hiše, cepljene, Colonial, zidane ali aluminijaste obloge, nov razvoj. Izbrani loti na razpolago. Odprto v soboto in nedeljo. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (25,28, Imar.) Iščejo stanovanje Pet odraslih iščejo enodružinsko hišo, 6 ali 7 sob, v najem od E. 55 do E. 74 St., blizu St. Clair Ave. Kličite 881-3481. -(45) Naprodajj Dve hiši na 1221 East 60 St. za samo $4.000. Joseph Jakomin, telefon EN 1-2960. -(43) V najem Oddamo 6-sobno stanovanje, 3 spalnice, v okolici St. Clair Ave., in E. 74 St. Samo odraslim. $75.00 HE 2-1038 (45) Hiše naprodaj Dohodninski bungalov, $93 mesečnega dohodka in 5-sobno stanovanje. Cena samo $13.900. Zidan bungalov v Euclidu, 3 spalnice. Cena samo $25.900. Pri jezeru s privilegiji, zidana kolonialna hiša, 3 velike spalnice, velika kuhinja, jedilnica, dnevna soba, vsa podkletena, dvojna garaža. Lastnik prestavljen. Mora biti prodana. Pokličite za ogled. PERME REALTY 26100 Brush Ave. 731-4300 (43) Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A\ A 68th S!; 361-4111 Molk. Dež pada nevzdržema. Vzdihi •zamirajo med šklepetanjem zob in drgetanjem teles. Ritoperja ni in ni. “Kleti Ritoper!” Presekano izreče nekdo te besede. Zobje mu šklepetajo v mrazu. “Jutri se pomeniva!” reče Časar. “Kaj misliš, da te ne poznam po glasu?” Po kratkem molku vpraša drugačen glas: “Ali mene tudi poznajo po glasu gospod orožnik?” “Če dvomiš, boš videl jutri zjutraj!” In čakajo. In ozebajo. In zabavljajo na Ritoperja in ga preklinjajo. In zbadajo Časarja in ga jeze. In zbadajo drug drugega in je drug drugemu v napotje in y nadlego. Ritoperja ni in ni. Dečko na dežju se ne more premagati. Do kože ga je premočil dež, noge mu drevene, prstov na roki ne čuti. Zadrževan jok ga strese. Milo zajoka. Ko da je komaj čakala, da zajoče kdo drugi, zaihti poleg njega deklica. Ko blisk se raznese jok med mladimi, ki so prvič zapustili očetovo streho in materino krilo. In ženam na dežju in v mrazu se raztaja srce. Pritajeno in ko v sramu pomorejo mladini. Možje in fantje molče in jih ne tolažijo. O, saj bi zajokal z ženami in dečki in deklicami marsikateri, da ga ni sram. O kruh, kruh, ki ga režeš, pa-lir! Šesto poglavje NA MAROFE V temi in dežju zasvetijo luči in se bližajo. Ritoper!” “Kaj res misli, da pojdemo v tem vremenu na marofe?” “Zapisan si mu!” Med delavci se preriva Časar. “Prisluškoval je, da pove Ritoper ju.” Časar se izvije iz množice. “Ritoper!” “Malo dolgo sem se zamudil. Nisem mogel drugače. Še to in ono sem moral urediti in se po-razgovoriti, pa je minil čas.” “Da se le nisi vgreznil v zemljo! Da si čul, kako so te preklinjali!” V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE, ODKAR SO MIRNO ZASPALI V GOSPODU NAŠA NIKDAR POZABLJENA MAMA, BABICA IN SESTRA Mary Pirnat roj. LAVRIČ Svoje blage oči so za vselej zatisnili 27. februarja 1960 Dvanajst let Vas že zemlja krije, v miru božjem sladko spite, draga, nepozabna mamica! V nebesih rajsko srečo uživajte do snidenja na vekomaj! Žalujoči: sin JOHN hčerke FANNIE ZAKRAJŠEK, MIMY FATUR, JOSIE FATUR vsi z družinami brat HENRY LAURIČ Cleveland, Ohio, 28. febr. 1972. “Horvat?!” kipi v Ritoperju. “Horvata nisem čul! Ali drugi! Vsi!” Pet svetiljk prisveti za Rito-perjem na postajališče. Možje, ki jih nosijo, so oblečeni v nepremočljive plašče, pa še godrnjajo nad dežjem in blatno po tj o. Šiloma potlačijo dečki in deklice in žene jok. Pretrganih in zamolklih vzdihov ne