liCto UOX Stev. 122 a V Ljubljani, v nedeljo, 25. maja 1041 PoUnina piotano t gotovim Gena 2 din - PrOZZO L 0.60 ' 1 1 1 'HI. 1 Naročnina mesečno ^^MM^k. flk. M Abbonamentl: Mci« 30 din, ta inozem- ^^F ^^^^^ ^K^. ^^Htf ^^^ » jHBf^^® JCMtir ^ Din 30; Estero, me«« •tvo 50 din — ne« Izdaja ce- ^^m t^K M ^^PMfe M ^^PBMfe ^Mv anno loletno % din. ra ^^^Hk fB M ^M M AV ^H Estero Inozemstvo 120 din. ^ MK V ^^ M ^^B MW OH rač. Ljubljana ^^ JBt ■■ ^ ^ # Hf ^ ^^L itf 10.650 per gli abbo- 10.650 z. naročnino ^^^^ ^^^^ HB^ ^J oJBbHHV ^I^L^1 "menti; per ln 10.349 za inserate. I« inserzionl. Podruin.! Jesenice, Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka b dneva po praanDra. Filiali! Jesenice, Kranj, Novo mesto, „ . ... . - ,. , _ Kranj, Novo mesto. ' E Uredništvo In apravas Kopitarjeva 6, Ljubljana. g Izključno zastopstvo za oglase lz Kraljevine Italije in Inozemstva ima | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Unica rappresentanle per le Inserzionl dal Regno d'Italia e dalVestero & rUnione Pubbliclti Italiana S. A., Milano. I Telefon 4001—4005. s 1'Unlone Pubbliciti Italiana S. A., Milan o. Din 50; Edizione II Rettore delPUniversita di Lnbiana dott. Matija Slavič saluta L'Eccllenza il Ministra Bottai davanti alPUniversitik. Rektor ljubljanske univerze dr. Matija Slavič pozdravlja Ekscelenco Ministra gosp. Bottaiia ved univerzo. L'Eccelenza il Ministra Bottai accompagnato dalle personaliti visita Plstituto Tccnico i delPUniversiti. i 1 Ekscelenca Minister g. Bottai si s spremstvom ogleduje strojni institut na univerzi. Eksc. minister Bottai obiskuje siovenske kulturne ustanove spremljeval-ogleda L'Eccellenza il Ministra Bottai saluta romana mente la bandiera e la compagnia d'onore davanti all'Alto Commissariato. Ekscelenca Minister g. Bottai pozdravlja polkovno zastavo in častno četo pred Visokim Komi- sarijatom z rimskim pozdravom. ..jubljana, 24. maja 1941. Bivanje Ekscelence Bottaija, ministra za pro-sveto, je kulturno Ljubljano, sedež nove ljubljanske province, razgibalo ter jo spravilo v praznično razpoloženje. Najožji sodelavec Duceja, ki je potrdil in zagotovil Ljubljanski provinci kulturno samoupravo, je sedaj prišel sam osebno v Slovenijo, da vidi slovensko kulturnost in njeno vrednost ter samorodnost. Prvi dan je posvetil ogledu najvišjega slov. znanstvenega učilišča, univerzi, ter ji zagotovil svoboden razmah in podporo svoje visoke vlade. Naši znanstveniki so bili nad vse veseli visokega obiska ter globokega razumevanja njegove Ekscelence, ki kot znani kulturni delavec, zna ceniti vrednost in potrebo kulturnega delovanja na vseh področjih človeškega duha. Včeraj popoldne je minister prosvete Ekscelenca Bottai obiskoval ljubljanske šole. Ob 4. popoldne se je pripeljal v gimnazijo za Bežigradom v spremstvu Visokega Komisarja Graziolija. Oba sta se nekaj časa pomudila v tej gimnaziji, kjer so v avli bili zbrani dijaki, kateri so ju po rimsko pozdravljali. Ogledala sta si tudi dobro urejene kabinete in zbirke. Ogledala sta si tudi bližnjo meščansko in ljudsko šolo. S svojim obiskom je Ekscelenca prosvetni minister počastil tudi žensko realno gimnazijo na Poljanah, kjer ga je sprejel ravnatelj Osana, ter srednjo tehnično šolo in vse njene oddelke. Potem, ko si je Eksc. minister Bottai ogledal v bežigrajski ljudski in meščanski šole še zavetišče za otroke, otroški vrtec in šolsko kuhinjo, se je zanimal tudi za skromne barake, ki stoje v gramozni jami nedaleč od šole. Ljubljanski župan dr. Adlešič je pojasnil, da je ljubljanska mestna občina že v prejšnjih letih začela gradbeno akcijo za zidavo cenenih delavskih stanovanj zato, da bi odpravila to stanovanjsko bedo. Eksc. Visoki Komisar Grazioli je obljubil, da bo poskrbel, da se bo ta tako pomembna socialna akcija v korist najbolj siromašnega delovnega ljudstva mogla čimprej in čim uspešneje nadaljevati. Ekscelenca minister Bottai sprejel zastopstvo Akademije znanosti in umetnosti Pred slavnostnim zborovanjem v univerzitetni zbornici, ki je bilo dne 23. t. m., je Minister za Aarodno prosveto, Eksc. Giuseppe Bottai blago- volil sprejeti predsednika in generalnega tajnika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, prof. dr. Rajka Nahtigala in prof. dr. Gregorja Kreka, ki sta ga prosila za blagohotno naklonjenost Akademiji m znanstvenim smotrom, ki jih Akademija zastopa. Eksc. g. Minister se je živo zanimal za ustroj m delovanje Akademije. Slavnostna predstava v Operi Zvečer si je Ekscelenca minister Bottai udeležil predstave Mozartove »Figarove svatbe« v naši Operi. Ob 7. je prišel v spremstvu Visokega Komisarja Ekscelence Graziolija Ekscelence ar-madnega generala Robottija, več drugih generalov, višjih častnikov, višjih fašističnih funkcionarjev ter svojega spremstva pred operno gledališče, kjer so ga pričakovali ljubljanski župan dr. Adlešič, upravnik gledališča pesnik Oton Zupančič ter ravnatelj Opere Vilko U k m a r s svojim osebjem. Po kratkem pozdravu pesnika Župančiča ter ravnatelja Ukmarja mu je slednji predstavil osebje ter nato pospremil visoke goste v njim pripravljene lože. V gledališču smo videli v sosednjih ložah škofa dr. R o ž m a n a , bivšega bana dr. Natlačena, rektorja dr. Slaviča ter mnogobrojno občinstvo, ki je pozdravilo stoje visoke goste. Takoj nato je odigral operni orkester obe himni, Marcio reale in Giovinezzo, nakar se je začela predstava Mozartove opere. V glavnih vlogah so odpeli svoje odlične vloge naši pevci Be-tetto, Janko, Ileybalova, Vidalijeva, Ribičeva in drugi, ki so bili vsi v svoji formi. — Dirigiral je dirigent dr. Švara, režiral pa višji režiser Ciril Debevec. Pri zadnjem dejanju je visoki gost odšel, pri čemer se je poslovilo od njega vodstvo našega gledališča in se mu zahvalilo za obisk. Ekscelenca minister Bottai se je zelo ugodno izrazil o višini naše Opere. Enako tudi njegovo spremstvo, izmed katerih so nekateri izrazili drugi da® tudi 'pismeno svojo zadovoljnost. Ogled Narodnega muzeja Ob 9 dopoldne je prišel Eksc. minister Bottai s svojo hčerko v spremstvu Visokega komisarja Eksc. Graziolija z gospo ter drugih cev pred Narodni muzej, da si ogleda to našo najstarejšo domoznansko ustanovo. Pred vhodom ga je pričakoval ravnatelj dr. Mal z ljubljanskim županom dr. Adlešičem, konservatorjem dr. Me-scsnelom, ravnateljem Etnografskega muzeja dr. Ložarjcm ter uradništvom Narodnega muzeja. Ravnatelj dr. Mal je pozdravil Eksc. ministra z lepim nagovorom v slovenščini, nato pa v italijanščini. V svojem pozdravu je poudaril, da je Eksc. minister Bottai v 120 letih te ustanove drugi prosvetni minister, ki si je ogledal to ustanovo, zaradi česar ga še prav posebno prisrčno pozdravlja kakor tudi. Visokega Komisarja Eksc. Graziolija. Nato je predstavil Narodni muzej po njegovem bistvu, ki da nima zbirk univerzalnega značaja, temveč zasleduje utemeljeno nalogo, da prikaže, kako se je ta domača zemlja in njeno prebivalstvo razvijalo, kako je živelo in napredovalo in kaki so bili predpogoji za ta razvoj v prirodoslovni sestavi in nje produktih. Označil je nato posamezne zbirke muzeja, ki predstavljajo arheologijo, razvoj obrti, kulturno zgodovino, etnografijo, geologijo, petrografijo, botaniko iii domačo favno, poleg tega pa ca. 40.000 zvezkov obsegajočo knjižnico ter arhiv. Danes pa je ta prostor postal že mnogo pretesen za razmah zbirk. Ker je prepričan, da se v muzeju odraža kulturna višina naroda in pokrajine, se z veliko vero obrača na Eksc. ministra Bottaia z besedami: »Kraljevina Italija, ki ima varstvo spomenikov ter ureditev muzejev in galerij za vse druge narode in za ves svet zgledno urejeno, bo vplivala tudi na svojo novo Ljubljansko pokrajino in jo podprla, da se dvigne v svojih ohranjenih spomenikih v njihovem varstvu in strokovni obdelavi na pristojno višino.« Ko mu je tako priporočil Narodni muzej v podporo, je predstavil uradništvo ter popeljal visoke goste na ogled muzejskih zbirk. Eksc. minister si je ogledal posamezne zbirke, tako lapidarij, zgodovinske zbirke, kjer ga je zanimal ilirski oddelek, o katerem je pripomnil, da se je francoska zasedba ohranila v dobrem spominu Slovencem, dalje Tiepolove liste, ki jih je hranil ljubljanski muzej, pri čemer je opomnil, da bo priporočil tržaškemu muzeju, da en list pokloni ljubljanskemu muzeju v zahvalo za zvesto čuvanje. Ravnatelj etnografskega muzeja dr. Ložar je razkazal etnografski oddelek, kjer so se visoki gostje zanimali za narodne noše, hiše, panjove in šege slovenskega naroda. Ogledali so si arheološki oddelek ter bežno tudi naravoslovne dvorane. Visoki gost se je izrazil z zadovoljnost jo nad bogatimi zbirkami ter je uvidel potrebo po razširitvi prostorov, ki so res da prenatrpani. Ogledal si je trg pred zgradbo, ki bi prišel za razširitev v poštev, in pripomnil, da bi bilo treba zbirke izpopolniti ter dal lastno pobudo, da bi bilo treba muzej tudi specializirati ter ga iz splošnega značaja napraviti čim bolj vporabnega za znanstvene naloge. Po tričetrturnem ogledovanju Krali in Cesar se Visokemu Komisariu zahvaljuje za pozdrave v Imenu slovenskega prebivalstva Visoki Komisar Eksc. Grazioli je poslal globoko vdanostno brzojavko Nj. Vel. Kralju iil Cesarju in je prejel naslednjo brzojavko: »Zelo se Vam zahvaljujem, Ekscelenca, za pozdrav, ki ste mi ga poslali v imenu slovenskega prebivalstva pri prevzemu dolžnosti Visokega Komisarja. — Vittorio Emanuele. muzeja so se visoki gostje odpeljali proti Narodni galeriji. Obisk v Narodni galeriji V vestibulu Narodnega doma je pričakoval vi soke goste predsednik Narodne galerije dr. Win d i s c h e r z odborom, v katerem smo med drugimi videli slikarje Sternena, fsantla in Gojmira Kosa, prelata dr. Lukmana, prof. dr. Steleta ter druge Ko sta prišla Eksc. Bottai in Eksc. Visoki Komisar Grazioli s svojim spremstvom, je ves odbor spremil goste v glavno dvorano, kjer je predsednik dr. VVindischer pozdravil Eksc. ministra najprej v slovenščini, nato pa v italijanščini. Poudaril je, da ga sprejema v hramu slovenske umetnosti, Narodni galeriji, ter ga prosil za naklonjenost in ljubezen. Visoki gostje so si ogledali vse razstavne dvorane ter videli v lepem razvojnem prerezu glavne predstavnike slovenskega slikarstva. Zanimala jih je gotika pri nas, predvsem pa moderna doba od naših mojstrov impresionistov. Prof. Maver iz spremstva se je specialno zanimal za Langusa, da ga primerja s sliko njegovega sodobnika Prešerna. Mnogi so poslali pozorni na slovenski ekspresionizem, na Kralja in Kregarja ter na slovensko povojno umetnost. Pomembnosti zbirk je razlagal njegovi Ekscelenci ministru predsednik dr. Windischer, ki je našel čas, da je pojasnil tudi položaj sodobnih umetnikov, potrebo po razširitvi prostorov ter delitvi v moderno galerijo. Povabil je tudi visokega gosta na obisk razstave slovenske moderne umetnosti, ki je pripravljena za jutrišnjo otvoritev v Jakopičevem paviljonu. Povabilu se je visoki gost radevolje odzval. V Jakopičevem paviljonu Eksc. minister, Visoki Komisar ter spremetv# so krenili peš proti Tivoliju, kjer je že lepo aron-diran vhod v Jakopičev paviljon z visokimi kipi v parku samem naznanjal, da se pripravlja razstava moderne umetnosti. V paviljonu so pričakovali visoke goste slovenski moderni umetniki-razstavljaloi, tako kiparja Gorše in Kalin, slikarji Maleš, Kregar, Sedej, Sajovic in drugi. Veliko pozornost so vzbujale podobe slikarja Gojmira Kosa, kateremu je Eksc. minister izjavil priznanje, kakor tudi slikarju Sedeju, ki ima v srednjem delu nekaj odličnih novejših del, pa je tudi sicer po razstaivi v Benetkah znan italijanskemu občinstvu. Vsa raz- (Nadaljevanje na 2. strani) Štiri angleške križarke potopljene Italijansko vojno poročilo št. 353 Rim, 24. maja. Oj. Uradno poročilo št. 353 glavnega stana italijanskih Vojnih Sil se glasi: Severna Afrika: Odsek na bojišču pri Tobruku, ki ga ima zasedenega divizija »Brescia«, je že v začetku zlomila napad sovražnih napadalnih oddelkov, ki so ga podpirali tanki. Na vzhodu od Soluma sta bila uničena dva angleška tanka in nekaj topov. Sovražni letalski polet nad Benghazi je povzročil nekaj žrtev med muslimanskim prebivalstvom. Fregatni kapitan Francesco Minbelli je poleg križarke, ki je omenjena v vojnem poročilu št. 352, potopil med istim napadom še drugo križarko vrste »Dido« (5450 ton). Naša torpe-dovka pod poveljstvom poročnika bojne ladje Giuseppa Cigala Fulgossija je ob belem dnevu naletela na oddelek treh angleških križark, napadla od blizu in s torpedom zadela križarko vrste »Leander« (7270 ton). Sovražna vojna ladja se je zaradi eksplozije prelomila na dvoje in se potopila. V celoti so bile po do danes znanih izidih od 20. do 23. maja potopljene štiri sovražne križarke, in sicer sta bili dve potopljeni od naših torpedovk, dve pa od letal. Naši hitri tor-pedni čolni so poleg tega še hudo poškodovali dve križarki, en rušilec pa je