't^ Loto Vin, š«. 287 LJubljana, torak 6. decembra 1927 Cena 2 O in Stane ncscčnc Um »j— lo svoj sede* v Beogradu In se be upravljalo strogo po "ovskih načelih. ^voje dogodke mora pokrivati t lastnim? dohodki, pri »em pa mora voditi brigo tudi o interesih narodnega gospodarstva. Podjetje prevzemu vse pr»7ioe in obveznosti dosedanje železniške uprave V slučaiu potrebe more sklenati kratkoročna posojila do 5fl miliionov dinarjev, preko te svote pa je potrebno odobrenje prometnega ministra. Pod!etje ima dolžnost vršiti promet varno, točno ia v redu, vozna sredstva mora vzdrževati in izpopolnjevati \% svojih sredstev. Za gradbo novih prog je potrebno odo-brenie prometnega ministra. Prevoz, poštnih pošiljk in drugih prometnih ustanov se vrši vzajemno in sporazumno na podlagi reci-proeitete. prevoz vojakov in vojaških pošiljatev pa pe znižani tarifi. Podjetje be oproščeno vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad in taks. Računovodstvo podjetja se mora po trgovskih načelih tako urediti, da bo vedno lahko toš-nc ugotoviti niegovo finančno stanje. Proračun se sestavlja za koledarsko leto in ne pride v splošni državni proračun. Vlada vrši nadzorstvo nad celokupnim delom podjetja potom prometnega ministrstva. Predhodna viza glavne kontrole pri odobravanju kreditov ae bodo potrebna. Ministrstvo prometa si v interesu narodnega gospodarstva pridržuje kontrolo na tarllno politiko. Ako podietje zaradi pokritja svojih izdatkov pred'aga pr-vmetne-mu ministrstvu povečani« kak« tarife, mo- ra ministrstvo najkasneje v 45. dneh odobriti ali pa odkloniti ta predlog. Tudi glede sprememb vozmega reda mora hrti prometno ministrstvo vedao obveščeno že v naprej. Upravo podjetja državnih železnic tvorijo: upravni odbor, generalni direktor in oblastni direktorji. Za člane upravnega odbora pred'agak> prometnemu ministrstvu po tri kandidate: gospodarski svet univerze v Beogradu. Zagribr in Ljubljani, trgovske zbornice, industrijska zveza, zveza kmetijskih zadrug, udruženje inžerijerjev in udruženje pravnikov. Člani upravnega odbora ne morejo biti aktivni ministri, poslanci in aktivni državni uradnfki. Ta uredba stopi v veljavo, ko bo objavljena v »Službenih novinah«. — Po ekspozeju generalnega direktorja se ie razvila obširna razprava za katero se ie prijavilo veliko število govornikov. Razpravo je otvoril ored: ednik beograjske industrijske zbornice z. Ignac Baijloni. ki je izrazil bojazen, da predložena uredba ne bo mogla roditi pričakovanega uspeha, za katerega ne nudi nobenega jamstva Bati se ie. da se bo tndi v bodoče v naš železniški promet uvajalo strankarstve kakršno sedaj obstoja n. pr. v upravi monopolov. kjer so namesto gospodarskih krogov kot zastopniki posameznih pokrajin poslanci torei 'trankarji. Kako malo ie vlada skrbela za ozdravlienle gosDodarske krize. se vidi te iz te«a. ker že nad eno le'o ni Izpopolnjeno prazno mesto guvernerja Narodne banke ki ima po zakonu voditi celokupno valutno politiko Končno ie ugotovil da po tej uredbi v upravnem odboru ne bodo v zadostnem številu zastopani gospodarski krogi Za g Bailoniiem ie govoril vseučilišč profesor dr Velizar Raikič. ki ie tud*' ostro kritiziral uredbo, češ. da v sedanj' obliki ne bo rodila nobene koristi Oene-raln; direktor državnega račtmovndm zakonom zaradi česar Narodna skupščina uredbe ne bo mogla spreleti Vato ie bila dopoldanska debata •"■akliučena Na oot>olds»nski konferenci le prvi govoril demokratski poslanec dr Sečerov ki le ugotovil da bi bilo najpa-metnele. ako bi se osnovala neciionalna družba za železnice Hm»b^ nai bi imeis poleg državnega osnovnega kaoltala tud: privatne akcije ki bi lahko krile velik del •investicij. Za posl Sečerovom so govorili v imenu pravniškega tidntfenla tmiv. prof dr. Aran-gjelovič direktor brotraiske izvozne banke dr Vlad mir Markovič v imetni udruže-nos1e v svoji re-žii'. Zahteva se samo depolitizacija z ustvaritvijo novega »eronaga ~^teirh Hfdi ki nai prevzame na sebe dolžnost, katero ie doslei vršiVi državo računovodstvo in ki bo odgovoren tudi V->irodni «kuo!čini Svoj govor le končal z zahtevo, da ip 73 rešitev nastallv. orrfiVmov treba predložiti nov zakon o državn;h žeJo-nlrah Po »ovoru tn* 5"Hietii ie bila debat3 zaklo^ena In na^a'i»v->nip V"nf»reice napovedano za In+rl ^b 0 dopoldne rax-pravo i« priglašenih I« 11 govornikov. gaiizma Društva narodov, ld je bil nanovo ustanovljen. Svet Društva narodov se je po poldrugo-urnem tajnem posvetovanju sestal okoli pol 13 na kratko javno seio. O tajni seji se izve da ic bilo na predlog Chamberiaina sklenjeno odgoditi obravnavanie rumunsko-ma-džarskega spora Madžarski zastopnik grof Apponyi je na odgoditev pristal. Ta skl^n je bil storjen zato, da se nudi obema vladama priliko, da dosežeta s neposrednimi pogajanji medsebojen sporazum. Madžarska vlada je nedavno poslala rumunski vladi noto, v kateri ji je predlagala neposredna pogajanja v vprašanju razlastitve madžarskih optan-tov na Sedmograškem. Rumunska vlada do sedaj na ta predlog Madžarske še ni dala odgovora. Zlmsuo zasedanje Društva narodov Včeraj se je pričelo 48. zasedanje Sveta Društva narodov. — Madžarsko-rumunski spor na angleški predlog odgoden do spomladi 2m«va, 5. decembra s. Malo po 11. uri dopoldne se Je sestal Svet Društva narodov na tajni seji pod predsedstvom kitajskega delegata Čenga Loka. Po rešitvah raznih administrativnih zadev se je razpravljalo o poljsko-litovskem sporu, o katerem je imel pozno snoči litovski ministrski predsednik Wo!demaras dveurni razgovor z Lit-vinora. Na tajni seji Sveta Društva narodov je bil najprej določen dnevni red zasedanja. Na dnevnem redu je polisko-litovski zbor. ma--fžsrsko-nrmunski spor o razlastitvi madžar skih optantov na Sedmograškem. prošnja grške vlade zaradi izročitve križarske »Sa-tris« vprašanje nemških šol v pol!ski Gornji Šleziji, fitianciielna sanaciia Grčije, Bolgarije in Portugalske ter imenovanje članov posvetovalnega odbora gospodarskega or- Ministrska posvetovanja v Ženevi Ob priliki zasedanja Sveta Društva narodov se vršijo važni razgovori med ministri predvsem zaradi resnosti poljsko-litov- skega spora 2eneva, 5. decembra (pa) Briand je imel razgovore s Stresemannom, Litvinovim in Zaleskim. Ženeva 5. decembra s. Dr. Stresetnann je popoldne ob 17. posetil poljskega zunanjega ministra Zaleskega. Okoli pol 19 ie sprejel dr Stres&mann litovskega ministrskega predsednika WoIdemarasa. Ženeva. 5. decembra (pa). Chamberlain se je setal danes popoldne s šefom sovjetske delegacije na zasedanju pripravljalne raz-orežitvene komisije Litvinovim v prostorih argleške delegacije. Nadalje ie spreiel francoski zunanji nvnister Briand litovskega ministrskega predsed. VVoldemarasa, ki se je včeraj dalje časa razgovarjal z rusko delegacijo. Razen Litvinova ie odpotoval davi iz Ženeve celokupna ruska delegacija. Ženeva. 5. decembra, g. Po razgovoru med Chamberlainom in Litvinovim so se vršili razgovori že med Litvinovim - Zaleskim, dr. Stresemannom - Zaleskim, \Vol-demarasom - dr. Stresemannom in Litvino-'vim - dr Stresemannom. S francoske strani je bil izdan o sestanku med Zaleskim in dr Stresemannom komunike, da sta oba vama. Razen tega sta govorila o političnih problemih, ld so na dnevnem redu sedanjega zasedanja Sveta Društva narodov, pri čemer sta ugotovila, da sta glede potrebe obnovitve normalnih odnošajev na vzhodu popolnoma edina. Tudi uradna agenturu objavlja o sestanku med Litvinovim, dr. Stresemannom in Briandom komunike, ki ugotavlja med drugim, da sta Briand in Litvinov govorila o zadevi bivšega sovjetskega poslanca Rakov-skega ter jo končnoveljavno rešila. Pogajala sta se o vprašanju dolgov in sklenitvi pakta nenapadanja. O razgovoru med Briandom in Litvinovim izjavljajo z ruske strani, da je Briand zagotovil Litvinovu, da je afe-a Rakovskega definitivno urejena in da o kakem prelomu odnošajev med obema državama ni govora. posebno sedaj, ko je bil imenovan nov poslanik in so se obnovila pogajanja o vprašanjih dolgov in vojne. Razpravljala sta dalje o sklenitvi pakta nenapadanja in o poljsko - litovskem sporu. Oba sta priznala, da je vzpostavitev normalnih odnošajev nujno potrebna. Iste ugotovitve so padle tudi na sestanku med dr. Stresemannom in Lit- ;ir siresenmmmm kuuiuuikc, ua »ia ul»u vinovim, ki je razložil nemškemu zunanje-državnika obravnavala razna vprašanja gle- mu ministru stališče sovjetske vlade, ki ga de trgovinskih pogajanj med obema drža- je poslala Poljski in Litvi v dveh notah. Politični položaj v se čisti Sporazum med narodno kmečko in Jorgovo stranko sklenjen. Jutri sestanek parlamenta. — Zadovoljstvo zaradi odgoditve optantskega spora z Madžarsko Bukarešta, S. dec. g. Narodna kmečka stranka Je začela zopet boj Včeraj se Je vršilo samo v Bukarešti S ljudskih zborovanj narodne kmečke straake. kjer so zahtevali odstop vlade Značilno ie, da sta na glavnem zborovanju govoril« tudi dva zastopnika Jorrove nacijo-italne stranke, s čimer Je dokazano, da sta se obe stranki že sporazumeli Kakor poročajo listi. Jt bil sporazum med obema strankama ie včeraj podpisan. Z ozirom na politični položaj poroča «Cu-ventul», da bo tudi recentski svet nastopil proti liberalni vladi ii zahteval od ministrskega predsedaka Bratiana, da tekom februarja od- stopi in se umakne nevtralnemu kabinetu, ki naj pomiri državo. Parlament bo otvorjen v sredo. Pri tej priliki bo Bratianu prečital pro-gramatično izjavo, ki je bila sestavljena na današnji seji ministrskega sveta. Na isti seii ie bilo tudi sklenjeno, da zunanji minister Titulescu, ki bi moral potovati v Ženevo zaradi vprašanja optantov, ne odpotuje. V zadnjem trenotku Je prispela brzojavka iz Ženeve, da je rešitev vprašanja madžarskih optantov odgodeno na pomladansko zasedanje Društva narodov. V rumunskih krogih vlada veliko zadovoljstvo, ker Je Društvo narodov ugodilo Želji Rumunije. Resen spor v nemški železni in jekleni industriji Zaradi odoora delodajalcev proti osemurnemu delovniku preti z novim letom izprtje nad četrt milijona delavcev Berlin. 5. decembra, g. V težki industriji groti resen spor, ki bi pomenil izprtje nad fetrl milijona delavcev Spor je nastal zaradi stališča delodajalcev v železni in jekleni industriji, ki se upirajo uveijavljenju psemurnega delavnika s 1. januarjem 1928. Ce bo državni delovni minister vztrajal na svoji naredbi glede delovnika, bodo industrijalci ustavili vse obrate. Ta korak bi povzročil ogromno zvišanje brezposelnosti in bi imel za posledico tudi resne politične za-pletljaje. Delovno ministrstvo je odposlalo v zapadne industrijske kraje svoje zastopnike, da uvedejo med delodajalci in delojemalci pogajanja. Veliki boj v nemški železni industriji, ki grozi z izbruhom, je potisnil vse druge dogodke v ozadje. Vodilni ljudje v delavskih organiiacijah so trenotno v Poruhrju, kjer se udeležujejo pogajanj z industrijalci Domnevajo, da bodo delavske organizacije odgovorile jutri na pismo industrijalcev. Delavske organizacije nameravajo baje predlagati nacionalizacijo vseh onih podjetij, ki bi 1. januarja 1928 ustavile obrat. Kljub vsemu temu j)a je dvomljivo, če se bodo industrijalci kakor tudi delavci spustili v boj, ker se zavedajo njegovih nevarnih posledic. Od tukajšnjega industrijalca je zvedel vaš dopisnik, da je položaj v nemški železni in jekleni industriji trenotno zelo neugoden. Industrijci bodo storili vse, da spor, ki bi imel dalekosežne gospodarske posledice, preprečijo. Kot sprejemljiva podlaga za to bi bila postopna uvedba 48urnega delovnika. Razpis poljskih volitev Varitvn. 5. dec. h. Z dekretom predsed« nika republike so nove volitve v sejm razs pisane za 4. marca, v senat pa za 11. Marca. Odmev imenovanja slovaškega renegata za madžarskega primasa Praga, 5. dec. s. Imenovanje škofa Sze» redyja za knezoškofa in primasa Madžar^ »ke, je izzvalo v češkoslovaških krogih ve» Kk interes. Posebno se naglaša dejstvo, da je Szeredv češkoslovaški državljan in da še ni optiral za Madžarsko. Njegova mati živi v okolici Bratislave in ne razume niti besede madžarski. Njegova sestra pa je uradnica pri češkoslovaški poštni upravi. (Glej poročilo o «Ponedeljku»0 Poljsko-litovski spor London, 5. dec. g. Diplomatski sotrud« nik »Dailv Chronicla» poroča, da bo polj« skoolitovsici spor rešen na sledeči podlagi: Društvo narodov bo prevzelo v rešitev manjšinski in šolski problem ter vprašanje trenutnega vojnega stanja med obema dr« iavama. Predlog, da bi Vilno dobila Litva ia da bi prišlo do trajne federacije s Polj« sko smatrajo za rešen, ker bi bili i litovska : poljska vlada proti taki rešitvi. Dopisnik omenja, da bo skušal Bernsdorff v Ženevi pospešiti rešitev vprašanja nemških vzhod« nih meja. Ženeva, 5. decembra (be.) V razgovoru z novinarji je izjavil Briand. da bo še ta teden rešen poljsko»Htovski spor in da bo odpravljeno vojno stanje med Poljsko in Litvo. Varšava, 5. decembra, (be.) Jutri odpo« tujo aaiial PHaudski v Zeaevo. Odgovor dr. Sinka Puca klerikalnim obrekovaicem Interpelacija Jugoslovanskega kluba proti potrditvi ljubljanskega župana dr. Dinka Puca. — Klerikalni obrekovalci v luči resnice. tisoč; ca Sket radi Din 102.000.—; ca De« »Slovenec« je včeraj objavil besedilo interpelacije, Id jo je vložil v Narodni skupičfni Jugoslovanski klub na notranjega ministra in ki zahteva, naj se izvolitev dr. Dinka Puca za ljubljanskega župana ne potrdi, češ, da je dr Puc svoje-easno izrabil svoj položaj pri prodaji Filipovega dvorca. Da so kle-kalni očitki proti dr. Dinku Pucu povsem neutemeljeni in da imajo samo najnes za »leči vzpostavitev občinske avtonomije v Ljubljani, dokazuje najbolje naslednji odgovor dr. Dinka Puca aa klerikalne intrigo, ki popolnoma pojasnjuje >aJero< s Filipovim dvorcem in kaže klerikalno laž in skrite namene v pravi luči. Borba za neodvisnost sodnikov Nadaljevanje razprave o sodniškem zakona. — Vlada odklanja sistem natečajev in ternopred-logov ter zahteva svobodno imenovanje sodnikov po ministru. — Kako {e bil imenovan novi sodni predstojnik v Radovljici Moja „afera" Jageslovenski klub zahteva od notranjega ministra, da ne potrdi mole izvolitve za župana ln to radi »korupcijskih afer«. Jix jem sicer v veri, da bi SLS ovirala delovanje občinskega sveta v vsakem slučaju, pa nai bi bil izoljen Peter aH Pavel, kajti njej, kadar ima moč v rokah, pretvez ne manjka. Da si le pa Izbrala sedanji način osebnega boja proti meni in tovarišu Toricu, samo zato. da prikrije svoie nečedne namene, le zanjo tembolj značilno. Kar se tiče očitkov na moi naslov, pa nimam ničesar prikrivati. Javnost naj sodi, za kake »koraptnosti« fre. Slovenska banka se je nahajala ie več let v težkočah, v katere je prišla po mojem mišljenju v glavnem radi Slavenske banke, ki je bila svoKas nakupila večino njenih delnic. Jaz sicer v Slovenski banki nisem imel nobene dominantne pozicije, kakor bi se sedal rado naslikalo. Nisem bil ne upravni svetnik, še maaj član eksekntlve, marveč samo skromen Slan nadzorstva in v resnici ne vem. kdaj naj bi bil postal predsednik nadzorstva. Danes pa je vsakemu, tudi lajiku že znano, da upravo delniških družb vodi upravni svet, ne pa nadzorstvo, ki Ima po zakonu čisto natančno določen delokrog. Bil pa sem pravni zastopnik Slovenske banke vsa leta sem ter sem vodil zanjo številne ln velike procese. Pošteno sem se trudil, da bi se sanirala Slovenska banka. Jeseni 1924 sem, ker Slavonska banka ni hotela pomagati Slovenski, v znak protesta odstopii kot član nadzorstva. Sprejel se to mesto nazaj šele leta 1936, ko )e Slavenska banka s pre-vzetiem nekaterih kontov, razbremenila Slovensko za okoli 16 milijonov ter obljubila, da bo storila Se več. Le vsled tozadevnega izrečnega zagotovila sem na prošnjo zopet sprejel mesto v nadzorstvu. Žal Slavenska banka ni držala svoje obljube, marveč je kakor znano sama propadla. Vsled tega le prlEla Slavenska banka Jeseni 1936 v najtežji položaj, ker je bila popolnoma imobilizlrana, upniki pa so terjali plačila. Med upniki je bila tudi Mestna hranilnica ljubljanska, ki je Imela terjati skoro Din 3,000.000, za katere nI imela nobenega kritja ali vrednosti. Ako bi bila Slovenska banka napovedala konkurz, je jasno, da bi bila Mestna hranilnica izgubila velik del svoie terjatve. Saj nas ravno konkarz Sla-venske banke uči, kako gre upnikom v konkurzu. Zato se je Iskal drugačen izhod. Ta se je našel v prodaji hiše, ki se je ponudila Mestni hranilnici v nakup. Ta hiša je bila cenjena pred nekaj leti nad t milijonov dinarjev. Mestna hranilnica je dala hišo znova oceniti. Zvedenec jo ie ocenil, če se prav spominjam, na Din 5,600.000. Nato je .Mesrna hranilnica ponudila Din 5,100.000. kar je Slovenska banka sprejela. Od kupnine si seveda Mestna hranilnica odtegnila svojo terjatev v celem obsegu, ostanek pa izplačala Slovenski banki. Da ;e bila ta kupčija za Mestno hranilnico nad vse ugodna, leži na dlani. Rešila ie celo svojo terjatev in dobila ie v svoje roke za povsem primerno ceno hišo, ki ima rrjsijajnejšo trgovsko pozicijo v celem mestu. Takrat se je mislilo, da se bo Mestna hranilnica preselila v Filipov dvorec, ker njeni sedanji prostori niso več prikladni. Vsak poznavalec razmer bo pritrdil, da bi se za tak namen splačalo dati tudi mnogo višjo vsoto. Kupčijo ie sklenil upravni odbor Mestne hranilnice, v katerem so bili zastopniki vseh strank, soglasno. Pritrdil ie tndi vladni odposlanec in je kupčijo odobrila tudi vlada. Ne uvidim vsled tega. kaj bi bil zagrešil Jaz, ki sem pritrdil tej kupčiji, ki je na eni strani obvarovala Mestno hranil nico milijonske a ode, na drugi pa Slovenski banki vsaj trenotno pomagala. Jasno pa ie tndi, da ne briga nikogar, kako je uporabila Slovenska banka ostanek kupnine, ki ga je prejela, razen prizadetih. Da ie uporabila denar v delno kritje svojih upnikov, je samo ob sebi umljivo. Ako sem bil med njimi tudi jaz, nI prav nič posebne-sa kajti kot upnik tetam natanko vse tiste pravice, kaker drugI upniki. Upnik banke pa sem bil v dveh pogledih- Ime' sem naloženo v banki vlogo, ra-zen tega pa sem Imel velike ekspenzarne terjatve, ki so se nabrale tekom treh let. Vodi! sem takrat In ie danes vodim velike procese, v katerih sera moral vlagati tudi mnogo gotovega denarja. Naravno Je. da sem zahteval v tem pogled« krltle bodisi v obliki plafa. bodisi v nhllkl pre^uimov. Naj navedem samo nekaj pravd, v ka« terih sem zastopal Slovensko banko, oriro« ma io še zastopam, da se vsaj malo raa. vidi obseg mojega dela: pravda proti Hr. vatski centralni banki, ki gre za okroglo 1 milijon dinarjev; ca RegaH radi Din 50 čko in dr. radi Din 150.000.