morejo zadržati. “Ljudje, stopite semkaj v vrsto!” “Na dež?” vpraša glas iz lope. “Dovolj ste se nalajali! Ven! V vrsto!” Časarjev glas je sirov. “Ali ga čujete? Kriči ko nad hudodelci!” “Ritoper, zdaj čuješ sam! Niti ene tvoje dobrote niso vredni!” j “Tak vstopite v vrsto! Saj vas ne raztopi ta pohlevni dežek!” Pa je težko pripraviti tiste v lopi, da stopijo na dež. Boje se, da se vrinejo drugi na njihova mesta. Dve žarki luči zasvetita v temi. Po cesti prihaja topot konjskih kopit in ropotanje koles. “Hitro, hitro! V vrsto!” Ritoper grabi po bližjih in jih ureja. “Kaj naj to pomeni?” “Gospod pride in vas pogleda. Hitro, hitro! Kočija je že tu.” Časar ves oživi. Poravnava, naravnava in izravnava vrsto. “Ali zapove k pozoru ko pri vojaškem raportu?” “Kaj hoče Ritoper s to komedijo?” “Ko živina ste! Niti trohice smisla nimate za red in disciplino!” se jezi Časar in vleče v vrsto Horvata, ki je stal ob strani. Pred postajico se ustavi kočija. Ritoper steče k njej in že med potom sname klobuk z glave. Iz kočije stopi petdesetleten gospod, si zaviha ovratnik in vpraša: “Kje so?” “Spredaj, na peronu!” Ritoper se priklanja. Gospod pride z urnimi koraki pred vrsto, vzame najbližjemu možu v dežnem plašču svetiljko, jo dvigne nad glavo in posveti po delavcih. Časar šteje delavce; ko ga osvetli luč, preneha šteti, stopi h gospodu, udari s peto ob peto, vzboči prsi in dvigne glavo. “Gospod ... gospod upravitelj, javljam: delavci in delavke pripravljeni!” Gospod osupne. “Kdo je to?” “Moja desna roka! Moj pomočnik!” pojasnjuje Ritoper. Gospod poniža svetiljko in premotri Časarja od nog do glave. Ničesar ne reče, stopi k ženskam in si vsako ogleda Ritoper in Časar mu sledita. Moškega si gospod ne ogleda vsakega. Pred Gezo pa obstoji,! motri njegovo mestno obleko in njegove žolte dokolenice. “Kako delo bo opravljal tale?’! “Kuhar!” pove Ritoper. Gospod še enkrat premotri I Gezo od nog do glave. Ritoper opazi v Horvatovih očeh besen srd in odkrito sovraštvo. Še gospoda zanimajo sr-šeči pogledi iz rdečih, krvavih oči. “Mož mi je dolžan ... Izterjati dolgov skoro ne morem drugače ko da ga jemljem s seboj na delo!” skuša pojasnjevati Ritoper. Gospod zamahne z roko, vrne možu svetiljko in odhaja h kočiji. “Ni baš najboljši materi-jal!” “Izmučeni so od dolge vožnje in čakanja v dežju.” “Deset, dvajset moških bi bilo, vsi drugi.. “Delo bo opravljeno, kakor je pogojeno! To je glavno!” se vsili Časar v pogovor. “Le glejte, Ritoper!” Gospod sede v kočijo. “Brez skrbi, gospod upravitelj!” Gospod ukaže pognati, Ritoper se globoko priklanja, Časar stoji zravnan ko sveča. “Čemu ta komedija?” vpraša glas v vrsti. “Kar hodim na delo, je še ni bilo podobne!” “Čemu?” Strupeno se zakro-hoče Horvat. “Tudi živino pri-ženo na semenj, da si jo ogleda, kdor jo hoče kupiti.” Ritoper in Časar se vračata. “Semenj ...” izreče nekdo v sredini vrste. Ritoper pograbi svojo pletenico in sili k odhodu. “Tako se nismo pogodili!” vzroji mož z Ravenskega. “Še zajec se stiska v suhem in varnem zavetišču, mi pa naj brodimo v tej noči po blatu in dežju?!” “Moramo! Tudi grad je daleč! Bolje, da pridemo še danes na svoja mesta na marofih.” “Do kože nas premoči!” “Saj smo že mokri do kože!” “Ali je lepše ozebati na mestu ko hoditi in se ogreti in priti pod streho?” vpraša Časar. Možje v dežnih plaščih in s svetiljkami odhajajo. “Kdor ostane, naj sam sebi pripiše!” odloči Časar in hiti za svetiljkami. Delavci