bil zadet od torpeda. V vzhodni Afriki je v pokrajini Galla in Sidamo sovražnik naletel na junaški odpor naših čet in je povečal svoje napore proti Soddu. V pokrajini jugovzhodno od Amhare nekatere naše posadke, ki so osamljene in obkoljene od vseh. strani, vendarle z največjim junaštvom in vztrajnostjo odbijajo napade močnejšega so. vračnika kljub vabilom, naj se udajo. Naša podmornica, ki ji poveljuje kor-vetni kapitan Giuseppe Vocaturo, je na Atlantiku potopila parnik z 12.000 tonami. (Nadaljevanje s 1. strani) stava je napravila na obiskovalce ugoden vtis ter jo nudila visokim gostom lep vpogled v najnovejše ustvarjanje slovenskih umetnikov. Za občinstvo pa bo razstava odprta Šele jutri ob 11. dopoldne. Po obisku v Jakopičevem paviljonu so se gostje podali mimo v surovem stanju nahajajoče se stavbe Moderne galerije v avtomobile ter se odpeljali v spremstvu g. župana dr. Adlešiča, prosvetnega načelnika dr. Sušnika ter konservatorja dr. Meses-nela k Mostnemu muzeju v Gosposko ulico. Na Gradu Eksc. prosvetni minister Bottai in Eksc. Visoki Komisar Grazioli sta po obisku v mestnem muzeju odšla na ljubljanski Grad. Visoka gosto je pred vhodom na grad pozdravil ljubljanski župan dr. Adlešič in j iti vodil nato skozi vbod prav mirno obzidja, ki ga sodaj na novo urejajo in popravljajo po načrtih mojstra arh. Plečnika. Eksc. Minister Bottai se je podrobno zanimal za celotni načrt o restavraciji ljubljanskega gradu ter mu je načrte o celotni preureditvi gradu tolmačil inž. Kobe s pomočjo vseh načrtov, ki so bili tam pripravljeni. Čez grajsko dvorišče so krenili gostjo nato še v starodavno grajsko kapelo in si ogledali tudi temnice, v katerih so bile svoj čas ječe, kjer je bil nekoč zaprt tudi Silvio Pellico. Na povratku je stopil Ekscelenca Minister Bottai k skupini vojakov, ki so v lopi na dvorišču kuhali kosilo. Službujoči podčastnik je raportiral Eksc. Ministru, ki se je nato ljubeznivo razgovarjal z vojaki. Gosp. župan je povedel goste nazaj pred grad in skozi lepi drevored do obnovljenih grajskih šanc. Med potjo se je nudil visokim gostom in njihovemu spremstvu izredno lep razgled na od sonca ožar-jeno Ljubljano. G. župan je pojasnjeval gostom okolico Ljubljane in razgled v daljavi. Na šancab je častnik in poveljnik vojaške straže raportiral Eksc. Prosvetnemu Ministru, ki je nato s spremstvom odšel z gradu. Na pokopališču italijanskih junakov Visoki gostje so se odpeljali še na pokopališče, da počastijo spomin v svetovni vojni v Ljubljani umrlih italijanskih ujetnikov, ki počivajo na lepo urejenem vojaškem italijanskem pokopališču pri Sv. Križu. Pred vhodom na pokopališče je sprejel Eksc. Prosvetnega Ministra Eksc. Poveljnik Armadnega Zbora general Robotti s svojim številnim spremstvom. Skupaj so gostje odšli čez pokopališče proti italijanskemu vojaškemu pokopališču, kjer je bila postrojena častna četa in godba. Potem ko so potožili ob spomenik sredi pokopališča vence Eksc. Prosvetni minister Itottai, Eksc. Poveljnik Armadnega Zbora general Robotti in Eksc. Visoki Komisar Grazioli, je godba zaigrala žalostinko. Vsi navzoči so počastili spomin junakov z rimskim pozdravom. Ko je bila prisrčna slovesnost končana, je Eksc. Minister stopil med vrste z lepimi belimi nagrobnimi križi in prebiral imena tam pokopanih italijanskih vojakov. Visoki gostje so se z rimskim pozdravom poslovili od pokopališča in odšli proti izhodu. Na levi so zapazili veliko okroglo kostnico in g. župan Adlešič je razložil, da so tam pokopane vse druge žrtve svetovne vojne, tako zlasti mnogo Slovencev, pa tudi veliko število zastopnikov drugih narodov bivše avstroogrske monarhije. Visoki gostje so zato odšli proti kostnici in se ustavili pred stopniščem, na katerem stoji kip slovenskega Janeza. Z rimskim pozdravom in kratkim molkom so počastili žrtve svetovne vojne in odšli nato s pokopališča. V mestu si je Eksc. Prosvetni Minister Bottai ogledal se Institut za italijansko kulturo, ki je že začel uspešno delovati. — S tem je bil zaključen spored uradnih obiskov Eksc. Prosvetnega Ministra v Ljubljani. • Prepričani smo, da je Eksc. Prosvetni Minister g. Bottai, ki je te dni pokazal tako veliko zanimanje in ljubezen za vse naše kulturne vrednote in naša prosvetna prizadevanja, dobil o našem kulturnem udejstvovanju najlepše vtise. Prav tako smo globoko prepričani, da bo ta obisk, ki izhaja iz osebne pobude samega Duceja, prinesel bogatih sadov prav tako naši slovenski domovini ter njenim ustanovam, kakor bo tudi brez dvoma močno poglobil zavest skupnih kulturnih vezi med Slovenijo in mogočnim Italijanskim Imperijem. čestitka vrhovnega poveljnika italijanske pehote Princa Piemontskega Za praznik italijanske pehote Rim, 24. maja. k. Armadni vojni list objavlja naslednjo poslanico Nj. Vis. kneza Piemontskega: »Italijanski pešci! Obletnica 24. maja, praznik Pehote, ho to leto našel naše zmagoslavne zastave tudi v Jugoslaviji, Grčiji in severni in vzhodni Afriki. Povsod so pešci izročili zgodovini strani, popisane s slavo in so potrdili vsemu svetu svoje junaštvo. Naše srce je polno ponosa: orožje, ki pozna vsa junaštva in vso žrtve, je vredno plemenitih izročil. Pešci Italije! Rodite ponosni, da pripadate plemeniti Pehoti, držite visoko pokonci čast domovine na vseh bojiščih in še bolj ojaklenite svoje duše. Pripravljajte s srcem in z metodo tehnično sposobnost za nupore, ki so še potrebni, da ho Italija lahko dosegla svoje najvišje cilje. Živela Italija! Pozdrav Kralju! Pozdrav Duceju 1 Armadni general Vrhovni poveljnik Pehote Umberto Savojski.« Udanostna brzojavka princu Piemonlskemu Rim, 24. maja. Rj. Za praznik pehote je Eksc. Guzzoni, državni podtajnik v vojnem ministrstvu vrhovnemu poveljniku pehote Nj. Kr. Visokosti Crincu Piemonlskemu poslal naslednjo vdanostno rzojavko: Praznik pehote se letos slavi po junaških vojnih dejanjih, v katerih je orožje odločitve in zmage, ki zajema vrline in navdušena čustva vsega naroda, potrdilo svoje najbolj bleščeče tradicije. To je ob času, ko se italijanska zastava vije nad Jadranom in nad otoki, ki so že videli slavo Benetk in Rima; to je tedaj, ko imperialna domovina po moči svojega orožja in po modrosti Vaših ukazov postaja največja in uvaževana v svetu. Ko se s svojimi najbolj vdanimi mislimi obračajo na Vas, Vzvišeni nadzornik oborožene sile, obljubljajo pešci na ta sveti dan, nadaljevati brez prestanka svojo pot, ki vodi h končni zmagi s popolno požrtvovalnostjo in najvišjo vero. — Državni podtajnik Guzzoni. Praznik avtomobilskega zbora Za praznik avtomobilskega zbora je državni podtajnik v vojnem ministrstvu poslail višjemu ravnatelju tehnične službe in avtomobilskega zbora naslednjo brzojavko: Z velikim ponosom se spominjamo krsta slave in avtomobilisti XIX. leta ponavljajo svojo neomajno voljo spravili čim dalj svoje močne in zveste slroje, da bi bili doseženi nepogrešljivi cilji Rimskega Imperija. — Guzzoni. Sprememba v generalnem štabu in Vojnem Ministrstvu Rim, 24. maja. k. Z današnjim dnem je vršilec dolžnosti armadnega generala Alfredo Guzzoni prenehal s posli podnačelnika generalnega šlaba ter s posli državnega podtajnika v Vojnem Ministrstvu. Duce mu je poslal lastnoročno pismo, v katerem mu izraža priznanje za uspešno delo na omenjenih mestih. Mesto podnačelnika generalnega štaba je odpravljeno. Za državnega podtajnika v Vojnem Ministrtvu je bil imenovan divizijski general Anlonio Scuero, dozdaj vrhovni intendanl pri poveljstvu Oboroženih Sil v Albaniji. Italijanske čete povsod korektno ravnajo Alene, 24. maja. Rj. Novice, ki prihajajo z otokov in iz ozemlja, ki so ga zasedli italijanske čete, potrjujejo, da italijanske čete vsepovsod človeško in zelo korektno ravnajo. Domače prebivalstvo je zelo hvaležno italijanskim mornarjem, črnim srajcam in vojakom za njihovo obnašanje in je italijanske vojne sile spre- jelo zelo dobro in mirno. Nikjer ni bilo nobenega incidenta, ki bi motil novi red. Prometne zveze so bile povsod obnovljene, trgovina se razvija in življenje se vrača v stari tek po dolgih mesecih vojne. Dela na polju bodo zagotovila bodočo žetev. Berlin, 24. maja. Rj. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Skupine nemških bojnih letal so včeraj v vzhodnem delu Sredozemskega morja potopile tri angleške rušilce, poškodovale še tri rušilce zelo in uničile 5 hitrih angleških čolnov, v zalivu Suda. Ponoči so uspešni letalski napadi veljali letališčem v srednji in vzhodni Angliji, z bombami je bila hudo poškodovana ena trgovska ladja. V. severni Afriki so izvidniške čete nemškega afriškega zbora pri sunku vzhodno od Solluma uničile dva angleška tanka in več topov. Sovražnik je ponoči s slabimi silami metal bombe na razne kraje v zahodni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo majhne izgube; nekaj mrtvih in ranjenih. Predvsem v Kolnu in v Diisseldorfu je nastala škoda na poslopjih. Med bojem proti Angliji je poveljujoči general in poveljnik enega letalskega zbora generaloberst Grauert padel junaške smrti. Generaloberst Grau-ert, ki je zelo zaslužen za zopetni dvig nemškega letalstva, se je uspešno in odločilno s svojim letalskim zborom udeleževal uspehov vojnega pohoda na Poljskem in na zahodu. Kot zgleden vojak in poveljnik je svoj zbor privedel k najvišjim dejanjem v boju proti Angliji. Feldmaršal von Brauchitsch na zahodu Berlin, 24. maja. Poveljnik nemške armade, feldmaršal von Brauchitsch, se je zadnje dni mudil v zasedenih krajih na zahodu, kjer je nadzoroval čete ter vojaška poveljstva. Nemško uradno poročilo Hude angleške Izgube na morju Newyork, 24. maja. Rj. Zelo hude izgube angleškega vojnega brodovja v vzhodnem delu Sredozemskega morja zelo vznemirjajo pristaše posega v vojno v Ameriki. Ti so 6e sedaj lahko prepričali, da je nemško in italijansko letalstvo močnejše od angleškega vojnega brodovja. Tisti, ki so se zanašali na silo ameriškega brodovja, so sedaj razočarani. Vojaški strokovnjaki ameriških listov pišejo, da bo delovanje nemškega in italijanskega letalstva v vzhodnem delu Sredozemskega morja zelo vplivalo na potek vojne. Isti ameriški krogi so zelo presenečeni zaradi izjave ameriškega admirala Glassforda v šanghaju, ki je izjavil, da je Anglija dejansko že izgubila bitko za Atlantik. Anglija bi iz Evrope rada napravila Rooseveltovega sužnja Kaj bi bila rada dosegla tista Anglija, ki je zdaj na morju poražena Zanimivo poročilo »Piccola« Trst, 24. maja. Rj. Dopisnik tržaškega »Piccola« objavlja obširno poročilo iz Berlina o najnovejših dogodkih. Uvodoma zlasti poudarja, da se bitka na Sredozemskem morju bliža svojemu višku in angleško brodovje je bilo v teh bojih dobesedno zdesetkovano. Dve bojni ladji, deset križark in več rušilcev je postavljenih izven boja. Angleški admiral Cunnigham bo najbrž moral kmalu zaukazati slavno izpraznitev in umik. Klešče, ki jih tam zapirata sili osi, 6e vedno bolj zapirajo in nič več ne more zadržati končnega udarca na Angleže v tem cxl6eku. Churchill sam je moral priznati, da smo sedaj prišli na predvečer odločilnih dogodkov. To se pravi, da se boj na Sredozemskem morju bliža tistemu višku, od katerega je odvisna usoda vsega Sredozemskega morja. Angležem ne ostaja nk drugega, kakor da skušajo preprečiti, da bi se klešče zaprle, ali pa morajo pobegniti iz Sredozemskega morja. Ce se hočejo Angleži izogniti umiku iz Sredozemskega morja, tedaj se morajo odločiti za boj, v katerem bi morali tvegati usodo vsega svojega brodovja. Posledice lahko vidiimo. Predvsem bi bilo težko držati tako zvane obrobne postojanke, os pa bi se lahko razvila na postojankah, ki so življenjsko vaine za obstoj angleškega imperija. Medtem ko letalstvo osi neusmiljeno tolče angleško brodovje, pa je 6lavni ameriški politični pisatelj Russel menil, da je prišel čas, da lahko razkrije svoj načrt za bodoči mir. Iz Bele hiše v \Vashingtonu se celo naznanja, da je ta načrt bodočega miru odobril celo Roosevelt. V tem načrtu je mogoče najti tudi nekaj misli, ki jih je o bodočem miru izdelal že general Sikorsky in jih je tudi odobril predsednik Roosevelt. Glavne točke Rooseveltovega načrta bi bile: 1. Popolna razorožitev Nemčije, Italije in Japonske. le države bi smele imeti samo toliko oboroženih oddelkov, kolikor je potrebno za notranji red. 2. Obnova vseh držav, ki jih je zasedla Nemčija. V Avstriji itn v 6udetskih pokrajinah pa bi predložili plebiscit, poprej pa bi pregledali etični razvoj taniošnjih skupin. 3. Italijanske afriške posesti bi prišle pod upravo velikega anglo-ameriškega koncema, ki bi si pridržal tudi pravico odločati o usodi drugih kolonij. 4. Japonsko cesarstvo bi bilo tako okrnjeno, da ne bi bilo več velesila. 