—; ca Kmetska delavska hranilnica radi Din 64.000.—; oa Jane radi Din 300.000.—; ca Storža radi Din 3,700.000.—; ca. Kreditni zavod radi Din 2,000.000.—; ca Kreditna banka radi Din 2.000.000.—; proti Pokojninskemu za. vodu radi Din 300.000.—; ea Vokač ridi Din 180.000.—; ca Textilia radi Din 3 mili« ione 300 000 itd., itd. Nekatere teh pravd tečejo že po 3 — 4 leta. Poleg tega pa je bilo ogromno dela z ureditvami, pogajanji, tet so pri zavodu, ki se nahaja v težkočah nekaj običajnega V takih razmerah se te« kom časa nabere že nekaj ekspenzarja, pa tudi gotovih izdatkov. Slovenska banka mi je izplačala 8. oktos bra 1926 na račun moje vloge Din 60 000.—, za račun zadev Interhotelske družbe 35 ti. »5 dinarjev, za račun zadev Križevske 10 tisoč dmarjev ter za račun svojih zadev Din 249000 Še tisto uro pa sem zalolil v Slovenski banki od tega zneska znova 100 tisoč dinarjev, ravno radi tega, da bi se mi ne moglo očitati, da sem bil favorizi* ran na Škodo drugih upnikov Prejel sem tedaj v lastnih zadevah Slovenske dejan, sko samo Din 149.000. med katerimi je pa velik del tndi gotovih izdatkov, dočim onih 100.000 Din in ostanek moje vloge ži še vedno v banki. Vem, da ni okusno razpravljati v jav. nosti o računih ln ekspanzerjih 2al da sem primoran k temu m da se moram dotakniti vsaj v par besedah tudi viSine ekspanzarja. Sicer je za vsakega pametnega človeka raz. umljivo. kar ie v zakonu tudi inrečno pove. dano. da imata »franka In advokat povsem svobodne roke pri določitvi nagrade. Toda 6e se upošteva, da gre vrhutega za doto skoro štirih let, za velike zadeve. Id so tekle skozi leta. pride *e do zaklhičk«, d« je zaslužek porazdeljen na odgovarjajoči čas še prav skromen, ter da absolutno ne i je našel vsak reva}, ki nI mogel plačati, brez drupega brezplačno pravno pomoč, da bi pa denarne zavode zas stopal brezplačno, je malo preveč zahtet vano Tudi jaz moram živeti le od dela svo iih rok! To ie tedaj ta strašna korupciiska afera!' V tem obstoii. da smo Mestno hranilnico obvarovali škode m da je ena privatna stranka plačala svojega odvetnika! Mislim, da lahko na te očitke mimo spim. Kar se pa tiče drugega očitka: preko, račenje proračunov pri klavnici in pri sta* novanjski hiši, odgovorim jutri. Dr. Dinko Puc. Odmevi atentata v Strnmici Beograd, 5. dec. p. Povodom vesti o najnovejšem atentatu v Strnmici vlada v Javnosti veliko ogorčenje; vladi očitalo, da )e premalo storila za zaščito našeea prebivalstva. Izredno razburjenje se ie omevno lotilo tndi prebivalstva iz Strumiee in okolice. Tako} po atentatu so bile razposlan« zasledovalne čete na vse strani in le bilo izvršenih tudi nekoliko aretacij. Danes dopoldne |e do-spsl v Strumico povellnik žandarmerije general Tomi6, ki ie osebno prevzel vodstvo »asledo-vanja atentatorjev Dosedanja preiskava je dognala. da so se atentatorji skrivali v okolici Strumiee že nekoliko dni ter d» so nameravali ubiti generala Miloševiča ter polkovnika Ra-denkovlča. Zdi se, da le atentatorjem uspeta pobegniti preko meje v Bolgarllo. Strankin dan SDS na Hrvatskem Beograd. 5. dec. p. VCeral so v mnogih krajih Hrvatske proslavili strankin dan SDS Zanimivo le, da so pri mnogih proslavah sodelovali tudi pristaSi HSS in na ta naCta manifestirali za solidarnost kmetsfco-demokratske koalicije. Med drugim se le vršila veličastna proslava v Vinkovcih. kier sta predsednik« krajevnih organizacij HSS in SDS poslala pozdravno brzojavko a Svetozarju PribiSeviiu. Prav tako se ic vršila v Zagrebu velika proslava strankinega dne SDS in le bita tndi I nie odposlana pozdravna brzolavka g- Sveto-zarjn PrihiCevičn, V Brodn na Savi se le vršila velliastna manifestacija sellašSo demokratske koalicije, na kateri le imel poslanec JnraJ Demetrovji velik političen govor. H !e napravil na ndeleZence naigloblji vtis. 7ak?m o občinah Beograd. 5 dec. p Nocoi se ie vršila se. ja komiteja ministrov za pretres novega zakona o občinah Komite ie predelal vse člene načrta do prehodnih določb. Tekom razprave so se pojavil* v vladi velika ne. so^asla m so bili ridi tega nal»a«neiši Slemi zakonskega predloga rezervirani. Jti» tri bo Jwn*e ministrov pričel proučevati zakon o centralni upravi. Vpra?*n?«1 vstona SLS Beograd. 5. dec. p. Nocofltnle »Novosti* prinašajo povodom klerikaVrvfa demantija ve»ri o vstopu Jugoslovanskega kluba v radikalni khih. naslednio nrinvo nekega no. slano« Ii skupke Veli« Vok«evi«»: »Res je. da g dr. Korošec odUSa vstop svoie stranke v radikalni fchih, češ. d* z« vstop sedai še ni Jas 2nano r« ie. da bi se g">« spod Korošec rad hrmskni! evoii obljubi, ki »o ie d»l v hlevskem To n« u»*var ja knrnnl'kaelie v n«5i vlmjl. ker hoče go. snod Vel'a VtiV;*rvič, da se naj to vpra* gani« čimnrei reši.» Beograd, 5. decembra i. Sekcija zakonodajnega odbora je pretresala danes popoldne čl. 3 io 4 zakona o sodnikih, ki 6ta bila rezervirana. Opozicija le kritizirala zlasti po gole za dosego sodniškega položaja, češ, da so uesistematsko sestavljeni. Končno sta bila oba člena sprejeta, kakor iih ie predlaga! minister pravde. Nato je bil sprejet Se CL 3, iz katerega pa Je bila črtana določba, da morajo sodniki po položenem izpitu služiti še eno leto pfi sodišču, preden dobe pravioo na sodniško mesto. Pri razpravi o 61 9 je opozicija predlagala gotove izpremembe, vendar pa ie bi! ta člen sprejet v smislu vladnega predloga Sprejeti so bili tudi členi 8, 11 in 12, pri č!. 13 se je razvila daljša razprava. Ta člen določa način imenovanja sodnikov. Poslanci Duka-nac ,dr. Kramer ln dr. Budisavljevič so po-vdafiali potrebo, da se vsi sodniki postavljalo s kralievim ukazom, ne pa nekateri samo z ministrovo odločbo, ker ie v interesu sodniške avtoritete in v skladu z uradniškim zakonom, da se vrše vsa imenovanja sodnikov z ukazom. Minister pravde le po daljši razpravi ta predlog spreiel Poslanec dr Kramer ie dalje predlagal, naj bi se vsa sodniška mesta zasedala potom natečajev; apelacfjeka sodiSSa naj bi izmed kandidatov stavila ministru terno - predloge. Samovoljno imenovanje sodnikov bre« natečaja bi pomenjalo Izigravanje načela sodniške stalnosti, nepremostljivosti in neodvisnosti, s čemer bi bili porušeni vsi temelji, na katerih naj počiva zakon o sodnikih. O tej stvari so govorili tudi poslanci dr. Hodžar. dr. Maček in dr. Budisavljevifi, kj je bil mnenja, da je sistem natečajev v interesu ministra pravde samega, ker se na ta način reši strankarstva in intervencij ob priliki imenovanj sodnikov. Nato je govoril še dr. Krnjevič, nakar je minister pravde fcsjaviL da ne more odstopiti od svojega predloga. Pri tej izjavi je došlo do živahnih objašnjevanj ter je opozicija hotela zapustiti v znak protesta sejo. Ko je minister kljub temu vztrajal na stališču in zahteval, naj se glasuje, je predsedujoči poslanec Dukanao predlagal, naj se ta člen o!noma ustavljeno v Nrastn-ku In v Kočervjn, Je bilo v Hrastniku vrženih na cesto okoli 1000 rudarjev, v Kočevju po 300. Z njihovimi družinami vred dosega Število nesrečnikov, ki so mahoma ostali brez sredstev. oko!i 4000 ljudi. Hrastnik, 5 decembra Pretekli četrtek Je rudniSko ravnateljstvo ni ukaz centralnega ravnateljstva TPD ustavilo obratovanje v rudnikih Hrastnik ht OJstro. kier Je skupno zaposlenih do 1000 rudarjev. Rudarji so spočetka mislili, da se bo tako praznovalo le en ali kvečjemu dva dni, kar se Je tudi že večkrat zgodilo, kadar so bila skladišča polna. Ker pa se je praznovalo tudi v soboto, v nedeljo in še danes, je zavladalo med rudarji in med ostalim prebivalstvom nepopisno ogorčenje. Tekom današnjega dne se ie napotilo več rudarskih d epu taci i v Ljubljano, da intervenirajo na pristojnih mestih za ukinjenj« ostre odredbe TPD. s katero Je bilo ustavljeno popolno obratovanje v omenjenih rudnikih. Doseglo se ie, da je centralno ravnateljstvo odredilo, da se jutri zopet obnovi dek) v Hrastniku in na OJstrem Delalo se bo tudi še v sredo Kako bo pa v četrtek, se še nič ne ve. Vse ie baje odvisno od poteka posajanj v Beogradu. Danes popoldne se je vršil velik sbod rudarskega delavstva, na katerem ie med drugimi poroča! tudi odposlanec Delavske zbornice v LJubljani g. Tokan Sprejeta je bila resolucija, naslovljena na vse merodaj-ne činitelje, v kateri se ostro protestira proti temu, da mora doprinašati žrtve v borbi med TPD m železniško upravo baš rudarsko delavstvo, in se zahteva, da se uyede v rudnikih čim prej normalno stanje. Kočevje, 5 decembra Rudniško ravnateljstvo ie pretekli četrtek popolnoma ustavilo obratovanje, s čimer je bilo vrženih 300 rudarjev na cesto; z njihovimi družinami pa okoli 1000 ljudi. Na delu je ostala le peščica, ki mora skrbeti. da ne pride v rovih do požarov. Delavstvo je strahovito razburjeno. Obratovanje ie ustavtjeno že pet dni to se Je bati, da bo to stanje trajalo še ves teden. Eksistenčni položaj delavstva je tem bolj obupen, ker živi večinoma na kredit in je že sedaj do vratu zadolženo. Pogajanja v Beogradu prekinjena Intervencija poslancev dr. Kra-merja in dr. Žerjava Beograd, 5 decembra p. Kakor znane, je vlada prekinila svoj aranžman s TPD glede dobave premoga za železnice in razpisala novo licitacijo z zaključnim terminom 23. novembra. Železniška uprava je utemeljila svoj korak z argumentacijo, češ, da ie premog predrag. In res Je TPD v svoji ofertl za licitacijo znižala svoje cene. A železniški upravi se to še ni zdelo dovoli in je zahtevala še nadalinje znižanje cen, kar pa ie TPD odbila Začela so se pogajanja, obenem pa Je železniška uprava odklonila nadaljttje sprejemanje premoga, da bi tako pritisnila na družbo. Ta Je odgovorila s tom, da Je prevalila sebi namenjeni odarec na delavstvo to deloma ustavila, deloma omejila obratovanje. TPD je dcbavljala državnim železnicam dnevno nad 300 vagonov premoga. I »i P Pogajanja med TPD ta železniško upravo so danes dospela na mrtvo točko, ker družba noče cene premoga še bolj znižati, železniška uprava pa zahtevane cene ne plačati. Pogajanja so trajala danes ves dan. Za železniško upravo Jih ie vodil načelnik strojnega oddelka generalne direkcije, ker sta bila prometni minister ln generalni direktor zadržana na konferenci o komerd-jallzacljl državnih železnic. Nasprotij tudi danes ni bilo mogoče izravnati in pogajanja so bila zaradi tega na nedoločen čas prekaljena. Na vesti o krizi, ki Je nasrtahi v revirjih TPD zaradi krmfllkta družbe z državno železnico, sta intervenirala danes pri mero-dajnlh člnltelllh poslanca dr. Kramer In dr Žerjav Dobila sta informacijo, da konflikt nikakor ni nepremostljiv in da se bodo pogajanja v najkrajšem čas« obnovila. Anglija in ruski razorožitveni predlogi London, 5. decembra, (lo.) V spodnji zbornici je bila sestavljena interpelacija Čede razorožitvenih predlogov ruskega de* gata Litvinova na zasedanju pripravljal, ne razorožitvene komisije v Ženevi. V od* govoru na interpelacijo je izjavil podtajnik za zunanje zadeve Locker Lampson, rfa se angleška delegacija ni ozirala na te pred* loge in da Je zapustila Ženevo brez toza* devnih instrukcij. Delo pripravljalne raz« orožitvene komisije je bilo omejeno na ustanovitev varnostnega odbora. Zato se o ruskih razorožitvenih predlogih ni razprav, ijalo. Razorožitvena pripravljalna komisija ni smatrala ruskih razorožitvenih predlogov z« praktičen, niti za koristen prispevek k rešitvi razorožitv enega problema. Zato od» klanja vlada tozadevno razpravo v spodnji zbornici, ker bi bila brezpredmetna. Na vprašanje, kateri od angleških dominijomrv nasprotuje opcijski klavzuli v zvezi s por. manetitnim mednarodnim sodiščem v Haa« gu, je odgovoril Locker Lampson, da se je o tem vprašanju obravnavalo v uradnih poročilih med kraljevo vlado ln domunijo« ni na Imperijalnj konferenci, ld se Je vrfcLa minulo leto. Izjalovljena akcija za avstrijsko posojilo Dunaj, 5. decembra, d. V parlamentarnih krogih izjavljajo, da je bil odstop Sei» pel.Kienbockove vJade, ki so ga pnčako« vali že v preteklem tednu, odgoden samo zaradi tega, ker se še vedno ni posrečilo zaključiti investicijskega posojila, o katerem so že večkrat poročali, da je zagotovljeno. V petek je vlada objavila po urad« nem dopisnem uradu dvoumno brzojavko, češ da so investicijsko posojilo in stari rc-liefski dolgovi v nekaki zvezi, zaradi česar so nastale gotove težave. V resnici pa je Češkoslovaška kot država, ki ima rzmed osmih držav upnic, tudi zahteve pri odbo. ru za refiefske dolgove, protestirala proti dovolitvi novih kreditov, dokler stari dol« govi niso poravnani. Smatrati je treba to. rej, da se je akcija za avstrijsko posojilo izjalovila. Nesimpatičen sklep bolgarskega dijaštva Praga, 5. decembra, h. Dopisni urad poroča iz Sofije, da je Zveza bolgarskega dijaštva odklonila vabilo, naj odpošlje svoje zastopnike v Beograd na konferenco med-unrverzitarne federacije. Bolgarska Zveza utemeljuje ta korak, češ, da je srbsko-bol-garska meja še vedno po jugoslovenski fni-oijativi zatvorjena in da je beograjska vlada prepovedala navzočnost bolgarskih novinarjev pri razpravi proti makedonskim dijakom v Skopljo. Dalje so beograjske oblasti zavzele sovražno stališče proti članom bolgarske dijaSke federacije ter baje delale težave pri potovanju bolgarskih dijakov na zasedanje mednarodnega kongresa v Rimu. Pred nadaljnimi protižidovskimi boji na rumunskih univerzah Bukarešta, 5. dec. J. V Petrovaradinu m je vtšH danes kongres romunskega visoko« šolskega dijaštva. V predsedstvo so bili iz« voljeni samo zastopniki protlžidovskega gibanja, med nj"mi profesor Cuza to bivfi notranji minister Goga. V nekem sklepu protestira kongres proti temu, da na ru« nnmskih univerzah še vedno ni uveden no« raerus ciausus. Lord Cecil o potrebni francoske narodne obrambe London, 5. decembra, (pa.) V razgovoru z novinarji je izjavil bivši angleški delegat pri Društvu narodov lord Cecil. da francoski narod ni mflitarističen m da je prisiljen ojačiti svojo armado, ker ni dovolj garancij za varnost Francoske. Krvavi nemiri v Hankovu Hankoiv, 5. decembra, (rl) V mestu so izbruhnili velfki nemiri. Nad 400 dijakov je udrio v tvornice, kjer so ubili več admi« rrtetrativnih uradnikov Komunisti so organizirali močne oborožene čete. Velika stavka oomorščakov v Avstraliji Sydney, 5. decembra, (lo.) Stavka pomor« ščaKov je zavzela nenavadno velike dimen« sije. V hrkah čaka ce!a vrsta parnikov. in nad 700.000 ton blaga na prevoz. Smrtna nesreča fašističnega tajnika Rim, 5. decembra, (ri.) Tajnik faiistionih korporacij GiacomelK se je z avtomobilom smrtno ponesrečil. t Regina Sagadinova Beograd, 5. dec. i Težka izguba je zade» !a državnega svetnika dr. Štefana Saga nistov bo v Palestini nasadil velik oljčni gaj, ki ga bo krstil z imenom kralja Petra Velikega Osvoboditelja v znak hvaležnosti Židov, ker je naša država bila prva, ki je priznala in odobrila Balfeurovo dekiaraci« jo o osnovanju svobodne židovske države v Palestini. To bo drug tak spomenik, ka ga posta* vi jo Žid je v Palestini. Prvi oljčni gaj nosi ime dr. Teodorja Herzla, ustanovitelja rio s nističnega pobreta. Včeraj se je kongres nadaljeval Raz« pravljalo se je o predlogu in resolucijah, ki se tičejo splošnih, židovskih vprašanj. Predsednik je obvestil udcležnike, da je prejel obvestilo od Nj. Vel. kralja, ki odo« brava sklep cioni-stične zveze, da imenuje v Palestini poseben oljčni nasad po pokoj« nem kralju Petru I. Velikem Osvobodite« lju. To obvestilo je bilo sprejeto 7. velikim navdušenjem in klicanjem kralju. Na kom« cu je bila sprejeta resolucija, da se bo kon greš vsako leto vršil v drugem kraju drža« ve. Izrečena je bila tudi zaupnica ekseku« tfvi v Londonu. Ostale resolucije se tičejo notranjih organizacijskih vprašanj. Vrhniške ocnice Gabrijelu Jelovšku na mrtvaški oder. Lokalni patrijotizem je bila najbolj razvita lastnost pokojnega Gabrijela Jelovška. Za vse, prav za vse s« je Da proslavi to 500 letnico in svojo 70 letnico, je sklenil bogato nagraditi pisatelja. ki naj bi napisal večje delo iz zgodovine Vrhnike, ki je nerazdružlji-vo zvezana z zgodovino Jelovškovo. In kaj je romantike v tej dolgi kroniki, koliko motivov na tem širokem rodovniku! Pomislite si samo tragedijo »steklega* Jelovška, ki ga morajo imeti priklenjenega v kleti. Tako pripoveduje pripovedka o besnem gospodarju, veriga je pa še ohranjena. Nastala naj bi kot pendant