jo ubero za njim. Brodijo po razmočenih potih, gazijo po blatu, blodijo v črno, mokro noč. kruhu, ki ga prinese oče v jeseni. “Luč!” krikne nekdo. “Marof, marof!” Je luč, je marof. Up zavzveni v srcih. Mož s svetiljko jim pokaže hlev in kozelc. Ko omoteni obstoje. Premočeni, izčrpani, premraženi — pa naj spijo pod odprtim kozelcem na golih tleh? Cule so premočene, mokro je perilo v njih, v kovčege se je vsilil dež — kdo se more preobleči v suho perilo? Nekaterim šine pametna misel v glavo. In navalijo na hlev. Gorke sape je nadihala živina, udobneje bo v hlevu ko pod odprtim kozelcem. Ritoper jih zadržuje in jih določi šestdeset, ki ostanejo na tem marofu. Horvat zamolklo zakolne, Andraž žalostno povesi glavo, Ivan si do krvi zagrize zobe v spodnjo ustnico, Veren očitajoče gleda Ritoperja, Geza ga gleda proseče. Ni jih določil, da ostanejo. Mož z dežnim plaščem, ki je pokazal hlev in kozelc, želi srečno pot in odide v sobo. Štiri svetiljke svetijo. Še napornejša je pot. Pritavajo do drugega mar of a. Šestdeset delavcev ostane. Horvat in Andraž in Ivan in Veren in Geza morajo na pot v noč in meglo in dež. Tri svetiljke jim svetijo. Pritavajo do tretjega marofa. Šestdeset jih odbere Ritoper, Horvata in Andraža in Ivana in Verena in Geze ni med njimi. (Dalje prihodnjič) Pota ni konca, pota ni kraja. V noč se zajeda megla in slepi petero luči, ki jih nosijo možje v dežnih plaščih. “Ko bi mati znali, kako mi!' je...” iztisne Andraž iz sebe, ko J telebi po dolgem v mlako. Ivan si zagrize zobe v spodnjo ustnico, da mu ne uide krik, ki bi ga izdal. Veren molče prenaša trplje-1 nje. Na gorkem in pod streho je deca. Morda sanja o belem ® Skupinska potovanja • Potovanja posameznikov ® Najetja in nakup avtov vseh vrst • Notarski posli — prevodi • Vselitev ali obisk sorodnikov o Sporedi za potovanja z ladjo ali letalom na razpolago — Kličite ali pišite! M. L Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 I j f 1 in m MAREC T.TsfetnitSUfc rmrmi mrši!!!« lil 14il5il6iil7jl« 2152.123124] & ItaofŠJl KOLEDAR društvenih prireditev MAREC 4. — Dr. Napredek št. 132 ABZ priredi večerjo s plesom v ' korist štipendij (Scholarship Fund) v SDD na Recher Ave. 5. — Materinski klub fare sv. Vida pripravi Kosilo v avditoriju. S pečenimi piškami bodo postregli od 11.30 dop. do 2. popoldne. 12. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. popoldne. 18. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd. 19. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket praznovanja izbranih Slovencev preteklega leta. 26. — Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami v farni dvorani sv. Vida. Od 8. zjutraj do 1. popoldne. SPOMENIK — V Kuala Lumpur, glavnem mestu Malezije, gradijo tale svojstven “utramoderen” spomenik. Na koga ali na kaj naj ta čudna zgradba spominja, poročilo ne pove. 1 APRIL 8. — Pevski zbor Slovan priredi svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. 8. —Društvo SPB Tabor priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 16. — Koncert Mladih harmonikarjev v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. 22. — Pristavski balincarski krožek priredi v Slovenskem domu na Holmes Avenue zabavni večer z večerjo in plesom. Igrajo “Vandrovci”. 23. — Slomškov krožek, Cleveland, priredi kosilo (pečeno govedino in .pečene piške) v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 - 2. popoldne. 29. — Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”. 30. — Pevski zbor Planina poda ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights. MAJ 7. — Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne. 21. — Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje priredi večerjo in zabavo v SND na St. Clair Avenue. 27., 28.—Slovenski športni klub Cleveland, priredi tekme v odbojki na Slovenski pristavi. V soboto večerja in ples. Igrajo “Vadrovci”. 28. — Društvo SPB Cleveland: Ob 10.45 sv. maša pri votlini Lurške Matere božje na Providence Heights na Chardon Road v spomin na vse žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije v Sloveniji. 30. — Spominska proslava v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo. JUNIJ 4. — Piknik: Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih ha White Rd. 10. — Društvo S.P.B. Tabor priredi Dan 30-letnice aktivno oboroženega upora proti komunizmu in okupatorju na Slovenski pristavi. 11. — Spominska proslava D.S.- P.B. za domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije pri kapelici Brezjanske Marije na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St. 18. — Piknik društva Triglav v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik. 23,24,25. — Svetovidski poletni karneval. 25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava. 16. — Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ. 23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku. 30. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 6. — Letni družinski piknik Društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd. 6. — Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 9. — Federacija klubov slov. u-pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. 13. — Misijonski piknik na Slovenski pristavi. 20. — Triglavov piknik v Tri- glavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava. 26. — Pristavski balincarski krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 30. — PAR-FI klub priredi svoj V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar. OKTOBER 1.— Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Ave. 14. — Praznovanje 60-letmce obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 28.—Društvo SPB Tabor priredi' svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. NOVEMBER 11. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester. 11. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 26. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 3. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 31. — SDD na Recher Avenue priredi S I L VESTROVANJE v svojih prostorih. 1896 1963 V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI MOJE DRAGE, NEPOZABNE SOPROGE Louise Casserman roj. ZAMIDA, ki je za vedno zatisnila svoje drage oči 28. februarja 1963. Devet let je minilo že, odkar srce Ti več r.e bije in črna zemlja truplo krije. Hvala, moja dobra žena, vso ljubezen si mi dala, vse moči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča naj bosta Tvoja v večnosti! ŽALUJOČI SOPROG MICHAEL Mentor, Ohio, 28. februarja 1972. 1 ~ ....................... : ŽENINI IN NEVESTE! NASA. SLOVENSKA UNIJ SILA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderion 1-0628 LE KAJ NAJ BI TO BILO? — Na prvi pogled bi človek skoraj ne mogel ugotoviti, da je to~ “moderen” naslonjač s posebno streho. Razstavljen je bil v Selbu v Zahodni Nemčiji na razstavi novih zamisli v pohištvu.