5. Gdansk bi ostal Nemčiji, toda Poljska bi dobila nazaj vsa ozemlja prejšnjega poljskega koridorja. Bodoča zveza med Anglijo in Ameriko bi edina imela 'na razpolago vse vojaške sile in bi se tako nad vsemi državami na 6vetu uvedel nekak anglosaški protektorat. Evropska in ameriška celina bi se povezala v ogromno »federacijo«. Ta federacija bi bila organizirana po hierarhični lestvici posameznih držav. Vsaki državi bi v tej federaciji prisodili njeno mesto. Seveda Nemčija, Italija in Japonska ne bi bile več velesile in bi jim zato pripadlo primerno mesto. Spore med posameznimi deželami bi urejali Anglija in Amerika, in sicer tako, da bi bile vojne izključene. Po orožju bi smeli posamezni člani federacije 6eči šele, če bi to dovolila najvišja anglo-ameriška ustanova. Kakor se vidi, je torej ta načrt približno prav i6ti kakor v letu 1914, ko so si angleške plutokracije hotele organizirati svet po vidikih svojih profitov. Ta načrt določa tedaj uvedbo angleške svetovne diktature na gospodarskem polju, na političnem polju pa bi jo izvajala nekaka Zveza narodov. Bodoča Zveza narodov bi že bila v svojih političnih sklepih toliko odvisna od gospodarske diktature, ki bi jo nad svetom izvajala Anglija, da bi po Zvezi narodov Anglija vladala ves 6vet. Temu načrtu so v Londonu dali ime »Pax Britanica«. Eden je to napovedal že tedaj, ko je začel s svojo 6ankciisko vojmo proti Italiji. Toda italijanske zmage v Afriki so v letu 1936 podrle te angleške upe. Edina zanimivost tega načrta je, da v Beli hiši tokrat več ne računajo s Francijo. Franciji bi Amerika in Anglija pri razdelitvi sveta priznali samo Eravico dobre odvisnosti. Toda tudi Anglija bi ila po tem načrtu tako odvisna od Amerike, da bi v Evropi igrala samo vlogo ameriškega »policaja«. V Berlinu izjavljajo, da je misel o lem, da bi bil »Roosevelt diktator sveta« tako smešna, da bo ne samo nemški narod, ampak vsa Evropa znala brez usmiljenja izločiti Anglijo, ki hoče iz Evrope napraviti Rooseveltovega sužnja. Prvo televizijsko gledališče Berlin, 24. maja. V Berlinu so pred kratkim odprli prvi salon za televizijo. To novo gledališče se razlikuje od vseh dosedanjih podobnih po konstrukciji dvorane ter pomeni višek moderne tehniške naprave. Slike so tako jasne, da to pomeni višek znanstvenega napredka. Kakor znano, je televizija docela nova tehniška pridobitev, ki omogoča človeku, da s posebnimi aparati udobno sedi kje v kaki dvorani ter gleda dogodke, ki se istočasno dogajajo kje daleč na svetu. Francoski podpolkovnik Gollet -ušel v Palestino Vichy, 24. maja. Rj. Neka novica iz Beyruta je sporočila, da je podpolkovnik Collet, poveljnik oddelka Cirkassijcev, dodeljenega francoskim vojnim silam v Siriji, v noči na četrtek z izgovorom manevra skušal svoj bataljon odpeljati čez sirsko mejo v Palestino, da bi se pridružil angleškim silam, ki so na tem ozemlju. Cirkassijci pa niso hoteli elediti svojemu poveljniku in so se vrnili v svoje vojašnice. Samo majhen del bataljona, ki je bil pod neposrednim poveljstvom Colleta, je skušal izvesti načrt podpolkovnika, francoske obmejne čete pa so ga obkolile in zajele več vojakov, med temi enega majorja. Collet je le z malo vojaki srečno prišel čez mejo na palestinsko ozemlje. Slavnost na bolgarski univerzi Sofija, 24. maja. Rj. V dvorani vseučilišča je bilo slavnostno zborovanje ob priliki bolgarskega praznika sv. Cirila in Metoda. Navzoča sta bila kralj in kraljica, knez Ciril in kneginja Evdoksija, predsednik vlade Filov in predsednik zbornice Kalfov, člani vlade, bivši ministri, odlične osebnosti iz javnega življenja ter številni zastopniki kulturnega življenja. Ko sta kralj in kraljica stopila v dvorano, ju je občinstvo navdušeno pozdravilo. Govorili so rektor in dva profesorja vseučilišča. Kaldejski patriarh za Irak Beyrut, 24. maja. Rj. Kaldejski patriarh v Bagdadu je pozval vse vernike, da naj se odzovejo klicu iraške vlade in da naj se priglasijo v iraško vojsko. Naredbe Visokega Komisariata Tujskoprometna zveza »Putnik« pod sekvestrom Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Vse in vsakršno poslovanje Tujako-prometne zveze »Putnik« s sedežem v Beogradu, tako 8 premičninami kakor tudi z nepremičninami, na ozemlju Ljubljanske pokrajine se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra g. Ivan Baptist L a g h i. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 16. maja 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Slovenski Avtomobilski klub Ljubljana pod sekvestrom Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: * Slovenski Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, se postavlja pod nadzorstvo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Brez odobritve komisariatskega odposlanca se smejo opravljati le navadni upravni posli. Za komisariatskega odposlanca se postavlja g. gr. uff. Guido C o s u I i c h , ki je pooblaščen, da si po potrebi postavi namestnika v osebi gosp. dr. Luigija De Minicis. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 20. maja 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Italijanski pisatelji šibenlku Rim, 24. maja. Rj. Strokovna zveza pisateljev in avtorjev je sklenila pokloniti italijansko zastavo Šibeniku v Dalmaciji, ki je rojstno mesto in domovina Nicola Tommasea, slavnega italijanskega pisatelja. Napad na predsednika albanske vlade Tirana, 24. maja. Rj. Ko se je dne 17. maja kraljevi sprevod pomikal proti letališču v Tirani, je neki obremenjenec grške narodnosti oddal nekaj revolverskih strelov proti predsedniku albanske vlade Verlaciju, ki je sedel ob strani Kralja in Cesarja. Krogle niso zadele nikogar in Mihajlov Vasil Laci je bil tako aretiran in so ga takoj iztrgali množici, ki ga je hotela linčati. Novice niso objavili, da ne bi ovirali preiskave in da bi odkrili morebitne sodelavce. Med zaslišanjem pa je obdolženec izjavil, da je osebno sovražno razpoložen proti članom albanske vlade, ker ga niso sprejeli in ker je brez dela in da je bil njegov cilj ta, k alto bi motil veselje albanskega ljudstva. Razprava proti Mihajlovu se bo začela vsak čas in se bo vršila pred vojaškim sodiščem v AlbanijL Slovensko Prosvetno društvo v Belgradu ob bombardiranju Slovenci, ki so prišli pred vojno v Belgrad po opravkih, so skoraj vsi obiskali prijetne prostore Prosvetnega društva na vogalu Garašaninove in Nemanjine ulice. Tam je bilo zbirališče belgrajskih Slovencev, o katerih življenju in prosvetnem delovanju je »Slovenec« večkrat poročal. Nikdar pa ni bilo zapisano o skrbni hišnici Francki, od jeseni naprej pa o njeni naslednici, dobri »teti Lojzki«, ki sta skrbeli za red in veseli vsakomur postregli s pravimi kranjskimi klobasami, kislim zeljem, ajdovimi žganci, pa z močnikom in na željo celo s sokom, da o čaju, kavi in drugih pijačah ne govorimo. Na cvetno nedeljo zjutraj je bila v prostorih Prosvetnega društva le hišnica »teta Lojzka«. Prvo jutranje bombardiranje je ujelo na cesti v bližini društva uradnici Micko in Poldko, pa železn. uradnika Janeza. Ravno so pritekli k »dobri teti«, ko je kakih štirideset korakov daleč proč na Nema-njini ulici točno v sredo med tramvajske tračnice padla težka bomba s padalom in se s strahovitim treskom razpočila: šipe v oknih so se zdrobile, verando je zračni pritisk kar stlačil, stene so se zamajale in nagnile, oprava se je prevrnila, vrata so se s podboji vred pomaknila v notranjost, strop se je udri, omet je odpadel, strešna opeka se je »razpršila« in vse je zagrnil temen oblak dima in prahu. V enem samem trenutku se je vse to zgodilo. Dolge in strašne so bile naslednje sekunde. V bližini so še vedno udarjale bombe, zemlja se je zibala. Nikjer ni bilo ravnih in trdnih tal. Potem se je vse oddaljilo in nekam umirilo. Dim in prah se je polegel, da se je videlo, ušesa so zopet dojemala navadne, tudi človeške glasove. Krvavi po obrazih in rokah — hujšega, hvala Bogu, ni bilo — so drug drugemu pomagali iz ruševin Prosvetnega društva in se zatekli k privatnikom za prvo pomoč. Nekaj oprave so v tistih zmedenih dneh odnesli »nepoklicani« zasebniki, ostalo pohištvo pa je našlo varno in gostoljubno streho pri dobrih in poštenih ljudeh. Zanimivo je, da je društveni klavir ostal nedotaknjen, čeprav je stal skoraj sredi sobe, niti omet ni padel nanj. Kar hudo je človeku, ko gre mimo te podrtije, kakor zdaj izgleda hiša, kjer je bilo še pred dvema mesecema tako živahno, lepo in veselo življenje. Amerika bojkotira Japonsko Tokio, 24. maja. k. Ameriškemu kongresu 60 bili predloženi trije zakonski načrti, ki določajo popolno prepoved izvoza petroleja na Japonsko ter zaplembo petrolejskih ladij, petroleja in stranskih M-oizvodov nalte, ki so namenjeni na Japonsko. Politični krogi v Tokiu opozarjajo, da so ti ukrepi z ozirom na sedanji mednarodni položaj očitno znamenje protijaponske politike washingtonskih vojnih nujskačev. New York, 24. maja. k. Intervenci oni stični krogi v Washingtonu so zelo presenečeni nad velikimi izgubami, ki jih je doživela angleška mornarica zadnje dni v Sredozemskem morju. Pravijo, da se je prav za prav šele sedaj začela velika bitka. Pokazalo se je, da je letalsko orožje močnejše kakor pa mornarica in zato so se pokuzali kot napačni tudi računi intervenci-onistov, ki so mislili, da bo Amerika s svojo mornarico lahko odločilno posegla v dogodke. lui.nu uuiuviiuu inJJifc i LI » . i.iii .iiu/ir .Vojaški kritiki so mnenja, "da utegnejo zadnji | (Piccolo.), dogodki v Sredozemskem morju odločilno vplivati na razvoj nadaljnjih vojnih dogodkov. Amerika izpustila 136 italijanskih mornarjev Costarica, 24. maja. Rj. 136 italijanskih in nemških mornarjev, ki so bili obtoženi, da so sami potopili svoje ladje in so bili aretirani, so bili izpuščeni na svobodo in so odpotovali v Panamo, od koder jih bodo prepeljali v domovino. Zbirališče v Kanadi Newyork, 24, maja. Rj. V OttawI je bilo objavljeno, da se bo »ubežniška jugoslovanska vladat nastanila v Kanadi, v Londonu pa bo imela samo skromno rezidenco za zbiranje. Obenem je bilo objavljeno, da bodo skupino jugoslovanskih letalcev ustanovili in izurili v Kanadi, v njo pa bodo zbirali Jugoslovane, ki žive v Kanadi ia v Ameriki. Sprejemi pri Visokem Komisarju Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino jc določil naslednje sprejemne ure vsak dan razen srede: od 8—10 funkcionarji Visokega Komisariata, od 10—11 oblasti in načelniki, od 11—12 občinstva Izobešanje državnih zastav Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino, sklicujoč se na svojo odredbo glede izobešanja državnih zastav, sporoča, da se morajo takoj sneti vse zastave, ki so izobešene na oknih zasebnih stanovanj in javnih uradov. Izjema je samo za vojaške oblasti. Zastave smejo biti izobešene samo od jutra dn večera po navodilu Visokega Komisariata. Ta odredba velja za mesto Ljubljano in vso pokrajino. Gospodarstvo Uvedba pengo v krajih, zasedenih po Madžarski. l>ne 23. maja je madžarska vlada izdala uredbo, s katero so objavljene podrobnosti o uvedbi madžarske valute v onih krajih bivše Jugoslavije, katero je zasedla madžarska vojska. V smislu te zakonske uredbe bodo dinarji zamenjani v pengo po tečaju 10 din za 1 pengo, Z dnem 3. maja je prepovedano uvažati na to ozemlje dinarje. Kršilci te odredbe bodo kaz.no- ' ?