k «Visoški kroniki*, ki opisuje zgodovino Kalanov, sorodnikov Jelovškovih. Pokojni Jelovšek je v to zakladnico povabil najvrednejšega, dr. Preglja. Ta se je za povabilo živo za- i m f i l, $ f - JK - zanimal, kar se tiče Vrhnike. V prvi vrsti seveda za njen gospodarski pro-cvit in zato je poskrbel za novo šolo in posojilnico, za vodovod, za dobra pota in ceste in jo zvezal s svetom z železnico. Da jo olepša, je nasadil drevorede in š stališča pri Sv. Trojici ter iz-premenil Močilnik v romantičen naravni park. Odkriti je hotel tajne Lintver-na in z navdušenjem podpiral raziskavama Jamskega društva v okolici. Lani je našel z visokega hriba najlepšo panoramo Vrhnike in je bil ves vesel, ko je zvedel, da je z teleobjektivom mogoče tudi fotografirati to oddaljeno sliko. Kakor mu je bila na srcu srečna bodočnost Vrhnike, je z isto vnemo raziskava! zgodovino svojega domačega kraja. Desetletja je z največjimi žrtvami sestavljal rodovnik svoje družine, ki je edina slovenska z dokumenti v rokah, da je že 500 let lastnica istega posestva, namreč Hrušovice tik Vrhnike. nimal. pa ga je zadržavalo drugo delo. Skoda, da je ključe najskrivnejših shramb vzel Jelovšek seboj. Pred leti so našli v vrhniški okolici rogovje severnega jelena. Dolgo časa je ležalo v kleti ljubljanskega muzeja, dokler zanimive redkosti niso poslali na veliko lovsko razstavo na Dunaj. Tam so znali ceniti to'najdbo iz glacijalne dobe naše domovine, ko je tod v večnem snegu in ledu mogel najti hrane edino le severni jelen in živali, ki še danes žive visoko na severu v večni zimi. Leta so trajala, ios.er je lastnik Jelovšek zopet prišel do tega, za naše kraje dragocenega spon vnika Še pred vojno je Je'ovšek na nekem pašniku na Zaplani pri Vrhniki našel tudi cvetoče planike. Dosti jih je po naših planinah, ostale so tudi še pri Kranju pod Drulovko na pečinah na-! Savo. Drugje v dolini mn pa niso bile znane. Torej zopet nova znamenitost za njegovo Vrhniko! Ljubosumno je skrival svoje odkritje, zakaj njegov sosed ja bi! hud botanik in še hujši nemškutar. Šele lani si je upal odpeljati fotografa, zavezanega s častnimi besedami, da ne bi nikomur izdal, kje cveto njegove očnice. Z ljubeznijo je ogradil redke cvetlice, napisa' kratko notico za «Jutro» kjer je seveda oprezno zamolčal najdišče, pozneje pa prinesel v uredništvo tudi fotografijo svoje najlepše mLietike, ki jo danes objavljamo. Na skrivaj ;e šel z njim pogledat očnice strokovnjak. Ker so bile na tem prostoru žo pred vojno, je izključen redek slučaj, da bi bila vojaška živina konji ali govedo, zanesla planike s planin v te krav. Rasto na takem kraju kjer jih gotovo ni nikdo za-seiai hote. V okolici očnic ra.sto njene sorodnice iz ledene dobe. nizke, mične rastlinice z ze'o očnisam podobnimi kosrr etičnimi lističi, be i''.ii ali rožnato r.adahnienimi cvetki. Iri jin iftkod pravijo «mačje tačice*, botaniku so pa znane pod imenom antenarije. K številnim, razritim podzemeljskim jamam, ki jih je zvrtalo vodovje taja.iočih se ledenikov, ki so pokrivali pred desettisočletji Slovenijo, in se je zlilo v jezero, kjer je danes napol izsušeno Ljubljansko barje, k rogovju severnega jelena in vsem drugim spomenikom ledene dobe, je Gabrijel Jelovšek našel v vrhniški okolici še oč-nico. Če bi bili znanstveniki, bi jo ob njegovem mrtvaškem odru krstili za Leontopodium alpinum G. Jelovškia-num. ' V spomin vrlemu sokolskemu delavcu Bohinjska Bistrica, 4. decembra Bela žena je iztrgala iz naše srede mo-7.:a kremenitega značaja, zavednega Jugoslovana, našega Franceta Ravhekarja. Blagi pokojnik je bil sin priljubljenega, znanega hotelirja v Zlatorogu v Bohinju. 2e kot deček le pomagal očetu graditi hotel Zlatorog, pozneje ga je oče uvajal v tujsko-prometno gibanje, tako da je lahko nadaljeval, kar je oče pričel. Ko ie dorasel, je moral odriniti k vojakom, kjer ga je zalotila svetovna vojna, tako da le moral prebiti v vojaštvu polnih sedem let Dasi Je bil pokojnik kot pravi sin naših planin, čvrste postave in ie bil videti zdrav, mu je vendar volna vcepila kal bolezni. Po prevratu, navidezno popolnoma zdrav, je ipričel z narodnim delom v Bohinjski Bistrici, kjer je s prijatelji ustanovil Sokola in deloval na to, da se je v Bohinju pričel graditi Sokolski dom. Posrečilo se rou ie, da je v par letih videl uresničen svoj ideal in leta 1926. je bilo o tvor] eno ognjišče narodnega dela, Sokolski dom v Bohinjski Bistrici. Ves prosti čas je posvečal zgradbi in se nI strašil tudi gimotnlh žrtev. Kdor pozna razmere v takih krajih, kakor je Bohinjska Bistrica, šele zna ceniti ogromno delo, ki ga je izvršil pokojni. Skromen kakor je bil, si sam ml toga dela prišteval v zasluge, marveč je vedno rekel: »To je naša dolžnost, da delamo za probudo naroda.« Kot občinski odbornik le bil vnet za blagor in povzdigo svoje rojstne občine, katero Je vodil njegov priljubljeni oče dolga desetletja. Kljub vsemu temu javnemu delu pa nI pozabil svoje rodbine. Priden kot mravlja le skrbel, kako bo s voli rodbini omogočil ugodn-o življenje. Pravkar je dovršil ličen buffet ob kolodvoru. Zal, mu kruta usoda ni dala doživeti, da bi videl sadove svojega javnega in zasebnega dela. 2alujoči rodbini naj bo vsaj v skromno tolažbo, da z njo žaluj e ves Bohinj za možem, ki se je odlikoval s svojim kremenl-tim značajem, poštenostjo in slovanskim mišljenjem, kakor le malokdo. Blagemu pokojniku bodi lahka domača zemlja, rodbini pa naše najiskrenejše sožalje. Občinske volitve v mariborski oblasti V nedeljo, 4. t. m., so se vršile občinske volitve v okrog 30. občinah sreza Murska Sobota, v nekaterih cbčinah sreza Dravograd, v večini občin srezov Ljutomer in Maribor levi breg ter v občinah okraja Ormož. Končno sliko bo mogoče podati šele koncem leta, ko bodo izvršene volitve po celi oblasti. V splošnem pa se kaže tendenca napredovanja proiiklarikalnlh skupin, zlasti v srezu Maribor levi breg, kjer pred leti še niti misliti ni bilo na nastop kake napredne skupine v mnogih občinah, koder pa so se iste, zlasti SDS, tokrat krepko uveljavile. Tako se je n. pr. smatralo občino Sv. Jurij v Slov. gor. za najtrdnejšo Žebotovo postojanko, ki pa Je pri nedeljskih volitvah padla v napredne roke. Na občino Krčevtoo pri Mariboru so klerikalci navalili z vso silo. Dosegli so z gnusno gonjo proti županu Škofu celo razpust občln- Prvifc v Ljubljani! Popolnoma novo! „Zadnji valček" Opereta Oskarja Straussa Liane Haid — Willy Fritsch Velika premijera jutH v kinu „Ljubljanski dvor" Kulturni pregled Ljubljanska drama. Torek, 6.: zaprto. Sreda, 7.: Dva brezova. Četrtek, 8.: ob 15. uri pop. Vrt Eden. Ljudska predstava. Petek, 9.: zaprto. Sobota, 10.: Polnoč. Ljubljanska opera Torek, 6.: Zeaidba Miloševa, premijera. Sreda, 7.: Bajadera, opereta. Četrtek, 8.: Faust Gostovanje komornega pevca basista g. Nikola Zeca. Petek, 9.: Cavalleria rusticana — Qluma£i. Gostovanje ge Hermsdorl-Billnove.- Sobota, 10.: Poljska kri. Ljudska predstava. Mariborsko gledališče Torek, 6.: njič. Znižane cene. Četrtek, 8.: ob 15.: «Divji mož». Znižane cene. Ob 30.: ačardaška knegrnja®. Zni» žane cene. Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: na mariborskem odru se uprizori prvič v tej sezoni v torek, dne 6. decembra. Celjsko mestno gledališče uprizori kot četrto slovensko premijero v tekoči sezoni v sredo, dne 7. t. m. Alojzija Remca tragedijo ani naslednji večji dobitki: 50.000 Din dobita srečki: 29.467 in 80.856. 30.000 Din dobi srečka 6760. 20.000 Din dobi srečka 96.621 Po 10.000 Din dobijo srečke 7878, 90.853 in 119.243. Po 4000 Din dobijo srečke 11.105, 21.068, 51.749, 69.460, 97.081, 107.683 in 111.388. Po 2000 Din dobijo srečke: 930, 2655, 2949 4832, 5959, 6017, 6187. 8306, 8323, 9587, 9&47, 11.243, 11382, 12.725, 12.846, 13321, 15.372, 19.569, 20.289, 21.161, 22.764, 22.937. 29359, 29342. 29.703, 31335, 33.734, 35.030, 36.752. 36.951, 37.646, 40.821, 43.167, 45.643. 47331, 47.722, 47.864, 49.069, 52.074, 52345, 52614, 54.782, 57.721, 58.692, 60.009, 60.934, 61.838, 62.389, 63.631, 64.004, 67.045, 70.390, 72.219, 72345. 74.289. 75306. 76345, 77338, 78322, 79.290. 80.249, 80.878. 81.714, 83.751. 84.864. 85.351, 86.030. 87.105. 88.261. 88.265. 90/150. 91.562. 93381, 95.458. 96344, 97.705. 98.110, 99.674. 100.771, 103.037, 103.152. 107.073. 108.163. 108.970. 109.144, 109.820, 111*69, 114.282, 115.353, 118.574. 119.782, 121.614 in 124.960. Domače vesti * Naš« žene za univerz«. Narodni ienski savez slovenski del poslal v Beograd na ■pristojna mesta telegram naslednje vsebine: Vsa v Narodnem ženskem savezu včlanjena slovenska ženska društva najodločneje protestirajo proti nameri ukinjenja tehniške in medicinske fakultete ljubljanske univerze. — Podpredsednica Frania Tavčar. * Spomenik kralju Petni L Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. Te dni ie poslal direktor pošte in brzojava vsem poštam v Sloveniji poziv, ki se glasi: Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Ljubljani je takoj po svoji ustanovitvi začel nabirati prispevke širom Slovenije. Nabiranje pa počasi napreduje. Da se pospeši zbiranje prispevkov, ie izdal odbor bloke po 100 listov po 1. 2 in 5 Din, tako da lahko prispevajo vsi sloji. Odbor me prosi da pozovem podrejene pošte, naj prevzamejo razpečevanje teh blokov. Pa-triotična dolžnost me veže in lastn;m čuti-lom ustrezam, če se odzivam tei prošnji, zato s pričujočo okrožnico vabim vse pošte, da se z vso vnemo posvete nabiralni akciji med občinstvom. •> Šolske vesli. Ministrski svet ie sprejel naslednje slovenske učitelje iz Italije v službo naše države kot kontraktualne uradnike: .Marijo Lapsjne, Zorko Demartin. Zorko Marčelja, Bogomilo Marčelia, Marka Sebe-hča, Ivana Ribarita Marka Mogoroviča Zdenko Bioudek. Cirila Kafola, Ljudmilo Ka-iol. Frana Venturinja, Frana Kramerja. Katarino Sušeli, Antona Basa. Ano Frankovič, Milko Podgornik, Marijo Mahnič, Marijo Vidmar, Marijo Tolstovršnik. Maksitfitliano Gross. L>udmilo Rebek. Antona Skrobina, s. Avguštine Nežo Pavel, Silvo Mcnart-Neu fe:d. Ivo Varnijano, Anico Varniian, Franjo Mačkovšek, Paniko Balanč. Ivana Mateiiča Berto Spazzapar.-Marolt, Milko Tiirko — Ostavko na državno službo zaradi odslužitve vojaške službe so podali naslednji učitelji: Viktor Ba.de. Maks Sckirnik, Slavko Miklavcc, Krepek Drago. — V državno služ bo so sprejeti naslednji ablturijenti ln abltu-rijer.tke: Antoniia Perčič v Buče (srez šmar je pri Jelšah). Vinko Guma v Motnik (srez Kamnik). Puhalovič L. v Kastav Ter. Šlibar v Toplice pri Novem mestu, Angela Ščurek v Sv Martin na Pohorje. Marija Sobar pri Sv. Rupertu (srez Maribor levi breg). Ivana Avbelj za otroško vrtnarico na II. mestni otroški vrtec v Ljubljani. — Otvoritev novih vzporednic in razredov: Otvori jo se: v Zgornji Šiški (srez Ljubljana okolica) otroški vrtec, k otroškemu vrtcu v Šoštanju vzporednica, na osnovni šoli v Šenčurju vzporednica; osnovna šola v Izlakih se razširi v trirazrednico. — Premeščeni so naslednji učitelii-(ce): Marija Pahor v Sv. Duh (srez Logatec), Marija Čadež v Duplje (srez Kranj), Marija Certa v Orehovico (srez Novo mesto), Franja Žitnik v Zagorje ob Savi, Amalija Labič v Planino pri Rakeka. — Ostavko na državno službo ie podala Zofija švigeil. — Ivanu Tenerschuh je priznana stalnost v državni shižbi. * Iz carinske službe. Premeščeni so: stalni pripravnik Anton Berlot iz Murske Sobote h glavni carinarnici v Beograd, carinik JuliJ Jelene iz Sombora h glavni carinarnici v Beograd, carinik Derviš Kah-vedžič iz Murske Sobote h glavni carinarnici v Buograd. carinika ukinjene carinarnice v Boh. Bistrici Miha Cop in Vinko Rbič h glavni carinarnici na Jesenice, carinik Ferdinand Ercigoj iz Cakovca v Ljubljano, carinik Gvozden Pantelič i2 Tržiča v Ljubljano, calrnlk Dragoljub Pav-lovič iz Boh Bistrite v LtubPano. carinik Mihajlo Papič iz Slavonskega Broda v Ljubljano, carinik Lhidevit Mišmaš. Jovica Petrovič in Dušan Krstič od carinarnice Beograd - Sava h glavni carinarnici v Maribor. carinik Viktor Haber iz Beograda v Maribor, carinika Ivan Weber in Ferdo Zabavnik od ukinjene carinarnice na Can-kovi v Maribor, carinik Janko Kamenšek iz Dakov:ce v Prizren, carinik Fran Novak iz Slavonskega Broda v Sarajevo: za ca-ririka v Splitu ie imenovan Ivan Pečar, za carinika pri glavni carinarnici v Beograd pa Fran Šlibar. * Razpisano slnžbe. Mestni magistrat ir.ariborski razpisuje poduradniško mesto pr: mestnem gradbenem uradu. Prošnje le treba vložiti naikasneie do 15 t. m Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje nateča1 za izpraznjeno mesto uradnika knjigovodsrvene stroke In natečaj za dve mesti pogodbenih zdravnltov praktik3ntov v svojem zdravilišče za pljučne bo'ezn; na Klenovniku pri Ivancu odnosno v Brestovcu pri Zagrebu * Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani ie spre;eio odvetniškega kandidata dr. Ervina Mejaka v Celja na njegovo prošnjo v imenik kazenskih za-govomikiv svojega okoliša. * Razpisani zdravniški službi Oblastni odbor mariborske oblasti razpisuje asistent-sko mesto na kirurškem in asistentsko mesto na internem oddelku splošne bolnice v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 10 tm. + Nova lekarna v tak*. Ministrstvo za narodno zdravje ie dovolilo mag. phar. Bonu Karčiču v Mariboru otvoritev in obratovanje nove javne lakarne v Žalcu. * Imenovanje. Za začasnega člana v Upravi za zaščito industrijske svojine je bil med drugim imenovan tudi g Viktor Oosti ša. profesor tehnične fakultete ljubljanske univerze. * Razpis doceotare. Rektorat univerze kraljevine SHS v LJubljani razpisni« na tehniški fakultet: mesto docenture za srfoino strojeslovie. Prosilci, ki s* zanimajo za to mesto, naj do 31. t. m. pošljejo ponndbe re-ktoratu univerza v Ljubljaai. * Za rezervne oficirje. Ministrstvo vojske Je na prošnjo Udruženja rezervnih oficirjev izdalo naredbo, s katero še omogoča rezervnim oficirjem brezplačen pouk v Jahanju. V ta namen se bodo u6tanovili v rar nizijah, kjer se nahajalo artlljerijske edinl-Ce. tečaji za rezervne oficirje, v kolikor bo to dopuščala redna vojaška shižba. Kdor ne bo imel lastnega konja mu bo dodeljen državni konj. Cas pouka se bo nredil z ozl-rom na prosti čas, s katerim bodo upravičenci razpolagal!. Uspeh v jahanju se bo upošteval pri oceni. Prvi tečaj bo v jan. in ftbruarlu 1928. V svrho omogočenja tega te čaja so predvsem potrebne obvezne prijave, katere naj se pošljejo pododboru najkasneje do 15. t. m. nakar bo vložena prošnja na pristojno vojaško oblastvo. da tečai omogoči. V prijavi ie navesti al! je dotičnik razporejen v jahalno četo. odnosno ali bo v mobilnem Času vršil službo na koniu, ker bodo !e-tl Imeli prvenstvo. Pododbor bo pa prosil, da se bo pouk dovolil brez izieme vsem, ki se zanimajo za to. — Pododbor Lji-bljana. Kdo fe MUSA SAMARRA Oblačila tvrdke J MAČEK, jubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša. * Avtomatska telelonska centrala v Zagrebu. Nova avtomatska telefonska centrala v Zagrebu bo prihodnji mesec postavljena. Ministrstvo pošte in telegrafa je dovolilo v to svrho poseben kredit * Upokojeni provlzijonlsti. miloščinarji, nezgodni rentniki ln teh vdove se opozarjajo, da moralo takoi oddati svoie legit;maci-je za izstavitev novih za leto 1928 V Lhib-ijanl stahuioči oddajo v račonski pisarni kakor vedno, drugi pa vsak svoji naibližjl postaji. Priložiti morajo zadnti odrezek poštnega čeka o prelemanju pokoinie Izstavijo se le onim, ki so služili naimani 5 let Rentniki, ki niso 100 odstotkov za delo nesposobni. pa morajo priložiti še potrdMo zdravnika, da so za delo res nesposobni. Vsaka egittmacija kakor tudi vložek stane po 1 dinar. * Smrtna kosa. V Ljubljani le umrl poštni poduradnik v pokoiu g Milne1 Božič Pogreb pokojnika se bo vršil danes popoldne iz hiše žalosti r.a Dunajski cesti 66 Pokotniku bodi ohranien blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! ood Pride! Pride! Tajnosti grešne hiše v Alžiru muiiiiiiiiiii NA LOV nato pa tako, s kožo k -LiRj6N4 7 JBUUTSS L * 10.000 rabljenih poštnih znamk le ponovno zbrala in poklonila Jugoslovenski Matici gospa Franja Zulianova. soproga lesnega trgovca v Cerknici Iskrena hvala! * Zdravstveno stanje v Ljublianl. V Ljubljani se ie rodilo od I novembra do 31 novembra 114 novorojenčkov Mrtvoroiena sta bila dva Umrlo ie 77 oseb: od teh 43 domačinov in 34 tuicev V zavodih je umrlo 53 oseb Smrtni vzroki so bili: 1 primer nalezljive bolezni. 9 ietike. 1 vnetia r.a možgan skih mrenah. 4 raka. 9 bolezni na srcu. 8 pliučn ce. 1 griže. 2 vnetia ledvic. 4 prirojene slabosti. 12 starosti 3 smrti zaradi nezgode, 22 drugih bolezni in 1 primer neznane bolezni. Naznanienih le bilo 7 primerov škriatinke. 3 davice in 1 šena * Našim malim za Božič. Jueoslovenska Matica ie izdala ljubko Ipavčevo bož čno posemeo za mladino »Sveta noč«, ki io ie za klavir in petje v nailaž!em slogu priredi' Jos. Pavčič Pesmica ie po napevu in tekstu zelo prisrčna in nameniena int;mnim domačim krogom za obhaianje svetega večera, pa tudi javnim prireditvam ob proslavi veselega božičnega časa. Skladba se dobiva v vseh knrgarnah Naroča se lahko tudi pri . Ji!goslovensk; Matici v Uubliani. Selenburgova ulica 7-II Cena 7 Din. * Avtorizlrana tvto««v»,-ll*k» razstava VTFI. liahPanskeea velesehna od 1 do II. junija 1928. Stalni mednarodni urad avto-mobi'skih konstrukteriev v Parizu (Bureau Permanent Internationa! des Constrncteurs d" Automoblles) ie sporoči upravi Liuh"an-skeea velesemia. da priporoči svofim članom, konstrukteriem avtomobilov, sodelovaje na prihodnjem velesejmu v Llublianl od 2 do 11 innila 1928. * Iščejo se dediči V novembra je umrl v Brooktynu neki Avgttst Leonart. ki ie zapusti! okrog 20.000 dolarjev premoženja Pokojnik le zapustil vdovo Veroniko ter brata in sestro, ki bivaio po informacijah ameriških oblasti v kraju Schlossing ali Schlesing Dediči, odnosno vsi oni. ki jim je znano njihovo bivališče, se pozivalo, naj speroče svoje naslove IzselieniSkenru kom-^riiatn v Zagrebu * Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice za leto 1938 obsega poleg običainih koledarskih podatkov sledeče zanimive razprave in poučne članke' O kuhi. naša hrana, konserviranje iajc. kakao In čokolada. priprava Jedil za serviranje, kuivniski recepti- a) sladice. b) mesna iedita. c) za-kuski in priloge, skušnja oči (praktični nasveti). kuhinla. vsakodnevno pnspr»v!ja-nje. kako sprejemamo goste, pogrnjena miza, o izgubljenih predmetih, gospodinjske počitnice. počitnKkl dom. otroška sobe in igrače, dete in pravljični svet pomen Materinskega dne. gospodinjsko šolstvo v Ljubljani. Drugi del koledarja tvori praktično nreJen treScovntk z razpredelnicami H vse dai v letu ter i mesečnimi in let-Di«i ob- is preračuni Koledar le naprodaj v vseh knjigarnah in pri Jnsoslevenskl Matici v Ljtibljani. Selenburgova ul. 7-II Cena Din 30. za Saše Din 16, s poštnino Dta UC v*i. * Nenavadna Igra prirode. V Karlovcu na Trgu sv. Trojice Je lipa ponovno ozele-nela. Listje Je popolnoma razvito. Stari Karlovčani se čudijo tei Igri prirode in pravijo, da pomeni to skorajšnjo vojno. * Veliki sneini lameti v Hercegovini. Iz Mostarja poročajo, da so divjala zadnje dni nad Hercegovino velika neurja. V gorenji Hercegovini so veliki snežni zameti ustavili vsak promet Veter je zrušil številne brzojavne in telefonske droge in je ves telefonski in brzojavni promet ustavljen. * Težka avtomobilska nesreča v Beogradu. V petek se je zgodila v Beogradu huda avtomobilska nesreča. Na obvestilo o nekem požaru so se beograjski gasilci odpeljali z dvema kamionoma proti kraju požara. Na križišče pred Jugoslovensko banko bi kamion kmalu zavozil v neki luksuzni avtomobil, šofer v kamionu ie vzadnjem trenotku ustavil voz in prepiečil karambol ali kamion se je prevrni! in treščil na tlak pred banko. Izpod kamiona so potegnili nezavestnega šoferja in težko ranjenega gasilca, ki sta sedela spredaj. * Huda zidarska nesreča v Beogradu. V soboto se ie pripetila v Beogradu huda zidarska nesreča. Zidarski oder pri dovcol-ski cerkvi, katero popravljajo, se je nenadoma zrušil in pod seboj pokopal pet zidarjev Oder ie bi visok 20 m. Na odru ie delalo sedem delavcev Dva sta v trenotku. ko se ie pričel oder lušiti, skočila na sosedni oder in se tako rešila Ko so prihiteli delavci, so našli svoie druge v mlaki krvi med lesom in opeke. Težko ranjene delavce so odpeljali v bolnico, oblastva so pa uvedla preiskavo, da se doženajo pravi vzrok' nesreče. * Orožniki so ga pretepli do smrti. V Petrovem Selu pri Novem Sadu so te dni orož niki aretirali 23 letnega Jožeta Enilosa zaradi tatvine in ga pridržali štiri dni v občin ske-m zapora Ko le kazen prestal, so ga morali odvesti domov z vozom. Doma ie izpovedal, da so ga orožniki v zaporu zvezali in ga silno pretepli. ErniSs ie dva dni nato umrl. Pri obdukciji so dognali, da le truplo popolnoma izmrcvarieno in notranii organi močno poškodovani od udarcev Na podlagi tega so Ml! aretirani orožniški narednik Jovan Medurič ia dva druga orožnika. [TO — zobna oasta najboljša! * Lludje. ki trpe na težkem telesnem odvajanju in Hh pri tem mučijo obolelosti de-"^eea črevesa ter preobilica krvi v spod-nlem delt telesa pritisk krvi na možgane. glavoboi in utripanie srca. na; popito ziurra' in zvečer po četrt kozarca prirndne grenčice .Franz Josef«. Vodilni zdravn ki klrureičnh isvodov iziavliao da voda • Fran? Josei« cporaM.iS z nB'bo|;šiffl usoe-hom ored operacijami v trebuha in za nilml * Obleke kemično čisti, barva Jn pWra 'ivarna lo« Pelch Samo se iene< ol*l telovadnici. Razgovor o telovadbi ki se bo vr-{ila dvakrat tedensko. Udeležba za dane od IS do 26 leta dolžnost Zdiavo! 1903 u— Silvestrov večer pevskega društva »ljubljanski Zvon« Se bo letos vršil v veliki dvoran! Narodnega doma s privlačnim sporedom. Poleg koncertnih točk. bomo poslušal! tudi kuplete, nastopi tudi najmlajši šestletni slovenski jazz-band itd. Itd. Ljubljanskemu Zvonu naklonjeno občinstvo na to prireditev že sedaj opozarjamo. n— Drobna policijska kronika. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina listnice. 3 prestopki kaljenja nočnega miru. 1 nezgodi, 1 veselica brez dovoljenja oblastev, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 4 prestopki cest nega po!Jci'skega reda. od Din S, pletenine, rokavice, kravate, bluze itd nudi F ln M ROZMAN, Židovska ul. 7.« po reklam« nih cenah. u— Nezgoda. Posestnik Alolz Kastelic Iz Babna gorice pri Škofljici Je naznanil, da mu ie 3. t. m. neznan avto poškodoval voz. Kastelic Je vozi! z zaprav1'ivčkom po Kop!-tirievi ulici v smeri proti Kongresnemu trgu V hipu. ko je pripeljal na trg, je privozl s Poljanske ceste avto ln ker se Kastelic ni dovolj hitro umakni; te prišlo do karambola k! pa ni imel posebnih posledic. Znatno je poškodovan Kasteličev voz. dočim se Kaste 'icu spmemi, ter koniu n! pri"eHlo ntč zlega. u— Okraden v gostilni. Železničar Jos'p S se je v nedeljo popoldne potmidi! v La-špnov! gostilni na Dunajski cesti. Obesil ie svoj površnik v stransko sobo, kjer so popivali tri!e neznani gostie. k! so pozneje Izginili. Z njimi vred pa le »odpotovala« tudi železničarteva listnica, ki lo Je porabi! v žepu površnika. S. trpi 370 Din škode. IZBIRA modernih krasnih sukenj in ulstrov po priznano nizk;h cenah je goto« vo samo pri »-vrdki Fran LukiČ, Stritarieva ulica 9„ Ljubljana. u— Male tatvine. Trgovski potnik Ivan Svetlin iz Podgorja pri Kamniku je imel včeraj dopoldne opravka v Tavčarjevi ulici št. 4. Postavil je kolo v vežo, kar je opazoval neznan tatic ter mu ukrade! s kolesa 90 Din vredno električno svetilko. — Iz Oažnovega doma je bilo zadnje dni ukradenih več razl čnih učnih knjig, ki jih ie tat spravljal v denar na starini Nenadkriljiva Eau de Cologne Chvpre Bourjois Pariš 2 u— Utopljenka. Kakor smo že v nedeljo pcrocal' so v petek potegnili iz Ljubljanice v Štepanji vasi neznano utopljenko. Truplo ie moralo ležati v vodi že dobra dva tedna V utopljenki, ki Je bila pokopana na pokopališču v Štepcnji vasi, so spo-znal: pozneie 21 letno Marro Skubičevo (v nedel'skem »Jutru« je b'1o ime napačno označeno), zaposleno pri strojni pletilji Ma-riji Babškovl v Rožni dolini. Skub;devo so pogrešali že od 14. novembra. V noči na '9 te prenočila pri svoji sestri Alojziji Sku-b i Če vi v Mradeckega vasi. Naslednje iutro pa je odšia od tam. Češ ca sc odaeFe domov k svoii materi v Za vrstnik kamor pa ni dospela. Sknlvčeva je bržkone izvršila samomor. izkliučena pa tudi ni nesreča. Snežne čevlje, ealoše temellto oopravlja čevljarna MAHFR In drug. na Mlrjo 2. po konkurenčnih cenah u— Izgubila se ie zlata damska ura brez verižice v petek, oziroma v soboto 3.-t. m. Kdor jo najde, s; prosi, da jo odda v trgo-v ni železn:ne Si Florjančič. Sv. Petra cesta, prod nagradi. 1899 Iz Maribora a— Smrtna kosa. V Sv. Jakobu v Slov. goricah je umrla gdč. Helena Vauhnikova, uSteHca na meščanski šol! v Slov. B;strici. Pogreb bo 5 decembra ob pol 15. iz hiše žalosti pri Sv Jakobu na župno pokopališče. Bodi ohranien pokoinici blag spomin, urizadetim naše iskreno sožalje! a— Zavlačevanje kopališkega vprašanja V Mariboru je skoro na dnevnem redu razpravljanje o tujskem prometu Dejansko pa nima Maribor zanj niti najprimitivnejšega pogoja t. j. kopališča Mestno kopališče v Kopališki ulici so že vsa leta po prevratu popravljali in toliko investirali v zastarele naprave, da bi lahko že skoraj s tem sezidali novo hig Jenično, moderno kopališče Vse prhe v parni kopeli so zaradi svoie zastarelosti prav tako neporabne ra v jezo kopalcev kakor so bile pred leti. Na zadnji seji občinskega sveta le bila ta zadeva zopet odložena z dnevnega reda. To je tem bolj čudno, ker je Okrožni urad za zavarovanje delavcev že pred več meseci pisal mestni občini, če bi bila voljna z njim skupno zgraditi primemo, moderno kopališče v Merfcoru, pa okrožni urad na to hvale vredno ponudbo doslej še niti odgovora ni dobil a— Mariborska porota je včeraj pričela z zimskim zasedanjem. Vrš la se ie razprava proti železniškima uradjdVoma R. ia V. Vsebino obtožbe smo že objavili v letnem »sedanju, ko ie bila razprava vsled odsot-Rosti enega obtoženca preložena. Zasliševanje prič, ki ie trajalo včeraj cel dan nI »rineslo bistveno nič novega- Po 10 url so porotniki potrdili glavno vprašanje glede hedodelstva uradne poneverbe, toda v znesku pod 5000 Din in nad 25° Din. Sodni dvor ie nato obsodil oba obtožčenca. vsakega na 18 mesecev težke ječe tn aa povračilo vsak SO00 Dia erarju. Trgovski posti Onvcro^nielo mmnf« »krbt IT Ttmnptkrai ur |r glave teko •notne t*otela d* w-rr> multl azpottl* tr Im Snptiigr p« nru t* fuiavrtovAtr idr« vilo Aspirin« tablrtr tn hvnU op m de »o tr mučne t>olečlnr 'zginile PrutnoS 'eh tablet * pozne 0O dr<>-t>rlo rudečt 'aritveni enemkL Iz Ceija e_Volitev župana v občini Celie okolica V nedeljo zjutraj ob S. je bila sklicana seja novoizvoljenega občinskega odbora z dnevnim redom- Izvolitev župana in starešinstva gorniki so bili polnoštevilno navzoči. Seji je predsedoval najstarejši odbornik g Fazarinc (SDS). Za župana je bil izvoljen po sporazumu vseh strank (razen socijalistov) g. Alojz Mihelčič (SLS) ki ie dobil 24 glasov S glasov ie dobil g. Hrastnik, (soc.), ena glasovnica ie bila prazna. Pred volitvijo starešinstva so sociialisti izjavili, da ne refleklirajo na nobeno mesto m se je torej sporazumno z istimi glasovi izvolilo naslednje starešinstvo: l. Vincenc Kukovec (SDS) obenem podžupan, 2 Jurij Stren-čan, (SLS). 3. Karel Golob. SLS, 4. Rudolf Novak (Nemec), 5. Franc VltavskV. NRS. Vsi načelniki klubov so iziavili. da hočejo složno sodelovati v prid občine, le sociialisti so povedali, da bodo stali v strogi opoziciji. sicer pa da so tudi oni za pravilno delovanje odbora. O Vinko Knkovec je v imenu ktaba SDS in SKS izjavil, da hoče ta delegacij z vsemi silami delati za dobrobit občine in občanov, predpogoj temu. pa je. da bodo druge stranke tudi tam, kjer so v manjšini, isto storile. e— Splošen obrtniški sestanek se bo vršil v četrtek, 8. avgusta 1927. ob 8. zvečer v restavraciji Narodnega doma v Celju. Prihodnje leto proslavi Slovensko obrtno društvo 35 letnico svojega obstanka. Ob tej priHkl se bo vršil v Celju vseobrtniški izlet obrtništva cele Slovenije Celiani nameravajo prirediti veliko vajeniško razstavo. Za vse to le treba začeti nemudoma s pripravami. Poleg tega se bo na sestanku razpravljalo tudi o postavitvi lastnega Obrtnega doma. Ker se bodo na sestanku obravnavale tudi druge obrtn ske zadeve, se v&bijo vsi obrtniki iz Celja in okolice. dE se sestanka ne glede na to. da li so člani Slovenskega obrtnega društva ali ee, polno številno udeležijo. e— Stuankin dan SDS v Ce'Ju. Dne 4. t m je bil po navodilih centralne organizacije v Beogradi- po vseh krajevnih organizacijah strankin dan. Organizacije so priredile ta dan razna predavanja. V CelJu se bo vršilo tako predavanje v poznejšem času. Od danes naprejč se bo začela zbirka prispevkov za stranko in bosta dva tovariša po nalogu strank nega vodstva v Celju obiskala vse člane krajevne organizacije. Vsak tudi naiman'ši pr'spevek je dobrodošel Pokažimo, da smo zavedni pristaši stranke, katero !e treba podpreti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. e— Proračun celjskega okrajnega zastopa za L 1938. je sestavljen in strankam med uradnimi urami do vštetega 10. decembra t L na ogled. Izkazule dohodkov 272.686 dinariev. izdatkov 1.858.579 D-n. tedai primanjkljaja 1.585.911 Din. ki bi se ga krilo z dokladami 1.5I2.4S6 Din. tako da bo ostalo kvečjemu 73.425 Din primanjkljaja TBLAUPtTWCT« RADIO Liouiva se povsod ter ori. IDEAL . VVERKE. SUBOTIČA, Vukovičeva ulica 32/c. Izgubljeno! Listnica, majhna rjavi, z vsoto 300 Dic, ie bila pohabljena v slaščičarni »Voltman«, 5. t. m. okrog 11. dopoldne. Poiten najd> teti ae aapro&a. da jo odda proti nagradi v spravi cJutra*. 100.000 Din je zadela srečka štev. 11.530 tudi ta je bila kupljena v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana Sv. Petra ce^ta št. 19, nadalje so bile dne 30. nov izžrebane sledeče pri nas kupljene srečke: Din 2000.— sta zadeli srečki 48.555 in 73.634. Po Din 500 pa so zadele naslednje številke: 14.101, 76,735, 5.767, 5.727, 5.719, 15.445, 15.441, 15.447, 30.963, 30.910, 40-559, 40-509, 53.409, 53.442, 53.427, 66.648, 66.631, 91.747, 115.602, 115.694, 8.015, 9.769, 11.501, 11343, 11 -553, 20.872, 23.418, 23.456, 23-500; 34.178, 47.727, 48-503, 60.899, 60.878, 60.900, 70-282, 71.862, 83.275, 83.214, 86.338, 86.345, 96.923, 96.968, 110.180, 111.178, 111.173, 39.119, 123.360, 123.361, 9.328, 9.338. 20.212, 20.218, 24.216, 24.256, 58.021, 58.030, 61.278, 61.293, 61.258, 70.282, 71.862, 73.654, 82.531, 82-517, 87.107, 87.182, 99.575, 110.713, 110.773, 110.787, 122.745, 122.701, 83.205. Iz Trbovelj t— Občinski proračun za leto 1928. iz« kazuje 7.375.893 Din izdatkov in 2,699.560 Din dohodkov, primanjkljaj znaša torej 4,676.333 Din, ki se bo kril z zvijanjem dokiad na direktni davek, izvzemši dohoda nine, na 153 odst. Ostale doklade ostanejo neizpremenjene. Proračun, ki ga mora odo. bri-ti ministrstvo, se ne bo dal mnogo »pre« meniti, ker so vse postavke absolutno po« trebne. Za proračun so glasovale vse poli« tsčne skupine. Iz Kranja r— šetdesetletnlco rofstva je praznoval ▼ nedeljo g. Anton Jeršin, posesnik in me» ■ar v Primskovem. Obcespoštovanemu ju. hiiantu iskreno čestitamo! r— Prireditve Gledališkega odra Jutri 7. t m. ob 30.30 uri vprizore v Narodnem domu Meškovo dramo «Mati» v režiji go. »poda Resa. Nastopijo najboljše moči an« sambla. — Veliko veselje bo v četrtek zve« čer v veliki dvorani Narodnega doma, ko bo obiskal otroke Miklavž, oblečen v oble« ko najmodernejšega kroja. Lanskoletno Mfklavževanje ie še vsakomur v najbolj« Sem spominu. Darila se oddajajo do jutri zvečer v knjigarni »Sava®. zvečer pa v pii« sami upravitelja Narodnega doma g. Hro» vatina. Iz Morske Sobote b— Poslanec dr. Pivko med votilcL Go« »pod posl. dr. Pivko in oblastni tajnik g. Spindler se bosta mudila v Prekmurju, in sicer v našem glavarstvu od 17. do 20. decembra. b— Kandidatne liste za občinske volitve v Murski soboti so dosedaj vložili demo« krati, gerent g Benko in g dr. Somen. Go« spod Benko je sestavil svojo listo s kle« rikalci. Pripravlja se še četrta lista delav« cev, uslužbencev in malih ljudi, ki jih do« sedanje liste, razen demokratske, niso do. voli upoštevale Radi te Bste je nastalo razburjenje posebno pri listi g gerenta. Toda časi, ko niso imeli mali ljudje nobe« ne besede, so minuli tudi v Murski Soboti! Odločno obsoiamo teror napram tem Iju« dem, za katerih popolno volilno svobodo bomo nastopili z vsemi sredstvi! Po občinskih volitvah v Šoštanju Šoštanj. S. decembra. Za mesto Šoštanj so se vrnili sramotni avstrijski časi, ko je peščica tukajšnjih Nemcev v druEbi s par desetinami slovenskih izdajalcev (nemškutarjev) udejstvova-la svoj nesramni teror nad ubogim, od tukajšnjega nemškega kapitala popolnoma odvisnim malim obrtnikom in delavcem. Mesto Šoštanj ima nekaj nad 1500 prebivalcev; med temi štejejo stari Soštanjčani pra-vih pristnih Nemcev 5, od drugih prebivalcev pa je kakih 40, ki se morejo nazivati s starim avstrijskim sramotnim nazivom: nemškutarji Vsi dragi prebivalci so izraziti Slovenci. A kaj se je zgodilo pri zadnjih občinskih volitvah? Bile so tri liste: 1.) socijaliatična, ki je popolnoma pravilno računala na najmanj 180 do 200 glasov; 2.) slovenska lista, ki je obstojala po večini iz pristašev SDS, na kateri sta pa bila tudi dva pristaša SLA, in ki je računala s 120 do 130 glasovi; 3.) nemška lista, ki se je sicer imenovala gospodarska lista, a so na nji bili sami izraziti Nemci in nemčurji, ter 1 ali 2 pristaša SLS, pa je smela v najboljšem slučaju računati e kakimi 30 do 40 glasovi pod pogojem, da vsi slovenski renegati glasujejo zanjo. In rezultat volitev? Socijalistična lista je dobila 64 glasov, slovenska lista 117 glasov, nemška lista pa 159 glasov, tako da so prišli v občinski odbor: S socijalisti, 6 Slovencev in 8 nemškutarjev. Presenečenje in nato razburjenje, ki je nastalo v mestu, je nepopisno. Da bo prišel pritisk iz tukajšnje nem ške tovarne na delavce, se je vedelo, saj so Nemci dobili že pri septemberskih volitvah v Narodno skupščino le radi pritiska na svo je delavce 100 glasov, a da bo šel teror teko daleč, tega ni mogel nihče pričakovati. Slovenskim obrtnikom se je zagrozilo z bojkotom; nekateri so se odpeljali, drugi so ostali doma, tretji zopet so volili nemško listo; le malo jih je ostalo pogumnih in do- slednih in so volili, kakor jim veleva narodna in državljanska dolžnost. Tovarniški delavci so volili skoro brez izjeme nemško listo. V soboto popoldne pred volitvami je visok tovarniški funkcijo-nar sklical v tovarni one delavce, ki imajo volilno pravico v Šoštanju, in imel nanje nagovor. Posledica je bila kompaktna volitev nemške liste. Vsak delavec se je