čo do 8.000 pengo. vani z ječo do 6 mesecev in denarno kaznijo Premog za kurjavo. Ministrstvo za korpora-cije je v sporazumu z glavnim ravnateljstvom državnih železnic izdalo predpise za dobavo premoga v poletnih mesecih, v kolikor služi za proizvajanje toplote. Dobilo se bo 30% prijavljene potrebe, kar je prva kvota. Obvezna organizacija denarnih zavodov v Češkomoravskem protektoratu. Od t. aprila dalje morajo biti denarni zavodi v Češkomoravskem protektoratu obvezno organizirani v osrednji zvezi denarnih zavodov, ki ima tri skupine: zasebne banke, Denarni zavodi z javnimi nalogami in kreditne družbe. Predsedni-štvo osrednje zveze in sekcij imenuje minister financ za 3 leta. Število hotelov v češkomoravskem protektoratu. V češkomoravskem protektoratu je 9000 hotelov, v sami Pragi je tCK) hotelov in 40 pen-zijonov; praški hoteli imajo na razpolago 5.000 sob in 8.ivn ljubezenska drama po rom. EBronte Glas v vihariu Lanrence Ollvier, M-trle Oneron. Di.vid Niven (4 slovenskimi napisi) — Ob 10.30 znižune ceue! Kino Matica, telefon 22-41 JunaSke pustolovščine Gary Cooper. Andrea Leeds. Film močne in romantične vsebine ter drznih podvigov v boju z mohamedanskimi Maori K t n o Sloga, telefon 2 7 - 3 O Poslednji udarec, Borba 7,a slavo in fa.t. - Attila HSrblger Cnraila Horn, Ludwig Sctamitz. — Film *e opremljene hrvaSkim besedilom Kino Union, teleion 22-21 ponovno opozarjajo, da naj na poštah takoj prijavijo svoje jioštno-hranilne vloge. — Vsi bivši aktivni častniki, vojaški uradniki, podčastniki in državni mojstri naj se gotovo zglase v ponedeljek, 26. t. m. in sicer: Častniki v mestnem vojaškem uradu, Ambrožev trg, a ostali v Hrenovi ul. št. 11 zaradi zbiranja potrebnih naknadnih podatkov. — Za pogorelee na Igu so darovali: Neimenovani 2.000 din, dr. Pegan Ladislav 100 din, dr. Leskovic Franc 100 din. Neimenovani za družino štrukelj 100 din, Neimenovani za družino Smole 100 din. skupno 2.400 din. Bog plačaj! — Brezposelni davčni uslužbenci (uradniki, zvaničniki in Blužitelji) naj se zaradi evidence ) javijo društvu davčnih uradnikov v Ljubljani, j Sodna palača, soba št. 4. Prijavijo naj se vsi, organizirani in neorganiziranih_ Sb&b-ej* &fajuub |e posebno prednost odvajalnega tredstva Darmol Vrhu tega deluje milo m Ibrez bolečin Zato uživalo odrasli in otroci radi Darmol Bas ^EŠSSSa — Vse akademsko izobražene žene, ki so zaradi razmer izgubile službo in eksistenco, vabimo, da se javijo v Ljubljani v Pražakovi ulici 12-111. vsak delavnik od 8 do 9 zjutraj. — Roman Herbst, gojenec-kaplar bolničarske šole v Nišu, kasneje v ujetništvu v Skoplju, in Bruno Herbst, gojenec inženirske šole v Šabcu, se še nista vrnila. Vljudno prosimo vse, ki o njima kaj vedo, da sporoče na naslov: Karel Herbst, liezenškova ul. 31, Moste-Ljubljana. — Počervina Vinko, gojenec avijatiške šole v Kraljevu, se še ni vrnil. Če kdo o njem kaj ve, lepo prosimo, da nam javi na naslov: Berneker-jeva ulica 44, Moste-Ljubljana. — Komu je kaj znanega o Župančiču Pavle-tu? Služil je kadrski rok, šofer pri avto komandi L četa v Belgradu. Ponesrečil se je na vožnji od 6. do 7. aprila 1941 in je bil prepeljan v vojaško bolnišnico Topola. Če kdo kaj ve o njegovi usodi, naj javi proti povrnitvi stroškov na naslov: Zupančič Franc, Zadvor št. 62 p. Dobrunje. Ljubljana + Ivan Tomaži*, najstarejši ljubljanski casilec, ki so ga pokopali v četrtek, na praznik Vnebohoda, na j>okopališču pri Sv. Križu ob veliki udeležbi ljubljanskega občinstva in gasilcev. Pogreba se je udeležila z zastavo tudi Marijina kongregacija v Križankah, katere zvest član je bil rajni 39 let. Tudi gasilska četa ljubljanska je spremila svojega najstarejšega požrtvovalnega delovnega člana z zastavo. Svoje včerajšnje jtoročijo izpopolnjujemo v toliko, da je rajni g. Tomažič prej več let stanoval pri svoji hčerki ge. Viktorji, zadnji čas pa je stanoval pri hčerkah g. Pepci in Emi v Verstovškovi ulici 7. — Rajnega gospoda bomo vsi ohranili v častnem in trajnem sjiominu. E. I. A. R. - Radio Lubiana Radijske poslušalce, ki slede pouku italijanščine po radiu, opozarjamo, da bo predavatelj g. prol. dr. Stanko Lebcii v svojem predavanju v nedeljo, dne 25. t. m. ob 19 ie razlagal besedilo IV. lekcije, ki je bilo natisnjeno v petkovi številki. Italijanščina brez uiltelia 22 Naslednji stavki za vajo v imperativu Vam gotovo ne bodo delali težav. Prevedite jih in jih vpišite v svoj zvezek. Cambia il tuo danaro! Accendiamo le canddle! Comprite delle ciliegel Chiama il tuo compagnol Allacciate le v6stre sedrpe! Non bruci&re queste litterel Cercate il mfo libro! Studidte le v6slre lezidni! Včsti i bamblni il piu presto possibilel Segrejte kavol Začni svojo nalogo! Pojmo glasneje! Ne poj tako glasno! Uganite to uganko! Poslušajte moj nasveti Ne jej toliko sadjal Zahvalimo Boga I Nekaj neznanih besed k zgornjim stavkom: cambidre — zamenjati accčndeie — prižgati la candčla — sveča delle ciliege — češenj il compdgno — tovariš allacci&re — zvezati bruciare — sežgati studirire — študirati, učiti se la lezi6ne — lekcija vestire — obleči il piu presto possibile — kar najhitreje mogoče riscaldšre — segreti cominciare — začeti il tžma — naloga cantdre — peti f6rte — močno, glasno cosi — tako indovindre — uganiti 1'entmma m. — uganka aseoltare — poslušati il consiglio — nasvet tanta friitta — toliko sadja ringrazidre — zahvaliti (se) ENAJSTA LEKCIJA Pomenili se bomo o človeškem lelesu ter se seznanili s sedanjim deležnikom in gerundijem. Čeprav je človek (l'uflmo) sam dandanes malo vreden, si bomo vsaj njegovo bore telo (il cdrpo) nocoj malo izposodili m se ga naučili imenovati po italijansko. Zdrava koža (la pelle) je dandanes velik zaklad, glava (la testa) na pravem mestu tudi. Trda lobanja (il crdnio) je dobrodošla, možgani (il cervillo) pod njo so potrebni, lasje (il ca-pčllo — i capčlli) nad njo pa ne vedno. Na obrazu (la fdccia, il vfso) ločimo: čelo (la fr6nte), odi (l'6cchio — gli 6cchi) z vekami (la pdlpebra), trepalnicami (le ciglia) in obrvmi (le sopracciglia), potem nos (il ndso) z nosnicami (le narlci), lica (la gudncia — le gudnee), usta (la b6cca) z ustnicami (il ldbbro — i ldbbri in le iabbra), jezikom (la lingual, nebom (il palato), zobmi (il dentej, dlesnom (la gengiva) in grlom (la gola), ter naposled ušesa (1'orčcchio — gli orčcchi). Čeljusti se imenujejo la mascilla, brada il mčnto, kar na njej raste, pa je la bdrba (brki so i biiffij. Vratu se reče il cdllo. Na trupu (il trčneo) ločimo ramena (la spdlla), prsi (il petto), hrbet (la schiena), stran (il fidneo), boke (l'anca) f.) in trebuh (il včntre). Udje |il membro), ki na njih ločimo sklepe (l'articolazi6ne I j, so roke in noge. Roko deli Italijan v zgornji del (il brdcclo) in v spodnji del (od zapestja do konca prstov — la mino). Na gornjem delu ločimo nadlaket (il brac- cio propriamčnte dčtto), komolec (il gčmito) in podlaket (1'avambracclo). Na roki ((levici, desnici — la mano destra, sinistra) imamo dlan (il palmo della mdno) in prste (il dito — le dita): palec (il pdllice). kazalec (1'indice), sredinec (il medio), pr-stanec 1'annulare), mezinec (il dito mignolo). Prsti imajo nohte (1'tinghia f.j. Pest se imenuje il pugno (kar pomeni tudi udarec s pestjo ali pa peščico, prgišče). Tudi noga se deli na zgornji del (la gdmba) in na spodnji del ali stopalo (il piede). Bedro ali stegno se imenuje la coscia, koleno il ginocchio, golen je la gdmba propriamčnte dčtta (meča — il polpdccio), gleženj pa je la noče del piede. Na stopalu samem imamo podplat (la pianta), peto (il calcdgno) in prste (le dita del pičde; palec na nogi = il dito gr6sso). Ogrodje telesa je okostje (1'ossatura f., lo sche-letro), sestavljeno iz kosti (l'osso m.). Mozeg se imenuje il middlo. Meso (la carne) tvorijo mišice (il museolo) in kite (il tendine). Važne so žile (la vdna), po katerih se pretaka kri (il sanguej, važni so tudi živci (il nervo). V notranjosti trupa imamo drob (le vfscere): srce — il cuftre, želodec — lo stčmaco, čreva — gli intestini m., jetra — il fegato (z žolčem — il fižle), ledvice — il ržne, vranico — la miLza, mehur — la vescica. V naslednji lekciji bomo izvedeli za poimenovanje opravil in lastnosti človeškega telesa. Za nocoj pa samo še majhen dovtip: Taglla,1 tiglial Sdbato' sečrso,8 mčntre* mi facčvo rddere5 la bdrba, sentivo« il rasoio7 rasehidrmi8 maledetta-mčnte8 la pSlle. — Questo rasoio non taglia! — dico al par-ruchiere;10 ma non hd aneora finito di parlare che11 sento un vivo" brucičre" alla gudncia dčstra. — Vedčte, Vi siete inganndto,14 — mi risp6nde il barbiere, asciugandomi15 qualche goccia" di sangue che mi usciva17 dalla ferita.18 t tasfliAre — rezati: tn S. os. edn. prps, — J so. bota. — 3 minul. — • uiedtom ko. — 8 nn focevo rAdeire sem si dni hritl. — 8 sentiro = čutili. — ' britev. 8 ra«chiiiro = praskati; tu iirovedi: kako mi prnskn. • presneto. — i" briv-ic — 'i ko. — 13 živ. — pe-kr>fa holeSinn. — i* inirannlirsi = zmotiti se; tu: zmotili ste »e — 1» aseiiiKAre — posuAiti; oblika »aselu-gftndoi je ffprunrtlj, ki bomo o njem irovonii prihodnji«: prevedt: medtem ko mi briše. »uši. — t» kAplja. i» nscire = ven priti: nepravilen glagol, imperfctto jo seveda prnvile-n. — >8 rnns. * Popravil Tiskarski škrat nam jo je zopet zagodel. V 20. nadaljevanju nam jc zmešal odstavke: iz konca drugega stolpca sodijo trije odstavki od zvezdice pa do prav drobnega tiska — na začetek prvega stolpca! — V 21. nadaljevanju je spremenil pri vzgledu »parlare« pravilno obliko imperativa 3. os. množine: namesto parl-ano! mora biti seveda parl-inol in sicer dosledno. — Bralec je najbrž sam popravil napako v prvem stolpcu, 31. vrsti (od zgoraj šteto), kjer stoji: • . .. toda imamo oblike sa 3. osebo...« namesto >,,, nimamo oblike...« 1 V Križankah ima v nedeljo, 25. maja popoldne ob šestih slovesen shod ondotna moška Marijina družba. Po govoru bo darovanje za namene družbe, po litanijah pa obnovitev posvečenja. — V ponedeljek zjutraj ob šestih je sv. maša za pokojnega sobrata Ivana Tomažiča, v torek zvečer ob navadni uri pa kratka odborova seja. 1 V nedeljo bo pomemben dan za kulturno Ljubljano. V Jakopičevem paviljonu bo ob 11 odprta razstava moder, slovenske likovne umetnosti. Razstava bo zanimiva, saj se udeleži s svojimi deli 14 znanih slov. likovnih umetnikov, članov DSI.U: Globočnik O., Gorše F., Kalin B., Kalin J., Kos G. A., Kregar S., Maleš M., Mušič J., Omersa N., Pregelj M., Putrich K., Sajevic E., Sedej M., Smerdu Fr. 1 Predstava Nicodemlje »Učiteljice« se prične ob 7 zvečer. Vstopnice bodo na razpolago dopoldne od 10 do 12 pri blagajni v frančiškanskem prehodu, popoldne pa od 5 dalje. Obisk toplo prijx>ročamo. Darujte za starološkl »Dom slepih« savod sa odrasle slepel Čekovni ratun št 14.672 • »Dom slepih«, Ljubljana 1 Večer pesmi in arij, ki ga bo pela naša odlična altistka ga. Franja Golobova jutri, v jm>-nedeljek ob 20 v veliki Filharmonični dvorani, bo imel naslednji spored: Pergolese: Eia Mater, arija iz oratorija Stabat Mater; Carissimi: Pesem in zmaga; Faloonieri: Lepe oči; Scarlatti: Ze sonce vzhaja; Respighi: Megle. Sledil bo slovenski del sporeda, ki obsega naslednje samospeve: Benjamin Ipavec: V spominsko knjigo; Adamič: Kot iz tihe zabljene kapele; Lajovic: V mraku in Žalostna deklica (prva izvedba); Sker-janc: Beli oblaki; Lipovšek: Tebi (prva izvedba); Osterc: Procesija. Nato slede arije, in sicer: Čajkovski: Arija Pauline in Pikove dame; Saint-Sans: Arija iz opere Samson in Dalila; Verdi: Arija Acuzene iz opere Trubadur, Pri klavirju pianist Marjan Lipovšek. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. Na koncert, ki bo prvovrsten umetniški dogodek, ofiozarjamo in vabimo vse glasboljubivo občinstvo. I Zahvala. Namesto venca na grob pokojnega g. Ivana Tomažiča je darovalo uradništvo Visokega Komisariata 550 Din Vincencijevi konferenci v Trnovem. Bog plačaj 1 1 Dar Rdečemu križu. Uradništvo Pokojninskega zavoda v Ljubljani poklanja Rdečemu križu, socialnemu odseku, znesek 1255 din v počastitev spomina gospe Marije Vrančič, matere direktorja Pokojninskega zavoda gospoda dr. Janka Vrančiča. 1 Ferkulj Frane, kapfar, ki je služil vojaški rok pri 7. bat. 3. div. 9. artil. polku v Kragujev-cu, se še ni vrnil. Baje je odšel 7. aprila proti Subotici. Kdor bi o njem kaj vedel, je naprošen, da proti povrnitvi stroškov sporoči na: Ferkulj Jože, Ljubljana, Wolfova ul. 12. 1 Sobotni živilski trg. Ob sončnem vremenu je bil sobotni trg živahen in dobro obiskan ter tudi založen z raznimi f>otrebščinami, zlasti z zelenjavo. Treba je omeniti, da že prinašajo na trg Krakovčanke in Trnovčanke domačo solato, tako imenovano vodenko. ki je po 16 din kg, nekatere so celo zahtevale 20 din za ko. Glave so lepe. Ostala glavnata solata, uvožena iz Italije in Dalmacije, je bila splošno po 14 do 18 din kg. Obilo je bilo na trgu špinače, ki je bila po 6 do 8 din kilogram. Domače čebule je bilo malo. Bila je po 9 din kg. Goriška bela čebula je bila 14 do 16, goriški grah v strokih pa po 12 do 14 din kg. Na živilskem trgu je bilo do 50 kg starega krompirja, ki je bil po 2.50 din kg. Cene so krompirju stalne. Na Sv. Petra nasipu je bil včeraj le en voz krompirja. Bil je kaj hitro prodan. Razne po-vrtnine je na trgu v obilju po stalnih cenah. Šopek peteršilja, tri korenine, po 0.50 din. Sedaj v majniku so se po lepem vremenu pojavili na trgu prvi smrekovi vršički; liter 2 din. Mesa je bilo nekaj več kakor prejšnji teden. Po nekaterih mesnicah je bilo naprodaj tudi nekaj svinjskega mesa. Na prostoru, kjer je ob petkih ribji trg, je bilo do 100 kg malih morskih rib, tako sardel, giric in sardonov. Pripeljane so bile iz Trsta. Morske ribe so bile po 28 do 30 din kg. Splošno je na trgu je ob zgodniih jutranjih urah vladalo živahno vrvenje. Odprtih je bilo več mesarskih stojnic, ki so bile poprej zaprte. Potulemo v Beograd Sprejemamo naročila pri vatnepa in trgovskega značaja vsak dan do vštevši torka il. t. m. do 12 „SZRVIS BIRO", Ljubljana, Sv. Petra cesta 27/1. — Telefon 21-09 Gledališče Drama. Začetek ob 19. Nedelja, 25. maja: »Učenjak«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 26. maja: Zaprto — Torek, 27. maja: »Trideset sekund ijubezni«. Red Torek. Opera. Nedelja, 25. maja: ob 15 »Princeska in zmaj«. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Oh 19. »Fausk. Izven. — Ponedeljek. 26. maja: Zaprto. — Torek, 27. maja: Baletni večer. Red B. Odvetnik dr. Stanislav l\\kz je preselil svoio pi-arno na Tyrševo cesto 38, I. nadstropje (hiša Zadružne zveze nasnroti Gospo-__darske zveze). — Tele'on 20 21 Lekarne Nočno službo imajo lekarno: v nedeljo: dr. Piccoli. Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47; v ponedeljek: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelen-burgova ulica 7. Poizvedovanja Kuverto s IfiOfl dinarji sem zgubil dne 23. maja. Poštenega najditelja prosim, da odda denar v upravo »Slovenca« proti dobri nagradi. Izgubila sem zoržet-svileno ruto od Tivolija čez Itožnik nazaj v mesto. Najditelja prosim, naj jo prinese proti nagradi v upravo »Slovenca«. ifirkuk teheran .Ptlmire —Tripfiliis 0£//rtšrdY V-s Khamhm 'abbanieK \JBA 60A O OOAMAfCO..;? Zemlja - jekleni zvon Petdeset milj pod zemljo — Notranjost zemlje je težka kot železo Kako nastanejo potresi? Francoski matematik Laplace si je v XVIII stoletju zamišljal zemljo kot raztopljeno kroglo s tanko skorjo. Nekateri učenjaki so še danes tega mnenja, dopuščajo pa možnost, da se je Laplace v nekaterih malenkostih lahko motil. Drugi zopet pravijo, da je zemlja masivna vse do središča. Kakor torej vidimo, nihče točno ne ve, kakšna je notranjščina naše zemlje. Zadnje čase so izvrtali v zemljo velikanske luknje, ki so sicer, ako jih gledamo v pravilnem razmerju z zemljo, tako majhne, kakor vbodljaj šivanke v kakšno goro, na drugi strani pa nam vendar lahko vsaj nekoliko pomagajo pri reševanju te uganke. Cim globlje v zemljo prodirajo, tem toplejša je. Pri vsakih 60 čevljih naraste toplota za stopinjo Fahrenheita. Doslej so prodrli za poldrugo miljo globoko. Če se toplota tudi globlje stopnjuje v enakem sorazmerju, ne vemo, ognjeniki nam to dejstvo vsekakor potrjuje.o Nekateri učenjaki men\jo, da je 50 milj pod zemeljsko skorjo neka tekoča snov. Nekatera dejstva nam dajo slutiti, da je v tem morda zrno resnice. Zemeljske celine tvorijo po večini veliki skladi granita. Morsko dno in vulkanski otoki so večinoma iz bazeltnih skladov. Bazalt je prišel na zemljo v teku stoletij kot lava iz ognjenikov. Iz tega se da sklepati, da sloni zemeljska površina, ki jo iz lažje snovi, katera se je obdržala na površju, ko so se tekoče snovi strjevale, na težjih bazaltnih plasteh, vse skupaj pa plava v morju bazalta, ki je še nižje v tekočem stanju. Radioaktivne rude Če je zemlja na takih temeljih, je vsakomur jasno, da zemeljska skorja ni in ne more biti kdo ve kaj močna. Geologi imajo zato dovolj dokazov. Celi bloki zemeljske skorje so popokali. V eni teh razpoklin je Rdeče morje. V Narodnem vrtu v Gla-oieru se ljudje ne morejo načuditi okoliškim naravnim krasotam. Toda ti dlvni bregovi so bili nekoč jezersko dno. Pozneje so se strdili, dvignili, ledeniki in voda so jih oblikovali in jih, potegnili 14 kilometrov od prvotne lege. Najslabše ozdravljena brazgotina pa eš danes vsakomur pade v oči. Zemlja je trpela. Kljub tem lastnostim zemeljske skorje pa ne verujejo vsi, da je notranjost zemlje res tekoča. Poskusi so pokazali, da večine bazalta in drugih snovi, ki so globoko pod skorjo, ni mogoče raztopiti, ne da bi se obenem tudi povečal njihov obseg. Če je zunanji pritisk dovolj močan, se vkljub veliki vročini skalnati skladi ne raztope. Nekateri pravijo, da so v notranjosti zemlje deloma tekoči, deloma pa trdni pasovi in to zaradi »peči zemeljske notranjščine« — radioaktivnih elementov. Torij in uran, najtežja elementa v naravi, se vedno menjata zaradi gibanja in previranja svojih ato-niov, dokler končno ne dobita lastnosti — svinca. Med razpadanjem so nastali veliki toki in valovanje, ki je izvajalo toploto. Neki drugi učenjak je že pred pol stoletjem trdil, da se zemlja ne bi mogla vrteti okoli svoje osi, če bi bila v tekočem stanju. To je dokazoval z jajcem: kuhano jajce, ki je bilo znotraj trdo, se je lahko hitro vrtelo okoli osi, surovo pa ne. Ali velja to ludi za zemljo? Ta učenjak je tudi opozarjal na to, da bi prišlo pod vplivom sonca in lune do plime in oseke tekoče snovi v zemeljski notranjščini, če bi bila tekoča, kakor nastane pliima in oseka na morju. Zemeljska skorja bi se dvigala in padala kakor voda v morjih, emlja pa da ni žoga, s katero bi se narava igrala. Toda Michelson in Gale sta z odličnimi poskusi dokazala plimo in oseko v notranjosti zemljel Pet sto čevljev globoko pod zemljo sta zakopala steleno cev, napolnjeno z vodo. Pokazalo se je, da se zemlja čisto malo nagiblje vzporedno z gibanjem lune. Plima in oseka, ki sta jo ugotovila, pa je imela le tretjino tistega razmaha, kakor bi ga imela, če bi bila zemeljska skorja tekoča. Zemlja je petkrat težja od vode. Ker je skorja samo trikrat težja, mora biti notranjščina mnogo težja. Ta raizlika se da razumeti tako, da se dajo vsi elementi stisniti in tako postanejo težji. Isto je z zemljo. Kadar poka skorja... Pritisk na skorjo prihaja iz notranjščine. Če skorja na kakem mestu poči in dobi notranja sila izhod, pride na površje mnogo lave. Na splošno je vsaka snov v zemlji na svojem mestu. Pri zmerni temperaturi se spremeni parafin že pri pritisku ene atmosfere v tekoče stanje. Pri pritisku 30.000 atmosfer bi raznesel tudi jeklene stene. Tako so vse snovi v zemlji stisnjene in nekako »spravljene«. Zemlja je stara in mnogo trpi zaradi pogostih in velikih potresov. Vulkanske eksplozije včasih popolnoma menjajo lego raznih skladov v notranjščini zemlje in tako pride do katastrofe, nastane lokalni potres. Večji potresi nastanejo navadno zaradi večjih sprememb v skorji. Zlom skorje se zaradi elastičnosti zadržuje tako dolgo, dokler ne doseže nihanje najvišje točke, potem pa skorja ne vzdrži več in poči. Mase skladov se rušijo in drve v nastale praznine, elastični valovi pa se širijo na vse strani od središča. Hitrost, s katero se širijo ti potTesii, merijo seizmografi. Hitrost širjenja potresov je tem večja, čim globlje v zemljo segajo razpokline. To je dokaz, da elasticiteta in vibracija naraščata z veča-jočo se globino. Povprečni tresljaji pa se lahko Širijo samo v trdi snovi. Zvon iz mehke snovi ne bo nikdar zvonil. Zemlja torej ni zemlja, marveč jekleni zvon. Piazza di Jelačič a Zagabria, capitale del regno croato. — Jelačičev trg v Zagrebu, prestolnici hrvaškega kraljestva. Prvi skok s padalom Vsak otrok ve danes za padalce. Iz dneva v dan čitamo v vojnih poročilih o padalcih in se čudimo njihovi pogumnosti. Gotovo nas bo zanimal opis prvega skoka s padalom. Februarja leta 1915. se je zglasil Kurt Wie-czorek pri vodstvu nemškega ogledniškega letalstva kot vojni prostovoljec. Kmalu po tem je bil dodeljen opazovalnim balonom na fronti v Champagni. Pri neki vaji je rekel svojemu ■poveljniku, ko je gledal, kako 50 metali iz balona vreče peska, da se je lažje dvigal, da bi bilo pametneje, če bi namesto vreče peska spustili z balona človeka. Poveljnik je na njegov predlog pristal, moral pa je zaprositi za dovoljenje pristojnih vojaških oblasti. Ko je dovoljenje prišlo, se je ponudil Kurt VVieczorek za skok s padalom. Pred skokom se je najedel ocvrtih jajc s krompirjem, nato pa se je podal z nekim poročnikom v balon in se spustil v zrak. »Ko smo bil 250 metrov visoko«, tako pripoveduje Wieczorek,« je začel pihati močan veter. Najprej sva spustila z balona vrečo peska. Potem sem se s težavo skobacal na rob koša, v katerem sva bila s poročnikom in pogledal na uro, misleč si za trdno, da bo to moja zadnja ura. V naslednjem trenutku sem skočil. Z glavo navzdol sem drvel proti zemlji. Mislil sem. da sem že izgubljen. Toda v tistem trenutku se je že odprlo padalo. Zibal sem se v velikih lokih in se počasi bližal zemlji. Močan veter me je podil po zraku kakih 000 metrov naprej od tistega mesta, kjer sem odskočil. Pod seboj sem videl fotografe, kako so bežali za menoj, ker še pač nikdar niso videli takšne pustolovščine. Že sem mislil, da je vse v redu, ko se mi je začel razpenjati pas. s katerim sem bil privezan na padalo. Premalo je bil pritrjen na prsih in mi je začel polzeti vse višje proti pazduhi in naprej proti vratu. Če bi se mi pas snel preko vratu, bi bil izgubljen. Zato sem raztegnil roke in jih držal trdno tako, da sem jih premikal samo v komolcu. Hladnokrvno sem segel v žep. si prižgal cigareto in mirno čakal, da prijadram na tla. Pod seboj sem videl fotografe, oficirje, v daljavi pa obrise Reimsa s slovito katedralo. Po preteku dveh minut in pol sem brez kakršnega pretresa pristal s cigareto v usiii Moj poveljnik se ni toliko čudil srečnemu koncu moje pustolovščine, kakor cigareti v mojih ustih. Ko sem s častniki proslavljal ta dogodek v neki gostilni, je prispelo odlikovanje z železnim križem drn^e vrste. Pozneje je Kurt Wieczorek popravil pas pri padalu in se ponovno ponudil za padalca pri Zeppelinu. Niso ga sprejeli. Tako je bil ta junaški skok prvi in zadnji skok v njegovem življenju. Pozneje se je posvetil skrbi za vsakdanji kruh in ni več mislil na spuščanje s padalom. Še danes pa nosi pri sebi porumenelo sliko svojega prvega in zadnjega skoka s padalom, ki ga predstavlja kot predhodnika današnjih padalcev. Nevljudno »Gospod Senica, šalo, ki ste mi jo sedaj pripovedovali, sem slišala že takrat, ko sem bila ie majčkena deklica.« Veduta di Roma, capitale delllmpero italiano. — Pogled na Rim, prestolnico italijanskega Imperija. Ali naj bo moj sin rokodelec? »Oprostite, tako stara )>a še res ni.« V nekdanjih boljših časih se staršem nt bilo treba ukvarjati s poklicem svojih otrok glede na gospodarske možnosti. Takrat smo le preiskali otrokove želje, jih spajali s svojimi lastnimi nazori, upoštevali smo njih darovitost in vsa zadeva je bila rešeno. To preprosto ln naravno stainje je v dobi j>o prvi svetovni vojni počasi minevalo. Dandanes videvamo sko-raj_ same prenapolnjene jx>klice in skrb za nase otroke nas davi ko mora. Sedanja, nezdrava zvrhanost akademskih in tudi trgovskih poklicev je povzročila, da se v poslednjem času tudi tako zvani boljši krogi ozirajo na to, kako bj svoje otroke pritegnili v gospodarsko bolj solidno in donosno rokodelstvo. Pričujoče besede naj bi z raznih gledišč pojasnile vprašanje, ali »naj bo moj sin rokodelec«. Svetovalec govori »Otrok naj se le tedaj uči rokodelstva,« pravi tozadevni izvedenec, »če je k temu prav posebno nagnjen. Otrok, ki kaže posebne sposobnosti za odličnega trgovca, ne bo dooer rokodelec.« Današnja težnja, da naj se izuče rokodelstva tisti otroci, ki bi se bili včasih šolali v gimnaziji- in na univerzi, ni prava pot Za rokodelstvo. Vendar je treba gledati na to, da so tudi rokodelci na tisti duhovni višini, kakršne je rokodelstvo potrebno, da ostane na sedanjem višku. Dognano je, da poedini rokodelci nimajo potrebnih vajencev, 'lako je na primer težko dobiti pripravne vajence za ffraditeljer. or^el in klavirjev. Tudi strojna in esna industrija sta potrebni izbranega člove-Skega materiala. Pomanjkanje vajencev je Opaziti tudi pri kemični industriji, pri vulka-ttlz.iranju in ključavničarjih. Iz vseh slojev prebivalstva pa je polno dečkov, ki si na vso. moč želijo, da, hi postali rokodelci. Če bi vse te fante, ki' kV SflijO- rokodelstva za poklic, natančno prebrali, bi dobili le, dobre rokodelce. Zapomniti si moramo, da spada sleherni otrok, ki je darovit za rokodelca, samo k rokodelstvu. Zadovoljnost rokodelca Neki profesor, ki je sam jako vnet rokodelec, pravi: »Če se sme kak fant izučiti rokodelstva, naj nikar ne gre mimo te svoje sreče.« Seveda naj pride k rokodelstvu le tedaj, če je prej dobro izšolan, tako šolanje pa daje dandanes samo klasična gimnazija. Naj se nikar ne slepimo s tem, kakor da bi moral biti rokodelec neveden in da ie dovolj, če je priročen in izurjen. Da je kdo dober, pravilen rokodelec, mora vsebovati tudi potrebno svetovno naziranje, pravo, strnjeno podobo sveta. Svetovno na7iranje, v katerem varno počiva, je temelj solidnega rokodelstva. V današnjih časih, ko ne sme nihče pričakovati, da si bo nabral materialnih zakladov, morajo starši po^ skrbeti za to, da so njih otroci deležni vsaj notranjega zaklada, predvsem krščanske vere, in ta zaklad si pridobivajo v srednji šoli. Vprašanje, »ali naj se moj sin izuči rokodelstva,« je treba proučiti z visokega moralnega stališča. Otroka ne smemo dati prezgodaj v uk. Ne smemo ga vtakniti v delavnicOj dokler ni vsaj nekaj izobražen. Čim starejši je fant, čim več se je naučil, tem bolj pristno je njegovo nagnjenje, tem bolj zdrava je njegova ljubezen do kake stvari. Ce se fant po gimnazijski maturi odloči, da hoče postati rokodelec, naj mu tega nihče ne brani, saj govori tedaj zares izvoljenec, ki se resnično zaveda, kako je lepo, da znaš narejati stvari, ki ostanejo, ki so trajne, čeprav bo vse drugo minilo. To je velika sreča rokodelca; stvaritelj je, ki iz mrtve snovi nareja lepe in potrebne reči, kar ima brez dvoma več smisla, ko pisanje v pisarnah. Rokodelec, ki s splošno, dobro izobrazbo, ki mu tudi praktično jako pomaga, izpolnjuje svoj poklic, bo več kot samo nadomestek stroja. Tak rokodelec bo človpk ki zna sj>opolnje-vati svoje življenje z delom in ki bo v tem delu tudi zadovoljen in srečen. Kaj pravi vzgojeslovjo Odličen visokošolski profesor je dejal: »Če imajo dobro situirani starši namen, da bi dali svojega, za rokodelstvo darovitega sina izučiti za strokovnega delavca, potem tra morajo čim prej začeti vzgajati za ta poklic. V mnogih družabnih slojih tudi še v teh dneh ne upoštevajo rokodelstva kot socialno dobrino. Marveč se jim rokodelec dozdeva le kot nekakšen boljši delavec, kot človek, ki je plo-bodo spodaj pod državnim uradnikom aH javnim nameščencem, lega predsodka se moramo pravočasno izinehiti. Če se ne bomo tega iz-nebili, se bo fant malo zmenil za svoje nagnjenje ali ga bo celo zatrl, ali pa bo — če bo navzlic svoji volji prisiljen v tak poklic, svoj živ dan nesrečen človek.