pač zavedal, da izgubi po volitvah kruh, če ne posluša poziva. Da se je teror res uveljavil, kažejo ie gornje številke o prebivalstvu in volilnih glasovih, na razpolago pa so tudi gotovi dokazi, s katerimi bodo imele opraviti pristojne državne oblasti. Tako se je zgodilo, da je veliko nad 100 slovenskih volilcev v svobodni narodni Jugoslaviji v nedeljo občutilo moreče duševno trpljenje, ki ga pol milijona naših ljudi trpi dan za dnem v Italiji. Ubogi volilci so se od sramu poskrili in se dobro zavedali, da so s svojim glasovanjem izdali svoj narod. Toda krivda volilcev, kakor je velika, je razumljiva in od-pustljiva. Teža vsega zločina nad sloven skim narodom in nad našo državo pade na nemško nasilje. Upamo, da bodo znale oblasti vse to upoštevati, lili s svoje strani bomo storili vse potrebne korake, da se Nemci ne bodo dolgo veselili svoje zmage, ampak da bodo kmalu prebridko občutili posledice svojega zločina. Spori Les za smuči Jesen — hikory — breza. Pri na« v Jugoslaviji je jesen najbolj po« znan les za smuči. Gotovo je tudi najpri« kladnejši, ker od vseh vrst. ki rastejo v na« ši državi, pride edino jesen za izdelavo smu či v poStev. Ali niti jesen ni ves uporaben za smuoi. Tako n. pr. dobro znani slavon« tki jesen, ki je za oko zelo lep, je za smu« čl le redko uporaben, ker raste hitro in je zelo mehak Dober je le gorski jesen, ki raste na goratih in slabih tleh, počasi, ter ima široke letnice. Čira težji je ta je« 9en, tem boljši je za smuči. Jesen z gosti« mi letnicami je znatno mehkejši, hitro se izžlebi in okrušn na robovih. Vendar so jesenove smuči pri nas sorazmerno zelo po ceni ter je ev. hitrejša obraba smuči iahko nadomestljiva. V Ameriki raste v smučarskih krogih do« bro poznan les, ki ga imenujejo hikory. Ta les je jako dragocen, fino vlaknat, ter je trd in odporen, ima pa to hibo, da je tako težak ter se osobito v goratem terenu, kjer je treba smuči spomladi mnogokrat po več ur nositi, neprijetno občuti ta teža Izboren je za smuške skoke Uporablja se gotovo v vsej Evropi, osobito ga cenijo Norvežani, ki imajo skakalni šport najbolj razvit. Toda tudi za hikorv velja pravilo, čim težji je los, tem boljši, le gostovlak« nat mora biti, kajti letnic kot jesen hiko» ry les nima. Tretja vrsta, ki se uporablja za smuči je nordijska breza. Tu pride v poštev sever« noš vedska in pa finska breza. Prva raste v goratem, nedostopnem svetu v severni Švedski pod najneugodnejšimi klimatičnimi pogoji, ter ie trda in zelo odporna, finska pa raste v mokrem svetu, v deželi tisočih jezer ter je vsled tesa mehkejša. V nem« škem alpinističnem listu «Der Bergsteiger® piše v ietočnji 8. številki AIex Veltin iz Lidingo na Švedskem o severnos švedski brezi med drugim: «Severno«švedska breza je najstarejši poznani les za smuči v Ev« ropi. Vsi muzeji v Oslo. Stockholmu, Hel« singforsu. Berlinu in na Dunaju vsebujejo v svojih zbirkah starih smuči izključno ta« ke iz breze, le nekaj parov ie iz smreke. Glavne prednost breze so: breza je izreds no lahka in prožna, ima trd in žilav li zelo fina in dolga vlakna v lesu Zato je za terensko vožnio in za tekme na daljavo breza velike važnosti, kajti vsak funt ne« potrebne teže utrudi tekmovalca predčas« no. Izredno gost les, fino« rn dolgovlaknata struktura, kakršna je v brezi, prepreči iz« žlebenje lesa in okrušenje robov ter osta« ne breza tudi pri veliki uporabi na zlede« nelem snegu vedno ravna in gladka. To svojstvo da severno«švedski brezi baš zem« Ija in klima, kier ta breza raste. Pust gor« ski svet in dolge, izredno mrzle zime po« vzročajo, da se razvija breza počasi, zato pa postane tem trša m odpornejša. Struk. tura lesa pri brezi zajamči jako počasno Vremensko poročalo Meteorološki zavori « Ljubljani j decembra 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Čas opazovanja Ljubi lana . Maribor . . Zagreb . . . Beograd . . Sarajevo . . Skoplje . . . Dubrovnik . Split .... Praha .... Solnce vzhaja ob 7.22. Najviija temperatura S o i. B c. E a al Smer vetra in brzina o = o •u a £ 1 « ca o H o > Ed v metrih 7ofl 44 9/ W 2 7 75 3 nO mirno 767". 30 100 SE 4 7 7-5 1 0 8H ESE 8 l 76S-2 3-0 10" E 2 8 770 l 4-0 98 W 2 '64 5 14- 83 mirno 9 7r4l 130 92 E 6 10 ■61 3 -O' - SE 2 10 Padavine Vrsta T mm "1° 7 «« megla megla megla megla dež nevihta 1.7 0.2 2.0 40 1.0 zahaja ob 16.19, hina vzhaja ob 14.52, zahaja ob 1.15. danes v Ljubljani 5.8 C, najnižja 33 C. dunajska vremenska napoved m torek: Pretežno oblačno, morda malo padavin. friaSka vremenska napore* ta torek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo. Temperatura od 9 do H sto pinj. Morje mirno. obrabo drsalne površine »moči in manj« šuje opaanoat notna ba minimum. Vsled tega so si na severu na jasnem, da je ta breza sdaleka najboljša les s« smuči za tu. re, tekme na daljavo ia za vojaStvo. Šved. slu, finska in ruska armada uporabljajo izključno brezov« smuči. Kljub temu, da se nahajajo na severu do 64 stopinj sev. širi. ne obsežni jesenovi gozdovi Švedska asma. dia je kupila n. pr. v letu 1914. 150.000 pa. rov brezovih smuči. Uporabo v armadi je lahko bolj ceniti, ako upoštevamo, kakšne zahteve se stovljajo tam m severu na v o« !ajke smuči pri dolgih in mrzlih zimah, ve« ikih oddaljenostih, ko tvorijo mnogokrat smuči edino prometno sredstvo vojski.* V našem terenu bi bila tedaj breza vsled svoje minimalne teže jako prikladna ter bi ravno smučarje«turiste znatno razbremc nila. Le žal jo moramo uvažati ter pride napram jesenu v ceni znatno dražja. Vse tri vrste lesa bi se dale sledeče raz« vrstiti: za splošno uporabo domači jesen, za skoke hikorv, a za ture in tekme na da« Ijavo (ako cena ne igra vloge) pa severo« švedska breza. Primorje (nogom. sekcija). Danes trening vseh nogometašev v telovadnici Srednje tehnične šole ob 18.30. Polnoštevil« no in točno. — Načelnik ASK Primorje (kol. sekcija). Danes v torek ob 19. uri trening v telovadnici sred« nje tehn. šole. — Trener. SK. Svoboda. Danes ob 9. zvečer ples« na vaja na verandi hotela Union. Miklavž s čajanko v soboto ob 8. uri. Skrivnostni umori nad Črnomljem (K članku dr. Ivana Robide a Na grmado ž njim v »Jutru® št. 284.) Radi aktualnosti in važnosti teme, ki jo je sprožila MihtČe« va afera, dajemo prostora po* lemikl, pri tem pa seveda pr& puščamo polno odgovornost gg. avtorjem člankov. — Ured. Misleč, da sem podpisani napisal članek »K oprostitvi morilca Mihiča®, se je g. psi« nijater dr. Robida zabušil v mojo osebo. Toda omenjenega članka nisem pisal jaz, zato prepuščam g. avtorju, da z g. psihi« jatrom obračuna. Vrlo interesantna pa je mentaliteta, ki jo je pokazal v svojem pomembno ozna« čenem dopisu znanstvenik čigar mnenje je, da je roparski morilec Mihitsch, ki je leta in leta živel od dolarjev, naropanih od samotno stanujočih, neoboroženih, po da v« ljenih kočaric, ki je slednjič hli-ieč dobre« ga delavca, s sekiro ubil 801etnega starčka« delodajalca, mu pobral gotovino in, da za« briše sled svojega grozodejstva, zapalil hi« šo, bil pa le slučajno, bežeč po samotni stezici, v mraku prepoznan in potem are« tiran, — da je ta mož «mesrečen, padel brat, ki ga je treba vzbodriti, mu dopolniti pomanjkljivo vzgojo, ga nasititi in skrbeti za njega in njegove otroke itd® Na prvi pogled bi človek mislil, da je takih nazorov pač mehka, blaga, neborbe« na duša, ki ne pozna niti jeze, niti sovra« štva, ki ji je ideal samo: človek. Seveda bi ceJo takšna mehka duša težko našla pristašev, če se pomisli, da so taki nazori, makar blagi in plemeniti za storil« ca, največja krivica napram nedolžnim žrt« vam in silna opasnost za človeško družbo sploh, da izpodkopavajo temelje človeške ga sožitja, ko lahko dajejo po+uho tudi največjim bes ti jam v človeški podobi in pospešujejo nehote zločine ter množijo ne« dolžne žrtve. Tudi našim organom javne varnosti, zlasti našim vrlim orožnikom, ki vršijo večkrat (glej afero iz Brhača ubeg« lih razbojnikov!) v smrtni nevarnosti svo« jo težavno, a borno plačano službo, goto« vo ni v spodbudo in čast, če se izkaže, da so po dežiu in ledu, v strašnih nočeh lovili in končno ujeli — »nesrečnega, bolnega brata«. Zver v človeški podobi se priplazi v tem« ni noči pred dobro ji poznano, samotno ko« čieo, vdere lesena vrata in zajame v svoje zverinske klešče trepetajočo, slabotno, no oboroženo žensko, ki je prestrašena plani« la iz spanja. V samotni tišini, brez soseda, ki bi čul krik na pomoč, se odigra neenaki boj na življenje in smrt, in ko zamrejo zadnji stresljaji, obleži zadavljena žrtev pod nogami bestije, ki je pametna dovolj, da preišče v naglici skrinje in predale in odnese par v daljni Ameriki z žulji pridob« ljenih in nesrečni sorodnici poslanih do« larjev. Zver v človeški podobi še nima do« sti. Dobro se zaveda posledic svojega stra« hotnega dejanja. Zadavljeni in oropani svoji žrtvi omota žico okoli vratu, jo po« sede v položaj obešenke, hoteč tako pri« kriti svoj zločin, ali pa zapali kočo. da bi žrtev in sledovi zgoreli. In ta pošast, ki ima v trenutkih, ko se ji oglasi vest, upravičeno sama sebe za »hu« diča z rogovi in repom«, naj bo »nesrečni padel brat, ki ga je treba vzbodriti in na« sititi teir njegovo pomanjkljivo vzgojo skrb no spopolniti itd?» Težka je ta vera in z grenkobo bo segal davkoplačevalec v svojo itak že suho mo« šnjo, da bo «bodril in hranil« po prena« polnjenih bolnicah leta in leta takšnega — »nesrečnega brata®. Ako pa celo uskoči ta nesrečnik iz bolnice in pobije še par ne« dolžnih ljudi, se bo plemenito človekoljub« je izkazalo kot grozna potuha in igra z življenjem zdravih, poštenih državljanov. Bližji pogled v časopisne dopise učitelja takih nazorov pa kaže, da ni ta znanstve« nik nikakor ona mirna, človekoljubna du« ša, kakor bi kdo na prvi pogled sodil. Mož je prilično »borbena natura®, se zaletava v državljane, ki si upajo pomilovati ne« dolžne žrtve in obsojati zverinska dejanja, kuje kapital za svoja zabavljanja celo iz očividnih tiskarskih napak (letnica 1527), očita drugim neorijentiranost, imenuje po» štene državljane: krvoloke, beriške in krv« niške duše, uči slovenske odvetnike njih nalog, obstoječih baje v tem. da a priori zagovarjajo »nesrečnike« liki Mihitsch. se norčuje iz aberičev®, ki so brfczdvomno ko« ristni člani človeške družbe, se roga »po« rotni klopi® in fakultetnemu mnenju za« grebške univerze, preti svetovnoznanemu učenjaku prof. Lapinskemu, da mu ne bo prizanašal in hoče celo iz našega »juga® delati bedake. Ne boga, tako se grah ne češe! Ako pa smo že v svoji zaostalosti in orne jenosti prebedasti. da bi razumeli psihi. jatrične nazore g. dr. Robide, nam mora biti vsaj dovoljeno, da proti načinu razi a« ganja in utemeljevanja njegovih nazorov protestiramo. DR. IGNACIJ MALNERIC, odvetnik v Črnomlju. Gospodarstvo Konferenca tajnikov gospodarskih zbornic V nedeljo se ie v dvorani beograjske Trgovske zbornice vršila konferenca tajnikov vseh gospodarskih zbornic v naši državi, ki je ugotovila dnevni red konference zbornic v Osijek« Pri tel točki se ie razvila živahna in zanimiva debata katere so se ud težili gg Čuvaj, Mohorič, Boškovič, Gjorgjevič in drugI. Gosp. Obradovič ie naslovil na konferenco posebno pismo, v katerem zahteva, da se postavi na dnevni red vprašanje naše trgovinske propagande v inozemstvu in vprašanje organizacije naše poročevalske službe. Naša trgovinska oro-paganda in poročevalska služba spadata med najslabše na svetu. Medtem ko žrtvujejo druge države ogromne vsote za izdajanje posebnih časopisov, knjig, brošur, za prirejanje razstav itd., se pri nas v tem pogledu ne stori skoro nič. Tajnik zagrebške zbornice g. Čuval ie pristal na ta predlog ter povdarjal koristno delo informacijskega oddelka zagrebške zbornice Dalje ie ugotovil, da so zbornice z dosedanjimi kongresi hi konferencami doživele fliasko, kajti niti ena vlada ni upoštevala stavljenih predlogov, kakor tudi predloženih referatov In zahtev. Za konferenco Zbornic ki se bo vršila med 1 in 15 majem v Osijeku. ie bil določen naslednji dnevni red: 1) Vzroki in posledice nazadovanja našega izvoza (referat bečkereške in beograjske zbornice) 2) Vprašanje reorganizacije konzularne službe (referat sarajevske zbornice). 3) Organizacija gospodarske statistike (ref. ljubljanske zbornice). 4) Delo zbornic na gospodarski propagandi (ref. zagrebške in solunske zbornice). Druga točka dnevnega reda ie bila posvečena sestanku predstavnikov zbornic in narodnih poslancev Sklenjeno je bilo, da ima beograjska zbornica na primeren način sondirati teren In povabili na to konferenco jjoslarrske klube, narodne gospodarje in druge interesente. Za ta sestanek je bil določen naslednji dnevni red: 1) Kooperacija med gospodarskimi in političnimi faktorji (ref. beograjske zbornice) 2) Zakon o neposrednih davkih odnosno o znižanju davkov (ref zagrebške zbornice. 3) Proračun in finance (ref splitske zbornice). 4) Problem naše administracije (ref. beograjske zbornice) Vsi referati morajo biti gotovi do januarja, ko se bo v Zagrebu vršila ponovna konferenca tajnikov zbornic, na kateri bo ugotovljen definitivni tekst referatov. Konferenca z narodnimi poslanci se bo vršila koncem februarja. Tretja točka dnevnega reda je bilo vprašanje izdajanja skupnih letnih poročil. Ta letna poročila o gosipodarskem stanju v naši državi bi služila za propagando v inozemstvu in bi se morala izdajati v tujem Jeziku. Tajnik zagrebške zbornice g. Čuvaj Je opozoril, da se ne sme zaradi izdajanja skupnega poročila onustiti izdajanje posebnih zborničnih poročil, ki so predvidena v zakonu Sklenjeno Je bilo. da imajo tajniki o tej zadevi referirati svojim zbornicam, nakar bo padla odločitev na prihodnji konferenci zbornic. ki se bo vršila v Zagrebu. = Zveza Slovenije z morjem. Povodom članka, ki je bil nedavno objavljen v beograjski rPolitikb proti gradbi zveze Slovenije z morjem, objavlja včerajšnja {Politika, odgovor inž. Tihomira Dožudiča. ki se odločno" zavzema za gradbo te železnice in se čudi. da se spričo važnosti te proge še ni pričelo z delom. Po njegovem naziranju ne more biti razloga, da se ne bi rešilo to glavno gospodarsko in strategično vprašanje vsega severozapada naše države in da bi naša država ostala brez te železnice, ki je ena najvažnejših in najnujnejših. Posebno še povdarja. da ne gre samo za zvezo Slovenije z morjem, temveč tudi za ustvarjenje nove mednarodne tranzitne linije. = Prijaznejše razpoloženje na hmeljskih trfišfih. Na žateškem hmeljskem tržišču (Češkoslovaška) se je pretekli teden pojavilo večje povpraševanje. V soboto je bilo v Zatcu samem nakupljenih 400 starih stotov, predvsem na inozemski račun. Tedenski promet v Zatcu in na deželi se ceni na 1200 — 1400 stotov. Pri prijaznejšem razpoloženju so cene ostale nespremenjene. Srednji žateški hmelj se je prodajal po 1950 do 2050 KČ za 50 kg (65.70 — 69.10 Din za kg), prvovrstni pa po 2200 Kč (74.10 Din) Tudi za tranzitni hmelj je bilo povpraševanje živahnejše ler je bilo prodanih okrog 600 stotov. Srednji tranzitni hmelj se je nudil v velikih množinah ter prodajal po 750 do 1000 Kč (25.30 _ 33.70 Din). Prvovrstni vojvodinski hmelj se je tranzitno kupoval za nemški račun po 1500 Kf (50.60 Din), prvovrstni savinjski pa po 1700 Kč (57.30 Din za kg). — Na nurnberškem hmelj skem tržišču je pretekli teden znašal dovoz 100 bal, prodanih pa je bilo 110 bal. Pri mirni kupčiji so se cene gibale na dosedanji višini. Za 50 kg notirajo (vse prvovrstni in srednji hmelj): tržni 130 — 220 mark (35.90 — 60.70 Din za kg), gorski 230 do 240 mark (63.50 — 66.20 Din). hallertauski 150 — 260 mark (41.40 — 71.80 Din), hallertauski zapečateni in wtirtemberški 150 do 290 mark (41.40 — 80 Din za kg). — V Savinjski dolini so cene še vedno izredno nizke in znašajo 20 — 25 Din ta kg. vendar pa se pričakuje, da se bo v kratkem pojavilo oživljenje. — V kratkem bodo pričela trgovinska pogajanja s Turčijo. Iz Beograda poročajo, da bodo v kratkem pričela trgovinska pogajanja s Turčijo. Na bazi trgovinske pogodbe, se imajo izgraditi prijateljski odnošaji do Turčije. Trgovinska pogodba s Turčijo bo mnogim našim industrijskim podjetjem odprla obširno turško tržišče. — Vprašanje lombardiranja zastavnih listov in komunalnih »»dolinic pri Poštni hranilnici. V svrho oživljenja tržišča dolgoročnega kapitala in omogočenja izdaje zastavnih listov in komunalnih zadolžnic, je zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica zaprosila direkcijo Poštne hranilnice, da bi omogočila lombard teh papirjev, izdanih potom naših domačih denarnih zavodov. Nadzorstveni svet PoStne hranilnice je na svoji seji dne 22. novembra odbil predlog zagrebške zbornice z motivacijo, da Poštna hranilnica ne more lombardirati zastavnih listov privatnih denarnih zavodov. Glede lombardiranja komunalnih zadolžnic pa bo nadzorstveni svet sklepal potem, ko bo prejel načelno odobrenje trgovinskega, finančnega in poštnega ministrstva. = Konkurz je razglašen o imovini tvrdke Fran Derenda & Co, dražba z o. s. v Ljubljani (prvi zbor upnikov 17. decembra. oglasitveni rok do 31. januarja in ugotovitveni narok 18. februarja). — Letošnja svetovna letina bombaža. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo ceni letošnji pridelek bombaža v 7. državah, ki se bavijo s kulturo bombaža, na 14.46 milijona bal napram 19.78 milijona bal v letu 1926. Primanjkljaj napram preteklemu letu znaša torej preko 5 milijonov bal Ker pa je od lanske rekordne letine ostalo mnogo bombaža neprodanega (okrog 7 milijonov bal), ni pričakovati, da bi se cena bombažu ponovno dvignila in se bodo z razpoložljivimi množinami z lahkoto krile potrebe konsuma. 