« II Vicjno O.iente. Sono segnate chiaramente le sorgenti della nafta, come pure ambedue le condutture petrolifere conducenti al mare. — Bližnji vzhod. Jasno so označeni petrolejski .vrelci in oba oljevoda k morju. Due vestiti eonfemporanei per fe spose. sodobni obleki za neveste. — Dve Naša kuha Jetrna ali vranična juha. Jetra ali vranico nastrgaj. Iz masti, moke in čebulo naredi pre-žganje, ga gladko razmešaj, zalij s precejeno kostno ali govejo juho ter pusti, da se moka pokuha. Nato s šibico zamešaj vanjo nastrgano vranico ali jetra, osoli, popraj, dodaj malo smetane in pusti, da prevre. Serviraj s kakim opečenim kruhom ali ponvičnikom. Kruhov ponvičnik. 30 dkg kruha razrezi na drobne kocke, zabeli ga s prepraženo čebulo in petršiljem, polij ga z mlekom, v katerem si raz-žvrkljala kako jajce, in osoli. Ko se je kruh dobro razmočil, namaži zmes za prst debelo na poma-ščeno pekačo in speci, ohladi, zreži na kocke in serviraj. Krompirjev ponvičnik. Dve žlici masla vmešaj penasto, dodaj kak rumenjak, eno in pol žlice zdroba, prepražen petršilj, eno in pol žlice moke, sol, kuhan in pretlačen krompir ter sneg. Namaži zmes za prst debelo na pomaščeno pekačo in speci, ohladi, zreži na kocke in serviraj. Ječroenčkov golaž. Četrt litra fižola prejšnji večer namoči, drugi dan ga zavri, odcedi in nanovo zalij s toplo vodo, osoii in skuhaj. Na dve žlici masti duši zrezano čebulo, na majhne koščke zrezano mastno svinjino, da nekoliko zarumeni. Prideni v vroči vodi opranega ječmenčka, sol, papriko, malo kumne. Ko vse nekoliko predušiš, prideni še fižol s fižolovko vred ter kuhaj dve uri. Vmes malo zalivaj, kolikor je treba Star petelin v omaki. Osnažetiega petelina prereži čez pol in zalij z vodo, kisom, malo vina, da je pokrit. Pridaj pol korenja, pol čebule, lavor-lev list, sol, klinček, cel poper. Pokritega pusti vreti dve uri. Naredi prežganje iz masti, malo zre-zane čebule, malo sladkorja in moke. Zalij ga z juho, v kateri se je kuhal petelin, in prevri. Petelina nareži, poli j z omako, katero si okisala z limo-novim sokom. Kašnata juha z zelenjavami. Na masti prepraži narezano korenje, korenino petršilja, ohrovt, kolerabo, zelje, potem čebulo in na to moko. Zalij z kašo, osoli. Prav dobro se prilega si prepražila z zelenjavo ali sesek-svinjino. Zaliješ tudi lahko s vinj-sko juho. Ce imaš malo zelenjave, pridaj tudi kak na kocke zrezan krompir. Krompirjevi štruklji: Krompirjevo testo razva-Ijaj in pornaži z drobtinicami, ki jih zarumeni v masti. Tesno ga zvij, zavij v prtič in kuhaj pičle pol ure v slanem vrelem kropu. Kuhanega zreži na poševne prst debele kose. ki iih zone t zabelil. Mali oglasi V malih oglaclli valja vsaka b«s«da 1 din; tanltovanjtld oglati 2 din. D«b«lo tiskana naslovna beseda s« računajo dvojna Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglati t« plačujejo takoj prt naročila — Pri oglatih reklamnega značaja te računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 5 din. — Za pltmene odgovore glede malih oglasov treba prlloiltl znamka B Službe j Dobe: Kuharica v starosti 30—48 let, kl ima veselje služIti na deželi, kl zna kuhati kmečko ln nekoliko boljše, zna peči kruh, da Jo pridna, poštena ln zanesljiva, se sprejme na večjem pose stvu blizu Ljubljane. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Kuharlca«-7903. Uomo volonteroso dl 27 anni, eolla medla, parla e srlve perfetamen-te la Ungua slovena, ser' bo-croata e Italiana, cerca qualunque servlzlo. Indl-rlzzo : redazlone dol »Slo venec« 7945. Korespondenta perfektnega Italijanskega sprejmem. Prednost nekoliko prakse v lesni stroki. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7981. Sobarico sprejmem za hotel. Plača 500 do 600 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »PoStena« 8002. Hlapca za vsa kmečka dela — lsče Breceljnlk, Dravlje-LJubljana. Gospodična s trgovsko Solo, s popolnim znanjem Italijanščine, lSče namestitve v trgovini aH Industriji Itd. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna ln poStena«-7957. 16 letno dekle italijanščine veSča, s trgovsko šolo v Gorici — sprejme primerno sluibu Ponudbe ra upravo 'Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 8025. Kuharica z gospodinjsko Solo, večletno službo v boljših hišah želi službe na Gorenjskem. — Ponudbe na upravo Slovenc pod »Ku-harlca«-8067. Opeko zidno, več tisoč kosov -prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8047. Star štedilnik na tri plošče prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8080. Posnemalnik popolnoma nov, velik, kapaciteta 450 litrov, naprodaj pri ABC, LJubljana, Medvedova cesta 8 (poteg kolodvora Slska). Rabljene čevlje moSke obleke ln rabljeno perilo kupuje ln prodaja Klavžer, Ljubljana, VoS-njakova ulica 4. Koruza semenska ln umetna gnojila pri M. Zore, Tyrseva 36. Kupujte pri naših inserentih! 1 i I i' Oddalo: Kompletno spalnico oddam takoj v najem solidni ln pošteni stranki. Kocmur, Društvena 34. Vsako nepremičnino v Ljubljani ln njeni okolici kupimo. »Reallteta«, Prešernova ulica 64-1, nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Trgovska hiša zidana pred dvemi leti, na prometnem kraju, brez konkurence, a koncesijo ali brez, se ugodno proda zaradi bolezni lastnika. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« 7875. 6(90 dinarjev nagrade dobi kdor sporoči, kje se nahaja kobila fuksa z belo liso na glavi, na strani očesa črno liso, bolj majhna, stara 8—10 let, številko žiga ne vem. Martin Kucler, Vel. Llgojna 97, p. Vrhnika. Pozor! Maribor-Ljubljana Lepo, veliko stanovanjsko hišo na najlepšem kraju središča Maribora zamenjam za primerno stavbo v LJubljani. Po nudbe na upravo »Slov., pod »Maribor« št. 8030, Vojno škodo kupujemo ln prodajamo. Rudolf Zore, LJubljana, Gledališka ulica 12. Vsakovrstno zlaio kupuje po aaJvlBjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica 4L 8 I Vol črn, star 7 let, rogove ima postrani, zastrlžena Številka 12, Je v oskrbi pri Blažlč Jožefu. Vel. Blatnik 12, p. Novo mesto. Iščem kobilo čresla smrekovo ln hrastovo, kupi vsako množino po zajamčeni ceni 80 din za 100 kg franko vagon ali usnjarna J. Lavrič, LJubljana, St. Vid pri Stični Pozor! Prodajal« in trafikanti pokrajine Ljubljanske. Nemške založbe časopisov in ilustracij dobavljajo svoje tiskovne izdelke za pokrajino Ljubljansko izključno le preko Generalne agenture za razpeiavanje tasopisov in ilustracij, Ljubljana, Gosposvetska 1. Poslovne ure od 9 —12 in 15 —18. Prosimo za takojšnja naročila. Dunajski in Graški dnevniki prihajajo vedno isti dan okoli poldneva v Ljubljano. Cena, ki ie navedena na naslovu Časopisov in Ilustracij, se ne sme prekoračiti pri prodaji. Postrežnico resno, zanesllvo, pošteno — sprejmem od 6.30—15. ure. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8029. Hlapca za poljska dela Iščem. -Babšek Franc, Ljubljana, Stopanja vas. Močno strežnico k bolni gospej sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8076. Fant vajen gostilniškega dela in na kegltšču, star 18 do 24 let, dobi takoj Blužbo v gostilni Klemenčlč, — Krekov trg 11. Usnjarskega pomočnika In učenca sprejme takoj Gliha Ivan, Kostanjevica, Dolenjsko. Pletiljo Izurjeno sprejme F. Kos, Žldov>ka ulica 5. Služkinjo ki zna kuhati ln Ima rada otroke, sprejmem. Pogoj : čista ln poštena. — Plača 300 din. Naslov v upravi lista pod St. 8066. B Službe j J šteje: Moški, s srednjo šolo star 27 let, govori in piše perfektno slovenski, srbohrvaški ln italijanski je-rlk. išče kakršnokoli zaposlitev. Naslov na upravo »Slovenca« pod 7944. I Sobe | Oddale: Prazno sobo poceni oddam. — Hišnik, Vllharjeva št. 37. Opremljeno sobo z souporabo kopalnice, s posebnim vhodom, takoj odda. Predjamska 25-1., Rožna dolina. Lepo večjo sobo svetlo, s posebnim vhodom oddam. Groharjeva ul. 16, spodnji zvonec Dvosobno stanovanje se odda s 1. junijem solidni stranki v Studen-tovskl ul. 9-1. Poizve se Istotam v trgovini. Dvosobno stanovanje s kabinetom ln kopalnico, oddam. StrossmayerJeva ul. 8. Vprašati hišnika. M: Sobo in kuhinjo alt dvosobno stanovanje Iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo pod »Reden plačnik«. Dve veliki sobi (ena lahko opremljena), oddam v centru. Ponudbe na upravo »Sloven.« pod »Pri sodnljl« 8035. Vrata - okna zasteklena ln popleskana, okenske mreže, dalje parket, obdelan kamen ln razni predmeti stavbnega materiala — naprodaj. Ogledati v skladišču. — JanSeva štev. 14, arhitekt Schell. Kravo s teletom dobro mlekarlco, prodam. Šmartno 35, p. Moste. Moderen globok voziček ln Šivalni stroj prodam. Zore, Narenčlčeva 3. Klavir dobro ohranjen prodam. Kožna dolina VIII 1 Enosobno stanovanje Išče starejša uradnica. • Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Upokojenka« St. 7741. Enosobno stanovanje ln kuhinjo za takoj Išče družina železniškega upokojenca lz Štajerske. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Solidna druži-na«-7958. 5-fi-sobno stanovanje komfortno, v središču mesta, Išče zdravnik za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zdrav-nik«-8092. Zamenjam 4-stanovanJsko hišo v Celju z enako ali večjo v LJubljani po možnosti s trgovskim lokalom. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zamenjam« 7965. Stavbne parcele pod Rožnikom, naprodaj. Informacije od 8.—12. ure v Udruženju narodnih železničarjev Masarykova cesta 14/1. desno. Hiša z gospodarskim poslopjem, njive, travniki ln gozd, eno uro od Novega mesta - naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7898. staro zlato, zlato zoDovfe In srebrne Krone knpajem po naJvlSjlb oenak A. KAJFEŽ »govina t arami in zlatnino preciina delavnica ca popravila vsakovrstnih nr Ljubljana. Miklošičeva 14 Elektromotor 6 ali 7 HP, malo rabljen, kupim. Ponudbe na upra vo »Slov.« pod »Kurivo« št. 7967. Kupimo vsako količino oglja, bukovih drv, tramov ln desk. — Ponudbe na »ExportIes«, Ljubljana, Tyrševa 15. Stroj za skoblanje širina 50 cm kombiniran z vdelanim motorjem, kupim. Tajner, Črnomelj. Vsakovrstno zlato brlljaat« io srebro kupule po oa|viS|lb cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Drobilec za kamenje 7. odgovarjajočim bobnom za sortiranje in drugo orodje za kamnolom kupi Vodnik, Podutik 28, p. 1 jubljana. j Poizvedbe j za živali Iščem konja prama na glavi Ima zvezdo, visok 159/169, star 6 let, jezik Ima na levi strani presekan. 2ig 312, če nI Izbrisan. — Sporočiti proti nagradi 500 din na Ivan Pakiž, Zamostec, p. So-dražlca. Zabukovec Janez iz Bločic št. 3, občina Stari trg pri Ložu, išče svoja dva konja z opremo ln voz, katere Je dal na vežbe v 16. art. polk na Ježlco. Konja sta dobila številko 1874 in 1875, vendar nI znano, ako so bile številke tudi vžgane. 1. konj alat cvetast, na prvi desni nogl nad kolenom Ima malo gobo. - 2. konj alat cvetast t. lis. na zadnji desni nogl pod kolenom mala bula. — Kdor ml da kakšne informacije, ali da jih najde, dam nagrado. »REAIITITA« posestna posredovalnica v Ljubljani j« samo » PREŠERNOVI ULICI S* Nasproti glavne polt« Telefon 44 - 20 ..SREBRO r PLATINO briljohte »HBROCDE SAFIR1E ftllllHE bisere itd strrinjkf nrkite ter umetnine PO NCUVlSjlH cenah Stara tvrdka 3os EBERLE UUBUANA TYR$EVA 2 Malo rabljen štedilnik kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8028. Otroški voziček globok, kupim. Ponudbe s ceno, na upravo »Slovenca« pod »Čeden« 8024 Rappresentanfe Albania, Dalmazia e teriiton ex Ju«oslavia, parli tedesco, eloveno, cerca primaria t asa prodottl profumeria. Scrivere: Casseta 107 D., ITnlone Pubblicita Italiana, Milano ZflSlOPnlhfi ali akviziterja za Albanijo Dalmacijo in ozemlje bivše Jugoslavije, govorečega nemško in slovensko, išče vodilna parfumerija. Pisati: Cassetta 107 D.( Unione Pubblieitfc Italiana, Milano. ' Iščem konja 5 let starega, črn pram, na čelu zvezda, na nosu lisa, prve dve nogl ln zadnja leva bele do blpeljna. — Kdor bi kaj vedel, naj sporoči proti dobri nagradi na naslov: Ivan Vida, Kodeljevo, Adamič-Lun-drova ul. Ljubljana. Iščem črno kobilo kl Ima na zadnji levi nogi bincelj bel, na glavi Ima belo liso. žig št. 286. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 7946. Iščem konja prama z zvezdo na glavi, oguljen od komata. — Leva prednja In obe zadnji nogl napol bele. 2lg St. 541. — Oddan v 16. art. polk v 4. baterijo v Ljubljano. -RazpuSčen pri Višnji gori. Kdor kaj ve, se prosi, da sporoči proti nagradi 600 din na naslov: Franc Strmole, Gornn Prapreče St 1, St. Vid pri Stični, j z zvezdo na glavi, z žigom St. 1159 ter komat ln voz z žigom 201. - Kdor Ima, naj sporoči proti nagradi na naslov: Opekarna Sitar, Ljubljana VII. Lepo nagrado dobi kdor ml sporoči, kje se nahajata konj pram brez znakov, žig 3025, vis. 146, ln kobila fuksa, na glavi malo liso, podobno bosan sklm, žig 6. vis. 147. Ludvik Urbas, Bezuljak, Begunje pri Cerknici. Iščem konja fuksa * let starega, bolj neroden, precej težak, kratka griva, rep do kolen, lisa na glavi, žig 209. Kdo kaj ve o nJem, naj sporoči proti nagradi 1000 din na Jereb Jože, Stara Vrhnl-pa 44, p. Vrhnika. Nahaja se konj »Svorc pram«, leva zadnja noga bela, deBna noga je spodaj otečeno od kakega udarca, brez vsakega znaka od bivše vojske, pri Francu BrčulJ, Zden-eka vas 24. p. Videm—Do-brepolje. 500 dinarjev nagrade dam onemu, kdor ml sporoči, kje se nahaja moja kobila prama, lepa, stara 9 let, griva črna valovita, glava majhna, viš. 163, zadnja desna noga v vtnelju bela* zadnje desno kopito belo, na prednji nogl žig 233, oddana 7. vodu pri Skofjl Loki, razpuščena v Mirni. Sporočiti na Rode Jože, Stara Vrhnika 27, p. Vrhnika. čltajte in širite »Slovenca« l Iščem konja fuksa s St. 2187, z malo belo zvezdo na strani čela, 8 let star, visok 158/179 cm, prednje noge ravne, griva In prednje noge v blc-lih malo pristrižene. Dam 500 din nagrade. - Ivan Stražišar, Barovnlca 35, pri Ljubljani. 1000 din nagrade dam tistemu, kdor kaj ve o konju fuksu-šlmlu. Na glavi ima zvezdo, zadnje noge bele, visok 167 cm, Btar 7 let, brez žiga. RazpuSčen okrog Iga. Valentin Rode, Stara Vrhnika Stev. 41, p. Vrhnika. Iščem konja prama na rebrlh temnejši znak, zadnja desna noga za bl-celjnom bela. Na glavi mala lisa. 2ig 3257. Sporočiti proti nagradi 600 din na: Mlakar Štefan, 2ažar 4, p. Vrhnika. Iščem dve kobili fuksi Prva je 14 let stara, z majhno zvezdo na čelu, na prednji levi nogl kopito visoko, majhno, na desni široko, nizko. Mera 152/187, sliši na ime »Mala«, št. žiga 137 ln oprema z Isto številko. Oddana je bila v 22. vod k Sv. Duhu pri Skofjl Loki. — Druga je svetla fuksa, z majhno zvezdo na glavi, stara 6 let, glavo nosi zelo po-2350, razume na Ime Fuk konci, visoka 162, obseg 190 cm, žig 2350, razume na ime »Fuksa«, Rep ima do kolen pristrižen. Oddana v 16. artiler. polk v Ljubljano, takoj poslana v Koseze v 3. vod. Kdor mi sporoči, kje se nahajata, dobi 2000 din nagra> de. Kdor kaj ve o njih, naj sporoči na: Goolb Janez, Iška vas 35, p. Ig pri LJubljani. Vse občinske urade ln privatnike lepo pro sim, ako ml sporoče, kje se nahaja kobila fuksa. -Ima pristrižen rep, nekaj belkastih dlak po životu, na glavi podolgovato belo liso z žigom St. 7. Visoka 160 cm. Dam 500 din nagrade. Zalar, Lešnjake 4, Sv. Vid nad Cerknico. 500 dinarjev dam kdor ml pove za konja prama, desna zadnja do blelja bela, na desni strani noge na kosti okrem-pan, z belo liso na glavi, 9 let star, meri 158/170. Verblč Janez, Stara Vrhnika 69, p. Vrhnika. Iščem dve kobili fuksi Prva Je 14 let stara z majhno zvezdo na čelu, na prednji levi nogi kopito visoko, majhno, na desni široko, nizko, mera 162-187, sliši na Ime »Mala«, žig 137 in oprema z Isto številko, oddana je bila v 22. vod k Sv. Duhu pri Skofjl Loki. — Druga Je svetla fuksa, z majhno zvezdo na glavi, stara 6 let, glavo nosi zelo pokonci, mera 162-190, žig 2350, sliši na ime »Fuksa«, rep do kolen pristrižen, oddana v 16. art. polk v LJubljano, takoj poslana v Koseze v 3. vod. Kdor ml sporoči, kje se nahajata, dobi 2000 din nagrade. — Kdor kaj ve o njiju, naj sporoči na naslov: Golob Janez, Iška vas 35, Ig pri Ljubljani. Veliko trgovsko podjetje išče v strogem centru pritlične lokale za pisarne. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca" pod „Ceoter 7659" Križanka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 ]2 13 Besede pomenijo: Vodora vno: 1. Pritrdilnica — del naslova — turški oblastnik — kratica pri električnem toku. 2. Moštvo, oddelek — zemeljski izkop — razmerje, odnos. 3. Pločevinasta stekleničica — posest. 4 Tanka ženska tkanina — starogrški bog vetrov — majhno leseno poslopje. 5. Posoda — velika vojaška enota — osebni zaimek. 6. Rastlina — kožni izpuščaj — pridevnik. 7. Rokodelec — prebivalci balk. pokrajine. 8. Postranska, toda važna stvar — ogrinjalo. 9. Jezikovna značilnost Dalmatincev — vsebuje, poseduje — cvetna oblika — egipt. božan. Navpično: 1. Slovenski pisatelj — sila. 2. Vrsta naglasa — civiliziranost. 3. Španski pisatelj (Krave arene). 4. Razum — veznik. 5. Južina — evropska prestolnica. 6. Razdobje, doba — žensko krstno ime. 7. Beloglavi jastreb — posoda. 8. Prevozno sredstvo. 9. Strast, pohlep — pevska nota — telesna poškodba. 10. Zavetišče — moško krstno ime. 11. Veznik — zelenica. 12. Sladkovodna riba — obrtnik. 13. Najpogostejša tekočina — čreves. bolezen. Sladkor iz buč V Bosni in v Dalmaciji je zelo priljubljena buča, takoimenovana »lubenica«, ki je bila nekaj let že tudi na ljubljanskem trgu. še več je tega sadeža v južni Italiji. Tam je »lubenic« in »d in j« toliko, da jih zbirajo iu vozijo v posebne laboratorije, kjer dobivajo iz njih sladkor. Do sedaj so iz teh buč pridobivali samo nekaj sladkorja za najpotrebnejšo domačo uporabo, lani pa so v Palermu ustanovili prvo tovarno zapridobivanje sladkorja iz dinj in lubenic v večjem obsegu. Ta sladkor prihaja v promet v obliki sirupa. Finejšo vrsto tega sladkorja uporabljajo za sladkanje jedil, slabšo vrsto pa za dodatek alkoholnim pijačam. Vata iz stekla Zadnje čase večkrat čitamo, da so začeli izdelovati mnogo surogatov iz stekla. Tako smo slišali o steklenih vlaknih, o blagu iz stekla, sedaj pa delajo v Nemčiji tudi stekleno vato. To vato lahko v zimskem času na razne načine uporabljalo po vrtovih. Ta nova lahka snov je podobna bombažni vati Rastline lahko z vato ovijejo in jih tako zavarujejo pred mrazom. Ta zaščita je mnogo uspešnejša kakor navadna zaščita iz stekla. Steklena vata se ne razbije, je lahka, nezgorljiva in ne trohni. Pozabljivi Tine »Gospod profesor ni doma,« je rekla služkinja, ki je v temi pomolila glavo skozi vrata, svojemu gospodarju, ki je v raztresenosti trkal na vrata. šel«>A' tak0,< PraVi Tine> >b°m pa Pri" • Morska voda mora vsebovati neke posebne, doslej še nepoznane sestavine, od katerih je odvisno življenje rib Ce namreč damo morske ribe v tako vodo. ki je kemično narejena iz vseh poznaih setavin, kaiere vsebuje morska voda, kmalu poginejo, če dodam tej vodi vsaj dva odstotka prave morske vode. ostaneio ribe živ9 B Poizvedbe | za živali Iščem kobilo fukso 51g 518, malo cvetasta, bolj temna, bila v 4. bat. v Hrastju, razpuščena v Zalnl pri Lučnah. 1000 din nagrade, kdor ml Jo Izsledi. Marinko Ignac, Vna-nje gorice 12, Brezovica. 2000 dinarjev nagrade dam tistemu, ki ml sporoči, kje se nahajata kobili fuksi z opremo : 1. sliši na ime »Pubi«, vis. 154-174, stara t let, na glav! bela lisa, pri prednji levi nogi pod vampom ima lisa. Po životu precej mešana z belo dlako. 2. »Luca«, vis. 159-173, stara 6 let, boji ee dežnika, glavo nosi precej pokonci, griva močna, na glavi bela lisa, po životu nekoliko pomešana ] eb belo dlako, ne ve se ali imata žig ali ne. Sporočiti na Čuden Jože, Dragomer št. 20, Brezovica pri Ljubljani. 600 dinarjev nagrade dam tistemu, ki mi pove, kje se nahaja konj pram, 7 let Btar, žig 585, vis. 160, na glavi mala lisa, zadnja desna noga pod vincelnom bela, na zadnjih nogah od zadaj ima rape, glavo ne nosi pokonci, bolj pobeSe-nega križa, bil je v 4. bateriji, razpuščen pri Lu-čah na šoli. Sporočiti Mariji Pleško, Šmartno 5, p. Moste — Ljubljana. i Iščem kobilo fukso m žigom 518, malo cvetaeta, bolj temna, bila oddana v 4. bat. v Hrastju, razpuščena v Žalni pri Lučnah. 1000 din nagrade dam, kdor mi jo izsledi. Marinko Ignac, Vnanje Gorice 12, Brezovica. Iščem konja z žigom 758, zelen Simei, star 6 let, visok 165 cm. Dan 1000 din nagrade, — Dovč Feliks, Zalog 12. Iščem vola žig na rogu št. 294, teža 600 kg, star 6 let, barve rujave (montafonec), glava kratka ln temnorjave barve, roge pokončno zakrivljene; voz z lojtrami, žig 295, ki Ima tablico s spodnjim naslovom. Sporočiti proti nagradi Kune Avgustu, Dol. Logatec 4. Pram štev. 46 težak, na levem očesu slep se dobi na Ruperč vrhu potom občine Smlhel Sto-plče. Iščem konja rdeče barve, »Pubi«, žig 1337, visok 158, štr. 180, na glavi mala zvezda, leva zadnja noga bela. Kdor kaj ve o nJem, dobi 1000 din nagrade. Ko-bal Franc, Dol, Logatec št. 170. 2000 din dobi oni, ki ml sporoči, kje se nahaja kobila Fuksa, žig 238, na vratu ima N. K., po vratu je bila ožuljena — ln pa voz ln komat. Fr. Samotorčan St. Vrhnika S, p. Vrhnika. 2000 din nagrade dam tistemu, ki mi sporoči, kjo Be nahajata dobili fuksi z opremo. — 1. sliši na ime »Pubi«, vis. 154/174, stara 6 let, na glavi bela lisa, pri predni levi nogi pod vampom črna lisa. Po životu precej mešana z belo dlako. — 2. »Luca« vis. 169/178. stara « let, boji se dežnika, glavo nosi precej pokonci, griva moiim, na glavi bela lisa, po životu nekoliko pomešana z belo dlako. Ne ve se ali imata žig ali pa ne. Spo-ročiit na: Čuden Jože, Dragomer 20, Brezovica pri Ljubljani. 600 din nagrade dam tistemu, ki ml pove, kje se nahaja konj pram, star 7 let, žig št. 685, visok 160 cm, na glavi ima malo II-bo, zadnja desna noga pod bincljom bela, na zadnjih nogah od zadaj ima rape, glavo ne nosi pokoncu, križa je bol pobešenega, bil je v 4. bat., razpuščen pri Lučah na Soli. Sporočiti na naslov Pleško Mariji, Šmartno 5, p. Moste-jubljana. Iščem konja vozove In komate. Konj rdeč šlmel, star 8 let, žig 615, glavo nosi pokonci. Kdor ga poišče aH pripelje na dom, dobi 2000 din nagrade. Voz, težak, odpeljan lz Hinj, ima osi močne po 30 kg, težka kolesa, 8 cm Stroke Sine, nove konce, močne lestve, na koncih ima zakrivljeno železo; ker se je vozil les na njem brez ročič. Za ta voz dobi nagrado 1000 din. Drugi voz odpeljan iz Mokronoga 61 Ima na koncu štange — v dobrem stanju. Ima zavore na prednjih In zadnjih kolesih. štne 6 cm široke ter krivo roče okrog lestev na ročicah. Kdor mi pove zanj, dobi 1000 dtn nagrade. Voz se baje nahaja v St. Jerneju na Dol. Dva komata St. 60 ln 51, vzeta tudi v Mokronogu. Kdor mi jih prinese na' za j, dobi za vsakega po 600 din. Ivan Gartroža, gost., Sp. Zadobrova 5, D. M. v P. pri Ljubljani. I • Iščem vola ■ žigom na rogu St. 294, teža 500 kg, star 6 let, rjave barve (montatonc), glava kratka ln temnorjave barve, roge pokončno zakrivljene. — Voz z lojtrami št. 295, ki ima tablico s spodnjim naslovom. Sporočiti proti nagradi. Kune Avgust, Dol. Logatec, St. 4. Iščem konja zelenega šimelna, star nad 10 let. Ima razra ščene zobe, pri čiščenju nemiren. Mera 160/177, z žigom St. 764. Kdor ve kaj o nJem, naj sporoči proti nagradi na: BrlcelJ Antonija, Bizovik 4, pošta Dobrunje. 700 din dobi kdor sporoči, kje se nahaja konj temnordeč bolj kostanjeve barve, griva črna in pristrižena, obe zadnje noge in predna leva okrog kopita bele, rad grize, glava srednje oblike, brez žiga, meri 151/163 cm, star 10 do 12 let. Sporočiti na: Košir Jože, Vel. Ligojna št. 23. p. Vrhnika. Dobro nagrado dobi, kdor mi pove, kje se nahaja kobila prama, na glavi ima belo liso ! desno oko se solzi. Zadnjo ln prednjo nogo ima belo. 21g 76. Jože Ku-naver, Savlje 29, p. Je-I žica. Iščem dva konja proti nagradi. Konj pram je visok 164, zadnji nogi švedrastl, kopita nastop-ljena, na čelu majhna zvezda; kobila fuksa, lisa na glavi, vis. 165, za prednjo nogo na desni strani mala Jamica od nekdanje rane, na rebru obrunek. Oba brez žiga, razpuščena Klošter-Smlhel pri Novem mestu. Vinko Nago-de, Verd 13, Vrhnika. Iščem konje kobilo »Lilo«, črno, bela lisa na glavi, košat rep, zadnja leva noga spodaj do 16 cm bela, malo otekla in stoji malo postrani na ven z njo; druge tri noge malo bele; — konj »Hldran«, črn, na glavi malo belo liso, zadnji nogi do 15 cm spodaj beli, sprednji manj, smrček ima malo zatrgan, glavo nosi pokonci; oddana sta bila v Škofjo Loko 6. vodu; baje Stev. 27; — konj »Karo«, temen bram, na glavi liso, glava velika, zadnjn leva noga otekla, štev. 269 ali 260, vsi trije precej visoki, nad 15 ln pol pesti. Za vsakega konja dam 2000 din, kdor ml gA odda. — Josip Andlovic, Škofljica. Dobrega konja za kmečka dela prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8062. Credito Italiano Banca Sede sociale: GENOVA Direzione centrale: M1LANO Capi tale e riserva: Lit. 623,394.040'— Sede di Trieste: Piazza C. Ciano d 1 i n t e r e s s e nazionale Tati« 1« operaxlonl di banca, cambio • bora«. Servizio »pečale per I« relazloni commerciali con 1'estero. Filiali ln tutta Italla. Bancbe a I f i 1 i a t e: Banca Dalmata dl Sconto: Žara. Spalato, Sebenico • Banca Italo Francese di Credito: Parigi. Nizza, Tunisi • Banco Italo Egiziano: Alessandria, Cairo. Port Said ecc. • Banca Italiana per la Cina: Sciangai • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paolo, Kio de Ja- neiro, Buenos Aires ecc. Credito Italiano Zavod obče narodnega as n C a f Sedež družbe: GENOVA Centralna direkcija: M1LANO Glavnica in re?.erva: Lit. 623,394.040*— Sedež v Trieste: Piazza C. Ciano Vsi bančni, tečaja! in borzni poill. Speciialna služba aa trgovske posle s inozemstvom. Podružnice po vsej Italiji. Združeni in a I i 1 i i r a n i zavodi: Banca Dalmata di Sconto: Zader, Split, ftibenik • Banca Italo Francese di Credito: Pariš, Niča, Tunis • Banco Italo Egiziano: Aleksandrija, Kairo, Port Said itd. • Banca Italiana per la Cina: Šangaj • Banca Italo Belga: Antwerpen, San 1'aulo, Rio de Ja- neiro, Buenos Aires itd. Iščemo kobilo žig 3527, stara 5 let, z liso na glavi. Poštenega najditelja prosimo, da sporoči na naslov: Petrov-čič Frano dediči, Borovnica 84. 1500 Din nagrade izplačam takoj onemu, ki mi sporoči, kjo ee nahaja "konj »pram«, k. dor. gruž. obe zadnji nogi beli, na smrčku majhna bela lisa. mera 154/172-1934 št. 286 na kopitu. Konj je bil oddan v Ribnici v bojno komoro. Kdor bi o konju kaj vedel, naj »poroči proti omenjeni nagradi Bizjaku Francu — Sevnica. Nagrado 1600 dinarjev prejme oni, ki ml sporoči vsaj naslov, kje se konj sedaj nahaja. Iščem konja fuksa žig 412. vis. 146/162, star 9 let, pri napajanju hoče biti hud, pri vožnji se rad naslanja z glavo na drugega konja. Kdor ga ima ln sporoči, dobi 500 dinarjev nagrade. Maks Anžur, Roje, p. Velika Loka. Dolenjsko. Obveščam Gorenjce! Tu se nahaja konj, rdeč fuks, glava nese pokonci, na levi strani od križa proti repu ima črno 11-sko, žig 58, pustil ga je 40. pegpolk. — Naslov v upravi lista pod št. 8086. Vem za konja fuksa, žig 1113. Naslov v upravi lista pod št. 8084 Iščem črno kobilo žig 1338. Najditelju dam 1000 din nagrade. Koren-čan Franc, gostilničar v Dolenjem Logatcu. Damsko in moško kolo tovarniško nova, najboljše italijanske znamke, za zelo nizko ceno naprodaj. Generator delavnica na Tyrševl 13 (Flgovec) na levem dvorišču. Kolesa! rabljena ln nova se Izplača kupiti pri »Prometu«, tel. 43-90. (Nasproti Križanske cerkve). Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled. 300 dinarjev nagrade dobi tisti, kdor Izsledi skoraj novo moško kolo znamke »Presto«, rekvirtrano na cvetno nedeljo v Kranju. Evld. št. 204342, tovarniška št. 761197. Sporočiti na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Presto«-7997. Pohištvo Moderno pohištvo sobno ln kuhinjsko s po sodjem ln kurivom, takoj prodam, eventuelno s stanovanjem. Polzve se: v gostilni Urek, Poljanska cesta 65. IU'.IMiNI Vajenca za slikarstvo In pleskarstvo sprejmem. Vprašati Ambrožič J., Glinška 7t I. nadstropje. Vajenca za kolarsko obrt, z vso oskrbo, sprejme — Jože Pavčnik, Hrastje št. 12t Moste pri LJubljani. Krojaškega vajenca sprejme Faganel, Gospo-svetska o. 8-II. (v Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in lotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Kupim pohištvo za 1 osebo, kompletno ln čisto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Clsto«-7989. |Penroc| Družabnika (družabnlco) Išče mala zelo zaposlena tvornlca b 160.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Fiksen mesečni zaslužek 10.000.-8070. Obvestilo Z današnjim obvestilom izjavljamo, da g. Matija Škerget, LJubljana, Vič 30, Si več naš zastopnik in torej tudi ni več upravičen kasirati zneskov za našo tvrdko. Pugel & Rossmann, Marburg Iščem konja rdeč svetel pram, star 10 let, vis. 150-166, čvrst, močan vrat, srednje velik, ozkega križa, ostri-, žen rep, se plaši pred avtom in tramvajem, oddan v 1. baterijo 16. art. polka k telefonistom v LJubljani. Proti nagradi sporočiti Ani Japelj, Drenov grič 61, Vrhnika, Najboljša kolesa Es-Ka, Diamant, Dtlr-kopp dobite pri znani tvrdki — Ivan Jax in sin, TyrSeva 36. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI z. z. neom. j. Ljubljana, Miklošičeva e. 6 t lastni palači nasproti hotela „Union" oKresfuje hranilne vloga najugodneje. Novo In >tare vloge, ki to v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%.» Pohištvo ln druge vseh vrst dobro ohranjene ln uporabne predmete stalno kupuje ln prodaja ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8 (poleg kolodvora PMUa). Moderno spalnico kuhinjo ln posamezne postelje proda mizarstvo Velkavrh, Krakovska ulica 7, Ljubljana. Učenko zdravo, z zadostno Šolsko izobrazbo, sprejme večja trgovina na Dolenjskem. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra računa-rica«-8049 1 Objoro | Opozorilo trgovcem, da potniki, ki sa izdajajo za moje zastopnike, sploh niso pri meni v službi. — Vselej naj se obračajo trgovci direktno na tvrdko: Ve-koslav Kramarič, trgovina razglednic na veliko, LJubljana, Resljeva c. 18. Telefon 3 6-48. Pobegnil je od doma 16. maja 1941. 14 letni dijak, oblečen je v sivo obleko, hlače kratke aH pumparce, sive nogavice, rumene polčevlje, belo srajco, seboj ima aktovko. Nahajal se je 17. V. v Črnomlju in Otavcu. Kdo ve kje se nahaja, naj sporoči takoj bližnji orožnlškl postaji aH očetu. - Stlbrlč Ivan, Novo mesto, Krekova 4. HŽiimUfi Psa hudega volčjaka ugodno prodam. Hišnica, Kolodvorska 11. Skromen akademik bolan na želodcu, Išče dobrega človeka, ki bt mu proti primernemu plačilu nudil dietlčno hrano. Bgo-dno posebno za gospodinje, ki tako hrano že kuhajo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dleta« št. 7948. Filatelija Modrijan Miklošičeva 34, tel. 20-37, nudi lepo izbiro znamk, kupuje Jugoslovanske in zasedbene znamke ter zbirke. Prevzema znamko v komisijo. mm Zlata zapestna ura se Je izgubila 22. maja od Starega trga do stolnice. Prosi se proti dobri nagradi za povrnltov. Stari trg 22. inTTTTnnn Prostor za sijjadtšče ali miren oDrt sredi mesta se da v najem takoj. Hišnica, Kolodvorska 11. Ugledna tvrdka išče manufakturno trgovina v centru, z blagom ali brez. Eventuelni prevzem inventarja. Ponudbe na: Rlf. 11, Unlone Pubbllclta Italiana, Mllano Šivalni stroji »Joh. Jax« so že 60 let znani kot najboljši. Rabljeni stroji vedno na zalogi. — Ivan Jax ln slnj Ljubljana, Tyršcva 36. Diplomiran filozof uspešno poučuje italijanščino. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Zajamčen uspeh«-7991. Kupujte pri naših inserentih! IZDELOVANJE ■■■■BaBIlUBaBSB Importante d i tla cerca negozlo manlfattu-re nel oentro, sta con merce, che senza. Even-tuaio &qulsto dello sta-blle. — Offerte: Rlf. 11 Unione Pubbllcttfi, Italiana, Mllano. 13111(1 i ' Iščem motorno kolo z Bedežem, tovar. štev. 64746, znamke »Ardle«, evid. St. 2—2377/41, katero mi je bilo ukradeno izpred gostilne »Rogelj« v Trebnjem. Kdor bi motoetkelj izsledi, mu dam 1000 din nagrado. Korenčan Franc, mesar, Logatec. Iščem motocikel evld. gt. 2—2950, znamke »Puch«, Številka motorja 101501. Motor je vzel nek vojak na veliki petek na cesti med Stično In Krko. Kdof kaj ve o motorju, naj sporoči proti dobri nagradi Ludviku Vidmarju, Ambrus 25, Zagradec, Dolenjsko. 5-tonski tovorni avto s pogonom na oglje naprodaj za vsako ceno zaradi izselitve. SmrkolJ Jakat Blelwelsova 48-1. Iščem voz št. 8268. Sporočiti proti nagradi na naslov Prebil Blaž, Podsmreka 34, p. Dobrova pri Ljubljani. j Poizvedbe j Vojni pilot podporočnik Selan Stanislav se Se ni zglasll. Zadnji čas se je nahajal v lz-vldniški Boli Rajlozat, Sarajevo. Kdor kaj o nJem ve, naj sporoči na Ime Selan Franc, Predovičeva ulica 11, Moste. Kdor kaj ve o Srečku Koširju, ki jo služil vojaški rok v Knja-ževcu, pisarna štaba 14. peS. polka, 2. mltralj. čete, naj sporoči na: Košir Jakob, Bezuljak, Begunje pri Cerknici. StroSki ae povrnejo. Lepo nagrado dobi kdor ml sporoči, kje se nahaja Miro Vldovšek, star 20 let. Sporočiti na naslov: Franc Samotorčan, Stara Vrhnika 3, p. Vrhnika. Oblak Franc 12. plon. vod 609. eska-drlla, aerodrom Kraljevo. Ako kdo kaj ve o nJem, prodin, da nujno sporoči Janezu Oblaku, Gor. Logatec 6. Stroške povrnem. Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob izgubi naše drage mame Frančiške iere roj. Pavlin posestnice in gostilničarke v Ljubljani in vsem darovalcem vencev in svežega cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na poti k večnemu počitku v Ljubljani, Iški Loki in na Igu — se tem potom iskreno zahvaljujemo. Ljubljana-Iška Loka-Ig, dne 25. maja 1941. Žalujoči hčeri iq s i n o v i ter ostalo sorodstvo. 'V-V ;.y Zahvaljujemo se iskreno vsem, ki so našo predrago mamo Marijo Vrančičevo roj. Lušinovo spremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje, darovali v njen spomin v dobrodelne namene, ji z besedo ali dejanjem lajšali trpljenje ali nam izrazili svoje sočutje. V Ljubljani, dne 25. maja 19il. Rodbine Vranfcičeve in dr. Likarjeva Zahvala Vsem, ki spremili pokojnega Lfudevita Stauta na njegovi zadnji poti — najlepša hvala. Prav tako se lepo zahvaljujem za prejete izraze sočustvovanja. Hvala tudi pevcem za ganljivo petje. Posebno pa si Štejem v dolžnost, izreči globoko zahvalo za pozornost, ki je je bil deležen pokojni od strani Šefa italijanske poštne uprave commendatora ispett. mi-nisteriale postale gospoda Scuderia. ki je določil inšpektorja gospoda dr. Mauria in capo ufficio gospoda Cblombisa, da sta počastila spomin pokojnika z udeležbo na pogrebu. Ljubljana, dne 24. maja 1941. Katarina Stant z otroki in ostalo sorodstvo. Rnmr Patentiran šlager Monograme za robV zapor! Seveda!« Puščica je zadela. Sramota, groza in strah so odsevali na njenem obrazu. »In to zaradi onega ključa?« »Ključa? Kaj za boga veste o ključu?« »Kaj vem?« je jecljala v zadregi, »ali mi niste vi pravili o njem?« »Ne.« »Potem sem pa čitala v časopisih.« »Časopisi niso pisali o njem.« Bila je še bolj zmedena. »Mislila sem, da vsakdo ve. Ne, nisem tega mislila, vedela sem da je to skrivnost — no, o gospod Rayniond, Eleonora mi je sama povedala!« »Eleonora?« »Da, oni večer, ko je bila zadnjič pri meni.« Komaj sem zakrival dvom v resničnost teh besedi Eleonora. ki je vedela, da njo sumijo, pove njej, ki jo je obdolžila? Tega nisem mogel pojmiti. »A vi ste to vedeli,« je nadaljevala Mary, »in izbleknila sem, kar bi morala zamoIČati.« »Ne,« sem odgovoril, »ravno to je točka, gospodična Leavenworth, ki posebno otežkuje položaj vaše sestrične. Ce se ne razjasni, bo vaša sestrična za vedno omadeževana. To je veriga v dokazu ki se no da odpraviti ne s tajenjem, ne z lažjo. Samo njeno dobro ime, kakor tudi trdno prepričanje o njeni nedolžnosti jo je še ubranilo pred železno roko pravice. Ključ in skrivnosten molk o njem jo vedno bolj potiska v brezno, iz katerega je ne more reSiti niti njen najboljši prijatelj.« »In vi to pripovedujete meni?« »Da se usmilite ubogega dekleta, ki si samo ne more pomagati, in da nam poveste nekaj podrobnosti ln tako pomagate rešiti Eleonoro.« »In vi. gospod, verujete, da jaz o tem več vem kakor vi, da jaz tajim stvari, ki so našo hišo zavile v žalost? Kaj Je sum padel tudi name? Ali ste prišli, da me v lastni hiši obdolžite?« »Gospodična Leavenvvorth. prosim vas, pomirite sel Še na um ml ne pride, da bi vas obdolžil. h tiskarno v Ljubljani: Jo2e Kramarič izdajatelj: Inž. Jože Sodi? Rad bi samo zvedel, zakaj vaša sestrična tako trdovratno molči? Vi morate za to vedeti. Vi ste njena sorodnica, vi ste ji skoraj sestra in kot taka ste preživeli z njo več let, pa morate vedeti, zakaj so njena usta tako tiha in zakaj molči o stvareh, ki bi izdale pravega zločinca — to je, če ste, kakor vedno trdite, prepričani o njeni nedolžnosti.« Ker mi ni odgovorila, sem vstal in stopil pred njo. »Gospodična Leavenworth,« sem pričel povsem resno, »ali verujete v nedolžnost svoje sestrične — ali ne?« »Nedolžna? — Eleonora? — Moj Bogi Če bi bil le ves svet tako nedolžen?« »Potem morate vedeti, da ona skriva neko dejanje zaradi neke druge osebe, ki pa ni tako nedolžna kot je. ona.« »Kako? Ne, ne! Tega ne morem trditi. Kaj vas je privedlo na to misel?« »Eleonorino vedenje samo. Pri njenem značaju ne more biti drugače. Ali je nora ali pa s svojim ponašanjem varuje nekoga drugega v svojo škodo.« 11 »Za koga mislite se Eleonora žrtvuje?« je vprašala, vsa trepetajoča. »Ah, ravno to je točka, ki bi mi jo vsi morali razjasnili. Vi veste za Eleonorino preteklost...« »Oprostite,« je mahnila z roko in padla v naslonjač, »jaz ne vem ničesar, ali pa zelo malo o Eleonorinem zasebnem življenju. To uganko naj resi kdo drugi! Jaz ne morem.« Sedaj sem spremenil taktiko. »Ko vam Je Eleonora povedala o ključu, ali vam ni povedala, kje ga je dobila in zakaj ga skriva?« »Ne.« »Ona vam torej ni rekla nič drugega, nego da ima ključ?« »Nič več.« »Vendar je čudno, da je to vam priznala, ko ste ji rekli v obraz strašno obtožbo in ravno Q najgroznejši dobi po zločinu.« Urednik: Viktor Centi*