5. decembra. Na ljubljanski borzi je bil danes promet izredno živahen. Dosežen je bil rekordni promet. Privatna ponudba je bila prilična, vendar je morala Narodna banka v izdatnejši meri intervenirati, in sicer v devizah na Curih, London, Dunaj in Berlin. Deviza na London se je ponovno okrepila za 5 točk, deviza na Trst pa je nekoliko popustila ter je bila zaključena po 308.125. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi prijaznejša. Promptna je notirala 402.5 — 403, trgovala pa se je za december po 4025 in za januar po 403.5. Tečaji bančnih papirjev so pri slabem prometu ostali nespremenjeui. Narodna banka je bila zaključena po 5680, Jugoban-ka pa po 94.75. Industrijske vrednote so bile popolnoma zanemarjene. Zaključena je bila edino Danica po 5680. dočim je Trbovlje notiralo 480 — 485. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.565 — 13.595 (13.58), Budimpešta 9.965 — 9.995 (9.98), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 7.9975—8.0275, London 276£ — 277.6 (277.2), Ne\vyork 56.63 — 56.83 (56.74, 56.72), Pariz 223 do 225 (224), Praga 168.05 — 168.85 (168.45), Trst 307.125 - 309.125 (308.125). Zagreb. Amsterdam 22.97 — 32.08, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Berlin 13.5628 - 13.5925, Budimpešta 9.945 — 9975, London 276.8 do 277.6, Newyork 56.634—56.834, Pariz 222.75 do 224.75, Praga 168.05 — 168.85, Trst 307.9 do 309.9, Curih 1094 — 1097. Beograd. Pariz 223 — 225, London 276.8 do 277.6, Newyork 56.636 — 56.836, Milan 307.7 — 309.7, Dunaj 7.995 — a025, Budimpešta 9.96 — 9.99. Berlin 13.56 — 13.59, Bruselj 7.925 — 7.955, Amsterdam 22.96 do 23.02, Bukarešta 35 — 35.5. Trst. Beograd 32.325 — 32.625, Dunaj 256.75 — 262.75, Praga 54.45 — 54.75, Pariz 72.35 — 72.65, London 89.935 — 90.035. Newyork 18.38 — 18.44. Curih 354.50 do 356.50; dinarji 82.25 - 32.75. Dunaj. Beograd 12.46875 — 12.50875, London 34.56625 — 34.66625. Milan 38.38—88.43 Newyork 707.85 — 710.35, Praga 20.97125 do 21.06125, Curih 136.57 — 137.07; dinarji 12.36 — 12.42. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.90, New-york 518.35, London 25.3025, Pariz 20.405. Milan 28.145, Praga 15.36, Budimpešta 90.75 Bukarešta 3.20, Sofija 3.745, Varšava 58.15, Dunaj 73.10. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.185, v Berlinu 7.362. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 132 — 0, Praštediona 890 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — SO, Vevče 133 — 0, Ruše 275 — 290, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 402.5 — 403, za december 402.5 do 403, za januar 403.5 — 404, investicijsko ,85.75 — 86.25, agrarne 52.5 — 53: bančne: Eskomptna 91 — 93. Poljo 18 — 1S.5, Kreditna 90 — 93, Hipo 57.5 — 58, Jugo 94.75 do 95.25, Ljubljanska kreditna 132 — 135, Narodna 5650 — 5700, Praštediona 870 do 890; industrijske: Narodna šumska 16 — 0, Gutmann 200 — 210, Slaveks 10 — 110, Slavonija 13 — 13.5, Danica 170 — 171, Drava 560 — 570, Šečerana Osijek 580 do 585, Narodna mlinska 17.5 — 0, Tvornica vagonov 0—27, Union Osijek 0 — 290, Vevče 132.5 — 136, Dubrovačka 410—420, Trbovlje 4«) — 485. Beograd. Vojna škoda 402 — 402.5, investicijsko 85 — 86, agrarne 52.75 — 53.50. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (5. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon brodarskega poda, 30 mm, 10—16 cm širine, 4 m dolžine, z zarezo in peresom, I., II., na eni strani skobljanega, fco vagon naklad, post. po 700 in 2 vagona mešanih drv (bukev, hrast, gaber), fco vagon meja po 20.50. D e-želni pridelki: Tendenca čvrsta, zaključeni so bili 4 vagoni pšenice. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baška po 347.5 — 352, sremska 345 — 347.5. slavonska po 342.5 — 345; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plačljivo 30 dni): baška stara po 272.5, baška nova, umetno sušena po 267.5; baška nova, času primerno suha. s kakovostno garancijo po 242.5; baška nova za januar po 252.5, za februar po 265, za marc po 275, za aprii po 277.5: oves: zdrav rešetan, za promptno blago po 275; moka: baška c0>>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 490. Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 297.5 do 300; banatska, 78/79 kg, 2 % 290 — 292.5; sremska, 78/79, 2 % 290 — 292.5. Turščica: baška in sremska 200 — 202.5; baška in banatska, za december - januar 195 do 197.5; sremska nova, za december - januar 185 — 190. Moka: baška cOg. 415—425; baška <2» 395 — 405; baška <5> 370—380; baška «6» 315 — 325; baška c7> 260—280; baška «8» 200 - 205. t/ € G * i v 1 f ilMM C KlJUt so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. Iz življenja in sveta Letalski rekordi Zanimiva statistika. — Nemčija na prvem mestu! Število letalskih rekordov, kolikor jih je doslej verificirala mednarodna aeronavtska federacija, je 72 in se nanašajo na avijonete (lahka letala), aeroplane in hidroplane. Teh dva in sedemdeset rekordov je razdeljenih takole: Zedinjene države 21, Nemčija 20, Francija 16, Italija 5. Švica 5, Anglija 2, Švedska 1, Češkoslovaška 5, Anglija 2, ska 1. Ker pa je treba upoštevati, da so bili švicarski in švedski rekordi doseženi na aparatih nemškega izdelka, je bolj upravičen naslednji vrstni red: Nemčija 26. Zedinjene države 21, Francija 16, Italija 5. Anglija 2, Češkoslovaška 1 in Madžarska 1. Od teh 72 rekordov jih je bilo 51 doseženih od 1. januarja 1927 do danes. Med temi 51 rekordi zavzemajo skoro dve tretjini (32) rekordi, ki se nanašajo na koristno težo 500. 1000 in 2000 kg. Na tem polju je, če upoštevamo samo aeroplane. na prvem mestu Nemčija s 14 rekordi in za njo Italija (1). S hidro-plani vodijo Američani (USA) z 9 rekordi. za njo je Nemčija (s Švico in Švedsko) s 7 in Francija z I rekordom. Celokupna razdelitev kaže to-le sliko: Nemčija - (21). USA (9). Francija in Italija (po 1). C. C. Champion, ameriški letalski poročnik, kojega višinski rekord (11.727 m v zrakoplovu) je bil pred kratkim verificiran. S tem rekordom so se Zedinjene države plasirale na prvo mesto v svetovnem letalstvu. Starost rekordov: najstarejša 2 rekorda, ki sta verificirana v federaciji, segata v leto 1923. Doseg a sta ju ameriška letalca Smith in Richter v San Diegu v vztrajnostnem poietu z nado-knadanjem bencina. Te \TSie rek«>rdi so bili pozneje ukinjeni Leto 1924 je priieslo 3 rekorde: v hitrosti Bonnet 443.670 km na uro. Sadi Lečo-n te 306.698 km in v višino z bremenom i00 kg: Harris z 8578 m. Leta 1925 je bilo registriranih 11, leta 1926 * in letos, kakor že omenjeno. 51 rekordov. Teorija in praksa Pred kratkim je Bernard Shaw predaval o povojnem socijalizmu. Veliki angleški pisec je kakor znano prepričan socijalist (kar pa mu ne brani, da ne bi istočasno pel slavospevov laškemu fašizmu). Po predavanju se je razvila debata in razni govorniki so prinašali svoje predloge, kako bi se dalo izboljšati človeško življenje. In nekdo od poslušalcev se je obrnil k predavatelju s sledečimi besedami: «Dragi gospod Shaw! Kako pravilni so vaši nazori! Velikanski dohodki, o katerih ste govorili in ki so privilegij le majhnega dela človeštva, so v resnici pravcat škandal. Ali ne mislite, da bi bilo dobro v parlamentu predlagati zakon, ki bi prepovedoval ljudem sprejemati nad tisoč funtov šterlingov letne plače? Mislim...* Toda Shaw ga je že prekinil: «Nemogoče, dragi prijatelj! Pomislite, da zaslužim jaz nad tisoč funtov na mesec.* Panika v Londonu Beg pred podganami. Zadnje dni so nastale v novi Brend-fordski četrti na severnozapadnem delu Londona velike poplave, ki jih je povzročila reka Lea. Drugi dan po velikanskem deževju so prebivalci nenadoma opazili nepregledne množice podgan. ki so bežale iz poplav.jenih predelov po cesti, ki vodi iz Edmontona v Eppinški gozd. Podgane so hitele v tako strnjenih vrstah, da so oešci iadrno ubrali pot pod noge in tudi kolesarii so na vso moč pritiskali na pedale, da ube-že pred strašno golaznijo. Ker je bil promet ua tej cesti docela onemogočen, je policija poslala na podgane pse. ki pa so takoj, ko so zagledali ostudne glodavce, pobegnili v nasprotno smer. Šele potem, ko so nanje poslali velik tovorni avto, so se podgane ustrašile in so izpraznile cesto. Trdoživost bacilov Sir Wil1iam Simpson. ravnatelj instituta Ross in bolnice za tropske bolezni v Putney-Heathu (London) je v intere-santnem eksperimentu dokazal, da so bacili neverjetno trdoživi in da iahko dosežejo starost nad 25 let. Pred 26 leti (22. novembra 3901), je sir William Simpson skupno z dr. Ca-stellanijem. špecijalistom za malarijo osnoval omenjeno bolnico ter je v epruveto zaprl kulturo bacilov neke smrtne bolezni. Tubo. ki je bila hermetično zaprta. zapečatena in datirana, je te dni sir William Simpson odprl in na svoje večje začudenje našel da so bile mikrobe še vedno pri življenju. Da preizkusi njih učinek, je nekaj bacilov vcepil morskemu prašičku. Na živali so se takoj pojavili simptomi omenjene bolezni in prašiček je kmalu nato poginil. Ta poizkus dovoljno dokazuje trdoživost bacilov, ki so po vsem odrezani od organskega sveta vzdržali v epruveti nad četrt stoletja. Govorniške zmožnosti francoskih poslancev Neki francoski novinar je dognal, da je Leon Perrier. senator departementa Isere. tisti francoski poslanec, ki govori najhitreje. Baje izgovori na minuto 220 besedi. Najpočasnejši pa je gospod Lazar Weiller, senator departementa Bas-Rhin, ki nikdar ne prekorači števila 70—80 besed na minuto. Za Leonom Perrierjem je najhitrejši Louis Marin in za njim ministrski predsednik Poincare in Caillaux s 160 besedami na minuto. Nekoliko počasneje govorita Aristide Briand in Millerand: 120 besed na minuto, kar je še vedno dovolj. Povdariti pa treba, dostavlja hudomušni novinar, da je v francoskem parlamentu tudi nekaj takih poslancev, ki še nikdar niso odprli ust. Kaj vem? - Koliko znam? Odgovori na vprašanja serije št. 1, priob* cene v nedeljski številki «Jutra*. 1. 1 kg. 2. Bumerang, orožje Avstralcev. 3. Juan Femandez. 4. Brata A. in L. Lumiere (1895). 5. Po egiptskem kralju Keopsu (okoli 2700 pr. Kr.). 6. Zvočnik (se uporablja za ojačevanje glasu). . . 7. Število, s katerim je treba pomnožiti premer, da dobimo obod kroga. Zaznamu« jemo ga z grško črko " (pi) = 3.14159... 8. H aro! d LlovA 9. Francoz B16riot (25. julija 1909). 10. Lazar, ki ga je Jezus obudil od smrti. 11. Znak za zavoro na vseh štirih koe lesih. 12. Preostanek po suhi destilaciji pre* moga. 13 V katedrali v Reimsu. 14. Po Amerigu Vespucciju, ki je pisal O ekspedicijah na obalah Južne Amerike (1499 - 1504). 15. Do 25 let. 16 Kadar je njegov polumer neskončno velik 17 Instrument za opazovanje potresov. 18. Med Evfratom in Tigrisom. 19. Charlie Chaplin. 20. Georges Clemenceau. 21. Sedem mest se je prepiralo za čast, da so rojstno mesto Homerja: Srnirna, Ro* dos, Kolofon, Salamis, Kios, Argos, Atene. 22 Ksantipa. 23 Začetnice Sv. treh kraljev: GašpaTja, Mihe (Melhijorja). Boltežarja, 24 Turška milica (rekrutirala se je iz kr» ščanskih otrok, ki so jih prisilno pomoha* medanili: pozneje padišahova telesna stras ža). 25 Ruleto. Socijalna politika Filip Uratnik. tajnik Delavske zbornice: Ugovori proti našemu sociiainemu zavarovanju V javnost je bilo iznešeno sledeče mne nje: <Že davno je tudi pri nas postalo tako zvano socijalno zavarovanje samo veliko breme za delodajalce, ne da bi prineslo delojemalcem onih dobrot, ki jih ti opravičeno pričakujejo. Zato je čas, da se tudi pri nas enkrat izpregovori o tej stvari odkrita beseda in to tem bolj, ker živi slovenska javnost v nezdravi sugestiji, da je vse napredno in dobro, kar je posvečeno z imenom so-cijalen.> Celo zelo vplivne osebe se izražajo cesto v podobnem smislu Tako je uapisal v od ministrstva za šume in rude izdani, z bogatim statističnim gradivom opremljeni, poloficijelni publikaciji <• Prilog proučava nja izvoza i uvoza šumskib produkata u Kraljevini SHS za g. 1919.-1925. inšpek tor ministrstva za lume in rude ter honorarni profesor beograjske univerze, gosp Milan Marinkovič na str. 62. in 66. te - le besede: Pri takem položaja je potrebno, da se čuje enkrat o teh stvareh tndi druga plat zvona. mirno in stvarno. Najprej naj navedemo na podlagi računskega zaključka Osrednjega urada za zavarovanje delavcev za leto 1926. nekaj podatkov o bolniškem in nezgodnem zavarovanju v Sloveniji. Za bolniško in nezgodno zavarovanje se je zbralo v Sloveniji leta 1926. od 79.687 članov 42.9 milijonov Din, in sicer 35.1 milijona Din za zavarovanje zoper bolezen in 7.8 milijona Din za zavarovanj'e zoper nezgode. Na vsakega zavarovanca je prišlo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev 530.10 Din, pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu pa 691.70 Din, povprečno 538.94 Din letnega prispevka. Od tega prispevka je šlo: Za bolniško zavarovanje 441.05 Din, za nezgodno zavarovanje 97.89. Od tega se je odračunalo okrog 230 Din zavarovanemu članu od plače, ostanek pa je nosil delodajalec. Za upravne stroške bolniške panoge se je izdalo 81.44 Din od člana ali 18.47 % celokupnega prispevka. Upravni stroški nezgodnega zavarovanja so 13 Din na osebo. V obliki podpor bolnim delavcem in njih rodbinam se je vrnilo članom v bolniški panogi 36.76 % prispevka. Tudi v nezgodni panogi je bil odstotek neposrednih povračil na ponesrečene zavarovance približno enak. Ostanek se je uporabil za zdravila, zdravnike. bolnice in sanatorije. Ne da bi izrekli že tu kako mnenje o primernosti upravnih stroškov, mislimo, da moramo predvsem ugotoviti: Da vračajo zavodi za zavarovanje delavcev bolnim in poškodovanim delavcem in njih rodbinam v denarja na področja Slovenije letno okrog 16 milijonov dinarjev; da izdajo za zdravnike, zdravila in bolniee let no okrog 15.5 milijona Din; da vlagajo letno trenotno nad 4 milijone Din v sklad za kapitalno kritje nezgodnega zavarovanja; da znašajo upravni stroški za bolniško zavarovanje 6.1, za nezgodno zavarovanje pa raz-ven tega še okrog 1 milijona Din, do 75 % se vrne delavcem direktno, drugo gre v potrebne reservne fonde, za upravne stroške in za odpise neizterljivih predpisov. Bra-tovske skladnice, pri katerih so zavarovana v Sloveniji rudarska podjetja in težka kovinska industrija, so zbrale v Sloveniiji 1. 1926. od 14.400 članov: Za bolniško zavarovanje 11.2 milijona, za nezgodno zavarovanje 1.6 milijona, za starostno zavarovanje pa 7.2 milijona Din. Za vsakega zavarovanca se je plačalo Bratovskim skladnicam 1370 Din prispevka, in sicer 770 Din za bolniško, 110 Din za nezgodno in 490 Din za starostno zavarovanje. V koli!»o vpliva socijalno ravarovanje na ceno produktov in na rentabiliteto podjetij? Predpis davka na poslovni promet je znašal v Sloveniji leta 1925. 42.1 milijona Din, predpis dajatev za nezgodno in bolniško zavarovanje pa 38 milijonov Din. Leta 1926. je bilo razmerje 37.1 : 42 milijonov Din. Iz tega bi sledilo, da so vsi izkupički v industriji in obrti obremenieni s socijalnimi dajatvami v povprečju 1%. Od feea se odbija 0.4 % delavcem. 0.6 % pa podjetnikom. Konkretno je odstotek obremenitve tam. kjer se izda več za mezde in plače večji, tam, kjer se izda zanje mani. oa manjši. Če se zde te številke komu visoke, jih naj primerja š sledečimi številkami: V Sloveniji porabimo za živila letno okrog 2500 milijonov. za pijače okrog 800 do 900 milijonov, za obleko in obutev letno okrog 600 milijonov Din. — skupno torej okrog 4 milijarde. Tudi od tesra dajemo za nezgodno in starostno zavarovanje okrog 1 % ali 40 milijonov Din. Ali naše narodno gospodarstvo pri teh številkah res ne more najti kritja za hrano in zdravila tistim, ki so bolni? Ali bi se res ne m osi o najti kritja za preskrbo onemoglih in vdov? Naj navedemo še nekaj primerov, kako vpliva to na rentabiliteto posameznih večjih obrti in industrij. V gospodarski in lesni industriji je zaposlenih po Sloveniji povprečno 10.000 delavcev Ti plačajo za zavarovanje 5.5 milijona bolniškega in nad 1.3 milijona nezgodnega zavarovanja Vrednost gozdne produkcije pa znaša gotovo 500 do 600 miliionov Din. Povprečna obremenitev iz naslova zavarovanje lm3 lesa. ki stane okrog 500 Din, znaša okrog 8—10 Din in ne more vplivati odločilno na rentabiliteto. Primerjajmo pa s to obremenitvijo lesne industrije drugo obremenitev, katere pa gospodarski krogi ne omenjajo tako pogosto, kakor socijalnih dajatev in nikdar v prvi vrsti. Za lose se obračajo v lesni trgovini po inž. Marinkoviču manj, nego enkrat na leto. Za lm3 rezanega lesa investirano zalogo v vrednosti 400 Din, se plača obresti: ako je kapital po 5 % — 20 Din, ako je po 10 % — 40 Din, ako je po 15 % — 60 Din, ako je po 20 % — 80 Din. Oblačilne obrti zaposlujejo drugih 10.000 delavcev našega zavarovanja in plačajo za bolniško zavarovanje okrog 2 milijona Din (K temu pride še nezgodni prispevek.) Vrednost njih produktov pa se more cenili na 600 miliionov Din. Obremenitev znaša tu 0.5 %. Ako ne bi bilo zavarovanja, bi mogel kalkulirati čevljar pri čevljih za cela 2 Din ugodneje, kar bi ga najbrže iz gospodarske krize ne rešilo! Trgovino obremenjujejo socijalne dajatve z okrog 0.5 % — trgovec pa more 0.25 % še odbiti Tudi tu je primera z obrestno režijo poučna. Ta režija obremenjuje trgovino v posebno neugodnih slučajih s celimi 4 do 5 % prodajne cene. Tudi industrije so obremenjene s socijalnimi dajatvami višje nego z 1 % izkupička. Najvišja, a še vedno relativno mala je obremenitev v rudarstvu, ker prihajajo tam delavske mezde kot strošek sorazmerno visoko v poštev in ker imamo tam početke starostnega zavarovanja. A tudi te industrije socijalna bremena ne bodo uničila. Vrednost premoga, izkopanega na leto v naših rudnikih, znaša 360 milijonov, izdatek za bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje pa bo znašal, kadar odpadejo izredni prispevki za investicije bolniških blagajn le 18 do 19 milijonov Din, torej okrog 5 Ta bremena podražijo tono premoga za 10 Din Ako pa bo odpadel izreden prispevek Priporočamo le dobro. To so suknje — raglani tvrdke DRAGO SCHWAB, Ljubljana. za sanacijo zavarovanja (aa stare rentnike), se bo znižala ta dajatev na 3.9 % od vrednosti premoga. Za same upravne stroške socijalnega zavarovanja izda- (Ako računamo te izdatke z 90 Din na osebo) Podjetje s 5 delavci 450 Din oa leto, z 10 delavc. 900 Din. s 50 delavci 4500 Din. s 100 delavci 9000 Din. s 300 delavci 27.000 Din, s 1000 delavci 90 tisoč Din. Pocenitev upravnih stroškov bi mogla znašati samo ob sebi razumljivo le en del te vsote. Polovico upravnih stroškov pa nosijo pri tem še delavci. Iz tega je razvidno, kako deplasirano je, ako spravljamo problem pocenitve upravnih stroškov pri delavskem zavarovanju v zvezo z gospodarsko krizo in zboljšanjem rentabilitete posameznih gospodarstev. Kakor ie treba povsod štediti in tudi tukaj. tako ne moremo dovolj ostro podčrtati: Dobički iz te štednie bodo za posamezen gospodarski obrat majhni. Mnogi hočejo zavestno zadeti materijal-ne dajatve zavarovanja, govore pa o upravnih stroških ker je to bolj humano, kakor pa odrekati bolnim delavcem ki si pri 1000 Din mesečne plače niso mogli zbrati prihrankov za kruh in zdravila. Z izgovori na gospodarsko krizo se ni nastopalo zadnje čase samo oroti predlogom. ki imajo za cilj zaščito delavstva, temveč se ie hotelo s temi argumenti delati celo proti zavarovanju delavcev Trdilo se je. da je starostno zavarovanje. kakor ga predvideva zakon, vsled gosoodarske krize neizvedljivo Povdariam da se nobene vrste delavskeea zavarovanja s takimi Izgovori ne bi moglo odklanjati Ali na} živi tisti ki prodaia «vojo delovno silo. samo tako dolgo, dokler je sposoben za delo? Ali je mogoče pustiti človeka, kj lakote umira, kadar postane bolan onemogel in star? Če si ne upamo postaviti tega principa .ali nai postavimo princip, na! dela delavec, dokler je zdrav, v mestu in tovarni za plačo, od katere si za svojo starost ne more ničesar prihraniti ko postane star. nai Da gre v svoio domovinsko občino navadno v kmečko občino in se Dusti vzdrževati od poljedelskega prebivalstva, ki samo ne živi v izobilju in ga ni dolžno vzdrževati. Če je tako starostna oskrba obrtneea industr delavca važen problem za to delavstvo ni nič manj važen problem tudi za kmečko prebivalstvo, na katerega ob neurejenih razmerah bremena starostne oskrbe tako često padajo, medtem ko se iih obrtna ter industrijska podjetja, ki so iih dolžna nositi, otresajo. Če zavračamo tako z vso odločnostjo tendence, ki gredo za poslabšanjem delav-, skega zavarovanja, si ne zapiramo oči pred tem. da bi bilo naše socijalno zavarovanje lahko še boljše, kakor ie Izmišliotine so pripovedke o višini upravnih stroškov Izdatki, ki jih daieio za upravo skrajno štedliive in pod najboljšimi pogoji poslujoče Bratovske skladnice nam kažejo tu na meie mogočega Pri tem je treba upoštevati, da vrši danes upravni aparat delavskega zavarovanja mnogo, česar pred vojno ni vrši! Nai navedem samo eno. Njegov vzoren statističen oddelek ni važen le za socijalno zavarovanje. To delo ie širše važnosti in ie nekak nadomestek za delo. ki ga pri nas državni statistični uradi ne vrše Razširjenje in poglobitev zavarovanja na polje širšega kurativnega in preventivnega zavarovanja ima za posledico večji upravni aparat. Bale so tudi delavci sami proti zavarovanju. Morda so res v slučaiu ako zdravnik v bolniški blagajni drugače postopa, kakor bi postopal v svoji privatni praksi. Taki slučaji se na žalost dogajajo Morda so, kadar se morajo pritoževati čez prepočasno in prebirokratično poslovanje svojih bolniških blagajn. Morda so. ako znaša njih zaslužek komaj 700 Din kaT povzroča, da mislijo le preradi na potrebe dneva in pozabljajo na mnogo važnejše in mirnejše potrebe bodočnosti Kdor pa se na take pritožbe sklicuje in misli, da bi se moralo zaradi tega bolniško zavarovanje odpraviti ali omejiti, nai vpra-šo delavce takrat, ko bi se zavarovanje odpravilo. ko bodo v bolezni brez sredstev in bolniške pomoči, ali so res proti zavarovanju. So predstavniki delodajalcev, predstavniki industrije in obrti, ki skušajo izrabiti čas gospodarske depresije za to da bi prevalili skrb za svoie bolne, pohabljene in invalidne delavce raz ramen podjetij, v katerih so ti delavci delali na rame gospodarskih edinic kjer ti delavci, ko so bili zdravi, niso delali Tu so mišljene predvsem revne kmečke občine, iz katerih večina delavcev pohaja. Mi smo trdno uverjeni. da je ogrorfina večina predstavnikov trgovine, obrti fa industrije ter ogromna večina poslodavcev samih daleč od take mentalitete. V resni volji je možnost mnogega izboljšanja za obe strani S. M.: Sv. Miklavž in puran Takrat je bilo, ko sem prve hlače raztrgal in sem se postavljal z novimi. Ko gora velik sem bil takrat in tri peharje let mi je bilo. Pa so rekli ata: »Mirkec, ali pojdeš k Molznikovim po mlekca?« »O pa še rad! Kar precej?« »Precej, precej!« »Mraz je,« so pripomnili mama. »Caj, da ti oblečem pelerino,« Lepa je bila moja pelerina, še lepša pa rdeča kapuca na njej. Zato se je nisem preveč branil. Pri Molznikovih so imeli velikega purana ali »mulmana«. Dobra znanca sva si bila. Kadar sem bi! dobre volje, sem ga vlačil za podbradek. Godrnjal je, pa tudi kavsnil me je večkrat. Pa kdo bi se zmenil za take malenkosti. Danes pa nisem imel sreče pri njem. Nič kaj pri volji ni bil. Najbrž ga je jezilo. ker je zapadlo toliko snega ali pa je slabo spal sinoči. Ko je zazrl rdečo kapuco, se je ko divji zagnal vame. Neusmiljeno me je začel obdelavati s kljunom in zmerjati v nerazumljivem jeziku: »Gudel. sudel gudel.« Te »prijaznosti« nisem pričakoval. Kaj kmalu sem pozabil, da sem »to go-ja« velik. Kar same od sebe so pritekle solze in z njimi glasno jokanje. Kar so c; resle »velike« note, sem jo ubral Iz rok mi ie ušla kanglica. iz kanglice mleček. Ves prestrašen sem pridirjal k ateju, »mulman« pa za menoj. »Ata, ata, mulman mulman!« Ata so se smejali: »Ali te ni sram? Ko gora velik, pa se mulmana bojiš. Ti si pa ti!« »Ja kje imaš pa mlekca pa kangli-co« so vprašali mama. »Saj sem vedela, da si še premajhen. Ves mlekec si raz-liL Ti neroda nerodna!« Takrat sem sklenil, da se ne bom več bal purana. Da bi bil sklep bolj zanesljiv, sem odrezal od pelerine rdečo kapuco in sem jo skril na dno skrinje. Mati so mi povedali, da me je zaradi nje «mulman» tako podil. In spet sem hodil po mleko. Puran je še vedno godrnjal nad menoj, pa tudi moje hlače so mu bile pregosposke, večje nesreče pa ni bilo. »To goja« velik sem hotel ostati in sem moral tudi marsikaj pretrpeti. Ko so me spraševali, kako dela »mulman«, sem dejal: ».Mulman' dela gudel, gudel, gudel, pa je hud, jaz sem pa ,to goja' velik in se ga nič ne bojim.« Smejali so se mi, meni se je pa dobro zdelo, ker sem lepo povedal. * V tistem času. ko je najbolj snežilo, se je pripeljal iz nebes sv. Miklavž. V zlatem vozu se je pripeljal iz zlatih nebes, pa se je ustavil v naši vasi, ker je bilo v njej toliko pridnih otrok. Zvečer ■a stavil črevlje, pa ne svojih, am- pak atove.' ker so bili večji, pa pehar. K Molznikovim sem nesel samo krožnik, čeprav bi bil najrajši vzel koš. Pa so dejali mama: »Ce preveč nastaviš, ne boš nič dobil.« Storil sem po tuji volji. Težko sem zaspal tisto noč. Le zakaj mora nositi Miklavž ravno ponoči, ko spimo? Tako rad bi ga videl! Zlat voz ima ali pa kočijo Pa angelčki so z njim. pa parklji tudi. Angelčki se peljejo, ti pa voz potiskajo. Nič ga ne potiskajo, saj gre še tako preveč rado iz nebes na tla. Bog ve, ali imajo res tako velike roge pa koše. Martinčkov Miha Pa pravi, ua parklji niso »ta zaresni«. Bo že videl, ko ga vzemo pa v pekel odženo! Mene pa ata ne dado. Tiho so stopili v izbo mati. »Mama!« »Ali še ne spiš?« »Ali pride »kmalu?« »Ce ne boš spal. ga sploh ne bo.« »Vstal bi rad.« »Še kaj se zmisli!« »Ali mi prinese boben?« »Ne vem. Boš že videl.« »Pa puško tudi. ne? Pa konjička?« »Ce ne zaspiš, mu rečem, naj se pri nas nič ne oglasi.« »Že spim.« Pa kako naj za spim? Moram ga videti, Miklavža Smrčal bom kakor ata, pa bo mislil da spim. pa ga bom videl. Dolgo, dolgo sem sanjaril tisti večer. Tako gorico je bilo v postelji, zunaj pa mraz. Gledal sem na zid. Tako lepe slike so bile tam Večkrat sem strmel v temne stene V njih je bilo nekaj skrivnostnega Vse česar si je želelo srce, po čemer je koprnela mlada duša, vse, prav vse sem gledal v tistih večerih na steni Strah me je bilo. Kaj če gleda v izbo kak parkelj ali celo sam sv. Miklavž? Skril sem se pod odejo in sem zaspal. ★ Pred hišo so zapeli srebrni kraguljč-ki. Zlata kočija se je ustavila. Neskončno sladka godba mi je zazvenela na ušesa. Skrivnostno so se odprla vrata. V izbi je zabiestelo nebroj luči. Angelci so prišli v procesiji in so se vstopili okoli moje postelje. Eni so svetili z bi sernimi svetiljkami, drugi so nosili lepe koške in v njih orehe, čokolado, piškote, punčike, konjičke, avtomobile in celo zrakoplove ali aeroplane. Zadnji je vstopil sv. Miklavž. Še precej večji od mene je bil pa zakrivljeno škofovsko palico je imel, ki je segala prav do stropa. pa belo obleko in zlat plašč, brado Pa še veliko večjo ko v pratiki in mu-štace še daljše ko naš ata pa bele ko sneg. Smejal se mi ie. Takoj sem ga rad ime! pa nič ga^nisem bal. Zunaj so cvilili in tu!iki črni parklji. Sv. Miklavž iih ie pusti! na mrazu. To sem ga imel rad. »Otrok, ali me poznaš?« Vzel je iz angelčkovega koška lep boben in ga je položil na pocteljo. Pa je spet potegnil velikega konjička in ga ie postavil na nočno omarico. In spet je segel v koš in iz njega je pokukala puška, lepa rdeča puška. Plosnil je z rokami. Angelčki so skočili in so stresli na posteljo piškotov, orehov, jabolk, ro-žičev, fig in ne vem česa še. Počasi se je jelo temniti. Godba je svirala sanjavo, uspavajoče. Oči so mi lezle vkup. Ko v pravljici je izginilo vse in spet je bilo tema. Zabingljali so kra-guljčki in kočija je splavala naprej v temo. ★ Zdanilo se je. Zaspano sem odprl oči. Oče je stopil k meni. Ponesel me je v kuhinjo, kjer je bilo gorko Mati je postavila na mizo pehar. Na oknu so bili črevlji in na njih nova pelerina, a ne z rdečo kapuco. Tudi pri Molznikovih je nosil Miklavž. A ker je bilo tam mnogo otrok, ni mogel prinesti meni toliko kakor doma. S puranom sva postala velika prija- telja. Vsak dan, ko sem prišelpo mle- ko, sem mu dal košček kruha Rdeče kapuce mu pa nisem več kazal, saj sem imel lepo novo pelerino. Tudi za podbradek ga nisem več vlačil. Tako dela- io majhni otroci O božiču so ga zaklali. Jokal sem za njim. Z njim so snedli košček moje mladosti. Lepo je bilo takrat ko sem bil »to goja« velik, zdaj je pa drueače. Še danes ga čujem. kako me pozdravlja: gudel, gudel, gudel. NaroStio, m« undopit*. tUv&trJ* malih, ofLa^oo, jt, pvAab, norOgttuttuOOf cUUk -Jutra,' JbublfanA. Pr%Jir\iooa,a. Tu. it. »402 W!m Vil prutiojbui* j* vpcuui, tie&tA+in.* *arociUm,,ru-CAT r* oglasu c« prvobajo. Ctkmuu racuA, poJU* Im. ruiruc* fyublfOAa.rl nStx JLaL. oglasi. UsUivo v pariAovmU* u*. roc^oL j O^Un. trpourkt^aoL-ru. nzuZZ, eb&AAoa,. uroka Uf+da. sopar--Naj- rtJdafut^a vutca**. uStL.^ nuut/JL zA+nk. Dia, 5-. Pristojbuu*. ta, JifrolUj^ 1 tta^rt uustk Vut, to^ frtrlojUna ta nfrt> Via, Cfrrt Vulkanizlram t<* mu trto|ia« tv galoie in snežne gumijeve čevlje fofr»Tli»a toiaoo <• M torj« PSkalai. LJubljana. Rimska Mita 11 B Popravna: ipecijalni meban pisaral-iktk »troje? Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. T«iei tat tu. sa« Snežne čevlje in saloie sprejema v popravilo tvrdka S. Tre-bar, Sv. Petra c. 6. »7518 Preprosto dekle ■'natakarico) pridno in polteno, nekoliko Izobraleno, ▼ajeno vseh hišnih del, n. pr.: likanja, rnaženja in »ekollko livmnja, i 6 le m ti vodstvo večje eoetilne n* deleli pri kolodvor«. — Plii« dobra, oiir. pa ia. jovera. Nastop 9 13. de«. Dopiee ca oglasni oddelek »Jutra* pod »Dostojna*. 39495 Damsko frlzerlo parfektno. fprejmem tskoj Naelov v oglasnem oddelku »Jutra*. 394*7 Prikrojevalci gornjih delov, prvovrstni ia samostojni delavci, pofljit« poiiudbfi n* Braia sablei, nenjar, Slav. Poiegi. 894S9 Agilne zastopnike iprtjme v vseh krajih Slo-vsnije 10 Prekmurja svetovna zavarovalnica Po- aurfbe n» oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober zašlo Isk*. S7S64 Trg. vajenca pridnega ln oo*.en«ga. ki ima re« veselje do trgovine. »prejmem Tisti, ki «0 dovrSili najmanj 2 razreda »rednjih šol. imajo prednost — Lastnoročno puane ponndbe je po.Isti na tvrd-ko V Avsec. trgovina t meSanlm blagom. St Vid pri Stični, Dolenjsko. 33367 Učenko pridno in pošteno, sprejmem v trgovino pod ugodnimi pogoji. Naslov , ogl. «4d. Jutra. 39657 * Potnika sprejmem t kavcijo Din SO.OCO. Oferte staviti pod .Kavciji 300» na ogl. odd. »Jntra«. 8964« Učenca •prejmem ta Sčetarsko obrt t«%ej 1 vso oskrbo v hlH. Ant. Šimenc. Gosposka nI. tO. 39447 Knjigovodjo •11 knjigrrvodinjo sprejme podjetje za sourtelen-o. ako »loii v podjetje ve?}! kapital Cenjene ponndbe poslati na ogl. odd. Ju'ra pod »Dravograd«. »>638 Pozor! ZartopniH, ki prodajajo ali lele prodajati vrednostno ' "1 as obrok«, naj m Javijo v lastnem ia-.1 Nove aenzacijonal- SSTj katerih noben drogi uvod v tuii dr lavi nima! Samo pri naa sijajen stalen laelolekt — Z»fU & PivčevM, SpHt -Haraontora 3. " Knjigovodstvo in korespondenco urejujem — tudi sveder ali dotM. Ponudb« pod značko »Tečen 92» na oglasni oddelek «J\itra». Klavir In laščlno napeta« poučuj««. Naalov eni oddelku Jutra. v oglasnem 39700 Francoščino in nemščino po praktični bi uspelni metodi poučujem. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. S3701 Natakarico pridno in prsteno, s primerno kavcijo, ilfem ra takoj. Na pismene ponndbe se ne oziram Gostilna Trbovlje n št. 5«. 39M7 Čvrstega va^nca •^.reiraj takoj za ključavničarsko obrt eventuelno teli t brano in stanovanjem v hisi. Lenp GroJnlj, ključav. mojjter. Ljublla-"» " Vodnikova cesta JS. SS Slugo ki ima v««,;* ^o potovanj*. f^vejmem. Ponudb« pod »Sluga W«» na 03!. odd. «Jntnt» z nav^o osebnih podatkov. Mlajšo gospodično vsteo tndi nemškega ;«)_ ka. »prejmemo kot atvi-i-terko sa oMskovanJe bolj-lih prtvntafn strank Ffk». 91 rrs?! !n provizija Ceni. ponudbe na og*a«r:i odMek »Jutra* pod značko »Sve-tomonaca tvrnka« 3?W4 P'sar. uslužbenca takol «rr»e>mera Ponndbe z lastno-očr.im podr»i»om na o-?a«*i oddelek »Jntra* no* »S «.. mM Brivski pomočnft dob^r detevee. l.hVo t»1t«l dobi »t:ilno »'nibo Gabrijel Valt. salon u dame 1» gospode v Kranj«. 89095 Manufakturist mlad trg. pomočnik, v 9lnibi v veletrgovini. 2etl prumeniti službo s 1. jaa. 1928. — Unb-a j« v aaio-faktsrni trgovini, cmolen pa J« tndi Ipseerlje Cenj. ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Mana-fiktnrist 28*. Brezdelnost ubija! Absolvent trg. akademije (Me nameiSeaja. Cenjene ponudbe pod »Delo Je sdravje* na ogl. odd. »Jntra*. 39«05 Kartonazar sajnostojen. Celi slnSbe. Po-nn-Ibe ni oglasni oddelek »Jutra* pod »Irvelban in vesten*. Natakar v restavraciji ali kavarni. H£e kot doniftalec službo Ponndbe pod »Katakar* na upravo »Jutra*, Maribor. 39642 Kuharica ki rumne tndi vsa hllna deta, bi ran a spremenila sluibo. najraje v Celju. — Gre k boljši drulini ali v restavracijo. Ima samo dv« službi v 9 letib Naslov: Micika Kolar. Brežice ob SavL S93S8 Službo sobarice ieli boljie dekle, ki govori slovonBko in neinško la je itučena v Srranju in vedenju. Nastop 13. januarja. Ponudbe pod »vestna moč 52* oa ogl. odd. Jntra. 39S53 Posojilnlgki uradnik samostojen, želi službe. Naslov v ocl. odd. Jutra. 38668 Prešivalka t večletno prakso £eti •talno slnžbo. Nastop! lahko ttkoj. loi-tidbe sprejfr-ma ogl. odd. Jntra pod »Steparica*. S966! Kočijai linealjiv ia polten, želi službo kočijama. Zmoten je popravljati voaove kot ko. Ur. oleajea, brea otrok. — Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jntra* pod iifro • Kočijai*. S96S0 Štlrlsedežen auto malo rabljen, novejgega ti-knpim. Ponudbe e toč- nim opisom In ceno na ogl. odd. »Jutra* pod »Lahki tthisedeini avto*. Dm 350,— DOXA- ura F. Čuden Ljubljana, Prešernova 1 Najlepša drva Cebln, Wolfova ulica JiU. U Telefonski aparat (imisni, prodani Poizve ee 1 I Trebar, Sv. 39542 pri tvrdki Petra cesta 6. Majhno pečico (galpertki) prodam Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 39543 Spalnico v dobrem stanjn prodan po telo nizki ceni Naslov v oglasnem eddelkn Jutra 89644 Premog, drva. koks tn o g I j f nudi iružba •Ilirija* Doesjska ee.ta 46 'poteg Iv Zakotnika) I e-iefon 2820 208 Za 200 Din dobite velikega konjička ea gngaloicah Na ogled pri Raiolfa Sever tajH-t eik. Marijin trg 8 87764 Drva nrastova. parketne odpaiik< utl žag. tm aekka irva p« uickt een' dostavlja oa iont f pod šifro »C. M.» 39CT0 Stanovanje I sob. kuhinje in pritiklin Ieli mirna tn soHdna urad-Blika družina (3 člani) brez otrok, s 1. majem, februarjem ali za takoj. Cenjena pismene ponndbe pod šifro »Rod ln mir* sprejema It !jasnosti trafika na Mari-«m trgu. 39673 Stanovanje 4 sob « pritiklinami ln kopalnico oddam s 1. Jaa. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. ----- Dve sobi lepi. prazni ali opremljeni, odda posameano ali skupaj Klenha, nova vCa ob Linhartovi ulicL 89544 SoK lepo in veliko, prazno aH opremljeno oddam V HIŠI tudi prvovrstna hrana — Naslov v oglasnom oddelku »Jutra* Pisarniške sobe oddam takoj v bližin! gl. kolodvora. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 39532 Sobo z elektr razsvetljavo oddam 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39377 Vrtkratui Srce uničuj« i povečanjem tlaka krvi kofein io degenerira arterije — pravi prof. Cnrsehmann is druge kapacitete. Kava Hag je prava noOkrtijrre biva, ker nima kofrraa Malega otroka (fvejmem v dobro oskrbo. Naslov v oglas. odd. Ju tra. 39655 '»'Z Posojilo do 2CI0 006 Din iičen proti dobrim obrestim la garanciji. Ponndbe na ogiasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Poštenost*. S9529 Drnžabnlco samostojno Itaaadrko Iščem u ustanovitev modernega dobičkanosnflga podjetja. — Le resne ponudbe je poslati na oglasni oddelek Jntra pod »Lepa bodočnost 29* Vragcev deset je k meni prispelo zahvalim lepo se za dražbe veaeio. Kaj hočejo t mano le tega u« vem ia tudi če tnal bi — iadati ne smem. Jovo. 39690-a 11* Pianino 2oIiin oa stanovanje proti mesečni najemnini. Ponndbe s ceno na oglasni oddelek cJatra* pod cnaAke «Piantno» Planino ali kutsk, le prav dober klavir kupim. Ponudb« ua Bohoričevo ul. 8, dvorišče. 39557 Violinski bas proda podoficirska čitalilea 89. peSad. puka v Celju. 39696 Gospoda sprejmem kot ^stanovalca v separirano sobico k mirnemu. mlademu uradniku, event. s hrano. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 89648 Sobo s Štedilnikom In vsemi pritiklinami oddam s 1. Ja-»nar jem. Naslov r osrl odd. Jutra. 39651 Opremljeno sobo z vhodom s stopnic, oddam Ukoj gospodični. Naslov v »Jutra*. 89674 oglasoem oddelku Prazno sobo popolnoma separlrano oddam v Bethovnovi ulici It. 9/II, levo. 89671 2 lepi Sobi želi takoj proti dobremn plačilu dostojen zakonski par. — Dopise pod značko • Beograd 39413* na oglasni oddelek »Jutra*. 88413 2 opremljeni sobi ona t dvema, druga manj-»a t eno posteljo, lepi In tračni, v nov) hHt s souporabo kopalnice oddam takoj v Zgornji Silkl Naslov pove oglieni oddelek -Jutra* $3577 Opremljeno sobo prostim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddetlrn »Jutra*. Gospoda sprejmem na stanovanje « zajtrkom. Naslov v ogla«, oddolku »Jutr«*. 19996 Foksterijer resavae palca 1—2 leti stara, čiste patine, rodovnik. o 50. 100 in 200 kg. Prekajeno svinjsko meso vedno na zalogi oo izredno nizki ceni. Točna postrežba ! Cene najnižje! IIIIIIIIIMMHMH 1D0R OGLAŠUJE, TA NAP^nniE! emsamsmmsms-ssasssBSss^^ Sol sv. (iona za noge vnetja na (R>) ozdravljuje noge, rane, vnetja na nogahl Strjonje kože Znojenje rok Zmrzavan je "V^^T^^T ., ™ Zatekline Lgamitost Raztopimo manjo količino soli sv. Roka za noge, dobili bomo vodo. nasičeno z osrige« nom, ki tzvaitredno ubletujoče deluje na bolno no^o ter ob ustavlja boli, povzročene od pritiska čevljev. Ozdravi tudi zastarele oaeblme ter trganje, povzročeno od ozeblin in vsako rano na nogi. Po dolgotrajnem umekSavanju postanejo kurje oči in. trda koža tako mehki, da jih lahko odstranimo brez noža in britve. Popolnoma je sigurno, da sol sv. Roka najzapuščnejše noge popol« noma spravi v red Tesni novi čevlji Vam bodo udobni, kakor da ste jih nosili ža več let Morete hoditi, kolikor Vas je volja, morete »tati ure in ure na enem mestu, brei da občutite oajtnanjSo bol ah utrujenost. Veliki omot soii sv. Roka ca nožu« kopeli stane D m 16.— Dobite jo v vsaki lekarni ki drog«nji Lesni zastopnik s SEDE2EM V MILANU, pri najvačjih lesnih trgovcih severne Italije prav dobro uveden, išče zastopstvo za Italijo kake prvovrstne jugoslovenske produkcije mehkega lesa. Na razpolago prvovrstne bančne reference. Cenjene dopise v nem« škem aH italijanskem jeziku pod »Produk« tion« na Annoncen»Expeditioa G. CEHO« VIN — Trieste, Viale XX Settembre 65. Kupimo OPREMO DELAVNICE: stružnice, lesne skobelne stroje, cirkularno žago, trakovno žago, vrtalni stroj, opremo za kovacnico. Najnižje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oprava delavnice«: HCLLCSCNS bateriie za žepne sveiiUe D-oina cena vjtiatni čas gorenja Gen ias oostvo MM% Zagret) Ulica Ban Jtlač ča br 2 nove in rab jene vseh vrst tet JUTO ca embalažo ima vedno v zalogi SlrKo Mu, Ljuhijafia Slomškova ulica 11 .................... favna dražba raznih premičnin (sodi, svetilke, obleka, zlata ura ttd.) iz zapuščine Josipa Seidla iz Sp. SiSke se vrši 6. decembra 1927 ob 3. uri popolde v Seidlovi hiši v Ljubljani, VII. Ce« lovska cesta štev. 2. Vsi predmeti se prodajo daleč pod pravo vrednostjo, ........................... .....t............tu S mimuiiiuiHiiiiiiiiii zbornega mojstra in dva kopirarja ki so že delali na FRAMAG strojih, iščemo za naša tvornico lesenih podpetnikov. "Ponudbe na Industrijsko trgovačko k. d. fabrika drvenih podpelica, Zaječar. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ ■ oioioioioioioioioioioioioioioioioioiou Vsako količino papjene žagane bukovine kupuje J. PREMROU, Sušak. o ■ o ■ o ■ o IoioioioioioioioioioioioioioioioioioioO Knjlgovodatvo .Organizator' Ako telit« delati po mo dernih. vtem trgovskim načelom odgovarjajočih metodah, blagovolite ee obrniti na nasl Brei vsake obvea-neaU »mo Vam na razpolago. »Organliator*. Ljubljana VII, Kamniški H). S51 Lepo sobo blizu poŠte takoj o d d i m boljšemu gospodu. Nislov oglasnem oddelku Jutra. »«97 Oddam v centru mesta 2 lepo opremljeni sobi električna razsvetljava, centralna kurjava rn kuhinja reso za plin, kjer se lahko napravi kopal« no. — Naslov: Trgovina TONI JAGPR. — LJUBLJANA, Dvomi trg 1. EM. FISCHER Zagreb Sudnička ul. 3/11 dobavlja dvokolice, dele za dvokolice, pneumatike. šivalne stroje, gratm-fone, gramofonske plošče, ter nogometne žoge po najnižjih ccnah Zahtevajte veliki ilt:« strovani katalog, k: ga dobite zastonj. Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze simpatije in iskrenega prijateljstva do na« Sega blagopokojnega očeta, gospod. Ivana Vrhnjaka Uoižnost nun je, da se tem potom posebej zahvalimo spoštovani hiši ob« lastnega poslanca gosp. Simona Blatnika za itkasano zadnjo gostoljubnost do pokojnika, oroiniitvu in rudarjem velenjskinr. ter pevskemu zboru v Stari vasi; vsem, ki so pri prevozu sodelovali, bodisi osebno, t na« sveti ali so blagohotno postregli z voetti, v prvi vrsti bančn. ravnatelju gosp. Skazu, tvTdkam Mirko Stemer, Ujlaky Hkrschler in sin, tovarnarju g. Fr. Pototschnigu ter mestni občini skrrenjgraSki; elečastiti duhovičini. predvsem monsignoru Iv. Rotnerju, dekanu v Skalah goep Iv. Lenartu, dekanu v Šmartnu gosp duh. svetn. Iv. Jurku, župniku v Starem tr*u g. duh. svetn. Fr. Ks. Mešku, žup. v SeKh, vsem .stalim gg duhovnikom, sreskemu poglavarju gosp. Viherju, zastopnikom oblasti, uradov in kor; poracij v Slovenjgradcu, gosp. oblastnim poslancem, občinskim odbornikom v Pamečah, pevskemu zboru slo veni graikemu in šmarskemu, Orkmi, vsem ostalim mnogoštevilnim spremljevalcem na zadnji poti, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter za mnogotere izraze sožalja prisrčna hvala. V Pamečah. dne l. decembra 1927. Žalujoča rodbina Vrhnjakova. & R. Mine lov: Atlantida Kakih petnajst let pred Veliko vojno me je zanesla uc»oda za nekaj dni v Moskvo Bil je vroč in prašen julij. Znanci, kakor je v tem ča*u običajno, so bili vsi zapustili mesto in so se razšli ali na svoja imenja ali pa na letovišča. Prostega časa mi je preostajalo, zato sem si že opoldne začel beliti glavo, kako in kje naj preživim ostali dan. Nekoč sem se nenadoma spomnil, da služi v nekem privatnem psihijatričnem sanatoriju moj prijatelj, izreden, veseljak, doktor Ivolgin, ki ga nisem bil videl že deset let. Ves pomlajen pri sami misli na tega veseljaka sem sklenil, da ga neutegoma obiščem. Sanatorij je bil daleč, na Treh Gorah, blizu znamenite pivovarne. Nastanjen je bil v dvorcu, ki je bil nekdaj last grofa Zakrevskega. Najel sem si izvoščka in železni obodi moskovskih koles so zagrmeli po neravnem, kamenitem tlaku. Komaj sem se spustil na sedež, že sem planil po-koncu: sedel sem bil kakor na razbeljen štedilnik. Obrnil sem usnjeno blazino in šele tedaj sem opazil, da je moj starček-izvošček povit v silno dolgo, za velikana umerjeno, raztrgano, z bato podloženo višnievo suknio iz tolstega blaga. Na glavo je imel poveznjeno toplo kučmo izpod n.ie so mu silili oznojeni lasje. »Ded. saj se boš spekel!...« sem vzkliknil. »E. ne bo sile. ne!« mi je blagodusno odvrnil. »Pa bi vendar oblekel kaj lažjega?« »To pa se ne sme, to je predpisana uniforma, vaše blagorodje!« je dejal prepričano. Ulice so postajale čedalje bolj zapuščene, po njih se ;e jela prikazovati trava; namestu pasantov smo srečavali zevajoče kljune kukoši, ki so se zatekale pred vročino pod plotove, zastrmela se je v nas krava-rdečkia, ki je blaženo prežvekovala sredi ulice. Počasi se je obrnila in nam je napravila not. Pokrajina je postajala čedalje bolj gričevita. Naposled je moj izvošček iztegnil roko z bičem in je Dokazal na belo zidano poslopje, ki je z bleščečimi se okni gledalo na nas z gore, obdano z gostim obširnim vrtom. »Tamle je dvorec!« je dejal. Krasno izdelana železna vrata so bila zaprta Iz čuvajnice poleg njih me je z edinim svojim ičesom pazljivo in pozorno motril čuvaj, mož krepke postave in mračnega 'ica. Voziček se jc ustavil. »Ali je doktor Ivolgin tn?« sem vprašal. ko sem leze' i voza. »Tu . izvolil« je odvrnil čuvaj in mi ie odprl. »Kar tamle ori vratarju vprašaite!» Pot. posuta z rdečim peskom, je šla še nekaj časa navkreber. V hišo so kakor v cerkev vodile široke in dolge marmornate stoinice. Pri vhodu me je sprejel vratar v li-vreji in mi je na moje vprašanje po Ivolginu poveda' da ima baš opravka pri ravnatelju, da bo pa kmalu prost: prosil me je. naj počakam v spreiem-nici. »Kaj pa na vrt«, di tam ne bi mogel počakati?« sem vprašal. »O, prosim, samo izvolite! Ko pridejo. jih že obvestim.« Pustil sem mu svojo vizitko, odšel po stopnicah, prekoračil majhno ološčadko in se znašel pod zeleno streho stoletne lipe; dalje je vodil popolnoma zapuščen lipov drevored. Ne daleč od mene je na železni, starinski klopi z roko na naslanjaču sedel majhen starček s skrbno obritim obrazom, v obleki iz sirove svile. Poleg njega na klopici je ležala lahka palica io na nji slamnik. Izza zlatih naočnikov. silno povečane po njih. so gledale sive oči. »Dovolite, da prisedem?« sem vprašal in dvignil klobuk. »Izvolite, izvolite!« je ljubeznivo odvrnil starček in vzel svoje stvari. »Ste prišli pogledat kakega bolnika?« »Doktorja bi rad videl... Ivolgina...« »A!... tudi iaz ga čakam!... Starček se ie nasmehnil in rumenkasto obličje in oči so postale nenavadno ljubeznive. »Kakoi je videti, niste tukajšnji?« »Ne. iz Petrograda sem.« Odkril sem in se mu predstavil. Starec je vstal. »Profesor N....« je dejal. »Zelo me veseli « Ime. ki ga je povedal, je bilo obče znano. »Kai je novega Dri vas?« ie začel pogovor in sedel oftenem z menoj na klop »Ali še kai pišete o Atlantidi?« Naj pripomnim, da so se bili tedaj po-laviii v novinah dva ali trije članki o tei zagonetni celini »Prav za pra\ ničesar — samo splošna usihanh' . »cem odvrnil »More- biti je niti ai bilo!« »Ni prav, da tako mislite!« je odvrnil profesor.' »U teoi, da je bila, nam pričajo pisci starega veka. Pa tudi kultura predzgodovinskega prebivalstva centralne Amerike priča, da je bila nekoč med njo in med Afriko kopna zveza.« »Toda pogrezujenje take grmade bi moralo povzročati silne katastrofe; teh Da ne vidimo.« »To je. ne marate jih videti?« je popravil moj sobesednik. »Pa so in še izredne. Znano nam je, da je v pradavni-ni nekaj narušilo ravnovesje zemlje in da se še danes vrši počasno, toda neprestano gibanje zemeljske osi. To so nam pokazale najstarejše piramide — v njih so bile napravljene odprtine, skozi katere naj bi na grobnice faraonov svetila severnica: sedaj je le-ta že daleč vstran in na rakve gledajo docela druge zvezde! Dalje: ves severni del Afrike, Sahara, je bil brez dvoma morsko dno — tega ae zanikate? Kam je tedaj prešla vsa sila njegove vode? Izginiti kakor dim ni mogla!« »Seveda ne!...« sem pritrdil. »Mogoč je torej samo en zaključek: pod celino Atlantide ie bila neizmerna praznina Kaj se je moralo zgoditi, ko se je celina poveznila vanjo? Sredi oceana ie mahoma zaziialo strahotno brezno: vodovje ie udiralo vanj z vseh strani Naravno, da se je pokazala Sahara, da je poplitvelo Sredozemsko morje, da so se ooiavili otoki... vse to tudi res opažamo! Bila je nova ustvaritev sveta!... Ali si predstavljate to sliko?« Profesor je prišel v zanos, mahal je z -nkam: in ntepove oči so se razgorele »Kaj je bilo posledica dejstva, da se je premestilo proti jugu trilijon trilijonov ton vode?« je nadaljeval. »Jasno — baš rezek naklon zemeljske osi na jug; zbog preobteženja in narušitve ravnovesja se ta nakton nadaljuje še dandanašnji. Zboz toga plahni Baltiško morje in se zmanjšuje količina vode na severni poluti; odtod sprememba podnebja. Pogin Atlantide je prerodil Evropo: prekinil je njeno ledeno dobo, dal ji je .sunek razcvita'« »In dopuičate. da je človeštvo videlo to katastrofo?« sem nejeverno pripomnil. »O, prav gotovo!« je odvrnil profesor. »Človek ne le da je živel v ledeni dobi, ampak ie celo ori nas. v divii Evropi, že rezljal prizore z lova na mamute v nji-nove čekane.« »In menite, da je bilo prebivalstvo Atlantide baš tako kulturno, nu, recimo, kakor Egipčani?« »Bolj . dosti bolj!!! Bilo je bolj kulturno kakor mi! Svet preživlja Bog ve katero ero razcvita!« »Toda. mar ie to mogoče? Saj je bila vendar vse na okoli globoka kamena doba. povsod so živeli sami divjaki, na pol orangutani!« »A Kitajska?« je oporekel profesor. »Mar ni bila tisočletja v baš takih razmerah? Kultura stare Grčije, ki je Evropa tako ponosna nanjo, se je porodila iz semena Atlantide! Ali si predstavljate ta prizor ..« je pristavil z veliko vnemo in vrgel glavo nazaj, kakor da ie kaj zagledal skozi gosto zelenje vejevja — »sinje nebo in po njem leti vrsta srebrnih ladij s poslednjimi Atlan-tidci?« (Dalje prih.) Umrla je iskreno ljubljena edina hčerka, sestra, teta in sva> kinja, gospodična Helena Vauhnik učiteljica v ponedeljek dne 5. decembra ob pol 1. uri po težki, mukupolni bolezni v najlepši mladosti. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo dne 7. decem« bra 1927 ob pol 15. uri iz hiše žalosti pri Sv. Jakobu v Slov. Gor. na tamošnje pokopališče. SV. JAKOB v SLOV. GORICAH, dne 3. dec. 1927. Žalujoči ostali. Zapustil nas je za vedno nai dobri soprog, ode in stari oče Mihae! Božič poštni poduradnlk v pok. Pogreb se vrsi v torek 6. decembra 19i7 ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta 66, na pokopališče K Sv. Križu. Ljubljana, 5. dec. 1927. Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in soža-lja, za poklonjeno prekrasno cvetje ter za čaščeče spremstvo na zadnji poti naše nepozabne mame in stare mame, gospe Lufize Leustek se vsem najprisrčnejše zahvaljujejo Rodbine Leustek, ing. Prelovšek, Mr. Hus. Globoko potrti naznanjamo, da nam je neizprosna uso. da dne 4. t. m. zjutraj ugrabila iz našega rodbinskega krog« iskreno ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, stri. ca in svaka, gospoda Franceta Ravhekar posestnika in občinskega odbornika Kratko je bilo njegovo življenje, a trudapolno. Pogreb ljubljenega in nepozabnega pokojnika bo v to. rek 6. decembra ob 11. uri dopoldne iz hiše žalosti na do« mače pokopališče. BOHINJSKA BISTRICA 4. decembra 1927. Rodbina Ravhekar. v Bački v dveh vaseh je naprodaj dvoje velikih iesnih podjetij i inventarjem. Pod nnmi veliki kompleksi zemljišč, v sredini visi več potrebnih Z8r»dh Vprašati ni pi.štanski pretinac 135 Novi Sad pod značko »V. K.« Zahvala- Vsem prijateljem, znancem in vsem onim, ki so z nami sočustvovali ob nenadni smrti našega nepozabnega očeta in brata, gospoda dr. noberta Kermaui) erja zlasti pa njegovim prijateljem, gg. zastopnikom dele. gacijc min. financ in drugih uradov, vsem. ki so se spem. niH pokojnika s poklonitvijo vencev in cvetia in onim, ki so ga spremili k večnemu počitku ali na drug način počastili njegov spomin, izrekamo našo prav srčno za. hvalo. LJUBLJANA dne 5. decembra 1927. Rodbina Kermaunerjeva Dr. Stanislav Lapajne odvetnik v Ljubljani naznanja, da je otvoril »voje pisarne in jo pridružil odvetnijki pisarni g. dr. Ivo Benkoviča. odvetnika v Ljub. Ijani, Aleksandrova ceata St. 2, L aadstT. (palača Ljubljanske kreditne banke). Elektrotehnično podjetje Karol Floriančič v Celja Cankarjeva c. 2 (poleg davčnega urada). Inštalacije električnih naprav za luč in pogon, telefonov, zvoncev, radio » aparatov. Poprava elektromotor j»v in vsakovrstnih električnih naprav. — V zalogi: lestenci, svetih« ke, likalniki, motorji, števci, žarnice itd in ves elektromaterijal. — Točna postrežba — Nizke cene! Proračuni tou5*fdz9jq Svetovno znane ortgtnal EMAJLIR.4NE matre Lutzove peci prvovrsten tabnkat tvornice IPive LUTZ U Ribniku, Za Narodno utUcso dd. k« tttfcanuuj« ina Jeserfctfc. Za Mtnl dat je o4g®v«r» Nmk. V« « LjutOja«.